TRST, petek 11. aprila 1958
Leto XIV. . Št. 87 (3932)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel.: Trst 91-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON 93-898 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir —Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -
St. 37-338 — Fodruž. GORICA: Ul. S. Pellico HI., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MAH OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-375
Včeraj so bile vložene vse kandidatne liste Amendola poudarja sklepe osmega kongresa KPI
Zaključeno je zasedanje nacionalnega sveta KPI - Začetek zasedanja glavnega odbora KD - toda pri zaprtih vratih - Program KD je še vedno velika tajnost
(Od našega dopisnika)
•	10.	— Sedaj je končno slika kandidatnih list
11 kandidatov v vseh volilnih okrožjih za senat in Poslansko zbornico jasna. Do 20. ure so bile vložene kandidatne liste. Njihovo število se v posameznih
umed' T™ v slansko zbornico, 237 volilnih raec. Med okrožji, kjer je
loženih največ kandidat-
je brez dvoma Trst
12 listami zaradi dveh in-
2P®h<ientisticnih skupin. V
Rwiu pa jih je kar 15.
ctnajsta lista je bila vlo-za d v^dnjem trenutku. Gre lan-. artit° Nazionale Atiui-«»sta» z znakom orla. ki dr-v,.*femplj'ih oljčno vejico.
ra samo treh tovo	vendar še ni go
> *»T
wa3;ti so imena samo treh
w?lda|ov- Vend -
Urav ah bo okrožni volilni ;- 'lsto sprejel Predzadnja ju. J Kmu lista MSI. ki ji na-Knioi *a?n^k stranke Miche-ai-v “^dijo pa mu De Marsa-r, .- tlray, Romualdi, Almi-
Bacreir Totto in grofica . celil1, — torej cvet fašistič-a ostankov v Italiji, ta , u je vseh list osem enatne volitve za okrožje sta en<j Petem mestu je li-Uedtiroler Volkspartei*. Via 1Cnrs,lci listi načeljuje dr. Li-ottisti, hčerka znanega ja »J1 Učnega boirca Battisti-na n °®crt>žju Bressanone je gemprVe‘n' mestu KD. na dru-Vol. mestu pa «Suedtiroler KariSp^rtei»- ki ji načel-juje
kandira- nzl‘ Na teJ iisti ne tein- !rata Vea senatorja Rafka*	'n Breitenberg.
'5mo	. značilno —	in	ne
Politi v2an'mivo — za današnje je de;n.e razmere v Italiji pa ka, vi-- - da največja stran-ni’ob- anska demokracija, še tako ^^a svojega programa, Prav	-	so kandidati	pravza-
• daZR VnaPrej pristali na Pagir °d° zagovarjali in pro-iaask-	Program, ki	ga	de-
tadn0 V ?° postali tudi u-. kandidati, niso poznali.
f,<Wien? pa Pripravljajo u-
j»at,
in nameščenci notra-ministrstva ves potreb--.ujcter'al za volitve: volilne zabojčke za čuvanje 40.000.000 volilnih po-V£ s° jih razposlali obči-• Material je tako o-lic j. .• ,da bi dolžina glasovat V ..0zenih ena poleg dru-hiani J10* 50 cm, znašala nič Hov ,, milijonov kilo-
L&00. "
it kov v milijonov kiio-55očv, eki volilnih sedežev 'llilaib ‘ ^-entralnih okrožnih Uradov je 32 za po-
i,l||iiit,,lln,)|M||1||1|||ti|||||||||J|,||
panes
lt9Q£ulev se je s svojo de-® jf0t. vrnil iz Madžarske ?°tidri8 - v vseh svojih Hi 0. na Madžarskem in »o«„ Pohodu v Moskvo Jifeu 1nl poziv za preki-Lebi ^skih poskusov. Pri Zafl(hiu Poudaril, da na Jsprei Postavljajo vedno J** ?e i }ive pogoje. Do-i biUii sovjetska vlada več popuščati. Iz-,?hei ^di, da SZ noče , na\„ t.e vedno priprav->i. & oe bi jo drugi & Uuinntar pa je P°uda~
miroljubnega J0 med obema si-h?,aG<U ti ,od katerih bo iS re^h ki bo dosegel unh citate pri ustvar-mi, omginje delovnih
s(Jr«nC(£rsfcfh poskusov tr PinPn zunanji mini->dj^u iSjavii da bo «.nnJi aqala ustano-Si Umstvenega zbo-■	tmel nalogo pri-
f P°izku' Polniti iH tl P° potrebi
Hg^bia utj!;Pozrieie* P°‘ vt ^ Frrk™}ti. Dodal je,
--------
&0, o0 . "'z	°
S nH atn ™,ede nadzor-
Ja
Nfce K\, določen
h l nam« ocen ea vo-^i^ietski v .Zavrnil pa ta Z.P°ziv- Prav ta-
S tudt lv. Ponovne ni L PredvtC enhower
\n?yerZTVSnji iis— WaS lZjavil je- da
% ki, ki « besedo znan-V, se fr^ai povedo, kdaj Jej0®dn0 “sf prekinejo. <>4 d£*?Vlja- da h°-\st?,rnbe L *čtste» jedr-Srk Poit Zat0 ne bodo !«tje a?hu zl ov- ki »o v Sčn^0 b(>J>0Tnlad in PO-Snni-se ban°-tl poizkusi %M?r°čila *ele na Pod-aU n n anstvenikov > ii> N , 1ih tadiZDA ' "e ne	vsak način
SltJabijo e Prekinile, ' i^ov. č 'Zadovoljivih* Sl^arie ^av majhna, Nk 0st v neka P°-
S> nePriTneri * do-k% Prašanipustliivostjo.
