Nij?«£ji
državah
Viljiumleb . . .	$6.00
Za pol lata.....$3.00
Za New York ccfto leto -	$7.00
Za inozamstro cdo leto	$7.00
GLA
List slovenskih idelavcev y Ameriki«
TELETOM: CORTLAKDT 2876.
NO. 23«. — ftTEV 238.
Mntorod m Sacond Olaas
; September 21, 1903, at the Port Office »t Mew York, M. Y. Under the Act of Congrev of March 3, 1879.
NEW YORK. WEDNESDAY, OCTOBER 11. 1922. — SREDA, 11. OKTOBRA, 1922.
OORTLANDT 2878.
WARREN HARDING IN LIB* NARODOV
Ameriški predsednik je ixvedel šele sedaj, da se je Liga narodov popolnoma izjalovila, ker je le orožje v rokah francoskih im-perijalistov. — Liga narodov se ne briga dosti za politiko, ampak se sanima v prvi vrsti za omejitev nalezljivih bolezni.
Washington. I). ('., 10. <*kt.
Senator WilHam McKinley in NEM&KA TRGOVINA Z AN-
konKre«uk Burton iz Ohija sta	GLIJO.
prinesla danes pred. Hardingu 44 presenetljivo'' novico, da ni AmnAa ntčfsar izgubila, ko n> hotela ostopiti v Ligo narodov. <Jt>a "državnika'' »sta se vrnila z letnega M-stanka med-parlamen-Urne zveze, ki se j a vršil na I>u-na ju
T«*koui ttvojeg« evropskega po-tn\anja Kta imela priliko precej od blizu opazovati delovanje Lige narodov.
Lig« je Hkoro popolnoma o-pUHtiia naziranje prejšnjega pred KedniVa Wilwona. glede tega, kaj bi mogla d<**r-i, da napravi konec vojnam potom ustvarjenja mednarodne policijske sile, — je
rekel kongrcsmik Burton. _ Se.
daj posveča tricoro ve« svoj čas »koro izključno sanit acijHkemu delu, to je proučavanju načina, kako bi bilo mogoče napraviti on*'.* šLrjcnju nalezljivih bolezni.
Pariz, Francija. 10. oktobra. Soglasno z Daily Mailom so poslali v zadnjih treh mesecih Nemci vsaki dan na londonski trg za 25.000 funtov volne ter se ceni, da ho od prvega maja naprej poslali z Londona za nekako stoti-so<- funtov vrednost i volne v Nemčijo. Neki vodilni broker v Londonu izjavlja, da so bili Ntu-ci v zadnjem ••asu najboljši odjemalci. Plačujejo v zlatu in to zlato dobijo od nas, ko nam prodajajo svoje lastne proizvode. Raditega se tudi smejejo valut 1 ter izjavljajo še nadalje, da so strašno revni.
Nemci pa se niso zadovoljili le z nakupom petroleja, žita, maš-čob in glicerina, pač pa so skušali tudi nakupiti v Angliji stare kovine ter celo kupili od angleške admralitete več bojnih ladij. Brez vsakega protesta angleških trgovcev je odplulo petdeset velikih ladij proti Hamburgu. Ker ne morejo dobiti Nemci bojnih ladij, kupujejo stare paketne
VOLUME
— LETNIK XXX
'	NOV SODNIK V NAJVIŠJEM SODIŠČU.
HARDING BO PODPIRAL1 KANDIDATA PEDDY-JA
Administracija je sklenila podpirati demokrata, ki hoče napraviti konec divjaškemu počenja-nju Ku Klux Klancer.
Mesto sodnika Darke iz Oh
io
Senator McKinley je izjavil, da ni niti pičiee resnice na poročilu, v katerem m» je glasilo, da
hi se morala po njegovem mne- i - i„ *	. • i
1	I čolne m tovorne ladje, kouh to-
nju Amerika pridružiti Ligi na- ' uJ „ - j j v. j
,	o naza znaša od dveh do enajst ti-
rodov.	I >	.	, ,
: soc za ceno starega zcleza.
— Nikakega takega ugotovila----r
nisem podal tekom celega svojega potovanja v inozemstvu, — , V8I FRANCOSKI DELAVCI je rekel.	ZAPOSLJENI.	' j
Glede zavezniških vojnih poso- i	-
jil v Ameriki je izjavil kongres- \ Pariz, Francija. 10. oktobra. — nik Burton, da ne žele zavaznv j Delavski department je izdal po-1 ške države ničesar drusre«* kot rOčflo, iz karterega je razvidno, plakati. Prav posebno resnično ! da je bilo dne 1. septembra v' pa je to glede Anglije.	j celi Franciji samo 3530 ljudi ne-
Mr. Burton je prav posebno zaposljenih. Sedaj so pa najbrže
LE PO BRAZGOTINI JO JE SPOZNALA
Mati je spoznala svojo hčerko na Ellis Islandu le po brazgotini. Ločeni sta bili izza mladih let hčerke.
proučeval razmere v deželah, ki dolgujejo Združenim državam približno enajtft tisoč miljonov dolarjev. Podrobno poročilo o svojih utisih bo predložil poseb-ni kongresni konusi ji, ki se bo sestala v kratkem.
BANDITOM SE JE IZPLAČAL ROP.
Cincinnati, 10. oktobra. — Dne septembra je napadlo Hamilton County Banko pet roparjev ter odneslo nad 220.000 dolarjev. Roparji so se odpeljali v avtomobilih. Policija nima sedaj o njih se nobenega sledu.
tudi ti dobili delo.
LETO 1921 JE BILO ZDRAVO.
Washington, D. C., 10. okt. — | Trgovinski department je objavi! v«" era j poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je bila umrljivost tokom preteklega leta v Združenih državah manjša kot v kateremkoli letu. Umrljivost tekom preteklega leta je znašala* malo več kot enajst slurajpv na tisoč, dočim je znašala umrljivost tekom leta 1920 več kot trinajst odstotkov.
Tudi umrljivost med otroci se je zmanjšala.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI ib ZASE. DEKEM OZEMLJIT
ee potom naše banke iavriujejo zanesljivo, hitro in po
Yferaj se Me eafte eea
Jugoslavija:
Baipoillje na stdnje poet® ln Izplačuj« "Kr. poetu 1 Čekovni urad In "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu. Beogradu. Kranju. Celju. Mariboru. Dubrovniku. SpUtu. Sarajevu all drugod, kjer Je pač ma hitro UpUttlo najugodneje.
300 kron ---- $ 1.40	1,000 kron ____ $ 4.30
400 kron----$ 1.80 5,000 kron ____ $21.00
600 kron ---- $ 2 30 10,000 kron ____ $4100
Italija in sasedeno ocemlje;
Razpofillja na sadnje poite te IspiaCuJe "Jadranska banka" v Trstn. Opatiji le Zadru.
BO lir----$ 2.75	500 Ur..... $23.50
100 lir .... $ 5.00	1000 lir . $46.00
300 lir .... $1410
Vrednost kronam, dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; Is tega rasftoga nam n| mogoče podati natančne cene vnaprej. Računano po ceni onega dne, ko nem dospe poslani denar v roke.
New York, 10. oktobra. — Solze so napolnila « ; neke starejša ženske, ko je neka mlajča /.''Tiskh na Elifs Islarwiu izjavila, <la je ne pozna, ko pa je njena hčerka dokazala sorodstvo s pomočjo brazgotine, katero je nosila na roki.
Mrs. Ttieopliano Raleis, ki je stara nekako šestdeset let. je prišla iz Sparte na Grškem. da sc pridruži svoji hčerki. Mrs. Kva Skanzos, ki živi v Oakmont, Pa. Hčerka je prišla v Ameriko prert dvanajstimi leti, ko je bila še o-trok. Neki Grk iz navedenega pennsvlvani j>kega mečeta se j p poročil z njo.
Mlada žena je prišla pred par dnevi v New York, da sprejme mater ter skrbi zanjo tekom zadnjih let življenja.
Stara ženica, ki je prišla iz Gr tke, pa ni spoznala svoje hčerke. Rekla je:
—	Ti ne moreš biti moja hčerka. Ničesar ni na tebi. kar bi me spominjalo na Evo. ki je šla v Ameriko pred tako številnimi leti. Tu mora biti nekaka napaka.
Sivolasa ženska v j** obrnila proč od svojega de.teta ter piroti nekemu priseljeniškemu uradniku. katerega je hotela vprašat! za pojasnila. Njena hčerka je bila vsa presenečena.
Konev.no pa je prišla na pravo misel. Potegnila je navzgor rokav svoje bluze ter rekla:
—	Marti ari me poznate sedaj?
En sam pogled na brazgotino
na roki mlajše ženske je zadostoval, da je starejša spoznala svojo hčer. Obe ženski sta vzkliknili od veselja ter se objeli.
Tudi priseljeniški uradniki so gledali s simpartijo na ta prizor.
LITVTNOV BO OBNOVIL PO-GAJANJA Z ANGLIJO.
Berlin, Nemčija, 10. oktobra. Ko se je hotel vrniti danes Maks Lrtvinov v Moskvo, je dobil brzojavno naročilo, naj ostane v Berlinu ter naj obnovi podajanja z angleško vLafcio plede priznanja sovjetske Rusije, če je tre4>a, naj ffre v ta namen -tudi v London.
Vae kaže, da bo Anglija sovje-te v kratkem časa priznala.
Washington, D. C., 10. okt. — Administracija Hardinga je Sklenila na temelju najnovejših izgredov Ku Klux Jvlancev, da bo na vsak način napravila konec takozvani "nevidni vladi'* največjih prismojencev. kar jih je ke laj videla Amerika.
Šklep, katerega je storila vla-la. pomenja pravi unikum v celi politični zgodovini Združenih dr-iav.
Ta sklep pomenja namreč, da bo republikanska administracija podpirala kandidaturo neodvis-' uejra deimokrta za senatorstvo Združenih držav. Tozadevni kandidat je George E. B. Peddy iz HoustoTia, kjer so slednji v zadnjem času polili s smolo ter povaljali v perju več žensk ter se javno zoperstavljali avtoritetam Združenih držav.
Sklep, da Jt>« administracija podpirala Peddy-ja, je bil storjen na konferenci v Beli hiši, ki se je vršila v soboto. Te kon#frence s« se v delež i H predsednik Harding,
nDDnČnCU IC ICTIIlIfnil "eneralni Prav<inik Daugherty, UrnUOOLnJL JlI NIMJY .vojni tajnik Weeks ter R. B.
__Creamer, iz Brownsvilla, republi-
Pri tem sta bila dva ubita in šte-|kanfiki državni (^errnan ter dober vilni resno poškodovani. — V PriJatelj predsednika, mestu je izbruhnila direktna i "V	času so Ku Klux
panika.	Klanci izvršili več kot sto izgre-
_j dov in to je napotilo Creager-ja
DubKn, Ir.kn. 10 oktobra — in dru"e republikanske vodita-	.. .
I »v.I r I o vek a sta'bila ubita in'veci,je' (la SO prUH V WaNhin^°n ter ^	^ bl! ^drZan,
nadalinih j, bilo ranjenih t.kom zahteva,i odpomoč. RepuhLikan-	ne b<xlo uveljavljena ml-
i/.-redov, ki so S, /a vršil i ko ie •ski kaIKlidat	senatorstvo j« Mfvna pogajanja v Mudanijl, —
večja množica n-n dnih č4t sku- m-ki ^^ ki i*	pristaš! soglasno z nefom poročilom rz
>ala opr^tili več kot dvesto ne-J,Ku KIu*	Carigrada ki je bilo natisnjeno
rednih vojakov, »prtik v Mount Ko SO sprejeli tukajSnii repu-1 danes zjutraj v Morning Post.
-lov jelnišnici	blikansiki voditelji kandidaturo Konferenco glede premirja na
. t , ... Peddv-ja, so izjavili, da bodo cila-	Bližnjem iztoku opisujejo kot Izbruhnili so težki boji po ce- . . - • • . . . 1 , ^ razcepljeni v repmblikanjski močvirje intrig, prevar m zalem mestu ter spopadi na voga- , , . . , . , j . _ ,	a .	,,	.
, ,	' . „ . stranki in da ima %*sled tega Ped-	ikotne i>olitLke v nekem poro
dih vseh glavnih ulic. Več civi- , j ..	,.T.
je prevzel sodnik G. H. Suther land iz Utah, katerega vidite na sliki.
NASILNA AKCIJA ZA
ITALIJANI SI LASTE GRŠKE OTOKE
Otoke, katere je pripisala Severs ka mirovna pogodba Grški, si sedaj lasti Italija. — Brezobr aznost Italjanov postaja vedno večja. — Angleži so razstrelili več mostov in križišč._Konferenca v Mudaniji se je za en dan odgodila.
Atene, Grška, 10. oktobra. — Grška je dobila nadaljni neprijetni udarec, ko je izvedela, da smatra Italija dogovor, tikajoč se dodekaneških otokov, ki naj bi bili izročeni Gretki, neveljavnim.	,
Italjansko-graki dogovor glede dodekaneških otokov je bil privesek k mirovni pogodbi, k; je bila sklenjena v Sevres in o tem dogovoru je Italija mnenja, da spiloh ni več pravomočen.
