Doživetje Krištofove razstave v Horjulu
Konec januarja je Horjul zopet doživel veličastno kul-tumo dejanje. Umetnik Franci Zupet-Krištof je rojstne-mu kraju zopet prikazal svojo ustvarjalnost skozi prete-klo leto 1991.
Bilo je slik kot še nikoli. Kot vedno so prevladovali portreti, precej pa je bilo tudi rož in nekaj krajin. Malo je vasi v Sloveniji, ki bi se lahko leto za letom ponašale s tako razstavo. Resnica pa je bila in bo, da mora - po sv. pismu iti prerok v deveto vas, da je spoštovan.
Nočem reči, da se Horjulci ne zavedajo, kaj imajo, pa vendar, na otvoritvi razstave jih je bilo bore malo. Pa se je bilo resnično vredno potruditi, saj je prepeval priznani ljubljanski oktet, umetnika Krištofa je zelo visoko ocenil g. Peter Kovačič-Peršin, ga. Vida Levstikova je z občut-kom podajala Prešcrnove pesmi in nazadnje je ga. Jerca Mrzel mladostno zažarela s svojim edinstvenim prepeva-njem Prešernovih pesmi. Umetniki velikokrat preživljajo v osamljenosti globoke travme, toda njihova nesmrtna 'dela nam lepšajo življenje. Pomislimo, kako pusti in prazni bi bili naši domovi, če ne bi bilo slikarjev, kiparjev in poetov. Resnično bi jim bili lahko malo bolj hvaležni za lepoto, ki jo nesebično sejejo, da jo lahko mi smrtniki žanjemo.
Krištof, zelo, zelo sem ti hvaležna za čudovit portret mojega pokojnega očeta; skozi tvoje roke, tvoj čopič, tvoje barve živi naprej.                  IVANKA KAVČIČ