Edizione per festero — Inozemska izdaja Leto LXXI_Stev. 11 a_V Ljubljani, v petek, 15. januarja I943-XXI Siirpi.Sana^^oSi^18 Prezzo — Cena C 0.80 Naročnina mesečno j«^ ^ Abbonamenti: Mese sHs^ V ^ JET Al/ Jt SH^ EHHS » m. W JpU^ .M—mit/ ^ & - 'IHtf in 10.349 za inserate. serzioni. Podružnica; Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Filiale: Novo mesto Novo mesto. = Uredništvo in nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Rcdazionc, Amministruzione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano. 1 Telefon 40(11- 4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana 8. A., Milano. Hude sovjetske izgube na Kavkazu Bjji se nadaljujejo na Kavkazu, ob Donu in pri Stalingradu ter pri Voronežu in na področju Ladoškega jezera — Dnevni in nočni letalski napad na Anglijo Vojno poročilo št. 964 Izredno letalsko delovanje v Libiji 14 nasprotnih letal sestreljenih 500 letalskih zmag 4. iovskega rola Več oklepnih vozil uničenih v Tunisu Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Obojestransko letalstvo je bilo včeraj izredno delavno v Libiji, čeprav so ga ovirali peščeni viharji. V pogostih dvobojih so osni lovci zbili 11 nasprotnikovih strojev, in sicer 5 italijanski, 6 pa nemški lovci. Naš četrti lovski roj je pri teh uspehih uničil dve štirimotorni letali in je tako dosegel svojo 500. zmago. Tri nadaljnja lelala je sestrelilo naše in nemško protiletalsko topništvo. Sovražni bombni napadi na naseljene kraje so povzročili škodo med domačim prebivalstvom; škoda ni velika. Na t u n i š k e nt bojišču so izpodleteli ponovni sovražni napadi, izvedeni s podporo oklepnih oddelkov. Uničena so bila različna oklepna vozila. Naše letalske skupine so uspešno delovale v zaporednih valovih nad kolonami sovražnih čet ter nad zbirališčih vozil; kakih tO vozil je bilo zažganih. Močno so bile tudi bombardirane pristaniške naprave v A I ž i r u in Boni. V oporišče se jc vrnilo letalo, o katerem je naznanilo vojno poročilo z dne 12. januarja, da manjka. Hitlerjev glavni stan, 14. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Po hudih izgubah, ki jih jc sovražnik utrpel prejšnji dan. jc danes izvedel v zapadnem Kav-k a z u samo posamezne napade brez zveze, ki so bili zavrnjeni. Med Kavkazom in Donom ter na področju Dona so sc izjalovili ponovni sovjetski napadi ob izgubi 26 oklepnih voz. Na področju S t a 1 i u g r a (I a so nemške četo zavrnile močne pehotne in oklepno napade v junaku težkih borbah. Letalstvo je posegalo na težiščih bojev na kopnem. Sovražni napadi jugovzhodno od V o r o n e-i a proti nemškim in madžarskim četam so se zrušili. Borbe jugovzhodno od 11 in e n s k e g a jezera in na področju Ladoškega jezera trajajo dalje. V Libiji so nemški in italijanski lovci pri dveh nemških izgubah sestrelili 11 letal, protiletalsko topništvo pa še tri letala. Ponovni sunki sovražnih sil v Tunisu so bili zavrnjeni. Oddelki nemškega in iatlljanske ga letalstva so razkropili kolone za dovoz in zbirališča sovražnih čet. Tudi letalstvu v letalskih oporiščih so bila povzročena znatna opustošenja. Pri dnevnih poletih angleških letalskih oddelkov nad zasedenim z a p a d n i m o z e m-1 j el m jc bilo sestreljenih 5, na področju Severnega morja pa 2 sovražni letali. V poznih večernih urah *o angleška letala napadla z a p a d n o Nemčijo,, predvsem me- Junaški planinci divizije »Julija« sto Esspn, Prebivalstvo je imelo izgube. Nastala je pretežno škoda na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili pet b tal. Nemška bojna letala so napadla podnevi naprave na angleški jugovzhodni o -bali. ponoči pa mestno in ladjedelniško področje S u n d e r l a n d a. Opaziti je bilo obsežne požare. Berlin. 14. januarja. AS. Iz pristojnih virov se je izvedelo, da so Sovjeti začeli z novo vrsto napadov, ki naj bi se pridružili dosedanjim sovjetskim ofenzivam. Rusi so prešli v glavnem na dveh mestih v napad na zavezniške postojanke. Prva ofenziva se je začela južno od Voronežu, kjer se nahajajo nemški iu madžarski oddelki. Takoj je treba povedati, da kakor v drugih primerih, tudi tokrat obramba ni bila preseneče na in nc pripravljena. Obveščevalna služba ter ogledniško letalstvo sta pravočasno opozorila po-veljgtvo tega odseka in mu sporočila, da sc sovražnik zbira na tem odseku. Po drugi strani pa se jc zadnje tedne tukaj pomnožilo sovjetsko ogledniško delovanje, ker so ruski ogledniški oddelki imeli nalogo sondirati nasprotne sile ter poiskati slabe točke v njihovi obrambi., Sovjetski nameni so končno postali popolnoma jasni včeraj, ko je začelo njihovo topništvo bruhati močan ogenj, istočasno pa so začela napadati tudi le-lala. S tem se je brezdvomno začela priprava za veliko ofenzivo. Proti poldnevu je sovražnik res Junaška posadka v Velikih Lukih Odbijala je napade 10 sovjetskih divizij in 14 brigad Berlin. 14. januarja. AS. Neki nemški vojni dopisnik popisuje delovanje italijanskih planincev v diviziji .juliji« ter hvali njihovo junaštvo in trda tveganja, s katerimi vsak dan odbijajo nasprotnika ob ledenem Donu. Treba je imeti res železen nasip, ali boljo rečeno jekleno srce, dodaja časnikar za tako trdno obrambo teb 100 kilometrov vzhodnega bojišča. Kakšna je razlika med domačimi Alpami ter med donskimi |k>kraji-namil Vsekako pa vojaštvo iz >.Tulije trdo drži in se bije kakor delajo le junaki. Dopisnik nato našteva preizkušnje, katere je divizija »Julija« že prestala v Albaniji in Grčiji, nato pa povzdt- Berlin, 14. jan. AS: Dne 13. januarja je Hitler sprejel v svojem glavnem stanu romunskega državnega poglavarja maršala Antonesca. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi nemški zunanji minister vou Ribbentrop ter podpredsednik romunske vlade profesor Mihaeli Anto-nescu. Sestanek je jiotckcl v ozračju prijateljstva in vojnega bratstva med Nemčijo in Romunijo. Udeležili so se ga tudi general jodl. z romunske strani pa vojni minister general Dobre, načelnik romunskega glavnega stana general Stolfa in drugi. Ruzgovar juli so se o vprašanjih, ki se nanašajo nn vojskovanje obeh narodov ter sprejeli trden sklep, nadaljevati vojno proti skupnemu sovražniku do popolne zmage. Ugotovili so, da njihova naziranja, ki se nanašajo na nadaljevanje vojne na voja- Naloga osnih podmornic ... Buenos Aires, 14. januarja. AS. Roosevelt je dejal v spomenici ameriškim kmetovalcem naslednje: Naše živilske zaloge zginjajo v svetu. Zato v Avstraliji, Novi Zelandiji, Južni Afriki ter v obe'; Amerikah ne smejno več zapravljati živil. Združeni narodi dajejo 6voje živilske zaloge skupno na razpolago tja. ker 60 najbolj potrebne. Kanada pošilja sir in . druga živila v Anglijo. Avstralija in Nova Zelandija dobavljati živila ameriškim vojakom na svojin področjih. Živila latinske Amerike se pošiljajo v Anglijo. Vsaka država med združenimi narodi, ki predelujejo živež, mora vršiti svojo posebno nalogo. Ce je treba, izpolnijo tudi osne oodmornice 6vojo nalogo. Baltske države proti sovjetizaciji Lugano, 14. jan. AS: Paul Gentizzon objavlja v dopisu, ki ga je prinesel »Corriere del Tizinoc pod naslovom: »Sovjcti in baltiške države« zanimive podatke o nezadovoljstvu, ki ga je povzročila po sovjetski zasedbi na vseh poli jih državnega udejstvovanja v baltskih državah uvedba marksističnega evangelija. I f. tega se da izvesti samo en sklep: boljševiški namen je, presaditi sovjetski sistem na zahod. Kar se je zgodilo v Rigi, bi se v primeru boljševiške zmage zgodilo v Madridu. Bruslju in Bernu. V sovjetskem sistemu bi bile uničene in sovje-tizirarie vse domače ustanove, tradicije, navade, običaji, zakoni in vera. Nove aretacije v Alžiru Stockholm. 14. jan. AS. Iz Londona poročajo, da so bile v zvezi s preiskavo o Darlanovem umoru izvedene v Alžiru nove aretacije, kar je Imelo neugoden vtis v angleških krogih, ker gre za osebe, za katere so želeli, da sc jih ne l>i dotaknili. V Londonu poudarjajo, da je v teku preiskava, ki je odkrila značaj vedno večjega proti-angleškega razpoloženja. Londonski krogi zatrjujejo, da bi sc v Afriki radi rešili degaullovcev in dali udarec Angliji. Številni angleški listi zahtevajo takojšnjo intervencijo angleške vlade. Vatikansko mesto, 14. januarja. AS. Sv. očo. ie soreiel oariškesia nadškofa kardinala Suharda. guje odpor teh planincev proti velikim skupinam sovjetskih težkih in najtežjih tankov, ki sc zale-tujejo v njihove bojne vrste, kjer leži danes že zakopana velika množica padlih Sovjelov.