TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. j Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 25. avgusta 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 97. Nelegalno trgovanje z molitveniki. Na dopis g. Zabreta, priobčen v našem listu dne 16. t. m., smo prejeli od trgovca B. pojasnilo, koje priobčujemo v naslednjem dobesedno: Kot prvi vzrok, zakaj so duhovniki baje primorani naročati molitvenike . za svoje farane sami, navaja gospod Zabret trditev, da prodajajo trgovci samo »šund«, to je »molitvenike, ki so zbrani iz vseh vetrov in so brez smisla«. ; Gospod pisec imenuje tu pavšalno . vse molitvenike, ki niso izšli iz »Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani — šund,, prav kakor da bi molitvenike lahko spisal vsak mazač in jih dal trgovcem v prodajo kot kake šund-romane! Predno je gospod pisec zapisal tako zaničujoč izraz, naj bi bil raje preje vzel par takih molitvenikov, ki so mu pri vsakem trgovcu na razpolago, v roko; v njih bi našel imena dotičnih pisateljev, oziroma izdajateljev, ki mu bodo kot duhovniku gotovo znana, na primer: Karol Či-S°n, vikar, Janez Godec, župnik, Frančišek Watzl, gimn. katehet, dalje Katoliška knjigarna v Gorici, in dr. Poleg pisatelja in izdajatelja bi pa g. pisec lahko videl v vsakem molitveniku tudi dovoljenje škofijskega ordinariata, brez katerega ni bil natisnjen noben molitvenik. Potemtakem so torej vsi ti duhovniki spisali sam : šund<: in ker »Jugoslov. knjigarna« v Ljubljani deloma sama prodaja te molitvenike, prodaja "torej tudi ona »sund«!• Trditev gospoda pisca, da trgovci, posebno oni na stojnicah, prodajajo namesto dobrih molitvenikov sam šund«, je torej neresnično, zlohotno natolcevanje, ki ne dela njemu kot duhovniku nikake časti in zato toza- V?1. trgovci odločno protestiramo Proti takemu nazivanju molitvenikov, katere prodajamo mi poleg izdani »Jugoslov. knjigarne« v Ljubljani Izjavljamo, da bomo proti nadaljnjemu preganjanju in prepovedovanju istih v nakup kot »nepravih in nedovoljeni*1«, kot se je to prakticiralo doslej, iskah zakonite obrambe. Kot nadaljnji tehtni vzrok potrebe naročanja molitvenikov po duhovnikih navaja g. pisec dejstvo, da trgovci nočejo imeti v prodaji onih molitvenikov, katere duhovniki priporočajo, temveč da ljudem vsiljujejo druge, pri katerih da več zaslužijo! Tudi ta trditev je kakor prva, neresnična, ker vsakdo dobro ve, da trgovec ravno pri molitvenikih nima ne interesa in ne moči, da bi hotel prodajati le one, katere sam hoče, temveč bo prav gotovo imel največ onih, po katerih je največ povpraševanja. Kot rgovec pa mora imeti tudi pri molit-izbiro, da more ustreči vsem drnlir“->-tina Pa je, da molitveniki drugih izdajateljev V opremi, trpež-nosti m ceni lahko vedno tekmujejo z onimi iz »Jugoslov. knjigarne« v Ljubljani in bo to tudi najbrž največji vzrok tako hudega zaničevanja istih 8 strani g. pisca. Onega trdovratnega nasprotnika pa, ki baje nikakor ni hotel imeti v prodaji tudi onih molitvenikov, ki jih g. pisec navaja, je on iznašel pač le v svoji domišljiji, da bi z njim pod*, svoje izmišljene obdol-žitve. Ne trgovk? pač pa duhovniki so tisti, ki ljudem, posebno pa otrokom, ne le^ vsiljujejo, temveč naravnost ukazujejo v šolah in cerkvah, katere molitvenike da morajo kupovati in kje, namreč ne^pri Irgovcih, temveč edino-J© v župniščih, za katero trditev ima-^o polno dokazov na razpolago. Razpečavanje molitvenikov po duhovnikih je organiziralo »Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani« po vsej verjetnosti samo in tako imajo nekatera župnišča kar stalno zalogo, druga pa jih naročajo le ob gotovih prilikah, n. pr. o birmi. Takrat pa se nekateri duhovniki z vso vnemo trudijo, da bi jih prodali kar največ mogoče, in so nam znani slučaji, da je duhovnik prodal o priliki birme po 200 in več molitvenikov. Po vsej pravici lahko trdimo, da je postalo skoraj vsako župnišče na deželi tajna podružnica »Jugoslov. knjigarne« v Ljubljani, skoro vsak kaplan pa njen naj-agilnejši sotrudnik! Ne prodajajo pa le molitvenikov, temveč tudi druge devocijonalije, kakor: rožne vence, svete podobe za na steno in drugo. Končno je neresnična tudi pripomba g. pisca, da duhovniki od prodaje molitvenikov nimajo nikakega dobička, temveč vedno le škodo. Nasprotno smo ugotovili (kako, je naša tajnost) in na zahtevo lahko na pristojnem mestu vsak čas dokažemo, da dobe •duhoYniki pri naročanju molitvenikov isti popust, kot ga imajo trgovci in da torej ne delajo zastonj. Ako bi imeli pri tem res samo škodo, bi se bili že davno zahvalili za ta posel, ker bi posebno kaplani, po besedah g. pisca, iz svojih prejemkov ne mogli dolgo doplačevati! Ker delajo duhovniki s svojim intenzivnim trgovanjem z molitveniki in drugimi devocijonalijami trgovcem in založnikom, ki plačujejo davek in nosijo še polno drugih bremen, težko škodo, prosimo in zahtevamo v obrambo svoje borne in težko ogrožene eksistence, da se vsem duhovnikom kot privatnim osebam, ki v to nimajo in ne morejo imeti pravice, od pristojne oblasti takoj splošno in odločno prepove ^ vsako nadaljnje naročanje in razpečavanje molitvenikov in drugih devocijonalij. »Jugoslov. knjigarna« oziroma »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani pa naj se opozorita, da se smeta v svrho razpečavanja svojih knjig In dr. posluževati poleg svojih prodajaln in podružnic le legitimnih trgovcev, ki bodo njih knjige, kakor doslej, rade volje imeli vedno v prodaji. Nova lestvica za dohodnino. Dohodnina se odmerja pričenši z letom 1927 brez 30% nega linearnega pribitka. Plačevati jo je samo tedaj, če znašajo skupni dohodki več kot 6000 dinarjev. O dohodka, ki ga ugotovi cenilna komisija, izračuni davčno oblastvo po lestvici iz leta 1914 prvotno dohodnino ter prišteje k tej eventualno še 10% ali 15%ni pribitek za manj obtežena gospodarstva. Na tako izraču-njeni znesek se prišteje še 40% do 120% vojni pribitek. Od dohodka 30.000 Din znaša na primer: Din a) prvotna dohodnina po lestvici iz 1. 