Dodekaneški otoki, med katerimi ^je Rodos največji, so bili preje turška posest, čeprav so Grki glavni prebivalci teh oto-'kov.
Grška vlada pričakuje, da bo prejšnji ministrski predsednik Venizelos storil vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi s pomočjo Anglije in Francije izvedenje
PRINCI-BERAČI.
Berlin, Nemčija,	oktobra.
Nemški princi, ponosni in nekoč bogati preostanki kraljevskih veličanstev, so v velikih stiskah in številni med njimi zahtevajo neprestano pomoči od javnosti. Pruski Oskar ter bavarski Rupert prosita nemško vlado, naj ju penzijonirajo kot prejšnje generale cesarske armade in vojvoda iz Sachsen-Meiningena zahteva, da ga zopet nastavijo kot generalnega inšpektorja armade, kar pomenja dobro korito.
Prejšnji kajzer zahteva posestva, katera je imel preje v Nemčiji. V Berlinu in predmestjih zahteva tri in petdeset palač in gradov. Številne hiše v Berlinu so
obtežene z njegovimi hipoteka-pogodbe, ki je bila sklenjena med Nadaljma posestva ima po ee-
■italijo in Grško glede teh otokov.
Carigrad, Turčija, 10. oktobra. Turške neredne čete so se pojavile včeraj popoldne v bližini Beikosa, na iztočni strani Bospo-ra. —
Angleži so razstrelili včeraj zvečer več mostov in križišč, da branijo svoje postojanke.
London, Anglija, 10. oktobra. Mohamed VI., turški sultan, je definitivno izročil svojo reslgna-cijo Muštafi Kemal paši, načelniku angorske vlade, a spre-
dy dosti prilike biti izvoljen.
Creager se bo vrnil kmalu v Texas s priporočili na pristaše republikanske stranke, naj indo-sirajo Peddy-ja.
OBRAVNAVA PROTI MORIL. CEM RATHENAUA.
listov, ki niso bili prav nič prizadeli pri boju. je bilo pri tem ranjenih.
Boji kropr jetnišniee so postali kaj obsežni Ln prva poročila so javljala, da je padlo sedemnajst ljudi. Poskus, da oproste jetnike, je vodil O'Connor, prejšnji vrhovni poveljnik republikanske
*rmade	Berlin, Nemčija, 10. oktobra.
Na znamenje, določeno vna- Trije obtoženi v procesu proti pie.i. so planil jetniki iz svojih morilcem prejšnjega nem&fcega c-lic. pod vodstvom OVonnnrja. ministra za zunanje zadeve, dr. Premagali so stražnike še preduo Rathenaua, ki so zboleli po za-so dospeli vojaki na lice mesta, i vživanju najbrž zastrupljene čo-Nato pa so pričele pokati puške kolade. so toliko okrevali, da bo-in pištole. Sredi vsega tega stre- j do mogli danes nadaljevati z 'Janja je bil <> euti gLis O 'Connor- I razpravami pred državnim sodi-h. ki je poživljal svoje ljudi, naj ščPm v Lipskem. ust rajajo. Izven jetnišniee je ča- j Pred otvoritvijo razprave je Tiala velika sila nerednih čet, a i podal predsednik sodnega zibora, jetnuška straža je otvorila ogenj dr. Hagens, izjavo, v kateri je rein pomagali so ji vojaki proste j kel, da obstaja sum. da so hoteli ir>ike države, ki so kmalu dospe- aretirane in obtožene zastrupiti, li na lice mesta. (Vte proste dr-j čeprav ni še znano, kakšen bi bil žave so dospele na lice mesta v j motiv za taiko dejanje. Vsled te-o k lopni h karah. Le s težavo so ga je odredil državni pravdnik razkropile ljudsko množico, ki se i najstrožje zavarovanje obtožen-je zbrala krog jetnišniee. Noben cev, celo v sodnijski dvorani.
jetnik ni ušel. Na strani čet pro-	_
ste irske države je bil ubit eden [	\
in več je bilo ranjenih, a na stra- i SLABA REGISTRACIJA.
ni republikancev je bilo ranjenih	- _
deset ljudi. New York, 10. oktobra. — Prvi dan registracije za bližajoče se volitve je izpadel tukaj kaj sla-POUCIST USTRELIL DIJAKA, bo. Le malo ljudi je vpisalo svo---ja imena, čeprav so le na podla-
Valparaiso, Ind., 9. oktobra. —• gi registracije upravičeni voliti.
Policist Jerome Frakes je ustre-	-
lil včeraj tukaj nekega ^ac£k
Williamsa, starega trideset le>t BOLJŠEVIKI SE PRIPRAV ter dijaka na Valparaiso vseuči-: LJAJO NA OFENZIVO.
lišču. "Williams je streljal prvi	-
na policista, ko ga je skušal sled-, Riga, lOi ofctolbra. — Sem so nji aretirati radi motenja miru. I dosPela za^ljnra poročila, da so Williams, ki je bil baje pijan, je I sklenili bolJSevžki Vrodretl do streljal na dva policista ter ra-
nil oba. Frakes je nato ustrelil
ter ubil dijaka akoro na mestu, le navidezno.
Vladivostoka. Japonci so začeli prazniti dotieno. ozemlje dne 5. oktobra, toda izpraznjevanje je
čilu, katero je dobil vojni urad danes popoldne od generala Har-ringtona, vrhovnega angleškega poveljnika v Carigradu ter glavnega zastopnika Anglije na konferencah v Mudaniji.
Angleški kabinet se je sestal danes, da razpravlja o najnovejših* razvojih, tikajočih se Bližnjega iztoka.
General Harrington je naprosil za nadaljna navodila in sicer radi taktik Ismid paše, ki se poslužuje vseh mogočih obštrukci-jonističnih metod na konferener glede malenkostnih točk, čeprav dela medtem spravljive dogovore.
Uradniki zunanjega ministrstva so izjavili, da se je konferenca v Mudaniji odgodila in da se bo zope.t sestala danes popoldne ob petih, da sprejme turški odgovor na zavezniški program. Ta odgovor bo prišel iz Angore, kjer se je sestal turški nacionalistični parlament.
MinLstcski predsednik Lloyd George bo imel najbrž v soboto velik govor, v katerem se bo branil osebnim napadom, tik a j očim se njegove politike gilede Bližnjega iztoka. Mogoče bo pri tem tudi obrazložil svoj bodoči politični program.
Več kot 400,000 grških beguncev, večinoma ženisk in otrok, je zbranih na Grškem v Traciji ter na otokih Egesjrfeega morja in vsi si v nevarnosti, da poginejo od lakote in slabega vremena.
li Nemčiji in njegovo bogastvo je tako veliko, da je izjavil pruski finančni minister, ki dela o-bračun med kajzerjem ter sedanjo prusko vlado, da ga ne bo nikdar mogel pravilno oceniti.
Kljub temu pa ne plača prejšnji kajzer niti enega centa davka za svoje dohodke.
DVA MRTVA V CUBANSKEM POLITIČNEM BOJU.
Havana, Cubi, 9. oktobra. — Boji, ki so bili posledica volilne kampanje za volitve, ki se bodo vršile v kratkem, so povzročili smrt dveh ljudi ter ranjenje osmih nadaljnih tekom pretekle noči v Guana jay, v bližini tukajšnjega mesta.
Nasprotujoči si stranki sta ob- ♦ »tajali iz liberalcev ter politične stranke, ki je znana pod imenom Prijateljev naroda.
POSVEČENJE ČUDNEGA SPOMENIKA.
V New Yorku so posvetili spomenik, ki je namenjen žrtvam avtomobilskih in drugih nesreč. Vsa ta prizadevanja oblasti so hvalevredna, a dokler ne bo odpravljen splošni nered v velikem velemestnem prometu in dokler ne bodo naučili otroke same, naj pazijo nase, toliko čaea sploh ne bo mogoče iztre/biti takih neajjod.
TONA PREMOGA — ŠESTNAJST DOLARJEV.
Kljub temu, da Je newyoraka državna premogovna administracija določita, da se ne sme trdega premoga prodajati za več kot za štirinajst dolarjev tono, ga skoraj vsi prodajalci prodajajo po šestnajeit dolarjev. Nobena pritožba nič ne pomaga.
PROTI-ANGLE&KA AGITACIJA V INDIJI.
CENA GAZOUNU SE JE NEKOLIKO ZNIŽALA.
_1
■ -
' immb





_____JL
Chicago, III, 10. oktobra. — Standard Oil Company v India-ni je znižala danes ceno. gazoli-nu za dva cent? pri galotni. Dru-gim produktom iz nafte se je eni-
ialfc cena sa iri odntotk«. _
'fe t* ...
... N	:
London, Anglija, 10. oktobra. Oblasti so arertiraJe več kot 1300 fanatičnih Sikov v Amritcarju, kateri kralj je predstavljal že dolgo središče proti-angleške agitacije v Indiji. — Tako se glasi v poročilih, ki so prišla danes se#nkaj iz Indije.
POTOP VELIKE LADJE?
North Sidney, N. S., 10. okt. — Neki velik pannik se je potopil v bližini Capo North tokom viharja, ki je divjal pretekli četrtek, — soglasno z brzojavko, ki je
prišla danes semkag.
____j
GLAS NAROD J. 11. OKT. 1922
G I A C IL A D A I) A F! I ' eJe iitanije, katerih še naš faj-.
W	f% lm	mM 9%	monter ni znal iz £lave. Zapomnil
PHAMM lARlfH,
(Slovenian daily)____
iweed an4 PuMItM toy
Publishing Oomyuf
(A Corporation)
LOUIS BEN EDI K.
of Abovo Offlwwi York Ctty, N. V.
2* CO* I*U| '«<jd
1« c«natf* M Za pol lota —.
-	Za Now York so c«lo loto MUM za Pol lata
•3.00	zm iMsomatvo sa cal* •1.5* sa pel lota
sem s; le še zadnji stavek, ki pravi: "Oženji naj hi se, bi bili že vsaj potem zadovoljni, ko hi ne bili doma." Torej te vrste štAjka še ne bo pri nas tako hitro konee. dokler nas bodo drugi'* tako strašili Pečlarke le oprostite nam nečinrjein in primile Z^hk" za ušesa L
V leni ;ne*tn so večina tovarne
St. Joseph Valley, Wash.
Vlada nam sedaj že bolj hladno vreme, no pa saj smemo reči da je jesen. Letošnje poletje je bilo zelo vroče, in pritiskala je tudi suša. Letrna je bolj »srednja, kajti mnojro pridelkov je trpelo sušo. Dežja je padlo do sedaj bore malo, pa sejali so ravno tako ozimino.
I>etavske razmere so srednje. Delo se lahko dobi. ako hoče biti kdo z vsakim delom zadovo-
Subacrlptlon A#vart laamanta
Yearly on Agraamant.
~Qlaa Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzamftl nodoij in praznikov,
^M /a izdelovanje avtomubihiih obroč " 1 mo (tirVs), in »ploh vse, kar spr.da v
i kavčukovo industrijo, se tu iztfe- j 'jen. Draginja je nekoliko pojenja
- luje. V sedanjem Času se ne dela j 1«. Moka se prodaja po .^.00
- jako po voljno in nobenemu tie | -00 funtov, sladkor pa po $7.35
Peter Zgaga
v
praJAn|o
la opobnoatl pa oa prlobCuJeJo. Denar naj pa	po-
Pri spremembi kraja urotebor proalmo. da eo na an blraJlICo ».»n-nli. da hitre}* najdemo mrtnmlto.
O L A • NARODA
•orough of Manhattan, Now York, N. V. Tilcptnn«; Cortland t 287*	_
svetujem »etn hoditi.
Tem potom se naznanja vsem rojak>111 v Akronu in v bli/.njih naselbinah, da priredi Slov pevsko društvo 'Danica" vinsko trgatev v soboto 21. ok'ol ra v Flap-pert llall na Exchansv St. Za<"e-
Dopis iz Downtowna.
Pred eerkvijo na osmi ersti se je pričelo silno gnesti; po litanijah. koncem maše deklet se toliko nabaše, da komar poln je kot panj. Tam lokajo in čakajo, smeje se, v prsih plakajo; nemirno duša jim drhti, ko njega ni, oh, nje«ra ni, oh. kaj bi vsaka dala zanj! Nekoč so fantje čakali in semtertje korakali.
FRANCOSKA' ARMADA
] prej ne novem. Naša vrla dekleta
<(> nam obljubila, da bodo pon<»s-
j no opravljala *v«»i« častno službo SI,ko oborožene Evrope nam kaž. jo številke trledr sedanje mo-|pri trjra,v^ in uylh ij,,heznjive oči
< i evropskiti armad kr»t so bile objavljene tukaj pred kratkim. . , , , A. .. , 4 - , A '	J '	. Ifodo oiidale po ti-tih. kateri !»odo
le številke nam tudi ra7."«1evajo. kako nalogo bo treba izvr-!	.