^ Dopisnik končuje svoje poročilo s popisom nevšečnosti in neugodnosti- majhne ruske vasi za pobočjem bojne či le ob višinah donskega brega, kjer lahko biva v revnih kočah lo do 20 mož in zatrjuje, da pod robato zunanjostjo planincev iz divizije "Julija« bije srce pogumnega vojaka, zaupnjofega vase in v zmago. Vsak planinec nosi v svojem srcu svoj pravi svet, za katerega se bori z nami. škem, političnem in gospodarskem polju |>o-vsem soglašajo. . Gospodarskim razgovorom sta prisostvovala tudi nemški minister za narodno gospodarstvo ter pooblaščeni minister Clodius. Po opravljenem obisku pri Hitlerju sta maršal Antonesou in prof. Antonescu obiskala nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Berlin, 14. jun. AS: Tukajšnji tisk se bavi r. obiskom maršala Antonesca v Hitlerjevem glavnem stanu ter na prvem mestu poudarja prisrčno ozračje, v katerem so potekali Izgovori v pojx>luem soglasju vseli pogledov. »Vol-kiseher Beobachter« zatrjuje, da skupno prelita kri obeh narodov na bojnem polju ter skupnost idealov ter ciljev, ki vežejo Romunijo in Nemčijo, tvori nerazdružljivo vez med obema narodoma. Žrtve romunskega naroda, poudarja list. I »odo kmalu rodile otipljive sadove pri skupnem delu z« reorganizacijo Evrope. >l36r-sen Zcitung« piše, da so cilji ter načela romunskega naroda enaki geslu osnih sil, ki je: trdna odločenost za nadaljevanje vojne proti skupnemu sovražniku do končne zmage. »Zvolf llhr Blatt« poveličuje brezpogojno sodelovanje Romunije bodisi- na vojaškem, bodisi 1111 gospo-garskem področju in pravi, da Nemčija postavlja proti fantastičnim načrtom in propagandnemu sovražnemu govoričenju svojo trdno realno politiko. / " Berlin, 14. januarja. AS. Boljševiki so pod-\ zrli iniciativo v zahodnem Kavkazu. Včeraj se je očividno pokazalo, da bi radi vdrli v gorate postojanke, ki jih branijo Nemci in Romuni. Začetni napadi niso rodili nikakega uspeha, pač pa s\-> imeli l>oljševiki velike izgube. Poročila iz vzhodnega bojišča pravijo, da eimajo Sovjeti na razpolago še dokaj močna sredstva. V Berlinu to priznavajo, pripominjajo pa. da bodo nemške sile |>ovsod strle vse sovražne poskuse. V potrdilo tega služi en sam vzgled, primer pri Velikih Lukih. V tem einslu, ležečem na progi Riga—Kali-nin, je nemška posadka, obsegajoča manj kakor Nangking, 14. januarja. AS. Da bi se lažje rešila vsa vprašanja, ki so se odprla z vstopom narodne Kitajske v vojno proti Združenim državam in Angliji, je vrhovni kitajsk- narodni obran.j-ni 6 ve t na 6vojem zasedanju sklenil spremeniti strukturo sedanje vlade. Izvršna oblast bo postavljena na nove temelje. Vančingvei je sklenil ustanoviti tri nova ministrstva: ministrstvo za socialno blaginjo, ministrstvo za prehrano ter ministrstvo za gradnje. Člani nove vlade so: predsednik Van- Poslanik Lequio umrl Rim, 14. januarja. AS. V Rimu je umrl italijanski poslanik v Madridu Eksc. Francesco Lequio pl. Assaba. Bil je rojen v Rimu 2. aprila 1S92. V svetovni vojni se je boril kot topniški poročnik prostovoljec ter je bil odlikovan z bronasto kolajno za zasluge ter z zaslužnim križcem- Minister Košak v Berlinu Zagreb, 14 jan. AS: Na povabilo nemškega finančnega ministra jc hrvatski finančni minister Košak odpotoval v Berlin v spremstvu guvernerja Narodne banke ter gospodarskih strokovnjakov. \\——-------^ začel napadati /. velikimi pehotnimi in oklepnimi silami. Drugo torišče sovjetske ofenzivo je južno od Ladoškega jezera, kjer Nemci oblegajo Leenin-grad, odkoder se njihov obroč razteza proti La-doškemu jezeru in proti Schltiss« lburgu. Sovjeli bi tukaj radi napredovali proti Volhovu ter stili obroč okoli Petrograda, ki ie že 15 mesecev oblegan. Berlin, 14. januarja AS Vojaški sodel ivec lista Zvvoltuhrblatt komentira ru/vo| vojaških dogodkov na južnem odseku vzhodnega bojišča ter poudarja, da Rusi po zadnjih napadih na stalin-grajskem bojišču, kakot ;udi prt Voronežu kjer sc prav nič niso ozirali na neizmerne izgube začel; izvajati nove napade z zelo številnimi silaini Nemška obramba je vzdržali pred koncentričnimi napadi nasprotnega topništva, zlomila prve valove sovražnih napadov, nato pa prešla v protinapad in odbila Sovjete na tiste postojanke, i/ katerih so prišli. Izvedelo o zraku, prešla v protinapad in včerajšnje nemško vojno poročlio je že lahko objavilo da se branilci hranijo z junaškim pogumom in da napreduje napad zn njihovo osvoboditev. čingvei. predsednik Ouluhaj. notranji minister Ccn-čun, zunanji minister Kumini, finančni minister Cufohaj. minister za narodno vzgojo Lishunguov, pravosodni minister Loučungčang, trgovinski minister Meisoping. propagandni minister Limpošeng, minister brez listnice Cao-Tusung. minister za socialno blaginjo Ting-Motsun minister za prehrano Kupačej in gradbeni minister Cenčuhuej. Imenovan je bil tudi generalni tajnik ter dva pomožna gene ralna tajnika. tarnam■ ■ ■■— Marokanci se nočejo boriti za Amerikance Tanger. 14. januarja. AS. Severnoameriški poskus, ustanoviti v francoskem Maroku armado iz maroških domačinov ovira nele sovražno razpoloženje prebivalstva, marveč tudi odločen odpor sultana ter paše Marakež El Glaonija. Zato je bil obvezni nabor omejen le na Francoze. Nekatera domača plemena so se umaknila v neobljudene predele. odkoder napadajo Amerikance. Bilo je več spopadov, pri katerih je mnogo orožja in streliva padlo v arabske roke Čile proti prekinitvi zvez z osjo Santiago del Chile, 14. jan. AS: Ve« tisk objavlja / velikimi naslovi manifest bivšega predsednika Alessandru proti prekinitvi diplomatskih odnošnjev z državami trojne zve/e. Alessandri se sklicuje na svoje prejšnje pan-ameriško delovanje nato pa pravi da je po dolgem premišljati ju prepričan, tla bi slavna preteklost države Čile, njena sedanjost 111 bodočnost trpela zaradi očitka, da je prekinila odnošnje brez resnih vzrokov. Javnost je opozoril na sklep senata ' dne 2. junija I9+2, na podlagi katerega je vlada izjavila, da bo ostala zvesto ameriški kontinentalni solidarnosti, dn Iki nadaljevala politiko čuječnosti ter poudarila. da Iv le novi doeorlki lahko vplivali nn njeno sedanje mednarodno stališče. Usoda romunskega zlata v Rusiji Bukarešta. 14. jan. VS: V zvozi s poročilom, da so Združene države kupile od Sovjetske Rusije za 63 milij. dolarjev zlata, piše list »Po-runka Breemij«, da bi med tem /lutoni utegnilo biti tudi romunsko zjliito. kateremu -r Romuni niso odrekli List omenja, da sovjetska vlada romunski vladi ni hotela vrniti kronskih draguljev, zlute zaloge romunske države banke in drugih vrednosti, ki so bile med prejšnjo svetovno vojno spravljene v carskih državnih blagajnah med leti t<)U—18 in ki so \ tedanji dob' bili vredni ? milijonov zlatov. Velik sneg v Romuniji Bukarešta. 14. jan. AS: Zadnje tri dni je na Romunskem neprestano snežilo in zapade« je tolikšen sneg kakršnega že pol stoletja ne pomnijo. V dveh dneh je bil promet 1111 raznih mestih prekinjen. V Bukarešti so "olskc počitnice podaljšane. Razmerje med Italijo in Francijo Berlin, 14. jan. AS. »Lokal Anzeiger- je danes zjutraj objavil članek o zadržanju fašistične Italije do Francije. Časnikar objektivno popisuje razmerje med Francijo in Italijo do neposrednega začetka vojne, povzema glavne zgodovinske dogodke, popisuje njihov bistveni značaj, ki je imel lažisenti-mentalno obliko takozvane neločljive »latinske sestre«. To napačno in smešno pojmovanje bratstva, ta magična beseda pariške propagande — pripominja časnikar — je v zgodovini italijanskega naroda nevralizirala patriotsko in politično čustvo Italijanov pri uresničevanju pravih narodnih koristi in moral je vstati fašizem, da je narodu odprl oči tudi v razmerju do »latinske sestre« in Italijani so morali končno doživeti francosko katastrofo leta 1040, da so končno razumeli, da je Francija zdaj doživela naravne posledice napačnega politicno-zgodovinskega stališča, ki ga je imela predvsem do Italije. Nato ie časnikar navedel celo vrsto epizod in dogodkov, katerih žrtev je bila Italija j>red prihodom fašizma od francoske psevdokulture 111 naštel vrsto fašističnih piscev in časnikarjev, ki so z dokumentaričnimi deli ter z nedvomnimi dokazi izbrisali to latomorgano iz duha včerajšnjih Italijanov. Na koncu pravi, da je etika, ki danes navdihuje Italijo, zelo oddaljena od zločinskih vab tega latinskega bratstva« in Italija koraka danes stvarno svoji bodočnosti nasproti. Rusija in Anglija v tekmi za ameriško pomoč Monakovo, 14. januarja. AS. Posebni dopisnik lista Miinchener Neuste Nachrichten« poroča iz Stockholma svojemu listu zanimive podrobnosti o zanimivi tekmi med Sovjetsko Rusijo in Anglijo, ki bi si radi v Washingtoiui zagotovili prvenstvo pri pošiljanju vojnega gradiva. Izredne ruske tan-koviske izgube v letošnji zimski ofenzivi so dale Litvinovu znova povod, da se je podal v Belo hišo in zahteval pri Rooseveltu za svojo državo prednost pri dobavljanju vojnega gradiva. Kakor se zdi, mu je predsednik to obljubil. Zgodovina tega trenja med Sovjeti in Angleži je zelo razgibana že od poletja 1941, ko je Churchill dosegel v Ameriki to prednost za angleški bližnji vzhod. Churchillova zmaga pa ni bila dolga, ker so ameriški vrhovni poveljniki zahtevali vojno gradivo za 6Vojo lastno armado, ki so jo začeli organizirati. Danes pa Sovjeti zahtevajo prednost, toda med Roosevelto-vimi obljubami, ter med njihovo uresničitvijo, med vojnim gradivom v ameriških pristaniščih ter med prihodom tega gradiva v ruska pristanišča mora preteči mnogo vode V Združenih državah se tudi mnogi boje, da je pošiljanje gradiva Sovjetom na račun drugih bojišč prazna žrtev. Kajti nihče še danes ne ve, kaj bo sovjetska ofenziva dosegla. Eno je gotovo: Moskva je danes izigrala vse ter igra za vse z neizmernimi človeškimi iti gmotnimi žrtvami. Hitler sprejel maršala Antonesca Nova Vanžingvejeva vlada Zahvala NJ. Vel. Kraljico In Cesarice Visoki komisar je dobil naslednji odgovor na svoj vdanostni brzojav, ki ga je poslal Nj. Vel. Kraljici in Cesarici za njen rojstni dan: »Vsem ter prebivalstvu se najlepše zahvaljuje Nj. Vel. Kraljica in Cesarica zu vljudne izraze, ki so bili z veseljem sprejeti. — Dvomu duma markizu Rina Leonurditi di Villacortese.