Požlnina plačan« t gotovini — Die Posigebahr bar bezali«.
PIJEI3 « CENA L' •.<*
V Cfufoijaiil 3- mol** 1944
Kuini nanic
Polenti, ko je Cerkev komunizem pred 700 Iei( prvikrat tako ostro obsodila, ja to gibanje bilo zatrto. Ampak hudič ne miruje. Ko je posvetno učenjakarstvo začelo razširjati pogubne liberalno ideje, katere so potem rodile tolikanj rfa na vsem svetu, potem ko je gospodarski liberalizem dal pogon za silen razvoj kapitalizma, se ja hudič na drugi strani poslužil delavcev, katere j® kapitalizem začel izmozgavati. Tako sta 3i takrat stala prvikrat nasproti liberalizem in komunizem, ob« olroktv istega očeta. Tedaj je Cerkev vladal svetniški papež Pij IX., ki je v zgodovini zaslovel ne le po tem, da je izmed vseh dosedanjih papežev najdlje vladal, marveč tudi po svojem globokem smislu za opravičene narodne težnje, ki bo so takrat začele oglašati po Evropi. Leta 1848 je ta papež, ki spada med sloveče može na p»-peškem prestolu, nastopil svojo težko službo. Iti! je to čas velikih duhovnih zmed in zablod. Takrat je liberalizem prevzem«! vlado na svetu, takrat se je rodil komunizem, takrat so Evropo pretresalo velike narodne revolucije.
Pa peč Pij IX. je takoj spočetka jasno spre-« videl, kani bo vse to vodilo. Takoj jprvo leto svojega skoraj 32 li^pega vladanja dne 9. novembra I. 184£ izdal svojo znamenito okrožnico >Qut pltiribusf, v kateri Se! peča s komunističnimi zmotami. Zlasti tri stvari je papež v tisti okrožnici odločno naglasil:
Papež, pravi, da komunistični nauk prav v vsoh 9tvareh nasprotuje božjim in naravnim pravicam ter zato Ia ntuk imenuje »kužni naukf.
Dalje papež že lakrat naglaša, da je komunizem zaradi tega tako nevaren in zoprn, ker mu za dosego cilja ni preslabo nobeno sredstvo, na laž n« prevar«. Papež ie torej že pred 100 leti opozarjal in svaril pred Komunistično lažjo. To danes v dejanju mi skušamo. Kajpada še dandanes vsi tako imenovani katoličani papeževim besedam ne verjamejo prej, dokler komintizni« na evoji grbi niso skusili.
Tretje pa, kar t n vso moč glasno kliče papež Pij IX. v tisti svoji okrožnici, je poziv in prošnja vsem bratom, naj srare vernike, da se ne bodo dali po komunizmu prevariii in zapeljati.
Kakor vidimo, jo komunizem že lakrat bil prav takšen, kakršen jo dandanes.
Ta okrožnica pa ni bila edina, ki jo je bil papež Pij IX. izdal zoper kužni komunistični nauk. Dne 20. malega travna leta 184-9 je papei ftnel javen nagovor, kjer je vnovič glasno obsodil komunizem ter povedal, da je komunizem »zmota in zabloda«, še islega leta meseca grudna je paj>ež spet spregovoril ter povedal, kniko komunisti love ljudi * lažjo, ko jim slikajo lepoto komunistične, zgradbe. Toda papež to početjo etrašno obsoja tor pravi, da je takega početja sposobna zluglasaost i« breihožnost komunističnega sistema.
Ša lela 1364 jo papež izdal novo okrožnico zoper komunizem, kjer je vnovič potrdil vse, kar jo dotlej zoper komunizem povedal. V svoji zbirki cerkvenih in uradnih odlokov o raznih predmetih '(Hilabtt) Sa enkrat zabičava, da kainuniiom »a« »tcuplje. misel In srce človeške družbe
€»h Ljubljanici
Vojni dogodki preteklega
Boji uiarsih eddsJkotf v Sfallji
Nemško uradno poročilo dne 24. malega .ravna omenja, da je na nettunskem odseku sovražnik napadel s pomočjo tankov, da pa je bil v strnjenem ognju nemškega topništva odbit — Enote nemške vojne mornarice so v Inki Anzio napadle sovražno ladjevje ter potopile eno korveto, en parnik poškodovale ter močno azdejale pristaniške naprave. — Na jadranskem 'odseku italijanskega bojišča so nemški udarni oddelki vdrli v sovražne postojanke ter zadali sovražniku hude izgube.
Dne 25. malega travna navaja nemško uradno nemško poročilo, da so nemške čete na nettunskem bojišču s protinajiadom spet zavzele postojanko, ki so jo bile mimogrede poprej izgubile. Na bojišču pri Molite Cassinu so nemški bojni letalci uspešno napadli sovražna skladišča ter jih uničili. Neapeljska luka je bila uspešno bombardirana.
Kakor poroča nemško uradno poročilo dne 26. malega travna, je sovražnik na nettunskem bojišču spet napadel, a bil krvavo odbit. — Nn južnem odseku pa so nemški udarni oddelki od 1. sušca do 2-4. malega travna razstrelili 30 sovražnih oklepnikov, mnogo topov in bunkerjev. Nud gorenjo Italijo so nemška letala zbila 13 sovražnih letal.
Po nemškem vojnem poročilu dne 27. malega travna so nemški oddelki na nettunskem bojišču izboljšali svoje postojanke vkljub sovražnim protinapadom. Na južnem bojišču so se spopadli zgolj udarni oddelki. — Severno od otoka Elba so se spopadle nemške pomorske sile in sovražni rušiici. Potopljeni so bili 3 sovražni hitri čolni, zbiti 2 sovražni letali. — Po hudih bojih je nemška vojska očistila otok Mljet komunističnih tolp.
Dne 28. malega travna se glasi nemško uradno vojno poročilo, da so bili zgolj spopadi udarnih oddelkov in da so sovražni sunki bili povsod odbiti. — Otok Korčulo v Jadranskem morju so Nemci očistili komunističnih tolp
Drugi dan, 29. malega travna, pa navaja nemško uradno poročilo, da v Italiji ni bilo kaj
Eomcmbnih bojev, marveč so zgolj letalci rnz-ijali sovražne postojanke in bivališča na net-tunski obali.
Nsva obraenbna bitka na vzhodu uspešno poteka
Zadnje dni preteklega tedna so sovjeti vnovič začeli napadati, ko so za nekaj časa zaradi silnih dosedanjih izgub obnemogli. Medtem so jih Nemci v sredini krepko metali nazaj. Zdaj
ie sovražnik spet začel napadati ob spodnjem )njestru, zlasti pri Jašiju. Naj govore poročila:
Dne 24. malega travna pravi nemško uradno poročilo, da so nemške čete pri Sebastopolu uničile 57 oklepnikov in 27 sovražni h letal. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so boljševiki močno napadali, vendar so jih nemške in madžarske čete uspešno odbile in pridobile novo ozemlje.
Poročilo dne 25. malega travna: Pri Sebastopolu sovražnik hudo, vendar brez uspeha napada. Tukaj je sovražnik izgubit 56 fetal. Sovražnik ob zgornjem Dnjestru dela protinapade, ki so brez uspeha. Madžari so tukaj uničili 24 sovražnih oklepnikov. — Južno od Kovla je bila obkoljena sovražna konjeniška divizija ter uničena, Sovražnik je izgubil več tisoč mrtvih in mnogo ujetih svojih vojakov ter 38 topov.
Poročilo dne 26. malega travna: Pri Sebastopolu so boljševiki zmogli le nekaj krajevnih napadov, kc.r so od prejšnjih izgub preveč oslabljeni. — Pač pa so ob spodnjem Dnjestru prešli v široki fronti v napad, ki pa je bd Nemcev bil uspešno prestrežen. — Severno-zahodno od Jušija so nemške in romunske čete predrle boljševiške postojanke. Sovražnik je tukaj izgubil 22 tankov, 70 topov in 600 ujetnikov. — Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so bili odbili sovražni napadi, znto pa so -nemške čete pri Lucku osvojile s svojimi napadi novo ozemlje.
Nemško uradno poročilo 27. malega travna: Pri Sebastopolu so boljševiki od 12. do 26. apri-
V
la izgubili vsega skupaj 134 letal — Ob spodnjem'Dujestru so bili razbiti vsi sovražni napadi. — Severno od Jašija so začeli napadati boljševiki, kar pn se jim je izjalovilo.
Nemško uradno poročilo 28. malega trnvna: Ob spodnjem Dnjestru je sovražnik zaman skušal razširiti svoja mostišča. Severno od Jašiju so v hudih bojih bili razbiti vsi sovražni poskusi, da bi predrl nemške črte. — Južno-zahodno od Kovla so nemški oddelki vdrli v sovražne postojanke ter pri Turji vrgli boljše-vike nazaj.
Nemško uradno poročilo 29. malega travna: Ob spodnjem Dnjestru so nemške čete vkljub silovitim sovražnim napadom dosegle popoln obrambni uspeh. — Pri Jašiju je sovraži.'!: z novimi četami skušul predreti, pa je bil odbit. Južno od Kovla so neinške čete očistile novo osvojeno ozemlje ter pri tem uničile veliko sovražno skupino, izmed katere je bilo samo ujetnikov 2000, Zaiet je bil tudi divizijski poveljnik sovražne divizije s svojim štabom. — Od 26. do 28. aprila je sovražnik izgubil 105 letal, Nemci pa v tem času le 9.
Ssia.ne pratikemun stične manifestacije
Dne 20. malega travna je v Novfm mest«
bila velika slovesnost, ko bo iiaou tamkajšnje domobranske posadke podali svojo prisego, kakor so prisegli tudi domobranci v Ljubljani in drugod. Na kandijskem stadionu je 'naše vrle domobrance ragovoril najprej poveljnik mesta g. major Hessler, ki je naglasi!, da bodo slovenski domobranci prisegli, da se bodo borili proti komunizmu na .slovenskih tleh, nakar je pozdravil v imenu neinške vojske svoje protikomunistične soborce. Za njim je govoril domobranski poveljnik g. major Ferenčak, ki je naglasil, da bi tudi brez prisege nihče izmed nas ne spremenit svoje odločitve, da se hoče boriti topei komunizem, dokler ne bo iztrebljen.
Po prisegi pa je bila velika manifestacija po mestu.
V	nedeljo dne 23. malega travnu pa je Logatec obhajal poitetnico, odkar je v Logatcu pod vodstvom junaškega stotnika Fortuna bila ustanovljena prva straža za ohranitev naroda. Iz teh prvih početkov se je v Logatcu zdaj razvila velika domobranska sila. Od vseh strani so tega dne prihiteli ljudje udeleževat se teh slovesnih ur. Na slavnost se je pripeljal sam predsednik pokrajinske uprave g. general Rupnik, ki je bil najslovesnejc sprejet. Najprej je bil pred njim mimohod domobranskih čet, nakar je ob pol 11 bila na prostem svela maša, po maši pa zboro-vnje, ki je zapustilo aepc-zabno vtiske.
Izboiev
V	bojife s komunisti sta junaško žrtvovala 'svoje življenj« za svobodo slovenskega naroda častnika Albin Cerkvenik in Anton Ilarbič. Večna jim hvala in slava njihovemu spominu!
Kozaški prostovoljski oddelki so te dni ob zgornjem in srednjem toku Save uničili nad 100 večjih in manjžih Jšcluov, 8 katerimi so se tolovaji vozili s enega breg« na drugi breg.
V	boja. 8 komunisti je junaško padel 1? letni dijak-domobranec Ciril Skupek, Slava mul
Svoje SMjeftje fe daroval na oltar domovin® pod narednik elov. domobranstva Kukovica Franc. Večna slava Junaku!
Na belo nedeljo so bila izredno dobro uspela protikomunističria zborovanja v Skocjanu pri Mokronogu, v Št. Jerneju, v Smarjeti in v Tržišču. Naprej zastava slave!
komunisti bo zažgali več kot pol tisočletja staro kopjjnjsko cerkev; samo ena stara slika ie bila vredna nad en milijon lir.
Velik pora« so doživeli komuhisf^prl Spodnji Idriji v drugi polovici aprila; bili 80 od Nemcev premagani, čeprav so bili komunisti v 50kratni premoči. Imeli no nasS 200 mrtvih.
Sloveusi&it OF ris, Goriškem se j« »vezala z italijanskimi komunisti. Sramota!
Tolovaji so pobrali 100.000 lir delavskega denarja pri nekem stavbnem podjetju v Vrtojbi.'
Oni ponedeljek so pokopali na pokopališču junakov na ljubljanskem Gradu devet domobranskih
M^JlTfClt
Nemčija ima najbolj stalne cen«, piše angleški gospodarski list »Statist«.
Sovjetsko potovalno razstavo so zažgali neznanci v Južni Italiji.
Prvič v portugalski zgodovini so te dni prodajali v Lizboni racioniran kruh.
