CEHI 10 on OBISK JEMENSKEGA DRŽAVNIKA V JUGOSLAVIJI Skušamo preprečiti vojno Včeraj je prispel na šestdnevni uradni obisk v Jugoslavijo princ SJeif el Isltnn Mohamed el ,^-Bcdr, jemenski prestolonaslednik, podpredsednik ter zunanji in obrambni minister Beograd, 23. dec. (Tanjug) Princ Seif el Islam Mohamed el Badr, jemenski prestolonaslednik, podpredsednic vlade, minister za zunanje zadeve in obrambe, je davi ob 9. uri s posebnim vlakom prispel v Beograd na šestdnevni uradni obisk. Na beograjski železniški postaj; ga je sprejel podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. Pionirji so izročil; prestolonasledniku Jemena cvetje, nakar je princ El Badr podpresed.niku Vukma-tnoviču predstavil člane svojega spremstva državna ministra Mohameda Abdulaha el Amrija in Mohameda Abdulaha Samija ter dvornega atašeja podpolkovnika Abdulaha Al Dabija, podpredsednik Svetozar Vukmanovic pa jemenskemu prestolonasledniku državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča in državnega sekretarja za narodno obranvbo armadnega generala Ivana Gošnjaka. Vojaška godba je zaigrala jemensko in jugoslovansko himno, nakar je prestolonaslednik princ El Badr s podpredsednikom Vukmanovičem pregledal častno .četo. Zatem mu ie Svetozar Vukmanovič predstavi! druge jugoslovanske državne funkcionarje. ki so bili navz-oči ob sprejemu. Prestolonaslednik Jemena je prispel v Beograd iz Varšave, kjer se je mudil pet dni na uradnem obisku. V Subotici so ga sprejeli in pozdravili ter ga spremljali do Beograda državni podsekretar za zunanje zadeve Dobri vej e Vidič, generalni major Sreta Savič in drugi. V izjavi, ki jo je dal po prihodu v Beograd za radio in jugoslovanski -tisk, je jemenski prestolonaslednik princ Seif el Islam Mohamed el Badr dejal, da je srečen, ker se mu je ponudila priložnost za obisk v Jugoslaviji. Borimo se, da bi ohranili našo svobodo in splošno blaginjo naših narodov, hkrati pa se trudimo, da bi preprečili vojno. Ni mogoče prezreti viogo, ki so jo imel; njegova ekscelenca predsednik, vaša vlada in jugoslovanski narodi za utrjevanje miru in uveljavljenje načela koeksistence, kar je bistveno za varnost in zaščito človeštva pred uničujočo vojno. Obe državi sta v borbi za svobodo mnogo žrtvovali, zato ne bomo odstopili od te politike ali kupčeval; s svobodo drugih. Na koncu je jemenski prestolonaslednik poudaril, da ves svet občuti uspeh obiska predsednika Tita na Daljnem in Bližnjem vzhodu ter rezultate bandunške in brionske konference, kjer so se srečale tež-njenje miroljubnih narodov. Nato je skupaj s podpredsednikom Vukmanovičem zapustil železniško postajo. Meščani, ki so se zbral; na trgu pred železniško postajo, so oba prisrčno pozdravljali. Jemenski gost se je s kolodvora odpeljal v dvorec na Dedinju. kjer bo njegova rezidenca med bivanjem v Beogradu. Danes ob 11. ur; je jemenski prestolonaslednik položil venec na grob Neznanega junaka na Avali in se pri tem vpisal v epom:nsko knjigo. Pri položitvi venca so bili navzoči člani njegovega spremstva, z jugoslovanske strani pa državni podsekretar za zunanje zadeve Do- brivoje Vidič, generalni major Sreta Savič in drugi. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je priredil danes v prostorih zveznega izvršnega sveta slovesno kosilo na čast prestolonasledniku Jemena in njegovim spremljevalcem. Z jugoslovanske strani so bili na kosilu podpredsednik z.veznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošnjak, člani zveznega izvršnega sveta in druge osebnosti. Zdravica Svetozarja Vukmanovifia Med kosilom je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmamovdč imel zdravico, v kateri je med drugim Izrazil veselje, da lahko zaželi visokemu gostu naijprisrčnejšo dobrodošlico. V nadaljevanju svoje zdravice je Svetozar Vuk— manovič dejal, da bo jobisik nudil možnost izmenjati mnenja s predstavniki jemenskega ljudstva, ki je znan in blizu našim narodom, čeprav leži geografsko daleč. »Napori jemenskega ljudstva za izpolnitev svojih nacio- Diplomatska kronika Beograd — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je sprejel na poslovilni obisk dosedanjega ameriškega veleposlanika Jamesa Riddlebergerja. Dunaj — Izredni in pooblaščeni veleposlanik FLR.J na Dunaju Jože Zemljak je obiskal avstrijskega ministra za zunanje zadeve Leopolda Figla. Govorila sta o sodelovanju med obema državama. Kairo — Jugoslovanski vojaški ataše v Kairu polkovnik Damjan Rodič je priredil v počastitev Dneva armade sprejem, ki se ga je udeležilo 200 povabljencev. Sprejem sta priredila tudi jugoslovanski vojaški odposlanec v Varšavi polkovnik Nikola Pej-novič in jugoslovanski vojaški odposlanec na Madžarskem podpolkovnik Milan Drobac. nalnih teženj za. izgradnjo boljše in srečnejše prihodnosti in njegova prizadevanja za uresničenje vzvišenih načel, ki so jih narodi Azije in Afrike sprejeli na konferenci v Bandungu, so sestavni del veličastnega procesa emancipacije, ki se danes razvija v arabskem svetu,« je dejal Svetozar Vukmanovič. Politika aktivne in miroljubne koeksistence med narodi ne glede na razlike v družbenih sistemih in stopnjo razvitosti, za katere se v meidna.rodnih odnosih zavzemajo narodi in vlada FLRJ, nudi najširše možnosti za konstruktivno sodelovanje med obema državama na političnem, gospodarskem in drugih pod-'ročjih. »Upamo, da bo Vaše bivanje resen prispevek k boljšemu spoznanju in zbližanju med narodoma naših držav in srečni smo, da smo Vas mogli sprejeti kot dragega gosta in prijatelja ter da Vas med Vašim bivanjem seznanimo z uspehi jugoslovanskih narodov. Prepričani smo, da prijateljsko in enakopravno sodelovanje med našima dvema državama ne bo samo v interesu obeh držav, ampak da bo tudi prispevek k ohranitvi in okrepitvi miru na svetu,« je dejal Svetozar Vukmanovič. Zdravica Jemenskega princa V odgovoru na zdravico podpredsednika Vukmanoviča j|e princ el Badr med drugim dejal: »Ekscelenca, želim izraziti veliko zadovoljstvo, ker ste mi je ponudila priložnost spoznati vašo lepo domovino in prijateljski jugoslovanski narod ter izmenjam mnenja z vašo vlado, kar bo koristno za oba naroda in obe državi ter bo pripeljalo k okrepitvi prijateljstva med našima narodoma. Dragi prijatelji, najprisrene-je se vam zahvaljujemo za iskreni in prijateljski sprejem. Naš obisk bo imel koristne rezultate in bo omogočil široko sodelovanje na vseh področjih-« V naida!l;j'evan!iu svoje zdravice je princ el Badr poudaril, da st našj narodi niso neznani in da prijateljskih stikov ne do težko navezati. »Prijateljska pomoč njegove ekscelence vašega predsedniSia in vaše vlade arabskim narodom, ki je odjeknila tudi pri nas v Jemenu, je imela pozitiven učinek v borbi teh narodov za neodvisnost in svobodo,« je po-udaril princ el Badr. »Borba vaših narodov za svobodo je mnogim narodom primer za njihovo borbo za neodvisnost. Politika koeksistence, ki jo vodi vaša vlada, je dala poguma tudi naši državi, da se v vsafcj okoliščini zavzema za politiko neodvisnosti in nevtralnosti, -politiko, Id je prišla do izraza tudi na bandunški konferenci,« je dejal princ el Badr. V nadaljevanju svoje zdravice je princ el Badr v imenu jemenskega ljudstva, svojega očeta in vlade izrazil hvaležnost jugoslovanski vladi za vse, kar je koristnega napravila v borbi za svobodo in neodvisno politiko v mednarodnih odnosih. * “ »Vse kar sem tu dejal, je premalo, da bi izrazil vsa naša čustva, toda povedana so iz srca kot prijatelj prijateljem, z željo, da bi* se v bodočnosti prijateljsko sodelovanje med našima narodoma in našima vladama razširilo,« je dejal na koncu princ el Badr- Draškl vrh Foto: F. Močnik Zagotoviti skladen razvoj gospodarstva Poročilo o 116. seji izvršnega svela ljudske skupščine LRS, na koten je razpravljtd o predlogu petletnega družbenega plana gospodarsk ega razvoja Slovenije LJUBLJANA, 23. dec. Izvršni svet ljudske skupščine LRS je danes razpravljal o*predlogu družbenega plana gospodarskega razvoja LR Slovenije v razdobju od 1957 1961. leta. Seji, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta tovariš Boris Kraigher, so prisostvovali tudi predsednik ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko, član zveznega izvršnega sveta tovariš Ivan IM a č e k, organizacijski sekretar CK ZKS tovarišica Vida To m š i č, predsedniki in sekretarji svetov izvršnega sveta, sekretarji sekretariatov izvršnega sveta ter predsedniki zbornic LRS. lju že doseženih materialnih pogojev,- lahko računamo, da bosta družbeni brutoproizvod in narodni dohodek dosegla v naslednjih letih povprečno letno povečanje za 8 odstotkov, ozroma da bosta leta 1961 za 47 odstotkov večja v primeri z letom 1956. Povečanje skupnega bruto- modernih tehnoloških postopkov. V primerjavi z letom 1906 se računa, da bo industrijska proizvodnja v letu1 1961 večja Za 48 odstotkov, pri čemer bo zaznamovalo največje povečanje ladjedelništvo, kateremu slede po obsegu povečanja proizvodnje elektroindustrija, pridobivanje nafte, industrija gu- nega sveta ter Predsedniki zbornic ^ naToveč^u me, kemična industrija usnjar- Pregled gospodarskega raz- izkoriščanje kapacitet, marveč proizvodnje in,uslug posamez- s^a m grafična industrij vi— Cjl on cn -i a vavtri— "h 1H i 7P A leti V1 Z3.Cl>i O vcliloil. v „: u na.nrvCf m PtI voja Slovenije, ki se je razvi- tudi že aktivizacijo velikih, v gospodarskih panog, med jal v okviru celotnega jugoslo- preteklih letih opravljenih m- - ■ - • --------------- . i v— \7o.ct i/■»1 i "vanskega gospodarstva, nam vesticij. kaže v obdobju preteklih 10 Industrijska proizvodnja se proizvodnje in,uslug posameznih gospoc katerimi je na prvem mestu kmetijstvo, za katero se računa, da bo doseglo leta 1961 za ooaooju preteKiin iu umuauijoi,« ~~ na, do aosegio reua z.<* let, od 1947—1956, povečanje, je po svojem fizičnem obsegu gl odstotkov večjo proizvodnjo narodnega dohodka za 67 %. povečala za 113 /o v primerjavi kajcor leta 1956. Za isti čas je - - - n rr 1 QA7 KO ie j____ 4 r-. Maršal Tito v Pulju Pulj, 23. dec. Predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito se je udeležil 22. decembra zvečer soprogo tovariškega ga odbora Vanja Vranjičan in sekretar okrajnega komiteja Vjekoslav Ivančič. V prisotnosti številnih oficirjev in njihovih gostov,., predstavnikov ljudske oblasti, delovnih kolektivov ter celotne- Narodni dohodek se je gibal z letom 1947, medtem ko je neenakomerno: v letih gospo- kmetijska, proizvodnja zaos a-darske blokade od 1949—1952 jala za predvojno _ iz raznih kaže nazadovanje, nato pa mo- znanih vzrokov m šele 1. 1950 čan vzpon — leta 1953 — v ka- prvič po vojni presegla pred-terem se ne kaže le preusmer- vojno 10-letno obdobje za 5 /o. jenost našega gospodarstva, ki Poleg zaostajanja kmetijske je omogočila ponovno boljše proizvodnje se kaze neskladnost dosedanjega gospodarskega razvoja tudi v zaostajanju energetske proizvodnje in proizvodnje reprodukcijskega materiala, v prometu in še vedno nezadostnem družbenem standardu. Perspektivni plan gospodarskega razvoja Slovenije določa v svojih osnovnih ciljih in smernicah razvoj gospodarstva, ki zahteva kompleksnejše reševanje omenjenih neskladnosti ter take ekonomsko-poli-tične naloge, ki bodo omogo- sodelovanje z ljudstvom in njeno veliko vlogo pri socialistični izgradnji in pri ohranitvi neodvisnosti nove Jugoslavije. Ko je v nadaljevanju zdravice govoril o današnjem medna- skupno s večera ki so ga priredili ob lovnih kolektivov ter celotne- c-e p v mu v, j--— tične naloge, Ki oooo omogo- Dnevu' JLA v prostorih Doma ga gospodarskega in kulturnega rodnem m našem položaju, je £iie nadaljnji razvoj proizva-cirmijc v IPulju. Doli/) +iaimičari5nip- predsednik Tito poudaril, da iairt.iVi sil im razvoi socialistič— Ob prihodu v Dom so sprejeli predsednika Tita generalmajor Stanko Bjelajac, kontraadmiral Mončilo Nokovič, predsednik okrajnega ljudske- ga gospoaarsK.eg na železnice, 21% na cestni promet, 15% na pomorstvo in 8% na PTT. STORILNOST — DRUŽBEN! STANDARD Stalno povečanje delovne storilnosti je eden od osnovnih pogojev za povečanje osebnega din družbenega, standarda ter za stabilnost realnih plač in osebnih dohodkov. Podani so pogoji za večje in stalno povečanje delovne storilnosti v celotnem gospodarstvu za okoli 7 °/o v povprečju na leto v prihodnjem razdobju. V perspektivnem planu je poudarjeno, da obstoje pogoji za še večje povečanje proizvodnje in storilnosti. Računa se, da se bo število zaposlenih v razdobju 1957— 1961 povečalo za okoli 52.000 oseb, od katerih bi se okoli 8000 oseb vključilo v negospo-darsike dejavnosti, predvsem v prosvetne in zdravstvene ustanove. Predlog perspektivnega .plana LRS je glede na povečanje osebne potrošnje in družbenega standarda vsfclajen s cilji in nalogami, ki so nakazane v resolucijah zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju osebne splošne potrošnje in v zveznem družbenem planu gospodarskega razvoja v letih 1957—1961. V naši republiki je v načrtu, da se bo povečala osebna potrošnja od 93 milijard v letu 1956 na okoli 136 milijard v letu 1961 ali za okoli 39%. Povečanje družbenega standarda bo v veliki meri odvisno od smotrne politike ljudskih odborov in gospodarskih organizacij, ki bodo razpolagale s pretežnim delom sredstev za družbeni standard. V zvezi z določenim razvojem gospodarstva in življenjskega standarda bo v naslednjih letih v trgovini na drobno naraščal promet povprečno za 9 % in v trgovini na debelo povprečno za 6 % na leto. Med nalogami je povečanja števila prodajaln im izboljšanje njihove tehnične opremljenosti povečanje števila prevoznih sredstev za hitrejšo izmenjavo blaga in dostavo na dom, razširitev skladišč v močnejših gospodarskih središčih za kmetijske pridelke ter sploh izboljšanje prometa s kmetijskimi pridelki itd. Računa se, da bo treba v prihod-. njih letih investirati v trgovino okoli 17 milijard dinarjev. Predlog perspektivnega plana obravnava prav tako osnovne smernice im cilje razvoja gostinstva, kjer računa s povprečnim letnim povečanjem prometa za okoli 8.5 %■ ter turizma in obrti, katerima je prav tako dan veliko večji poudarek kot doslej. Razširitev gospodarskih zvez z inozemstvom o omenjenem petletnem razdobju narekuje že sem razvoj gospodarstva. Perspektivni plan določa, da ss bo blagovni izvoz povečal povprečno za okoli 11.5% na leto, kar pomeni v letu 1961 za 72 % večji izvoz kakor v letu 1956, Računa se na zagotovitev izvoza večjih količin izdelkov strojne industrije in elektroindustrije, barvastih kovin ter visokovrednih gotovih izdelkov lesne atn drugih industrij. Za vskladitev plačilne bilance pa bo treba povečati tudi vse vrste dotoka neblagovnih deviz, zlasti iz pomorskega in železniškega prometa ter inozemskega turizma. Na izboljšanje plačilne bilance pa bo vplival tudi racionalnejši uvoz surovin in materiala, njihova zamenjava z domačimi proizvodi in preusmeritev domače industrije na proizvodnjo materialov, ki smo jih doslej uvažali. Izvršni svet je z manjšimi dopolnitvami sprejel predlog perspektivnega plana, ki bo na prihodnjem zasedanju predložen v razpravo ljudski skupščini LRS oziroma skupščinskim odborom. predpisih določene za prištevanje let samostojnega izvrševanja poklica enake pogoje, kakor prej našteti samostojni poklici. .