« Visoki komisar proučil ureditev javnih zaklonišč LJubljana, 14. januarja. Včeraj ob 16 je Visoki komisar v vludni palači predsedoval sestanku, katerega so 6e udeležili vicepretekt dr. David, kvestor dr. Ravelli, podžupan dr. Tranchida, inipeklor za tehnična dela inž. Farina, Inšpektor za protiletalsko zaščito polk. Tombolan, predsednik pokrajinske zve- Seja novega Prehranjevalnega odbora Ljubljana, 14. jan. Te dni je 'ljubljanski župan general Rupnik sklical novi občinski odbor, ki je bil n« njegov predlog imenovan ml Visokega komisarja. Od-l>or sestavljajo: polkovnik Viktor Andrejka, Maks Dolničar, lastnik kavarne, advokat dr. Jože Ilacin, Avgust Jenko, Josip Krek, priinnrij dr. Valentin Mer.šol ter profesor Frunc Sič. Zupan je pozdravil novi odbor ter dal navodila za delovanje, ki ga bo odl>or moral razviti in ki je velike važnosti zn prebivalstvo. Naslovil je globoko zahvalo nn Visokega komisarja zaradi skrbi, ki jo posveča vsem vprašanjem, ki se nanoišajo na prehrano. Potem je govoril o sedanjem položaju in o vprašanjih, ki posledično nastajajo na področju prehrane, župan se je obrnil nn delavnost in razumno sodelovanje odlx>ru, da bi naloge, ki «o odboru poverjene, bile čim hitreje in ugodneje rešene v prid prebivalstva in mesta. Župan se je poleg tega iskreno zahvalil vsem, ki so sodelovali nu prehranjevalnem področju, pri dobavah, pri nadzorstvu cen. Se posebej pa se je zahvalil osebju prehranjevalnega urada za izvršeno delo ter omenil, da je tudi na tem odseku našlo dela in zaslužka precej brezposelnih. Načelnik prehranjevalnega urada dr. Ivo Frelieb je nato podal obširen referat o izvršenem delu ter prikazal odboru organizacijo urada« ki je razdeljen na sledeče odseke in pododseke: 1. blagovni odsek ki prevzema vse blago, likvidira račuue dobav in nadzoruje skladišča; 2. odsek za razdeljevanje živilskih nakaznic vsak mesec napiše vse živilske nakaznice in jih dostavi na dom. Pri pisanju živilskih nakaznic se osebje poslužuje kartoteke družinskih glavarjev, ki je urejena po abecedenm redu vseh ulic v občini. Zaradi evidence in kontrole ima pn urad tudi Se posebno kartoteko vseh ljubljanskih potrošnikov. Pri vsakem potrošniku je vpisano, če je morda pridelovalec, če ima morda zalogo racioniranih živil, čo ima molzno kravo ali če se je s klanjem prašiča založil z mastjo; 3. Oblačilni odsek vodi vso posle v zvezi z osebnimi oblačilnimi nakaznicami, kakor tudi s posebnimi nabavnimi nakaznicami novoporočen-cev in novorojencev; 4. Bolniški odsek deli bolnikom posebna nakazila na jiodlagi bolniških spričeval, ki jih potrjuje mestni fizikat ali pokrajinski zdravnik; 5. Odsek za kurivo upravlja vse posle zlasti pri preskrbi z drvmi; 0. Računovodstvo tvorijo likvidatura, blagajna in knjigovodstvo; 7. Pododsek za nakazovanje blaga gostinskim obratom deli tem obratom nakazila za nabavo racioniranih predmetov po predložitvi ustre-zajočegu števila odrezkov živilskih nakaznic; 8. Pododsek m posebna nakazila deli posebno dodatke k osnovnim živilskim nakaznicam raznim zavodom, šolskim kuhinjam, organom javne varnosti, finančni straži, milici za državno varnost, konzulatom, poklicnim gasilcem, krvodajalcem; 0. Pododsek za meso daje upravičencem posebne mesarske knjižice, da dobe meso pri mesarjih : 10. Pododsek za petrolej deli petrolej upravičencem. ki se izkažejo s potrdilom mestne elektrarne, da nimajo električno razsvetljave. Do 1(5. decembra je Prevod prevzel vsa skladišča racioniranih živil in z njimi tudi odsek za nakazovanje moke, riža in testenin ter odsek za nakazovanje maščob, sladkorja, mila in drugih rncioniranil živil. Na ta način so ostala mestnemu preskrbovalnemu uradu samo skladišča za drva. Urad ima tudi svoj protokol in svojo regi-stratnro. Meslni preskrbovalni urad nastopa kot pre-skrlMvalno oblastvo I. stopnje, obenem pa na drugi slrani tudi kot trgovsko podjetje. Ta urad se sam vzdržuje, ker občina plačuje samo pragmatično uslužbenstvo iu daje nekatere prostore, razsvetljavo, kurjavo in navadne pisarniške po-! rebščine. Urad zaposluje 33 pragmatičnih uslužbencev, 102 začasna uslužbenca in 19 začasnih delavcev. Teh 154 uslužbencev pn opravlja intenzivno delo, ki je razvidno iz sledečih podatkov: Mestni preskrbovalnl urad je tekom lanskega lota prolokoliral 24 430 spisov. V tej dobi je bilo napisanih in na dom dostavljenih 1,140.40!) osnovnih živilskih nakaznic. Nakaznic zn dodatke ročnim delavcem je bilo 137.597, zn ležke delavce 77.024, in za najtežjo delavce 536 takih nakaznic. Sladkor za otroke so upravičenci dobili na 125.558 nakaznic, odrezkov A je bilo 3.695, odrezkov B 0.505 in odrezkov C za mladino je bilo razdeljenih 11.997, poleg vseh leh nakaznic pa še 80.816 nakaznic za krompir. Za čas od 1. novembra 1942 do 31. decembra 1943 je urad razdelil še 82.977 oblačilnih nakaznic, 3.060 za zavode, 4.9<>3 posebnih nakazil, 3.225 nakaznic za petrolej, 15.170 tiskanih nnskaznlc za kurivo, 1.205 nakazil za kurivo, 16.907 nakazil za bolnike, 2.575 nakazil za meso. Pri nadrobni prodaji drv in premoga v pomladanskih in poletnih mesecih je bilo razdeljenih 11.706 nakaznic za drva. Blagovni promet izkazuje velikanske številke in dosega vrednost 45 milijonov lir. Pri vsem tem se je pa vodstvo z uslužhen-slvom, kolikor je bilo največ mogoče, trudilo, da olajša in Čim najl>o!j skrči težave in nevšečnosti, ki so zvezane z razdeljevanjem racioniranega blaga. Trudilo se je, da bi konzumenti dobili živilske nakaznice vsaj že zndnjega v mesecu, prav tako si je pa prizadevalo, da so bili trgovci založeni z rarioniranimi živili vsaj že prvega v mesecu. Če temu ni bilo tako, nnjvečkraj ni bila krivda v mestnem preskrbovalnem uradu. Tehnična stran razdeljevanja živilskih nakaznic se večkrat spreminja, večkrat so so spremenili tudi upravičenci, posamezni obroki, vrste živilskih nakaznic itd. Vse to je bilo treba takoj spravili v red, navadno zadnje dni meseca. Neštetokrat Je bilo treba napeti res vse sile ter delati dolgo čez uradne ure, da jc bilo delo opravljeno o pravem času. Dosti Jo morda takih, ki tega ne vedo ali nočejo vedeti ter uslužbenstvo mestnega pre-skrbovalnega urada dolže malomarnosti prav po krivem. Uvideven in razsoden človek bo gotovo smatral za opravičljivo, če se med nad poldrugim milijonom živilskih nakaznic napravi nekaj pomot. Tako naj pa te suhe številke prepričajo prebivalstvo, kako ogromno delo mora zmagovati mestni preskrbovalnl urad iu zalo naj se občinstvo tudi nikar ne razburja in po krivem vestnemu in večkrat preobremenjenemu uslužbenstvu ne očita malomarnosti zaradi redkih pomot. Odkar je Prevod prevzel razdeljevanje živil in skladišča, bo mestni perskrbovnlni urad predvsem skrbel, da bodo o pravem času dostavljene vse nakaznico ter bodo vsi upravičenci dobili tudi dosti drv. Osebje je storilo svojo dolžnost ter naredilo vse, da nobena pomanjkljivost ni zaustavila pravilnega poteka razdeljevanja. Vedno je ekušnlo premostiti nujne ovire ter izločiti počasnost ali pozabljivost. Nihče ne more tajili kako je to delo težko, zlasti če pomisli, da je prehranjevalni urad razdelil več kot poldrug milijon živilskih kart. Referent je nato opozoril na glavne racioni-rnne vrste ter na tipe živilskih kart, nakar je dal komisiji nekatera pojasnila, ki so se nanašala lin razdeljevanje krompirja, mesa in mleka ter pri tem namignil na tekoče ukrepe in potrebe. Posebno pažnjo je posvetil vprašanju razdeljevanja drv. Pri tem so se zlasti poudarile zasluge Gozdne milice. Referat dr. Freliha jo bil nato odobren. Odbor je dr. Frelihu in njegovim sodelavcem izrazil čestitke za izvršeno delo in za dosežene uspehe. O posameznih točkah iz referata so govorili polkovnik Andrejka, dr. Meršol g. Dolničar ter prof. Sič. Zupan je nato zaključil debato ter dal navodila za čimprejšnjo razdelitev drv. zlasti je opozoril odbor na to, da je treba pomagati karitativ-nim ustanovam. Davčne olajšave za najširše sloje Pred dnevi smo objavili vest o carinskih in davčnih olajšavah, ki jih je uveljavil Visoki komisar zn številue predmete, ki jih je smatrati za nujno potrebne in ki so več ali manj meiodajni za vzdrževanje visoke ravni cen. Uveljavljajoči se ukrepi imajo za glavni cilj. olajšati življenjske pogoje veliki skupini oseb, ki razpolagajo z razmeroma zelo omejenimi sredstvi in za katere pomeni tudi najmanjše zvišanje cen težak udarec. Kot smo dejali, vsebujejo ukrepi izpremem-be pri uvoznih carinskih dajatvah in v celoti obravnavajo ves earinsko-davčni sistem, ki se bo po potrebnih izprcinembah in po onih iz-nrememliali. ki jih bo postopno |x>kazala pru-ksa, prilagodili sistemu, ki je v veljavi v Kraljevini in v mestih, ki so v istem razredu kot Ljubi j aese-diirni, d« bodo ti štirje in pol milijoni lir prišli v korist vsemu prebivalstvu mesta, zlasti pa onim družinam, pri katerih gospodinjstvu imajo tudi že centezimi svojo vrednost. To seveda ne pomeni, da je bilo treba za tak sistem obtoževati občino, temveč je bil odgovoren za to splošni veljavni sistem v Jugoslaviji, ki je povzročal tako obremenitev, ki so obteževali gospodinjske račune, ki so vedno bi'li 6labši, kar se je seveda čutilo, če že na vsak dan, pa vsaj vsak teden