Japonske fete so začele z novimi velikimi nastopi na Kitajskem.
Rdefa vojska bo dobila nova ojafenja iz nekaj desettisoč badoglijevskih borcev. General Eisenho-wer jc »junake« — odklonil.
Nad 6 milijard luntov šterlingor zahteva angleški finančni minister za vojne potrebe Veliko Britanije.
230 krst s žrtvami sovražnega bombnega napada je bilo oni torek v baziliki »Sacre Coevve« v Parizu.
Prebivalci litine Italije so vznemirjeni, ker so ameriški parniki pripeljali za angloameriške četo 90.000 litrov piva, civilno prebivalstvo pa pogreša najpotrebnejših živil.
Od 80.000 trgovin v madžarski Budimpešti so jih zaprli 18.000, ki s« bila v židovskih rokah.
90 letnic« rojstva je praznoval na Dunaju prof. dr. A doti Lorenz, utemeljitelj nemške orto-pedije,
V	Italiji se saprli vse razkošne gostilniške
obrate.
Hojo bodo safeli v večji nteri saditi v Nemčiji in tudi na Štajerskem, ker so s poskusi ugotovili, da je soja važno živilo za prebivalstvo.
Angloamerifani so hudo bombardirali mesto Malines, sedež belgijskega nadškofa; mnogo ubitih in ranjenih.
113 anglnamcriških bombnikov, ki so l#leli 22. aprila nad Nemčijo, je zbila v 10. urah nemška protiletalska obramba.
Nad 8 milijard feankoTtev je v prometa nn Madžarskem. Računajo, da imajo od celotnega obleka 1 milijardo skrito podeželani.
Za generalnega vikarja Jensitskegs red« jo bil Izvoljen Franros Norbert de Boireu.
Novo bolnišnico za jetične so odprli ono nedeljo. v Pragi.
Pegasti legar ia kuga zopet grozita Palestini.
50 letnico aktivne vojaške snižbe je prazuo-val zaslužni nemški veliki admiral dr. Raeder.
Poljske in češke čete v Aricenl pri Toggi, so se uprle, da bi šle na bojišče 5. ameriške armado pri italijanskem Cassinu.
500 lir za innt dobe v Italiji ameriški in angleški vojaki. Slabo za zasedene Italijane!
20.000 smrtnih žrtev je doslej zahtevalo bombardiranje francoskega ozemlja po Angloameri-čanih.
Hujskanja h stavkam boilo odslej v Angliji kaznovali s prisilnim delom do 5 let in z globo 500 funtov šierlingov.
V	nofi na 19. april so angloameriški bombniki ponovno napadli Pariz in njegovo bližino ter P.ou-en. Poleg ogromne škode okrog 2000 mrtvih in nad 1000 ranjenih.
V	nofi na 21. april so odvrgla sovražnikova letala bombe na bolgarsko mesto Plovdiv, ki so povzročile razdejanja in človeške žrtve.
Z avtomobilom se jc ponesrečil vodia francoske ljudske stranko in borec proti boljševizmu Doriot. Bo okreval.
borcev, padlih za naš narod in vero v boju s komunisti. Večna jim slava!
Brosovo Jaljte so se morale na več področjih Sondžaka in -Črne gore umakniti pred nastopajočimi nemškimi četami.	sf
V zadnjem tfldnr, eo izgubili boljševiški tolovaji na zgpadnem Balkanu samo na enem odseku 1163 padlih in okrog 1000 ujetih ter mnogo drugih vojnih potrebščin.
45£ mrtvih in 65 ranjenih so Imele- komunistične tolpe v nekem odaeltu sapadnega Balkana samo na dnn 18. aprila.
Vrhniški domobranci m oni četrtek slovesno priseg!!'komunizmu boj, Slovenki domdvini pa večno zvestobo.
Starši, pazite na svoje otroke, da vam jih no bodo- z n vašim hrblom zastrupljali in pakvarjali komunistični brezvestnežil
Iva velika komunistična
Zadnje dni preteklega tedna so z Dolenjskega prišla poročila, kako jo tam komunisti na vsei črti izgubljajo. Domobranske čete iz Novega mesta .so zasedle Mirno peč, TreJinje, Tržišča in Žužemberk, odkoder so se komunisti jHjvsod skoraj brez boja umikali, kar se po slovensko pravi: bežali so.
Prav tako tudi slišimo, da so jo popihali celo iz Stične iu Višnje gore. Tokrat pa ne pred domobranci, marveč pred maščevalnimi funti, ki so se doslej skrivali pred rdečo mobilizacijo, zdaj pa stopajo na plan. Teh se komunisti, zlasti pa terenci, strašno boje. Saj res ne poznajo Žale, ko pa so tolikanj izkusili pod rdečo strahovlado.
Komunisti so mislili, da se bodo po 6vojem iicgu mirno odpočili kje v ribniških hribih. Tu jim jo bila zlasti v napotje domobranska posadka v Ribnici, katero so hoteli kar mimogrede »likvidirati«. Pripeljali so s seboj nekaj to-pov, mnogo strojnic iu minoinetov ter več stolni prisilnih mobilizirancev s Primorskega, nekaj pa tudi z Gorenjskega. Te siromake »o potem silili, da so se morali za komuniste zaletavati v junaško posadko.
Strašna komunistična krutost se je pokazala tu pred očmi slovenskih domobrancev. Ko s« se komunistični oddelki že dva dni zaman zaletavali v domobranske postojanke v Ribnici, so prisilni mobilizirane! začeli govoriti, da je v^iko prizadevanje in žrtvovanje prazno, ker teh postojank ne morejo vzeli. Kmalu je bila isidi misli skoraj vsa »rdeča vojska«. Zdaj so komunistični poveljniki videli, da jim pošteni Ijiiilje ne zaupajo. Sklenili so jih ustrahovati na čisto svoj način. 5» prisilnih mobilizirancev so dali privezati na dolgo vrv. V roke so jim dali siaro puške in nekaj nabojev. Nato so jih na vrvi drug na drugega privezane nagnali v naskok. Vseh teh 50 revezev ja padlo, ker so jih komunisti zavestno in nalašč poslali v snut. Poslali so v smrt tiste ljudi, ki so jim že lanskega septembra razlagali, da jih l>odo »odrešili«. Zdaj so jih rešili še življenja, ko so jih prej še gospodarsko uničili.	. .
Kljub v.sern tem sredstvom pa so komunisti v Ribnici doživeli krvav poraz. S temi 50 siromaki vred je obležalo pred Ribnico več ko 300 rdečih l>ojevnikov. V četrtek zvečer so pripeljali v Ljubljano 140 ujetnikov, ki so jih domobranci v teh bojih zajeli i>re<f Ribnico.^ Medtem pa hrabra ribniška posadka zajema še vedno nove ujetnike. Med ujetimi je tudi neki odvet-
nik, ki je s svojo komunistično propagando spravil v nesrečo velik del Notranjske. Ko so notranjski kmetje, ki se zdaj brez doma potikajo po Ljubljani, med ujetniki spoznali tega advokata, so ga malo prijazno sprejeli. Slišal je iz kmečkih ust vso resnico, ni je pa občutil, ker ga je varovala straža.
Poleg ujetnikov, ki njihovo število raste, so domobranci zaplenili komunistom 3 tojiove, nad 40 strojnic, mnogo minometov in več sto pušk.
Skoraj istočasno pa so domobranske čete napadle močno utrjeno postojanko pri Sv. Gregorju.
Pri Sv. Gregorju so domobranci uničili dv«t
brigadi. To sta bili 8. in 9. komunistična brigada, ki sta se tu utrdili, misleč, da jih aoben domobranski napad ne bo od tu ven vrgel. Toda zmotili so se. Izurjeni oddelki so se vrgli med bunkerje ter jih v hipu razstrelili. Isti hip pa je domobransko topništvo i dobro merjenim strelom v polno zadelo hišo, v kateri je pravkar zaseda! komunistični štab. Na licu mesta jo obležalo 34 komunističnih voditeljev. V tem io skozi vrzeli( ki jih je naredil prvi domobrausii naval, planila domobranska pehota, nakar se je začel hud boj, v katerem je obležala večina obeh rdečih brigad. Ujetih je bilo le 24 komunistov. Le nekateri so mogli odnesti pete. Tudi tu so komunisti zajeli mnogo orožja.
Komunistov na Dolenjskem se loteva strah in preplah.
Pod novim imenom - stara laž in stari
Komunisti so svojo barvo spočetka prikrivali pod imenom »OF«, kar naj bi pomenilo »Slovenska osvoliodilna fronta«. Zdaj so to firmo, ki je po Slovenskem postala preveč slabo-glasna, spremenili, da bi z'novo ujeli še kakega norca na svoj lim. Poslej se ta banda imenuje »Slovenski narodno osvobodilni svet«.
S tem pa so hkrati komunisti hoteli povedati, da 6e bliža čas, ko bodo javno morali pokazati, da so komunisti in nič drugega. Po zgledu ruskih boljševikov so oni tudi zdaj ustanovili »Svete«, ki se jim po rusko pravi »sovjeti«. S tem je narejen začetek popolne sovjetizacije med njimi.
Da je to resnica, nam priča navodilo, ki ga je bila pred kratkim izdala XIV. komunistična divizija na Slovenskem, katera svojim podrejenim zaupnikom zaupno sporoča, da se bliža konec vojne, na katero naj bodo komunisti pripravljeni. Zato svojim zaupnikom ta divizija naroča tole, kar naj ukrenejo, kakor hitro bo ob koncu vojne izbruhnila splošna vstaja:
1.	V trenutku splošne vstaje odložimo krinko, katero smo morili kot potrebno sredstvo nositi, in se priznajro za st0 odstotne komuniste k našemu vodju Stalinu.
2.	V vsakem kraju prevzame vodstvo že vnaprej določeni komisar okrajnega sveta ter si išče zanesljive sodelavce med pristaši komunistov. Klerikalci in pa demokrati so '»rezpo-gojno izključeni, četudi danes sodelujejo v OF.
3.	V proletarski državi ne eksistirajo vec privatna posestva, ker smo vsi vneti nasprotniki kapitalizma in ga hočemo tudi iztrebiti. Mi ne rabimo več samostojnih kmeiov, trgovcev, ro-
Gorenjski prisilni mobiliziranec pripoveduje
Pri bojih pri Postojni bo je domobrancem vdalo vež prisilnih .mobilizirancev, ki so jih bili komunisti privlekli z Gorenjskega. Vsi so bili iikjčt.o sestradani ta vsi ogorčeni na komuniste, ki so zdaj spoznali njihovo pravo barvo. Povedali so, da so komuniste takoj spoznali po njihovih delili, pa nisto imeli prilike, da bi jim bili kje ušli. Zlasti se pritožujejo, kako grdo »o komunisti »rekviriralk pri slovenskih kmetih. Pa tudi njihovo ravnanje z ranjenci je bilo nečloveško. Naj govori tak mobilizirani Gorenjec: _ »Neko noč sem bil tudi jaz pri rekvizicijah. Običajno so hodili na rekvizicije stari, že do dna pokvarjeni tolovaji. Ti so rekvirirali za »bataljone, pri tem p« niso pozabili nase, kajti vse žrtve morajo biti poplačane.
To pot ao pa tudi mene vzeli s seboj/ ker pač drugih ni bilo. Prvo smo šli k terencu. Ustavili smo se pri veliki hiši in rejon možak, oči-vidno gostilničar, je dal vodji nase patrole nekak spisek. V tem »pisku jo bilo nekaj podčrtanih imen. Ob slovesu je možak prinesel Se stokleni-®o žganja in dal vsakemu izdaten pt«irek, toda nioji tovariši eo se pornidenega tako poslužMi, da na mene kot zadnjega ni skoraj nič prišlo. Nato sino se napotili naprej.
Prišli smo do majhne, a čedne hiSice. Vodja patrole je giopil v hišo, zbudil stanovalce jn jim naredil pridigo, če« da so vsi izdajalci, ker je njihov sin dezertiral od tolovajev. Nič ni pomagalo, da w je stari oče izgovarjal, da že tri
ne more on nič za to, če je sin ubežal od tolovajev Tudi jok treh malih otrok ni nič zalegel. Mone so postavili za stražo pred vrati, ostali tolovaji pa so delali preiskave in nosili vse na kup pred hišo. Odnesli »o mu prav vse, kar je bilo kaj vredno, vsa živila, odvezali so edmo kravo v hlevu in jo odpeljali. Terenec je pripeljal voz z dvema lepima, močnima voloma in naleaili smo vso ropotijo. Potem smo šli še k drugi hiši in nato še k tretji. Povsod so nosili, toda tako brezolrairno, kol so pri prvi, kjer so bili največji reveži, pa niso delali nikjer. Dajali so nekake bone, da jih bodo po vojski izplačevali.
Zadnje tedne smo bili v bojih pri Idriji. Prve dni je Še nekam šlo, toda potem so prišli Nemci in nas podili, da nismo imeli miru ne ponoči ne podnevi.