1914 1.545’25 b) 90% ni vojni pribitek 1.390'75 skupaj 2.936’— To velja pa le za one davčne zavezance, ki so oženjeni in imajo vsaj enega nepreskrbljenega otroka, ali pa so vdovci in imajo vsaj dva nepreskrbljena otroka. Za oženjene, ki nimajo nepreskrbljenih otrok ali pa za vdovce s samo enim nepreskrbljenim otrokom se izračuni dohodnina od dohodka 30.000 dinarjev sledeče: Din a) prvotna dohodnina po lestvici iz 1. 1914 1.545’25 b) 10% ni pribitek za manj obtežena gospodarstva______________154'55 skupaj 1.699'80 c) 90% ni vojni pribitek 1.529'80 skupaj 3.229'60 Za samce, kakor tudi za vdovce brez nepreskrbljenih otrok znaša pribitek za manj obtežena gospodarstva 15 % • Dohodnina se izračuni torej pri njih od dohodka 30.000 Din sledeče: Din a) prvotna dohodnina po lestvici iz 1. 1914 1.545-25 b) 15% ni pribitek za manj obtežena gospodarstva 231'80 skupaj 1.777'05 c) 90% ni vojni pribitek 1.599*35 skupaj 3.376'40 Vojni pribitek znaša pri dohodkih: do 6.500 Din . 40% do 8.000 Din . 45% do 10.000 Din . 50% do 12.000 Din . 55% do 14000 Din . 60% do 16.000 Din . 65% do 19.000 Din . 70% do 25.000 Din . 80% do 35.000 Din . 90% do 50.000 Din . 100% preko 50.000 Din . 120% Davčni zavezanci dobivajo zopet plačilne naloge, tako kakor pred leti, ter je na njih označena prvotna dohodnina, eventualni 10% ali 15%ni pribitek in pa vojni pribitek ter skupna vsota dohodnine. '6a davčnega zavezanca je pomembna seveda samo skupna vsota dohodnine in da se bo mogel vsak sam uve-riti, ali je dohodnina prav izračunjena ali ne, podamo novo lestvico, prirejeno za dohodke do 140.000 Din. Davek je izračunjen na lestvici že kar s skupnim zneskom, torej z vojnim pribitkom in tudi z eventualnim 10% ali 15%nim pribitkom za manj obtežena gospodarstva. K izračunjeni končni dohodnini ni nobenih drugih pribitkov ali doklad, tudi invalidskega davka in komorske doklade ne več. V onih primerih, kjer znaša dohodek samo nekaj čez pred-idočo stopnjo dohodka, pa ne sme znašati skupna, končna dohodnina, več kakor je ona p6 predidoči stopnji in poleg te še dotična razlika. Od dohodka 20.040 Din n. pr. ne bo znašala dohodnina — pri oženjenih z otroki — Din 1733'40, temveč samo Din 1626'75 -f 40 Din, torej Din 166676. Od dohodka 6.100 Din iz istega vzroka ne bo znašala dohodnina Din 31010, temveč samo 100 Din; vselej največ samo toliko, kolikor znaša dohodek preko 6000 Din. Pri dohodkih preko 140.000 se poviša dohodnina za vsakih nadaljnjih pričetih 2500 Din za 134 Din pri oženjenih z otroki, oziroma za Din 147*40 pri oženjenih brez otrok in za Din 154*50 pri samcih. LESTVICA za dohodnino z vojnim pribitkom vred. Dohodnina pri Dohodki v Din oženjenih z otroci oženjenih brez olrok samcih Din Din Din Din Din 6.000 6.500 310*10 341*15 356*65 6.500 7.000 354*55 390 — 407*75 7.000 7.500 388*25 427*10 446*50 7.500 8.000 423*80 466*20 487*40 8.000 8.500 476*15 522*70 546*45 8.500 9.000 511*90 563*10 588*70 9.000 9.500 548*65 603*55 630 95 9.500 10.000 585*40 643*95 673*25 10.000 11.000 660*70 726*80 759*80 11.000 12.000 738*20 812*06 849*— 12.000 13.000 842*40 926*65 968*80 13.000 14.000 922*80 1.015*10 1.061*25 14.000 15.000 1.063*65 1.140*35 1.192*15 15.000 16.000 1.121*60 1.233*80 1.289*85 16.000 17.000 1.247*40 1.372*05 1.434*55 17.000 18.000 1.339*60 1.473*60 1.540*55 18.000 19.000 1.435*65 1.579*25 1.651*— 19.000 20.000 1.626*75 1.789*45 1.870*75 20.000 21.000 1.733*40 1.906*75 1.993*45 21.000 22.000 1.840*05 2.024*05 2.116*05 22.000 23.000 1.951*20 2.146*35 2.243*85 23.000 24.000 2.062*80 2.269*10 2.372*25 24.000 25.000 2.178*45 2.396*30 2.505*25 25.000 26.000 2.426*80 2.669*50 2.760*85 26.000 27.000 2.554*10 2.809*55 2.937*25 27.000 28.000 2.681*40 2.949*55 3.083*65 28.000 29.000 2.808*70 3.089*60 3.230*— 29.000 30.000 2.936 — 3.229*60 3.376 40 30.000 31.000 3.063*30 3.369*65 3.622*80 31.000 32.000 3.190*60 3.509*70 3.669*20 32.000 33.000 3.317*90 3.649*70 3.815*60 33.000 34.000 3.445*20 3.789*76 3.962*-- 34.000 35.000 3.572*50 3.929*75 4.108*40 35.000 36.000 3.894*50 4.283*95 4.478*70 36.000 37.000 4.028*50 4.431*35 4.632*80 37.000 38.000 4.162*50 4.678*75 4.786*90 38.000 39.000 4.296*50 4.726*15 4.941*— 39.000 40.000 4.430*50 4.873*55 5.095*10 40.000 41.000 4.564*50 5.020*95 5.249*20 41.000 42.000 4.698*50 5.168*35 5.403*30 42.000 43.000 4.832*50 5.315*75 5.557*40 43.000 44.000 4.966*50 5.463*15 5.711*50 44.000 45.000 5.100*50 5.610*55 6.865*60 45.000 46.000 5.234*50 5.757*95 6.019*70 46.000 47.000 5.368*50 5.905*35 6.173*80 47.000 48.000 5.502*50 6.052*75 6.327*90 48.000 49.000 5.636*50 6.200*15 6.482*— 49.000 50.000 5.770*50 6.347*55 6.636*10 50.000 52.500 6.616*50 7.278*15 7.609*— 52.500 55.000 6.985*— 7.683*50 8.032*75 55.000 57.500 7.353*50 8.088*85 8.456*50 57.500 60.000 7.722*— 8.494*20 8.880*30 60.000 62.500 8.090*50 8.899*55 9.304*10 62.500 65.000 8.459*— 9.304*90 9.727*85 65.000 67.500 8.827*50 9.710*25 10.161*65 67.500 70.000 9.196*— 10.115*60 10.575*40 70.000 72.500 9.564*50 10.520*95 10.999*20 72.500 75.000 9.933*— 10.926*30 11.422*95 75.000 77.500 10.301*50 11.331*65 