... . , . . ,	,	-	- -	llrirali neopazno. v-ak tak zasaeen
siti, kakornitro bodo resno vzeli v roke vprašanje razoroz»-nja.
Francija ima ,M,d omžjem 821.000 mož in njej sledi An»lija R t"tb° pred usmiljenja prišel pred
Kvojimi :*41 AM*1 vojaki. Poljska ima na razpolago armado, ki Šteje j^nika, kateri l.o že razvidi i/
:*J0.000 do 350.000 mož. Ceho-lovaška mi« 200.000 mož |>od orož- knjbr, kakšna ka/.en zadene dotič-
jem in B^l^ija 113,400 mož.	1 ne-ja. Pevsko društvo bo zapelo
Nemški komentarji obračaj** porornost na dejstvo, da stavlja'par lepih pesmic. Pridite torej vsi
100,1100 nemških vojakov nemško oboroženo silo pod ono Belgije, 'brez izjeme na to zabavo, da bomo
čeprav pre**ga ozemlj«- in prebivalstvo Nemčije za park rat prebi- ta|jf, vsaj enkrat zopet se s«-stalij
valatvo n površino Belgije.	ikcr dragB-c je tež!:o priti s:kui>aj.'
Podrobnosti slede franro&ke in angleške armade	nam kažejo i. . ,	. .	.
...	iver smo tako raztreseni po ceiem na.-vJefln.ia d»jMva;
■» - -ivi./^vr» i i t. . .»o- ■ i - -	nc nt*** - mestu. Za obilen poset se vam pri
rrancija ima .>MMKM) l>» lih eet. 22a.000 rnih «*et in	36.0(K) oroz- 1	1
nikov. Anglija ima lo!».70C* rednih čet. 217.^00 indijskih čet in w»>ot*,>^ veselični odbor.
170.000 teritorijalnih eet.	Pozdrav v,eni zavednim roja-
fHifceg armad ]>a ne bo v nasletlnji vojni tako odločilen faktor kom širom Amerike.
100 funtov. Kar se tiče železnjjie je pa zelo dra«ra. Najnižjo eeno
ima pa živina. Skoro bi človek I Ce par pojrledov -vjeli so rekel, da jo podari. Farmar jako ; pa vsi veseli brli so. malo denarja dobi sedaj za živi-1 Narobe svet. nardie svet! uo. —	! Glej. tam kopiea je deklet
Še nekaj novega Vam povem. ; z limom njih je evet od j tek ob ti. uri zvečer Ho vse«:a do-J I>ne 30. septenfbra zvečer je ] Na lim prozornimi nogavic-
za prijrrlzek. in t idi mošta izj^j Basket Party v prostorih Slo-j "a lim rudeče-belih lie grozdja se ho Izlil o dobilo: na- Venea Jake |Tomtshata. Kljunf ne sede več nobeden ptič.
kot je lul v zadnji v«.jni, ko >o horile čete v zakopih. raztezajo«'ih ! se n« milje in milje. Porodila, ki prihajajo |K>Ia^oma na dan. kažejo po/ornost tehničnim prip^nnočkom in da bodo zmage izvojeva-ne s. hitrimi, strašnimi udarci z vojnimi priponio^'ki. ki so sedaj še-ie v prvem štadiju razvoja.	|
Franeoski artilerijski generalni inšpektor izjavlja naprimer. da 1 bodo streljali težki topovi v naslednji vojni najmanj na razdaljo devet<b~.Hih ali ee|o 12."i milj. S pomočjo takih topov bo naprimer |
J ^ip Jrman, tajnik.
skromni udeležbi je bilo $54.00 dobička, ki je namenjen za zvo-1 nove v starem kraju. Polovica «rre v faro Zirornje Perniče. dru-jra polovica v Presko pri Medvodah. Hvala vsem onim. ki so se udeležili veselice. Za drujre, ki kaj kritizirajo, se pa ne menimo. Vsem nikdar ne ust režeš.
Godba je bila izvrstna. Godi i so nam včasih kar štirje podci, namreč Louis Trampush, njegova žena Helena in sinka Fran-kie in Benjamin.
Zaorila je tudi prava slovenska narodna poseni. ker Slovenec rati poje.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovencem Strica Samovega o-krilja.
Mrs. Marie Omejc.
Sfiupislmtanaka
Ustanovljena 1. 1898
iKatni. Srimnta
Inkorporirana 1. 1901.
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Iz Slovenije«
Vsak misli si: *'Kaj bi rojio lajal, jemal jo za ženo, ker zlomek ne zaslliži nič!
In če bi turški Kemal paša nastopil prati soc i j a listom, bi krščanski Skaza zapisal v Edinosti; — Kemal paša je olrajt gospod . . .
V Parizu je neka igralka, katere dragulji več tehtajo kot pa njena obleka.
Bogve, kaj vse smatra za svoj dragulj;
* * *
Tuje ladje ne bodo smele več dovažati opojnih pijač v ameriška pristanišča.
To se pravi .da se bo pijača na tujih ladjah precej podražila.
Olivar je v Ameriki pijača j>o-stavnim potom prepovedana. ,]e vsa pijača v Ameriki /a pettrto procentov dražja.
Glavni odborniki. Predsednik- RUDOLP PERDAN. S33 K. lSStti St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOl'IS BALAKT, Box 106 I'earl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLKR, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS. 412 — 12th Av». East. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK. S43 E Ohio Street. N. PlttaburKh. Pm.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASnIK, Room 206 Bakt.wt.-Il UldK-. cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, I'a. MOIIOR MLAr»lO. 1334 W.	Strrot, Chicago. 111.
FRANK SKRABEC. 4K^2 V.'ashingtou Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 4S0. Ely, Minn. GREGOR J. l*OKENTA, P.lack Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6^17 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN riRC. 780 London Ud.. N\ E.. Cleveland. O. PAl'LINE ERMENC. &39 — 3rd Sir. el. La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Me »a Avenue, I'uet.lo. Colo. ANTON CKLARC, 7o6 Market Street, Waukegan. 111.
Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda*'.
Vse stvari tikajofe se ura.lnih zadev kakor tudi denarno pofitljatv« naj se pu541j.ijo na glavnega tajnika. Vse pritožbe n>| se pofiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolni&ka spiCevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Ju(t"»lovanrm za obilen pristop. Kdor^eli postati Olnn te orc.iniz;.rite. na 1 ne zk!h?I tajniku bližnjega drufltva J- S. K. J. Za ustanovitev novih druftt~y pa obrnite na gl. tajnika. • Novo druStvo se lahko vst;in"»1 z 8 Mani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
L-iščih V" H<»M^kotn;n in Sansrhajn s<» tajjikajšiiji na^: rojaki nv.t:tii<<-
Stanje žetve.
Načelnjk v poljetleNkem mi strstvii Nešič je dal < stanji« žctvf|vili SV(ij j^.r.^.vanski hli:l». sledvt c podjit ke: V vsej Ju»?t»sla-j
viji jt- bilo iM-sejano miljonov. Spomenik vojvodi Mišiču. hektarjev zemlje in sie«T 1 milj«*n |ijl) tisoe p.sctii^e, 40U tisoč j**.•.:-na, 180 lisoč r/.i, 100 tis »č ovni in i miljon 90J tisoč ktirtize. l.-m^ko ieto smo pridelali okoli 140 tist«* vagonov p&enice, 1".(H> rži, "JO,000 ječmena,, 1*8,01)0 ov-?i, l'H>.(MM» koruze. Jzvo/.ili smo 8^00 vagonov žita i:i	va<ro:h>v koruze. l>o-
Kako se pravi temu?	.postaje za obmejno kontrolo. Pri Pravijo, da manjka prejšnji mači trgovi-i imajo v zalogi oIv-'Li
"Mttrska Straža" piše: V Bore-j nas se je v tem ozirti mnocro zamti- »v-wtrijski cesarici ^iti denarja« I"0<» vagonov koruze in »»seniee.
Letos pa nam Im> priutsla žetev
Dne 17. stjit. s»< \ pravoslavni cerkvi v -Uibnil.n v vaijevskem o kraju slav:i.. tno odkrili spomenik vojvodi Misiču in ostalim j»ma kom njegoveira rojs':iega kraja, ki so v boju ia svoImkI' svoje do-Mi..vine žrtvovali >voje življenje.
angleškim ariilerisi. ni mop««'e «»hstreljevati točke ob franeosk: o-(clh 'majo na prejšnji radgonski f]U)i straže so bile č«stf>krat brez1'1" I-nora l>roflaj;,,i sv".it> zlatnino bali kot Havre. Amiens-. Arras. Lille in t,kolief» «lierbonrga. dočim '>^tkarni	činitelji moe-;9trflhc aij vsi]jrtne nicd dni/.i-ne ■ 'J:i	kt'r m°ra ^veti v
b.d., . i — ^ I i francr>.sk i t^mvi London. Portsmouth. Southampton r^^i t socialni čut. 161etno de- ^^^ 2fflo ;k,K,ujr	takih",po:, Pomanjkanju.
ter tudi co b. obal province Vornwall.	^ ** ^ Mneno delo v«^	bi'bilo izostalo, ee bi Zit:1 ^	Xa ""'j0"-
/apratenrh, razgretih in zadohlth	'	......—
Smrtnn nesreči v gledališču.
\r beoi:r«i iskem _rl"«ial".š. |i j«
preko 100 tisoč vagonov pv-niceJ pred predstavo open 10.000 rži, ;il'T000 ječmena :;(>.«)(.«> Uutterllv" priju-tila te/ka nesre-
X m ia 1 se je oder ter pokopal
Isttivt
Mad a nu
NEMČIJA PLEŠE
se !»ile nravn-asno izrabile
f	— —------Žila na dan borih li'3 K, dru^a pa
Kako »e more narod, živeč na r'»bu propada, katerega domovi- K. Toliko imajo v mestnih o-
na se lahko	trenirtek rrii.s>. narod, ki je brez sredstev, katerega	^atih delavke od liurnega dela.
je petletna llliMilil— hlokada tdesao skoraj čilto oalabila. ftarod.	In	predajajo tukajšnje o- ;1C ^''J*vn"
ki /i\i v n \> oi m itoinan ikrm in. kako se more tak narod ne/mi-	P°!iarne ki.hib veliko manjšim de iH'v arov
>ko množico na i pomisli Žita. na
I.P..	.I.	U' .».o J.	"lir uiaviK-asiiii uu<tiOiC \ saj	'
un . n, i'' T	v Mariboru i„ Str- miljonfck,, množi,,,, ki že par lot
K P ,	Jv i'	, |nisrti, katere so jo ,a mal denar "i sita. In na korita naj pomisli
rv. 1 r\a je pri svoji hrani zaslu-l	J	i v., -	.....
prodalo ali jih pustilo propasti ^da in na '-ase. ko je bila |>rev<x:
ovsa in:H).CKJ0 k«.reze. Te številke se i»a morejo še znatno /boljšati.
O k jki nevarnosti lakote ne more eovoriti.
se z:it1
ea.
poti
' sita.
Gozdni požar	* * *
uničil približno -lesetl — Tako ktm&triega fanta imam. o-.da Pod i v je pri Koto- t;iko knn^t-nega — se je postav-
tM „,. .i i	-	^.-.-v pod silno draginjo
}»> uli.-ah do. i m narod vriska m [flew. Ljudje, ki kaj takega vpra- .■.„■ - ^ . 5. -	, , .
, .	.	«dih.u.ioeega nižjega ljudstva? Ta-
stijejn. gU dajo samo e o.mi. „e ,>a s srcem.	ka ^^ y Bor(tt.-h plaC.ajeta 9VO_
Udgov„r n« njihova vprašanja je dala ameriška i^nVevalka je delavce in delavke Lumirova in < lata sheridan ti s,..r v berlinskem pismu, ki ga je poslala new- U<.nigmanova opekarna s to razli-vorsk' inu "Workiu	ko. <ia ti dve opekarni niti 8urne-
-Med drugim pravi sledeče: #	delavnika ne držita. Je pristoj-
Nein. ija [>l»*.š»'. V primeri z beriuiskini nočnim življenjem je ni oblasti to vse znano! te ve za I*ari/ t.tra t» reijalka Nemci s,- pa z drugačnim duhom vdajajo ple- jomenjene razmere, zakaj ne stopi mi, i xi njihovo nt m-no življenje meji holj na obup kot pa na uživa- gospodi na prste? Čas bi že bil! nje. Oni plešejo. |Mje>> m se zabavajo, kajti jutri, pojutrišnjem že'
lahko pride svetovni potop. <'lo»ek. ki jih gleda, bi >e najrajši zjo- Trgovski akademiki v Ljubljani, kal. Brezupno^? njihovega položaja jim je vzela pamet!	Dne 7. s«pt. je prispelo v L/jub-
Nemei pijejo! Priplezali >o ze skf.raj tlo rr>ba prepada. Kajti Ii;1T10	akademikov Trgovske
jutri je /p lahko vetovni potop. Obup je označba dneva. In ta obup	^ Snbotiee pod vod-
1k, v,. al m ve al. d«4t|er bo zavzemala Francija nepram Nemčiji slvolK svojega ravnatelja Jakov-»ovra/no	d..k!^r >-.do nalagali na rame n^mšk-ga naroda Iin treh profesorjev, da si
bremena, ki jih ne more prenesti noben orjak.