Ne vem točno, koliko je bilo naših pri Idriji mrtvih, samo iz našega bataljona jih je bilo 26, a bataljon je. štel 80 mož. Toda jaz setn' moral mrtvece pokopavati. Pokopali smo jih po dva, po 1» tri v en grob Grobove smo kopali v precejšni! razdalji, to pa zato, da če bi kdo našel slučajno en grob, ne bi izvedel, koliko žrtev smo
ime'LeSkenTSe mi je čudno zdelo; 20 mrtvecev je imelo polog težkih ran na telesu se strel v tilnik. Nisem Bi upal vprašati, zakaj to, toda vedel sem, da jih je. nek mlad komisar postrelil in so mu pravili, da je on najbol|ši »dohtar« za zdravljenje ran. To so mu govorili v
šali, toda
pomagalo, da w je stari oče izgovarjal, da ie m | zoravijBuj«	~	, .	,
mesece o sinu nima nobenega poročila, da pač > takrat sem jaz globlji pomen te Sate spoznal.
kodelcev itd. lo so samo še ostanki reakcionarne dobe, ki nas pri dosegi našega cilja motijo.
4.	Sestaviti se morajo seznami vseh trgovcev, obrtitikov, kmetov itd., da bo v trenutku razlastitve ob prevratu vse na razpolago. Pri določevanju teh imen je treba stvarno in neusmiljeno postopati brez ozira na družinske ali katere koli druge vezi.
Zmaga boljševizma v Sloveniji bo zagotovljena samo na ta način.
5.	Božja služba v cerkvah se mora takoj ukiniti, duhovnike pa zapreti. Nadomestilo /a maše bodo mitingi na cerkvenem prostoru, na katerih se bo govorilo o smernicah novega dela. Vsako nasprotno gibanje se mora takoj v kali zadušiti in tam, kjer bo smatral krajni sovjet za potrebno, se morajo voditelji nasprotnikov likvidirati.
6.	Posebno pažnjo je treba polagati na bivše jugoslovanske oficirje in rezervne oficirje, ker so nositelji protirevolucionarnega gibanja, tudi njih je treba likvidirati, čeprav sodelujejo danes v OF.
Smrt fašizmu — svoboda narodni Politkomisar:	Komandant major:
Stane Dobovičnik, I. r. Klanjšek Jožef, 1. r.<
Polovica bi jih pobegnila, če bi mogla in težko čakajo "kakega večjega ofenzivnega sunka domobrancev ali Nemcev, ki bi tolpe razpršil in mo-bilizirancem dal priliko? da delajo po svoji pameti.
Ce bi pa danes mogel nazaj med tolovaje iu svojim tovarišem povedati, da nI res, kar jim komisarji laržejo, bi S8 pa gotovo uprli in prestopili na našo stran.
Hrana je bila zelo slaba in kadar smo bili na pohodu ali pa na begu, nismo po več dni niS jedli. To seveda samo mi »tovariši«, kajti komi« sarji in komandanti so imeli polne malhe in ču» tare, lo pa za to, da so »vzdrževati« moralo med moštvom.
Kadar smo prišli v vasi, so se komandirji in komisarji porazgubili po hišah in si privezali duše, moštvu pa so strogo prepovedali, da so oddaljuje iz stroja, češ da je sovražnik blizu in da morajo biti vedno pripravljeni za borbo.«
Trebljeni« tolovajev v Rosm
V Bosrri so nemške in zavezniške čete v zadnjih dneh napadle predvsem oskrbovalna in rezervna oporišča komunističnih tolp. Nek nemško-hrvaški oddelek je iztrgal boljševikom veliko mu-nicijsko skladišče s kakimi 340.000 komadi muni-rije za puške, 2100 ročnimi granatami, več zaboji protitankovske munieije in pomembnimi količinami razstreliv, štiri nadaljnja municijska skladišča so eksplodirala v vaseh, Ui so, jih na begu zažgali tolovaji.
Vrhnika. Dnevnega »Slovenca« dobite takoj po prihodu jutranjega vlaka v trgovini Habič, poleg šole. Istotam je prodaja »Domoljuba« in tednika »Slovenski dom«. Nedeljskega »Slovenca« in »Slovenski dom« prodaja poleg tega še Opeka. — »Slovenčeva knjižnica« bo naroča, plačuje naročnina ali kupi posamezne knjige na Podiipski eesti 9.
NOVEGA
Nova papeževa poslanica
Papež Pij XII. se je obrnil z encikliko >Ori-•ntalis ccclesiae Deusf, ki je datirana z velikonočnim ponedeljkom, in ki jo je sv. oče sestavil na 1500 letnico smrti cerkvenega učenika Cirila, na vzhodne narode. Papež je pozval te narode, naj se zaradi enotnosti cerkve zopet vrnejo v njeno okrilje. Papež v poslanici predlaga, naj zasveti Vzhodni cerkvi dan, ki naj poklanja večjo pozornost razpršenim bratom Vzhodne cerkve.
d Polnočna slavnostna prireditev v ljubljanski Operi v proslavo Fiihrerjevega rojstnega dne je bila 20. aprila. Na svečanosti so se zbrali tudi naj-odličnejši predstavniki nemških in slovenskih oblasti ter zastopniki stanovskih, gospodarjih, socialnih in kulturnih ustanov, da dostojno proslave praznik vsega nemškega naroda. Slavnostni spored so pričeli ob 23.30 in končali ob p.30.
d $5 letnico rojstva je prainovala oni dan v Ljubljani v znani Aužičevi gostilni Urška Pcnetova, doma iz St. Lamberte pri Litiji. Je že 62 let nepretrgoma v službi enega podjetja. Delu čast! Živela!
d 80 letnik je poslal Jakob Jerala, doh. nad paznik v pokoju v Ljubljani. Bog ga ohrani še mnogo let!
d Železniške ebratne knhinje. Te dni je železniška uprava v Ljubljani odprla za svoje uslužbence dve obratni kuhinji, katerima bo v kratkem sledila še tretja. V njih bodo železničarji lahko po zmerni ceni dobivali dodaten obrok tople hrane. Ustanovitev kuhinjo po vzoru, kakor že s tolikim uspehom poslujejo po Nemčiji, je bila omogočena po posredovanju zastopstva nemških državnih železnic. Te dni odprti kuhinji sta namenjeni kurilniškem« osebju v Ljubljani in Šiški, tretja pa bo na glavnem kolodvoru za ostale železničarje. Pristojni krogi pričakujejo, da bodo železničarji cenili izredno naklonjenost, ki jo uživa njih stan tudi v drugih ozirih in da bodo vendar že enkrat vsi do zadnjega vstopili v prave slovenske vrste — proti boljševizmu.
d Z a pisemsko In blagajniško službo bo začela poslovati pošta v Ribnici na Dolenjskem.
d Zemljiškoknjižne zadeve skrajnega sodišča v Ribnici. Prizivno sodišče v Ljubljani je odloČilo za zemljiškoknjižne posle okrajnega sodišča v Ribnici okrajno sodišče v Ljubljani, ker so zemljiške knjige ribniškega sodišča začasno v Ljubljani.
d Blagajniško službo uvedejo s 1. majem pri poštah Bela cerkev in Št. Peter na Dolenjskem.
d Prepoved cajenja ob železnici. Prezident pokrajinske uprave je izdal naslednjo naredbo o prepovedi sajenja visokih rastlin ob železniških progah: Člen 1. Prepovedano je saditi visoke rastline (koruzo, sončnice, konopljo, sirek in natiški fižol) na zemljiščih ob železniških progah v oddaljenosti do 100 m od zunanjih tračnic. Prekrški prepovedi po čl. 1 se kaznujejo z denarno kaznijo do 50 lir in v primeru neplačila denarne kazni v odrejenem roku z zaporom do 30 dni. Razen tega mora prekršitelj prepovedi odstranili posejane visoke rastline, sicer se le-te odstranijo prisilno na njegove stroške.
d Deset let je minulo 20. aprila, odkar je umrl veliki slovenski komponist p. Rugolin Satt-ner. Slava njegovemu spominu!
Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«;
František Skacelik: »Podeželski zdravnik«
je v prodaji. Roman je pisan talčo prepričljivo, da mora zajeti vsakega človeka. Preprost, močan značaj, ki gu ima glavni juriak, mora slehernega le dvigati. In to je odlika tega romana. V romanu ni nič solzavosti, nič pretiravanj, to je res kos resničnega človeškega življenja. - Kupite in beritel
Poiietimo se brezmadežnemu Marijinemu Srcu i
V Marijinem mesecu maju nas bo Mati in Kraljica naša zbirala pri šmarnieah vsak dan okrog sebe. Prav ta mesec pa storimo vse, da poglobimo svoje versko življenje prav po Mariji.
Vse slovenske družine nuj bi se ta mesec posvetile brezmadežnemu Marijinemu Srcu.
Družine, ki so se že posvetile brezmadežnemu Marijinemu Srcu lansko leto, naj bi v letošnjem maju to posvetitev obnovile. Naj bi dan te posvetitve bil za vsako družino lep družinski praznik. Ob tej posvetitvi oziroma obnovitvi posvetitve zahtevajte tudi družinsko diplomo ter vpis v knjigo Marije Pomagaj, ki jo bo vsaka župnija imela, zato da jo bo, ko bo to mogoče, v skupnem romanju ponesla ob prestol naše Matere in Kraljice Marije Pomagaj! Naj bi ne bilo nobene slovenske družine, ki v to farno knjigo ne bi bila vpisana kot Marijinemu Srcu posvečena družina. Izročitev teh knjig Mt-riji Pomagaj bo gotovo ena najlepših verskih manifestacij vernih Slovencev.
Lansko leto so se brezmadežnemu Marijinemu Srcu posvetili tudi posamezni stanovi, podjetja, ustanove ter župnije. Letos pa naj bi te posvetitve vsa ta občeslva obnovila.
Binkoštna nedelja je določena za obnovitev posvetitve brezmadežnemu Marijinemu
I Srcu vseh lara ljubljanske škofije. Obnovitev posvetitve nr.j se izvede prav na tak način kakor lansko leto posvetitev. Povsod naj bi te posvetitve pripravili kar nojskfbneje.
Binkoštna sobota pa je (»pokorno sprav, ni dan, na katerega naj vsi verniki zadostujejo brezmadežnemu Marijinemu Srcu, tekmujejo v miloščine in z dnifcimi dobrimi deli, zlasti pa naj v duhu Kristusovem poravnajo medsebojne spore. Obnovi nnj se povsod tudi obljuba Mariji Pomngaj, ki smo jo dnli lansko leto v inaju mesecu na spravnn-spokorni dan. Ta obljuba naj se moli pri obnovi posvetitve.
Kjer je to le mogoče, naj bi f« v smisla lansko leto v novembru danih navodil izvedlo tudi ustoličenje Marije Pomagaj po rasnih uslu-novah itd. —
Papcško posvetilno molitev, podobice z obljubami, knjige Posvetitev družin brezmadežnemu Marijinemu Srcu, družinske diplome ter liste za knjigo Marije Pomagaj in drugo dobite lahko vedno pri Škofijskem pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Ljubljana — Poljanska cesta 6.
Škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot v Ljubljani.
OilSOSBSiOS , «
d Kanalizacija Ljubljane. Skupna dolžina kanalov, raznih prerezov, je znašala ob koncu leta 1$M3 v Ljubljani 102 km in 768.40 m (v zadnjem letu se je podaljšalo kanalsko omrežje za 689.40 m). Da bi bil, enako kot središče mesta, obvarovan pred neprijetnimi duhovi in higienskimi motnjami tudi de! mesta, ležeč ob Ljubljanici niže splošne bolnišnice, je v načrtu podaljšek zbiralnih kanalov prav do Fužin. Že leta 1906 so sklepali o tem, pa se je z regulacijskimi deli tudi kanalizacija zavlekla. Zbiralni kanali naj bi se končali v čistilnih napravah, zgrajenih na Paumgartnerjevem svetu pred Fužinami.
d Ljubljanske češnje. V okolišu mestne občine ljubljanske so našteli približno do 1800 češnjevih dreves, nad 300 višenj, dalje 2300 marelic In 3600 breskev. Povprečni letni pridelek je navadno do 6000 kg češenj, 1500 kg marelic in 7000 kg breskev. Tolik pridelek tega sadja je bil n. pr. leta 1942 in približno prav tolik lani.
d Poljedelci, ki ImajB murvine nasad«, pa sami ne gojijo sviloprejk, morajo javili mestni občini v Gorici, koliko murvinega listja bodo pridelali in lahko oddali.
d 102 stara in še vedno dobre volje je Helena Škorjanc v Rimskih Toplicah.
d Novo otroško zavetišče ia šolsko mladino so odprli te dni v Ptuju.
d Pojasnilo li knjižnl tomboli. V spisu h Knjižni tomboli Zimske pomoči je omenjeno, da lastnik tablice, ki je zadela dvojko, trojko, četverko ali pelorico, mora dvigniti svoj dobitek in ne sme dalje igrali. To velja samo za zadelo tonibolsko tablico in ne za druge tablice, ki jih igralec še ima. Torej je od igranja izločena le ona tablica, ki je zadela kak nižji dobitek in ia se ne sme zatajiti in igrali dalje za višji dobitek. Ce lastnik zadeiega dobitka ne dvigne, tablica in dobitek zapadeta. To pojasnjujemo zaradi govorice, ki trdi, da igralec, ki ima več tablic v svoji posesti, in na tablico zadene, ne sme z ostalimi dalje igrati.
d Varfnjmo s papirjem. Nemški listi poudarjajo, da je treba s papirjem 6krajno varčevati, zakaj papir spada med surovine, ki bo za vojne izdelke neobhodno potrebne. Vsaka potrata papirja je greh proti naporom za zmago v sedanji vojni.