ali mesec. Ko so uvajali občinske davščine na skoraj vse potrošene predmete, so mislili s tem na zgrešeno pot, da bi dobili s temi prispevki v malih vsotah velike vsote za občinske blagajne in du se povišanje cene za nekaj centezimov ne bo občutilo v občutni meri pri onem, ki kupuje. To je bila popolnoma zgrešena zamisel in je ta zamisel podobna razmišljanju onega, ki se je vozil brez listka in tako varal železniško upravo z izgovorom, da bi vluk itak vozil, če on plača ali ne. Ne pomisli pa, če bi vsi tako mislili, da bi morale železnice že v enemc mesecu propasti. Isto se je dogajalo z občinskimi davščinami in kupci obdavčenih predmetov. Če so ti komaj videli višjo ceno ob nakupu t kg krompirja, se je to že občutno poznalo v družinskih računih za vse leto. Isto se je dogajalo z moko, testeninami, rižem. sludkorjem, oljem, maslom, ki je n. pr. obdavčeno s 50 centezimi, prj svežem sadju, ki prihaja iz drugih pokrajin Kraljevine, pn tudi iz pokrajine same, marmeladah, konzervah, za vse povrtnine in kmetijske proizvode n« splošno, ki tvorijo tako velik del prehrane za najširše sloje prebivalstva. Samio krompir, zelje in repa, ki so prihajali na trg v Ljubljano, so bili smatrani zu izvir dohodkov in so prinašali občinski blagajni četrt milijona lir, plačilu tudi ni mogla uiti sveža povrtnina, cikorijn, repica, zlosti pn prvo zgodnje sadje, ki je bilo uvoženo v Ljubljano med I. novembrom in 51. majem, kolere je obremenjevala občinska uvozninn 40 centezimov. Poleg tega plačajo uvoznino tudi žito, ko- ze industrijcev g. Heinrlcher in dr. Orasseli od občino ter drugI uradniki Visokega komlsiiriata. Na sestanku so proučili položaj javnih zaklonišč v zvezi z njihovo takojšnjo ureditvijo. Visoki Komisar je podai navodila za takojšnjo ureditev že obstoječih zaklonišč; za opremo v javna zaklonišča prostorov, ki so za lo primerni; zu zgraditev drugih javnih zaklonišč v glavnem nie-slu in za ureditev zaklonišč v gledališčih iu javnih gledaliških dvoranah, pri industrijskih podjetjih in tvrdkah, v šolah in zavodih ter pri državnih upravnih poslopjih in drugih družbah, ki so od njo odvisne. Befarca pri gasilcih Ob priliki Belune je bila prirejena simpatična prireditev tudi v vojašnici gasilcev, kjer so bili ru/deljcni darovi in je bil prisotnim pojasnjen pomen te prireditve. Prireditvi je prisostvoval predsednik upravnega odboru gasilcev podprefekt coinm. David in ostale osebnosti. Dar za pomožno akcijo Delniška družba »Saturnus« je z namenom prispevati k obsežni podporni delavnosti 1'od-l>ornegu zavodu poslala Visokemu komisarju /nesek (5.000 lir, za katerega se je Visoki komisar zahvalil. Razdeljevanje petroleja Ljubljanski mestni preskrbovalni urad prične z nakazovanjem petroleja za mesec januar prihodnji ponedeljek 18. 1. in. tako, du pridejo v ponedeljek na vrsto upravičenci z začetnicami priimka A—F, v torek 19. 0—J, v sredo 20. K—O, v četrtek 21. P-T, v petek 22. U-Z in v soboto '-'3. zamudniki. Urad bo nakaznico za petrolej delil upravičencem vsak dun od 8 do 11 iu od 15 do 17 razen ob sobotah popoldne, ker urad ne posluje. Upravičenci naj se natanko ravnajo po tem razporedu, da ne bo zmede in nepotrebnih polov, vse pa opozarjamo, naj pridejo po nakaznico v sobo št. 1 v I. nadstropju Malirove hiše na Krekovem trgu Št. 10. Italijanske dobave preje Romuniji. Na osnovi gospodarskega sporazumu z Romunijo bo Italija dobavila Romuniji 5250 ton preje iz celulozne volne, 1500 mešane bombužne preje, to vigogne-preja, 870 ton razne svilene preje, 650 debele in tanke Innene in konopljine preje in 1000 lomljene konoplje. Iz hrvatske industrije. Prva lirvatsko-sla-vonska tvorniea sludkorju v Osjeku izkazuje zu Ionsko leto pri glavnici 50.8 mili j. kun čistega dobička 2,807.000 kun obenem s prenosom iz prejšnjega leta vred. — Lunenu industrija Osjek je lani zvišala glavnico od 6.5 na 12 miiij. kun. čisti dobiček pa jc luni ostal v primeri z letom 1040 skoraj neizpremenjen, na 1.446.000 kun. Produkcija je ostala na predvojni višini. KULTURNI OBZORNIK Slovenska stenografija (Konec.) Tudi v pisavi se prof. Svetelj le malo loči od Novaka. Spremenjeno pisavo večinoma tudi utemeljuje. Doslej smo zlog -to- pisali z navzdolnjim t tako, da smo ves znak zaokrožili, prof, Svetelj pa jja zaokroži le spodaj, da ga stopi z o. Pri nekaterih tujih predponah dovoljuje Novak pisanje ali izpuščanje končnega soglasnika ali samoglasnika, prof. Svetelj pa soglasnik redno izpušča, za firedpono inter pa po nemškem zgledu in po pred-ogu prof. Ratuša piše nov znak. Nov znak j« uvedel tudi za členek zaradi. V besedah, ki se končujejo na -Jčina, piše Novak šč, prof. Svetelj pa ga zaradi velikih prednosti izpušča. Pripone -stvo, -štvo, -ništvo označuje s samim ov po Novakovem zgledu iz govornega pisma. Za besedo milijon ima Novak piko z vcjico, prof. Svetelj pa podvoji znak za tisoč, kar je bolj primerno. Za pisavo členka »samo« dovoljuje Novak dvojno pisavo, prof. Svetelj pa le eno, z obrnjenim o. Prof. Svetelj ima nekaj več kratic, vzetih iz sodobnega gospodarskega življenja, n. pr. d. d., d. z o. z., firma. Novakove stenografske strokovne izraze je prof. Svetelj le malo spremenil. Namesto »obratni« s in o piše primerneje »obrnjeni« s in o. Namesto »neposredno spajanje« rabi izraz »neposredno vezanje zlogovc. Za Novakova »druga znamenja« je uvedel izraz »besedni znaki«. Pri teh spet rabi vprašaj za besedi: vprašanje, vprašati. Slovniški strokovni izrazi ustrezajo novim zahtevam, razen izraza »deblo«, ki ga pisatelj tu pa tam še rabi. Bolj pa se nova knjiga loči od Novakove po razvrstitvi in podajanju učne tvarine. Novak pojasnjuje pisavo v pravilih na 10 straneh, nekaj pa v prenosu stenogruma. Prof. Svetelj nima strogih pravil, ampak na 27 straneh Pojasnila k stenogra-mu, v katerih razlaga vsako novost v pisavi. Zato je njegova razlaga daljša in preglednejša. Novak navadno le navaja, kako znak ali besedo pišemo, prof. Svetelj pa pojasnjuje, kako je pisava nastala, n. pr. nj je raztegnjen n, rj je v srednji znak povišan r. Kjer ga skušnja uči, da dijaki delajo napake v pisavi, jih še posebej opozarja, naj pazijo na pravilno pisavo. Novak predela najprej male in srednje znake ter samoglasnike, šele potem velike in dolge znake, zato mora pri teh vokalizacijo ponavljati. Profesor Svetelj pa ima najprej vse znake za soglas-nike in med njimi samoglasnika e in a, druge samoglasnike obravnava šele nato, zato je njegov pouk o pisanju samoglasnikov in zložkov bolj enoten. Podobne znake razlaga skupaj, n pr. d in č, g in h. Za členke, ki so nepregibne besede, ima Novak splošna pravila, členke pa navaja navadno sproti med samoznaki. potem pa še v posebnem paragrafu vse skupaj v abecednem redu. Prof. Svetelj pa je za pisanje členkov postavil 10 pravil, ki jih navaja pri drugi tvarini, pa ne po zaporedni vrsti. Nato pa ima vse členke v dveh paragrafih, urejene po onih 10 paragrafih. Stenografija se najbolj rabi v trgovskem in gospodarskem poslovanju, zato naj ima nova knjiga primerne zglede. Prof. Svetelj je tudi to zahtevo upošteval. Poleg tega pa je uvedel 40 trgovskih okrajšav, ki jih že uporablja med drugim besedilom in jih v § 39. razvrsti po abecednem redu. Take okrajšave, ki jih nimamo za samoznake, so n. pr. banda, blago, blagovolite, dolg, dopis in njih izvedenke. Za vajo v hitrosti pisanja je važen diktat. Zato ima nova knjiga kratko navodilo, kako naj si dijak diktat pripravi in ga piše. Precej diktatov je tudi navedenih s seštetimi zlogi Na. koncu knjige je pa tri strani stenografskega čtiva in diktatov. Za vajo v pisanju so važne tudi naloge, vendar jih Novak nima za vso učno tvarino, prof. Svetelj pa za vso. Te metodične razlike pa prav nič ne zmanjšujejo zaslug, ki jih ima ravnatelj Novak za slovensko stenografijo. Pač pa bo zboljšani učbeni način ruza, oves, seno, kostna moka in druga krma, slama itd. Razen za dež in sneg je bilo treba skoraj za vse plačati mestno uvoznino in trošarino. Toda to še ni dovolj povedano, kajti tudi za premog in drva je bilo treba plačati uvoznino, ki je letno dajala nad 600.000 lir. Če bi hoteli nadaljevati s temi razmišljanji, bi lahko bralce samo zmedli. Sedaj v teku se nahajajoča revizija, ki bo znana, ko bo odobren občinski proračun od pristojnih oblastev, bo vzela občinskim financam 4.5 inilij. lir dohodkov, da bi jih dala v številne majhne prihranke v žepe prebivalstva. Ker pu ni bilo mogoče odvzeti občini tolike dohodke, je bilo potrebno misliti na nnčin, kako najti novo ravnotežje v občinskih financah, in sicer je bilo doseženo to s teni, dn so bili doseženi drugod prihranki z največjim varčevanjem, pa tudi s tem, da je bila zvišana dokladu nn državne neposredne davke, izjemo pa tvori zgrudurina. za katero ostane doklada ncizpre-nienjcna nn 60%. To izpreinembe v obdavčitvi so majhne in ne zanimajo najbolj revnih slojev prebivalstvu, niti ne morejo vplivati nn cene življenjskih potrebščin, io se pravi nn dva cilja, kuteru se je nameravajo doseči s temi ukrepi. zelo olajšal pouk stenografije v šoli in učenje stenografije samoukom. Spričo toliko vrlin so nedostatki v knjigi le malenkostni. Namesto »izgleda« v § 10, 3 in § 22, 3. naj bi bila domača beseda. V § 1, 1. manjka pojasnila, kako pišemo piko. Tudi druga slovniška iočila niso omenjena. V § 24, 1. naj bi bil zgled tudi za pisanje končnice -graf, n. pr slenograf. Pojasnila o členkih v §§ 30., 31. bi bila bolj pregledna, če bi bilo na 23. strani nad prvo vrsto tiskano: Deset pravil za členke. Členek »zaradi« v št. 11. pa naj bi bil v št. 6. med členki-samoznaki. V Pojasnilih v § 22, 5. je omenjeno znamenje za nov odstavek, tega znamenja pa v stenogramu ni. Stenogram je zelo lično in pravilno avtogra-firal direktor 1. Osana. Tudi tisk je zelo jasen in lahko čitljiv. To je nova učna knjiga za poslovno pismo. Višja vrsta stenografije pa je govorno pismo. Pri nas ga je doslej napisal le ravnatelj Novak v dveh izdajah, 1. 