11.846*75 77.500 80.000 10.670*— 11.737 — 12.270*50 80.000 82.500 11.038*50 12.142*35 12.694*30 82.500 85.000 11.407*— 12.547*70 13.118*05 85.000 87.500 11.775*50 12.953*05 13.541*85 87.500 90.000 12.144*— 13.358*40 13.965*60 90.000 92.500 12.512*50 13.763*75 14.389*40 92.500 95.000 12.881*— 14.169*10 14.813*15 95.000 97.600 13.249*50 14.574*45 15.236*95 97.500 100.000 13.618*— 14.979*80 15.660*70 100.000 102.500 13.986*60 15.385*15 16.084*50 102.500 105.000 14.365*— 15.790*50 16.508*25 105.000 107.500 14.723*50 16.195*85 16.932*05 107.500 110.000 15.092*— 16.601*20 17.355*80 110.000 112.500 15.460*50 17.006*55 17.779*60 112.500 115.000 15.829*- 17.411*90 18.203*36 116.000 117.500 16.197*50 17.817*25 18.627*16 117.500 120.000 16.566*— 18.222*60 19.050*90 120.000 122.500 16.934*50 18.627*95 19.474*70 122.500 126.000 125.000 127.600 17.303*— 17.671*60 19.033*30 19.438*65 19.898*46 20.322*26 127.500 130.000 18.040*— 19.844 — 20.746*— 130.000 132.500 18.408*50 20.249*35 21.169*80 132.500 135.000 18.777*— 20.654*70 21.593*65 135.000 137.500 19.145*50 21.060*05 22.017*36 117.500 140.000 19.514*— 21.461*40 22.441*10 Kako sodi inozemstvo o naši žetvi? Ob alarmantnih poročilih o naši žetvi bo širšo javnost brez dvoma zanimalo, kako sodi o teh vesteh inozemstvo. Ugledni dunajski list »Die Borse« priobčuje o naši žetvi v svoji zadnji številki sledeče poročilo: Poljedelsko ministrstvo je dne 1. avgusta t. 1. objavilo^ svoje z napetostjo pričakovano končno poročilo o stanju setve in s tem izpodneslo tla domnevanjem, ki se jih razširja često iz spekulativnih razlogov. Ker manjka sistematična statistika o nasadih in donosu, je razširjevanje poročil spekulativnega izvora kaj lahko mogoče. Terminologija teh poročil koleba na- vadno med ekstremnimi pojmi »rekordna žetev« in »lakota«. To pot se je geslo glasilo »lakota« in v času razgrete volilne kampanje je vsakemu pesimizmu že vnaprej osiguran znaten začetni uspeh. Na podlagi predležečih poročil pa je sedaj mogoče ugotoviti, da zaostaja letošnja žetev vsekakor za lansko, je pa kvaliteta pšenice tako dobra, da bo, če dojde v inozemstvo, povsod lahko našla odjemalce. S pšenico posejana ploskev se ceni na okroglo 1,900.000 hektarjev (proti 1,700.000 v preteklem letu) in pridelek pšenice na 14 do 15 milijonov meterskih sto- Štev. 97. tjuabCJ/M' Muutfaaa.i w,‘>. w*ntuirt; •enim ajuu«o£eiii». uau c jat m« tov. Za domačo potrebo in seme je treba 12 do 13 milijonov meterskih stotov, tako da prideta za izvoz v poštev približno dva milijoana meterskih stotov, to je 20.000 vagonov. Ali in koliko se bo v resnici izvozilo, je vprašanje, ki bo rešeno šele, ko se ugotovijo končne številke koruzne žetve. Strokovnjaki računajo z žetvijo koruze, ki bo za približno 30% manjša nego v predidočem letu, pričakuje se pri tem željno dežja, ki bi popravil pozno koruzo. Če se to upanje ne uresniči, bo treba spraviti v promet znatne domače zaloge, da postanejo proste potrebne količine pšenice za zaposlenje mlinov in za omogočitev izvoza moke. Preskrbljen je mlinov s kvalitetno pšenico ni le problem mlinske industrije, temveč tudi trgovinske bilance. Veliki mlini ne morejo obstojati brez donosnega mlevskega prometa. Iz tega vidika je tudi nervoznost, s katero je bila sprejeta vest o predvsem na zagrebški in mariborski račun sklenjenih nakupih ogrske donavske pše nice, nekoliko pretirana. V resnici se dogaja po letih prvič, da prihaja ogrska pšenica takoj po žetvi v Jugoslavijo. Kompetentna mesta pa so mnenja, da je domača pšenica že presegla ne samo eksportno, temveč tudi importno pariteto. Pšenica iz Bačke notira na borzah v Novem Sadu in Somborju 305 do 310 Din, kar odgovarja pariteti Zagreb 330 dinarjev. Ogrska pšenica pa stane pariteta Zagreb 300 Din, kar pomenja pri vagonu 3000 Din razlike. Ogrska pšenica bo gotovo ostala na jugoslovanskem tržišču le sporadičen pojav; uvoz iz Ogrske ne more postati reden. Ogrske cene pa bodo ugodno 'vplivale na cene pšenici v tuzemstvu in jih nive-lirale. S cenami pšenice, ki stoje nad izvozno pariateto, ne more uspevati nobena mlinska industrija. Zato je upravičena zahteva jugoslovanske mlinske industrije, da ostane v veljavi naredba z dne 2. maja 1923 o mlev-skem prometu. Izkušnja uči, da vsled mlevskega prometa padajo cene za črno moko. Da naredba o mlevskem prometu pospešuje torej uvoz. pšenice in izvoz ničlarice, da ostane črna moka doma. Če ostane naredba v veljavi, smejo jugoslovanski mlini carine prosto uvažati pšenico pod pogojem, da izvažajo od 100 kg uvožene pšenice 75 kg mlevskih produktov. (Zavarovani znesek carine na uvoženo pšenico se mlinom povrne, če dokažejo, da so tekom 9 mesecev izvozili odpadajoče množine fine moke.) To je prava slika jugoslovanske pšenične konjunkture. Od ostalih pridelkov je kvaliteta ječmena povsem povoljna, izvoz se ceni na 2500 proti 2000 vagonom lanskoletne kampanje. Neugodna je izprememba 30% manj nego lani pri krompirju; pri sočivju upa oficijelno poročilo na povprečno dober donos, pri čemer utegne biti fižol izjema, ker je postal žrtev suse. industrijske rastline (sladkorna pesa, konoplja, lan, tobak , in hmelj) so se v deževni periodi dobro razvile. Iz-gledi so bili glede kvalitete in tudi glede donosa najboljši. Pri onih industrijskih rastlinah, ki dalj časa rastejo in ki se jih ne zaliva, obstoja pač nevarnost, da bo donos slabejši, če ne pride kmalu deževje. Stanje sadonos-nikov je neugodno; češpelj ni, grozdje pa uspeva dobro. Boljše kot poročilo o setvi so vesti o industriji. Izvzemši mlinsko in lesno industrijo vlada v večini industrijskih skupin zaupanje. Tekstilna industrija, sladkorne in kemične tovarne so vsled zaščitne carine imele dobre kupčije. Češkoslovaške in poljske tekstilne industrije, ustanovljene v Jugoslaviji, se nimajo pritoževati. Snujejo se načrti glede koncentracije, ki bodo tudi v bodoče zasigurale donosnost industrijskih podjetij. Trgovska pogodba z Nemčijo je pred zaključkom; na pogodbo se naslanjajo tudi politične nade, kajti nje uresničenje bo ugodno vplivalo na jugoslovansko trgovinsko bilanco. Bolgarska letošnja letina. V 1. 