• „d J>rTe vn?one semenskega krompirja
iz Nemčije so le dni razdelili na Goriškem. -
d Zastrupitev. 49 letni zidar Evgen Glešič iz Vrtojbe pri Gorici je segel po steklenici, misleč, da je v nji vino. p* je bila strupena tekočina. Ioni I je nekaj požirkov in Se tisti dan v goriški bolnišnici podlegel zaslruplieniu.
d Se nekaj nezgod. V Ljubljani si je Pajnil! Kdvard pri padcu zlomil desno no<ro. Prav tam se je pri padrn poškodoval 40 letni Stoiko Stoikovič. — Demo oko ee jc pokvaril pri de! » 32letni klju-
čavničar drž. železnic Iv«n fiteblaj. — Pri padcu po stopnicah si je zlomil levico ljubljanski 16 letni dijak Ivan Bajec. — Rebra si je polomit ljubljanski gostilničar Peter Košak. — Pri izvrševanju svojega poklica se je smrtno ponesrečil strojevodja France Vidmar.
d 2» 171} je darovala uvaja kri v goriški bol-nišnici Berta Milani Cavazzini.
d ŽrletnUsmkn kuhinjo so izročili te dni svojemu namenu v Zidanem mostu. To je Že četrta ielezničarska kuhinja v celjskem okrožju.
d Z železnim križcem droge stopnje »o bili odlikovanj vojak Martin Kumer iz Šoštanja, dese-tar Silvester Bouče iz Trbovelj, in desetar Alojzij Pregelj iz Jakobovega dola pri Mariboru.
d V Ljubljani p« lani popiti skoraj en milijon litrov vina več kakor predlanskim.
IS 0 V I 6
o i o v i
V	Brezju pri Grosupljem je po dolgi bolezni na velikonočno sredo, 5. aprila, o3> 6 v Gospodu zaspal g. Franc I) r g 1 i n , posestnik in krojač ter skrben družinski oče 8 otrok. Pogreb dragega pokojnika je bil na vel i končni petek popoldne na pokopališče v Grosuplje. Pokojni je bil daleč na okoli znan kot veren in pošten mož. Bil je tudi dolgoletni naročnik »Domoljuba« in katoliških časopisov. Ostale naj tolaži Bog.
V	Žalah pri Kamniku so pokopali 8! letno Marijo Tončič roj. Smolnikar. — V Gorjah pri Bledu so umrli: 80 letni trgovec itd. Vinko Cerne, gozdar Viktor Svoboda in posestnikov sin Janez Ferjan. — V Celovcu je umrla bivša posestni™ 8t> letna Antonija Oračeva. — V Gradcu je umrl nekdanji poslanec v avstrijskem državnem zboru, član velikonemške ljudske stranke prof. dr. Pavel Hoffmann. — V Opatiji je odšla na oni svet 88 letna Alojzija Jurkovič, mati strojnega stavca Ljudske tiskarne. — V Domžalah je zapustil solzno dolino občinski uradnik Milan Cebokli. — V P"'l-brdu v BaSki dolini je zapel mrtvaški zvon ugledni tjjsoodinji In materi Mariji Kusterls. — V Grosupljem so pokonali posestnika In krojača Franc® Drglina. — Na Planini pri Rakeku so položili v grob Ivano Matlčič roj. Tslenič. -- V Ljubljani so umrli: 66 letni lesni trgovec Franio Rus. služiMI davčne unrave .Takob Bone. Manlca Milavec roi. ftkerl, Helena Hribar roj. fikerl. viakovodin drž. žel. v p. Franio P'lih, st<-n|nl stave*- v p. Viklor Zajec, posestnik Frane Bizjan, HiiSan Klemene, Marija Kolnr. Mihael Gabri lelčič. 86 letna Josipma Blažon in slrojevodi« drž. železnic .In lt oh Vidma r j trgovec Janez Menart. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi
'M< V V ^ IZ ČASOV ROKOVHJAČEV
»Nilito 6e ne kcjncj, harambaša!«' odgovori Mali Groga in izgine z Mico v grmovju, koder je Travnov janež kot namestnik rokovnjaškega papeža poučeval nekaj svojih duš o sedmem zakramentu.
Zima je bila. Tudi Veliki Groga je rad prisedel k velikemu ognju poleg Agate, ki se je lesketala v cekinih okrog vratu in žarela v srebrnih gumbih in zaponah. Harambaša je vihal svoje dolge brke in trj$al z roko kos slanine. Agata mu je nalivala kupico in gladila dolge, sive lase.
• Postaral sem se, Agata, in tnoči mi pešajo, te sem mislil, da se umaknem ter v miru preživim ostali čas življenja. Ali Vranjek mi je zmešal štreno. Počakati moram, da moj zet prebije skušnjo in mu zaupam vrhovno poveljstvo. Če bo le kos, da bo krotil te divje ljudi. Sicer pa se midva umakneva v solčavske planine, kjer smo najbolj na varnem in v miru,« govori Veliki Groga svoji družici.
»Grogce, kdo sem!«
»Ne boj se za Malega Grego. Pogumen je in izkušnje »i ie dovolj pridobil. Boš videl, kako bo ukrotil Komenčane in Vodičarte,« ga tolaži Agata.	.
Ogenj je ponchaval. finfranje je bilo tisto noč kratko. Mesec je sve: til nad spečimi rokovnjači, zavitimi pod lubnat« streho v gorke kožuhe in mehke pernice.
IV.
Kaplan Kajetan Huber je stal
zadnjo advetno nedeljo prt odprtem oknu in gledal na Kamniške planine. Kriška planina se je pred njegovimi očmi kopala t jutranji zarji, kopasti Krvavec se je lesketal v snežnih žarkih in Planica na severovzhodu je plamtela v žarečem ognju.	.
Zasanjala je kaplanova duša, zatopil se je v lepoto kamniškega predgorja in začutil gorje svojega srca. Porodile so se mu nove roisl«, se skladale v kitice iu spočel« se je njegova pesem:.
» Nič Se ne boj, papeži
Nebes sosedne, o Planine Ve, strme ste iz doline skalne stene, poln upa se tnoj duh 'kol vas oklene, da ozdravite rane, ktere 'ma srce!
Kajetani je bil pesnik. Nežne so bile poteze na njegovih licih, mehka mu je bila duša in dva žeravca sta uiu senčita obraz v žarkih zimskega sonca.
Hipoma se mu nategnejo žile na njegovih licih, obraz se mu stemni, oči se mu zasvetijo, neprijetne misli,, težke slutnje zapletejo njegovo dušo. Naglo začne korakati ,po sobi gor ia dol. Tresle so se p^dnice pod njegovimi stopinjami, opletale so hlačnice krog njegovih meč in njegova |iokončna hoja je razodevala odločnost in junaštvo. Bil je prej vojak — dragonec.
Zdaj pa je premišljeval. Že je bilo po ooedu in gospod Kajetan se je pripravljal, kaj bi povedal vernikom popoldne za krščanski nauk. Ilokomavlii so bili vedno bolj drzni in so nadlegovali ljudi. Vsak dan je bilo čuti, da so okradli zdaj tega, zdaj onemu pož-gali, zdaj tega napadli, zdaj onega oškodovali. Pretekli teden pa so vlomili ponoči celo v farno cerkev, ukradli kelihe in drugo zlatnino, ukradli celo srebrno sobo svetega Petra. Čutil je kaplan nadlogo ljudi, čutil jo je njegov župnik Dolicelj, pa ni bilo nobenega uspešnega sredstva zoper roparske divjake. Premišljal je, naposled pa se je odločil, da z navdušeno besedo nagovori dobre vernike, naj se osrčijo, naj primejo za orožje in narede konec ti gadji zalegi!
Pomirila se je njegova duša. mirno in odločno stopi na klic zvona proti zakristiji, odtod pa na prižnico.
»Doslej sem vam razlagal, predragi verniki, izpod zvona svetega Petra, katere dolžnosti je Kristus posebno priporočal v evangeliju. Danes pa naru je premisliti največjo dolžnost: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Kdo ljubi, moji poslušalci? Ali ne tisti, ki izpolnjuje božje zapovedi? Ali ne, tisti, ki ne krade, ki ne priča po krivem, ki ne poželi bližnjega žene in blaga? Ali ne tisti, ki pokaže ljubezen v dejanju, da pomaga svojemu bližnjemu, kadar je v sili, potrebi, v nadlogah. In ali ni ta in taka ljubezen prva zapoved poleg božje ljubezni, Ali ne vidite, kako rokovnjači ogrožajo vaše sosede, vaše žene in otroke, ogrožajo telesno in dušno? Ne pustite torej, da nam rokovnjači kradejo blago, zapeljujejo žene, ne pustite, da vam delajo škodo na imetji!, isa poštenju, na dobrem imenu. Dvignite se in udarite po ii gadji zalegil Vi veste, kaka zla vas tlačijo, veste, da se godi pohujšanje in vitebovpijoče pregrehe. Vem, da je dovolj poštenjakov med vami. vem i-iit. ttiui, da je med vami tudi neka* gnilobo in ta gniloba hoče tudi Vas okužiti. Tako ne sme iti dalje. Zdramite se, po daj m o si roke, naša dolžnost je — pn Bogu vas rotim — moramo pokončati to
Kar se oglasi sivi starček z visokim čelom in kosmatim kastorcem: »Ti Sobov kumerč, da ti je prefak upe tov!«*
Te besede Velikega Groge so zadonele p° jarka in s0 veljale Malemu Grogi, ki se je r. Goloba r» jem priplazil od druge sireni in skesano obstal pred svojim gospodarjem.
»Kar še ni, pa še bo,« se oglasi
srčni golobar in strese pred hnram bnšo celo kopo zadavljenih golobov. Bil je poseben mojster v kraji golobov in odtod njegovo ime. Sicer pa je bil Zalarjev Janez iz Kaplje vasi posebno drzen tat in ropar.
Harambaša pohvali Goloba rja: »Janez, ti nikoli nisi zadnji. Zato le |>ov/digncm v kapitana, da smeš odslej malho križem Bonitil«
Golobar strese s hrbta drugo culo in pred harambašico, ki je sedela na mlinskem k„mnu, so se razgrnile najrazličnejše rute, prte-ne in koteninaste, žametaste in svilene. Grbasti Agati se je živo oko zaiskrilo, njena Mica je posegla po rdeči svilenki in še več drugih žeirek je pristopilo in izbiralo rute in robce, fravnove tri so se gnetle krog Agate, Zoretovka se jc režala v tla. Sornovka iz Mengša «e je ozirala po rutah, Potfvirškova Keza si je poinerjala eno, Fundetika je veselili lic gledala pisane robce.
»Kje si si jih vendar nalezel toliko in vsaka je drugačna, janež,« Agata popraša Golobarja.
»V nedeljo sem počaka! ženske, ki so šle s Tunjic od cerkvenega opravila. Pa som jim jih kar po vrsti jemal z glav,« odgovori Golobar. sinejoč se.
»Kater« ruta ti je najliolj všeč. pa jo ti izberi za svojo Mico,« reče Agata. Nato pa se obrne k Malemu G rogu, ki je še vedno zamišljen stal poleg svojega tovariša:
>Saj vem, Grogec, da že te/ko čakaš. Namenjena ti je bila moja Mica. Ilarambaši «i se premalo prikupil, da bi te danes povezal z Miro. Glej. da popraviš, kar si zagrešil. Pa kmalu. Tistega dragonarja iz Komende moraš dohiti v roko, živega ali mrtvega. Tako, pa poišči Travnovega Janeza, ki tam-lc v grmovju pase svoje duše, da te pelje tja pod1 jelko in te poveže. Skočita čez jarek in polajšano vama bo. Vranjek je izdihnil svojo dušo gori V Udnem borštu pod bi-ričevo puško, iu zdaj ni več pomislekov, da bi ti ne vzel moje Mice.<
Ilči pa je veselo kimala z glavo za Malini Grogora in mu i rokami od zadaj oči zntisnila:
»Grogec, kdo sem?«
»Mica, moja Mica!«
» 1 i na moj Grogec.«
šla sta poiskat Truvnovega Janeza, da izreče nad njima poročno dejanje.