■^th^eriškin,16' kdai se Zdeii % vojaškim
C8eda«!4a<topnr?seženi re~
5? %Hh spričo
aati vr6ni mora-tj. tj'o f VčerPn'v Hrušče-h	izjavil,	da
Ponovno za-na tiskov-
uradov in lg deželnih volilnih uradov pa za volitve senatorjev. Razdelili bodo 82 formularjev poleg tablic za štetje glasov, kar znaša skugno okrog 4 milijone in pol izvodov. Pripraviti morajo tudi 1 milijon 160 tisoč velikih za-lepk. Končno bodo natiskali in razdelili 16 različnih publikacij za volilne urade in sedeže v 900 tisoč izvodih. Za tiskanje vsega tega materiala je država najela državno, tiskarno in vse večje tiskarne v Italiji. S papirjem, ki ga bodo uporabili bi lahko pokrili vso Lombardijo.
Danes se je končalo zasedanje nacionalnega sveta KPI.
V razpravi je sodelovaio okrog 20 govornikov, med katerimi je bil glavni bivši poslanec Giorgio Amendola. Izjavil je med drugim, da bo izid majskih volitev pomenil odločilni preokret na levo v italijanski politiki, toda le tedaj, če se bodo vse demokratične in ljudske sile strnile okrog politike delavskega razreda in akcijske enotnosti med socialisti in komunisti. «Nekateri trdijo danes, je dejal Amendola. da ljudska demokratična fronta ni imela lastne funkcije:-- to je kleveta. Ne glede na organizacijske oblike, ki dišijo po diplomaciji, mora enotnost med socialisti in komunisti sloneti na politični formuli, ki mora biti jasna m jedrnata. Zaradi tega je KPI pred glasovanjem 25. maja zahtevala odkrito pojasnilo, da bi se moglo izogniti obžalovanja vrednim deformacijam polemike med socialisti in komunisti, polemike, ki ovira ne samo borbo proti edinemu pravemu sovražniku, ki je krščanska demokracija, temveč tudi formuliranje, po volitvah, jasne politične platforme. Delavci morajo vnaprej vedeti, kakšne perspektive se pred njimi odpirajo.*
Nato je Amendola omenil naslednje organizacijske podatke KPI: leta 1957 je bilo vseh vpisanih članov milijon 820 tisoč, t. j. 200 tisoč manj kot leto pred tem. Na dan 31. marca 1958 je bilo milijon 822 tisoč članov, dejansko izročenih izkaznic pa 1.761.000. t. j. 97 odst. od števila izkaznic, ki so jih izročili ob koncu kampanje za razdeljevanje izkaznic lani. Letos se je vpisalo v KPI 100.000 novih članov. «To je dokaz, da smo ze daleč od smotra, ki smo si ga postavili letos t. j. da dosežemo 2 milijona vpisanih članov. Zato morajo med volilno kampanjo komunisti spremeniti še veliko število naših volivcev v člane KPI,» je dejal Amendola.
Nato je med drugim izjavil, da je osmi kongres KPI partijo okrepil, kljub «napadom nasprotnikov in kljub zadregam, negotovostim in nenadnemu popuščanju nekaterih prijateljev*. Mnogi prijatelji, je dejal Amendola, mislijo, da smo izključeni iz politične i-gre i-n so v tem pogledu upo-stavili napačno politično linijo. Z drugimi besedami; komunisti bi morali prepustiti drugim nalogo, naj jih predstavljajo brez pogojev in samo zato, da bi prispevali k srečanju na pol poti med KD in PSI.» Nato se je vprašal, zaradi kakšne politike, naj bi komunisti morali dati tako pooblastilo in poudaril, da so «proti vsem tem načrtom, ki so zgrajeni na pesku, komunisti zelo močni in sposobni obnoviti svoje vrste zato, ker vodijo pravilno politiko po osmem kongresu. Ce nam je uspelo vzdržati pred napadom, ki so ga podpirali tudi nekateri sektorji naše organizacije, potem je to zasluga: 1. sposobnosti KPI, da je razumela pomen dvajsetega kongresa: 2. pomanjkanja ločitve delavskega gibanja v staliniste in protistaliniste; 3. našega pravilnega stališča, ko se je vršila oborožena borba v Budimpešti za mir in proti napadu tistih, ki so hoteli vzpostaviti fašistični in kardinalski režim. Zato smo vzklikali v parlamentu in na trgih; Živela ZSSR, živel socializem, živel mir*; 4. našemu pravilnemu stališču, ko smo po o-smem kongresu verjeli v delavsko obnovo.* Sele ob koncu se je Amendola spomnil in omenil italijansko pot v socializem, za katero je dejal, da ni samo parlamentarna.