1927 z žitom obsejana ploskev je bila to leto v splošnem za nekaj odstotkov manjša nego lansko leto, z ozimnim žitom obsejana ploskev pa je bila za 2.7 % manjša nego lani. Nasprotno pa so bila z jarim žitom to leto obsejana polja za 5.22 % večja nego leta 1926. Splošno se pričakuje, da bo letošnja letina boljša nego lani. Zdi se pa, da je v zadnjih tednih nastopajoča vročina obe letini kolikortoliko izenačila. Do sedaj se v večini krajev pridelek ječmena in pšenice že spravljen in se je že začelo z izvozom nove žetve. Iz borznih poročil bulgarskih blagovnih borz izhaja, da uvoz žita od tedna do tedna narašča. Država, ki bo največjo množino žita kupila od Bul-garske, bo zopet Grčija. Domneva se pa, da bo zanimanje za prvovrstno pšenico iz Bulgarije tudi na srednjeevropskih tržiščih to teto živahnejše nego lani. Cene se z ozirom na kvaliteto gibljejo med 6.50 in 7.50 levov za kg. To so v splošnem srednjo povprečne pene za prvi čas za vse vrste bolgarske pšenice brez ozira na kraj pridelka. Kar se tiče koruze so v državi zaostale zaloge prejšnjega leta skoro vse poprodane. Letošnja letina bo spe-cijelno glede koruze radi suše po vsej priliki slabejša nego lanska, dobra pa bo v onih delih države, ki so imeli dovolj dežja. Tretji najvažnejši izvozni produkt: fižol se sedaj še malo ponuja, ker je fižol kakor koruza vsled suše trpel v razvoju. Po poročilih iz domačih tržišč se giblje cena za fižol na kraju produkcije po kvaliteti med 5—7 levov 7a k8- „ * 1925 1926 180.000 178.000 30.000 21.000 13.600 9.800 38.760 38.680 18.000 12.000 20.000 10.000 Lan. V začetku maja so se začele na mednarodnem trgu cene lanu dvigati. Najbolj lahko to zasledujemo na ceni vzorčne vrste Livonian - R. Lani dne 29. decembra je padel tečaj te vrste na 59 funtov za tono in je začel nato lezti polagoma navzgor na 70. V februarju so pene naenkrat poskočile na 90 funtov, so ostale do maja na tej višini, so šle v maju skokoma gor in so dosegle na koncu junija 115 do 118 funtov. Na tej višini so ostale; samo majhen dvig na povprečno 119 zaznamujemo še. Koncem julija in v začetku avgusta so sicer malo padle, a so ostale vseeno na povprečnosti 115 funtov; torej vidimo v pol leta dvig za ca 60 funtov, še enkratno decembersko ceno. Vzrok teh razmer iščejo v prvi vrsti v majhni produkciji zadnje sezije ter v neugodnem razvoju posetve' v skoraj vseh važnih deželah produkcije. Nazadovanje pridelka v zadnji seziji nam kaže sledeča tabela, v tonah: Sovjetska zveza Latvija Estonska Litva Nemčija Francija Ta razvoj produkcije je samoobsebi umevno zaloge skrčil. V Sovjetski Rusiji je kampanja v nakupu lanu vsled pogrešene politike v cenah popolnoma odrekla. Do> 1. junija so nakupile državne organizacije samo 6,814.000 pudov namesto 11 milijonov pudov, kakor je bilo v prvotnem načrtu. Vrhutega je bila poraba domače industrije večja kot lani in so ostale v letošnji seziji le prav majhne množine za izvoz na svetovni trg. Tudi jjrelom stikov med Anglijo in-Rusijo e vplival na dvig cen, a pravi vzrok za naraščanje cen je iskati le v prej navedenih točkah. Proti koncu maja se je položaj zopet poslabšal, ker so se poročila o položaju novega pridelka iz skoraj vseh produkcijskih okrajev glasila neugodno ter je bilo pričakovati, da bo nastopila zakasnitev treh do štirih tednov ter da novi pridelek ne bo prišel tako hitro na trg kot so prvotno mislili. Že prej je bilo blaga malo, vsled zadnjega vzroka je pa predelujoča industrija prišla v še bolj težek položaj. Cena prediva je šla na Angleškem in drugod sicer kvišku, a nikakor ne odgovarja dvigu cene za surovo blago. Zato so hotele predilnice, zlasti v okraju Belfast na Irskem, svojo produkcijo omejiti, da ne bi pičlih zalog prehitro porabile. Na koncu julija in v začetku avgusta so šle, kot omenjeno,^ cene nekoliko nazaj, zlasti na angleškem in belgijskem trgu; a nazadujoča tendenca se je javljala tudi drugod. Vzrok so iskali v nakupovalni politiki konsuma, ki je porabo omejil, da bi mu ne bilo treba kupovati blaga po označenih visokih cenah. Dalje so vplivala tudi nova poročila o stanju letošnjega pridelka. Kakor smo rekli, se bo letošnji pridelek zakasnil, kar je bil eden od vzrokov dviganja cen. Na drugi strani se je pa z lanom obdelani prostor v lažnih državah letos povečal, kar nam pripoveduje sledeča tabela. V tej tabeli so zbrane na temelju zanesljivih informacij zaenkrat le verjetne, ne pa končnoveljavne številke; številke so v hektarih obdelanega prostora, za Estonsko jih ni bilo še mogoče dobiti: 1926 1927 Sovj. zveza 1,063.000 ca 1,300.000 Latvija 50.000 ca 50.000 Estonska 33.700 — Litva 84.134 ca 85.000 Belgija 23.522 ca 21.000 Francija -23.589 ca 23.800 Nemčija 22.207 ca 22.000 Vidimo, da je zlasti Sovjetska zveza obdelani prostor zelo povečala, za ca 237.000 ha ali za več kot 22%- Odredbe ruske vlade so torej imele uspeh. Koncem aprila je vlada nakupne cene za lan dvignila za 1.75 rublja in je vpeljala takozvani kontraktni