»Micin si, moj naslednik pa še ne, dokler ne spraviš komendskega i kaplana pod varno streho.« zakliče |j »oliki Groga za svojim zetom.
' Ti slab človek, da tiie duhovnik ii bežal.
sodrgo, Zmenimo .se za določen dan* da naše sovrage napademo. Na$ nam prete tudi s smrtjo — ne vdajmo se!«
Učinek nagovora gospoda Kaj<x tana je bil velik. Kakor valovje a« se zamajale glave po klopeh, so s* stikala telesa in šepet se jc čul pO ccrkvi. In gospod Kajetan ie- govoril mogočno, je poudarjal besed* in glas se mu je tresel, ko je trouŠ božjo besedo na srca poslušalcev« Solze so se prikazale žauskam nst oči, ko je začel, ihtele so žene, ko je rotil, na glas so zajokala deJde* ia, ko ja skončal.
Možakarji so ostajali pred cer* kvijo in se pomenkovali. Stiskali so pesti, grizli se v ustnice, jezili obrvi:
»Kakor bi bil smreke ruval, t(W ko je govoril,« pravi jurjevec.
»Kakor bi hudičevega olja vli* val na rano, tako je skelelo,« pri« stavi Mencal.
»Kakor bi nas s šivanko zbadfal* tako je bolelo,« pravi Urbanove«* »lu prav je. Mi smo preboječi.«
»To je res. Kaj se bomo bali ti potegavsov. Na svoji zemlji smo i gospodarji. Kdo nam kaj more?« reče Jurjevec. »Pojdimo k Vamp« ku. On je naš župan in moder mo& Pomenimo se pošteno — potem p® udarimo. Drug nas ne bo varoval* če se sami ne bomo.t
Večina možakov aa Jurjevcent odide k Vampku.
V.
Mrak je objel zemljo in strupea mraz je pritisnil pod noč, ko taja čez polje proti Komendi prisopiha, deček zavit v tesen kožušček. Bii je Odemsov pastir Jožek iz Spod« njega Brnika. Naravnost v vežo kaplanije zavije in potrka na ka-planovc duri.
»Jožek, ti si in zdaj prihajaš?. Ali te ni strali?« povprašuje gospod Kajetan prišlega fanta pri 16 letih« malega po višini, a zastavnega ii« vota.
»Kaj bi m« bilo strah? Saj se ša volka nisem ustrašil, ko je jeseni zabredel v mojo čredo. Naš pe* sultan se je zakadil vanj, jaz sem mu pa z gorjačo tako nakačil kožo. da se mu gotovo še danes kolče po tistem šarastem mulcu, ki vedno uhaja od črede.«
-Ko fant ravnodušno pripoveduj* svojo zgodbo z volkom in pregleduje tja na okno; kjer so se belili lešniki in orehi med šipami, se gospoda Kajetana polasti težka slut« nja:
»Gospod beneficijat so te poslali, kajneda, Jožek!«
»Tole pismo so dali za va8^j
Zaslužek sovjetskega delavca
Glavni pooblaščenec za nastavitev delavcev v Nemčiji, ki mora skrbeti tudi za stalne mezde, da ostane kupna moč delavca neoslabljena, je po-drobno proučil stanje mezd v sovjetskem paradižu. Pri tem pa se je poslužil, kot ugotavlja »Kiirntner Zcitun;«, podatkov ne iz nemških virov, temveč je vzel' za temelj izjave voditelja angleške strokovne zveze sira Walterja Cilrina, ki velja kot eden najhujših hujskačev proti nemškim delavcem. Sir \Valter Citrine je objavil v angleškem časopisu »I)aily Heraldut s\oje osebne vtise s potovanja v Sovjetski Rusiji. Ker je znano njegovo sovraštvo do Nemčije, je le nerad podal podatke o sovjetskih delovnih nogojih. Zato je verjetno, da je dejanski položaj sovjetskega delavca še bolj neugoden, kot ga je naslikal sir Walter Citrine.
Ce primerjamo Citrinove podatke o delavski plači v Sovjetski Rusiji z mezdami v Nemčiji, dobimo naslednjo sliko:
V letalski industriji, kjer gotovo plačujejo najvišje mezde, zasluži sovjetski delavec po 11 urnem delu po kakovosti dela na uro 1.45 do 3.G0 rublja, pri čemer je nakupna moč rublja enaka 6ni 10 nemških fenigov. V drugih industrijah znašajo mezde od 1.10 do 3.10 rublja. Da si moremo bolj nazorno predstavljali ruske mezde, naj navedemo še naslednje:
Za nakup zimske suknje mora preprost delavec v sovjetski letalski industriji delati 900 ur, nemški delavec pa za nakup enakega plašča 8ii ur. Strokovno usposobljeni sovjetski delavec mora za nabavo istega plašča delali 300 ur, nemški kvalificirani delavec pa le 56 ur. Isto velja tudi za nakup vseh drugih predmetov. Iz tega primera vidimo, kako strahotna razlika je med delavcem v komunizmu in delavcem v Evropi.
Kupna sila rublja se po današnjih cenah ne more šteti više kol 10 fenigov. Dejansko zasluži torej sovjetski delavec le 11 do 3fi fenigov (1 marka je 100 fenigov) na uro. Kakor je ugotovil sir Citrine, morejo sovjetski delavci pri 6(i urnem tedenskem delu zaslužiti komaj toliko, kolikor potrebujejo za stanovanje in hrano. Za nabavo drugih stvari ne preostaja nič. Znano pa je, da pošiljajo tudi inozemski delavci iz Nemčije denar domov, kar pač najlepše dokazuje, kako dobro je poskrblieno za delavstvo v Nemčiji.
Sovjetska dijakinja
Brezbožniška propaganda
Sovjetska lieračica
Zaničevanje kriia
Sovjetska dečka si obirata uši
Pijanca v Sovjetski Rusiji takole »uniformirajo«

Če pa se ne bodo hoteli vdali, bomo streljali, toda tako, da jih samo ranimo. Mislim, da nam tako ne bodo mogli uiti. Ce pa bi nam vseeno ušli, bo Petek stekel k čolnu, skočil vanj in odplul z njim proč od obale. Mi pa bomo zasledovali bežeče. Ko ic bodo znašli med dvema ognjema, mislim, Jda bodo manj uporni. Pogum torej!«
Ko pa smo se pripravljali na odhod. sta se nenadoma prikazala iz gozda dva mornarja in tako prekri-iaia moj načrt. Nenadna sprememba položaja j« narekovala vsakemu, naj stori, kar se mu zdi najbolj primerno, toda treba je bilo delati z vso naglico. Kapitan nam je dal dober zgled. Ker je bi! oborožen, je pogumno stopil naprej in ostali za njim. Bom, bura, burni... Bitka «e ie začela. Dva mor-uarja st« se zgrudil« na tla. Kapitan je stekel k enemu od teh, ki je bil samo ranjen in ga s puškinim kopitom udaril po glavi. Ostali so se ponižno predali. Žal mi j« bilo obeh žrtev, toda kapitan mi jc zagotovil, da jih je zadela pravična kazen, ker sta imela na vesti več umorov.
Dovoli! sem kapitanu, da je govoril c ostalimi kot njihov poveljnik. Prisilil jih je, da «o ga prosili odpuščanja in se nato zahvalili Bogu, da jih je obvaroval pred nadaljnjimi zločini in jim da) priliko, da se skesajo teh, ki so jih le zakrivili. Morali so priseči, da mu bodo pokorni, dokler •e ne vrnejo na kraj, odkoder <o prišli.
Medtem sta Petek in prvi častnik odSla po mojem naročilu k čolnu in ga spravila na varno. Nekoliko pozneje so se prikazali iz gozda še trije mornarji, ki so se oddaljili od ostalih. Ko so zaslišali streljanje so prihiteli pogledat, kaj se je zgodilo.
Ko so zagledali svojega kapitana svobodnega, e puško v roki, v družbi oboroženih tovarišev in svoje tovariše »vezane ali mrtve na tleh, so obstali, kakor okameneli. Ne da bi se ganili ali zinili besedo, so »e dali zvezali.
Razvrstili smo ujetnike po dva in dva, in krenili proti trdnjavi. Midva s kapitanom sva korakala spredaj, oba kapitanova tovariša sta šla ob straneh sprevoda. Petek pa je ostal zadnji.
Med potjo sem pripovedoval kapitanu o svojem življenju. Ob tem razgovoru sem spoznal, da kapitan ni bil samo pogumen, ampak tudi plemenit, kajti ob mojem pripovedovanju )* bil ginjen do sok.
Ko smo dosneli do trdnjave, sem edkazal ujetnikom prostor med obema okopoma in naročil Petku, naj jim polaga zgraditi veliko kočo ta zavetišče.
Kapitana In njegova tovariša ca sem odvedel v svoje stanovanje in ju ""jprej okrepčal. Ne morem vam popisati, kako so «e čudili, ko so videli toliko koristnih stvari, ki sem si jih
sam naredil Ko pa sem jim povedal, da imam poleg tega še poletno vilo, j« kapitanu ušel vzklik: »Kakšno razkošje, Veličanstvo!« Ta njegov vzklik je bil tako neprisiljen, da sem se moral prav tako neprisiljeno zasmejati.
Zdaj je bilo treba premisliti, kako bi se polastili ladje. Kapitan je priznal, da res ne ve, kako naj bi to izvedli, kajti na ladji je bilo še šest in dvajset ljudi, ki so se dobro zavedali, da so zaradi svoje izdaje zaslužili smrt ali kako drugo težjo kazen, pa naj bi se vrnili v Anglijo ali pa v kolonije. Zato se bodo ogorčeno branili; nas pa je bilo samo pet!
Kapitan je imel popolnoma prav. Kljub temu je bilo treba nekaj skleniti; kajti če ne botno iii mi k ladji, bodo bržkone prišli mornarji iskat svoje tovariše, ker niso videli več njihovega čolna. Piedvsem je bilo treba uničiti čoln. v njem smo našli orožje, steklenico žganja, drugo steklenico polno ruma. prepečenec, precej smodnika in velik kos sladkorja, zavit v kos jadra. Odnesli smo vse v trdnjavo kamor so ujetniki že prej odnesli vesla, krmilo, jadra in jambor. Preden smo zapustili čoln, smo ga prevrtali na več krajih, tako da je bil za plovbo popolnoma neraben.
Prihod dregega čolna.
Ko smo potegnili čoln na suho in (Ja prevrtali, smo sedli v travo, da si odpočijemo in se obenem pogovorimo, kaj bo treba storiti ob prihodu drugega čolna. V tem pa je že eagrmcl topovski strel. Pogledali smo proti ladji in opazili, da so na njej dvignili zastavo kot znak, naj se mornarji vrnejo na krov. Kake pol ure pozneje sem opazil s pomočjo daljnogleda čoln, ki se je odtrgal od ladje in plul proti nam. Nobenega dvoma ni bilo več. Kar smo domnevali, se je zdaj zgodilo. Postavili smo se v zasedo.
Ko je bil čoln oddaljen še dobro miJjo, smo ugotovili, da je v njem
deset ljudi, ki so bili vsi dobro oboroženi. Nekoliko pozneje jih je kapitan spoznal drugega za drugim in označil med njimi tri poštenjake, ki so jih drugi šiloma potegnili za seboj. Poveljnik in ostali pa so bili zločinci, zmožni kakršnega koli nasilja.
»Ljudje v našem po!ožaju se pač nimajo bati ničesar hujšega. Sicer pa je pravična stvar na naši strani. Kjer je pravica, je tudi Bog. Če pa je njegova volja, da podležemo, se ji moramo ukloniti. Kaj bi pomenilo nekaj let življenja, če si omadežujemo vest s kakim nečastnim in nepoštenim dejanjem? Ali ni smrt sladka, če umrje-mo z zavestjo, da smo se borili za pravico?«
Spoznal sem, da moje besede niso bile zaman, kajti kapitan se je zopet opogumil in dejal:
■ Prav imate, gospod. Ukazujte in pripravljeni smo izpolniti vsako vaše povelje. Vse bomo storili z vami in za vas, gospod «
»Samo ena stvar me boli v tem trenutku,« sem pristavil. »Kaj pa?« me je vprašal. »Da so v čolnu trije poštenjaki. Ne vem, kako nai jih rešim. Na delo, v božiem imenu!«
Razdelili smo ujetnike, ker smo se bali, da bi 6« uprli, ko bi spoznali, da je prišla pomoč. Dva izmed njih, ki sta bila po kapitanovi trditvi najhujša zločinca, je Petek zaprl v neko votlino. Dal jim je nekaj hrane in pijače ter jima obljubil, da bosta izpuščena, če se ne zgodi nič neprijetnega. Obenem pa jima je zagrozil s smrtjo, če bi skušala pobegniti. Ponižno sta se mu zahvalila in obljubila, da se ne bosta niti ganila, naj se zgodi kar koli.