Med govorniki je bil danes tudi generalni tajnik CGIL Novella, ki je poudaril potrebo borbe proti demokristjan-ski sindikalni politiki, ker je KPI edina stranka, ki se lahko označi kot stranka delavske in sindikalne enotnosti. Govorili so še Sereni, Alica-ta, Pajetta in drugi. Pajetta je med drugim dejal: «Rekli so, da je Fiat naš Poznanj, toda danes je Fiat izstrelil svoj prvi sputnik.* Razpravo je zaključil Togliattijev namestnik Longo.
Jutrišnji »Avanti* bo že objavil odgovor na Amendolov govor, o katerem piše, da «ni sprejemljiv in sicer ne samo zaradi tega, ker je do negotovosti, zadrege in popuščanja prišlo prav v KPI in ne v PSI, temveč tudi zato
ker ni dopustno nikomur postavljati v dvom zavesti enotnosti socialistov. Dovolj je pošteno priznati, da do socialistične enotnosti ni prišlo prav zaradi tega, da se ne bi grešilo proti enotnosti delavskega razreda in dovolj je prebrati naš volilni program. Ne more se obtoževati PSI samo zaradi tega, ker ni zapirala oči pred tragično resničnostjo madžarske vstaje, temveč je sprejela nauk, ki ga je zahteval delavski razred. Ne more se obtoževati PSI, da je pozabila na delavsko enotnost samo zaradi tega, ker socialisti trdijo, da enotnost ni navadna etiketa, prazna beseda, ki, čim bolj se izgovarja, tem bolj se je enotni, temveč borbena platforma, da se obdrži in okrepi z doslednimi akcijami, pa čeprav te akcije zahtevajo žrtve; in v tem smislu je datum 25. maja, ki ga je označil Amendola, ali povsem brez
pomena, ali pa ima samo ta j da je bil sestanek precej raz-pomen, da hoče dati komuni-1 giban, ker so številni govorniki kritizirali način izdelave programa, predvsem pa zato. ker niso mogli zvedeti za vsebino načrta, tako da bi mogli danes poseči v razpravo. Med govorniki je Rapelli povedal, da pristaja na kandidaturo in posredno branil «žoltega» izključenega sindikalista Arrighija v FIAT. Glede sindikalnega dela pro^ grama KD pa je dejal, da je eno program drugo pa njegova praktična izvedba, kar dokazuje zgodovina toliko zakonskih ukrepov KD v besedah, ki niso bili nikoli uresni. čeni zaradi notranjih sporov v stranki, ki je pravzaprav konglomerat več strank. Programa pa vendarle ne bodo objavili še prihodnjo soboto v gledališču «Adriano» kot je bilo napovedano, temveč bo ostal še vedno uganka kljub začetku volilne kampanje
A. P.
stični partiji polemičen argument proti socialistom*.
Glede Togliattjevega zdravja je Amendola izjavil novinarjem, da bo moral Togliatti počivati še ves april, tako da bo tajnik KPI lahko govoril najvep na treh ali štirih zbii-rovaujih. Pojasnil je tudi, da Togliatti ni v partijski šoli temveč v neki vili, ki je last partije in ki ne služi več za šolo. Za Corbija pa je dejal, da se ne vmešava v sklepe, ki so v pristojnosti kontrolne komisije, ki je imela sestanek danes. D’Onofrio, predsednik komisije, je izjavil novinarjem, da bo CorDijev primer priše, na vrsto, takoj po zaključku zasedanja nacionalnega sveta KPI.
Demokrščanski glavni odbor pa je začel zasedati danes s Fanfanijevo obrazložitvijo priv grama — toda brez navzočnosti novinarjev. Zvedeio se je,
Hammarskjoeld pet let tajnik OZN
NEW YORK, 10. — Predsednik Eisenhovver je poslal Da-gu Hammarskjoeldu čestitke ob peti obletnici njegovega i-menovanja za glavnega tajnika OZN. Ameriški predstavnik v OZN Cabot Lodge je čestitke prebral na kosilu, ki ga je priredil newyorški župan Wagner na čast Hammarskjoeldu. Wagner je Hammarskjoeldu izročil častno kolajno in posvetilo. Zatem ga je proglasil za častnega meščana New Yorka. Dan 10. aprila 1958 pa je proglasil za iiHammarskjoeldov dan*.
Hammarskjoeld se je zahvalil in poudaril, da sprejema čast, kakor da bi bila namenjena organizaciji, ki jo on predstavlja, in ne njemu o-sebno.
Konec sputnika II?