„ Se ena novost je v novem zakonu, in sicer priznavanje let zakoncem naših diplomatskih in konzularnih predstavnikov v inozemstvu. Ta čas se prizna v pokojninsko dobo kljub temu, da taka oseba v tujini ni bila v delovnem razmerju, in sicer ob' pogoju, da je. bila neposredno ali' vsaj mesec dni pred odhodom v tujino v delovnem razmerju, da se je po vrnitvi domov ponovno zaposlila prav tako vsaj v enem mesecu, in še ob pogoju, da ima ob uveljavitvi pravico do pokojnine najmanj 15 let delovne dobe. V to 15-letno dobo se šteje tudi svojno priznani čas sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju. Končno omenimo še to, da se doba, prebita v delovnem razmerju v tujini, prizna tudi po novem zakonu zavarovancem, ki so se Izselili pred 6. aprilom 1941. ob pogoju, da so bili zaposleni v novi Jugoslaviji vsaj pet let ali pa skupno vsaj deset let v prejšnji in v novi Jugoslaviji, kolikor z' mednarodnimi pogodbami to vprašanje seveda ni drugače urejeno. Vendar prinaša novi zakon novost, da šteje v zgornjem primeru za pokojnino samo čas delovnega razmerja v tujini, na podlagi katerega zavarovanec ni pridobil pravice do pokojnine ali rente od tujega nosilca socialnega zavarovanja. To je v skladu s sedanjo prakso našega socialnega zavarovanja, ko se pokojnina v takih primerih določi v alikvotnih delih glede na dobo, prebito v naši in tuji državi; In se po teh alikvot-Oih delih tudi. Izplačuje, dr. L. S. Izgradnja luke Sssb v Etiopiji Split, 23. dec. Ladja »Avala« bo danes zvečer odplula iz Splita v Etiopijo s skupino dvajsetih jugoslovanskih gradbenih ih pomorskih strokovnjakov, ki bodo gradili za Etiopijo -novo veliko luko Asab ob Rdečem morju. Poleg strokovnjakov bodo z »Avalo« prepeljali v Etiopijo tudi del mehanizacije, potrebne za začetek del, medtem ko je bil odposlan prvi del strojnega in plovnega parka že v začetku tega meseca. V upravi splitskega Pomorskega gradbenega podjetja, ki bo po dogovoru z etiopsko vlado gradilo luko Asab izjavljajo, da se bodo prva dela za izgradnjo te velike luke na Rdečem morju začela takoj po pri-, hodu prve skupine strokovnjakov. Pričakujejo, da bo to prve dni po novem letu. Okrog sredine prihodnjega meseca bo odpotovala v Etiopijo še druga skupina dvajsetih strokovnjakov. Računajo, da bo pri gradb nji luke Asab zaposlenih okrog 100 jugoslovanskih inženirjev,, tehnikov, delovodij, pomorščakov, mehanikov in drugih- strokovnjakov. Trojčki v celjski bolnišnici CELJE, 23. dec. Zadnji dan preteklega tedna je v celjski porodnišnici Marija Jezernik iz Strmca pni Vojniku rodila trojčke: dva fantka in deklico. Kakor presenečena in hkrati srečna mati, tako se tudi vsi trij« novorojenčki zdravi. Želimo, d« bii take bilo tudi v naprej. M. B, trt. soi — m. decembra »ar ] SLOVENSKI POEOCEV1LEC / str. 3 ■ Posbnsl zbliževanja V Parizu ugodno gledajo na poljski predlog o ustanovitvi »brezcrtoin-skega« pasu v Srednji Evropi — Britanski premier MacmiUan bo kmalu odgovoril na Bulganinovo pismo Odprta pot Ali dajejo pozitivne tendence, kolikor so prišle do izraza na zasedanju Atlantskega pakta v Parizu in najnovejši predlogi, izraženi na zasedanju Vrhovnega sovjeta v Moskvi, že kakršnokoli upanje, da bodo na osnovi teh pobud uspeli najti tiste najosnovnejše temelje, ki bi bili potrebni za začetek razgovorov med Vzhodom in Zahodom? Četudi je še prezgodaj, da bi lahko na. to vprašanje do-končno in izčrpno odgovorili, ker uradni krogi na Zahodu še niso jasno in dokončno odgovorili na sovjetske pobude pa lahko že po prvih komentarjih. in odmevih sodimo, da se je vprašanje prihodnje po-frtike Vzhod—Zahod pomaknila za malenkost naprej v pozitivni smeri. Bodrilno je že to, da na Zahodu spoznavajo, kako bi bilo napačno prezreti sovjetske pobude ter jih imajo namen skrbno proučiti. Nekateri. politiki in državniki na ; Zahodu že tudi dajejo izjave, j ki' kažejo na težnjo, naj bi diplomacija imela, v bližnji prihodnosti več besed kot doslej. V angleškem parlamentu so laburisti zahtevali, naj se izgradijo »realni mostovi« za sporazum med VzhodominZa-hodom. britanski tisk pa že razpravlja o možnostih, če bi • le ne bilo mogoče najti skup- , no osnovo za. razgovore o polj- i skih predlogih kar zadeva Srednjo Evropo. Značilno je, kako je tudi j »Nevo York Times« čutil potrebo. da je pozval ameriške voditelje, naj odgovorijo na zadnje sovjetske predloge z lastnim mirovnim programom, da ne bi svet mislil, kako »skrbimo samo za orožje«. Odkar se je Dulles vrnil s pariške konference, se vedno bolj množijo napadi na ameriškega zunanjega ministra, ki se je kot piše »New York Times« zaradi svojih protestov proti razgovorom s Sovjetsko zvezo »diskvalificiral« za prihodnja pogajanja s SZ, ki se končno bodo vendarle morala začeti. Če danes že del tiska na Zahodu predlaga »načrt Rapac-kega« kot eno izmed možnih gisnov za pogajanja med Vzhodom in Zahodom ima zato, da je to vprašanje toliko napredovalo. predvsem zasluge Poljska. Zamisel o »področju brez atomskega orožja v Srednji Evropi« si je že tako utrla pot, da. tudi nasprotniki poljskega predloga ve morejo več zanikati, da ne gre za tehtno diplomatsko in politično akcijo, ki ima realne možnosti za konkreten uspeh. To je koristnik- _ tivna pobuda, ki je v središču svetovne pozornosti. Če bi ta načrt sprejeli in uresničili, bi to pomenilo velik korak v smeri pom ir jen ja v svetu in Evropi — je v svojem intervjuju ponovno poudaril državni sekretar Koča. Popovič. Od nadaljnjega vpliva miroljubne javnosti v svetu in nadaljnjega razvoja konstruktivnih teženj v krilu atltantske-ga pakta pa bo sedaj odvisno katera težnja bo sedaj zmagovala. Tistih, ki želijo še nadalje zaostrovati odnose med Vzhodom in Zahodom ali onih, ki hočejo z mirnoljubnimi razgovori reševati mednarodne spore. Vodilne sile na konferenci v Parizu so pokazale, da Še niso nič kaj pripravljeni na. pogajanja. Toda, že samo , dejstvo, da v samem atlant- j skem- paktu deluje zamisel za razgovore med Vzhodom in '• Zahodom in da se je ta ponovno pokazala v odmevih na zadnje sovjetske pobude v pisanju zahodnega tiska, vseeno daje rahlo upanje, da smo na pragu novega obdobja intenzivnejših prizadevanj za zbliževanje med Vzhodom in Zahodom. S. L. PARIZ, 23. dec. (Tanjug). V uradnih francoskih krogih izražajo prepričanje, da bodo pobude s sestanka atlantskega P^k-ta in predlogi, izraženi na zasedanju Vrhovnega sovjeta v Moskvi omogočili, da se najdejo skupni temelji za začetek razgovorov med Vzhodom in Zahodom. pri obnovitvi razgovorov med Vzhodom in Zahodom. V poučenih bonnsklh krogih se je zvedelo, da po mnenju zahod n on e mške vlade zda j ni primeren čas za konferenco s Sovjetsko zvezo, češ da bi morali konferenco najvišjih predstavnikov ZSSR in zahodnih držav skrbno pripraviti. Zahodnonem-ška vlada odklanja tudi sovjetski predlog za umik tujih čet z •nemškega ozemlja in predlog za uvedbo brezatomskega pasu v Srednji Evropi. Italijanski minister za zunanje zadeve Giuseppe Pella je izjavil danes, da zahodne države žele nadaljevanje razgovorov o razorožitvi, toda »tega ne bi smeli razumeti kot njihovo slabost«. Predsednik kanadske vlade Izjavo sovj etskega ministra Gromika so v Fairizu sprejeli s precejšnjim pridržkom, poudarjajoč, da so bile »formulacije, ki jih je izrazil sovjetski minister za zunanje zadeve, ko je svetoval sklicanje izrednega zasedanja OZN ali konferenco šefov vlad, premalo jasne«. V uradnih krogih menijo namreč, da sklicanje OZN ne bi moglo najbolje koristiti obnovitvi - pogajanj, določen odpor proti pobudi za konferenco šefov vlad pa je posledica nejasnosti glede sestave take mednarodne konference. Kakor pravijo v poučenih političnih krogih, sta bili dve stvari odločilni pri določitvi stališča francoskih zastopnikov na nedavni atlantski konferenci v Parizu: Zelja, da bi dobila Francija mesto med velesilami pri obravnavanju nerešenih svetovnih problemov, in želja da se prepreči revizija pariških sporazumov o prepovedi atomske oborožitve Nemčije, ki bi bila nujna spričo načrtov o nagli uvedbi raketnih oporišč v Zahodni Evropi. Poljski načrt o »dezatomizaciji« centralne Evrope je vzbudil glede na to v Parizu izredno pozornost, saj ustreza obema imperativoma francoske zunanje politike. Izjave sovjetskega ministra Gromika niso naletele na razumevanje Francije tudi zato, ker so jih v Parizu razumeli kot željo ,po razorožitvenih razgovorih izključno med Sovjetsko zvezo in ZDA. Zato ni izključeno, da bo predsednik Gaillard v odgovoru na sporočilo predsednika vlade ZSSR Bulganina zahteval pojasnilo v sovjetskih namenih in izrazil pripravljenost Francije za sodelovanje soluciijl Vrhovnega sovj eta glede tega, da v obeh delih Nemčije, Poljski in Češkoslovaški ne bi bilo jedrskega otrožja. Zakaj tega ne bi storili, saj Zahod s tem ne bi izgubil nikake strateške ali vojaške prednosti, vprašuje časopis. Današnji »New York Times« poziva ameriške voditelje, naj na zadnje predloge Sovjetske zveze odgovore z lastnim . mirovnim programom. Pri sedanjem položaju si ne moremo dovoliti, da bi svet mislil, da skrbimo samo za vojno orožje, meni časopis in dodaja, da je preveč ljudi na svetu, ki so prepričani, da je politika ZDA oka-menela in nesposobna, da bi našla izhod iz mrtve ulice. Od naših znanstvenikov, ki skušajo izdelati obrambno 'orožje, pričakujemo domiselnost. Mar ni prav tako potrebna domiselnost in jasnovidnost pri tistih, katerih naloga je, da poskrbe za trajni mir? V skladu z normalizacijo na Madžarskem vedno bolj izginjajo zadnji »spomini« na lanski oktober v Budimpešti^ Velik del ulice, kjer so bile lani najtežje borbe, so že obnovili in popravili. Na sliki: Hiše, ki so jih obnovili in jih še obnavljajo. Razgovori partijskih zastopnikov Praga, 23. dec. (Tanjug) Prvi sekretar CK KP Češkoslovaške Antonin Zapotocky je imel te dni razgovore z generalnim sekretarjem KP Sirije in Libanona Kaledom Bagdašijem. O vsebini razgovorov ni bilo izdano sporočilo. Delegacija češkoslovaške komunistične partije je imela razgovore tudi s KP Al-žira. Zastopniki češkoslovaške partije so izrazili popolno solidarnost z boji Alžircev za neodvisnost in se pogovorili z delegacijo komunistične partije Alžira o političnem in gospodarskem položaju Češkoslovaške. Novi ameriški veleposlanik v Siriji Damask, 23. dec. (Reuter) Sirska vlada je dala privolitev za imenovanje Charlesa Yosta za novega ameriškega veleposlanika v Damasku. Avgusta je ameriška vlada iz protesta proti izgonu treh ameriških diplomatov iz Damaska izgnala sirskega veleposlanika iz Washingtona. Ni znano, če je zdaj tudi Sirija imenovala novega veleposlanika v ZDA. Diefenbaker je izjavil v radiu, da so na sestanku predsednikov vlad držav članic atlantskega pakta v Parizu -glede miru »dosegli dober in trajen napredek«. Atlantski zavezniki so s priznanjem sprejeli glas Kanade v Parizu. Zastopnik britanskega Fo-reign Officea je izjavil danes, da bo predsednik Macmillan v začetku januarja odgovoril na pismo predsednika sovjetske vlade Bulganina. Na vprašanje o razorožitvi je odgovoril, da ne vidi nikakega znamenja, da bi zahodne države nameravale spremeniti svoje stališče o razorožitvi. Velika Britanija v bistvu še vedno podpira predloge zahodnih držav o razorožitvi, ki so jih bile le-te dale Sovjetski zvezi poleti. Britanski časopisi razglabljajo danes o možnostih za pogajanja med Vzhodom in Zahodom. »Times« piše, da sovjetski predlogi o razgovorih bodisi najširših bodisi ožjih — med ZSSR in Ameriko — morda ne bi ustrezali Zahodu. Morda bi se dala nekje najti skupna podlaga, na priimer, v poljskih predlogih glede Srednje Evrope. »Manchester Guardian« piše, da Zahodu pač ne more bi.ti težko odgovoriti na zadnje sovjetske predloge tako, da so najde podlaga za razgovore. Časopis pozdravlja predlog v re- Pravda za Italijanski senat Od našeta stalnega dopisnika RIM, 23. dec. (Po telef.) »Zadovoljni smo lahko, da Imamo ga praznike tako prijetno sonce«, je v soboto dejal predsednik republike predstavnikom senata, ki so mu prišli voščit novo leto. »Upajmo, da bo to sonce posijalo tudi v Palazzo Madama«, je pripomnil Scoccimarro, podpredsednik senata, cikajoč pri tem na vztrajna prizadevanja demokristjanov, da predčasno dosežejo 'razpust senata in razpis istočasnih volitev v oba do mova parlamenta: v poslansko zbornico in v sedat. skupimo, zavrnil sleherno misel o skrajšanju mandatne dobe, bo znova razpravljal o zakonskem načrtu, ki ga je poslanska zbornica izglasovala v soboto. £>ele, če bo ta načrt potrjen tudi v avli Palazzo Madama, bo postal zakon. Toda s tem, če senat zavrne v zbornici izglasovan zakonski načrt, še ni rečeno, da se je zavaroval .pred predčasnim razpustom. Predsednik republike ima namreč ustanovno pooblastilo, da po posvetovanju s predsednikoma obeh zbornic lahko razpusti senat ali poslansko zbornico ali pa oba, kakor pač smatra za potrebno. O interesu krščanske demokracije, da se senat razpusti istočasno, s poslansko zbornico, ' smo že pisali: sočasne volitve Sonce v senat ni posijalo — (Danes tudi na navadne smrtnike že rosi droben dež). 