sistem, po katerem si potom predplačila zagotovimo gotove odstotke bodočega pridelka. Po ruskih poročilih — do začetka tekočega meseca — je bilo vreme za rast rastline ugodno in je pričakovati bogatega pridelka. Čeprav moremo torej pričakovati, da bo letos najvažnejši svetovni producent lanu, Sovjetska Rusija, dosti več pridelal kot lani, s tem še ni rečeno, da bo prišlo v prihajajoči seziji na svetovni trg veliko več blaga kot v pretekli seziji. Domača poraba v Rusiji zelo narašča, produkcijski načrt industrije, ki lan predeluje, so za bodoče gospodarsko leto na novo zvišali. Tudi v drugih vzhodnih produkcijskih deželah (Latvija, Estonska, Litva) ni kljub morebitnemu boljšemu pridelku pričakovati zvišanega izvoza, ker tudi tam konsum surovega blaga raste. Sploh opažamo v vzhodnoevropskih deželah v zvezi s tamošnji-mi industrializacijskimi stremljenji tendenco po emancipaciji od zahodnoevropskega trga tudi na poljp platnene industrije. Vsled dvigajoče se lastne porabe vzhodnoevropskih dežel so izgledi za preskrbo zahodnoevropske lan predelujoče industrije s surovim blagom kljub pričakovanemu večjemu pridelku slejkoprej neugodni. Zato morajo te dežele, ki lan predelujejo, resno misliti na razširjenje z lanom obdelanega prostora. Na Nemškem so zastopniki te gospodarske panoge v spomenici na merodajne kroge opozarjali na potrebo podpiranja nemškega pridelovanja lanu v svrho varovanja neodvisnosti nemškega lanenega gospodarstva od inozemstva. V začetku tekočega meseca so se LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. Od zakonitih določb, ki veljajo v ostalih delih naše kraljevine, je za nas važno, da poznamo srbski »zakon o javnim zborovima i udruženjima«, razglašen v Srbskih Novinah od dne 6. aprila 1891, štev. 78. Ta zakon govori v prvem in drugem poglavju o shodih, v tretjem o prestopkih na javnih shodih, v četrtem pa, ki obsega člene 32 — 43, o društvih. Zakon je važen, ker se v zadnjem času usta navijajo velika, čez celo državo razpredena društva ali društveni savezi, kojih sedež je v Beogradu ali kakem drugem kraju bivše kraljevine Srbije Za ta udruženja veljajo določbe ime novanega srbskega zakona. Ta zakon je še svobodnejši kakor društveni zakoni v bivših avstrijskih deželah, ker prizna absolutno državljansko pravico do udruževanja in do ustanovitve društva brez najmanjše oblastvene ingerence. Zahteva le (v čl. 37), da mora vsako društvo potom časopisja ob svojem postanku razglasiti svo-'e »uredjenje«, svoj ustroj, torej pravila, in pa svoje predstavnike. To velja tudi za vsako spremembo. Vsako protizakonito delovanje društva je caznivo. Vendar ta zakon ne določa v nobenem primeru pravico upravnega oblastva, da društvo razpusti. Ta zakon podaja tudi definicijo društva, in sicer ga označuje v členu 33 kot »družitev skupine oseb, ki so se med seboj stalno združile v skupnih ciljih in nalogah«. 2. Zakonodaja glede društvenih stvari na ozemlju bivše Hrvatske in Slavonije sloni še danes poglavito na cesarskem patentu z dne 26. novembra 1852 ki je veljal v tedanjem centralistično urejenem »avstrijskem cesarstvu« tudi za te dežele. Izločene so samo trgovske in komanditne ter delniške družbe, za katere veljajo predpisi zakonskega člena 37 iz leta 1875, društva za rudarska podjetja (rudarski zakon z dne 23. maja 1852) in gospodarske in kreditne zadruge (zak. člen 17 iz leta 1884). Za običajna društva, za katera velja pri nas in v Dalmaciji društveni zakon iz leta 1867, velja v Hrvatski in Slavoniji torej tudi še danes koncesij ski sistem. Pravila teh društev se torej tudi še danes odobrujejo, njih de-ovanje pa nadzoruje po upr. oblast-vih, kakor 3e je to že preje natančneje popisalo pri navajanju določb cesarskega patenta iz leta 1852. To je potrebno ugotoviti, ker so nekatera naša društva, posebno na športnem polju, udružena v savezih in podsavezih, ki imajo svoj sedež v Hrvatski (Zagreb). } 3. Ker spada v območje mariborske oblasti tudi Prekmurje in Medji-murje, je treba vsaj v bistvu poznati tudi ogrske društvene zakone, ki se veljajo ondi. Društveno pravo v bivši Madžarski ni bilo enotno zakonom. Obstoji nekaj ministrski naredb, posebno iz 1. 1873, 1875 m 1898, po katerih spada nadzorstvo nad društvi v področje municipijev. Običajna društva (približno v smislu našega zakona iz leta 1867) smejo začeti svoje delovanje 40 dni potem, ko so predložila svoja pravila potom municipija vladi, ki jih opremi, če je zagotovljeno zadostno število članov, s klavzulo vidiranja. Društva se smejo oblastveno ustaviti ali pa razpustiti potom justičnega ministra, v nujnih primerih tudi od municipija. Prestopke kaznujejo upravna oblastva. III. Pravica udruženja kot občedržavljan-ska pravica. Po členu 14 ustave imajo državljani pravico udruževanja v namene, ki po zakonu niso kaznivi. Srbski društveni zakon določa v členu 32 sledeče: »Srbski državljani imajo pravico združevanj v ciljih, ki niso proUvm zakonu Ta pravica se ne more podvreči nobeni preventivni odredbi.