1901 in 1922. Za uvod ima tako imenovane prehodne okrajšave, ki pa jih je prof. Svetelj privzet že v zadnji paragraf poslovnega pisma pod naslovom: Izpuščanje pridevniških pripon. — Prof. Svetelj pripravlja zdaj novo knjigo za govorno pismo, ki naj kmalu izide s prav takimi vrlinami kakor njegovo poslovno pismo! Prof. J. Pavlin. GOSPODARSTVO Prihranki srbskih delavcev v Nemčiji. Doslej so srbski delavci zaposleni v Nemčiji, na-kttzuli v domovino 99.65 milij. din. Ukrajina in nemško gospodarstvo. Državni komisar za Ukrajino, pokrajinski vodja Koch, je objavil proglas na Nemce v Ukrajini, kjer jih opozarja na važnost Ukrajine za totalitarno vojno. Istočasno poročajo, dn je dozdaj prišlo že 4000 vlakov z živili v Nemčijo. Ameriški državni dolg. Državni dolg severnoameriških Zedinjenih držav je s koncem lanskega leta naruslel na ogromno v^oto 112 milijard dolarjev. Fuzija japonskih velebank. Iz Tokijn poročajo, da je finančni minister odobril fuzijo ■i največjih japonskih bunk v dve veliki banki. Banka Mitsui, ustanovljena letu 1876 in z glavnico 100 milij. jenov se bo fuzionirula z Banko št 1. ustanovljeno 1. 1875 z glavnico 57.5 milij. jenov. Nadalje se bosta fuzioniruli banki Mitsui Hiši, ust. 1. 1885 in z glavnico 100 milij jenov / llnnko 100, ust. 1860 in z gluvnico 59 milij, jenov. Fuzija bo izvedena v marcu 194> in bosta obe novi velebanki razpolagali z vlogami v znesku 8 milijard jenov. Umrl Je dne 13. Januarja, previden b tolažili svete vere, nag dolgoletni ln zvesti uslužbenec, gospod FJNK FRANC Pogreb bo v petek, dne 1H. Januarja 1913, ob dveh popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1913. TONEJC ANTON, lastnik kavarne »Evropn«. V 93. letu svojega življenju nns ie zapustila naša dobrn mama in stara imuna, gospu ANTONIJA SAPLA roj. Lavrenčič Pogreb bo v petek, dne 15. jnnuaria 194.'!, ob 4. liri popoldne z 2ul. iz kupclice sv. Marije nn pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1943. Globoko žalujoči: Tone in Riko, sinova; dr. Ledja ln dr. Bogdan Novak, Llbuika in Tanja Šapla, vnuki. ^bhJO&Jk%jCL KOVJLL& Jela in življenja - od in in tem ^f&r |_ notiil Knrun t A favn I b t, '/orfrohll In ilirlst IVU1 Koledar Petek, 15. januarja: Pavel Puščavnik; Maver, opat; Makarij Vel., opat. Sobota, 16. januarja: Marcel T., papež in mučen ec; Bera ril, mučcuec: Priscila. sveta žena; Oton, mucenec. Novi grobovi + Janez Kavčič. V Ljubljani je umrl strojnik kmečke zadruge Janez Kavčič. Pokopali ga bodo v petek ob pol 4 iz kapele sv. Aniona na Žalah. + Autou Jug. V Šmihelu pri Žužemberku je na Plešivici umrl po vsej Dolenjski znani slikar g. Anton Jug. Pokojni jo bil rojen 1878 1 v Sol-cano, pristojen pa je bil v št. Jernej na Dolenjskem, 'kjer biva njegova družina. Preživljal se je s slikarstvom. Slikal je kapelice, vaška znamenja in oltarje po cerkvah, kakor tudi napise raznih podjetij. Zalo je bil znan po vsej Dolenjski. Pokopan je bil na farno pokopališče v Šmihelu pri Žužemberku v sredo 13. t. m. + Amalija Morola. V 63. letu starosti jo umrla t Novem mestu po dolgi bolezni gospa in mati Amalija Morela roj. Ulašič. Pokopali so jo v četrtek na novomeškem pokopališču. Naj vsem rajnim sveti večna Luč, njihovim dragim naše iskreno snialje! Smrt moža poštenjaka Pri svojem snnu g. Alojziju Košmerlju, šempelrskem župniku v Ljubljani, jo 14. januarja v 91. letu starosti umrl g. Janez Košmerlj, posestnik iz Sodražice 17. Pokojni je bil mož poštenjak, kakršne imajo naši zdravi kmetski domovi. Vse njegovo dolgo življenje je bilo posvečeno ljubezni do Boga in do doma. — Poln glol>oke, žive in trdne vere je z zdravo prirojeno razumnostjo gospodaril do zadnjih let na starem Pik-covcin )>osestvu v Sodražicl, podpiran od zveste žone Terezije roj. Stare, s katero ga je družila vez ljubezni in zvestobe skoraj celih 64 let. Trinajst otrok se mu je rodilo v zakonu; vsem je dal z besedo in še bolj z zgledom najlepšo krščansko vzgojo. Krivičnosti in sovraštva ni poznal; poln smisla za ljubezen in vzajemnost med sosedi je bil vedno pripravljen vsakomur pomagati. V javnosti ni zavzemal vidnejših mest; mnogo pa je bral, z zanimanjem razumnega moža je spremljal dogodke domu in v svetu. Praznoval je lepe življenjsko jubileje. Za biserno poroko je prejel očetovsko voščilo in apostolski blagoslov od samega sv. očeta Pija XII. Bili so ti lepi dnevi zanj tolažba v življenju, polnem truda, trpljenja in skrbi. Oslabljen od starosti je lansko poletje zapustil rodni dom in se je s svojo zvesto ženo preselil k sinu Alojziju v Ljubljano, kjer Je večer svojega življenja preživel v stanovitni molitvi in boguvdanem potrpljenju, pričakujoč, da ga pokliče Gospod k plačilu, ki si ga je z zvestim življenjem zaslužil. Bil je mož, ki so mu v polni meri veljale psalmistove besede: »Blagor mu, kdor se Gospoda boji in njegove postave željno izpolnjuje.« Naj bi imel naš narod mnogo takih mož poštenjakov! Pokojnemu daj Bog večni mir! Smrt zaslužne matere V starosti 82 let je dne 5. januarja pri Sv. Duhu nad Staro Loko mimo v Gospodu zatisnila oči Jerica Pintar, mama g. Janeza Pintarja, kato-hela v Ljubljani. Po-kojnica je bila znana kot vzorna krščanska mati in žena, ki je veliko trpela, veliko molila in veiiko delala za svoje otroke. Vsi, ki so jo poznali, in teh je bilo veliko, so jo spoštovali in cenili kot zgledno krščansko ženo, ki je svoje otroke vzgojila v boga-boječnosti in poštenosti. Izmed pet otrok je eden katehet v Ljubljani, drugi zdravnik v Domžalah, tretji doma na posestvu, dve hčerki pa poročeni. Gospodu Janezu in drugim svojcem izrekamo naše iskreno sočutje! Blago mamo pa priporočamo vsem znancem v molitev! • — Tudi podeželski trgovci vam lahko postrežejo z izvodi letošnje »Družinske pralike«. Treba jo je samo zahtevati. Knjigarne in veletrgovine so jo razposlale na V6e strani Ljubljanske, pokrajine. Pogreb prof. Ivana Vavpotiča V sredo ob 15 je bil pogreb akademskega slikarja prof. Ivanu Vavpotiča, ki so se ga udeležili premnogi slovenski likovni umetniki, iz kapele sv. Petra na Žu.lah na pokopališče - . — r ' - J • ■ . ^-..i* uu 1111 fr t pri Sv, Križu. Pogreba so se med drugimi udeležili predsed nik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša Šantel, ki se je od pokojnika v imenu vseh umetnikov poslovil s 1--..11.!__ ____ _ AI. , .. . , , J , .— > j, u »lin 1111 i\ ii % jruiiuiii o kratkim govorom na Žalah, dalje dr. Janko 1 retnar, načelnik prosvetnegu oddelku mestnega poglavarstva kot zastopnik županu g. Leona Rupnika, univ, prof. dr. Janko Polec in univ. prof. dr. Niko Zupanič za vseučilišče, dr. Fran Windischer, predsednik Narodne galerije, dr. Milan Dular, ravnatelj velesejma, pisateij g. Iran Covcknr za Dramatično društvo, g. Pavel Oolia za Narulno gledališče in drugi. Cerkvene molitve in obrede sta na Žalah in na grobu opravila dva duhovnika-frančiškana. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil v imenu skupine mladih, neodvisnih slovenskih umetnikov g. Stune Kregar. Ob močnem sneženju so slovenski umetniki pokopali Ivana Vavpotiča. Z. mcmiiiierania m skupne pobožnosti Dutil: Tvoja masa In l»o'e mijenle. Uroš L 2'50 z dodatkom zborne maše v čast Presv. Srcu Jezusovemu L 6'—, vezano L 14'— Guardini Romano: SVC'0 Znainen|0. Broširano L 15'—, vezano L 28 — Pečjak: Pot h BofiU (z velikim tiskom) Vez. rd obr. I, 20-—, zl. L 2V— Tomaža KempČana: IfOlfl ?a HrlSfU-SOIII. Vez L 22 —, na boijsein papirju L80" — Ušeničnik Aleš: HnligO O 2tVl|en|U. Uroš. L 20-—, karton. L z7'-Vrečar Ivan: Rotili VCnCC bi. DCVlCC Mori|C (za zadost. pnbožnost prvih sobot. — Broširano L 2 — LJUDSKA KNJIOARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5, Miklošičeva cesta 5 — Dva dni jo snežilo. V sredo Je celi dan močno snežilo in je snega padlo do 10 cm na debelo. Snežna plast je sedaj že do 25 cm visoka v ravnini. Po mnogih krajih na Notranjskem so bili veliki snežni zameti. Proti večeru v sredo jo dvodnevno sneženje ponehalo. Začelo se je počasi jasniti. Noč je bila celo jasna. V četrtek zjutraj jo bilo zmerno mrzlo, nekoliko milo vreme. V sredo je bil dosežen temperaturni maksimum —4.8, v četrtek zjutraj pa jutranji minimum' — 6 C. Barometer se je v sredo popoldne začel dvigati in je v četrtek 'zjutraj dosegel stanje 760.1 mm, takole ob 7 zjutraj pa je začel spet počasi padati. Mesto in okolica nudita sedaj pravo zimsko sliko, 'ko je vse obdano v debelo snežno odejo. Po mestu imajo hišni gospodarji in hišniki mnogo posla z odkidavanjem snega. Nekateri napravijo to delo prav zgodaj, drugi pa so zelo pozni, ko že ljudje hodijo v urade in v druge službe, da se morajo ogibati strugačem in kidačem. Ombrograf je v 14 dneh januarja zaznamoval 16.4 mm padavin. Lanski 14. januar je zaznamoval skoraj slično vreme, le nekoliko mrzlejše. — Nesreče na deželi. Tudi na deželi zaznamuje nezgodna kronika mnogo poškodb, povzročenih po padcih. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali tri take ponesrečence. Japelj Ivanka. 24-ielna hčerka posestnika v Črni vasi na Barju, si je zlomila desno roko. — Na .Težici si je poškodoval pri padcu levo nogo 54-letni delavec France Parkolj. — Janez Leskovec, 30-letni posestnik pri Sv. JoŠtu nad Vrhniko, si je zlomil desno roko. Iz Noyega mesta Velikodušen dar za novomeško kapiteljsko cerkev. Za restavracijska dela pri kapiteljski cerkvi je bila z odlokom Visokega komisariata podeljena enkratna pavšalna podpora v iznosu 30 tisoč lir. Novomeški prošt mil. g. Karel Čerin — 63-letnik. Par dni pred božičem, dne 23. decembra preteklega leta, je obhajal mil. g. prošt Karel Čerin 65 letnico svojega rojstva. G. prošt je od svoje težke bolezni že dodobra ozdravel in opravlja svoja dušnopastirska dela zopet skoraj z islo čilostjo kot pred boleznijo. Zlasti je z velikim zanimanjem sledil in prisostvoval restavracijskim delom pri kapiteljski cerkvi in vodil seje restavracijskega odbora. Bog mu daj dočakali šo mnogo let med nami! Iz Gorizije Sprememba v vodstvu Centralnega semenišča. Ravnatelj našega Centralnega semenišča, v katerem se vzgajajo bogoslovcl za našo, tržaško in ooreško škofijo, msgr. dr. Ivan Butto, je odstopil. V svojem poslovilnem govoru Jo rekel, da je odstopil zato, ker je bilo mesto ravnatelja nezdružljivo z mestom generalnega vikarja naše nailško-lije, kar je postal leta 1941. Kdo bo novi ravnatelj, šo ni znano. — Za splrituala je bil imenovan in je že nustopil svojo službo dosedanji stolni vikar in profesor dr. Fr. Močnik. Zima. Končno je tudi našo sončno pokrajino zujela zima. Sicer se ne smemo se nič pritoževati, kajti zima, ki nns je obiskala sedaj ob novem letu, se še zdaleku ne tlu primerjati z neprijetnostjo in krutostjo zime, ki nas je lansko leto ob tem času mučila že dobra dva meseca. Letošnji božični praznik je bil prijeten sončen dan, ki ni prav nič pričal o zimi. Prav tako jo bil tudi novoletni dan poln vedrine in sonca. O zimi lahko govorimo samo, ker smo dobili sneg in občuten mraz. Zadnji dan starega leta je sneg — letos prvič — pobelil vse naše severno hribovje ter tudi vipavska in kraška polmčju skoraj do morja. V soboto, 2. januarja, je v deželi zopet snežilo in je v dopoldanskih urah sneg naletaval tudi v mestu ter rahlo pobelil vso nižino. Popoldne pa je ta bela mreža zginila in sedaj je v dolini kopno. Po gorah je nasulo obilo snega in ga naneslo tudi globoko v doline. S snegom je prišel tudi mraz. V mestu smo imeli v ponedeljek in torek pred sv. Trenti kralji oster mraz, ki je rezal v obraz, v opoldanskih urah nas jc pa sonce razkošno obsipulo in znntno omi lilo neprijazno mrzloto. V jutranjih tirali je živo srebro padlo par stopinj pod ničlo, proti poldnevu je pa zopet zlezlo nad ničlo. O hudi, trdi zimi tedaj res še no siuemo go- voriti, Z Gorenjskega Preskrbovalna naloga Koroške. Dne 1. januarja se jc kmetiski oddelek za Koroško, ki se je ustanovil aprila lanskega leta, dokončno preselil iz Gradca v Celovec. Istočasno je bil ustanovljen tudi deželni prehranievaln urad za Koroško Ob tej priliki je »Volkischer Beobachter« objavil smernice glavnega štabnega vodje dr. Santnerja za obnovo kmetijstva in bilanco glede prehrane dežele. Žito jc treba na Koroško uvažati. Krompirja so pridelali lani toliko, da bo zadostoval do prihodnje letine. Proizvodni.-) mleka se je močno dvignila, maščobe pa je treba še vedno uvažati. Živine ima Koroška dovolj in jo celo izvaža. Tud preskrba s sočivjem ie zadovoljiva. S priključitvijo Gorenjske je bilo koroško prehranjevalno gospodarstvo postavljeno pred nove naloge. Zaradi slabega gospodarstva se dežela ni mogla sjma preskrbovati. Z dobro voljo gorenjskega prebivalstva pa se je prehrana že znatno izboljšala. S Spodnjega Štajerskega Tečaj ta bodočo kmetovalce. 45 mladcnlčev iz mariborskega okrožja se je te dni zbralo k prvemu izbirnemu tečaju nove kmetijsko šole za mariborsko okrožje v Slovenski Bistrici. Tečaj, v katerem so mladeniči poslušali predavanje, nakar so položili izpit, je trajal 4 cjni. Poslednji dan so morali opravili velik tek z ovirami, da so pokazali svoje športne sposobnosti. Večji de! mladeni-čev jo prišel s Pohorja, s samotnih kmetij. Izbranih je bilo 30 mladeničev, ki bodo od 15. januarja do 15. maja šolani v Jarenini za bodoči kmetovalski poklic. Smrtni slučaji. V Zgornjem Radvanju nri Mariboru jo preminula v visoki starosti 82 let pri-vatnica Josipina B e r d n i k. K vočnemu počitku so jo položili na pokopališču v Limbušu. V Velenju je umrl v starosti 56 let višji poštni oficial Fran Kotnik, v Celju 49 letni uslužbenec ta-mošnjega zemljemerskega urada Janez Fau-1 a nd , v Marenberku pa Janez Luk a s. Iz Ljubnega v Gornji Savinjski dolini objavlja »Marburger Zeitung« dopis, v katerem navaja, da seže zgodovina tega kraja do leta 1200. Danes šteje Ljubno odnosno njegova krajevna skupina 2639 prebivalcev s 472 gospodinjstvi, trg sam pa ima nekaj nad 600 prebivalcev. Več kakor polovica površine je pokrita z gozdovi. Nedavno so Ljubno obiskali razni zastopniki stranke iz Celja. h Hrvaške Promocija slovenskih akademikov na zagrebškem vseučilišču. Na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča so promovirali za doktorje vsega zdravilstva: dne 24. novembra 1942: Stanko Vovk iz St. Jurja ob j. ž., Stanka Tavzes iz Ljubljane, Slava Lesjak iz Petrovč pri Celju; dne 30. novembra 1942 pa: Vladimir Juvan iz Ljubljane, Emil Zdravič iz Trelmega in Slavko Omejec iz Št. Vida nad Ljubljano. Slovenska poroka v Zagrebu. Dne 6. decembra lanskega leta sta se poročila v cerkvici svetega Roka v Zagrebu g. France Drča iz Jastre-barskega in gdč. Pavla Štefančič iz Št. Petra pri Zidnanem mostu. Mladi par je poročil g. prelat msgr. dr. Franc Cukala. Priči sta bili dr. Ferdi- nand Korun, zdravnik v Zagrebu, in jurist Ivun Rojnik Iz Zagreba. Novo nastavitve Slovencev v NDH. V zadnjem Času so bili pri raznih državnih uradih NDH nastavljeni sledeči Slovenci: Pri zavodu za kolonizacijo v Zagrebu: Avgust Vovk, Ines To-mažlč in Milena Deželak. Pri podružnici tega zavoda v Osijeku pa: Danica Debenjak, Hilda Do-brlla, Rudolf Bradač, Jurij Selmajer, Na>la Bu-šelič, Dragica Sekošan in Hernijna Divald. Kot učitelji so dobili službe sledeči: Franc Eržen v Busovači, Branislava Razlag na gimnaziji v Otoč-cu ln Albina Srebrnlč, učiteljica gospodinjsko šole v Krapini. Pri poštni upravi NDH so dobili zaposlitev: tlinko šiško, poštni inšpektor iz Mu-ril>ora na pošli Sarajevo II, Ernest Pipan, poštni inšpektor iz Maribora na pošti Sarajevo 1, Valentin Pahor, poštni zvaničnik iz Ptuja v Slavonskem Rrodu, Franc Glavnik, pismonoša iz Pluja v Zagrebu in J'»že Rapotec iz Laškega v Hrvatski Mitrovici. Pri hrvatski davčni upravi so nastavljeni: Franc Pirih, davčni uradnik iz Celja v Sarajevu, Alojzij Fajdiga iz Maribora v Garešnici, Danica Sigi iz Slov. Bistrico v Karlovcu, Hrvatska sodna oblast je pa sprejela v služl>o kaznilniške-ga paznika Ivana fiašperina in Antona Pirca iz Maribora ter ju je nastavila za kaznilniika paznika v Banji Luki. Dosedanji upravitelj planinske koče na Sinrekovcu Ivan Vršil i k je odšel za upravitelja veleposeslev v Alaginec pri Slav. Požegi. K 'S * L i-ons iirmM*.;, u. Kako dolgo som padal? Ne vem. tudi ni čas nič pomenil. Vem le, da som prestrašeno gledal predse, kam me bo zaneslo. Ozračje je bilo sicer mirno; vendar nisem padal navpično kot kamen. Zanašalo me jo, da mi jc jemnlo sapo 12. Nu tla sem priletel tik pod robom prepada. Niti dober korak, pa bi strmoglavil v globino. Nagonsko sem pograbil pndalove vrvi ter se potegnil na travo — bil sem rešen. Padalo se je zaprlo. Rešilo mi je življenje. Dobro je izpolnilo svojo nalogo. Drobna Ifubljanska kronika Stolna kongrcgaclja na akademli:arkesi|5nii nn začetku koncerta dva mojstra sta-bo imela svoj prvi sestanek v novem letu roklasične klavirske literature, in sioer v petek, dnu 15. t. 111. ob 18 v Škofiji. Ob- Scarlatija lor Bacha. Scarlatija vedno po-vestite, prosim, tudi drugo, da bo udeležba gosteie srečuvarao na koncertih vseh vullkin res poluuštevllna. — Voditelj. i pianistov. Njegova dela so sicer precej eno- Po nakaznico za semenski krompir Iz stavna, vendar zahtevajo od izvajalcu pr-Danske uaj pridejo iutereseuti od 6rku C vovrstno interpretacijo. Scarlatijova dola so do vključno J due 16. januarja 1948 v mestni zelo raznolika, zato jih pianist 1 zelo radi gospodarski urad, Beethovnova ulica 7-II, stavijo na čelo svojih koncertnih sporedov, suha št. 35 oh devetih dopoldne. Dan, kdaj pa tudi koncertno občinstvo jih sprejema t se bo krompir delil na te Izkaznico, bo tvrd-, velikim odobravanjem. Po Scarlatiju bo sle-ka Sover et Komp., Arlelle ltoa St. S, obve- 1 dll nedosežen mojster Tlačil v priredbi slav-»lila prav tako v dnevnem časopisju z iu- nega Busolijn. Nadalje so na sporedu: scratoiu, 1 Brahms, Debussr, Gorini, Casella In Chopin Un|nkl s Planine, Iz Pllšlnjnn, Kozjega Koncert ho v ponedeljek, dno IS. t. m. v In okolice vabljeni k spominski pobožoustl,' vollkl fllharmonlčnl dvorani. Izvajal ga ho lil bo v cerkvi na Rakovniku v uodeljo, dno slavni pianist Gino Gorini, ki uživa velik 17 januarja 1813 oh 171 1 sloves v vsem glasbenem svetu in ga priste- Namesto venca na grob pokojnemu pri- vajo k prvim sodobnim pianistom. /Sncotek Intel iu dr. .Janežtču daruje dr. Dcrenni zne- koncerta bo točno ob pol 7. Vstopnico v šok 151) lir podpornemu skladu zu zdravnl- knjigarni Glasbeno Mntice. Sko vdove I Sova 12-1. desno. Živilski trg v snegu. Tržni vrvež nn | Knjiga dr. Srečkn Zamjcna: Fatlina st ilvilskcm trgu Jc v sredo zaradi močnega I So dobi. V zalogi jo ima Mladinska založba, »noženja zastnl. Zolo pozno so prišli bra-j Stari trg 30. 