ATLANTA, (ZDA), 10. — Posadka nekega letala «D-C7» meni, da je videla razkrojitev drugega sovjetskega umetnega satelita. Trije letalci na omenjenem letalu so videli neko žareče telo, ki se je z veliko naglico pomikalo proti jugovzhodu. Po nekaj sekundah se je predmet razcepil na dv‘oje, še nekaj sekund nato pa je v plamenih popolnoma izgorel.
iiiiiiiminmiiitmiiiiiiiiiiiimMiHiiiiiHiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiHiHiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimtmiHiiiiitiiiitimiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiniiiiini
Francija predlaga «nadzorstveni zbor ki naj prisostvuje	jed
Povratek sovjetske delegacije iz Budimpešte v Moskvo
Hruščev poudarja krivdo Rakošija za kar seje zgodilo na Madžarskem
V zvezi s pogajanji z Zahodom je izjavil: <Naša potrpežljivost je velika, toda ne bo mogoče doseči od nas več, kakor smo pripravljeni dati*
MOSKVA, 10. — Sovjetska delegacija, ki jo je vodil Hruščev, se je danes vrnila iz Budimpešte v Moskvo. Popoldne je bilo na Leninovem stadionu v Moskvi veliko zborovanje, na katerem je govoril Hruščev. Ta je imel kratek govor tudi pred svojim odhodom iz Budimpešte.
V Budimpešti je Hruščev
Danes odločitev francoske vlade o dobrih uslugah - Djamila Buhired je po televiziji potrdila, da so jo mučili
PARIZ, 10. — Francoski zunanji minister Pineau je danes na seji zunanjepolitične komisije skupščine poročal o anglesko-ameriškem posredovanju v sporu s Tunizijo. Seja je bila zelo živahna. Skupina zmerr.ih je objavila poročilo, s katerim znova poziva vlado na nepopustljivost. Izjava pravi, da odklanjajo enostransko nadzorstvo alžirske meje in da nočejo internacionalizacije alžirskega vprašanja.
Tudi predstavniki MRP in socialnih republikancev so po-zveli vlado na nepopustljivost. Pineau je izjavil, da se sedaj začenja druga faza posredovanja. Izjavil je tudi, da se zdi mogoč sporazum glede Bizer-te, glede letališč in glede kon zularnih predstavništev v Tuniziji. Tuniška vlada pa odklanja nadzorstvo ob meji. Izjavil je tudi, da se Murphy in Beeley nista odpovedala nadaljevanju svojega poslanstva. Zadevo bi spravili pred Varnostni svet samo v primeru neuspeha. Omenil je, da se ne predvideva nobeno posredovanje Hammarskjoelda.
Ko so številni člani komisije izrekli zaskrbljenost zaradi morebitne internacionalizacije alžirskega vprašanja, je Pineau izjavil: «Imeli bomo na razpolago vsa pravna sredstva da se temu upremo in tudi pravico veta. ki jo bomo uporabljali, če bi bilo potrebno.*
Pineau je govoril tudi o jedrskih poizkusih. «Preveč lahko ;e zahtevati prekinitev, j« dejal Pineau, potem ko so bili izvršeni vsi poizkus, v programu. Francoska vlada je naklonjena prekinitvi s pogojem, da se določi nadzorstvo nad izdelovanjem atomskega materiala v vojaške namene. Predlagala bo, naj se čimprej u-stanovi nadzorstveni zbor, k; bo imel nalogo nadzorovati poizKuse in se baviti z vprašanjem zaščite javnega zdravja. Pozneje bo morda lahko posredoval, da prepreči te poiz kuse.»
V zvezi s sporom s Tunizijo je sedaj vsa pozornost obrnjena na jutrišnje sklepe francoske vlade. Tuniški predsednik Burgiba je že tretji teden zaporedoma odložil svoj tedenski govor po radiu in čaka na jutrišnje sklepe francoske vlade.
Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte pa je danes zanikal, da je član izvršnega odbora te fronte Ferhat Abbas dal intervju dopisniku
nemškega lista «Die Welt». Ta list piše namreč, da je Ferhat Abbas izjavil, da je delegacija alžirske narodnoosvobodilne fronte nedavno obiskala Prago .n Moskvo, da bi si preskrbela orožje. Predstavnik je dejal, da je presenečen nad to vestjo in da popolnoma nič ne ve o obisku delegacije osvobodilne fronte. Omenjeni lis: je tudi pisal, da je bovjetska zveza postavila pogoje, naj Di v izvršni odbor osvobodilne fronte vključili alžirskega komunističnega voditelja Abu Halija. ki je sedaj v Albaniji. Omenjeni predstavnik je dejal, da mu tudi o tem ni nič znanega.
Dopisnik pariškega večernega lista «Faris Presse» je v alžirskem zaporu intervjuval mlado Alžirko Djamilo Buhired, ki je bila nedavno pomi-loščena. Razgovor je bil v u-radu podravnatelja zapora blizu Alžira, kjer je Djamila zaprta. Razgovor so registrirali na magnetofonski trak. Djamila je izjavila, da ima eno roko paralizirano zaradi rane.