•gb dajo velesejem.Divili so se ve-
Danes žive. Toda na obzorju ze vidijo .senco strašne katastrofe	napredku v primeri z lan-
isko prireditvijo. Drugi dan :v» od-
Deklica povzročila požar.
Pred nekaj dnevi je izbruhnil istočasno požar na liregu in v Ro-jti na to. da bi plačala svoj dolg
Vrnitev v domovino
Iz isiama v Azi^ji se je vrnil le uni v Bakar pomorski kapitan
eboj inženjerja K. W'einerja n tri delavce. K" -*< j«' od« r z«vp.>t [dvignil, sn izvlekli i/.p<Kl njega po-ne.~reeence ter jili prepeljali v bol-ni.-o. kjer je Weiner kmalu p« dr b"jel te/l iin podškodbam Delavci so le lahko poškodovani. Inženjer
Aleksander Katarinič, ki se je >h 1 leta IS.K"}. nas< lii v llangkoku. pre-stoliei Siama, ki«>r je bil kapitan vladarjeve jahte V staro« t i 72 let! se je sedaj vrnil v domovino. Kakor pripoveduje kapitan Katari-
,j , . j	j-	* -	nič. nahajajo s** v okolici Bang-
iul gozd drtmi dan zopet v plaine-	. , ,	. . , . -
.. . . .* „ Tii ie dvoina mera-	Kuka zlati in srebrni rudniki. N
nii. :> po:noejo vojakov 10. peš- 1,1 J< 'ivojna m ta.
i.	i	■ • i	V-i Mm<riiti> iši I"r-incf>x T.oiii^ 11 r - * > i*' zapoKUvuh pribhzno »O -lii-
polka so domačim z velikim trn- iNajimegaiejsi rrancoz i.oui .i .» 1 ,
dom omejili in pogasili požar, ško- Louehenr, ki je obenein tndi fran- ^oslova,iov, -a služijo lep denar.
da se ceni na 120,000 kron.	coaki reparaeijs.ki minister, je re-j
' kel včeraj nekemu časnikarske- i Defravdacija na posti, mu poorčevalcu:	I V	P" Sarajevu je bil are-
- Francija ne more niti misli- ll.ran pravnik tamkajšnje p.»ste.
l-i je v to.iu zadnjih st.srih let po
- -	„	„	, .	.	.neveril 76.«X>0 Din poštnega de-
goznici pri posestniku Breneicu, Ameriki.
svaku bivšega poslanca Mihaela Isti Loueheur je pa pred piir iirenčiča. Zažgala je neka dekli-| dnevi izjavil:
ea, ki je vrgla v listnjak žveplen- _ Rusija ne sme biti zastopa-
ko. fJospodinja se je zaman trudi- ||a na konferenci glede Bližnjega
la, da bi zadušila nastali ogenj, j ]ztokH R,Usija ne plačuje svojih
" j?
naria. Ppravnik F'manuel M« stan priznava defravda«ujo ter motivira svoj čin /. veliko bedo v družini. Defravda« :jo je razkril in spel;tor Ivo Kralievič.
je ">a,ie s;im zakrivil !i«"<rečo.
REPORT OF THE CONDITION
of th«
FRANK SAKSER. Private Bankir
at the Hose of business on tlie 3i>tli Uuy of September 1922.
RESOITICB9
Stock «inl boml investments, viz:
i'libli" SecurilicB	J 7,i3H 34
1'riva.t« Securities
I{eHI Estate owned .Mortpaj^ee owned
L...IHS arid I tise..mils and Mils [•nr. has'-.l t>-.t s.-<-ureiI 1>J Cu-latt-r.il Areounts lie eivable
I >««■ fTi.in ;i| proved
i . s» rve d' ? >> itai »■:; IT.4S3 00 irie from foreign bank«
and b.inker-	3.««7B.lo
[>ue from trust < - m-panies. barks and bankers not included in pret*dinjr t^ms: 4..27
3.K&7.50
37,WH).D0
9,500.0«
170.1.0 XX l'i
ker so imeli plameni preveč hrane, j	,n narodlu k; n(> p}a^uj(
I tujska deželna bramba je z ™>|svojih do, % ^ ne sniP /aupati
požrtvovalnost jf» istočasno srasila!	i i -
.. , . ! - , • ..... I Možak je samega sebe o plaz:
na obeli krajiU in se ji je končno|
pof^ali akademiki na Bled, nato Pereči!o o^enj lokalbirati. Hren
po
D
t v Celje in petem v Maribor, kjer so -»i ogledali obrtno razstavo.
opisi.
j Žensko truplo v Savi. Akron, Ohio, .včasih kateri zat > malo j/rizirljiv«) Josip Deldeva iz KCrice ob Paki l*i ko so zaeeli dnevi j pogleda, a to se še pretrpi Ni vse- poroča: Splavarji iz Savinjske do- ico;,allaki «;r»Kt. ki je prihajal tja Edinole preeei Kr«j**n m ni ve« dal^'- fioJaafe pcclwtrak*. krivda ampak line ss vid^i 1. .sept. v Savi pH	k>t- ''' ^ starina, učenjak,. jmsljeni.
se homo nMi I .olj oprijemati.da je tudi na ram, Zgkg«, ka- I^dsosedu žensko truplo sr-dn je1	vuvar hrvatskih Zgodojjgg?
na;.- ii'lnr ljub-re J« - .ne ^.-Iteri si je nvoj pr^tor poiskal, da velik-e pojave. Utopljenca je bi vinskdi stanu dr. don Fran Uulič
cena v belo bluzo s črnimi JZ I>*l"»aeije. V redčijo 3. sept. je
Jnrroslovp.ni na Kitajskem. MaJokoinu j'' morebiti znan*', Možak je samega sebe oplazi! }a se nahajajo ju«?'».s|ovrn^ke nanosu.	-.elbine tudi na*K;taj»k^m Večjim ♦ # ♦ delom so to Palmntinei in Priin«»r-Slamnikarska sezona v Down- -i Najštevilnejše na^db'me so v
Zasluženo počaščenje.	'.^n" je slaba.	Hon^o^ru in Šan«hajui kjer je
Te dni se je nahajal v Rogaški Slamrrikarji bivajo, sajzarjf naseljenih MK oziroma m hi-. Slatini najstarejši in liajretlnejsi bi blokarji so brez dela.
y\i-'*safji so precej za
čič iina večmiljonsko škodo
slovanov. ."Mioraj brez izjeme bavijo s tr«r« vino in gostilniear stvotli Miv:jše rr*f!l»ine so ra«-
itres.-ne pf» ostalih 1: tM^skih prista-
<Tasli items, viz.:
II\. h;oiee .>i.d ' h»-rka for n»xt days collections
Total 1.1A B1L.ITIKS
Permanent t'-ipital	J
Surplus I »epositu: funds awaitinp
refund	595.77
Extend tot.U deprtslta Other Inabilities. vi»: Iie!»»TVes- for I axes.
expenses, etc.	' 4s '
Total
Accounts I'
ivable Total
fi>;7 .3
5K«.63
74 r.si «".«

r. "j
74R T.7 3 -r» U«
74.581.CS
»no pečlarji . u■ torej tudi upanje,|t^n.iH«ije med drugimi dogodki la oblečena da b.d" na»>i ewij. d«n»?Hniki bolj,uidi velike dobrote ženskih last- pikami in modro krilo z rdečimi pi.dijo prijemali za pero ter Več' i in tako iiaH straii. Ne zame- pikami. Imela je črne lase; stara k.i j jHiročali slovenskih na*ei-'rim niU» najbrž it na se*>e j>ozabi!,ije bila priHižno 25 let. Na levi bin. Saj b-ptii so vendar jako za-'k°l	fajnaožrer, ki je Aa veliki roki je imela prstan z modrim ka
iiliiiivi in run «'okrat >»e še iz samih;]»*'lek mesu jedel, nam {>a je rekel, menčkom. Po obleki s«Kliti je bila depotov semter*ja lahku raxridi <1* tr« ne smem«. Tudi drupi pri- utopljenka Slovenka.
površno delovanje ali napre-|<,t'»n,, včasih na vrsta, ker on nei d*!; v kakoršnetnkoU osmi p->	veliko izjeme tet tolče
I P"
ličnih naselbinah. Seveda eni m ?a napredek v finančnih ozirih, drnjn za dt»*ev»*n, zopet drtwri pa r« posebne vrste napredek, kat<* reja pri nas v Akronu skoraj kat nič f n L Ne govern prav ra«l. ker pein sam v tej vrsti, no pa praTijo, da čez wd**m let pride potovo na klan. »tu je pa bolje, da čimprej.
To leto je namreč leto Sirajkev. irafo tod! peharji in pečlaricef mislijo. da morejo tndi štrajkati. Je r'.rnlej. naben(a) — čeravno
z uma; Zamenjava obmejnih straž.
avelbai mečem (včasih e»16 Za- "Murska Straža5"' poroča: Lrajaka kaj zadene). N«, pečlarji j Razmere na severni meji so po-srno n'u na poti la bolj pnrredko. »tale tako nevzdržne, da se je vla-Mislim. da rato nani dosti odpusti, da odločila za izmenjavo obmejne ker bi tudi sam najbrž rad ranet kontrole.- S 1. novembrom prevza-jn*bei u a za j med aja.	me to službo zopet naša finančna
Zadnjič pa *em bil se na potite- straža. Iyer -se je priglasilo za to 1 ji, ko mi prineae aaoj sope^lar ne- težko službo premalo reflektantov, koj pokazat. Čeravno nisem še >e bodo sa početek prevzeli še ne-prav dobro izpro^edal, sem ven- kateri iz sedanje atraže. predvsem
dar ft toliko videl kot Štrajfner-jev maček -v Ljnbljani, ki je bil *iep na eno oko. -m tam je bila za-
naši državljani. Država si bo morala omisliti tndi lastne dbmejne pontaje po vzaiedu Avstrije, ki
_noče skočiti ▼ za- pisano črno na belem: Samci aojidjnb svoji siromašnosdi gTadi na
odhajal. Ko za to zvedeli Hrvati, so prišli vsi na kolodvor, kjer' se je v njihovem imenu -i prispe-: him govorom poslovil f>d njega odvetnik in ]x>slunec dr Štefan [Ortner iz Za».rreiba. Ob navduše-j 'nih k!i<-ah: "Živel naš don Pran' l!ulič!" se je dični starina odpe-> ljal proti Dalmaciji.
Defravdacija v bolniški blagajni.'
V Slovenski Bistrici vzbuja ve-^ liko senzacijo vlom, oziroma de-| fravdaeija v tamkajšnji bolniški' blagajni. V noti od 25 na 26. avi». je bil navodno izvršen vlom v o-menjeno blagajno, ki je bila po-polnormt izpraznjena. Preiskava j je sedaj dojmala, da je bil vlom; le fingiran in da ne prre za tatvino, j marveč za defravdaeijo. Sum leti na bivšega blagajnika, ki se že;
!na st vmt, vedno gbdgbjtft iiAv raznih prehodnih
vettkeinabaS« ▼ preiskovalnem zaporu.
Vsak previden vlagatelj} vposteva pri naložitvi svojega denaija
Sigurnost in doliodek
Vložite vase prihranke pri nas na
"Special Interest Account"
ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto.
Glavno
JADRANSKE BANKE 82 CorUandt Street
New York City

)
GLAS NAKOPA, 11. OKT. 1922
Najnovejša razkritja glede izvora človeškega rodu.
Poroča dr. W. H. Ballon.
Tzraz "ljubezen" dupliuskega moža jo postal v zadnjem času precej popularen. Temelji na te-riji, da >•• ženski dopade, če jo lb.
nem časa. On sc ni zavedel letnil /•asov ter se ni mogel spomniti, da so se za vršile pred več meseci slične izprejnembe.
Soglasno s pariškimi znanatve-stariti. V družbi tega gladu pa niki je bila brez dvoma ženska, ki <ta bila mraz i n-strali ter se ga s« j<-' I>rva pričela zavedati časa oprijemala s skoro prav tako Hi- Vzrok, da je ženska iznašla čas.