« Pri tem se ta člen poziva na člen 25 stare srbske ustave. Razlika je očividna. Vidovdanska ustava daje društveni svobodi širše polje, ona omejuje društvene cilje le v toliko, kolikor niso kaznivi, ne pa protizakoniti. Nasprotno pa vidovadska ustava v členu 127 določa, da sme ob vojni ali splošni mobilizaciji narodna skupscina za vse državno ozemlje, ob oboroženi po-buni pa za posamezne njene dele s posebnim zakonom ustaviti med drugimi pravicami tudi pravice združevanja, zborovanja in dogovarjanja. Vidovdanska ustava torej uvaja glede pravice združevanja preventivne odredbe, čeprav le za izjemne Prjb-ke, ki jih stara srbska ustava izrecno odklanja. ., , ,.x, (Dalje prihodnjič.) širile v latvijskem časopisju ponovne vesti o pričetku pogajanj s Sovjetsko zvezo v svrho sklepa lanenega dogovora. Teh poročil pa ne vzamejo preveč resno, ker uči skušnja daljše dobe, da se take vesti pojavijo redno takrat, ko začnejo cene en trgu lanu iti počasi nazaj. Zdi se, da dajeta te vesti o bodoči konvenciji v svet Latvija in Rusija, torej oni dve deželi, ki jima mora biti najbolj na tem, da ostanejo cene lanu visoke. Ker so pa cene še zmeraj izredno visoke, saj so le minimalno padle, ni nobenega vzroka za sklep takega dogovora. V čeških listih beremo, da hoče agrarna skupina staviti predlog na i vpeljavo carine na lan. Industrijski listi pobijajo ta predlog s prav tehtnimi vzroki s stališča domače industrije in pristavljajo, kar bomo iz navedenih podatkov prav lahko razumeli, sledeče: »Pri vsem tem pa zahtevajo agrarci carino na lan v času abnormalno velike podražitve te surovine in izrazitega pomanjkanja na surovem blagu; v času, ko druge države, kjer dela platnena industrija v neprimerno boljših kritnih in prodajnih razmerah, prinašajo velike finančne žrtve, da v njeni eksistenci ogroženi industriji olajšajo dobavo blaga.« Kaj pa naši pridelovalci lanu? Ali ni konjunktura za to panogo ugodna? Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma od 17. do 26. septembra t. 1. Sadjarje, mlekarje, čebelarje, producente in trgovce vina, sirarje, vrtnarje in konjerejce opozarja kmetijska uprava velesejma, da bodo kmetijski proizvodi, razstavljeni na kmetijski razstavi na velesejmu od 17. do 26. septembra t. 1., ocenjevani in po kakovosti nagrajeni z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami ter diplomami. Udeležite se razstave vsi, v največjo korist vam bo. Zamorska vas v Ljubljani. Upravi velesejma se bo posrečilo pridobiti za pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni« v goste celo zamorsko vas s svojo godbo, plesi, šegami in običaji. Vas šteje 40 prebivalcev, ki se nahajajo sedaj v Frankfurtu. Zamorcem bo prideljena še posebna skupina Indijcev - fakirjev, ki bodo s svojimi fakirskimi čarovnijami presenetili Ljubljančane. Črne ladys in gentlemans bodo vsekakor atrakcija za Ljubljančane. Najugodnejši nakup izbranega namiznega sadja bo nudila »Sadjarska razstava« prilikom letošnje pokrajinske razstave na velesejmu »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra. Najrazličnejše vzorčno sadje bo razstavljeno v ameri-kanskih zabojih po 25 kg. Razstavo organizira Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Zanimanje za to razstavo je sila veliko. Zadnjo tovrstno razstavo je priredil velesejm pred tremi leti, ki je najbolje uspela. Sadje je bilo tako izbrano in tako poceni, da se je 10 vagonov prodalo že prva dva dni in pozneje ni bilo ničesar več na razpolago. Upamo, da bo letos, ker je sadna letina prilično dobra, dovolj sadja na razpolago. Opo- zarjamo pa že danes, da se bo z odprodajo jabolk pričelo že prvi dan razstave, to je 17. septembra. Zelenjadna razstava, prva te vrste v Ljubljani, se vrši od 17. do 26. septembra na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni«. Razstava obeta biti prav zanimiva in poučna. Ljubljanska okolica 'ima prvovrstno zemljo za pridelovanje različne zelenjadi in je po svojih prirodnih pogojih poklicana zalagati ne le ljubljansko mesto, ampak spričo bližine morja tudi razna obmorska kopališča in druga letovišča. Razstava bo zlasti zanimala naš ženski svet. Razstavljena zelenjad se bo tudi odprodajala. Uprava velesejma razpisuje povodom jesenske razstave »Gledališče — Ljudstvo — Družba« (17. do 26. septembra), natečaj za scenične osnutke za O. Zupančičevo »Veroniko Deseniško«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Št. Florjanski« in za poljubno slovensko izvirno ljudsko ali pravljično igro, s štirimi nagradami po 1.000 Din, 800 Din in dve po 600 Din. Osnutki naj se izdelajo v barvah, v velikosti 30X51 cm s paspor-tujem vred s pogledom in tlorisom, vseh dejanj odnosno slik. Osnutki naj sle vpo-šljejo na naslov »Velesejm Ljubljana do 12. ure 14. septembra t. 1. (velja datum poštnega pečata) v zaprtih kuvertah, ime z geslom. Natečaja se lahko udeleže vsi slovenski oblikujoči umetniki. Žirija se objavi naknadno. Rezultati natečaja bodo objavljeni na dan otvoritve razstave. Nagrajeni osnutki so last velesejma z avtorsko pravico nagrajenca. ČEŠKOSLOVAŠKE TEKSTILNE PODRUŽNICE V INOZEMSTVU. Ustanavljanje novih tekstilnih češkoslovaških podružnic na Ogrskem se ima boriti s težkočami. Ogrska noče izdajati češkoslovaškim državljanom, v teh podružnicah nastavljenim, potnih listov, čeprav sama nima kvalificiranih delovnih moči. Tudi v Jugoslaviji za take na-ci te tla niso ugodna in nedavno izdana odredba o zaposlenosti inozemskih državljanov ovira nastavljanje strokovnjakov. Samo Rumunija je napram temu ustanovitvenemu gibanju, za katerim stoji inozemski kapital, simpatična; sta- vi pa pogoj, da mora biti udeležen domači rumunski kapital najmanj z 51%. Domača udeležba naj se izvrši s pomočjo rumunskih bank. Da so te banke zadosti močne, smo poročali zlasti v članku o rumunskih bančnih bilancah v št. 70 »Trgovskega lista«; ustanavljajo se pa, kakor vemo, še zmeraj nove močne banke. KMETSKE SLADKORNE TOVARNE NA ogrskem. V ogrskih Strokovnih krogih raču-nijo v prihajajoči kampanji z izdatnim dvigom sladkorne produkcije, s sladkorno peso obdelani prostor je od leta