Z ostalimi smo ravnali bolje. Toda tudi od teh smo dva pustili zvezana, ker 6e kapitan ni zanesel nanju. Po kapitanovem nasvetu sem dvema ukazal priseči, do. se podvržeta moji oblasti ter da se bosta borile in umrla K nami. Bilo nas ja torej sedem dobro
,f «
Ko to zagledali kapitana tvobodnega In oboroženega... so obtlali kol okameneli.
oboroženih in sposobnih, da se zoper«
stavimo onim desetim, toliko bolj, keil so bili med onimi Jrije, ki so se jiml le neradi pridružiti. Poteg tega pa smo se mi borili za dobro stvar, njih pa so vodili zločinski nagibi.
Medtem je čoln dospel-do kraja« kjer je pristal prvi. Mornarji so sto« pili iz njega in gledali okrog sebe« Ko so zagledali drugi čoln, so se m«t približali in vsi začudeni obstali, kot so opazili, da je popolnoma izpraz« njen. Nekaj časa so se med seboj pogovarjali, nato pa so začeli klicati na! glas. Ker se nihče ni oglasil, so stopili drug poleg drugega in vsi obenem sprožili svoje puške ...
Nastopil je trenutek, da »kočimcS iz zasede in jih presenetimo, predeni bi utegnili zopet nabasati puške. A! smo bili preveč oddaljeni in med nantt in njimi je bilo preveč proste obale* tako da bi imeli dovolj časa, da zopet pripravijo puške ali pa se vrnejo v! čoln, odkoder bi se iahko uspešnol branili.
Zato se mi je zdelo boli primerno^ da ostanemo še v skrivališču in po« čakamo ugodnejše prilike.
Mornarji so se vrnili k čolnu JfflS odrinili od brega. Kapitana j-e ta nji«. hova odločitev silno zbegala. Mislil jej da so morda mornarji domnevali, da! so njihovi tovariši ubiti, da 9e ne bo* do več zmeniii zanje in da bodo od« pluli. Tedaj je njegova lepa ladjS zgubljena za vedno
A še hujše bi lahko prišlo pozne)*«
Kmalu pa smo opazili, da se čoto vrača proti otoku. Trije mornarji s<< ostali v čolnu, ostali pa so izstopili/ Brez dvoma so nameravali poiskati sledove za izginulimi tovariši.
Naša naloga je postala še težavnej« ša. Da bi napadli teh sedem in jih premagali, ni bilo tako težko. A kaj bi nam to koristilo, če bi medtem ušlS tisti, ki so ostali v čolnu? Kako pa je bilo mogoče napasti te in one? Polejj tega pa so tisti, ki so ostali v čolnu« nekoliko odrinili od brega.
Opazovali smo ostalih sedem, ki sd v strnjeni vrsti krenili navkreber po! griču, ob katerem je bila zgrajena: trdnjava Ko so dospeli na vrh, od« koder se ie v!del velik del otoka, s<S začel: kričati in klicati na vse vrlo/ Ker ni bilo nikakega odziva, so sedli pod bližnie drevo, da bi se posvetovali. Tudi mi nismo vedeli, za kaf naj se odločimo. Če bi vsaj zaspali, kot njihovi tovariši!... Ali da bi sprožili puške, kot preji... Toda niti eno, niti drugo se ni zgodilo! Skoraj sem obupal, ko nisem mogel najti no« benega izhoda iz mučnega položaja* ko mi je nenadoma šinila v glavo re« Silna misel.
Bojna zvijača.
Mornarji so se dolgo posvetovali« Ko so se končno dvignili, so se vrnili po griču navzdol in krenili proti bre« gu, brez dvoma z namenom, da s« vrnejo na ladjo. Mi pa smo bili drugačnega mnenja, posebno kapitan, ki mu je bilo mnogo na tem, da bi s£ zopet pridobil svojo ladjo. Tedaj seml izvedel načrt, ki mi je pravkar Sinil v glavo. Naročil sem Petku in častni« ku, naj odhitita proti Izlivu reke na1 zahodu, do kraja, kjer je Petek ušel svojim »nrijateljem«, ki so ga hoteli požreti. Tam naj se povzpnejo na gnS in začnejo kričati, da jih bodo mor« narji slišali. Ko se bodo ti oglasili, naj se oddaljijo in pri tem kličejo angleške besede, ki sem jih jim povedal, nato pa nai se oddaljijo v gozd in naj pazijo, da jih mornarji nikdar ne bodo zapazili. Skušajo naj iih zvabili vednd bolj v goščavo Ko bosta to izvedla, naj odhitita na kraj, ki sem jim gst določil in kjer jih bomo čakali.
(Dalje DrlhndnHČ.T
Ing, srh. Ogrin Glisti*:
Hišna vlaga
(Dalj*.)
Tudi pri balkonih opažamo pogosto kvarne posledice zamakanja. Balkon obstoji navadno iz ielezobetonske plošče kot nosilne in iz cementno prevleke na vrhu kot talne konstrukcije, še tako fina prevleka pa sčasoma zaradi krčenja razpoka. Skozi te prav majhne razpoke pronica v beton voda, železo v betonu pričenja rjaveti in razgalja beton. Nadalje raztaplja in luži voda v betonu »pno, ki «e v obliki belih madežev nabira na spodnji strani plošče. Pozimi seveda se pridruži vsemu temu še zmrzal, ki skromno započeto razkrajanje kaj hitro nadaljuje iu dokonča. Da take poškodba kolikor toliko omejimo in onemogočimo, moramo dodati cementni prevleki kako zgostilno primes, ki prepreči razpoke. Ce pa 6e nahaja pod balkonom stanovanjski prostor, je previden strokovnjak pri izdelavi balkona še skrbnejšL V tem primeru namreč lahko nastanejo razpoke v vrhnji cementni preseki tudi zaradi posedanja zidu. Tu pa navadna rodotesna prevleka ne zadoiča več. Namestiti moramo elastično vodotesno osamilo (izolacijo). Tako osamilo napravimo tako, da nalepimo z bitumenskim lepilom na zglajeno betonsko ploščo eno ali dve legi bitumenske lepenke, ki ju vmes in na rrhu še dobro premažemo z istim lepilom. To osamilo končno še prekrijemo s primemo talno konstrukcijo ter jo tako zavarujemo pred poškodbami. Seveda mora biti tudi odtok vode najskrbneje urejen.
pRAq
Beton
Ovojna Balkonska vrata
Tudi vodni dovodi in odvodi Secto puščajo, In to zlasti ob priključkih izliva, bojlerja, kopalne peči in stranišča. Če pušča pipa ali straniščni iz-plakovalna naprava itd. in 6e voda pravilno odvaja, tak nedostatek ne Škodi poslopju tej je popravilo umestno kvečjemu zaradi stroškov za nepotrebno porabo vode. Ce pa zaradi katere koli druge napake v vodni napeljavi pronica voda v Bidovje, je popravilo nujno potrebno zaradi vzdrževanja stavbe v dobrem stanju. Taka popravila so Cesto prav malenkostna, a nam prihranijo, če na odlašamo z njimi, lahko občutno škodo. Večkrat je treba priviti le kak vijak, včasih zatesniti s pre-divom in mirujem kak površno napravljen navoj, od časa do časa je treba premenjati tesnila, ki se »časoma pokvarijo, siatesniti odtok straniščne Školjko in jo priviti k tlom, popraviti priključke kopalno kadi, umivalnika itd. Tudi pri eklopnih obojkah odtočnih cevi sc pojavijo večkrat napako. Vse te napake pa je treba nujno popraviti, da se ne namaka hiša in so morda ne pojavi 5e celo tako zelo nevarna hišna goba.
Se neprijeinejže so navadno poškodbe naertale saradi mra«a. Ta namreč razžene kopalno peči, Vodovodne napeljave, n»j)eljavo iti kurila hišne (centralne) kurjave ter prizadi>ne znatno večjo •kodo. V odtočni h ceveh, nameščenih ob zunanjih »ten.ih, voda polsu/onu zmrzuje, dokler cev popol-
3*
PioSde v Cen- ttiuvs
'ŽtlH a mmža VODOrtfSNO OiAMllO
Meq.akt.it
— o,"!'
~ .Železni Ve zn i ki _zid iz vojakov
Osamitev Balkona nad Tinom
noma ne zamrzne. Zamrznjene cevi in posodč moramo nemudoma odtaj&ti, preden led cevi ali posode lie razžene. Bolje je seveda zmrzovanje v cevi sploh preprečili s tem, da prostore segrevamo ali pa, da cev toplotno zaščitimo. Za ta primer je najboljša hišna (centralna) kurjava. Važno pa je tudi nameščati napeljavo tako in na takih mestih, kjer jih zmrzal čim manj osiroža. Vodovodnih in odločnih cevi torej kljub splošni navadi ni priporočljivo nnpeljavati ob zuuanjih zidovih. Kjer pa «o take cevi že napeljane ot> zunanjih zidovih in hišne kurjave, ni, postavimo ob hujšem mrazu v listi prostor vsaj prenosljivo petrolejsko pečico ali pa obesimo pod ogroženo cev petrolejsko lučko, ki stalno ogreva cev in prepreči, da voda v njej ne zamrzne.
IDiitJs nrthnunjt«,)
PRAVNI NASVETI
Prepoved sajenja visokih rastlin ob ielezni-cah. Pokrajinska uprava je izdala odredbo, ki prepoveduje saditi visoke rastline (koruzo, sončnice, konopljo, sirek in natiški fižol) na zemljišču ob železniških progah v oddaljouosti do 100 m od zunanjih tračnic. Kršitve te prepovedi se bodo kaznovale z denarno kaznijo do 500 lir in v primeru neplačila denarne kazni v odrejenem roku z zaporom do 30 dni. Razen tega mora pre-kršitelj odstranili posajene visoke rastline, sicer so te odstranijo prisilno na njegove stroške.
Sprememba zglaševatnih predpisov. Vsakdo, ki se pri nas stalno ali le začasno nastani, ali spremeni svoje sedanje bivališče ali je tudi le n« obisku pri sorodnikih ali znancih, mora to v 24 urah naznaniti priglaševalnemu uradu občine, novega bivališča. Ravno tako se mora odjaviti pri priglaševalnemu uradu v 24 urah, kdor opusti svojo stanovanje in se izseli iz občine. Pri tem mora navesti občino novega bivališča. Če se stanovanje spremeni v območju o?»čine, jo treba prijaviti samo novo stanovanje. Prijava se izvrši na posebni tiskovini, ki jo mora podpisati tudi hišni lastnik ali hišni upravnik, pri podnajemnikih pa stanodajalec.
Prestavitev pešpoti. Iz gospodarskih razlogov
je dovoljeno pešpot prestaviti. Po našem mnenju
vam tega upravičenci hoje po pešpoti na bodo mogli zsbraniti, ako vas bi pešpot ovirala pri razširitvi gospodarskega poslopja. Sicer je pa lo odvisno od krajevnih razmer. Ne boste pa smeli pešpoti prestaviti na tuje zemljišče, razen seveda v sporazumu z lastnikom.
Pomilostitev kasni. 3. L. S. Obsojeni ste bili na pet mesecev zapora m bi radi vedeli, ali vam je bila z zadnjo amnestijo kazen oproščena. Do sedaj namreč še niate prejeli nobenega obvestila. — Vprašajte pri sodišču, ki vas je obsodilo.
Ufna dob« * toKarinl. F.B.O. V trgovinski obrti traja učna doba dve leti, pomočniška pa tudi dve leti. Dovršeni štiri« razredi meščanske, srednje ali njej enake strokovne Me nadomeščajo učno dobo in eno leto pomočniške, tako da jo potrebno v tem primera samo eno leto delati v trgovini, da »o pridobi potrobn« izobrazim za samostojno izvrševanje trgovinske obrti.
Iz življer.j^
za življenje
Mati in hči
V tramvaju sem videl tole: Slovit« igralka j« sedela tem z materjo, ki jo je bila prišla obiskat za nekaj dni. Mati pa2 ni bila deležna dobro vzgoje, a bila je povrhu ie strašno nervozna. Govorila je tako glasno ia vsiljivo, in tako jezltf-vo je razpravljala • tvojo odrestlo bčerko, da i« je občinstvo nevoljno zgledovalo. Namesto pa, da bi hčerka vzrojila in ji povedala tvoje, kar se na žalost tako često godi brez pravega vzroka, ni rekla niti tistih na videz nedolžnih besed: »Mama, nehaj že vendar sitnariti,« ampak je priredila ljudstvu predstavo, ki je bolj učinkovala kakor kateri koli njen uspeh na odru: Ostala je mirna in ljubezniva, odgovarjala ie na vsako neprimerno besedo nežno, mirila je razburjeno mater brez jeze v glasu in srcu, in ta prizor lo smeli navzoči uživati dobrih deset minut
Ko sta zapustili voz, smo imeli občutek, da bi morali nesti za hčerko velik venec in jo trikrat nazai poklicati.