2e v soboto zvečer je namreč poslanska zbornica izglasovala spremenjeno »malo senatno reformo« in — odšla na božične počitnice: število senatorjev naj se poveča (namesto 200.000 prebivalcev bo sedaj 140.000 prebivalcev volilo predstavnika v senat), Skrajša'pa naj se mandatna doba od 6 na 5 let, tako da bi bile volitve v senat že spomladi, istočasno z volitvami v poslansko zbornico, čeprav traja po ustavi mandatna doba senata do 1959. Seveda pravda okrog senata s tem še ni zaključena, kajti senat, ki je že enkrat soglasno, vštevši krščansko demokratsko General napoveduje zmago Poveljnik Salon poziva francoske vojake v Alžiriji k »odločilnim akcijam« — Vojaška sodišča nenehno izrekajo smrtne obsodbe bi verjetno pri.nes.le enako razmerje sil tako v Monte Gitoriu kot v Palazzo Madama; v obdobju med razpustom in začetkom nove legislature ne bi bilo nobenega .izvoljenega predstavništva, ki b-i moglo nadzirati delo vlade; istočasne volitve bi onemogočile, da bi se morebitne nepravilnosti vlade in večinske stranke že čez eno -leto odrazile na volitvah v senat. Uradni izgovor za predčasen razpust in za istočasne volitve pa de varčevanje: votivni stroški bi se namreč s tern zmanjšali na polovico- »Potem je najbolje' da uvedemč diktaturo in sl bomo prihranili vse stroške za volitve«, je v tej zvezi pripomnil neki predstavnik leve opozicije .. . ! Pravda okrog senatne reforme je odkrila tudi antagonizem med senatom in poslansko zbornico. Medtem ko so krščansko demokratski senatorji proti predčasnemu razpustu senata, so bili prav demokrtstjanski poslanci tisti, ki so v Monte Citorio dali pobudo za glasovanje o predčasnem razpustu! Kako Pa stoje stvari v sami krščansko demokratski stranki? V krogih, ki imajo svoj Politični štab na Biaizza del 'Gesii, so mnenja o zadevi senata deljena. Po informacijah, iz demo-krščanskih virov je položaj pri- bližno naslednji: predsednik vlade Zoli je brezkompromisno za razpust senata. Politični sekretar Fanfani je za razpust, n® želi pa tega javno povedati. Predsednik republike Gronchi bi tudi. rad razpustil senatno zbornico, toda preje bi rad našel zadovoljiv razlog, ki bi ga lahko opravičil z vsem: ustavnimi določili v tem pogledu. Krščansko demokratska skupina senatorjev je skoraj soglasno proti predčasnemu razpustu, dočim je poslanska skupina v Monte Oitoriu skoraj soglasno za predčasen razpust. Senatna reforma kot ustavni problem, ki s» je odprl že ob začetku sedanje le&islature, torej še ni z dnevnega reda. Ce je .povečanje 'števila senatorjev utemeljeno — število senatorjev je več kot za tretjino manjše od števila poslancev, opravljajo pa isto delo; v poslanski zbornici je novorečie zasedam par-lame.ntnih komisij v enem parn lamentarnem le:u 45, v senatu pa 130 — je predčasen razpust z ustavnega stališča neutemeljen. kajti ustava predvideva razliko v mandatni dobi prav zato, da. dežela ne bi bila brez voljenega predstavništva v času, ko je ena Izmed zbornic razpuščena in čaka novih volitev. M. Šuštar PARIZ, 23. dec. (Tanjug). Vrhovni poveljnik general Salan je pozval danes pol milijona francoskih vojakov v Al žiru k »odločilnim akcijam« za uničenje alžirskega osvobodilnega gibanja. Vodja francoskega štaba izraža upanje, da bo »zmaga francoskega orožja v kratkem prinesla Aži-ru mir«. Medtem pa se boji v Severni Afriki nadaljujejo na raznih področjih. Uporniške čete in komandosi so napadli francoska oporišča pri Konstantinu, Bufariku, Phillipvillu in Bonu. Pri Konstantinu so napadli francosko garnizijo s težkimi Predlogi koroških Slovencev Dunaj, 23. dec. (Tanjug) »Slovenski vestnik« iz Celovca poroča. da pripravljajo zastopniki koroških • Slovencev pismene predloge v zvezi z načrti zakona o šolstvu in uporabi slovenskega jezika na sodiščih, ki jih je avstrijska vlada poslala v proučitev parlamentu. Predloge bodo poslali predsedniku parlamenta dr. Felixu Hurdesu, na temelju le-teh pa se bodo pozneje pogovorili člani parlamenta in zastopniki koroških Slovencev. Časopis piše, da je bil nedavni sestanek med voditelji parlamentarnih odborov za šolstvo in zakonodajo ter slovenskimi zastopniki na Dunaju koristen. Na tem sestanku sta dr. Ztvitter in dr. Joško Tišler povedala svoje stališče glede predloga obeh zhkonov in seznanila poslance tega najvišjega zakonodajnega telesa z dejstvi, aa katere se opirajo zahteve aaše manjšine. TELEGRAMI PARIZ — Zaradi stavke tehničnega osebja so danes zaprli štiri največja pariška gledališča — državno opero, »Comedie Francaise« in dve dvorani »Opera Comique«. Stavka bo trajala deset uni, januarja pa jo bodo ponovili, če osebje ne bo dobilo zvišanih plač. S stavko groze tudi delavci in uslužbenci vseh pariških muzejev. LONDON — Predsednik vlade Macmillan je zavrnil zahteve sindikalne delegacije britanskih zdravstvenih uslužbencev, ki je zahtevala zvišanje plač za 40.000 uslužbencev, čeprav so se sindikati za zvišanje že sporazumeli z upravniki bolnišnic. KUALA LUMPUR — Malajske oblasti so 21. In 22. decembra v pristanišču Dickson v Južni Malaji prijele dva učitelja, 77 študentov in pet drugih, češ da »kršili protikomunistične zakone«. Izročili jih bodo sodišču. JERUZALEM — Predsednik izraelske vlade Ben Gurion namerava odstopiti s svojo vlado, ker se mu ^ ni posrečilo izravnati nasprotja med koalicijskim5 strankami. O odstopu bodo sklepali na izredni seji vlade. _ __ DAMASK — Sirija je protestirala pri mešani komisiji ZN za nadzorstvo nad .premirjem proti spopadu na sirsko-izraelski meji. Uradni zastopnik je izjavil, da je skupina izraelskih vojakov prestopila demarkacijsko črto in streljala na sirske vojake. BONN ___ Zahodna Nemčija in Tunizija sta sklenili prvi sporazum o trgovinskem sodelovanju. Doslej sta trgovali v okviru trgovinskega sporazuma, ki ga je imela z Zahodno Nemčijo Francija. , DJAKARTA — Indonezijska vlada je povabila predsednika češkoslovaške vlade Širokega, naj pride januarja na obisk v Indonezijo. PARIZ — Izraelski veleposlanik v Parizu Jacob Ter je obiskal predsednika francoske vlade Gaillarda in ministra za zunanje zadeve Pineauja. Govorili so o zadnjih političnih dogodkih in gospodarskih vprašanjih. TEL AVIV ___ V Jafi je bil 7. kongres komunistične mla- dine .Izraela. Soglasno je odobril poročilo centralnega komiteja o raznih problemih in sprejel resolucijo proti zapostavljanju arabskega prebivalstva v Izraelu, zahtevajoč, da dobi le-to enake ustavne pravice kot Izraelci. SANTIAGO DE CHILE Blizu pristanišča Sant Antonio v Cilu sta trčila dva avtobus-.. Nesreča je terjala življenje 18 ljudi. . • .... PARIZ — Francijo je zajel nov val gripe. Državni statistični urad je. sporočil, da je oktobra in novembra v Franciji za gripo umrlo 14.000 ljudi. - PARIZ — Štirimotorno potniško letalo tipa »Vickers Viscount« je davi, ko je nameravalo vzleteti proti Londonu, zdrvelo s potniki vred skozi steklena okna v čakalnico. Ranjenih ni bilo, škoda pa je precejšnja. minometalci. .Pravijo, da je bilo na francoski strani v zadnjih 48 urah šest mrtvih in osem ranjenih. Številni spopadi so bili tudi v drugih krajih. Včeraj in danes so vojaška sodišča izrekla smrtno kazen nad petimi aretiranimi Alžirci, policijske in vojaške sile pa so delale preiskave v Oranu, Bonu in Sidi-bel-Abesu. Aretiranih je bile nad sto Alžircev. Glasilo francoskih čet v Alžiru piše danes, da je bilo v dveh letih ubitih 27.000 Alžircev. Po podatkih tega lista so akcije upornikov skoraj na polovici alžirskega ozemlja. Tajno sodišče v Alžiru je po Novice iz Indonezije DJAKARTA, 23. dec. (Reuter). ■ Indonezijski narodni kongres je poslal aizijsko-afriški solidarnosti brzojavko, v kateri opozarja na položaj v Indoneziji. V brzojavki navaja ukrepe indonezijske vlade do nizo-zozemskih družb in izraža prepričanje, d,a bo konferenca solidarnosti povečala prizadevanje za odpravo kolonializma na vsem svetu. Indonezijski minister trgovske mornarice Mohamed Njuzir je izjavil, da so na Japonsko poslal; indonezijsko delegacijo, ki se bo pogajala za nakup japonskih ladij s skupno tonažo 75 tisoč ton, ki bodo vozile'tovor med državama glede na to. da so nizozemske ladje po nalogu indonezijske vlade nehale voziti; Nizozemska vlada je naročila danes svojemu zastopniku v ZN. naj uradno obvesti generalnega sekretarja Organizacije Združenih narodov Hammar-skijolda o sedanjem položaju v Indoneziji.' Novo bolgarsko sobranje Sofija, 23. dec. (Tanjug) V vsej Bolgariji so bile včeraj volitve za sobranje. Po prvih poročilih je bila volilna udeležba zelo visoka in v večini krajev so bile volitve zaključene že do 12. ure. Bolgarski državljani so izvolili 254 poslancev za narodno sobranje. dva dni trajajoči obravnavi obsodilo na smrt dva Alžirea, ki sta obtožena, da sta na javna mesta podtaknila bombe, ki so na stadionu v Alžiru ubile šest, ranile pa 40 ljudi. Nocoj je bila v raznih krajih Francije velika policijska racija na razne »sumljive ljudi« in somišljenike alžirskega osvobodilnega gibanja. Nad sedem tisoč Alžircev so odgnali v policijske zapore, okrog 500 ljudem so odvzeli svobodo in jih bodo takoj poslali na nadaljnja zasliševanja v Alžir. Letos so bile v metropoli že trikrat velike racije. Sodijo, da je bilo od 450.000 Alžircev. živečih v Franciji, nad 80.000 pripeljanih na policijo. DELA NAŠIH MOJSTROV V EGIPTU Kai-o, 23. dec. (Tanjug). Danes je v Aleksandrijo prispel Zoran Kržišnik, komisar jugoslovanske razstave na drugem mednarodnem sredozemskem bienalu, ki se bo začel 28. decembra v Aleksandriji. Na bienalu sodelujejo vse sredozemske drža-ve, razen Francije in Italije. S Kržišnikom je prispel tudi kipar Tršar, ki je na prvem bienalu dobil prvo nagrado za skulpturo. Komisar jugoslovanske razstave je član razsodništva in gost aleksandrijske občine. V Aleksandrijo ' so že prispela umetniška dela 10 jugoslovanskih slikarjev in treh 'kiparjev. Med sedanjimi razstavi jalei so znani slikarji *—i-garčič, Zoran Petrovič, Simu-novič, Priča, Motika. Od kiparjev so zastopani Kantocij-, Putrih, Sabolič. Skupno bo razstavljenih 25 slikarskih in 10 kiparskih del. Pri otvoritvi bienala 28. decembra bo navzoč tudi jugoslovanski veleposlanik v Egiptu Djerdja, ki bo naslednji dan priredil sprejem. Zvedelo se je, da bodo naši umetniki po bienalu v Kairu priredili posebno razstavo, - na kateri bi razen del z bienala razstavili še nova in grafiko. Tekmovanje z oporišči Vrhovni poveljnik oboroženih ■ sil NBT0 Norstad je sporočil, da bodo ZDA postavile v Evropi 6 do 10 baterij izstrelkov srednjega dosega NEW YORK, 23. dec.' (Reuter). Vrhovni poveljnik sil atlantskega pakta general Norstad je izjavil sinoči^ v ameriški televiziji, da imajo ZDA namen postaviti v Evropi 6 do 10 baterij balističnih projektilov srednjega dosega. Po njegovih besedah je to v zvezi z nedavnim sklepom držav članic atlantskega pakta v Parizu, ki so v načelu privolile na taka oporišča. Norstad je dejal, da bodo te baterije vsaka bo imela po 15 projektilov — prvi del programa o dobavah projektilov s srednjim dosegom za nekatere države evropske celine. Prve korake s tem v zvezi bo ameriška vlada storila »v nekaj dneh ali tednih in ne mesecih«. Postavitev teh projektilov na določenem mestu po besedah vrhovnega poveljnika sil atlantskega pakta ne bo poseben problem, razvoj oporišč, izučitev osebja in dobave projektilov pa je stvar 12 do 18 mesecev. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo za primer, da bo kaka država članica atlantskega pakta iz političnih vzrokov odklonila graditev oporišč za projektile na svojem ozemlju, čeprav bi to s strateškega stališča želela, je Norstad dejal: »Z vojaškega stališča ni potrebno, da bi vsaka država imela take projektile. Doseg projektilov omogoča postavitev le^teh na več mestih, zato n; potrebno, da so oporišča postavljena tam, kjer so politično nesprejemljiva in 'v vojaškem pogledu neučinkovita«. Francoski minister za zunanje zadeve Christian Pineau je izjavil sinoči, da je zahteva po opremi evropskih držav z napravami za izstreljevanje raket »utemeljena bolj kot kdajkoli«. Na zborovanju v svojem volilnem okrožju ie Pineau dejal, da mora vsaka država posnemati napredek drugih držav glede oboroževanja, aii pa se odreči svoji nacionalni obrambi. Nevtralnost je popolnoma nasprotna modernemu življenju. Po mnenju Pineauja sta danes na svetu dve možnosti: popolna oborožHev ali popolna razorožitev Ljubše mi je drugo, zato smo na zasedanju atlantskega pakta v Parizu poudarili, da 6 e nujno poiskati pot za sklenitev razorožitvenega sporazuma, je dejal Pineau. Prvi pogoj za tak sporazum pa so prostovoljno nadzorstvo in svobodne komunikacije med' narodi. Predsednik japonske vlade Nobusuke Kisi je izjavil danes, da se bo Japonska še naprej oboroževala s projektili, ne bo pa dovolila, da namestijo na njenem ozemlju izstrelke z nuklearnimi glavami. Japonska vlada je zahtevala od ZDA projektile z izključnim namenom, da bi »modernizirala svoje oborožene sile«, ne pa da bi spremenila Japonsko v ameriško raketno oporišče. Japonski predsednik je odgovarjal v parlamentu na obtožbe poslance soci ali stične stranke, ki so napadli vlado, da je dovolila, da se japonske oborožene sile opremijo s projektili iz ZDA. Poslanec te stranke Ta-kemaka ie izjavil v debati, da je uvedba projektilov v armadi »prvi korak« v smeri zgraditve nuklearnega oporišča na Japonskem. Hammarskjoeld v Kairu Kairo, 23. dec. (Reuter). Generalni sekretar OZN Dag Hanw marskjold je prispel davi ▼ Kairo, od koder bo nadaljeval pot v Gazo In tam prebil nekaj dni z mednarodnimi silami OZN. Nato se bo vrnil v Kaira, kjer bo imel posvetovanj® z egipbovsko-izraelsko mešano komisijo za premirje, ki ne posluj« že ‘ leto dni. -Z egiptovskimi državniki bo proučil tudi problame v zvezi s Sueškhn prekopea^j 4 str. / SLOVENSKI POBOCEV1LEC / R- 301 — 24* decembra 1957 \ 1 V INDUSTRIJI USNJA NA VRHNIKI V industriji usnja na Vrhniki že pol leta uspešno preizkušajo obračunavanje proizvodnje po posameznih, fazah. O potrebi takega obračunavanja sta že večkrat razpravljala delavski svet in upravni odbor. Tehnološki proces proizvodnje v posameznem proizvodnem obratu v industriji usnja je namreč sestavljen iz večjega števila faz dela. Obračunavanje proizvodnje po posameznem obratu, ki vsebuje več faz dela, pa ni moglo točno pokazati, kaj se dogaja 's surovino, delovno silo, 'njeno storilnostjo, zaslužki, raznimi stroški itd. v vsaki posamezni fazi. Zato je bilo otežkočeno ugoiovljanje, v kateri fazi dela rastejo ali padajo stroški, storilnost in podobno, kje so vzroki za to in kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi se zares dobro gospodarilo od začetne pa do končne faze proizvodnje. Obratni obračun proizvodnje je torej lahko pokazal samo to, da se je splošno stanje izboljšalo ali poslabšalo, medtem ko pokaže fazni obračun, kaj se dogaja m do kakšnih sprememb prihaja v posamezni fazi, kakšen je doseženi uspeh ene faze v primerjavi z drugo itd. S faznim obračunavanjem proizvodnje zasledujejo potek proizvodnje, gibanje surovine, ki se v fa.zi obdeluje, stroške, ki nastajajo v zvezi s tem, porabo pomožnih -materialov trošenje delovne sile itd. prav do tako imenovanega premika surovine iz ene faze v drugo. Kako je to pomembno za normiranje porabe surovin in pomožnih materialov, delovne sile, delovnih ur, ustvarjene vrednosti po teži, količini, kvaliteti in v denarju za vsako fazo, .ni treba posebej poudarjati. Pomen faznega obračunavanja proizvodnje pa sega tudi navzven, preko okvirov podjetja. Tako se lahko v vsaki posamezni fazi točno normira vezavo obratnih sredstev in ugotavlja njihovo dejansko potrebno količino, s čimer je mogoče vsak čas realno prikazati in dokumentirati banki, kakšna je stvarno potrebna višina obratnih sredstev. Fazni obračun proizvodnje postaja tako trdna in nepogrešljiva osnova za d.obro gospodarjenje in upravljanje. Prav to pa je tudi namen takega obračunavanja proizvodnje. Zato fazni . obračun proizvodnje za vsako obračunsko dobo ne bo služil samo organom upravljanja,, temveč tudi proizvajalcem v vsaki posamezni fazi. Vsaka faza bo namreč dobila svoj obračun proizvodnje, ugotavljala uspeh sli neuspeh pri zmanjševanju sli povečanju posameznih stro-skc-mih elementov, odkriva vzroke tega in sprejemala ukrepe za donosnost dela v svoji fazi. Ker bodo v prihodnjem letu obračunavali proizvodnjo vsake faze mesečno in ne več trimesečno kot do sedaj, se bo prednost faznega obračunavanja proizvodnje in uspešnost njegove praktiče uporabe pokazala še v toliko večji meri. Tudi fazno obračunavanje proizvodnje ne bo delovalo samo od sebe. Zato so bili seznanjeni z omenjenim obračunavanjem proizvodnje vsi tisti, ki morajo delati na tem, na posebnem tečaju pa še organi upravljanja po vnaprej določenem programu, ki obsega obravnavanje pojmov in praktičnih elementov, na katerih sloni gospodarjenje in upravljanje podjetja. Kolikor bo organom upravljanja in družbenim organizacijam v podjetju uspelo organizirati široko praktično uporabo faznega obračunavanja proizvodnje ter pritegniti pri tem k ustvarjalnemu sodelovanju ves kolektiv, bo imelo vse to nedvomno dalekosežne posledice in ugoden vpliv na rentabilnej-še gospodarjenje ter na razširitev samoupravi j,an j a in sodelovanje kolektiva pri tem. V tem smislu lahko rečemo, da kolektiv industrije usnja na Vrhniki in njegovi organi upravljanja uspešno pripravljajo pogoje za uresničitev najvažnejših sklepov kongresa dela.vskih svetov, to je, zagotavljajo vpogled kolektiva in njegovih sestavnih delov v gospodarjenje. To pa seveda omogoča tudi