Na vprašanje, ali so jo mučili, je Djamila odgovorila pritrdilno. 9. aprila so jo nekateri policijski agenti in padalci slekli in jo hudo pretepali. Cez osem dni pa so jo nekateri padalci pet ur mučili z električnim tokom. Končno je izjavila, da je popolnoma nedolžna in da ni položila bomb v javna poslopja v Al-žiru, česar jo obtožujejo. Dopisnik se je razgovarjal tudi % tremi drugimi obsojenkami, ki so bile tudi pomiloščene. Izjavile so, da jih niso mučili, ker so takoj priznale svoje dejanje, potem ko so jim grozili, da jih bodo mučili.
Dopisnik' trdi tudi, da si je ogledal vse celice zapora, kjer so obsojenke zaprte, ter da je ugotovil, da so celice čiste in da je v njih postelja, umivalnik in mala omara. Vse to kaže, da so dopisnikov obisk v zaporu prej skrbno pripravili.
V začetku maja proces proti Maxu Ulrichu
BERN, 10. — V vsej Švici z velikim zanimanjem pričakujejo proces, ki bo imel gotovo tudi velik odmev v svetu. Proces se bo pričel 5. maja pred bernskim zveznim kazenskim sodiščem proti biv. šemu inšpektorju zvezne poli-
iiiiiHiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiimMiiimiiHiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiniiiiiiH
Zopet nemiri na Cipru
Včeraj so se uprli jetniki v Nikoziji
Grško prebivalstvo je po vsem otoku 24 ur stavkalo
mu prokuratorju je dokazala, da ni delal za denar, temveč za svoje prepričanje; bil je simpatizer Francije in — tako tudi ugotavlja preiskava — «prepričan socialist*. Vsekakor pa bo moral proces v Bernu osvetliti še ijekatere temne točke; v koliki meri in kakšna vez je združila obe osebi, ki sta zapleteni v to afero in če je inšpektor Max Ulrich delal po izrecnem naročilu prokuratorja ali pa je izkoriščal slabost visokega u-radnika, ki je, ko je bil že pritegnjen v to zadevo, raje z življenjem plačal zakrivljene napake.
cije Maxu Ulrichu, ki je obtožen, da je neki tuji državi posredoval uradne in tajne dokumente ter tako kršil poklic, no tajnost. Afera, .ki se je zaključila s samomorom generalnega prokuratorja konfederacije Reneja Duboisa, se je pričela pred letom z aretacijo inšpektorja, ki je bil zasačen, ko je izročal nekemu uslužbencu francoskega veleposlaništva v Bernu magnetne trakove, na katerih so bili registiirani telefonski razgovori med egiptovskim poslaništvom in Kairom. Registracijo teh pogovorov, ki so se nanašali na vprašanja okrog Sueškega prekopa ter dejavnosti alžirskih elementov, je dovolil generalni prokurator Dubois.
Spočetka se je zdelo, da je vsa stvar omejena na osebo inšpektorja Ulricha, toda kmalu je dobila tragičen razvoj.
Rene Dubois, ki bi moral izvršiti preiskavo, jo je brez uspeha poskušal speljati na drugo pot. Ko je uvidel, da mu to ne uspe, in v strahu pred bližnjim škandalom, je napravil samomor.
Preiskava proti generalne-iiiiiiiiiHiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiittiiiiitiiiiiMiiiiaiimiiiiiiiimiiMiiiHiiiimiiiiiitiiiiiHiMiiiiiiiii
Ukrep začasne vlade ki izziva Frondizija
Ugodno sprejete izjave argentinskega predsednika v Braziliji
Zagrebški velesejem
ZAGREB, 10. — V Zagrebu se bo jutri začel spomladanski mednarodni velesejem, na katerem razstavlja 1565 domačih in tujih podjetij. Poleg številnih jugoslovanskih podjetij sodeluje na velesejmu 14o podjetij iz Italije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Avstrije, Madžarske, Velike Britanije, Švice in Holandske.
NIKOZIJA, 10. — Ciprski grški politični ’ zaporniki v centralni jetnišnici v Nikoziji so se davi uprli. Razbili so vrata celic ter se nato zatekli na streho ene izmed velikih zgradb zapora. Proti jetni-škim paznikom so metali opeke ter vzklikali gesla EOKA.
Ljudje so dogodek kmalu opazili, v velikem številu obdali jetnišnico, ploskali zapor, nikom in začeli prepevati patriotske pesmi. Jetniki, ki sprva niso hoteli zapustiti svojega mesta na strehi, so pozneje sklenili, da gredo dol, ko so jim oblasti obljubile, da ne bodo kaznovani
Sorodniki 600 zapornikov centralne jetnišnice v Nikoziji so se včeraj zbrali v katedrali, od koder ao a* v »pre-
vodu napotili proti sedežu I vlade. Sredi poti pa jih je polioija ustavila in razpršila. Pri tem je bilo tudi nekaj incidentov.