1'rnv tam si Inhko nabavite njevci I11 nekateri prodajalci lin trg. Tudi j tudi svetinjice Mntnro božjo Iz Fatime. gospodinje so hlle prav redke, ki so prihn-1 Triglavska roža. prisrčnosti in ljubezni inlo iskat kako zelenjavo ali drugo stvar za matere do otroka polna mladinska igra. bo kuhinjo Mestni delavci so hiteli čistit trs uprizorjena v nedeljo, dne 17. januarja ob 4 In so nnglo odkldnvali sneg. Tudi v čotrtek popoldne nn odru frančiškanske prosvote. — je bilo nn trgu nekako mrtvilo. j Pester planinski svet in ljudje v njem bodo Občinski svetnik, mestni sluga, bra- zbližali srca glednlr*m, mladim I11 starim, nlcvka, sodniki, tlskarnnr, časnikar In dru- Prodprodnjn vstopnic nd čolrtkn dalje v trgi ... Celn vrsta ljudi nastopa s svojimi govinl Sfiligoj. nn dan predstave pa pri znnSajl v prijetni ln zelo zabavni komediji dnevni bUgnjnl. »Vllnir v knzarcu«, ki bo prvič uprizorjena1 Obsojena kokošla tatova. Mali kazen-v nedeljo ob 5 nn Rokodelskem odru. Ohlsk ski senat Jo zaradi zloflnn tatvine .1 kokoSI toplo priporočamo! Predprodnja vstopnic bo obsodil 3H letnega mesnrskegn pomočnika v nedeljo od 10—12 in dvo url pred pričet- Ant^nn Jnmnika na 6 mesecev strogega zakoni predstave v društveni plsnrnl. Petrar- pora I11 ,12-tclncgn delaven Mnrltna Vovkn Koncert pianist« GoriniJa, Na prvem na 7 mesecev strogega zapora. Proti večeru klavirskem koncertu letošnjo sezono bomo 118. oktobra lani sta odnesla iz kuruika go- stllnlčarkl 1'olJSnkovi na Smartinski ccsh 3 kokoši, vredne 380 lir. Bila pa sta kmalu za-snčenn, aretirana in izročena sodišču. Pred sodniki Ria trdovratno tnjila tatvino, toda priče so ju spoznale, da sta bila prav ona tista človeka, ki sta se plazila usodni večei okoli k umi kn. Ponesrečenci v Ljubljani. Bančnega nameščenca ženu. 35-letnn Antonija Sternova je na cesti padla in dobila poškodbe po glavi. — Pri sankanju je zailel oh drevo in so 110 glavi hudo »oškodoval 13-letni dijak Ivan VodiSek. — Služiteljiea, 33-letna Francka Furlanijeva se jo vsekala v levo rok. — BradeSko Valentin. Štiriletni sin postrež-niče jc padel In si zlomil levo roko. Opozorilo davčno uprave Vlaganje prijav za odmero narodno • obrambnega fonda za I. 1913. Davčna uprava Ijjubljnna-mesto ponovno pozvia vse moško davčne obvezuuec, ki imnjo predpis na neposrednih davkov (zemljnrinn, zgrndarl-mi. pridobnina in rentnina) I11 so bili 1. januarja l!M;i stari preko .10 let in to samce ter vdovce in oženjene brez. otrok, da vložo radi pravilno odmere obrambnega fonda za loto 11143 nekolkovano prijave do 31. t. 111. — Zaradi znižanja obrambnega fonda nnj vložo to prijavo tudi oni davčni zavezanci, ki imnjo 3 nit več živih otrok izpod 21. lota starosti. Te prijave morajo bili knlkovanc s 4 lirami. V prijavi je nnvesti imena In rojstno podatke nlrok ter nato resničnost podatkov na prijavi potrditi na mestnem poglavarstvu. — Prav tako naj v lastnem Interesu vložo slično prijave oni davčni zavezanci. ki so solastniki hIS ali obratov. Ti solastniki nnj vložo skupno prijavo, nn kateri nai bo razvidno, koliko solnstnkiov je, s katerim deložom jo kateri soudeležen in podntki pod tek. Stev. 1 oziroma 2. — Prl-lave le vložiti nepreklicno do 31. t. m. v vložlfč)! solin Stev. 5. Tlskovllne za prijavo se dobo pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-1, soba Stev. 3. (Jlctlališčo OPF.UV. 1'etck, 15. jan. ob 15: »Slepa miš.« Opereta. Izven Znižano ceno od 18 lir navzdol. — Sobota, 1(1. jan. ob 17: »Beg iz sernja.« Premiera. Iteil Premierski. — Nedelja. 17. jan. o!) 11: »Angel z avtom.« Mladinska oporota. Izven. Znižano cene od 15 Ur navzdol, — Oh lli: »Thals.« Izven. Cone od 24 lir navzdol. Premieru Mozartove opere: »Beg I« se-rajn.« Libreto: Stephunle. prevod: Niko štritof. Dejanje se godi v orientalskem okolju, v seraju Selimn-paSe, oh morju, kjer živijo pod nadzorstvom evnuha Osmina njegovi Jetniki! lopa Kon-itanca, njena spletična Blouda in sluga Poilrlllo. S pomočjo Kon-stnncinega ljubimca Belmonln. Španskega plemiča, pripravijo heg. ki pa se ponesreči, n velikodušnost pnše jim da končno svobodo. Peli bodo: Selimo — Anžlovnr. K011-stnnco — Tvančičeva. Il'ondo — Polnjnarjc-vn, Pedrllla — Ilnnovee In Osmina — Botet-to Dirigent: A. Neffnt. režija: C. Dcbevee. Otroci, ki sodelujejo pri mladinski npe-retl »\ngel t. avtom«, imajo v soboto 0I1 14 ponavljnlno vajo. Opozarjamo na nedeljsko npedslavn Gre-gorlnnveea dramskega dela »Of'K NAS«, ki je nn sporedu v Drami. Začetek bo ob 14. DRAMA. Petek, 15. jan. ob 17 30: »Poročno darilo.« Izven. Znižane ceno od 12 lir navzdol. - Sobota, lfl. jan. oh 17.30: »Primer ilr. H!rnn« Iled A. — Nedelja, 17. jnn ob 14: »Oče naS.« Izvon. Znižane ceno od 1.1 lir navzdol. G Forzano: »Poročno darilo.« Komo-ilija v Iroli dejanjih. Osebe- Lucija - Sim-člčevo. lCarlo — Jan. Krsillja — Nablooka, Annlbole — Plut, oflelnl — Brezignr, Ca-stelli — KoSIč. župnik — Brntina. hišna — Rukarievn zdravnik — Peček, letoviščarka — .T, Bolt.irjevn, vnSčnn — Vertln, delavec — Raztresen Režiser: prof. O. Šest, sconogrof: inž. arh. E Frnnz. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 17. Jan. ob petih popoldne: »VI11AR V KOZARCU.« Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki ho v uodeljo od 10—12 in dve uri pred pričet-kom predstave v društveni pisarni, 1'ctrar-kova 12-1, desno. RADIO. Petek. 15. januarja 1913 XXI. 7.30 Pesmi in nnpovi — s Napoved čnsa — poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.80 1'orooila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — poročila v italijanščini — 13.08 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.10 Koncert radijskega orkestru, vodi dirigent D. M Šijnnee — glasba za godalni orkester 13.45 Pisnim glasba - 14 Poročila v italilnn-Sčini — 14.10 Orkester Cetrn vodi dirigent Bnrztzza — 14.50 Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa — poročila v italijanščini — 17.15 Prctios iz Madžarske — 1Suj sem jih izzivala tudi snoči. Ničesar niso razumeli.« Silla jo pričakoval, da bo kdo, ki je slišal klavir, prišel gor Marina je ukomizgnila z rameni, se oprostila njegovih rok in skoraj padla v naslonjač. »Semkaj!« mu je dejala in mu namignila, naj sodo k njenim nogam. »Poznati hočem vse tvoje spomine.« Silla ni odgovoril. »Najprej ples,«, je takoj nadaljevala Marina. »Ne razumeš? Ples Doria!« Nestrpno .it- udarila z. nogo ob tla »Ne razumem,« je dejal. Marina se je hi|>oma vzravnala. Mi nisi rekel, du se spominjaš?, On pa jo je prijel za roke in so sklonil nad njo. ŠPORT Uradna objava CONI-ja št. 3 Neudejstvujoča se društvu. Športne zveze in komisarji so pozivajo, da do 31. januarja prodlože seznam onih podrejenih športnih društev, ki morajo biti ali so že razpuščena ali ki se kakor koli že eno loto ne udejstvujejo ler se o njih 110 more reči, da bodo obnovila svojo društveno delavnost. Športni programi, športne zvezo, komisarji 111 društva se opozarjajo, da prodlože do 31. januarja v smislu okrožnice z dne Ki. doc. p. 1.. program prireditev, ki lili posamezna društva mislijo organizirati v bližnji športni sezoni. Povedo naj približni čas teli prireditev, da so bo mogel narediti na podlagi teh podatkov splošen pregled delavnosti. Prošnje z,» nagrade. Prav tako do 31. januarja morajo vsa športna društva predložiti proračun svojih potreb za tekoče loto. Pri tom naj navedejo prošnje za nagrado,orodje, obleko ter morebitne prispevke za organiziranje športnih prireditev. Smuški dvoboj med Francozi in Švicarji Kljub prometnim in drugim težavam bomo čitali tudi lotos o raznih mednarodnih prireditvah v drsanju, hokeju na ledu in smučanju. Mednarodno sezono bodo otvorili v nedeljo, 17, januarja v Chamonixu, kjer se bodo sestali najboljši francoski in švicarski smučarji O loj tekmi bomo poročali med tednom podrobnejše. Tudi v Zagrebu bodo gledali pomembno prireditev. Tja bodo prišli slovaški igralci hokeja na ledu in nastopili proti hrvatski državni reprezentanci. To bi bilo vse, kar bi veljalo zapisati o nedeljskem mednarodnem športnem sporedu. — Glavni dogodek za prijatelje nogometa bo nadaljevanje italijanskega Včeraj dopoldne ob pol 10 Jo mirno v Gospodu zaspal, previden a svetlini zakramenti, naš dragi brat. utrle in svak, gospod Janez Kavčič strojnik Kmečke zadruge Pogreb bo v petek. 15. januarja 1913, ob pol 1 pop. z žal. Iz kapele sv. Antona k Sv. Križu. Ljubljana — Salt Lacke — Olty — Utah. Žalujoča brata VINKO In FRANC ter ostalo sorodstvo TEU KiNO MATICA 22 41 Tajlnstvena ljubezenska drama »molCeCa usta« z znanimi Igralci: Fosco Giaclictti, Aiinctlo Baeti, Andrca Chccchl, Carlo Campanlni. PREDSTAVE: dnevno ob 11.30, 16.30 In 18.30; ob nedejuh in praznikih ob 10.SO. 11.30. 