praktično uspešno upravljanje in ukrepanje. Z-els mmmm Novinarski dom v Ljubljani jo že pod streho Baterije pa take! 3. decembra sem kupil v trgovskem podjetju »Elektro-■ promet« v Ljubljani na Mestnem trgu št. 2 ploščato bate-terijo znamke »Zmaj«. Nova baterija je bila mnogo slabše jakosti kot stara, ki sem jo zamenjal. Naslednje jutro sem se znova oglasil v trgovini. Tu je bila že neka tovarišica, ki jo je tudi zanimalo, zakaj so nove baterije tako slabe. Na najino vprašanje je trgovski pomočnik odgovoril, da se je za to zanimalo že več kupcev. Trgovina je to javila tovarni »Zmaj« to pa je odgovorila, da so baterije dobre. Poleg tega so baterije od poletja dalje za 30°lo dražje, jakost baterije, ki sem jo kupil, pa je mnogo slabši od prejšnjih. Pri nas si prizadevamo izboljšati kakovost v proizvodnji, zato ne razumemo, kako more tovarna »Zmaj« tako neodgovorno prazniti potrošnikove žepe. Rudolf Železnik, Ljubljana. Na vprašanje v zvezi s tem pismom nam je Tovarna »Zrna j« odgovorila naslednje: Baterija je po svoji naravi, z ozirom na svoj kemični sestav — zelo občutljiv izdelek, tako za proizvodnjo, kot za vskladiščenje in uporabo. Najbolj' ji škodujejo vlaga in prekomerna toplota. Kljub temu, da se tehnični izdelavi posveča največja pozornost, se. le dogaja, da posamezne baterije ne dosegajo določenih zahtev, ker je nemogoče dobiti idealno in kemično popolnoma čiste surovine. To vprašanje je v zadnjem času posebno pereče. — Zanimiv je pa le podatek, da nam je od nad 1,500.000 komadov prodanih raznih vrst baterij do danes vrnjeno slabih le ca. 1800 komadov, t. j. niti 1,5 promila. Vsem našim kupcem je pa dobro znano, da v skladu z našo uradno garancijo, zamenjamo brezplačno vse tiste baterije, ki bi se pokvarile pred iztekom garancije. Upravičene reklamacije pa do danes nismo zavrnili niti ene. TOVARNA »ZMAJ«, Ljubljana, Šmartinska c. 28. Ptuj Ptujska dramska sekcija »Svobode« se je že trikrat predstavila občinstvu z igro »Svo-jeglaivček« in tokrat so bilj gledalci prijetno presenečeni. To delo je za amaterje precej težavno. posebno še zairadi tega, ker nimajo svojega odra in morajo vaditi le v sobi v narodnem domu in zato. ker je v igro vpletenega precej petja. Ker pa so igralci in godbeniki prihajali k vajam v redu, in disciplinirano in vztrajno, je bilo možno, da so se po dveh mesecih študija lahko uspešno predstavili občinstvu. Na podlagi uradnih podatkov o delu tržne inšpekcije so Pristojna. čanite-lj i prišli do določenih zaključkov, id organom te inšpekcije nalagajo drugačno usmeritev nj ihovega dela. Za dosedanjo dejavnost tržne inšpekcije pri ljudskih odborih je' namreč značilno, da je bila no glede na obvezne instrukci-je višjih organov usmerjena predvsem na kontrolo poslovanja obrtniške in komunalne de-j avnosti privatnega sektorja. Od vseh pregledov organov tržne inšpekcije v prvi polovici letošnjega leta odpade namreč na preglede poslovanje obrtnikov 39 odstotkov, od vseh prijav pa jih spet odpade največ (36.5 odstotkov vseh prijav) na prijave zaradi kršitve predpisov o obrtništvu. Največ je prijav (64 odstotkov v vsaj državi, v Sloveniji Pa 55 odstotkov) zaradi brezpravnega dela obrtnikov. Res je, da mnogi »šušmarijo« že nekako iz navade, dogaja pa se tudi dovolj pogosto, da posamezni obrtniki odpovedo obrtna dovoljenja, potem pa delajo naprej na skrivaj. Vzroki za te pojave so najpogosteje preveliki davki, neredko pa tudi nesposobnost za delo, bolezen itd- Vprašanje kršitve predpisov o obrtništvu postaja vedno resnejše, ker število prekrškov stalno narašča; leta 1954 je bilo 12.906 prijav zaradi takih prekrškov, samo v prvi polovici letošnjega leta pa 8256! Za dosedanje- delo organov tržne inšpekcije je 'dalje značilno upadanje števila prijav zaradi nedovoljene trgovine, prekrškov raznih drugih gospodarskih predpisov itd. Na prvi pogled j.e videti, da se povečuj® število prekrškov na področju obrtništva in da se zmanjšuje število vseh drugih prekrškov, gospodarskih predpisov. Drži pa v resnici samo to, da se povečuje število obrtniških prekrškov, medtem ko je zmanjšanje števila prijav na primer pri notranji trgovini pripisati predvsem temu, da inšpekcijski organi pri ljudskih odborih pogosto ustrezno ukrepajo- Najpogostejši vzrok so za to po-sredne ali pa neposredne intervencije lokalnih funkcionarjev, ki želijo preprečiti ukrepe tržne inšpekcije piroti določenim podjetjema in njihovim voditeljem. Vmešavanje v delo tržne inšpekcije opravičujejo ti funkcionarji s tem, da bi ukrepi tržna inšpekcije, ki lahko v hujših primernih dovedejo tudi do likvidacije podjetij, škodovali komuni. Pogosto se dogaja podobno tudi s tistimi .podjetji-, katerih voditelji so v vodstvih raznih družbenih in političnih organov — na primer člani- svetov za gospodarstvo in pod. — .pa se tržni inšpektorji tudi zaradi te okolnosti neredko oportunistično izognejo potrebnim ukrepom. Podobne stvari se dogajajo tudi pri kontroli prometa^ s kmetijskimi pridelki. Tu tržna inšpekcija neredko odkrije pojave veirižništva dn podobne kaznive postopke, potem pa zaradi intervencije lokalnih organov vseeno ne ukrepajo. Do te intervencije prihaja zato, ker gr® za »lastna« podjetja, ki s prometom na veliko zajemajo del presežkov proizvodov z drugih področij i.n tako ustvarjajo sredstva svoji komuni. Ni- so redki lokalni organi, ki niso prav nič natančni glede tega, kako so bila ustvarjena njihova sredstva, temveč jim gre samo za to, da bi bila ta sredstva čimvečja. Zaradi tega mnoSi ljudski odbori želijo preprečiti inšpekcijsko kontrolo gospodarskih organizacij, češ da kontrola teh organizacij sploh ni potrebna, temveč da je potrebno kontrolirati samo privatnike. Ce pa je že potrebna kontrola, potem naj bo po mnenju takih lokalnih organov usmerjena predvsem na odkrivanje in preprečevanje prekrškov in kaznivih dejanj posameznikov. Pri tem pa pozabljajo, da gospodarske organizacije nikakor m \ZR£mPLAČA 12 iZKtm te S pripombo, da ni vedno in povsod tako Novo življenje v starem poslopju niso nedovzetne za razne nepravilnosti — saj gr® kolektivu kakor tudi .posamezniku iz kolektiva za čimvečji dobiček. Mnogi tržni inšpektorji se n® upirajo takšnim stališčem lokalnih organov, ker se bojijo, da bi to lahko Imelo negativne posledice na njihov osebni in materialni položaj- Prav zaradi tega potem zapostavljajo kontrolo poslovanja gospodarskih organizacij na področju notranje trgovine, gostinstva, zunanje trgovine, kmečkih zadrug, podjetij za tr&avinske usluge, (industrije itd. Jasno pa je, da je treba inšpekcijo usmeriti predvsem prav na poglavitne nosile® blagovnega prometa, to se pravi, na gospodarske organizacije. Za to pa je potrebna učinkovitejša organizacija službe tržne inšpekcije. V prvi polovici letošnjega leta smo imeli v vsej državi 954 tržnih inšpektorjev, od katerih je vsak izvršil povprečno po 80 kontrolnih pregledov- Ce bi delali vs® leto 2 istim tempom, bi vsak tržni inšpektor izvršil 160 kontrolnih pregledov. To bi bilo ®elio ye“ liko, vendar pa bi biilo tudi, v tem primeru kontroliranih samo okoli 70 odstotkov vseh gospodarskih organizacij. To samo za seit>e govori, <3.3- moramo večati število tržnih inšpektor-jev. Milan Pogačnik Se nekaj o uvoznem sadju Preg dnevi smo v presledkih priobčili dva kratka članka ° uvoženih mandarinah pod naslovom »Kdo bo plačal« in »Neodgo- Va se bo moral spoprijeti še z eno nalogo o kateri so že neštetokrat govorili na množičnih sestankih. Gre namreč za običajno okrasitev in olepšavo mesta. Na Ljubljanski cesti je Titovem trgu v sezoni siploh ne more zadovoljiti števdlnlih gostov. Turizem se zelo dobro nočišč in naprav za kulturno in športno zabavo, ki jo vsak turist želi-Zelo pomembna gospodarska panoga na Postojnskem je tudi kmetijstvo. Uporaba so- odraža v trgovski mreži, saj 'dobnih. agrotehničnih sredstev so številni obiskovalci Postojne precej pripomogli k povečanju prometa v trgovini. Dejstvo pa je, da se turisti zadržujejo na tem področju le toliko časa, da si ogledajo Po- je pripomogla, da se je zelo povečal donos krompirja. Ravno pri krompirju se kaže vse večji stalni tržni višek, ker so tržišča s krompirjem že precej zasičena. Prav zaradi tega stojnsiko jamo in mogoče še je občinski ljudski odbor začel muzej, potem pa nadaljujejo razmišljati kako vnovčiti pri-pot naprej, ker pač Postojna delke krompirja. Zaključek te-nima zadostnega števila pre- ga je bil predlog, da bi v Pre- Sosveti za izobraževanje skrbiio na Koprskem za enotno politiko v prirejanju predavanj Glede na to, da je v občin- polno stavb, ki že leta in leta skih središčih koprskega okraja niso bile prebeljene, ponekod se še poznajo sledovi italijanskih napisov itd. Na splošno pa so zelo zanemarjeni razni Vrtovi, ograje in drugi prostori, ki dajejo mestu lep ali pa slab izgled. Mnenje je naj bi te naloga opravili s pomočjo (družbenih organizacij. Izgleda pa. da bo le moral prej ali slej poseči Times ljudski odbor. Tudi gostišča so v dokaj slabem stanju in bodo potrebo- Lcška dolina Pred kratkim sita se v Loški Solini mudili ekipi stomatološke klinike in centralne šolske poliklinike iz Ljubljane in opravili Splošni ter rentgentsiki pregled predšolskih in šolskih otrok ter vajencev. Vsega so jih pregledali nad 550 in ugotovili, da so otroci zelo podhranjeni. Primanjkuje jim beljakovin, kar je bilo opaiaiti zlasti pri okvairi in gnitju zob. Zaradi tega bodo dobivali otroci potrebna zdravila. Zaradi podhranjenosti bodo v t>r.ih'odnje malice po šolskih in Enlečnih kuhinjah izdatnejše. V _ _ Splošnem so opazili pri otrocih pa jo v nalašč za to izkopanih tudi slabo držo telesa, za kar je “ na splošno dovolj strokovnjakov in intelekualcev, ki so sposobni predavatelji — izjema je le na Pivki, v Hrpeljah in Di- Modemizacija opekarne v Kanižarici V Beli krajini je le ena opekarna, to je v Kanižarici pri Črnomlju, pa še ta je glede opreme zelo primitivna. Opeko še vedno žgejo v poljskih pečeh. Zaradi tega je proizvodnja omejena in precej dražja. Potrebe po zidni in strešni opeki so tudi v Beli krajini velike. Akoravno imajo dovolj dobre gline, morajo opeko uvažati iz drugih republik, pa jo še težko dobijo. V oddaljenejših vaseh, zlasti v okolici Ptre-loke, Dragatuša in Adlešičev* do koder je dovoz opeke združen s precejšnjimi stroški, si j udje pomagajo tako, da opeko sami delajo in žgejo v skrajno primitivnih »opekarnah«, po večini vsak zase, ali več koristnikov skupaj. Opeko izdelujejo ročno v modelih, žgejo verjetno vzrok preobremenj:e-BiOst s fizičnim delom. Več otrok eo napotili tudi na specialistične preglede, operacije in nadaljnja Sdrsvljenje. To je bil po osvoboditvi prvi večji pregled, ki ga je bila deležna mladina v Loški dolini. Starši so obema ekipama zelo hvaležni za obisk in želijo, da bi jih še kdaj obiskali. jamah. Poraba kuriva je pri teh zelo velika, opeka pa še vseeno ni, takšna kakršna bi morala biti. Za opekamo v Kanižarici izdelujejo načrte, po katerih bodo opekarno povečali in modernizirali, tako da se bo proizvodnja opeke povečala od sedanjih pol milijona na blizu 3 milijone kosov, proizvodnja pa znatno pocenila. vači, kjer takih ljudi" manjka — so ljudske univerze v okraju lani lahko organizirale številna predavanja. Teh je bilo 519, udeležilo pa se jih je 27.000 prebivalcev. Eno predavanje je torej poslušalo povprečno 52 ljjudi. Č-e vemo, da ima okraj okrog 100.000 prebivalcev, ugotovimo lahko, da je po eno predavanje poslušal, odštevši otroke in osebe v letih, vsak drugi prebivar-lec v kraju. • Z namenom, da se doseže enotna politika v organizaciji predavanj, zlasti pa njihovih tem, so bili ob začetku letošnje ziansfco-izobraževalne sezone po ob cinah ustanovljeni — pri občinskih svetih DPD Svobod in prosvetnih društev — sosveti za splošno izobraževanje. Pri izbiri tem je bil letos dan večji poudarek ternam s področja politične ekonomije in marksistične družbene' znanosti. Sosveti so že izdelali programe, ponekod pa so predavanja že v polnem teku. Tako je bilo to jesen v koprski občini že 20, v sežanski pa celo 35 predavanj. Ža dvig splošne izobrazbe ljudi so velikega pomena tudi jezikovni tečaji, ki so jih isti sosveti organizirali v Postojni, Kopni in Izoli. F. M. Logatec Občina pridno skrbi za ureditev občinskih in gozdnih cest, nasadov in oleipšavo Logatca. Nedavno .pa je ustanovila tudi veterinarsko ambulanto, ki bo imela, v svojem sklopu tudi umetno osemenjevalnico. stranku ustanovili obrat za predelavo krompirja. Na tej podlagi so bili že naročeni ustrezni načrta. Tržni višek krompirja v občimi Postojna dosega že skoraj 500 vagonov na leto. Posebno vprašanje in ena izmed osnovnih nalog novega zbora proizvajalcev bo temeljita analiza gospodarskega stanje v posameznih podjetjih in skrb, da bodo investicije in druga sredstva res smotrno uporabljena za najbolj ko- ristne namene. Ljudski odbor pa namerava na eni izmed prihodnjih sej, kakor tudi na posvetovanju,, ki ga bo skfldcal občinski ko-mitet, razpravljati o vseh tistih nalogah, ki so jiih volivci nakazali na zborih volivcev v času predvolilne dejavnosti. Tu gre predvsem za rešitev nekaterih res nujno potrebnih komunalnih vprašanj in usluž-nostne dejavnosti. Pereč problem v Postojni je tudi vprašanje prehrane za tiste, ki nimajo lastnega gospodinjstva. Predvsem delavci z manjšimi prejemki in uslužbenci- začetniki, ki imajo nizke prejemke, se ne morejo hraniti v gostin- Pred mesecem dni so začeli na Bledu podirati stari Zdraviliški dom. Stavba nas je spominjala na prve začetke turizma na. Bledu. Zgrajena je bila leta 189S. Sprva se je v njej odvijalo vse turistično 'življenje, pozneje pa so jo spremenili v čitalnico, mlečno restavracijo, v njej pa je bil tudi sedež Zdraviliške komisije. V zadnjih letih so bile v njej razne razstave. Na njenem mestu bodo zgradili kavarno z restavracijo in drugimi družabnimi prostori. Popusti ob Novem letu Letos se bodo popusti ob No- skih lokalih, saj so cene za vem letu v Ljubljani pri večini mesečno prehrano previsoke. O tem vprašanju je na svojem občnem zboru r azpraivl j ala tudi podružnica sindikata dr-žaivnih uslužbencev v Postojni. — bec — podjetij omejili le na otroške igrače in otroško opremo. Na ostale artikle v glavnem ne bo popustov, ker je to zdaj notranja stvar podjetij in je le od njihove odločitve odvisno, če Uveljavljanje mladine IZREDNA KONFERENCA LMS ZA CELJSKI OKRAJ Pesnico bodo ukrotili Belo ovira neredno plačevanje prispevkov J Vodno 'skupnost za melioracijo Pesniške doline so ustanovili e namenom, da bi združili prizadete kmetovalce ter s skupnimi sredstvi in napori ukrotili Pesnico, ki poplavlja vsako leto večje plodne površine. Ovira za normalna dela je v nerednem plačevanju vodnega prispevka. Za izterjavo kažejo Uprave za ' dohodke občinskih ijtudskih odborov vse premalo eanimanja. Nad 4 milijone dinarjev vodnega prispevka še Vedho niso izterjali ter tako povzročili finančne težave Vodni skupnosti. Za zagotovitev delavne sile ima zasluge predvsem občinski ljudski odbor v Gorišnici, ki je Vodni skupnosti V vseh kritičnih trenutkih priskočil na pomoč z delovno silo. Po prejemu gradbenega dovoljenja za izvajanje del v lastni režiji, so začeli z deli na prvem gradilišču v Cvetkovcih. Težave so imeli zaradi pomanjkanja lesa, kj je mimo tega še Belo