; je biološki.
kdo divje snubi -in ta teorija te-f tPoma! je le en način, kako V telesnem oziru jc čas embri-
mclji /opet na id.ji, da si nasi premagati glad, mraz in stkali in onski v življenju možkega. Živ-d f»radeil .-«■ r!.i mltov način is- sicer ubijati. Kadar jc ubil kako U«*nj<' ženske pa je zavrženi dozo-kali n zagotovili svoje »ene in žival, je imel hrane in obleke ter relosti ostro ločeno v gotove do-Ijubice.	^e iznebil vsaj en*ga sovražnika. be. To je tudi vzrok, da se je naj-
X.i>;i mati Kv« pred m o ti*'*"- Vslcd tega je ,postalo ubijanje 1 brž v glavi ženske porodi pojm leti je dala svoje srce in roko one- glavni ištinkt možkega, obvladn-;0 času.
t mi, ki je bil tako močan, da jo jata ideja Vegovega idvlgenja. Naravnost neizogibno je, da je .le premagal v osebnem spopadu Preko tega je imel le malo želja, j ženska, ne pa možki, prva razu-nli pa i;«k<> brezobziren, da je po- čc sploh katero, ki se jih je sploh mela l'*aS- J€ nekaj pomenjal « »kal nanjo v kakem skrivališču, zavedal.	za ^J0- a ni pomenjal ničesar za
planil naenkrat nn dan. udaril s: Nikdar ura ni prialo na -misel, primitivnega možkega. lijem p. plavi ter jo odvlekel za j da bi iznašel kak nov in bolj us-. Ko je razkrila čas, je ženska V duplino, ki je nato postala pešen način ubijanja ali da bi si, lahko vnaprej pričakovala noč ii njen dom.	prihranil za poznejši čas nekaj te- | dan. mraz in gorkoto. Ona se je
Wka komisija modrih in odlič-, ga, kar je ubil. Nobenega vzro-j prva naučila velike navade shra-nih znanstvenikov, katero je ime-' ka ni bilo za to. Zopet bo lačen i njevanja. — ohranjenja kož v po-novalo vij. il š SoH.onna v Pa in zopet bo lahko ubil. To je bila letnem času za bodočo zimo, me-vizn. da pre Ve položaj ženskr njegova eksistenca, pre-! prihodom zgodovinskih ča—1 Ženske pa ni^o mogle biti tako f ov, je napravila par zelo značil- individualist;ičxie. soglasno z sor-nih razkritij, ki so popolnoma po- bonnskimi znanstveniki. Imele so
» i 1
Človek je postal prebivalec duplin radi ženske, Možki je lahko ostal, kjerkoli ga je presenetila noč, a ženska je*potrebovala bolj ugodno in varno mesto, kjer je lahko rodila in vzgajala svoje o-troke. Izkopavanja v duplinah Francije, Španske in Nemčije nam kažejo, da so stanovale v teh duplinah tiisoč-ltja živali predno se je nastanil v njih človek.
Seveda so potekla tisočletja in tisočletja, predno si je priboril Človek pot tako visoko. Prišel je
ZDRAVJE in BLAGOSTANJE!
sto da vrže kože proč ter pozabi nanje. Ženska je brez dvoma tudi prva tekom jeseni zbrala orehe. korenike in druge sadeže, kajti zdelo se ji je, da bo kmalu
izpred ljubljanske porote.
Požigalka pred poroto.
Na obtožni klopi je sedelo pri-prosto oblečeno kmečko dekle, 1. 1900 v Želalah rojena hči precej premožnega posestnika Neža Gobec. Slučaj sam je s psihiloškega vidika zelo značilen, ker se je morala Gobec zagovarjati zaradi hudodelstva požiga.
Za presojo Gobčeve je bilo pristojno celjsko okrožno sodišče, toda ljubljansko višje deželno sodišče je odkazalo zadevo ljubljanski poroti, ker naša justica varčuje na vseh koncih in krajih in so
konečno čas, ko je pričel izdelovati lončeno robo ter izdelovati
orožje najprvo i/, bakra, nato iz nK^di in pozneje iz železa in jekla. <je trpite vsled "KKVMATIZMA", ZAPRTJ A, NE-Stem pa je že stopil iz dobe \PREBAVE, PRIŠOA. BRONHITISA, ULJES, če so va-divjaštva ter stopil v dobo bar-!šiživci na katerikoli način prizadeti; ali ee hočete imeti le--
i	.	i	7
po, čisto, zdravo polt, hočemo, da poskusite zavoj našega Ker je ženska iznašla vse to, * 0 tj DO VITEGA ZDRAVILA, YEASTOLAX. Poleg raz-je možki tudi upošteval ter zr , nih sestavin vsebuje YEASTOLAX najvišje in najbolj nanjo kot na nelfo višje bitje. Ra-' uspešne VITAMINE, o katerih je moderni svet pronašel, ditega pridejo tudi v zgodovini da so neobhodno potrebni živijenski moči. Njihova upora-človeškega praznoverja čarovnice ;ba je pomagala ljudem po eeli deželi, sedaj se vesele popol-preje na vrsto kot pa čarovniki, nega zdravja in živahnosti. YEASTOLAX ne povzroča
---jpečiee ter je milo odvajalno sredstvo. Njegovo delovanje
je gotovo.
Da hitro uvedemo YEASTOLAX v vsako občino, bomo dali za določen čas vsaki osebi, ki nam pošlje $1.00 za stroške velikega zavoja,
POPOLNOMA ZASTONJ
50,000.00 RUBLJEV
sedov sin ji je pa zadnje čase večkrat dal razumeti, da jo ne bc poročil. "Za nos me je vodil! U daril me je večkrat» Mnogim jc tako govoril, kakor meni. Velikokrat mi je rekel, da me ne boj Ruski rubelj je bil svoj čas vreden 55 centov, kar bi vzel," je povedalo nesrečno de- znašalo v gorenji vrednosti $27,500.00. kle poroti. Usodno jatro je osta-	± i	ti *-i • i i ^ ^	i
la Neža sama doma, kmalu po 2.' v	UX dt'1,al>	J* Je obogatelo, ker SO ku,,0-
uri jo je obiskal sosedov sin. Pre- vah tuJ de,iar voJliah- levijo, da SO v llusiji razkrili rekala sta se. Dekle se je razbu-'11111	radija, ki reprezent ira $50.000,000,000.00, in ča-
rilo. Ko je sosedov sin odf.el, je^sol)ls.1c opozarja na velikanske ameriške načrte glede olja premišljevala, kaj bo, če jo bo pu- j in drugih industrij, ki se obračajo proti Rusiji. The Chi-stil.	;eago Tribune je opozorila 32. septembra na nov prekop, ki
Ustala je šla k Petrovičevem
sodniki pri odmeri kazni prisilje- | svinjaku in ga ob pol 5. zjutraj
stavila na irlavo j>rijotno teorijo, svoje otroke in svoj materinski
k:i?'-ro ci ustvari! r!ovek. Ne le I nagon — da ustvarjajo in ohra- prišla zima. Vedela je tudi, da to Komisija pravi rolo. da se mo ! njujejo prav kol možki. so mora- bo do zime dete dosti staro, da ramo za skoro vsako umetnost in j le. izumita kak bojši način ali pa zavživa solidno hrano, rniinn'f. katero imamo danes, za- pojriniti z otroci vred. Niso mojrle : Isto velja tudi o drugih zade hvaliti iznajdljivosti, opazoval- raniri bivola tor mu slediti več vah primitivnega življenja. Ju- ni se ozirati na zelo skrčen pro- j zažgala. "Iz jeze in iz obupa sem sko-neillško zvezo, posebno pa olje, magnezij ill baker, nrirm daru in ]».cruniu ženske. In i, .skozi močvirja in diunglje. nak, ki je prvi zavžil clamsa, j račun pravosodne uprave v Slo-j storila", je rekla 30. avgusta Nemški ill ruski trgovini je odprta pot V bogato Perzijo
V on h t.iiinih dnrh je bil mož-, loklrr ni poginil. Najti so mora- onpstavno zadel nanj. ko se jej veniji. ^Zadeva je sledeča: Dne I sodniku. Sosedov sin Anton Peki, Turstu da je vladar stvarstva, 1 le način, kako ubiti ga hitro in na potikal ob bregu tekom nizke ose- . 4. julija letos ob pol 5. zjutraj je trovie se je obnašal precej ciniC-le bitje, katero so ženske trpe- lahek način.	On in njegovi pradedje so si j v dveh urah upepelil požar sose- no pred sodiščem. Povedal je: —
le 1rr mu pustile, da se je poti-' Niso se mogle ustaviti, kjer jih ve5 kot enkrat porezali noge ob j du Gobčevet Matevžu Petroviču j "Res sem ji rekel da je ne boni kal«, krog duplin radi mesa in f je ujela noč sredi zime ter spati lupinah clamsov, a nikdar ni ni- i v Dežju do tal s slamo krito večjo vzel. Muzikant sem in moram bi- naše zdravilo, poslal pO zavoj našega YEASTOLAXA. tm ž. k;tTfro jo prinašal domov lo jutranje zore. Ženske same b komur padlo v glavo, da bi zav- in manjšo hišo. gospodarsko po- ti za to z vsemi dekleti." — "Ali (Mi se poslužujemo te metode, da razglasimo hitro njega
mogoče prenesle te težkoče, a o- žil tako stvar. Nato pa je postala slopje in svinjak z inventarjem; so starši Gobčeve premožni?" je YEASTOLAXA*bodo veliko več vredne. Prepričani Sllio troci so potrebovali gorkote ir. hrana iz morja važen del dijete. tudi 20 sadnih dreves je zgorelo, vprašal predsednik dr. Kaiser mu-1 du boste zadovoljni. Samo izpolnite spodnjo nakaznico]
------šivrmh tutVtHi,* r»a ™neira m Orožniki so poizvedovali in ugo- zikanta. — "Premoženja imaio ! i	i' -j. j. -i • i	,
t a	~ i j' Z-- a ,, —. * . J 1"iaJu |sestavine. Čudovita tomka 111 zdravilne sestavine
tovili, da Je zazgala sosedova hci dosti." — Porotniki so soglasno ......... ..	..	TA ....
PnT,^ 7„nni; • x-; .	. .. ° ^ poshite taKoi m pridemte $1.(HJ. Dobili boste svoi zavoi
rs.eza Gobec. Zaprli so jo. Ni ta- potrdili na nje stavljena vpraša-	J
je bil ravnokar otvorjen za plovbo med Rusijo, Nemčijo, Perzijo in Centralno Azijo. To je nov vir surovin za ru-
in Centralno Azijo. Pomislite, kaj to znači. Brez dvoma ne boste opustili te prilike ter si nabavili te rublje.
'Naša želja je, (la bi vsakdo v Ameriki, ki potrebuje
bojevitih lastnosti, katere je imel li l jo le "biološki faktor", o katerem domnevajo nekatere posebno napredne ženske, da bo to zoper njegova edina funkcija v par stoletjih od sedaj naprej, ko h odo ženske zopet vlada-1« svetu.;
•le pa še neki nadaljni
jila. Pri razpravi je povedala da nja. Predsednik dr. Kaiser ie I YEASTOLAXA ill 50.000.00 rtlbljev brez zamude. Zado-
,'amoftti.	Svojih razkritij pa ženska ni
Kadi lijcue slabosti ter mate-	mogla sporočiti možu. Z izjemo
rmskih dolžnosti ni prišel le dom	Par krikov in kretenj, ki so zna-
svojo udobnostjo, teinvee v-te-'^ile nevarnost, plen ali kaj slie-- j^ia. rn razpravi tie poveuaia aa nja. rreuseaniK nr. jvaiser je raz- ,
ku ča^a tudi iznajdbe, ki omogo-	nega, ni bil govor še izumljen. j sta imela s sosedovim sinom To- glasil sodbo s katero je bila Go-! voljstvo garantirano ali pa vrnemo denar. Pomnite, da je
"ajo modernemu človeštvu živeti	Kmalu nato je prišla ianajd- netom Petrovičem že tri leta be- bee obsojena na 5 let težke jece, I ponudba saniO za eil čas, tako za vaše zdravje ill bodočnost,
vzroic »rez stalnega boja z naravo, brez	ba — denarja. Lupine clamsov sedo. Obljubila sta si zakon. Dne ker ji je senat izkazal izredno ml- pojdite danes lia delo.
nje-ovih lovskih in bojnih ubijanja. Tudi mi ubijamo, a ne	ali morskih školjk so ležale na 24. aprila 1921. je povila sinčka, lost upoštevaje vse olajševalne	YF VSTOT \X COMPANY
*p«..«obiiesti radi katerega so ma- z iste potrebe, radi katere so ubi-	grom a dene na obali ali v dupli-, ki je eez 5 mesecev umrl. Oče je okolnosti, dasi predpisuje zakon j -,«-«> q at- i - V ' n t ri"L
tere Eve v onih dueh trpele mož-1 jali naši primitivni predniki. Če	ni in ženska jih je zapazila. - j bil sosedov sin. Letos meseca a- za tak zločin kazen dosmrtne je-	Miclngan Avenue, JJept. \ Vo i
CHICAGO
I'M krog >.!ie. C'eprav je bila' rmno mi na lov ali če ribarimo, L*'!>še so bile kot katerakoli stvar vkrivn.rM rojstva za ljudi onih j ne delamo to raditega. ker mora- krog nje in ženska si je med tem r-.irtnv popolna skrivnost, so ven- lin .storiti lov ali pa poginiti. To . časom že pridobila, nakak pojem dar \ - 1, da ima možki nekaj torimo le. da zadostimo nagonu. ° lepoti. Naučila se je preluknja-Oppavka s tem. r ni vedel, da ' ki je obvladal luplinskega moža ti jih ter jih nanizati na vrv. kar je 11il oče v fiziološkem smislu in J n ki je ostal v nas tekom stole
i j.