Ukradena radirka
Mala šolarica je svoji součenki na skrivaj vzela radirko Ko to jo zaslišali in kaznovali, j« rekla za svoje opravičilo, da to tovarišici ni škodilo, ker je iz bogate hiše. Vidite, vsakdo ima r srcu kako zvijačo, ki ga hoče zmotiti t prave poti. Kaj bi bili pač vi rekli mali tatici? S« li trne krasti človeku, ki je z blagom tako založen, da ene reči niti ne opazi? Krasti pomeni na skrivaj vzeti drugemu in vzeto tebi nakloniti Človek mora poznati mejo med svoji® in tujim Dovoliti, da se pasejo lastne krav« in ovce n« tujem detelfiičti. dokler jih ne prežene pet, ali pa trpeti, da konj grize živo mejo, dokler ne prid« voznik iz krčma ter udari t pestjo žival po gobcu in jo s »ki!« požene naprej, to ni človeško. Kdor ne pozna točae < meje med svojim in tujem, je kakor pijanec, ki tava po poti in ne more držati smeri. Malo na levo, maio na desno, to mu nič ne de; vse eno mu je, stopi li na krompiiiiče ali pa ga zanete v jarek. Saj on je pijan. Dobro jc, ds to vemo; potem se ravnamo
Kdor je vzel radirko, je nezanesljiva oseba; vse eno j«, če jo oškodovani pogreša ali ne. Vzeto je vzeto, meja je prekoračena. Tat je ob irdni korak, in to t« zanj izgub«, ki mu je ne nadomesti noben denar. Kdor s« tega zave, te mora razjokali. Ako imate v razredu med malimi tovariši-cami katero revico, ki se je malce izpozabila, bi jo jez opozoril em to, da so na svetu železne blagajne, v katere s« ne more vlomiti. A dopovedal bi ji, da je najboljSe varstvo pred tatvino in vlomom vest, ki človeku ne da, da bi ga sebične in krivične želje »pravile na polzki tir. Sebičnost ie spravila malo Jerico na krivo pot, da je prvič zagrešila malenkostno nepoštenost. O, da bi bila obenem tudi — zadnja!
Kako ae obvaruješ nepoštenosti? Samo ako od najmanjše tuje lasti odmikai prste tako kakor da je jedka ali žareča reč. To je edino utpešno varstvo pred -tatvino. Ne zadrži beliča, ki ni tvoj, pa četudi je menda milijonarjev, ki ga ne bi nikdar pogrešil. Za njega je tak denar malenkost, za tebe pa najvažnejša reč na svetu, kajti na njem i je tvoja čast in tvoja častitost, ki je v nevarnosti.
V New Vorku je bil kupil milijonar pri ubogem dečku časnik in mu dal zanj doifsr. Deček ni ime! drobiža, milijonar pa je vozniku pomignil, da bi šls, ker ni ime! časa čakati, da bi mali denar kje razinenjal. Ko ja priSel do doma, je bil tudi že oni deček tam. Kako je bil zasopihan! V naglici je bil namreč razmenje! denar ter je zdir-jal vzporedno z vozcco, ki te je mogel zavoljo množice vozi! le bolj počasi premikati. Trudil s« je, da bi izroči! denar, ki ni njegov. Milijanar j« takoj sprejel dečka v tvojo službo. Zakaj?... Ketf je vedel, da je mali »vnren pred tatvino«, in da te more u&nj zanesti.
Jerica, Jerica, kar ni tvoje, to pustil Ako n« Aodl drugemu, bo gotovo ikodiita tebi, ako ni požteno pridobiten«.
Ste*. 18.
■»DOMOLJUB«, dne 3. maja 1944.
(Stran JI.
O, Utoni -» V. Lovšin
Zgodovinski roman li inoT sv. Pavla
RFIHELn
88
Ali je Rahela zbežala sama s Saro, da ne bi povezala svoje usode s tem starcem ali pa Ke zbežala z mladeničem, ki ga je ljubila? Ali ni bil to Ozcj? Ali je ljubila katerega drugega Jn je očeta varala?
Kako najti Rahelo? Nikakor ni mogel dati I? javnost njenega bega, niti obljubiti kakšno nagrado tistemu, ki bi hčer nazaj pripeljal. Ni smel v javnosti povedati svoje sramote, ker bi se » tem onemogočil in še kako: pred lzma-•lom, kateremu je zagotavljal, da uči ni pobegnila. In potem?
Sklenil se je obrniti na starega Barabo, prekanjenega človeka, ki je bil zmožen kakor Katerega koli zločina, tako tudi odkriti sled, ker bi za Ruhelino sledjo razposlal svoje pri-•taše. Vse je bilo odvisno oc.' tega, da ga dobro plača in veliki duhovnik je bil odločen, da ne Lo skoparil.
Poslal je služabnika, da ga poišče. In ker Je mislil, da bo ns ta način odvrnil javno mnenje o pobegu hčerke — ni bilo namreč izključeno, da je Ozej govoril tudi z drugimi — ko se bo peful s Pavlom in to vrgel med javno radovednost.
Ljudstvo je sovražilo oznanjevalca evangelija med pogani in on, ki ga preganja, je hotel preizkusiti na množici svojo dolžnost. da jo veliko duhovništvo v dobrih rokah; hotel je, da bi bili tovariši zaposleni s Pavlovo zadevo; tako no bodo imeli časa baviti se z njegovimi družinskimi težavami. Ko je bil Pavel prepeljan v Cezarejo, sc je hotel osebno podati tja in ga tožiti numestniku. S seboj bo vzel slavnega Tertuln, seobrezanca, najboljšega zagovornika v Jeruzalemu, ki je dobil že mnogo pravd, čigar zgovornosti in prekanjenosti se ni bilo mogoče zopcrstavljati. Zgovorni zagovornik bo dosegel aposloiovo obsodbo. Na ta način se bo tudi osebno seznanil z namestnikom ia ta se hc 1» potem {Oliko oziral na njegove tekmece. Gotov je bil, da ga med obravnavo namestnik ne bo odstavil in obravnavo bo lahko zavlekel. Ponesel bo namestniku tudi bogato darilo.	*
Podal se je v dvorano velikega zbora, kjer Je bil ob tem času vedno kak član. Naše) jih je celo več, kakor po navadi. Vsi so mu šli naproti tn ga sprn^vali o hčeri-
»Kako je z njo? Ali je bolna, ker jc nekaj dni že ni več videti?«
Vprašanja so bila naperjena od nekaterih kot zasmehtjive zbadljivke in neprikrita radost nad njegovo domačo nesteio. Na ta način je spoznal, da je bil Rahelin beg znan v mestu. Zakaj je zaupal Ozeju? Sprašuje in sprana, da vsi o tem govore. Ugovarja. Njegova hči ni zbežala. Doma je v ženskih prostorih s siaro Saro. Zlobni jeziki...
Stari Izahar, eden njegovih redkih prijateljev, mu svetuje, naj se pokaže z njo ob •voji strani.	...
»Pojdi z njo na sprehod po mestu: pošlji jo s Saro v tempelj, ali h kaki prijateljici. Na ta način boš zavezal jezike, da sc obrekovanje ne bo širilo,« mu svetuje.
»Rahela je nerazpoložena, zato ne more ven.«
Izahar noče - vztrajati. Razume.
Veliki duhovnik obrne razgovor na Pavla in zaroto, ki je sklenjena proti njemu. _
»Zarota se je ponesrečila in zarotniki, ker so bili s teboj,« mu reče duhovnik Neftali.
»Z menoj? Veliki duhovnik, ki dariije •pravnega kozla niS sme biti sam spravni kozel.«
»Očitajo ti, ker nisi šel in pregovoril Li-zija, da privede Pavla pred veliki zbor.«
»Ali mn morem jaz vsiljevati svojo Hudobni duh in morda sam BelCebub, ki ie glavar hudobnih duhov, podpira ta izmeček. Bojim se, da ga Llzija pošlje Feliksu.«
»Bolje tako. Antonij Feliks se ne bo znal Upreti zlatu,« opomni Izahar.
Ni prav, da Savel živ zapusti mesto. Eden od nas, morda ti, dobri Tzahar, bi moral iti k Liziju, da spremeni svoj sklep in doseči, da jutri pripelje to kugo v dvorano velikega zbora.«'
»Kaj misliš, da bi dosegel?«
»Zarotniki...«
»Zarota je Šla po vodi. Zarotniki jedo in pijejo.«
»Kaj jedo in pijejo. Ali misliš, da je Adonaj počeščeu, kadar je želodec prazen?« vpraša Ana-nija pikro. »Golov sem, ako bodo izvedeli, da bo kugo pripeljal v veliki zbor, bodo na mestu iai storili svojo dolžnost.«
>Ne verjamem. Navdušenje je splahnelo.«
»Boš videl da bodo storili. So dobri dečki. Vse je odvisno od tega, da pregovorimo Lizija.«
»Lizija se ne bo uklonil.«
»Treba je iti k njemu.«
»Nima pomena. Ko se je za nekaj odločil...«
»Se poskusi.«
»Pojdi ti.«
»Jaz ne morem iti k njemu, ker sem veliki duhovnik. Trpela bi moja čast. Pojdite.«
»Ne.«
»Zakaj ne?«
»Je brez pomena.«
»Poskus...«
»Nočem postati nečist.«
»Oproščam te poslavne nečistosti. Pojdi.«
Izahar se ni dal pregovoriti. Pa ludi drugih ni bilo mogoče pripraviti do tega. Nihče ni hotel iti k tribunu, ker so bili preveč gotovi neuspeha. Pritrjevali pa so odločitvi, da se poda Ananija v Cezarejo k namestniku, da ga preprosi za Pavlovo gmrlno obsodbo. Tudi izbira zagovornika je bila odobrena.
»Ako bo potreba podkupiti namestnika, ga pa bomo. Nikoli ne bo denar bolj uporabljen!« vzklikne senator Jeremija.
Ananija se vrne v svoje prostor« in Izahar gre z njim.
»Dovoli, da te kot prijatelj nekaj vprašam.«
»Govoril« odgovori Ananija z narejenim veseljem. Vprašanje je bilo mučno.
»Ali je res, da je tvoja hči nerazpoložena?«
»Ali si upaš o tem še dvomiti?«
»Nihče ne verjame, niti Izmael, Fabijev sin. Ali ne bi bilo bolje, da priznaš njen beg? Noben oče ni odgovoren za ravnanje svojih otrok, da njihove zablode no pridejo njemu v nečast. Povej resnico, Ananija; sicer...*
»Sicer?« vpraša veliki duhovnik s trdim glasom.
Izahar je vedel, da so njegove besede nerodne prijatelju.
>Ako me nočeš poslušali...« pristavi.
»Le povej «
»Sicer js tu nek gum...«
»Kaj?«
»Da deklica ne mara starega Izmaela in da ti, mesto da bi zlomil upor, hliniš liolezen ali celo beg ali ugrabljenje, da se izmotaš na kak način iz zagate.«
»Ne moreni zapreti ust obrekljivcem.«
»Vem, da je to nemogoče. Zato mi ne taji kakor bi bilo bolje, da ne poveš. Govorim ti kot star prijatelj. Saj veš, da te Izmael sovraži. Rad bi dosegel mesto velikega duhovnika. Ali ne bi bilo bolje, da ga nimaš za tekmeca?«
»Moj bodoči zet!« pristavi trpko Ananija.
»Stori kakor veš. Zadeva je končno tvoja. Jaz bi raje priznal, da je zbežala in povedal, da je zaradi tega razdedinjena in prokleta. Ako'bi se govorilo en dan dva, ne bi ti ničesar slišal, 'ker bi bil na potu v Cezarejo. Namestnik pa... Ako nimaš hčere, ti ni treba dati dote, niti skrbeti zanjo: vse svoje bogastvo bi lahko porabil zase. Stori pa — ponavljam — kakor veš in znaš.«
»Hvala ti za nasvet.«
»Ki se pa ne boš ravnal po njem,« pristavi Izahar.
Annnija ne odgovori; da bi pa mučni razgovor speljal na drugI tir, vpraša:
>Ali pojdeš tudi ti v Cezarejo?«
»Ako želiš?«
»Želim.«
»Pojdem, da lxxio videli, kdor ljubi Izrael, sovraži to kugo. Kdaj pojdemo?«
»Najprej moramo izvedeti, kdaj potuje Savel.«
(Haljo orlf.oHnil«.)
54.
Potem je pričel nositi kamenje, travne ruše iu veje više gori, kjer je bila voda zelo plitva, in tako je napravil nekak jez. Voda iz tolmuna se je odtekla in Benjamin je vzel trepetajočo postrv iz blata.
05.