drag. Pri izvajanj« gradbenih del se je močno uveljavil bager, ki je izkopal več tisoč loiibikov na Pesnici. Med drugim so izkopali 67.800 kub. m zemlje, narezali in položili nad 96.000 kv. metrov ruše, izdelali 30.300 kuib. m nasipa in opravili še vrsto drugih del- Zaradi lastne režije znaša DO-vprečen prihranek na stroških okrog 25 odstotkov. Ta prihranek bj lahko bil še večji, če bi projektant; v predračunu upo- se začela tudi z. vzdrževalnimi deli.na stari strugi Pesnice in je poskušala z razpoložljivimi sredstvi obvarovati tiste površine v Pesniški dolini, k; so bile ogrožene zaradi porušenih nasipov. Tako so v Smarj et; ob števali dolg transport. Vodni skupnosti je pri delu pomagala tudi Okrajna gozdna uprava v Ptuju, ki ji je ipiridajala les na paniju tik ob gradilišou. Vodna skupnost je zadnje ča- Peanici . oz. v Močni popravili del nasipa, ki ga je voda porušila. Pri tem delu so sodelovali domačini, ki so se za minimalno nagrado radi odzvali in pomagali po svojih močeh. V soboto je bila v Celju izredna konferenca LMS za celjski okraj, ki sta se je maed gosti udeležila predsednik CK LMS Tone Kropušek In predsednik OZZ Celje Franc Luibej. Konferenca ni ‘bila v tolikšni meri namenjena pregledu delovnih uspehov, kolikor bolj analizi uveljavljanja mladih ljudi v ljudskih odborih in njegovih organih, v delavskem in družbenem upravljanju na vasi in podobnem. Iiz poteka konferenc* je bilo slej ko prej očitno, da se mladi rod že močno uveljavlja v druž- Iz Pomurja V ljutomerski občini bosta letos zajeta v kmetijsko gospodarskih šolah dva letnika kmečke mladine In sicer letnika 1S41 in 1942. V tretji letnik ‘pa bodo letos hodila dekleta, k.i so obiskovala tudi zdravstvene tečaje. Vsaka šola v tej občini bo letos pri praktičnem pouku navezana na kako - bližnje kmetijsko posestvo. Letos pa si bodo kmetijsko-gospodanske Sole pomagale pri pouku tudi s kratkometražnimi filmi. XXX Okrajni sindikalni svet v Murski Soboti namerava v prihodnje organizirati oddih deliavcev lin uslužbencev nekje na Jadranu. Za to letovanje ima okrajni sindikalni svet na razpolago za okrog milijon dinarjev različnih rekvizitov kot so šatorska krila, postelje, blazine iz gumija in podobno. Teh rekvizitov je toliko, da lahko letuje z njimi naenkrat okrog 40 ljudi. XXX Prosvetno društvo »Ivan Can-loair« v Beltincih šteje nad 108 rednih članov. Ti delajo v dra. matski. izobraževalni in glasbeni sekciji. Dramatski odsek je v preteklih mesecih uprizoril igro »Inšpektor na obisku«, skupno z mladinsko organizacijo pa še spevoigro. V zadnjem času pa je nekoliko zamrlo delo pevskega zbora, hj je do nedavnega veljal za enega najboljših v Pomurju, pa tudi delo tamburaškega zbora. Več nastopov pa je pripravila že znana beltinska folklorna skupina. V bodoče nameravajo poživeti delo godbe na pihala in izboljšati ded o izobraževalne sekcije. Klub ljudskih odbornikov v Murskj Soboti bo kot svojo prvo nalogo pripravil seminar za novoizvoljene odbornike občinskega in okrajnega ljudskega odbora, na katerem se bodo odborniki podrobno seznanili s svojimi nalogam.; In delom. benem življenju in da se s tem pojavlja tudi ve oj a zahteva po splošnem, političnem in ekonomskem izobraževanju mladine. To nalogo bo okrajni komite LMS v Celju reševal z raznimi predavanji za bodoče učitelje, za mlade ekonomiste, za mladino strokovnih šol, za člane aktivov mladih zadružnikov itd. V stremljenju za boljlšim delom in uveljavljanjem pa si mladina želi več pomoči tudi od starejših, zlasti pa od političnih orga—. nizacij. Ni namreč naklj:učje, da se irmogi starejši javni delavci raidi pritožujejo nad preobremenitvijo s funkcijam,- v najrazličnejših odborih in organizacijah. To drži. Toda mladina se istočasno sprašuje,’ kaj so prav t; preobremenjeni družibeni delavci storili, da bi vsaj del svojih nalog zaupal; mlademu rodu, ki si želi vsestranskega udejstvovanja. Če hočemo govoriti o vzgoji mladine, potem moramo tudi omogočiti, da se v družbenem življenju uveljavi. M. B. bodo regresirali 'prodajo kakih stvairi ali ne. Vprašali smo nekaj podjetij: »Tromostovje«: »Novoletne popuste bomo dajali le v naši poslovalnici za otroke »Sneguljčica«. Popust bo 10-odstoten in bo velijal v času od 26. decembra do novega leta. Za odrasle obstaja možnost, da bomo prodajali pod običajno ceno nekatere vr-ste zimskega blaga, vendar se o tem še nismo dokončno dogovorili«. »Na-Ma«: »Regresirali bomo le na oddelku otroških igrač. ’Za ostalo nimamo dovolj sredstev i,n tudi zlorabe so bile. Kupci so čakali novoletni popust, nato pa so' kupovali hladilnike, oprave in podobno- Ker so tedaj krediitfci ukinjeni, so kupovali le za gotovino, t. J. tisti, ki imajo večje količina denarja. Pomagali smo dejansko le onim, ki tega niso potrebni«. »Manufaktura«: »Za popuste še ne vemo, ker sa delavski svet ni odločil«. Tako je v glavnem povsod. Ali se delavski svet še ni odločil, ali pa se je že. V glavnem vse kaže, da razen pri redkih podjetjih popustov letos ne bo, taiko tudi pri trgovskih podjetjih z obutvijo in tekstilom, pri katerih so bili lani naj večji. Tak položaj je nastal zaradi tega, ker sredstva, s katerimi so lani krili »izgube« pri popustih, zdaj v podjetjih uporabljajo za gradnjo stanovanj, za premija ali nakup osnovnih sredstev. 99 Dedek Mraz“ v Ljubljani Okrajni pripravljalni odbor za praznovanje novoletne jelke je v glavnem zaključil svoje delo. Na večih sejah so marljivo pripravljali program in danes ga lahko že objavljamo kot dokončnega. Najlepši del programa bo gotovo sprevod Dedka Mraza. Vsak dan (od 27. decembra do 31. decembra ob 17- uri), bo s svojim spremstvom krenil iz Vfegove ulic© preko Trga revolucije, Kardelljeve, Titove in Miklošičeve ceste na Prešernov trg, kjer Se bo na odru pred spomenikom odviljail zanimiv in pester novoletni spored. Zagotovo lahko Iz Bele Krajine V počastitev občinskega praznika v Metliki so v prostorih ^Belokranjskega muzeja todprli razstavo originalnih slik in grafik partizanskih umetnikov- Dela je posodila uprava Muzeja narodne osvoboditve. To zanimivo in poučno razstavo si je ogledalo več sto ljudi in šolskih otrok. XXX Zbirka Prešernovih knjig postaja Belokranjcem vedno bolj priljubljeno branje. Zanimanje za to knjigo dokazujejo številni naročniki. Kljub prizadeva-n|jiu mnogih požrtvovalnih poverjenikov je še vedno nekaj kraijev, ki so brez teh knjig. Poverjeniki Prešernove knjige so sprejeli sklep, da - bodo pri zbiranju novih naročnikov obiskali tudi vse tiste kraje. XXX Kmlefciljska izatJruga v 'Adle-šiičih si zadnje čase resno prizadeva, da bi bilo sadjarstvo donosna panoga tamkajšnjih za- družnikov. V ta namen so pričeli te dni urejevat; precej obširen pašnik, kj je bil poraščen z grmičevjem. Na tej površini bodo uredili nasad orehov. Poleg tega imajo v načrtu ureditev nasadov jagodičevja. XXX Krojni in šiviljski Singe.rje-Vii tečaji, ki jih je priiredilo društvo za pomoč družinj v Metliki so v celoti uspeli. Ker je kljub vsem uspelim tečajem zanimanje še precejšnje, bodo skušali organizirati v prihodnje še več takih tečajev- Rakitna V Rakitni se je po osvoboditvi že marsikaj spremenilo. Tako so sj zgradil; zadružni dom, Rakitna — Otava, elektrificirali vas in opravili še več drugih manjših del, tu pa je tud; mladinsko okrevališče. V prihodnje pa bo treba zgraditi še sodobno šolo. poskrbet; za napeljavo telefona in drugo. ŽS 0'" im iti Si 3.0L\V£RA CURWOODJ\ Rite: M.MUSTER 288. Prav žalostno ga je bilo pogledati: iz smrčka in gobca so mu štrlele ježivčeve bodice. Kot neumen je začel tekati naokoli in stokati od bolečine. Stiva je ostala mirna. Vedela je, kaj se lahko zgodi vročekrvnežu, ki popade ježevca! Pomiril pa se je tudi^ ježevec, ki se je bil ob napadu zvil v bodeč klobčič, in nedolžno mežikal v svet. 269. Končno je Kazan izčrpan legel k Sivi Družica ga 270. Dnevi, ki so sledili temu razburljivemu dogodku, je skrbno preiskala in začela z ostrimi zobmi izdirati pa so bili lepi in mirni. Kazan in Siva sta živela kakor najdaljše bodice. Kazan, ki je sprva lajal od bolečine, nekoč. Nekako po dveh tednih pa Siva ni hotela več se je umiril in samo še stokal. V eni uri je Siva iz- spremljati svojega tovariša na nočnih lovskih pohodih. Vlekla večino bodic. Ostale so samo še najkrajše. Kazan Ostajala je v votlini, in ko ji je Kazan neke noča pri-je stekel k potočku in si hladil boleči gobec in nos. nesel domov zajčka, mu je z renčanjem zabranila vstop. pričakujemo, da bo letos Sa boljši kot lani in da bomo žagi edali v sprevodu marsikakšno prdljetno novost. Otroško sejmišče in zabavišče na Gospodarskem razstavišču bo odprto vsak dan od 27- decembra do 2. januarja 1958 od 10. do 19- ure. V veliki dvorani se bodo vrstila zabavišča vseh vrst. da bodo zadovoljni otroci vseh starosti in vseh želja. Otroški vrtiljak, kolesni vrtiljak, mala železnica, strelišče, loki, pajaci, otroški top, košarka, piramide, gugalnice, konjički. vrtiljačiki, žive ptice, akvarij, lutke, stojnice z otroškimi igračami, stojnice z okrepčili, sadjem, turškim medom, tekmovanje v znanju »Kaij veš — kaj znaš« z lepimi nagradami • . . Za vse bo vsega dovolj. V velik; dvoran; Gosp-odair-skega razstavišča bo 27., 23. in 29. decembra ob 11., 15- in 17.30 uri ter 30 decembra ob 1U. in 12. uri pisan zabavni program-Program bo seveda režiral :n tudi spremljal z zabavnimi komentarji sta.r znanec ljubljanskih otrok Frane Milčinski-Ježek, organizator in inspicient sporeda pa bo Dolfe Jenko. V programu bodo nastopili tudi znameniti akrobat; iz Egipta »Bagdadi«, »Peruničič« iz Beograda, Mago Bela i-z Zagreba, komični balet, vibrafon in drugo. Pr,; vsak; predstavi pa bo obiskal otroke tudi Dedek Mraz s svojim velikim spremstvom. Za glasbeno razvedrilo bodo poskrbeli »Vedrj planšarji«, »Veseli lovci« in godbeniki »Slona*. Okrajni pripravljalni odbor tudi n; pozabil na male ljuoite-Ije filmov. Poskrbel je. da bodo v kinu »Sloga« že od danes naprej predvajal; čielški barvni film »Nekoč je živel kralj«, v kinu Union pa bodo od 28. decembra dalje predvajal; francoski barvn; film »Svet tišine«. V obeh kinematografih bo veljal za predstav^ ob 10. in 15- url za kolektivni obisk pionirskih organizacij in šol 50-odstotni popust. V mladinskem kinu oo-do od 27. decembra dalje predvajal; film »Velika pustolovščina« v kinu »Vič« od 26. decembra dalje zabavne risanke ob 10- in 15. uri. V Mladinskem kinu in tudi v kinu »Vič« so ceno znižali na 10 dinarjev. V ljubljanskih gledališčih so pripravili za praznovanje novoletne jelke mladinske predstave. V Dram; bodo »grali »Jurčka«, v Mestnem gledališču »Čarobno palčico«, v Šentjakobskem gledališču »Srebrno-lilijo«, v Ob rtniiške m gledališču »Alenčico desetnico«, dra-maitska skupina »Tine Rožanec pa je pripravila »Jurčka«. Pionirja bodo lahko pošiljali preko radia svoje novoletne čestitke in pozdrave delovnim kolektivom, staršem, šolam, pionirskim odredom in svojim prijateljem od 26. do 30- decembra v drugem programu. Mnoge ljubljanske tovarne la podjetja pa bodo sprejela pol-riiirje iz ljubljanskega oRrafla, fiim -razkazala naprave in j V tud* 1 AJ I KOLEDAR Torek, 24. decembra: Eva Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki .prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEX« 1 Kolekcijo kozmetičnih preparatov »EVELINE« za moderno nego doma, po vzoru francoskih žena s tiskanimi navodili so dobile drogerije! ZA NEGO LICA SAMO mmšmm KVALITETNA KREMA! . , ORIGINAL ULTBAGIN - šport Na današnji dan 1. 193o je umrl Kremo dobiš v vseh parfumerijah! akademski slikar peter Zmitek. Ta jcren,a te ne bo razočarala. Na tukajšnji filozofski fakulteti je opravila profesorski izpit iz glasbe ž odličnim uspehom Mari-boičanka Manica Spenuai. — Prijateljske čestitke! nočna zdravniška dežurna SLUŽBA ZA nujne obiske NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 DO 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC: dr Jagodič Boris, Rožna dolina c. " XV-Ia 22-437. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. Nedeljska dežurna služba v Ambulanti Mirje, Rimska c. Sl, tel. 21-797 od 8—14 ure. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Zdravstveni dom Bežigrad, Lavričeva 5-A, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 304803. Zdravstven! dom SISKA: \ dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31, tel. 22-831, 22-881. Zdravstveni doni CENTER: dr Zalta Maks, Puharjeva S, tei. 21-824. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 3U-200. Zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, tel. 31-259. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-380. Zdravstveni dom RUDNIK: dr Sirca Anton, Privoz 5, tel. 22-742. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje. Vaši materialni ali časovni _po-goii Vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko _ doma zdravite bolezni jeter, žoiča, želodca in črevesja, čire, zaprtje, hemercide z rogaškim »DONAI« vrelcem. Iskreno se zahvaljujem šefu kirurškega oddelka Vojne bolnišnice dr. Kuncu za uspešno zdravljenje in vso moralno oporo, ki mi 4 o je nudil v moji težki bolezni. Zahvaljujem se tudi sobnemu zdravniku dr. Nendelu, medicinskim sestram in strežnemu osebju. ___ Hvaležna Elizabeta Orehek. Geografsko društvo Slovenije vabi -na diskusijski sestanek Odseka za znanstveno delo, ki bo v petek, 27. decembra 19«7, ob 19.30 v prostorih Geografskega inštituta na Univerzi. — Nadaljevali bomo z razgovorom o navodilih za prp-učevamie geografije mest. ki jih je sestavil tov. Igor Vrišer. PLANINCI! Za Silvestrovo in na .Novo leto bo avtobus na progi Kamnik—Kamniška Bistrica redno obratoval. — Planinsko društvo Ljubljana-Matica. SILVESTROVANJE PRI SLEPEČI JANEZU. Ljubljana, Celovška 2C4. Rezervacija miz-menujev od 21. XII. 1957 dalje. Telefon 27-03 Podjetje Umetna valilnica Šentvid nad" Ljubljano, obvešča vsa gostišča, hotele, restavracije ter podjetja in privatnike, da imamo stalno'na zalogi piščance za cvrtje »brcjlerje«. prodajamo jih tudi na trgu, vsako sredo in soboto. Točnejše informacije na telefon žr, 27-80. Nove interesente za revijo »Sodobna pisarna« vabimo, da nam pošljejo eimprej naročilnice, ker revije pozneje ne bo mogoče dobiti v prosti prodaji, zaradi .omejene naklade, samo za _stalne na- očnike. * — Uprava, Ljubljana, Gosposka 12. , , Uprava restavracije Delavski dom v Ljubljani, Prešernova cesta 20, obvešča vse cenjene abonente. da dosedanji denarni boni z 31. decembrom 1957 izgubijo svojo veljavo, ker bodo v novem letu 1955 izdani novi denarni boni. Zaradi tega prosimo abonente, da svo:e bone do konca meseca decembra potrošijo, ker jih ne bomo zamenjali. Trgovsko codjetje »KOMISIJA« Ljubljana, Stari trg 4, obvešča vse cenjene stranke — komitente, ki so prinesli svoje predmete v prodrlo zaključno z 21. decera. 1954 in so bili njihovi'predmeti prodani pa denar za te predmete ni bi; -dvisnjen. da istega dvignejo najkasneje do 31.. decembra 1957. Po"tem datumu denar za prodane predmete do vključno 31. decembra 1954 zapade. Blagajna posluje vsak dan od 8.30 do 14.30 in popoldne od 15 do 17.30. — Uprava podjetja. Kdor skrbi za zdravje, moč _in svežino, stalno uživa pristni če-belni med. univerzalno živilo, vi-sokovredni zdravilni dar, ki nam ga nudi narava. . .. . : : • ■; , .- .-^-■1.1,13 ■ TV y,It, . 