10.3U ln 18.30. TEL. KINO SLOGA 27-30 Ljubezen in trpljcnjo človeka tzven zakona v filmu »BANDIT« Najboljši španski umetniki : Agustlnl Irusta, Anclia Bunee ln dr. Predstave od 11.30 daljo; konec ob 20.in. TEL. KINO UMIOM 22-21 Pustolovščino ln Icaznn največjega osvajalca ženskih src »DON JU AN« Adriano Rlmoldl — Curta Candianl PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18 15; ob nedeljah ln praznikih ob 10 SO. 1130 IG 30 in ob 18 30 Vsemogočni ie poklical k Sebi našo drago mamo, staro mamo, leto, sestro, taščo, gospo Amalija Moreta roj. Ulašič po težki bolezni, prevideno s svetolajstvi. v 0,3. letu starosti. — Pokopali smo io v četrtek, dne 14. januarja 1943. ob pol 4 popoldne na novomeško pokopališče. Novo mesto, 13. januarju 19'f3. Globoko žalujoči: Cveta in Leopold, hčerka in sin; Fanl roj. Weilguny, snaha, Franc V/eitzer, zet, in vnuki: Miran, Franci, Leopold, Zdravko in Marjetica. državnega prvenstva. Posebno v prvem razredu to velikopotezne prireditve, ki traja skoraj vso sezono, igrajo moštva, za katerih usodo vlada tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Po dosedanjih 15. igrali se je povzpel do vrha Torino, ki ima z Livornom enako število točk — jh> 21 slu jih nabrala doslej — vendar boljšo razliko golov. V nedeljo bo igral Torino domu proti Ambrosiani. Livorno pa bo gostoval v Benetkah, Ker so Benečani lotos zelo šibki, bodo po vsej verjetnosti tudi v nedeljo poraženi, težje pa bo v Torinu, kjer ho borba za točke zelo izenačena. Po računih na papirju velja napovedati zmago Livornu in Torinu. Čo ju no bo sreča zapustila, kar se v nogometu tako rudo zgodi. Naročajte »Slovenca«! čudna pomorska prikazen - ladja brez posadke Približno pred tremi tedni — pišejo iz Lizbone — so portugalski ribiči opazili neko ladjo, kako so ie bližala plitvini in jo bila res nevarnost. da bo nasedla. Ribiči so začeli dajati znamenja tisti neznani ludji. a niso dobili nobenega odgovoru z njenega krovu. Zato so se ji približali, stopili na njen krov in na svoje veliko presenečenje ugotovili da na lodji ni žive duše. le mačku jo vsa preplašena tavala po zapuščeni ladji. Kmalu jjotoni je tistu neznana ladjo izginila v morski megli. Kakor piše nemški dopisnik CE iz Lizbone, je bil to nak un-gleški parnik, ki ga je torpedrrala nemška ]>odniornicu in ga je nato njegova posadka zapustila. V vsako hišo »Slovenca«! Dno 13. Januarju 1913 Je umrl v 58. letu starosll gospod Janez Kavčič strojnik Kmečke gosp. zadruge v Šiški Pogreb bo v potek, dno 15. januarja 1943, ob '/»4 z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša bo darovana 15. Januarja 1913, ob pol 8 v cerkvi sv. Frančišku v Šiški. Dragemu tovarišu lil vestnemu strojniku ohranimo blag spomin ! Ljubljana, dne 11. januarja 1913. KMEČKO GOSPOD. ZADRUGA V 6ISK1 Ali sie že naročeni na Slovenca 7 Vsak naročnik zavarovan Kupujte pri naših inserentih Prečiščen po dolgem trpljenju, večkrat previden s sv. zakramenti in popolnoma vdan v božjo voljo je 14. januarja v 01. lotu svoje starosti in 64. letu zveste zakonske skupnosti odšel v večnost naš blagi, ljubljeni oče in mož Janez KošmerJj posestnik v Sodražici, zdaj pri Sv. Petru v Ljubljani Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob treh popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo darovana zanj v župni cerkvi sv. Petra v petek, 22. januarja ob 7 zjutraj. Ljubljenega očeta priporočamo vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, Sveti Peter: 14. januarja l'.)43. Terezija, žena. Alojzi} — Janez z družino, > sinova. Edgar VValtace: 47 Skrivnost skri^ijene sveže Roman ■Zelo važno.« jc navdušeno odgovorila, /lasti ker bi rada, da bi predaval v nekem določenem prostoru. Ali bi lahko pregovorili gos]K)da Lexmana, da bi nastopil v moji hiši?« »Na Portman Pluceu?« je vprašal. »Ne, imam svoj doni, /. vsem opremljeno hišo sem si najela v Blackheathu. Pregovorite gospoda Lexmana, da bi pri meni predaval.« >.\ zakaj?« je vprašal. • Prosim vas, ne izprašajte nič o tem,« ga jc prosila. »Napravite mi to uslugo. Tonimv.« Videl je, da misli resno. Pisal bom dobremu Lexmnnu še danes popoldne,« je obljubil. John l.exman mu jc telefonski odgovoril. .Najrajši bi predaval kje izven Londona,« ie rekel, ju ker so miss I3artholomewovu zanima ^a zadevo, dovolite, da povabim tudi njo. Zagotavljam vas, da se ne lio bolj zgražala, kot se pač moro zgražati poštena ženska.« Tako je prišlo tudi imo Belinde Barlliolo-inowove v seznam odličnih povabljencev policijskih šefov, ki so bili tu čas na poti v London, ,lu bi poslušali Lexmnna. ki je obljubil, da zagotovo razvozla zgodbo o Karu in njegovem umoru ter da razkrije skrivnost, ki je zastirala njegovo smrt. in še fiomen skrivi jene sveče, ki je tedaj bila spravljena v Črnem muzeju Scotland Varda. XX. Iz prostorne sobo so spravili večino pohištva, du bi mogli vanjo vsi povabljenci, ki so prišli z vseh koncev sveta, da bi poslušali zgodbo o skrivljeni sveči in bi kontrolirali svoje mnenje s teorijo Johna Lexuiana. Sedeli so in se živahno pogovarjali o raznih ljudeh in zločinih, o tveganih namerah, ki so se ponesrečile, in o nenavadnih slučajih, ki so ostuli nepojasnjeni. Ti pogovori so prihajali tudi do Belinde Mary. ki je stala zu kretonasto zaveso pri vratih v svojo delovno soljo. »...Ali se spominjate, sir George. nn primer z Bolhookom? Zgrabil sera ga v Odesi...« »...zanimivo, du nisem našel pri mrtvecu nič denarja, pač pa prav majhen zlat amulet, po čemer sem sklepal, da jc morala biti dekle s plišastim klobukom, ki je...« >... Pinot je zbežal, ko mi jc pognal tri krogle v život, a sera se le zavlekel do okna, streljal za njim in ga zadel; to je bil res mojstrski strel...« Ko je vstopila, so vsi vstali, da bi jo pozdravili, in T. Ks. jo je predstavil. Prav tedaj so javili, du prihaja John Lexman. Videti je bil utrujen, u je veselo odzdravil komisarju. Poznal je vse nuvzočnc, kakor so poznali oni njegu. Ko je odložil na mizico, pripravljeno zanj, nekaj listkov z beležkami, je vse pozdravil, nato pa se vrnil k mizi in kar začel brez kakega posebnega uvodu. XXI. Predavanje Johna Lcxinana. »Kakor veste, pišem povesti, katerih uspeh jc v zamisli in razpletu kriminalnih skrivnosti. Naš načelnik policije je bil preprijazen, ko je rekel, du so moje zgodbe več, ko samo navadno hlastanje za senzacijami, ker sem v svojih povestih skušal podati sicer zamotane, a vendar možne situacije, ki sem jih tako izpeljal, du je bila rešitev sprejemljiva ne samo za navadnega bralcu, temveč tudi zu policijskega strokovnjaka. Čeprav svojih prvih del nisem nikdar resno vzel in sem res iskul samo napete situacije in dogodke, vidim zdaj, ko mislim na vsa ta delu, v njih vendar prizadevanje, ki se mi je zdelo tedaj brez pravega smisla, a je bilo le smotrno. Oprostite mi to samohvalo, a je bila ta pojasnitev |jotrebnn. Vi. ki ste v službi policije in imate veliko izkušnje m znanja, boste pač razumeli, dn bom zdaj mogel podati misli morilčeve, kakor sem se. mogel vživeti v izmišljene kriminalne osebe, katere sem opisoval. Čo bi pa že ne mogel podati tega, bom pa prikazal duševni nastroj morilca Remingtona Kura. Večina izmed vas že pozna vse podrobnosti, ki se tičejo tega človeka. Veste, kakšen tip je bil. slišali ste o njegovi grozni krvoločni nravi, znano vam jo, da jo bil grd madež'na tem božjem svetu, da jc bil podlež, ki je iskal yumo naslado, ono čudno slast |«i krvi iii trpljenju, kakršna jc zelo redka v kriminalnih primerih.« John Lcxmnn je nato opisal umor Vassa-la rov »Zdaj ne vem več, kako se je to zgodilo, je nadaljeval., sZa sveti večer sem dobil med drugimi darovi tudi revolver, ki mi ga jc poslal neki neznan občudovalec. Ta neznani občudovalec je bil Kura, ki je zamislil oni umor že tri mesece prej. On mi je poslal brovvning. ker je dobro vedel, da. nisem imel nikdar opravka s takim orožjem in da bom zato z njim zelo previden. Lahko bi bil spravil revolver v kako odročno omaro in ves njegov načrt, ki ga je tako skrbno izdelal, bi se mu bil ponesrečil. Toda Kara je bil smotrn pri vsem svojem delil. Tri tedne potem, ko sem dobil orožje, so poskusili sredi noči s hrupnim vlomom v mojo ilišo. Bedasto se mi je zdelo in naivno, dn dela tat tak hrup in da jc takoj po poizkusu zbežal, ne da bi napravil kaj škode, razen da je ubil steklo v oknu naše jedilnice. Seveda sem tedaj mislil, da bi se utegnil poizkus ponoviti, ker je moja hiša na skrajnem koncu vasi, in zato je bilo naravno, da sem vzel revolver iz nekoga zaboja in gu imel pri rokah. Du bi videl, ali je vse v redu po njegovi zamisli, me jo naslednji dan Karu obiskal in je poslušal vso zgodbo o nameravanem vlomu. O revolverju nisem nič govoril, a zdaj so spominjam, čeprav na to takrat nisem mislil, da sem mu povedal da imam orožje pri rokail. Čez štirinajst dni so spet poizkusili z vlomom. Poizkusili pruviin. ker ne verjamem, da so resno mislili. Z nasiljem so samo nameravali doseči, da bi imel revolver na pripravnem mestu. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifc Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik; Viktor Ceniič