Predno moremo pojasnit takšen način je
tudi mati ni spoznala očetovstva svojih otrok. Kljub temu pa so ljudje eu'ili, da ima možki nekaj'1 opravka s te-m pojavom.
— TMkazi. katere najdemo v najbolj >t an »davni h legendah, v nlikah na >kalah ter izrezljanih #»tvareh :n kamenite dobe obenem prmi»"avarijem običajev najbolj ■ imitivnih s»-danjih plemen, — , a v i ]»rofesor Letill^on. — nam
prila je zopet postala mati. So- i če.
IZPOLNITE SPODNJI KUPON.
Srbo-Hrvatov: €.4.1:i. od teh 4.
Cleveland.	__________________lT-„ ^
260 tujerodcev in 2,173 tukaj ro j rUSklh	MJoŽeilO dobite $1.00.
TTradna statistika na podlagi	jenih. I voljen, mi boste vrnili denar.
ljudskega štetja od 1. 1920. jem-	Vseh Slovanov je bilo v Cleve-jlme
Na ta način je prišla tudi prva 1 jc v pošte v le materinščino tuje-	landu : 1S7.S76.
rodcev in onih tukaj rojenih A-	-
merikancev, katerih stariši (ali	I Mefcto..........................DrŽava
o mislili? O čeqa so razmia- ti svoje otroke, je zapazila, da j vsaj eden izmed starišev) so se ro-	G va rdi j an samo?tana utonil.
* !
pravi p^rjn Ji" pa bo v-Izrini i nh Mt* vilizae Žen-
eipiral mke v
je jo domneva, da je ženska. •iiMžki. odgovorna za imajd-1 l» priprav in orodja, s ka-
prihrani delo in iz kate- ' j« razvil* sedanja naša ci-
Dam kažejo izkopine. Lupile ur i postale vsled tega dragocene in na porabljali so jih v medsebojni tr-bila ženska od- govini. Tako se je pojavi prvi ovorna za tako številna razkrit- j denar, "a in iznajdbe, ki so po vedle člo
. eštvo iz divjaštva v civilizacijo, kuhinjska posoda. Ehiplinska ma-iiMraMio najprvo vedet i. na kakšen ti. ki je morala pogosto napaja-
lačin
jali? Kakšna je bila razlika med . drže te lupine vodo. Me^to da ho-' dili v inozemstvu; skratka ozira luhom divjega moža ter duhom di večkrat k vrelcu, je prinesla se le na prvo in drugo creneraei-livje živali?	v duplino vodo v lupinah školjk.
Navesti hočemo tozadevno raz Kadar so stali duplinski ljudje ago prefosorja Ttobinsona;	ob morju ter zapazili velike roje
— V prvi vrsti ni primerno do rib, plavajočih v bližini obali, sc
sc brez dvoma vpraševali, kako bi jih mogli ujeti. Problem je zopet rešila ženska. Videla je, kakr \je fcwijek spredel paj-eevino ter potrpežljivo čakal na muho, ki se
Materinščina prebivalstva ameriških mest.
1 YEASTOLAX COMPANY,
1253 So. Michigan Avenue,
Dept. F154, Chicago, Illinois.
Prosim, pošljite mi zavoj YEASTOLAXA in 50,000,00
< V lie bom zado-
Naslov
( A«lverUs«*mpnt >
line vati, da so duševni procesi cr akcije modernih divjakov fdič nc ouiru divjakom pred sto tisot tie pa možki. je eman-j."ti. iJo gotovega obsega je rrs i "!ov»štvo od obstoja iz la je moderni dirjak naš "so-tHta t t era trčila boriti se
»bni jcednik.'' Ima nekatere i-, ho ujela vanjo.
pr<>r lakoti, videti vpraprej ir-' >te p«iteze kot so jih im^li naši j Opazovanje pajčevine pa ni za-preiM'-bib^ v let n« m « .isa. loviTi ri-' predniki, — konservativnost, ru- dostovalo. Treba je bilo tudi ana-l-e ni zi\ ,i!'t <1< la.ll ^orke obleke t in>ko življenje itd.	j logijo med delovanjem pajka ter
y.i / m	n - < ' jnvati stalno cV- On pa je remJtat skozi stolet- ribami v morju. Na ta način je
• LAt en f. tiicito ek^ »teTiec pojedin ja nabranih navad, idej in prazno- ; bila spredena prva mreža, in stradanja.
— To je bila prt<*iljeiia storiti Iz istega vzroka, radi katerega so bučelc izpopolnile svojo čudovito arijo, — da s»« ohrani zarod. Ž"n>ki je naložila narava da ro»li in vztraja otroke, j je tudi vzl>ndila visek pla-
rin^ke ljubezni. Tr teza . mer izfK>Čeika nobenega pojma o šel ta ogenj z neba, v obliku stre-y i pa je sko\ ala instinkt | asu. I)an in noč sta prišla v red- Ker je bil paleč, ga je Sprav. ■ •n. da zavaruje ženska živ. nih presledkih skozi stoletja, j !jala v stik S ^n	v rojih otr »k. I predno je prišlo čloreku na ml-
Ovardijan frančiškanskega sa | jo priseljeništva. Tujerodei so klajmostana v Glavotokn na otoku' sificirani po svoji lastni materin- Kfku ^e je z motornim čolnom od-ščini in njihovi otroci po mate- peljal na Reko. da nakupi živeža j rinščini svojih starisev. Tujerod- sv''.i samostan. Ram je uprav-1 ci in njihovi otroei so označeni	s čolnom ;n motorjem. Kmalu)
pod skupnim imenom "foreign je na n:orju nastal močan vihar,
white stock".
ki jc prevrnil čoln. Ovardijan
Prebivalstvo mesta Cleveland i pater Karlo. ki ni znal plavat',, je,'
znaša 796.841. Od teh je belokoz- kmalu »zginil v valovil?.
cev (torej izvzemši "črnce. Indijan	~
ce, Kitajce, Japonce in druge) i	VABILO
762,026. Izmed teh poslednjih pa _ na i«ro "aaklad , ,
je nič manj kot 549,799 tujerod- '
U 4	- u Glasba v nedeljo 15. oktobra 19221
eev in njihovih tukaj rojenih o- ,, , ,	. .„ __	i
. • d i i v i i i	v Srbskem Domu, 443 W. 22. St.,
...	, . trole Belokozuo prebivalstvo me- NfiW Yf>rk ^ Vsto ina 75< |
Razkritje ognja nam razodeva .fit a Cleveland je po rojstvu pri- Pri6etek r>b 3.'popoldne. Vspor-d nadaljno potezo, ki je lastna žen- blizno tako-le razdeljeno: skoraj j^ s]edeči: 1. Jugoslovanska Gla.^
2-8 odsto Amerikancev, katerih ba igra: Koroško koračnico, Re i stariši so se tudi rodili v Združe- ^ko koračnico, Hrvatski Dofn in! nih Državah, čez 41% tukaj ro- Potovanje po kranjski deželi. — jenih od tujerodnih starišev in 2. Šaloitrra "Skriven zaklad" v čez 31% tujerodcev.	i+reh dejanjih. — 3. šaljiva eno-
Po narodnosti oziroma materin- (dejanka "V ječi". — 4. Prosta za-; »čini (vedno \-števši le prvo in bava in ples. -- čisti dobreek te drugo generacijo priseljencev) prireditve jc namenjen za pokri solneem ter ga" ime- j prednjačijo Nemci — 120.744. Xa ?°dben?li stroškov, zato vljud-
........„	..... la v veliki časti. Iz tega izvira [to sledijo Angleži in Irci. Potem :ao vabirao vse Jugoslovane v
d. da bi si predstavljal prihod i oboževanje solnea jn ^gnja, ki zaporedno Poljaki. Cehi, Madjari ^ter New ^ orku m okolji da r*ih dni ^ ma- solnca ter jutranjo zoro. Izprva predstavlja najstarejšo vero. Ne- Italijani, židje, Slovaki, Sloven- l^rirnam p^mCriTrb^ I lo V pr nieri t. moderno, omehku- f m bil niti presenečen, ko je le govanje svetega ognja je postal ci itd.	'	'
rmi«
brem V Tlj. lllffl plan. ali ru Ijenj.
/erij. Vse, kar ima in kar dela; t. navade, ki je postala ^koro in
t : k t. j - dosegel prvotni človek ski od onih Časov naprej, — nje-e jMttorn mučnih izkušenj ter o-! na verska narava.	k
>novnega razmišljanja. p»tom po j Številne starodavne pravljice, • ;isne^a spoznavanja vzroka in u- i katere jc najti med vsemi naro-•Lnka.	. di govore o ognju, da, je bil ukra-
Prvotni človek ni imel napri- j den z neba. Jasno je da je pri-
va
t • prav je gotovo, da je zdrami na /rtrnka
ieno žennko. je prav tako gotovo, i tema na zemljo. Njegove na da je poreklo par tednov, tekom 1 vade so >e izpremeniie. Povspel katerih je morula skrbeti pred-1-c jt- na drevo radi večje varno-vst-m za dete ter ni mogl* hodi- »li ali pa plazil naokrog ter iskal i i n,< lov kot v normalnih, časih j brane obenem z drugimi nočni-Nadalje tudi gotovo, da ni bi-i mi živalmi.
lo, le eno	kat«ro je držala Nikdar se ni čudil pojaMi
v naročju, temveč, cela kopica o-} dneva in noči. Stvar je bila taka Irok, ki so mrgrajaK po dupJnii. t in to mu je zadostovalo. Njegoi j takrat nobenega stalnega doma.
posel žensk, o čemur nam pričajo' Jugoslovanov, katerih materin-rraske vestalke.	j »čina je navedena^kot slovenšči-
S pomočjo ognja pa je postala J oziroma srbo-hrvašČina. je po ženska tudi hišna gospodinja. — Pred tem časom ni bila nič bolj
navezana na dom kot možki, raz ven tega kadar so zahtevale to
potrebe otrok. Tudi niso imoli
Ravno raditega, kar ni mozke- spomin je komaj Begal nazaj v ga V>rijrala t* kopica otrok, ni na- t prejšnji dan. Vsaki dan je pome-predoval na enak način kot Žen-1 njal zanj ce4o življensko dobo. •ka. Njegovi otroei niso pomenja- f To velja tudi glede letnih call zanj nie v«fe kot mladiči med- j sov. Njegove navade so se izpsre-veda. katerega je ubiL	i menile. Jedel je sadeže in koreni-
Y glax-nem je bil zaposlen r ne-! ke ter se oblekel s ko£uhovino ali
Duplinski mož m njegova žena so se potikali od kraja do kraja, kjer je bil ugoden. Ni pa bilo lahko prenašati ognja in vedno jc bilo potrebno paziti na to, da n ugasnil. Iz tega se je izcimila navada ostali na enem mestu in tu dl navada kuhati in pOei jedil*« katera so dotedaj zavživali ljudje
§i ml sedaj ne moremo niti prod-'koval nobeno lzpremembe v let« iušdtk
ljudskem štetju od 1. 1920. bilo skupaj 31.237 nasproti 18,075 v 1. 1910. namreč:	•
Slovencev: 24,8<M, od teh 12,-378 tujerodcev In 12,426 tukaj rojenih.
Ako žeiae dobiti
sorodnike ali zoaoce iz staro domovine,
mmmm^	*
pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FBJJfK HAKCTCR STATE BANK,
uspehu. Na veselo svidenje dne 15 « oktobra' Jngoslovenska Glasba j (3x 28^-9: 9&11—10)
MOSKIl Zaičitite^ae ^ i«m SJTbiSrr-
(Wihyy Ckl
Tuba Ste. Kit (4'«) II V«i iakMnarjrmli Saa-Y-KilC* St.. N«w Terk
ZAKAJ TRPETI?
Bsvttifttttaa, nevrmlcične in boletin« 9 mUieah ao hitro odprsrl jen a primera* npormbo ■■ >
TroraiMui	t nr. Zdr. d*. \
Oajto, da dobit« prirtaaga T9Č kot 80 let*
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1923
JE IZŠEL.
Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 strani. Vsebuje krasne slike, ter presega glede zanimivih razprav, pripovesti, in poučnih člankov vse dosedanje.
Cena je s poštnino samo 40 centov
za Jugoslavijo je ista cena«
Izrezi te ta kupon, pridenite pokritje v znamkah ali Money-Order, ter pošljite nam.
Naročilni list.
SLOVENIC PUBLISHING COMP.
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
Priloženo pošiljam $......i......,za kar Vas
prosim, da mi takoj pošljete ........ izt. "SLO-
VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR" za leto 1923.