'O Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je nenadoma za vedro zapustil moj ljubljeni mož FRANC KORINŠEK bančni uslužbenec v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 25. dec. 1957 ob 16. uri iz Nikolsieve mrl. vežice na Žalah. Žalujoča žena Pepca in ostalo sorodstvo. Ljubljana. 23. decembra 1957. RU2- za listnice, TUS za trepalnice HOLLYlVOOD, prvovrstne kvalitete, dobite v vseh drogerij alt. GLEDALIŠČA DRAMA Torek, 24. decembra, ob 15: Golia »Jurček«. — Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za gimnazijo in osn. šolo Vrlmika. Sreda, 25 decembra, ob 15: Golia »Jurček«. Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za osnovno šolo Prule. Četrtek, 26. decembra, ob 10 dop.: Golia »Jurček«. Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za osnovno šolo Vadnica. Notranje gorice in druge. Ob 19.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Premiera. Izven. (Katarino igra Vika Grilova.) (Vstopnice so že v prodaji.) Petek, 27. decembra, ob 15: Golia »Jurček«. Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za osnovno šolo Moste. Sobota, 28. decembra, ob 15: Goba »Jurček«. Nastop Dedka Mraza. Zaključena predstava za IL gimnazijo Rakovnik. Ob 19.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Izven in za podeželje. — (Katarino igra Vika Grilova.) V četrtek, 26. decembra, bo v Drami premiera Shakespearove komedije »Ukročena trmoglavka« v prevodu Otona Zupančiča. Režijsko vodstvo uprizoritve ima ing arch. Viktor Molka, -ki je prispeval 'tudi osnutke za sceno. Kostumograf je akad. slikar Alenka Bartl-Serša, scensko glasbo je komponiral Marijan Vodopivec. Katarino igrata izmenoma Vika Grilova ln Duša Počkajeva Fetruccia Boris Kralj, Bap-tisto France Presetnik, Vincentia Janez Cesar Lucentia Danilo Benedičič. Gremia Maks Furijan, Hortensia Janez Rohaček, Trania Andrej Kurent, Blondella Branko Miklavc. Curtisa Polde Bibič, Grumia Drago Makuc, šolmaštra Aleksander Valič, Bianko Majda Potokarjeva, vdovo Helena Erjavčeva, krojača Anton Homar, lepotičarja Rudi Kosmač. Nata-nijela Lojze Rozman, Filipm Marijan Benedičič. Jožo Vinko Podgoršek Miklavža Branko Starič, slugo Albert Raner. V okvirni zgodbi na-stooajo; Jurij Souček kot kotlič-kar Krištof Suk. Jože Zupan knez, Mila Kačičeva krčmarica, Dušan Skedl paž, France Presetnik prvi igralec, Stane Cesnik prvi lovec, Rudi kosmač drugi lovec Lojze Rozman prvi sluga, Polde Bibič drugi sluga, Vinko Podgoršek tretji sluga. OPERA Torek, 24. dec. ob 19.30: M. Kogoj: »Crne maske«. Abonma red U. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sreda, 25. decembra, ob 19.30 — Baletni večer: Chopin »Silfide«, von Einem »Rondo o zlatem teletu«. Rossini-Respighi »Fantastična prodajalna«. Abonma red G. (Vstopnice tudi v prodaji). Četrtek, 20. decembra ob 19.30: Id. Kogoj »Črne maske«. Abonma red D. (Vstopnice tudi v pro- Pete^k? 27. decembra, ob 20: Lind-paintner: »Danina«. Abonma red P (Vstopnice tudi v prodaji.) Sobota, 28. dec. ob 19.30: Giordano: »Andre Chenier«. Abonma red B. Nedelja, 29. decembra, od 19.30: Prokofjev »Zaljubljen v tri oranže«. Izven in za podeželje. (Vstopnice v prodaji od srede, 25 dec. od 17. ure dalje) Zaradi bolezni v ansamblu bo drevi 'za abonente reda U uprizorjena Kogojeva opera »Crne maske« in ne »Andre Chenier«, kot je bilo prvotno objavljeno, za abonma reda G bo Baletni večer že v sredo, 25. in za red D »Crne maske« v četrtek, £6. t. m. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Torek. 24. dec ob U: K. Bren- kova: »Čarobna paličica« — Zaključena predstava za Vič. Ob 15: K Brenkova: »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za šolo Vič Sreda. 25. dec., ob 15: K. Bren- kova »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za šolo Soodnia Šiška. Ob 20: »Večer v čitalnici«. — Abonma Petek n. Četrtek, 26. dec., ob 15: K. Brenkova »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za šolo Spodnja Šiška. Ob 20: Nušič »Dr«. Abonma Četrtek EL Vstopnice bo tudi v prodaj L Petek, 27. dec. ob 15: K. Brenkova: »Čarobna paličica«. Zaključena predstava za Mengeš. Ob 20: Večer v čitalnici. Abonma Petek n. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Petek, 27. decembra, ob 14.30: H. 'Fitz »Srebrna lilija«. Pravljična igra. Premiera. — Zaključena predstava. Sobota, 23. decembra, ob 14.30: — H. Fitz »Srebrna lilija«. Pravljična igra. — Zaključena predstava. Nedelja, 29. dec. ob 14.30 H. Fitz: »Srebrna lilija«. Pravljična igra. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega ul. 12 Sreda, 25. dec. ob 16: D. Gonnšek-Roš: »Desetnica Alenčica«. — Pravljična igra v 4 dej. Prihod Dedka Mraza. Izven. Četrtek, 26. dec. ob 20: F. Roger: »3 +1«. Komedija v 3 dejanjih. Izven. . Petek, 27. dec. ob 16: D. Gorinšek-Roš: »Desetnica Alenčica« in Dedek Mraz. Zaključena predstava za sindikat »Toplovod«. Ob 16: Obisk Dedka Mraza v Tovarni koles »Rog«. Ob 18: Dedek Mraz. Zaključno obdarovanje za sindikat »Hidrometeorološki zavod« v Komenskega Ul. 12. Sobota, 28. dec. ob 16: Obisk Dedka Mraza v podjetju »Cemo«, Maistrova 10. Ob 17: Obisk Dedka Mraza v podjetju »Elektronabava«, Tržaška cesta. Ob 20: Johan von Bokay: »Njen zakon«. Družinski problem v S dejanjih. Premiera. Nedelja, 29. dec. ob 9.30: Obisk Dedka Mraza na OLO Ljubljana, Kresija — klubski prostor. Ob 14: Gorlnšek-Roš: »Desetnica Alenčica«. Dedek Mraz. Zaključna predstava za sindikat »Vol-nenka«. Ob 20: J. Bokay: »Njen zakon«. Družinski problem v 3 dejanjih. Izven. Ponedeljek, 30. dec. ob 16: Dedek Mraz« za sindikalno podružnico Geodetski zavod LRS v Komenskega Ul. 12. Torek. 31. dec. ob 20: Nušič: »Nu-šičev veseli večer«. Premiera. Vstoonice so v predprodaji za vse predstave, razen zaključnih, vsak dan od 10 do 12 in 2 url pred pričetkom predstave. Občinstvo prosimo, da prihaja točno k predstavam! Opozorilo: Dedek Mraz še vedno sprejema naročila za podjetja in sindikate. Obveščamo občinstvo, da za sredo. 25. dec., sprejema darila v torek in sredo od 10 do 12. J. Bokay: »Njen zakon« je 4. premiera v letošnji sezoni in prvič igrana v Jugoslaviji. To delo je doseglo v Budimpešti in v Rimu velike uspehe. Delo je režiral Milan Juvan, v naslovnih vlogah nastopajo: Ana, Pirc Cen-ka peter, Jevšnik Stane, Helena, Bar Učka, Walter, Juvan Milan, vzgojiteljica, Rešek Vladimira, sobarica, Gluhak Zvonka, sobarica, Sever Dragica. ■ Odrsiki mojster: Keržišnik Oskar. Nušič: »Nušičev veseli večer« Je 5. premiera, ki jo je zrežiral Pod--goršek Vinko, član SNG. in bo zabaval slehernega polnih 100 minut. Sporočilo: Zaradi uspeSnega poslovanja preklicujemo telefonsko številko 22-633, zato rezervacij, naročil na to številko s tem dnem ne sprejemamo! »PRIMORSKE PRIREDITVE« KOPER Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Trst Torek, 24. dec. ob 20 v Kopru: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Red A in Izvem Sreda, 25. dec. ob 16 v Kopru: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Red mladinski in Izven. Ob 20: za red B in Izvem Četrtek, 26. dec. ob 20 v Piranu: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Izven. Petek, 27. dec. Oto 20 v Divači: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Ob 16 ln 20 v Ilirski Bistrici: 0’Neill: »Strast pod bresti«. Sobota, 23. dec. ob 20 v Hrpeljah: Josip Tavčar: »Prihodnjo nede- ljo«. Ob 20 v Postojni: 0’Nedll: »Strast pod bresti«. Nedelja, 29. dec. ob 17 ln 20 v Pivki: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Ob 16 in 20 v Sežani: OVNeill: »Strast pod bresti«. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek. 24. dec., ob 15: Pavel Golia »Jurček«. Zaključena predstava za I. osnovno šolo. Sreda, 25. dec., ob 15: Pavel Golia »Jurček«. Zaključena predstava za II. osnovno šolo. Četrtek, 26. dec., ob 15: Pavel Golia »Jurček«. Zaključena predstava za I. gimnazijo. Petek, 27. dec., ob 15: Pava Golia/ »Jurček«. Zaključena .za IL osnovno šolo. Sobota. 28. dec., ob 15: Pavel Golia »Jurček«. Zaključena predstava za II. osnovno šolo. Nedelja, 29. dec., ob 15.30: Pavel Golia »Jurček«. Izven po znižanih cenah. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Torek, 24. dec. ob 10: O. Wilchner: »Pastirček Peter in kralj Bri-ljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo Ptuj, I. skupina. Ob 15: O Wtichner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za nižjo gimnazijo Ptuj. _ i , Sreda, 25. dec. ob 9: O W(lchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za otroški vrtec Breg in osnovno šolo Breg. _ „ ■ , Ob 13: O. WUchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo Ptuj — II. skupina, ob 16: O. Wilchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Red: LMS-I in izven. ' Četrtek, 26. dec. ob 10: O. Wucn-ner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za otroški vrtec Ptuj in osnovno šolo Hajdina. Ob 16: O. Wtlchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Red: LMS-H in izven. Ob 20: K. Cašule: »Veja v vetru«. Red: Četrtek in izven, Petek. 27. dec. ob 10: O.' Wilchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — gostovanje v Gorišnici, zaključena predstava za osn. šolo Gorišnica. Ob 16: O. Wiichner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Red: LMS-IH ln Izven. Sobota, 28. dec. ob 9: O. WQchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovne šole — gostovanje v Slov. Bistrici. Ob 12: O. tvilchner: »Pastirček Peter m kralj Briljantin« — zaključena predstava ža nižjo gimnazijo Slov. Bistrica. Ob 20: L. Verneuill: »Potovanje v Benetke«, abonma in Izven — gostovanje v Slov. Bistrici. Nedelja, 29. dec. ob 10: O. Wtich-ner: »Pastirček Peter . In kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo in nižjo gimnazijo Poljčane — gostovanje v Poljčanah. • Ob 15: O wilchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo Loče pri Polj čanah — gostovanje v Ločah. Ob 19: L. Verneuill: »Potovanje v Benetke« — gostovanje v Ločah. Ponedeljek, 30. dec. ob 9: O. Wtichner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovne šole Naraplje, Ptujska gora, Makole in Stoperce. Ob 12: O. Wtlchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — zaključena predstava za osnovno šolo in nižjo gimn. Majšperk. Torek, 31. dec.: Zaprto. e) ekonomika FLRJ f) tuj jezik. Prijave za natečaj sprejemamo zaključno s 30. januarjem 1958. Do 1. aprila 1953 bomo pismeno obvestili kandidate, če jim je dovoljeno polaganje sprejemnega izpita. ., , Prijave, katerim bo manjkala katerakoli od navedenih prilog ali bodo prispele po 30. januarju 1958, ne bomo upoštevali. Kandidate, katerim bo dovoljeno polaganje sprejemnega izpita, bomo poslali na zdravniški pregled v Državni sekretariat za zunanje zadeve neposredno po izpitu. Izpiti bodo od 1. junija 1958 naprej. Potne stroške za kandidate iz notranjosti, ki jim bo dovoljeno polaganje sprejemnega izpita, bo prevzel Državni sekretariat za zunanje zadeve. Zainteresirani lahko dobijo izpitni program in podrobnejša navodila pri Komisiji za natečaj v Državnem sekretariatu za zunanje zadeve — telefon 27-917, soba št. 26, v času od 8. do 10. ure. Iz Državnega sekretariata za zunanje zadeve R RAZPIS »GORENJE« — industrij siko eksploatacij sko podjetje Šmartno ob Paki, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. sekretarja podjetja 2. strojnega tehnika, Z. finančnega knjigovodje (-kinje), 4. saldokontista (-inje), 5'. obratnega knjigovodje (-kinje), 6. mezdnega knjigovodje (-kinje), 7. korespodenta (-inje). Pogoji pod točko l — pravnik ali ekonomist, pod 2 — zahteva se daljša praksa, pod 3, 4, 5, 6 — ustrezna šolska izobrazba in daljša praksa, 7 — da obvlada srbohrvaščino in nemščino. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Vse prošnje pošljite UO podjetja. K ZAHVALE ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega do-, brega očeta, brata, tasta in svaka ALOJZA MALOVICA z nami sočustvovali, poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči ostali. Ljubljana, 23. decembra 1957. ZAHVALA Ob izgubi mojega dobrega moža in očeta STANKA SNOJA se javno zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani, z mano sočustvovali in mi pomagali. Posebno se zahvaljujem upravi rudnika Sečovlje, tamkajšnjim organizacijam in dobrim sosedom za denarno pomoč in vsem tistim, ki so mu podarili prelepe vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Užaloščena žena Mici z otroci in sorodstvom. Trbovlje, 20. decembra 1957. V JADRAN 57-A ima vrsto odlik, od dobrega tona do sprejemanja vrste domačih in inozemskih radijskih postaj ... To je radio, ki zbere celo družino okrog sebe in ustvari najlepši občutek intimnosti v domu. Cena je pristopna, izplačate ga lahko v dveh letih z mesečnim odplačilom. Dobite ga tudi zastonj, če iz-polnite kupon, ki bo objavljen v »Borbi«, 29. decembra t. 1. »RADIOINDTJSTRIJA« ZAGREB RAZPISI DRŽAVNI SEKRETARIT ZA ZUNANJE ZADEVE, RAZPISUJE NATEČAJ za sprejem uslužbencev — pripravnikov za diplomatsko konzularno stroko Natečaja se lahko udeleže državljani FLRJ, ki so končali pravno, ekonomsko ali filozofsko fakulteto. K prijavi, kolkovani s » dinarji, mora kandidat priložiti: a) življenjepis (tudi podatke o udejstvovanju in članstvu v družbenih organizacijah); b) overovljen prepis diplome fakultete domače ali tuje Univerze (nostrificirano); c) overovljen prepis vseh dokumentov predvidenih po členu 50 Zakona o državnih uslužbencih, razen zdravniškega, kakor tudi osebno fotografijo 4.5 X 6; d) dokumente o službi, če Je bil v rednem delovnem odnosu; e) dokaz o reguliranju vojne obveznosti; f) poštno znamko za 50 din za pismeno obvestilo kandidata o rezultatu natečaja. Prijavijo se lahko kandidati, ki niso starejši od 27 let. Prednost bodo imeli kandidati, ki so diplomirali z odličnim ali prav dobrim uspehom, z znanjem francoskega, angleškega, ruskega ali drugega tujega Jezika. Sprejemni izpit sestoji iz pismenega in ustnega dela. Pismeni del izpita sestavljajo: a) izdelava sestavka v srbsko-hrvatskem jeziku; b) izdelava krajšega sestavka v francoskem, angleškem, ruskem ali drugem tujem jeziku. Ustmeni del izpita sestavljajo: a) zgodovina diplomacije (splošna in nacionalna t— skrajšani obseg) 19. in 20. stoletja; b) mednarodno javno in pravat-no pravo; c) ekonomska geografija sveta ln ekonomska geografija FLRJ; d) državna ureditev FLRJ; Danes je umrl moj ljubi mož, najin dragi brat Vladimir levslik pisatelj Pokopali ga bomo v sredo, dne 25. t. m., ob 15. uri, na mestnem pokopališču v Celju. Zena Francka, sestri Jela in Vera. Celje, dne 23. decembra 1957. SPLOSNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA r aiz p 1 s a J e mesto ŠEFU RAČUNOVODSTVA Pogoji: srednješolska izobrazba in primerna praksa Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek po pravilniku zavoda. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Prošnje z izčrpnim življenjepisom pošljite do 31. decembra 1957 upravi bolnišnice. . 7827-12 EADI0 SPORED ZA TOREK Poročala;: 5.05, fi.to, 7.09, 8.90, 10.00 13.00. 15.00. 17.00, 19.30. 