Tudi jetniki v taborišču Kokkino Trimithia, 16 km zahodno od Nikozije, so se davi uprli. Zažgali so dve baraki in nekaj postelj, vendar pa se ogenj ni razširil na druge objekte.
Grško prebivalstvo na Cipru je pričelo davi v vseh središčih otoka splošno 24-ur-no stavko v protest proti priporu številnih ciprskih Grkov, ki jih imajo zaprte, ne da bi proti njim uvedli proces. Ceste Nikozije so prazne, vse trgovine so zaprte, pa tudi uradi ne delajo. Britanske patrulje krožijo po meetu.
BUENOS AIRES, 10. — Zvedelo se je, da je predsednik Aramburu podpisal dekret o prekinitvi diplomatskih odnosov z dominikansko republiko. Zadevni dekret ugotavlja, da dominikanska vlada ni u-poštevala argentinskih protestov proti delovanju bivšega argentinskega predsednika Perona.
V argentinskih političnih krogih komentirajo ukrep začasne vlade o prekinitvi diplomatskih odnosov z dominikansko republiko kot nelojalen izpad proti izvoljenemu predsedniku Frondiziju, ki se sedaj nahaja v Braziliji. Gre sicer za zadevo zunanje politike, ki pa bo imela gotovo odmev tudi v notranjosti. Ce se prav pomisli, je začasna vlada sprejela omenjeni ukrep z očitkom dominikanski vladi, da je dopustila Peronu, da je iz dominikanske prestolnice vodil volilno kampanjo v korist Frondizija. Znano je namreč, da je bilo Peronovo volilno geslo: voliti Frondizija.
Verjetno bodo pristaši Frondizija ta ukrep sprejeli kot provokacijo, kar bo še zaostrilo odnose med vojsko in Fron-dizijem, ki so se že tako precej ohladili. Omenjeni ukrep je namreč sprejel vojaški vladni odbor: predsednik A-ramburu, podpredsednik kon-| traadmiral Rojas in trije vojaški ministri.
Po drugi strani pa presojajo ta dogodek zgolj kot »živčno vojno*, ki so jo vojaški krogi sprožili proti Frondiziju že prejšnji teden, ko so mu odtegnili adjutante, ki naj bi ga spremljali na njegovem potovanju v sosedne države.
Izvoljeni predsednik Argentine Frondizi je danes odpotoval iz Ria de Janeira v Sao Paolo, kjer se je ustavil nekaj ur, preden se je spet vrnil v Buenos Aires. Včeraj je imel s predsednikom Kubič-kom 40-minutni razgovor. Kaj sta govorila, se sicer ne ve, toda v govorih, ki sta jih kmalu potem imela predsednika, je bil opazen poudarek i na gospodarskih vprašanjih in
med drugim izjavil: «Ni nasprotij in spornih vprašanj med Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Skupno smo sklenili nadaljevati nase odnose na podlagi enakosti, ne-vmešavanja v notranje zadeve ter tesnega sodelovanja na političnem, gospodarskem in znanstvenem področju.*
«Odhajamo prepričani, da bo madžarski delavski razred, ki ima slavne delavske tradicije in bogate izkušnje v revolucionarni borbi, nadaljeval tp borbo do zgraditve socializma in komunizma. Prepričani smo, da bo madžarsko ljudstvo, če mu bo kdo ponovno skušal ovirati pot, znalo dati odgovor sovražniku in da bo ponovno pokazalo, da na Madžarskem je in bo diktatura proletariata.*
V Moskvi pa je Hruščev med drugim izjavil; «Ce ne bi bili pomagali Madžarom v trenutkih kontrarevolucije, bi s o pokrili s sramoto pred očmi delavskega razreda in pred očmi revolucionarnih sil. Na Madžarskem smo srečali samo prijatelje. Buržoazni časnikarji so upali, da bo naša delegacija naletela na hladen sprejem. To bi bil škandal. Toda škandal je bil samo za tiste, ki so hujskali na kontrarevolucijo.*
Hruščev je dejal, da ne sodi strogo tistih zahodnih novinarjev, ki so potvorili njegove besede med bivanjem na Madžarskem, «ker služijo tistim, ki jih plačajo.*
Hruščev je tudi izjavil, da je potrebno imeti razumevanje do madžarskih intelektualcev, «ker zavzemajo težaven vmesni položaj*.