Ime ..........................................
Naalov ........................................
BOJIH, HAROOAJT* am KA "OLAB HA&ODA", maj-
vmtm noTwiy onna ▼ SDK. ratiiim.
RfiAS NARODA, 11. ORT. 1922
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODISEJA.
Spisal Rafael SabatinL
Za "Glas Naroda" pre vel G. P.
18	'	(Nadaljevanje.)
—	Dobili jih boste. To bo posojilo, katero riam boste vrnili, — mislim reči mi boste vrnili, kadar bo*rte mogli.
Izdajalski "nam" ni ušel ušesom Petra. Potrdil ga je v mnenju, ki jra je že stvaril v svoji glavi. Preostali zdravnik je bil tudi v eeli zaroti.
Približala sta se medtem bolj obljudenemu delu obrežja. Na hiter, a zgovoren način se je Blood zahvalil, čeprav je dobro vedel, da je vsaka zahvala nepotrebna.
—	Govorila fova o tem jutri, gospod, — je rekel. — Odprli ete mi vrata upanja.
S temi besedami je irrekel čisto resnico, a izrekel jo je na skrajno ».lab način. Bilo je res, kot da so se naenkrat odprla vrata za beg iz t^mne ječe, v kateri je domneval človesk, da bo preživel celo svoje življenje.
Sedaj bi bil rad sam, da uravna svojega zbeganega duha in da razmišlja smotreno, kaj bi bilo mogoče storiti. Posvetovati pa be je moral z nekim nadaljnim. Tega nadaljnjega je že našel. Za tako potovanje bi bil neobhodno potreben izkušen mornar in tega mornarja je imel v osebi Jeremije Pitta. Prva stvar je bila vsled tega posvetovati se s tem mladim mornarjem, ki bi moral na vsak način postati njegov družabnik v podjetju, če bi se ga sploh lotil. Celi d etični dan je bil njegov duh zmeden vspričo tega novega, nenadnega upanja in nestrpno je čakal večera in prilike, da raz-pralja o stvari s svojim izvoljenim tovarišem.
Vsled tega je bil Peter Blood kmalu v prostorni baraki, v ka^ teri so živeli sužnji in tam se je sestal s Pittom, neopazovan od drugih.
—	Danes zvečer, ko bodo vsi spali, pridi v mojo kočo. Hočem ti nekAj povedati.
Mladi Pitt se je presenečeno ozrl vanj, kajti komaj se je predramil iz duševne letargije, v katerp je zapadel izza časa, ko je padel v suženjstvo.	•	(
&est mesecev življenja na plantažah na Barbadosu je napra-! napravil name Dunaj v kratkem vilo na mladega mornarja velik utis. Prikimal je v znamenje, da je (času mojega bivania tam, sem do-zadovoljen. Vsa njegova prejšnja razsodnost in jasnost je izginila, spei v Dresden Kako je tukaj \se
Pisno iz Dresden.
Spočetka septeanbra sem odpotoval preko Dunaja v Dresden ali Draždane na Sakson-skem.
Kaziiko rued tema dvema bi najraje označil potom primere Ko somi posetil na Dunaju Burgthe-ater. mi je pokazal vodja v nekem temnem salonu, Čigar gobelinske stene in pohištvo je bilo pregmje-
Aforda ga Jene k 'temu le njegov trgovski instinkt, toda že to je mnogo, da ima »misel za to. Pa uol.kjr sem mogel doslej opaziti, izvira spkšno zanimanje za umetnost i i manj egoistic nega vira in je globlje vkoreninjeno v ljudeh:
je čut. ki jih žene za lepoto	__
Če stojiš ob levem bregu Laba.!
HAMBURG
Direktna vožnja z .čudovitimi novim "O" parni Id. Potovanje sa vae kraje Evrope.
ORBITA ...... 14 okt.; 29 nov.; 10 Jan.
OROUNA ......21 okt.; 20 dec.; 31 Jan.
OROPESA ......4. nov.
Naravnost v Cherbourg, Soethhamptee. Hinhmg.
Zaprta kabino. Nobenih posebnih pristojbin-
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON ft SON INC. AGENTS
NovYsrb
pgr
Kretanje parnikov - Shipping News
no s sivim platnom, velik portret !pri Friedrieh-Augustovem mostu
117 W.WMbUM St, CWa»
oU katerikoli porobrodnl tgMU —
Katarine Sehrattcve. Njeno ime je bilo svojčas znano zaradi njenih tesnih zvez z avstrijskim dvorom. Kakor je velika antipatija, katero goji današnji človek do cesarskih in kraljevskih ljubic, sem vendar pred to s»liko o-bstrmei. Izraz njenega obraza je poln plemenite žalosti, oči polne tuge in trpljenja ; toda okoli usten leži črta, v kateri je zapisano, da si je v svesti svojega notranjega bogastva, ki ji ga nihče ne »nore vzeti. D<>l«o sem premišljeval o tej ženski iii še premišljujem; tako živo se mi je zarezala njena slika v cluŠo. Na tej sliki sem videl poosebljen današnji Duna^. Vse, kar daje njegovemu trpljenju in ponižanju črto plemenitosti, izvira iz lastnega notranjega bogastva, iz lastne globoke duševne lepote. Sploh si predstavljam vsako mesto kot živo, čuteče bitje z dušo; m na Duna ju sem imel priliko videti, tako ta duša gla-rno govori, 'tako diha veliko, lepo srce, v katerem je nakopičena tuga. Delo počiva: vse življenje cest je kakor fata morgana; nič zdravega, nič resničnega ni na njem. Vse je kakor daljen sen. o katerem nihče ne ve, ali je bil kdaj resnica, ali šele bo.
Fo teh površnih vtisih, ki jih je
I&ČEM
iručenega peka za stalno delo.
Plača po dogovoru. Eventualno se
m gledaš in gledaš proti haremu mestu, imaš pred očmi najzanimivejši del mesta. Ne rečem, da ni po mestu raztresenih drugih zani- pekarija s hišo vred odda v najem mivih stavb in spomenikov- pačili pa tudi proda pod ugodnimi pa trdna, da je na tem mestu srce pogoji. I.^pa prilika za pravega Dresdna. Kar je najdragocenejše- človeka. Velika slovenska nasel-ga, je nanesla ljubezni polna roka | bina in edina slovenska pekarija v ta krog -.os-kvp^; poslopja sama:z mnosrobrojnimi odjemalci. Po-
drugače! Dresden je prestoliea Saksonske^ ljudje ga imenujejo nemško Fbrenco. Tudi tukaj stoji dvor z vsemi ceremonijoznimi pa-
Njegrovo lice je postfilo suho. njegove oči so bile medle m izgledal je kot pretepen pes. Preživel je vso slabo prehrano, delo na sladkorni plantaži pod palečim solncem in bičem nadzornika ter naravnost smrt nosno, animalsko življenje, na katero je bil obsojen.
Zdelo se mu je. da ne bo postal nič drugega kot navadna žival, j I«čnmi; tukaj prav. tako zapuščen da m- bo pnjrreznil na stališče črncev, ki so delali pogosto poleg nje<ra. Kljub temu pa je ostal mož, ne *>bupan, temveč le otopen od zvrhane čaše obupa. Ko mu je ponudil Peter Blood prvo iskrico upanja, se je dvignil pokonci ter pričel jokati.
—	Pobegniti? — je vzdihnil. — Moj Bog!
Pokril si je lice z obema rokama ter ihtel kot dete.
—	Le mir sedaj, le mir, — je rekel Peter Blood.
so brez izjeme zgodovinske zanimivosti. Bivša kraljevska /palača, katero izpreminjajo sedaj v muzej, tvori središče. Tik ob pala«i, celo s hodnikom ž njo zvezana, je katoliška dverua cerkev. Zanimivo je dejstvo, da je bila saksonska vladarska hiša rimsko-katoli-ške vere, medtem ko je velika večina prebivalstva luteramske veroizpovedi. Cerkev je baročna, palača pa v staronemškem slogu. Kakšna razliua je med izrazom enega in drugega poslopja! Cerkev so zidali italjanski zidarji, ki so se v bližini stavbišča naselili in sezidali celo '"italjansko vas" (kakor poroča zgodovina), katera je seveda sčasoma izginila. In da so zidali cerkev Jtaljani, spoznaš takoj na bujueiu življenju, na temperamentu, ki diha iz teh ponosnih oblik. Vse mirnejše so oblike kraljevske palače, čeprav je tudi na njej mnogo baročnega, skromnejše, brez temperamentnega življenja. ki je last pravemu baročnemu slogu, ki je vstal takorekoč iz valov razburkanega morja.
Ol»e poslopji zavzemata eno stran Lrga, ki se imenuje sedaj
nudhe na npnrvništvo tega lista pod šifro "Pek". (9-11--10)
SLOVENKA DOBI
dobro službo in dobro plačo pri slovenski - družini; z glasi naj se pri Mrs. Jerman, 42 Sherman St., Brooklyn, New York.
(7-10—10)
IŠČEM SLUŽKINJO
za pomoč na farmi in sicer bolj priletno dekle ali vdovo, ker moja ž«ma ne more vsega opraviti. Plača 35 dolarjev na mesee. Naslov: Mike No v o sel, R. F. D. 2, Box S3, Kane, Pa.	(10-13—10)
kot na Dunaju. Toda že v tem tiči;dresdenska <<^^•3maldegaJerle,,, ki največja razlika med Dunajem in j zapira trg proti mestu. Nasproti Dresdenoin.	cerkve pa stoji operno gledališče,
Vsem ljudem na Dunaju manj-1 mojstrsko delo znamenitega gleda-ka Kaiser, kakor prepotreben udjliškegi arhitekta Semperja. Ta telesa. S Kaiscrjevo smrtjo je za-!trg je eden najlepiih, kar sem jah zijala v dunajskem živiju velika,'kdaj videl. Tako veličastno »toje s-koro neozdravljiva rana. Nič te- poslopja, vsako, kakor da oznanja
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v nradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega **Gledališki trg" in na katerega' potnika ne sme presegati $240. sr«.-di stoji spomenik kralja Ivana.: V Italiji in zasedenem ozemlju Nasproti * Labe je znamenita'pa lahko izplačamo brez izjeme
vsakemu poljubne zneske r ame-
riških dolarjih.
Ako kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo.
Frank Sakser Stat Bank, 82 CortUndt St, New York, N. T.
Prigovarjal je svojemu prijatelju, kajti vznemirilo ga je vzhi-jga y DrMdl,mL j., kraljevskega |,vojo dolgo zgddovino, kakor da p | ^ • 1 -l
"Marstalla" so napravili paviljon pripoveduje o svojih lepih in tež-i	IZpi&Cll
renje. kat«*ro je kaz-al njejrov prijatelj. Položil mu je rofco na rame.
—	Za božjo voljo, obvladaj se. — je rekel. — Če bi naju slišali, bi naju oba pretepli.
Med privilegiji, katere je užival Blood, je bila tudi koča, v kateri je bil on sam. Čeprav je že odbila polnočna ura ter je bilo še vedno lahko m o? oče, da se bo priplazil naokoli kak prežeči stražnik, je Blood govoril s Pittom ter ga konečno pregovoril, da je prikril .svoje razburjenje, presenečenje, katero je vzbudila v njem nenadna misel na prostost.
Sedela sta skupaj ter se pogovarjala več kot eno uro še pet a je. Vse misli Pitta so se zjrrnile trenutno kroj; edinega tega. upanja, ki mu je preostalo. Seveda je bilo treba dobiti za to podjetje še na-daljne, najmanj ducat. Izbrati jih je bilo treba Lz mož, ki so se borili v armadi Monmnutha in katere je kupil pdkovnik Bishop. iPred-vsem pa bili zaieljivi ljudje, ki so vedeli kako obnašati se na morjn. Med sužnji sta bila Hathorpe, ki je blužil v kraljevski angleški mornarici. Razven teh dveh pa je bil še strelec, ki se je pisal Ogle.
Blood im Pitt sta se dogovorila, da bo pričel Pitt s pogajanji z ostalimi tremi, nakar bodo rekrutii;ali še šest ali sedem nadaljnih rekrutov. Seveda se bo moral gibati z največjo previdnostjo, kajti vsaka neprevidna kretnja bi lahko vzbudila sum ter preprečila iz-vršenjc celega načrta.
Pitt je rekel Bloodu. da se ne bo zmotil ter se vrnil nato v svojo lastno kočo, kjer je imel ležiš»"e. napravljeno iz slame.
Ko je prijel naslednjega dne dr. Rlood na potno^ je našel dr. Waekerja v |w«»eej dobrem razpoloženju. Ker je razmišljal tekom noči o eeli zadevi, je bil pripravljen po&oditi Bloodu 'katerokoli svo-to do tridesetih funtov, s katerim denarjem bi mogel kupiti čoln ter odpluti z otoka. Blood se mu je zahvali^ na primeren način, a ni hotel pokazali, da ga dejanski veseli ta izvanredna darežljivost.