22.00, 22.551 5.00—8,00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30— 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Mali vokalni ansambli pojo narodne in umetne pesmi; 8.35 Drobne skladbe — veliki mojstri; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slavni pevci in virtuozi vam igrajo in pojo; 10.10 S popevkami iz dežele v deželo; 10.40 Zabavna paleta Cola Porterja, lil.OO Fel'ix Mendelsohn: Sen kresne noči, scenska glasba; 11.30 Za dom in ženeš 11.45 Igra trio Dorka Sko-berneta; 12.00 »Slovenski utrinki« (priredba narodnih pesmi za glas in orkester in orkestralne skladbe) 12.30 Kmečka univerza — Dr. Miloš Levičnik: Nova vloga slovenskega vinogradništva pri prometu z vinom; 12.40 Edvard Grieg: Holberoova suita (Godalni orkester Boyd Neel); 13.15 Poje Helena Cvetežar; 13.30 Pester spored opernih rhelodij; 14.20 Za otroke — Andjelka Martič: Novoletno darilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Potopisi in spomini — dr. Josip Mal- Stara Ljubljana in njeni ljudje; 16.00 . Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Prisluhnite in izbirajte; 17.40 »Zveneči odmevi« (Helmut Zaharias s svojo violino in orkestrom); 18.00 ’ Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.50 Domače aktualnosti; 19.00 Zabavna 'glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spominska oddaja ob 80-letnici rojstva skladatelja E. Adamiča; 20.30 Radijska' igra — Hans Rothe: Med nebom in zemljo (Prva izvedba); 21.19 Glasbeni Intermezzo; 21.30 Švedska lahka glasba; '22.15 Popevke o ljubezni poje Nat »King« Cole: 22.35 »V ritmu mamba« (Ed-mundo Ros s svojim orkestrom); 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). H. PROGRAM (na valu 202.1 m in 98,9 mHz) 14.00 Zabavni zvoki. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25 Otroški in mladinski zbori pojo: 15.45—16.00 Filmska kronika; 22.15 — 23.00 Nočni koncert. MAL! OGLASI VAZNO OPOZORILO. Naročniki malih oglasov lahko - naročijo oglase v naših podružnicah oziroma pri vseh poštnih uradih v Sloveniji. IŠČEM ZENSKO za nekaj ur dnevno k otroku. Naslov v ogl. odd. 27492-1 NAVADNE DELAVCE za delo v proizvodnji in v skladišču sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. VLJUDNO PROSIM, da se javi JOŽE LODIHA, bivši komandant bataljona za zvezo XV. divizije. na naslov: Anton Rus, Lokvica pri Metliki. . R 3810-11 OKRAJNI ODBOR Ljudske tehnike Ljubljana razpisuje mesto operativnega sekretarja »Tehničnega kluba«. Pogoj: srednješolska izobrazba, organizacijske sposobnosti in veselje do tehnike. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z obširno obrazložitvijo pošljite Okrajnemu odporu Ljudske tehnike Ljubljana, Lepd pot 6. R 3782-1 VE C KLJUČAVNIČARJEV sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. R 3749-1 OTROŠKO STAJICO poceni prodam. Rimska 7, vrata 4. 27472-4 ZAZIDLJIVO. PARCELO, 1600 m-, prodam. Naslov v ogl. odd. H 27473-7 DVE PARCELI v izmeri 36 arov pri Mariboru prodam ali zamenjam za majhno hišico kjerkoli, razliko doplačam. Amon Cecilija, Heroja Šlandra 9, Maribor. NEOPREMLJENO SOBO, proti nagradi iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno^ ^ IŠČEMO PRAZNO ali opremljeno sobo, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd. 1957-9 OPOZARJAM PRODAJALCE, da nisem plačnik dolgov za ženo. Omejc Franc, Medno 41. 27474-11 BOKA — BOKA — BOKA kadite tudi Vi cigareto odlične kvalitete. dobite jo v vseh prodajalnah »Tobak« Ljubljana. R 3655-11 mm ZETA — ZETA — ZETA odlične kvalitete, cigareta za dobrega kadilca, proizvaja Duvanski kombinat Titograd. Dobite jo v vseh prodajalnah »Tobak«, Ljubljana. * R 3656-11 PREVZAMEM urejene knjigoyod-ske, računovodske posle v Ljubljani. Prednost imajo manjša pavšalna podjetja. Ponudbe pod »Debet kredit« v ogl. odd. 27145-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem. Naslov v ogl. odd. 27477-1 SLIKARSKEGA, pleskarskega pomočnika sprejme Ceme Rajko, Bezenškova 25, Zelena jama. GOSPODINJSKO POMOČNICO, — samostojno, sprejmem. Plača dobra. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lahko starejša«. 27476-1 PRENOSLJIV ŠTEDILNIK, lijak in vodovodno pipo proda Hišni svet Erjavčeva 6. Ogled dnevno: nrvo nadstropje desno po tretji uri. 27484-4 ROČNI PLETILNI STROJ, uvožen. prodam. Ljubljana, Skrab-čeva 7-1. 27483-4 ITALIJANSKO MOŠKO KOLO, novo, prodam. Prešernova l-III. PREPROGO, 3,50x2.29 m, prodam. Ponudbe pod »Perzer« v ogl. Odd. 27480-4 AVTOGUMO z obročem, najdeno pri Lukovici, dobi lastnik v Ljubljani, Pot na Rakovo Jelšo št. 3, Barlič. Ob 15. uri. 27487-10 700/ft DRV IN PREMOGA prištedi-te, ako Imate Bešeničev patent samogrelec, katerega lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. S patentom samogrelec lahko popolnoma brezplačno sre-grevate Vaše sobe! Zahtevajte pismene ponudbe z brezplačnimi prospekti. »Feč«, zanatska me-talopreradivačka radnja, Rijeka, Kvaternikova 36. R 3807-11 SPORED ZA TOREK »UNION«: amer. barvni cmema- scope film »PRINC V ALI ANT«. Tednik F. N. 51. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vi. james Mason in Janet Leigh. Ob 10 je matineja istega filma. »KOMUNA«: sovjetski Barvni cl-nemascope film »PROLOG«. — Brez tednika. Predstave ob lo, 17, 19 in 21. »SLOGA«: meh. film »NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI«. Tednik: F. N. 51. Predstave ob 15 17, 19 in 21. »VIC«: ital. film »FANT ZA VSE«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9 do 11 m od 14 dalle. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: amer. film »STALAG 17« — predstavi dnevno ob 10 in Id. »ŠIŠKA«: ameriški barvni film. »LJUBIM MELVINA«. V gl. vi. Donald 0’Connor in Debbie Rey-nolds. Predstave ob 16, 18 in 20. Predaja vstopnic od 14 dalje. »TR1GLA«: amer. film »GROFICA VALEVSKA«. Tednik. V gl. vlogi: Greta Garbo in Cherles Bo-yer. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »PLAMEN OPOLDNE«. F. N. Št. 50, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič! DOMŽALE: jugosl. film »PRE- ISKAVA«, ob 18 in 20 po znižani ceni. . KAMNIK »DOM«: italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FAN-TAZI«TA« BLED: Jugoslov. film »SLAB DENAR«, ob 17 in 20. NOVO MESTO »K R K A« : češki film »KRAK AT IT«. ČRNOMELJ: ameriški barv. film »NOCOJ BOMO PELI«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv. film »KLEOPATRA«, ob 16, 18 in 20. KRANJ — »TRIGLAV«: premiera amer barv. cinemascope filma »KOMANCI«. ob 19. JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemasc. film »CARMEN JONES« ob 18 in 20. Predprodaja od 16- „ , JESENICE »PLAVŽ«: angl. film »JAZ IN GOSPOD MINISTER«, ob 18 in 20. M H B I B 0 H __________! ■m Torek, 24. decembra DEŽURNA LEKARNA »Studenci«. Gorkega ulica 18 NARODNO GLEDALIŠČE Ob 14.30: Puccini: »Tosca«. Red LMS IV. Nekaj parternih in lož-nih sedežev v prodaji s 50-od-stotnim popustom. KINO PTUJ: jugoslov. barvni film »POP CIRA IN POP SPIRA«. MURSKA SOBOTA: amer. barv. film »VELIKA NAGRADA«. — Predstavi ob 17.30 in 20. Obveščamo vse, da z ozi-■rom na sklep upravnega odbora ELEKTRARNA SOŽTANJ ne sprejema nikakršnih prošenj za dodelitev dotacij, podpor ali daril, ker nima več razpoložljivih sredstev in na take vloge ne bo odgovarjala. 7826-R Za vedno nas je zapustila naša ljuba, nepozabna mama, tašča, babica, prababica in 4eta MIHGIT GOSTIŠU vdova po univ. prof. Pogreb bo v sredo, dne 25. decembra 1957, ob 16.30, iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, dne 23. decembra 1957. Žalujoči: sinova ing. Franjo, In Slavko, snahi Jelena in ing. Milica ter ostalo sorodstvo. 'r ’ T ’ Po dolgi mučni bolezni Je dotrpel naš; ljubljeni mož, očka, brat, stric, svak ANTON STROJIN SVETNIK, PRAVNIK IN AKTUAR t K zadnjemu počitku ga bomo spremili v sredo, 25. decembra 1957, ob 15.30, iz Jožefove mrliške vežice na 2alah. ' Prosimo tihega sožalja. Globoko žalujoči: žena Tilči, roj. Dolenc, s sinom Tončkom, sestre Pepi, tj««. brat Ivan, družine univ. prof. Anton Dolenc, ing. Kregar, ing. Karel Dolenc in prof. Bevčeva. Ljubljana, Dol. Sulice, Žužemberk, Male Skrjanče, Zagreb, Maribor, Piran, dne 23. decembra 1957. MARTIN PREŠEREN ostalo Žalujoči sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste počastili spomin našega dragega moža, očeta in dedka MIHAELA ŠTORA ob njegovi smrti, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se za pismene in ustne izraze sožalja, za številne poklonjene vence, za obiske v hiši žalosti in množično spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki so ga zdravili v njegovi dolgi in težki bolezni, posebno dr. Kolencu in dr. Lužniku, godbi DPD »Svoboda« ter govornikom za tople besede ob odprtem grobu. Storovi. Ravne na Koroškem dne 21. decembra 1957. Se eno kvalitetno tekmo vanje v dviganju uteži Na vidiku je tudi prvo mesto Ekipa Ljubljane je 2e preskočila predzadnjo oviro V Ljubljani je bilo pred dnevi prvo polfinalno srečanje za pokal Jugoslavije v dviganju uteži med »Zagrebom« in ZTAK »Ljubljano«. Z zmago v tej preizkušnji so se ljubljanski atleti plasirali v finale, v katerem bodo nastopili proti zmagovalcu iz dvoboja »Srem« — Zeljezničar (Sarajevo). Odločilno srečanje za prvo mesto In pokal bo v kratkem, bržkone kakšno soboto do 15. januarja. Kje bo odločilni spopad močnih mož, zvezni odbor za dviganje uteži še ni odločil, pač pa samo razposlal razpis. Že zdaj pa lahko zaupamo ljubiteljem tega športa, da si bo lanski zmagovalec prvega jugoslovanskega pokala — moštvo Ljubljane — zelo prizadevalo, da bi dobila v izvedbo tudi letošnjo reprizo. Vsekakor je ta pobuda razveseljiva, kajti takšno kvalitetno tekmovanje še posebno koristi za večji razmah te panoge v našem mestu. In kako kaže slovenskim atletom za ta dvoboj po računih vnaprej? Brez bojazni lahko že kar danes zapišemo: dobro. V dvoboju z »Zagrebom, je okrajna ekipa — brez poškodovanega Dolenca, prezaposlenega Jamška in Pestator.ia, k; je moral k vojakom — dvignila 1545.3 kg. Obe rezervi — Gregorc in Grablovic sta se - odlično uveljavila in bo z njima klubsko vodstvo tudi v naprej zelo resno računalo za vse dvoboje: prvi je dvignil 257.3 kg. drugi pa 255 kg. Ljubljana bo v finalu bržkone nastopila v naslednji postavi (v oklepaju za imeni so napovedi, koliko utegne dvigniti posamezen tekmovalec: Colarič (350 kg), Dolenc (325 kg). Karalič (340 kg), Rozman (320 kg), Godec (230 kg), HOKEJ NA LEDU HRVATSKA : SLOVENIJA Dne 23. decembra bo v Celju, če So dovolj ledu. če ne pa na Jesenicah medrepubliška tekma v hokeju na ledu med reprezantan-cama Hrvatske in Slovenije. Republiški kapetan Pavletič je za to srečanje izbral naslednje igralce: Novak, Brun. Klinar, Valentar, Niko in J. Čebulj, Dolinar, Tišler, Kristan, Turšek (vsi J.), Prosenc, Janežič. Čuček, Volkar in Babnik (vsi Ljubljana). . . . da so \vaterpolisti Jadrana lz Hercegnovega v Gantu premagali domačo ekipo 7:2 (1:2).- Tudi v nekaterih plavalnih disciplinah so zmagali naši plavalci in dosegli odlične izide,' med njimi Volčan-šek na 100 m z metuljčkom (1:07.4), Pelc na 200 m prsno (2:51.0) in v štafeti 5 x 50 m (2:18.5). Jenko (270 kg), Gregorc (270 kg) in rezerva Grablovic (265 kg). Seveda so to zgornje meje ob skrajni zmogljivosti v teh dneh. Mimo osebnih rekordov (Karalič) računamo torej tudi z novim absolutnim jugoslovanskim rekordom (zdaj 375 kg), ki naj bi ga dosegel Jože Colarič, najboljši jugoslovanski dvigalec uteži. Račun vna- prej kaže dalje, da bo moštvo Ljubljane nemara izboljšalo tudi ekipni državni rekord. Seštevek v olimpijskem trialonu za posameznega tekmovalca Dsmreč izpričuje, da bodo naši v finalu dvignili 2185- kg. tehtali pa naj bi 546 kg, torej dobrih e kg več kakor v dvoboju z zagrebškimi dvigalci. Številka 1639 kg (razlika med dvignejno in telesno težo) je torej večja od dosedanjega državnega rekorda (Ljubljana — 1604 kg). Nova znamka bi uvrstila prvaka med redke evropske ekipe, ki premorejo takšno storitev. Seveda je to za zdaj še račun brez krčmarja, ki pa bo — če ne po treh tednih — poravnan kdaj pozneje. Brez pretiravanja pa lahko trdimo, da bo Ljubljana tudi letos osvojila jugoslovanski pokal. Ta misel pa nikakor ne sme uspavati slovenskih atletov: nasprotnikov ne gre podcenjevati, čeprav so na papirju slabši tekmeci. Dvoboj v finalu namreč ne bo samo tekma z nasprotnikom, temveč tudi s samim seboj za čimboljši rezultat celotne ekipe. PRED VELIKIM SINDIKALNIM TURNIRJEM V LJUBLJANI Kegl jači - na plan! Bežno srečanje z znanim kegljaškim reprezentantom Avgustom Likovnikom. Vsakdanja vprašanja in potem Likovnik: »Naše telesnovzgoje organizacije se borijo z zelo nevšeč-nimi gmotnimi 'težavami. Sicer ne vse in tudi ne povsod. Toda pri nas v Ljubljani je že tako. Imamo okrajno kegljaško zvezo in nič koliko dobre volje, da bi kegljanje še bolj razširili med delovne ljudi. V ta namen smo razpisali sindikalno prvenstvo mesta za moštva in posameznike, ki naj bi se začelo sredi januarja 1958. Proračun naše okrajne zveze pa znaša 15.000 din. Ce bi hoteli razpis samo razposlati vsem sindikalnim podružnicam bi potrebovali kakih 25.000 dinarjev.« In posledica tega razgovora: v ■naslednje objavljamo najvažnejše podrobnosti tega razpisa: V sindikalnem moštvenem in posameznem prvenstvu Ljubljane lahko nastopajo vsi nerigistrirani in registrirani kegljači. Moštva sestavlja 6 tekmovalcev. Ce ni do- volj moških, so lahko ekipe mešane. Tekmovali bodo v borbenih igrah, pri čemer bo imela vsaka ekipa štiri nastope, in sicer tako, da bosta po dva nastopa združena. Dvajset najboljših moštev bo nastopilo v finalu, kjer bodo znova po štirje nastopi. Posamezniki bodo tekmovali na 50 lučajev mešano. 46 prvoplasiranih si bo pridobilo pravico nastopa v finalu, kjer pa bodo tekmovali na 100 lučajev mešano. Tako v moštvenem kakor v posameznem tekmovanju bo za končni plasma odločilen rezultat v finalu, ki mu bodo pa prišteli še rezultet iz predtekmovanja. Vrstni red registriranih in neregistriranih moštev kakor tudi posameznikov bodo objavili ločeno, pri čemer sodi med registrirana moštva tudi vsako tako, ki ima vsaj enega registriranega tekmovalca. Prijave je treba poslati okrajni kegljaški zvezi Ljubljana, Likozarjeva ul. 9. — Sindikalne podružnice lahko prijavijo poljubno število moštev In posameznikov. Preračunani stroški znašajo za ekipo 856 dinarjev, za posameznika pa 100 dinarjev. TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Maš up in naša nada — Maribor ■m Najbolj množično tekmovanje jugoslovanskih športnikov — pokalno prvenstvo FLRJ v nogometu se je tudi letos premaknilo v zaključno fazo. Z nedeljskimi tekmami na Hrvatskem smo dobili še vsa preostala moštva, ki so si priborila vstop v osmino finala — med 16 najboljših jugoslovanskih nogometnih ekip. « Ko so lani tekmovanje uredili tako, da bo finale šele 25. maja, igrajo pač tekme vzporedno s tekmami za točke. Izdelali so tudi ključ, po katerem je za posamezne republike določeno število finalistov. Tako ima Srbija 7 moštev med zadnjo šestrrajstorico, Hrvatska 4, BiH 2 ter Slovenija, Crna gora in Makedonija po eno ekipo. Dosedanje pokalne tekme v letošnji sezoni niso prinesle kakih posebnih presenečenj, čeprav so bili izločeni tudi že nekateri zvezni ligaši, kakor n. pr. Spartak, Vardar in BSK. Med 16 finalisti so samo zvezni ligaši ter člani conskih lig. Edina izjema je slovenski zastopnik Maribor, ki je v repub- liškem finalu odpravil en a j stori c o Odreda. Naši upi veljajo torej sedaj vrlemu železničarskemu kolektivu iz obdravskega mesta. V hudi konkurenci pa se bo seveda le s težavo uveljavil, razen če mu morda ne bo posebno naklonjen žreb. Vsekakor pa bo zaključno tekmovanje za pokal FLRJ. še posebna poslastica za mariborske ljubitelje nogometa. V tekmovanju so preostali — iz Hrvatske Dinamo, Hajduk, Zagreb in Split; iz Srbije: Partizan, Radnički, Beograd, Crve-na zvezda, Vojvodina, Radnički (Sombor) in Smederevo; iz BiH: Zeljezničar (Sarajevo) In Velež; iz Črne gore Budučnost, iz Makedonije Pobeda (Prilep) in iz Slovenije Maribor. Parov za osmino finala še niso izžrebali, določena pa sta že termina tega kola kakor tudi četrtfinala; in sicer v dneh 2. in 9. februarja. * Nogometna tekma za Jugoslovanski pokal med Zagrebom in Mladostjo iz Zaboka se je na igrišču slednje končala z zasluženo in izdatno zmago gostov 5:1 (2:1). Za proslavo občinskega praznika v Litiji je domače športno društvo organiziralo pokalni nogometni turnir, na katerem so bili doseženi tile izidi: Proletarec (Zagorje) : Sloga (Trbovlje) 3:0, Litija : Kamnik 2:2 (zmagovalec Je bila Litija z 11-metrovkami), Kamnik : Sloga 3:3 (tretji je bil Kamnik, ki je bil uspešnejši z Il-metrovkami), Litija : Proletarec 4:1. Vrstni red: Litija, Proletarec, Kamnik in Sloga. Na namiznoteniškem pokalnem turnirju je med 9 udeležengi nepričakovano zasedel prvo mesto Milan Mlakar. (-r) Železničarski atletski klub Ljubljana obvešča članstvo, da bo redni občni zbor dne 27. t. m. ob 18. uri v sindikalni sobi železniške direkcije v Kolodvorski ulici. — Vabljeni! Na hokejskem turnirju v proslavo JLA v Beogradu, sta bili v nedeljo odigrani zadnji dve tekmi, ki sta se končali takole: Partizan ; Ljubljana 2:2 (1:2, 1:0, 0:0), Tašmaidan : Crvena zvezda 8:4 (2:2. 