leta obsežnejši, in to napotuje veli-'e ‘n srednje kmete k ustanavljanju kmečkih sladkornih tovarn na zadružni poc agi. Kmetje, ki se pečajo s pridelovanjem sladkorne pese, se hočejo združiti m peso sami predelovati v sladkor. S tem bodo spojili dobiček iz pesne produkcije z doneskom iz sladkorne produkcije. V preteklih letih smo zmeraj pisali, kako hud je bil na Ogrskem vsako leto boj med kmeti in tovarnarji glede pesne cene. KARTEL 'ROMUNSKIH IPIVOVARN. Večji del rumunskih pivovarn, je bil organiziran v sindikatu v Braševu. Ta sindikat je bil pedavno razpuščen. V sindikatu združene pivovarne so mogle svojo produkcijo zelo dvigniti; leta 1925 so zvarile 242.350 hi piva, leta 1928 pa že 308.729 hi. Po razpustu sindikata divja med pivovarnami hud konkurenčni boj in morajo dovoliti odjemalcem redukcije v cenah in dolgoročne kredite, če hočejo pivo prodati. Ta konkurenčni boj, zlasti dolgoročni krediti in neugodni plačilni pogoji, so dali indu-strijcem nagib za osnovo novega kartela. Vršijo se pogajanja, da bi se v kartelu združila vsa rumunska pivovarniška industrija. Po ustanovitvi kartela bodo določili enotne cene in prodajne pogoje ter bodo napravili centralni prodajni urad za vse pivovarne. S tem bi bil konkurenčni boj izločen. Trgovina. Izvozniki suhih češpelj in sočivja. — Neka tvrdka v Franciji želi nakupiti in uvoziti v Francijo večje količine suhih češpelj in sočivja. Njen natančni naslov je inteiesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Sladkor. V zadnjem času je bilo na sladkornih trgih precej kolebanja, a ni bilo močno. Evropa je nakupila večje množine sladkorja na Kubi. O omejitvi produkcije na Kubi se še vedno nič pozitivnega ne izve. Sladkorni trust na Javi je zvišal svojo cenitev tekočega pridelka od 2,025.000 ton na 2,075.000 ton; tem tonam pride še produkcija izven ti usta se nahajajočih tovarn in cenijo nekateri skupno javansko produkcijo na 2.300.000 do 2,350.000 ton. V Evropi so bile vremenske razmere v zadnjem času prav izredno ugodne in se je pesa zelo dobro razvijala; zaostalost napram normalnim letom je deloma že popravljena. Pač pa so si želeli v marsikakšnih okrajih dežja, da se poveča tudi teža pese, koje sladkorno vsebino je dvignilo že ugodno vreme. Tudi poročila s Kube si želijo izdatnejšega in splošnega dežja. Češkoslovaško trgovsko brodovje. — Berliner Tageblatt« poroča: Češki kon-sorcij je pričel pred nekaj tedni pogajanja z angleškimi bankami v svrho najetja posojila v znesku dveh milijonov funtov za zgradbo češkoslovaškega trgovskega brodovja. Ladje naj imajo vsebino 5000 do 8000 ton in naj vzpostavijo direktno zvezo z Južno in s Severno Ameriko. Kot izhodišče naj velja Hamburg, kjer ima Češkoslovaška prosto luko. O zaključkih pogajanj doslej ni še nič znanega. — Take vesti so se enkrat že razširile, pa niso bile potrjene. Žitni nakupi Nemčije. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so nakupili Nemci 33,250.000 met. stotov žita v vrednosti 746.5 mil. mark. Na posamezne vrste pride sledeča teža (v oklepajih navedba vrednosti): rž 4.78 mil. met. stotov (100.71 mil. mark), pšenica 14.99 (386.27), pšenična moka 0.4 (13.51), krmilni ječmen 9.84 (186.08), druge vrste ječmena 1.40 (29.25), oves 1.85 mil. met. stotov (30.10 mil. mark). Nakupi so zelo veliki. Kam se izvaža kava »Santos«? — S kavo brazilske države San Paolo se pokriva tri četrtine svetovne potrebščine. Izvoz te kave je znašal v dobi od 1. julija 1926 do 30. junija 1927. leta skupaj 8,845.000 vreč (lani 9,535.000 vreč). Od tega se je izvozilo v Evropo 3,369.000 (3,334.000) vreč in sicer 605.000 vreč na Holandsko, 471.000 vreč na Dansko, Švedsko in Norveško, 902.000 na Fran-sosko, 671.000 vreč v Nemčijo, 196.000 vreč v Belgijo in 86.000 vreč v Anglijo. Združene države Severne Amerike so uvozile santos-kave 6,326.000 vreč, to je dve tretjini celotnega izvoza, Južna Afrika pa 150.000 vreč. — Kakor kaže ta statistika, dobivamo v našo državo to vrsto kave večinoma iz druge ali tretje roke. Dviganje švedskega glavničnega cks-porta. — Švedski eksport se je dvignil v prvi letošnji polovici za 88 milijonov krom, import za 30 milijonov kron; to je povzročilo rekordno prodiranje ^vedskega kapitala v inozemstvo. V vojnih in povojnih letih so porabili eksportni in vozninski zaslužek večinoma za to, da so kupili švedske obligacije od inozemstva nazaj. Ta import vrednostnih listin je znašal v letih 1914 do 1916 skupaj 208 milijonov švedskih kron, leta 1917 je dosegel rekordno številko 131 milijonov kron. V letih 1922 do 1925 je bil znesek na povprečni višini 90 milijonov švedskih kron, lani je narasel na 102 milijona. Letos pa je po pravkar objavljeni uradni statistiki dosegel import vrednostnih listin že v prvi poloici 102 milijona švedskih kron, in sicer za 90 milijonov 'inozemskih listin in za 12 milijonov domačih. V juliju se je ta znesek zvišal kar za ca 40 milijonov kron, večinoma v inozemskih vrednostnih papirjih, tako da moremo ceniti švedski kapital, naložen od januarja do inkl. julija v inozemskih obligacijah, na ca 130 milijonov švedskih kron. Mednarodna strojna trgovska družba na Ogrskem. Britansko - ogrska banka ustanavlja z glavnico 18 milijonov peng6 gori imenovano družbo. Družbi bodo priključili generalno agenturo strojne tovarne ogrskih državnih železnic ter inozemske prodajne organizacije Britansko-ogrske banke. V jeseni bo družba s svojini delovanjem na inozemskih trgih že Pričela, zlasti na balkanskih. Denarstvo. Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji. — Tekom meseca junija t. 1. so porastle hranilne vloge pri večjih bankah in hranilnicah na Dunaju in pri raznih denarnih zavodih izven Dunaja za približno 59 milijonov šilingov in s tem dosegle vsoto preko ene milijarde šilingov. Porast hranilnih vlog v Prusiji. Hranilne vloge v Prusiji so se v prvi polovici letošnjega leta zvišale za 573 milijonov mark, dočim so se v isti dobi lanskega leta zvišale le za 461 milijonov mark. Hkrati so hranilnice v letošnjem prvem polletju dovolile za 200 milijonov mark hipotekarnih kreditov, ker inimo-bilizirajo z dolgoročnimi hipotekarnimi krediti samo okoli 30% svojih vlog. Industrija. Zgube ogrske petrolejske industrije d. d. Družba priobča bilanco, zaključeno s 30. aprilom tekočega leta. Delniška glavnica znaša 600.000 pengo, deficit pa 222.228 pengo; torej je šla v zgubo več kot tretjina delniške glavnice, nad 37%. Tovarno in opremo cenijo na 3,700.000 pengo, zalogo blaga na 871.802 pengo. Podjetje dolguje raznim upnikom več kot 1,200.000 pengo. Zguba je zelo občutna. Promet. Nemško transportno zavarovanje. — Položaj tega zavarovanja je izredno miren. Prekomorska kupčija, na kateri so bile včasih udeležene berlinske družbe, se vrši skoraj izključno le v Hamburgu in je kaj malo obsežna. Zlasti na Kitajsko ni bilo v zadnjem času skoraj nobenih sklepov. Razmeroma najboljša je še kupčija z baltiškimi državami, zlasti v prometu s Finsko. Kupčijsko zavarovanje v Rusijo, ki se je nekoliko časa dobro razvijalo, je zelo pojenjalo. Tudi balkanski trgi so prav slabi. Tako angleška kot ameriša konkurenca se je spričo tega položaja že nekoliko časa sem obrnila od nemškega trga proč, z malimi izjemami, in razne nemške družbe so opustile svoje zveze z angleškimi transportnimi zavarovalnicami. Splošni položaj nemške transportnozavarovalne kupčije označajo kot slab. Ljubljanska borza. Tečaj 24. avgusta 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Curih 100 fr 1093-50 7-99 275-85 56-68 308-75 1096-60 8-02 276-65 56-88 310-75 Dunaj 1 šiling London 1 funt Newyork 1 dolar .... Trst 100 lir VALUTE: Avstr, šiling 1 šiling . 8-002 RAZNO. Kmetijski tečaj za osnovnošolske učitelje na kmetijski šoli na Grmu se je zaključil dne 20. avgusta. Tečaj so deloma s prav dobrim, deloma z dobrim uspehom dovršili sledeči gg. učitelji: 1. Dolgan Alojzij, učitelj, Trbovlje-Vode. 2. Iskra Miroslav, sluš. višje ped. šole v Zagrebu. 3. Hočevar Franc, šol. upravitelj, Šmihel pri Novem mestu. 4. Jenko Alojzij, učitelj, Ormož. 5. Kavčič Drago, šol. upravitelj, .Zg. Tuhinj. 6. Kavčič Ivan, šolski upravitelj, Medija-Izlake. 7. Kerda Milan, učitelj, Št. Vid nad Ljubljano. 8. Lapajne Anton, učitelj, Št. Peter pri Novem mestu. 9. Medic Avgust, učitelj, Odranci (Prekmurje). 10. Možina Boris, učitelj, Mokronog. TL Omerzu Karol, učitelj, Trbovlje. 12. Resman Ivan, učitelj, Dražgoše pri Železnikih. 13. Šlibar Martin, učitelj, Toplice pri Novem mestu. 14. Turk Stanislav, učitelj, Bled. 15. Uršič Anton, šol. upravitelj, Trebelno. 16. Vider Jožef, šol. upravitelj, Gorje pri Bledu. — S tem tečajem so imenovani gg. učitelji dobili nekak pregled čez kmetijsko vedo in dosegli formalno usposobljenost za učitelje kmptijsko-nadaljevalnih#ol. Želimo iskreno, da bi v tečaju pridobljene kmetijske nauke, ki naj se izpopolnjujejo z vestnim in temeljitim nadaljnjim študijem, čimpreje mogli uspešno porabiti v kmetijskih nadaljevalnih šolah, ter s tem pripomogli kmetskemu ljudstvu do lepših dni. Bilanca avstralskega volnenega leta. Po kabelskem poročilu tvrdke Dalgety and Co. iz Melbourna računijo donesek avstralske strižpe volne v seziji, končani s 30. junijem, na 3,299.438 bal napram 2,963,776 balam v letu 1925/26; od gornje vsote pride 2,712.438 bal na Avstralijo (v prejšnjem letu 2,377.866 bal) in 587.000 bal na Novo Zelandijo (585.910). Avstralija je dala letos torej *334.572 bal več kot lani, Nova Zelandija pa samo 1090 bal. Prodali so v zadnji sezoni vsega skupaj 2,993.983 bal v vrednosti 64,818.586 funtov, v prejšnij seziji pa 3,146.916 bal v vrednosti 65,980.862 funtov. Prodaja v Avstraliji je dala letos povprečno ceno 17 K d za funt h 0.45369 kg, lani pa 16 M d. Na Novi Zelandiji je dala povprečnost 19% d in 11M d. THO.-IHO. yzfl TISK WIIMIOW*TWhV V TISKOVIN ZA TROOVCi, OBRT-1 NIKE, 8ND8JSTRIJCE M URAOE. r LASTNA KNJIGOVEZNICA, n KASTELIC IN DRUG Trgovina s papirjem na veliko LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. 6. GENERALNO ZASTOPSTVO Združenih papirnic Vevže, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani ki Sladkogorske tovarne papirja in lepenke« d. z. o. z. v Ljubljani. ovarna perila riglav, Ljubljana Kolodvorska ulica ltev.8, nasproti hotela Štrukelj priporoča veliko izbiro moškega perila po koakurenčnih cenah. — Izdeluje ae tudi po naročila. reglstrovana zadruga s omejeno zaveso priporoča šolske zvezke vseli vrst Iz lastne tvornioe. — Tisk in zaloga vseh tiskovin ca državna i® samoupravne urade. — Najsolidnejša Izvršitev vseh tiskarskih diei. Kn)Igolržnica. KnJIgoveanlco. Zahtevajte cenilce 1 Telefon Stev. 2312. PoSt. tiran. St. 10701. dMketa kisa, iLio.l, LhibUana naiHneiS in najokusnejši namizni kis is pristnega vina. Zabteveile poMlboi Tehnttno in hHtfenttno najmoder-e Mie urelena ktearna v JugoslavUL Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe hran Jelačin Ljubljana sveže pražene la radainsks Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — LJUBLJANA • GREGORČIČEVA ULMA 2S - TEL. 2551 Ureja dr. IVAN PLE08. — Za Trffovako-iaduaMjako d. d. >M0BKUlt* k