—	Ne želim si toliko denarja. — je rekel. — Najrajše bi imel čoln. Kdo bi iui prodal čoln ter .si nakopal na svojo glavo kazen, katero je proglasil poverner Steed v svoji proklamacijiT Domnevam, da ste jo čitali?
L*iee dr. Whaokerja je postalo resno.
Zmajal je z glavo ter rekel:
—	Čital sem dotično proklamacijo. Ne m^rem vam preskrbeti čolna. Takoj bi me našli. Določena je kazen dvestotih funtov poleg ječe. To bi me miniralo. Ali me razumete?
Upanja, katera je gojil dr. Blood, so pričela izginjati. Na njegovem licu se je po javil oblak upanja.
—	Potem . . . potem pa sploh ni mogoče ničesar Btorlti, — je rekel.
—	Ne, stvar ni tako obupna kot si jo predstavljate vi.
Dr. Whacker se je prisiljeno zasmejal.
—	Mislil sem na to. Vidim, da mora biti človek, ki bo kupil čoln, mad onimi, ki bodo odpluli z njim. Ne bo mu treba pozneje odgovarjati na vprašanja.
—	Kdo bo pa šel z menoj razven ljudi, ki so ravno v takem položaju kot sem jaz sam T Kar ne morem storiti jaz, ne morejo storiti tudi ne moji tovariši.
—	Na otoku je pridržanih še par drugih, ki niso sužnji. Vež ljudi je tufltaj zaprtih radi dolgov in ti bi bili veseli, če bi mogli razprostreti svoje peroti. Poznam nekega Nuttalla, ki bi z veseljem sprejel priliko, če bi se mu nudila.
—	Kako pa more imeti dolžnik denar, da si kopi čoln? Brez dvom« bi stavili neprijetna vprašanja.
ti zde nenadoma smešne sprično velike resnice.
On,tr:.n kraljevske palače je	.. „
slikarska akademija. Tiho gledal "J*"« odredbe vpotuvaia cotrsba u
,	„ . j	.	... i se I J« n cev v tolika, da za moremo u «t'ai
na park :n na Belvedere in nižje ^ kl lmaj0 ^^	«vr.
doli na Labo, po kateri vozijo»par-liikt, čolni, motorji in kriči vse v polnem življenju.
Ti pa sloniš ob mostu in gleda« v široko reko Vsa dolga doba, odkar so začeli zidati ljudje na tem me^tu do današnjega dne, se sprehaja po tvojih mislih
Kakor en sam drag obra^ ti »rstaja ta doba. ki vsebuje rast tega kompleksa, ki stoji tukaj liki spomenik, kakor egipčanska piramida. in ti se nehate zamisliš vase in se spomniš svoje dcmiovine.
Silvester ^ker (v "Jutru").
za pergianintno higijensko raz- Ki h dneh. Umetnost, vera, znan-stavo, in nihče mi ni tožil, da je stvo so tukaj okamenela, združena i spadala ta stavba h kraljevskemu^trojiea. C'e stopiš pod oboki sli-j dv<>ru. Sploh so dresdenski me- karske galerie v Zwinger, se ti| ščauje vnaj na videz prav malo odpre pogled na to nerešeno veli-prizadeti zaradi padca dinastije i častno uganko človeške umetno-
Življenjc in borba srta jih vse »ti. Vse slike, vae fotografije prevzela. Nič dolgo se ne menijo: i Zwingerja,*ki si jih kdaj videl, se v!lavno jim je, da zakrijejo revščino, če jo je kje kaj. Z bistrim razumom gredo na delo, brez vsake sentimentalnosti, hladno, z eno samo zavest jo: popraviti, zakriti, spraviti v tir!
(Tovejc, l:i kaj hodi po teh ulicah. si ne more zlopa misliti, da je to tis*a Nemčija, ki se je pred štirimi leti še vojskovala in kj^r ni bilo jrovora o drugem, nego o zmagah, generalih in kauonih. Prav ,redkokdaj opaziš kje kakšno sled vojske.
Recimo eene: Ti si navajen, kako jc v ljubljanskih trgovinah in se ne moreš prečuditi, kako je tukaj v<e poceni ? in če računaš še v domači valuti, *se ti zdi, da si prišel naravnost v pravljično deželo. (Edino to je hudo, da kljub pravljično nizkim cenam marke kar tako ktijo iz lastnice, kar vi-* diš strahoma dan na dan jasneje.) Povsodi luksus in eleganca, malo revščine, še toliko ne, kolikor pred vojno v Trstu. — toda ne kričeč, pariški Ink sns, ne vsiljiva eleganca, temveč okusna, zmerna in enostavna.
Vse je tako solidno, čeprav kaže propalost sveta tndd tukaj svoje slabe vplive kakor pevsoa drugod. Nič malenkostnega ne srečaš; vse ve za svoj eCj in hodi svojo pot brez ozira na desno in na levo.
Kljub v«j živahnosti trgovstva pa cvete umetnost kar najlepše, iskal sem objasnitve za to zvezo, kajti pr; nas ni moeno najti tega. V Dresdenn je oboje nekako združeno v najlepšo harmonijo. Prva naloga, ki sem si je stavil, je bila, da najdem temu v^rok. Nisem loigo wkal. Splošno tiči v teh ljudeh mnogo smisla za umetnost Vse izložbe, vsb plakati, hiše, ste briči za reklamo, trgovino, sploh vsa »lika cest je za lepoto narvdu-lenotriu očesu prijetna. Trgovec se posla zaje umetnosti (Čeprav ne najvišje 0," da more nuditi rvojo robo v lim lepši obliki kupcem.
v ameriških dolarjih!
P« iravl odredbi finančnega mini*.«
•t»» v JuoMiaviJi i« bankam tam Mdt
prepovedano izplačevanja čekov oN in Sin nakazil v tujih valutth. Ako tort pošljeta denar v amerikanaki veljavi, bt diai potom čeka ali nakazila, na Oan«. v JugoelaviJI ne omo Izplačati v do-larjin, tam več po dnevnem tečaju v domači valuti, to io v kronah oziroma
Odvetniška vest.
Dr. Fran Tomšič, odvetnik v Litiji. se preseli v Maribor.
•iti tm vodno Izplačila v amoriftkih dolarjih, vendar pa nakazilo ne ame pre-•egatl zneska 9250.— za vsakega posameznega potnika. Do te avote oa lahke Izplačamo poljupne zneake. Ameriški denar aa Izplača lo proti predložitvi potnega lista v tfadu Jadranske banke v
t-JuMlanl aH Zaattbu
V AVSTRIJI. ITALIJ4 In 2A8EDE
NEM OZEMLJU m *e vedno lahko bres
evlr Izvriujemo Izplačil« v amarilklh d*.
•orlih.
Na nakaznici ell ndroCllneni llotu dej bo vidne omaCeno. da ae ima Izvršiti izplačilo v ameriftklh dolarjih.
Poleg zneska, kl na| so Izplača v ame rlikem denarju, oo nam mera poelatl tUdI za poitnlno In drug« strelka kakor
Za IzplaCIle do I 1».— po M contov.
ca Izplačila «d O 10.— do • BO.— po
• 1.—. za Izplačila, kl presegslo znesek
« SO.— po Z centa od voakoea dolarja ali po • I-— od sto.
Denar nam Je poelatl najbolje po De-•n eet le Money Order ell pa New vo+ Bank Draft.
Frank Sakser Stote Bank
V Cr-tlandt tt	Now York. N. V-
Praktični
Priročna žepna knjižica, kl ima TB6 kar je v kupčiji potrebne, is natančno izračun jeno, kakor tudi aa izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stana

8LOVENIO PUBLISHING OO. 82 Cortlandt Street ; Hew York
____
i
12. oktobra t
Pres. Arthur. Bremen; Mount CurolL Hamburg; Taormlna. Genova.
14.	oktobra:	o
La Lorraine. Havre: Olympic, Cherbourg; Pree. Roosevelt. Cherbourg la emen; Orbita. Cherbourg In Hamburg; Ea xod ia.. C h er bo ur jc in Hamburg; Finland. Cherbourg; Arabic. Genove; Belvedere. Tret.
15.	oktobPa:
France, Havre.
17. oktobra:
Reaolute. Cherbourg in Hamburg. IZ. oktobra: l*rea. Garfield. Cherbourg.
IP. oktobra: Kochambeau. Havre.
21. oktobra:
Homeric. Cherbourg: I^a Savole. Havre; Zeetand. Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg in Bremen: New Amstedam, Boulogne; Orduna, Cherbourg In Hamburg; Pres. Wilson. Tret.
M. oktobra:
quitanla. Cherbourg.
S5. oktobra:
Pies. Monroe. Cherbourg: Torek. Bre-
26. oktobra:
Tu8ca.nla. Genova: America. Genova.
28. oktobra:
Lafayette. Havre. Majestic. Cherbourg? Kxoonalnd. Cherbourg: Koord&nm. Boulogne; Conte Rosso. Genova.
; I. novembra: Paria. Havre.
2. novembdk:
America. Genova.
4. novembra:
Olympir. Cherbourg: Laplanr. Cherbourg; Oropcsa. Hamburg; Pres ?Fillmore. Bremen.
7.	novembra:
Mauretania, Cherbourg.
8.	novembra:	'
France. Havre; Amerca. Bremen.
9.	novembra:
Chicago, Havre: Mongolia, Hamburg. 11 novembra:
Homeric. Cherbourg: Argentina. Trst.
CUNARD in ANCHOR ČRTE
Nov paraik na olje
SCYTHIA
20.000 ton
25. novembra
Naravnost v Dubrovnik in Trst
2°in Jt«e	T tem V1ikPm- nov-m- čudovitem paxnlku Kabine z
1 rr^i ^ r,JaJn° °P/emljene M Pomike .1 razreda. Poeebno pozornost se posveča tenam in otrokom Izborna kuhinja In vino brexplaOno
Tl'DI PREKO CHERBOl'ROA VSAK TOHEK NA TREH VELIKANIH
BEREN G ARIA	AQUITANIA	MAURETANIA
DASPEJO V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH. Za gjfkaxte In druge Informacije se oglasite pri bližnjem parobrodnem aB.-ntu
V JUGOSLAVIJO
RED STAR LINK
Iz New Yorka. v Cherbourg in Antwerpen Finland 14. okt.; Kroonland 28. okt. Zeeland 21 okt.; Lapland 4. novembra; Gothland (3. razred.) 11. novembra:
eamo v Antwerpen. Ik New Yorka v Hamburg. Llbavo in Gdansk
Samland (3. razred)---- 8. novembra
American Line
Iz New Yorka v Cherbourg in Hamburg Manchuria 26. okt.; Mongolia 9. nov. Mlnnekahda (3. razred) ..12. oktobr«.
White Star Line ,
lz New Yorka. v Cherbourg in Southampton
Olympic 14. okt.; 4. nov.: 2. decembra. Homeric 21. okt.; 11. nov.; 9. decemty-a Majestic 28. okt.: 25. novem.; 16. dec.
(Največji parnik na svetu.)
Dobra hrana.. Zaprti prostori. Ugodna vožnja v Ameriko za va&e prijatelje. Oglasite se pri krajevnem agentu ali
POTNIŠKEM ODDELKU
No. 1 Broadway.	New York.
PROŠNJA
do Slovencev v San Francircu. !
Swdaj podpisana želim izvede-1 li. ako kateri tukajšnjih rojakov immrtrava potovati v Jugoslavijo :n se t'ez nekaj fasa vrniti nazaj. Vljudno pronira, <la s-e d«tič*ni o-^lasi pri meni. V starem kraju imam 14Ietupga sina t»*r ga želim il«»biti sem. Zatorej bi bil prošen, d<» b' ga vzel .s seboj m skrbel za iij«-«ra na potovanju. — Mrs. Barbara Orekar. 746 Kansas St.. San1
Fr.-inesseo, Tal. f 10-14—10)' —---j
ADVERTISE IN "GLAS NARODA**. >
3WeneKJlne
Hitra služba v Jugoslavijo.
ROCHAMBEAU ____
LA SAVOIE.......
LA BOURDON NAIS LAFAYETTE ......
19. oktt . 21. okt. .. 26. okt. .. 28. okt.
Izborne udobnosti — kabine za dve. itlri In iest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem proetoru — Je-dilnica, kadilnica, bara, brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francoska
kuhinja, vino In pivo brezplačno, godba. ples. Postrežnikl govora slovensko in erbsko.
Najstarejia kompanija. kl prevala Jugoslovanske potnik«.
Posebni parnlikl vlak vzame pot. nike in prtljaao do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela. kakor ho£eJo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je
kompanljskl tolmaC. ki govori val Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih atvarlh.
Za navoalla aa oglasile Drl lokalnem French Lina agentu ali v
K0MPANIJSKI PISARNI
19 State Street	New York City
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽA VAS.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-flngleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE.	... .
Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SL0VEN.-AN3LEŠKI BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
A Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnina
$1
Slovenic Publishing Company
82 Gortlandt Street
• - - —
New York, H. 7

_:_


i
____________
—