3:2, 3:0). DRUGO MOŠTVO V BELJAKU ASKd Beljak je pred dnevi posla! laskavo vabilo dvigalcem uteži ZTAK Ljubljana. Beljaški atleti pripravljalo namreč v dneh od 8 do 12. februarja športni teden. ASKD je na to prireditev poklical tudi ljubljanske dvigalce, in sicer drugo moštvo. Dvoboj bo po vsej pril-.ki 15. februarja. Poziv iz zamejstva kaže, da je sloves o našem ekipnem državnem in pokalnem prvaku dober tudi onstran meja. Suša, judo m... Pepe: .Kat praviš, Zane. za tole športno 6ušo? Košarkarji m plavalci spijo na letnih lovorikah m sanjajo o boljših časih. Prvi o novem betonskem stadionu. ki jim raste poleg Cekin-ovega gradu, drugi pa o zimskem bazenu ki jim še ne raste nikjer Smučarji iz »Enotnosti« so napovedali finančni polom z milijončkom deficita; pravijo, da so zapisani Bmrti. če jih v zadnjem hipu ne rešj kakšna Injekcija ki bo vsebovala vsai nekaj sto tisoč dinarčkov Reprezentančni smučarji — tekač, so po dolgem iskanju na Pohorju odkril: nekaj centimetrov 6nega -.n sedaj trenirajo na njem kot divji. Skakalci pa bi morali na Triglav. Tam je že kar 75 centimetrov snega. Ce bj ing. Bloudek popili,) poprej mali Triglav — bi nemara kar šlo. Sicer Je pa dobava enega pri nas v zadnjih letih tako zanikrna, da bi bilo potrebno pozvati poaneDne strokovnjake. naj kaj ukrenejo proti tej sabotaži. Ce ne. ne kaže drugega, kakor da se Slovenci preselimo nekam juž_ neje kjer imajo zadnje čase obilo snega Pri nogometaših Je dolgočasno. Domači so zasluženo legli k počitku, Kolikor še ne iščejo novih gnezd. Samo Odred je vojaškim nasprotnikom naložil v nedeljo pet kosov — za praznik. Pravijo, da so b:lj med vojaki razni zastopniki prvoligašev. Sumim. da so bili med njimi celo iz državne reprezentance, saj ni znal nihče med njim; streljati na gol. Vsa krema iz prve lige se je razpršila po svetu zaradi spomladanske kondicije v raznih devizicah in valutah . . . »Ja — Zane! Kaj pa je s teboj? Jaz klepečem in klepečem, tj pa molčiš kot grob. Zini vendar tudi ti kakšno!« Zane: »Saj bi, pa mi je še sedaj slabo. Kar ne morem priti do sape.« Pepe; »Revež. Kaj si pa takega pojedel? Morda kakšno pokvarjeno ribo.« Zane; »Ne. to že ne. nič nisem posvarjenega užil Pač pa sem v soboto gledal judoiste med katerim; smo Slovenci najboljši. In tako sem vso noč sanjal. kako se po japonsko pretepavam. Bilo je grozno . . . Ko sem najprej izdržal kup krepkih brc v trebuh in želodec mi je partner sedel na glavo, mi zvil roko kot kakšno vrv o- koli vratu in me na koncu zadavil. Ko sem se na pol mrtev prebudil. sem imel navito okrog vratu rjuho, da sem komaj le dihal. Nak — tega japonskega premetavanja in zvijanja rok pa ne grem gledat nikoli več.« Pepe: »Torei judo! Zakaj pa nisi šel raje k težkim atletom? Tam ni ne brc ne zvitih rok — niti zadavljenih Za-netov«. Zane: »To Je že res. Toda to ljudstvo je ta- III mm Uspešno zdravljenje gobavosti c ' ?:■ Sliki prikazujeta dekletce IVIa Boke Sone pred in po zdravljenju. ZA ZLATOM 5500 METROV POD ZEMLJO Najgloblji rudnik na svetu je rudnik zlata Kolar v Indiji. Pri zasledovanju nahajališč zlata so že dosegi; globino 3500 metrov. Rudnik ima 110 kilometrov rovov. Temperatura do-seflB na dnu 65 stopinj Celzija-Klljufo neznosni vročini so v preteklih 80 letih izkopali blizu tisoč ton zlata. Za rudnik: so vedelj že pred dobrimi sto leti. Do rledavna ga je izkoriščala angleška delniška družba, danes pa je last indijske države. Dolga stoletja Je bila gobavost bolezen, pred katero so vsi trepetali. Bolnika, ki n; mogel več prikrivati strašnih znakov bolezni, so bretz usmiljena izgnali iiz družbe in bil je obsojen na samotno žk/Ljenje, ati pa se je pridružil krdelom drugih revežev, ki so se potikali po deželi- In dianes . . - Mnoge države so pričele gobavost načrtno zdraviti in zatirati in so dosegle pr,i tem lepe uspehe- Nekega julijskega - dne leta 1950 'so prinesli v bolnišnico blizu Rangoona osemletno de-’ klico Ma Boke Sone. Dekletce je bilo gobavo in vse je kazalo, da so leta njenega življenja šteta. Pričel) so jo zdraviti s siulfonom. In v treh letih dosegli znaten uspeh. Leta 1955 ni imela več simptomov bolezni in dve leti pozneje se je srečna in zdrava vrnila k svojim staršem. To se sliiši kot pravljica In vendar je res- Burma je pred petimi leti s pomočjo Svetovne zdravstvene organizacije pričela veliko borbo prot; gobavosti. Tu ni samo vprašanje zdravljenja, treba je odkrivati primere gobavosti in prepričevati ljudi, da se pustijo zdraviti. Z druge sirarni pa je potrebno Poučit; zdrave Ijudii, da ni ta bolezen nič bolj ostudna kot druge bolezni in da je zdravljenje uspešno. Vedeti moramo, da j« — po najnovejiših izsledkih — gobavost nalezljiva bolezen samo v določenem stadiju, medtem ko se v dobi nenalezljivosti bolnik lahko svobodno giblje v družbi zdravih ltjudi. Seveda je o tem ljudi težko prepričati in je potrebno veliko propagandnega in dokazovalnega dela- Nev-a.rne bolnike ambulantno zdravijo v novo ustanovit] enih »odprtih« klinikah. Prvo kliniko te vršite so uredili v Rangoonu, kjer je zdravljenje tudi najbolje organizirano. Bolniki, ki so nfcivarni za svojo okolico, se morajo še vedno zdraviti izolirano v specialnih kolonijah in sanatorijih. Toda, tudi bolniki vedo, da ie izolacija le začas« na in da se bodo kmalu vrni« li med svoje domače. Ob pričetku organiziranega zdravljenja je bilo v Rangoonu prijavljenih šest tisoč bolnikov, v vsej Burmi Pa nad sito tisoč. Sedaj, k0 zajema akcija vedno več slučajev, so ocjono popravili na dve sto tisoč; torej nad 10 gobavih bolnikov na tisoč prebivalcev- Dr- Tha Saong. neumo-rnj delavec v borbi prot; gobavosti, pravi, da morajo’ odkriti čim-več prim,eirov gobavosti- kajti le taiko bodo lahko iztrebil; to kužno leglo in bolezen enkrat za vselej odpravili. MARMOR IZ BOKE KOTORSKE V majhni dalmatinski vasici Djuriči v zalivu Boke Kotorske leži ob sami obali kamnolom, ki so ga izkoriščali že Rimljani. Z marmorjem iz Djuričev so popločene Benetke, Trst, Odesa, Rim, Kotor in veliko drugih mest ob sredozemskih obalah. Z njim so obloženi zidovi starega samostana Dečani, številne primorske palače, cerkve in let.ni-kovci nekdanjih patricijev. V novejšem času je kri par Augu-stin&ič izklesal iz tega kamna spomenik Združenim narodom in spomenik Zidom — žrtvam fašisti činih nasilnikov, ki stojita oba v New Yorku. Tudi Sola za čudežne otroke ko dolgočasno. Drugega ne znajo, kakor premetavati tisto železno eSatoa o >;u 'o L-se ; -in sunka ne pridejo. Pa še tisto njihovo napenjanje! Kar čudim se. da se kdo ne razpoči od silnega napora — to tudi ni zame! Mnogo raje b; gledal kakšno hokejsko tekmo, toda tudi tuka; jim ne gre prav. Na Jesenice še pridem, a — kako nazaj Po radiu kar na-naprej hvalijo z odličnimi zvezam; po železnici. Toda katere? Igre se končajo tam okolj desetih — zadnji vlak v Ljubljano pa prihaja ob osmih. Avtobusa ni. za avtostop pa nimam posluha. Prvič nisem brhko dekle, drugič pa se naši lastniki prelepih vozil ne zmenijo niti za talko.« Pepe: »Kaj pa je z ljubljanskim; hokejisti? AT so pomrli?« Zane: »Kaj še! Tl samo še dirkajo okoli po tujih lediščih V petek popoldne so še trenirali na Jesenicah. V soboto in nedeljo pa že Igrali na turnirju v Beogradu. In niti ne slabo! Pred meseci so bili časopisi polni novic o 13-letnem Fredu Safieru, ki se je vpisal na znamenito ameriško vseučilišče Ham-vard im to celo na jedrsko fiziko. Pred dnevi pa je vso Ameriko osupnil deset in pol let star Robert Sfcrom, ki je brez oklevanja popolnoma pravilno odgovoril na vsa vprašanja priljubljene televizijske igre »Podvoji ali pusti«. Vseh 16 vprašanj je dobil s, področja fizike, matematike, astronomije in kemije. Fantu je stvar vrgla 192.000 dolarjev — kar. sami preračunajte, koliko bi to dalo v našem denarju! Da bi dobili vsaj malo pojma o neverjetnem uspehu tega otroka, objavljamo nekaj najlažjih vprašanj, na katera je odgovoril. — Milja je dolžinska mera. Kaj pa meri angstrom? Kje leži krater Kopernik? — Od leta 1940 so umetno naredili devet novih elementov. Katere? — Sonce je nasvetlej-ša zvezda, ki jo vidimo z zemlje. Naštejte naslednjih osem in povejte, katerim ozvezdjem pripadajo! — Katere kemične GOS REŠILA OTROKA V italijanskem mestecu Can-talupo je izzvala veliko / senzacijo čudovita rešitev triletnega dekletca. Otrok je ostal sam v stanovanju, kjer so starši pozabili zapreti plin. Na srečo je bila v sfenovanju tudi gos. Ko je žival čutila, da jo duši, je s prestrašenimi kriki frfotala po sobi in se končno zaletela v okno, ga razbila in in se rešila na dvorišče. Skozi razbito okno je prihajal svež zrak v sobo, gos pa je pod oknom delala tak trušč, da so sosedi postali pozorni in v zadnjem hipu rešili otroka. reakcije lahko opazujemo pni sledečih mešanicah: voda in kovinski rodiij. kloirhidridna kislina m natrijev lug? — Zvezde so klasificirame po njihovih spektrih. Te skupine označujejo velike črke. Katere 50 značilnost skupim A, G in M? Opozarjamo še enkrat, da so to najlažja vprašanja. Vsako izmed ostalih enajstih vprašanj ima yeč teksta kot vsia zgor-nja skupaj. Robert je moral n. pr. računati in razlagati verižne reakcije pri nuklearnih procesih na soncu in še 'kopico težjih stvari. In zaključek? V ZDA ustanavljajo posebno šolo za čudežne otroke. V Franciji pa celo že imajo tako ustanovo. Upravičeno se pa marsikdo TRSTJE ZA IZVOZ V Banatu so obsežna zamočvirjena področja, kjer ne morejo kmetovati- Na takih površinah raste trstje, ki so ga kmetje kosili za lastne potrebe in za štukaturo. Včasih so v Banatu s trstjem pokrivali tu-dj hiše. 2 e pTed lier; so poskusili z izvozom te rastline. Ino-zemisk; odjemalci so bil; s kva-' liteto zel0 zadovoljni. Od takrat je trstjte postalo izv o zn-; predmet številnih vasi v Banatu. Trstje j-e plevel, ki ga ni treba sejat; ali gnojiti- Enkrat na leto ga v zimskem času pokosijo, zvežejo v snope in oapre-mijo- S tem je vse delo. opravljeno. Vas Melenci pri Ečfci izvozi vsako leto najmanj 120.000 snopov trstja, za katere plačajo inozemski kupci nekaj nad 25 milijonov-deviznih dinarjev. Od dohodkov za izvoženo trstje -so si zgradili Zadružni in Mladinski dom, nogometni stadion in elektrificirali s'o vso vas. vprašuje, ali gre v takih in podobnih primerih, kot je mali Robert, za resnične genije ali pa le za dovršeno papagajsko izurjenost. Tudi v tem primeru bi morali priznati, da ima Robert Strom vsaj genijalen spomin. drugi naši kiparji so izdelali iz kotorskega marmorja mnogo spomenikov. Fasade številnih novih palač so Gkrašene z njim. Lani so poslali prvo večjo pošiljko marmorja v Francijo, letos pa v Belgijo za izgradnjo našega paviljona na mednarodni razstavi v Bruslju. Francoskim in belgijskim strokovnjakom .le kamen izredno všeč. V zadnjih letih vse bolj iščejo djurički marmor, ki je edinstven po barvi in lepoti ter zelo primeren za zunanjo in notranjo dekoracijo stavb. Ne vpil'3- vlage in ne zmrzne. Na razpolago je v raznih odtenkih od rožnate do temnordeče barve. Razen tega se da bleščeče polirati. Geologi so proučili ležišča in ugotovili, da so rezerve skoraj neizčrpne. Podjetje »Industrija kamna« je nabavilo stroje, s katerimi bo moglo marmor lepo obdelovati. Za kamen iz Djuričev se zlasti zanimajo italijanske firme, ker podobnega, razen v Skandinaviji, ni v vsej Evropi. .< C Ne samo ženske — tudi moški so nečimerni . .. Df©&lž * v'* V* s obvešča svoje odjemalce, da bo popis blagovnih zalog v vseh skladiščih v času od 26. dec. 1957 do vključno 6. januarja 1958. Ker bodo skladišča med navedenim časom » prodajo zaprta, bomo eventualna naročila, prispela v tem času, izpolnili v letu 1958. 7861-H HEINZ OESTERGARD, berlinski modni krojač, je imel v Londonu ogromen uspeh s svojo revijo steznikov. Sedaj je revež v zadregi, ker je dobil od Lon-dončank preveč naročil. Vse kaže, da so angleški modni ustvarjalci zanemarili to področje ženske mode. TYRONE POWER, nekoliko ostareli junak neštetih filmov, je zadnje dni mnogo v družbi švedske zvezdnice Mai Zetter-ling. Ko so ga novinarji vprašali, če se bo v tretje poročil, te odgovoril, Ra nima teh namenov in vzdihnil: »Gospodična Zetterling je žena z zelo do-■ brim okusom!« PODMORNICE ZA RAZISKOVANJE MORSKEGA DNA V tržaških ladjedelnicah gradijo po zamisli profesorja Pi-carda podmornice za raziskovanje morskega dna. Z njim; upajo doseč, globino 3500 metrov. V mednarodnem geofizičn em lletu bo petnajst takih podmornic raziskovalo Sredozemno mori e ob italijanski obali- Ekspedicijo bo vodil sin profesorja Picarda, sodelovali pa bodo znanstveniki raznih strok-Predvsiean bodo raziskovali globinske morske tokove. Z u-porabo raznih aparatov bodo proučil; usedline na morskem dnu. izmerili tempieraturo vode v raznih krajih in snemali na magnetofonski trak. Podmornice bodo imela majhno brzino. Kabina za opazovanje bo okro-£La z okni iz pleksi stekla. LLOYD WRIGHT in LE COR-BUSIER, ki štejeta med največje sodobne arhitekte, sta govorila v televizijski oddaji v Chicagu o ameriški kulturi. Pomotoma so ostali mikrofoni in k&mera po oddaji še odprti. Tako so gledalci slišali, ko 'e 80-!etni Whright zaklical: »Hitro izginiva, preden kateri -d naju ne pove resnice!« ROGER VADIM režira nov film, v katerem igra njegova bivša žena Brigitte Bardot. Pri delu je moral pokazat: njenemu partnerju, kako se Brigitto najučinkoviteje poljubi. Režiserji morajo imeti res zmeraj dobre živce!- MARLON BRANDO je zeio energično prekinil ugibanje o tem, ali je njegova žena. hči 'z prvega ali drugega zakona svoje matere. Prvič je bila namreč Brandova tašča poročena z Indijcem, drugič pa s Škotom. Marlon je diktatorsko odločil, da bo njegov otrok dobil indijsko ime. Na Maisu O »Oprostite, ste gospa ali gospod?«