«Rakoši je res kriv, za kar se je zgodilo na Madžarskem,* je izjavil Hruščev, ki it> očital Rakošiju, da «se pritožuje, ker se njegove pretekle zasluge ne upoštevajo, medtem ko se mu očita njegova krivda. Toda zaupanje, ki ga delavski razred daje svojim voditeljem, mora biti opravičeno vsak trenutek,* je dodal Hruščev. »Sedanji voditelji madžarske partije in vlade so predvsem revolucionarji, zvesti stvari delavskega razreda. So zvesti komunisti, ki bodo žrtvovali vse svoje sile za zgraditev socializma. So naši zvesti prijatelji, ki se borijo proti oportunizmu, proti izdajstvu, prn-ti tistim, ki hočejo sejati razdor med Madžarsko in S7,. So preudarni ljudje in zato ne tvegajo, da bodo sedeli med dvema stoloma. Muenich je človek, ki zasluži naše spoštovanje in našo podporo. Globoko je vdan delavskemu razredu. Lahko z vsem prepr.ča-njem trdimo, da je sedanji položaj na Madžarskem zelo dober.*
Hruščev je dalje izjavil: «Vsi morajo vedeti, da mi ne bomo začeli vojne, toda bomo vedno pripravljeni nanjo. Biti moramo budni in braniti mir. Sprejeli smo že številne ukrepe v tem smislu. Ko smo napovedali enostransko ukinitev jedrskih poizkusov, so zahtevali nadzorstvo. V Budimpešti sem izjavil, da smo tn pripravlieni sprejeti. Toda kadar noče kdo sporazuma, postavlja vedno nesprejemljive pogoje. Naše potrpljenje je veliko, toda ne bo mogoče doseči od nas več, kakor smo pripravljeni dati. Očital je Američanom, da vodijo «vsak teden eno politiko* in da so «pretirano ponosni*. Nadaljeval je: «Američanom pravim: ne spoštujte samo vaših vreč
Hruščev pozval -zahodne državnike, naj ne načenjajo vprašanja kapitalizma in socializma, ker »če mi ne -ju-bimo prvega, vi sovražite drugega. Toda za sedaj ne moremo najti pripomočka*.
»Mi hočemo mir, toda ne sme se misliti, da se nam bodo vsilili nesprejemljivi pogoji z zastraševanjem. Misli se, da ko Sovjetska zveza reče «razorožimo se», to pomeni, da je pnsla na kraj svojih možnosti. Tako stauje, na katero se čaka že štirideset let, se ne bo nikoli uresničilo. Nikoli se ne bomo ponižali in se podredili vaši volji. Zavedajoč se naše časti bomo dostojanstveno vodili pogajanja naslanjajoč se na naše moralne in gospodarske sile, ki dejansko obstajajo. To je edini način, da se doseže sporazum.*
Omenil je sovjetske predloge o letalski inšpekciji na področju, širokem 800 km na obeh straneh demarkacijske črte in je dodal: «Labunsti in tudi del angleških konservativcev že priznavajo, da Rusi nočejo vojne, in to je res. Mi je ne potrebujemo.*
»Kar se tiče razredne borbe, jo lahko vodimo z drugimi sredstvi in smo gotovi zmage. Povečali bomo naš dohodek in našo proizvodnjo in kmalu bomo dosegli najboli razvite kapitalistične države. Tedaj se bo videlo, kdo od nas bo bolje jedel in kdo se ho bolje oblačil. Tedaj bo človek, ki danes ne razume marksizma-leninizma in pred katerim ma. hajo s strašilom komunizma, vedel, kakšno je bogastvo Sovjetske zveze.*
V svojem včerajšnjem govo- | CSR.
ru v madžarski akademiji znanosti je Hruščev poudarjal tudi visoko raven sovjetske znanosti in umetnosti. Poudaril je, da se sedaj v Sovjetski zvezi spnpolni vsako leto 70 tisoč specialistov v primerjavi z 20.000 v ZDA. »Vendar pa se ne sme misliti, je nadaljeval Hruščev, da bo ka-i pitalizem umrl, ne da bi se branil. Premagati ga ne be mogoče z oboroženo intervencijo. Toda zrušiti ga bo moral delavski razred v kapitalističnih državah. Naša funkcija pa je v tem, da dajemo zgled s tem, kaj se da doseči z našim socialističnim reži: mom. To miroljubno tekmovanje v delu med kapitalističnim in socialističnim svetom bo obstajalo v izboljšanju blaginje delavcev. Tisti, ki bo dosegel boljše rezultate, bo zmagovalec. Ne dvomimo, da bodo zmagovalci socialistične države.*
Sestanek treh ministrov v Pragi
PRAGA, 10. — Danes se je začela v Pragi konferenca zunanjih ministrov Poljske, CSR in Vzhodne Nemčije. Razgovori so tajni in bodo trajali do sobote. Predseduje češkoslovaški zunanji minister Vaclav David. Poljskega zunanjega ministra Rapackega, ki je bolan, nadomešča njegov pomočnik Marjan Naszkowski.
V firadnih krogih so nocoj izjavili, da so trije ministri nadaljevali razgovore tudi popoldne.