Vprašal jo jc, kam gre njegova pot sedaj. In postrv mil je odgovorila: Naravnost v ta gozd pojdi, po tej stezi, ki jo vidiš tu. Potem boš prišel do votlega drevesa z veliko odprtino pri vrhu debla. Žlezi skozi in prišet boš v kraljestvo sov. Tam boš zvedel vse drugo.«
66.
Benjamin »e jc postrvi lepo zahvalil in jo vigel v vodo onkraj pregrade. Veselo je zamahnila z repom in mu izginila izpred oči. Nato je pregrada razdrt in Odhitel po ste2i.
Okrog sosedov
a Zanimiva stoletnica. Leta 18-44 so izdali stari srbski državni zakonik. Ta jubilej so v Beogradu proslavili z veliko akademijo, katero so skupno priredili: Odvetniška zbornica, Združenje jirav-nikov Združenje sodnikov ter pravna fakulteta belgrajskega vseučilišča a sodelovanjem ministrstva za pravosodje ter ministrstva za prosveto in vere. Slavnostna prireditev je bila dne 7. aprila t 1 v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze.
's Sami so si postavili šolo. Srbski kmetje iz vasi Ljubinič pri Obrenovcu so med seboj zbrali potrebna denarna sredstva in stavbno gradivo za ljudskošolsko poslopje. Šola js že pod streho ter se bo v njej kmalu lahko vršil pouk. Kmetje so si postavili šolo v domači vasi zato, da bi njihovim otrokom ne bilo treba hoditi v dosedanjo precej oddaljeno ljudsko šolo.
s Junaške smrti je padel hrvatski letalski nad-poročnik Cvitan Oalič. Po sestrelitvi 40 sovražnih lelal na vzhodnem bojišču, je podlegel v borbi proti angloameriškim nstrahovalnim bombnikom.
s Poglavnik j® podpisal zakon, na podlagi katerega bo Hrvatska odkupila vse obveznice dr-Cavuih posojil bivše Jugoslavije na svoiem področju in jih zamenjala za novo posojilo Neodvisne države Hrvatske. Amortizacijska doba novega posojila bo znašala 50 let. — Bivše jugoslovanske obveznice, glaseče se na tuje valute, bodo prav tako zamenjali, pri tem bodo tuje valute preračunali v kune po uradnem tečaju.
s Cene tobačnih izdelkov v Srbiji so naslcd-■je: zavojček 20 cigaret vrste Vardar 80, Morava 50, Zeta 40. lbar 35, Drava 30 in Vojaških 25 din. Ena cigareta velja 6 din. Prosta je edino prodaja cigaret Timok, ki se prodajajo zavojček 20 cigaret po ceni 200 din.
s Več tovarn za konserviranje sadja je nastalo v zadnjih dveh letih na Hrvatskem. Izdelale so do 1500 vagonov marmelade in podobnih sadnih dobrot.
Preganjanje komunistične zalege na Hrvatskem. Nemški oddelki so skupno z deli neke kozaške divizije, hrvaškimi planinskimi lovci in domačimi oddelki v zadnjih tednih ponovno napadli komunistične tolpe. Razbili so tolovajske skupine ter so sovražniku, ki je ponekod napadal z močnejšimi silami, vsepovsod zadali težke in krvave izgube. Nemški oddelki so se vrnili domov večinoma sploh brez vsakršnih lastnih izgub. V 4 dneh s0 našteli vojaki na enem samem odseku na Hrvaškem 381 mrtvih tolovajev. Poleg tesa so izgubili komunisti preko 200 ujetnikov. Ti so izpovedali, da so imeli tolovaji visoke izgube zaradi napadov bojnih letal. Mnogo orožja in streliva, opreme in živil je padlo v nemške roke. /lasti občutne so bile za komuniste izgube radijskih in telefonskih aparatov in strojnic.
Reja malih živali na Koroškem
Reja kokoši na Koroškem je med vojno nekoliko upadla, ker ljudje krmila uporabljajo za važnejše namene. Reji koz se drži na predvojni višini. Razveseljiv je napredek čebelarstva. Reja kuncev pa ni popolnoma zadovoljiva, ker jih je So vedno preveč in porabijo za zajca, količino krme, ki bi drugod več zalegla. Zato hočejo na .Koroškem rejo kuncev nekoliko omejiti.
Enajsto »Svetove« knjigo
»Mehanika vsakdanjega življenja«
bo lahko marsikdo uporabil kot pomožno učno knjigo za tehnična in mehanična vprašanja, saj »o v njej takšna vprašanja razložena na kar moč preprost in umljiv način. — »MEHANIKA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA* razlaga zanimive in poučne pojave, ki jih človek srečuje vsak trenutek v svojom življenju; na slehernem koraku doma, na cesti, v vlaku itd. — Lepo knjigo krase tudi Številne preproste slike, ki pojasnjujejo pisano besedo. S knjigo bo vsak bralec gotovo zadovoljen. Naročite se na »Svet«! — Naročniške ceno so:
broširane knjige 25, na (lijake 20 in vezane 40 lir. ■ _' _
Križem sveta
Papeževa repica
Od lanske jeseni, ko so bili srečno spravljeni vsi poljski pridelki, je bil redkokdaj na trgu ali pri posameznih trgovcih v mestu naprodaj »to-pinamburc ali lepo po domače: papeževa rcpica. V Valvazorjevih časih je bila ta repica pogosto hranivo našega ljudstva, zlasti ko še niso poznali krompirja. Papeževo repico so pozneje sadili, da so jo rabili za prašičjo krmo. V zadnjih desetletjih pa je repica izginila in so je sedaj v letih stiske in hudine spet pojavila, toda pod tujim imenom »topinamburc.
Posebne ladje za Blatno jezero
Na Madžarskem bodo v kratkem dogradili prvo posebno ladjo za Blatno jezero, ki je v mnogih predelih zelo plitvo. Pogon te ladje bo urejen z zračnimi propelerji tipa »Asbothr. Ladja je dolga 28 m ter 5 iu pol metra široka. Opremljena bo z motorjem in plinskim generatorjem za les. Sestavljena pa je tako, da bo pri obte-
KrižssoMa St» 16
1	2	3		4	5	6	7	8
9			10		11	12		
13					14			
15			16		17	18		
19		20				21	22	
	23							
24	25	26					27	
28		29	30			31		
32			33		34			
35			36			37		
38					39			
Vodoravno: 1. ločilo, 5. materija, 9. osebni zaimek, 10. »Tiho!« 12. dve, 13. vrh v Karavankah, 14. vseeno, enako (tujka), 15. osebni zaimek, 16. ne debel, 18. arabsko moško ime, 19. geometrijsko tevilo, 20. obrtnik, '22. skrajšan veznik, 23. vodni ptič, 24. kraj pečata (latinska kratica), 26. priimek slovenskega pisatelja, 27. del kolesa, 28. kratica pri naštevanju, 30. polčas (športni izraz), 31. kratica za stran, 32. krama, mešanica, 34. vodopad, 35. plazilec 36. družinski član, 37. ta (brv.), 38. plin, 39. varnost, zaščita (srh.)
Navpično: 1. dom mrtvih, 2. turški državnik, 3. pokrivalo, 4. univerza, 6. del telesa, 7. zemlja ob morju, 8. avgu3t v slovenščini, 10. veznik, 11. tebe, 16. sodni zbor, 17. ječa turških žena, 20. velelnik glagola peti, 2t. nemška reka, 25. kraj, od katerega so začna tekma, 27. pridelek jesenske košnje, 29. kurivo, 3t. rojstni kraj velikega slovenskega škofa, 33. medmet, 34. oblika pomožnega glagola.
Rešitev križanke it. IS
Vodoravno: 1. sok, 4. oje, 7. mol, 10. obed, 11. N&o, 12. mir, 13. USA, 15. Rus, 16. lir, 17. omika, 19. S. š. (Severin Šali). 21. teme, 23. trta, 25. ime, 26. ajd, 27. pek, 28. kula, 30. tara. 31, al, 33. obred, 34. ml., 33. kad, 37. oče, 38. dim, 40. otok, 42. Dora, 43. tam, 44. oča, 4/>. noj.
Navpično: 1. som, 2. Obir, 3. ker, 4 od, 5. Josip Jurčič, 6. en, 7. mir, 8. okus, 9. los 13. ume, 14. akt, 16. etika, 17. omelo, 18. Arpad, 20. šakal, 22. emu, 24. ter, 29. Abo, 30. tee. 32. _„ „_ .,„, lata, 34. Miro, 35. Kot, 36. dom, 38. Don, 39.	P* Pri
maj, 4i. ko, 42. da.	i Ljubljana,
žitvi g 30 tonami tovora segala lo 50 cm v vodo. Na ta način bo lahko vozila tudi po najbolj plitvih predelih Blatnega jezera.
Tudi Čehi proti boljševizmu
Številna protiboljševiška zborovanja češke so imela med češkim prebivalstvom v mestu in na deželi močan odmev. V Wittingenu v južni Češki je morala policija zaradi velikega naval« poslušalcev celo zapreti mestno gledališko dvo. rano. Na Taboru ao bili prisiljeni zborovati za. radi prenapolnjenostl hkrati v dveh dvoranah. V, Brnu bodo do nadaljnjega imeli vsako nedeljo prolikomunistična predavanja.
S« bodo gradili parnike-velškane
Znani seslavitelj luksuznega parnika velikan« »Normandie« Vladimir Jurkevič je te dni izjavil, da v povojni dobi navzlic razvoju letalskega pro-meta ne bo odveč gradnja parnikov velikanov. Jurkevič je mnenja, da bodo gradili ladje s 100 tisoč tonami, ki bodo imele brzino 38 milj nt uro in bodo lahko sprejele naenkrat SOOO pot. nikov.
Časopis v apnencu
I.ctalR89 je neki rudar v ILirzu zavrgel f«. sopis, v katerega si je bil zavil malico, r neki kot rova. Tam so ga nedavno spet našli. 50 let je voda neprestano kapljala na papir in ga polagoma prevlekla s tenko, prozorno, toda kakor kamen trdo kožico iz apnenca. Na ta način se je časopis izvrstno ohranil, da ga je mogoče i« daues brati, prav tako kakor tedaj.
Zdravniška
Zdravnik Beutler je bil prav tako bogat kakor skop. Nekoč mu je zbolela edina hči zaradi vnetja slepiia —- in kar pač malokuteri zdravnik stori — je oče operiral svojega lastnega otroka. Operacija se je posrečila. Drugi dar. so prišli znanci, prijatelji in sorodniki vprašat, kako je kaj z bolnico. Skoraj vsak je radovedno pripomnil: »Ali ni krvavelo vaše očetovsko srce, ko ste imeli svojega lastnega otroka pod nožem?« Odgovor ni bil nič pri,, jnzen: »Neumno vprašanje! Operacija je operacija! Urežeš, vzameš ven, zašijea, )>a pika:« Tudi brat zdravnika je prišel: »Ali ti ni src« krvavelo...?« Ves divji ga je prekinil zdravnik: »Z;daj sem pa žc do grla sit vaših neumnih vprašanj! Saj me vendar že skoraj štirideset let poznaš! Šem mislil, da me poznal že (kt dna « Tedaj se je brat nasmehnil, rekoč: >D»J< da do konca poveml Saj vprav zato, ker te tak® dobro in že štirideset let poznani, sem ie hotel vprašati: Ali ti ni krvavelo srce, ko si moral hčerko iz tako bogate hiše zastonj operirati?«
ftfcS&S €»0i£*sr&flc	
Prh temina za aaie oglate se platoje sap rej.	
RBPSnjSBS SBfflg motovileč, repno neme in travna semena kupi Fran Pogačnik, Ljub-liana, Dunajska cestaSS (Javna skladišča)	VBjHSa krepkega za kleparsko obrt sprejmem takoj. Celotna oskrba v hiši. KoSiček Lado, klepar* stvo, Novo mesto
HirinssiSiB najbolje popravlja in uglaSuje po ugodni ceni A. Železni k, izdelova-te!j harmonik, Vrhnika, Stara cesta 50	Vajena z« slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem proti takojšnji plači. -Sedej Leopold, Slomškova 23
Naročite se takoj na »SiovenČefi knjižnico« pri našem zastopniku ? Vašem kraju ali pri župnem taras«. ali pa pri upravi, Kopitarjeva ul. ^
Heraasgebe,r -■ hjtatejlj, d,^ Gregorij Pečjak Pret l R, profesor v pok. _ Schriftlelter - Urednik, France Kremžnr, Jon.nalist, časnikar. _ „ rur »ljnašita tiskarna« — la »Ljudsko tiskarno: Jože Kramanc, Direktor, ravnatelj. — Alle iu J aihach _ v« J ( i,,hli»nl »Donoljab«	lato z. Inozemstvo 30 llz. - DopUe .a «pl . .prelemi
^ p« 'prava .Domoljube«, - Otflati ■• zaračunajo po posebnem ceniku. - Telefon e r a* o ii t v • ta Vprat™ItavV 40-04.