Zvedelo se je tudi, da je pomočnik sovjetskega ministra za transporte prišel v Prago, kjer se bo razgovarjal o nakupu Dieselovih in električnih lokomotiv, ki jih izdelujejo v
■ •lllllllllllllllMlllflMIMItlllltllllKItlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllltlllllltltlllMIlinilllllllllKlllllllllte
Titov
glede
odgovor
jedrskih
Hruščevu
poskusov
komemoracija ob obletnici smrti Borisa Kidriča
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je 4. aprila poslal pismo predsedniku jugoslovanske republike maršalu Titu, v katerem ga obvešča o sklepu vrhovnega sovjeta o enostranski u-kinitvi jedrskih pdizkusov in navaja vzroke, ki so napotili sovjetsko vlado, k temu sklepu. Hruščev izraža ' upanje, da bo jugoslovanska vlada podprla sovjetsko pobudo.
V svojem odgovoru od 9. aprila ugotavlja maršal Tito, da je vprašanje ukinitve poizkusov z jedrskim orožjem velikega pomena za človeštvo, za napredek in za miren razvoj vseh narodov ter za o-hranitev miru. Izredno razburjenje in zaskrbljenost, ki vladata zaradi poizkusov z jedrskim orožjem, sta popolnoma upravičena, kajti ti poizkusi ne zastrupljajo samo mednarodno ozračje in večajo oboroževalno tekmo, temveč neposredno ogrožajo tudi zdravje in življenje milijonov ljudi ter zdravje prihodnjih pokolenj. Jugoslovanska vlada se zaveda nevarnosti, ki jo predstavlja nadaljevanje jedrskih eksplozij za prihodnost človeštva, in je doslej odločno zavzemala stališče, da je potrebno takoj u-kiniti vse jedrske poizkuse, ter
 ...........  je	v	tej	smeri	napravila	ne-
polnih dolarjev; spoštujte tudi'kal5re akc|)e- Po )e posebno
druge dežele, njihovo željo po varnesti. Oni nam pravijo; Mi bomo leteli nad ”ašo državo in vi lahko svobodno letite nad našimi glavami. Toda mi nimamo namena niti leteti nad ZDA in niti gledati Američane nad nami.* Zatem je
prišlo do izraza v spomenici jugoslovanske vlade razoroži-tvenemu odboru OZN od 10. aprila 1957 in v izjavi ljudske skupščine 28. junija 1957.
Sklep vrhovnega sovjeta in sovjetske vlade o enostranski ukinitvi poizkusov z jedrskim
zlasti na potrebi gospodarskega sporazuma ne samo med Brazilijo in Argentino, temveč med vsemi državami Latinske Amerike. Frondizi je celo govoril o «skupnem južnoameriškem tržišču zaradi obrambe pred morebitnim svetovnim gospodarskim zastojem*.
Govoril je o možnosti »južnoameriške železarske skupnosti*, ki predpostavlja sporazum vseh držav tega kontinenta, ki je morda, je dejal Frondizi, najbogateljši na svetu s surovinami. Te besede so bile ugodno sprejete v vseh argentinskih in brazilskih krogih, v katerih menijo,_ da je prišel trenutek, ko bi bilo treba napraviti konec tekmoval-7.osti, in da se morajo narodi Južne Amerike združiti v svojih naporih.
IIIMIIIIIIIIIMIHIIIIMtIIIIIIIHttlltUHIIItlllUHiHHmMUiIMmUitUlUliMniiltlltIHUHmilllilllllinillllltllllllllltlllUlllltfllllllltMIlillltllllllltfiiiilii
CASTROVI UPORNIKI PRIPRAVLJAJO NOVI AKCIJI VLADI
Med dosedanjimi akcijami upornikov je pri spopadih zgubilo življenje okoli 40 ljudi
HAVANA, 10. — Včerajšnjim ] trge im nekatera vladna po-1 vseh ostalih pokrajin države,
dogodkom na Kubi je danes	r'-—-	—1"1'";;—J-   J —
sledil splošen mir, ki. pa zelo skrbi kubanske oblasti.
Govori se, da nameravajo Castrovi uporniki ponoviti akcijo proti Batistovi vladi. Ta je objavila uradno sporočilo, ki pravi, da je bil včeraj med spopadi ubit eden izmed voditeljev upora.
V pretekli noči in v današnjih prvih urah so nastale v Havani tri močne eksplozije.
Dve eksploziji sta nastali v predmestju Vibora, kjer je sedež petega pehotnega polka.
Tretja bomba pa je eksplodirala v Regli. kjer so čistilnice petroleja družbe »Sinclair* in «She-ll». Ni še znaino ali so eksplozije povzročile človeške žrtve.
Ponoči je bil v prestolnici relativen mir, ker je policija odredila izredne varnostne u-krepe. Blokirala je nekatere
slopja. Danes nadaljuje policija hišne preiskave Med včerajšnjimi neredi je bilo v sami prestolnici ubitih 16 upornikov in 2 policist«. Drugih 5 policijskih agentov pa je bilo ranjenih. Uradno trdijo, da je od začetka »totrlne vojne*, ki so jo začeli uporniki, zgubilo življenje okoli 40 ljuda.
Tudi v drugih krajih države se je uporniško gibanje začelo v irenutku, ko je bil izdan poziv na splošno stavko, t. j. oikoh poldne včeraj. Na Zahodu, v pokrajini Pina.-? Del Rio je gibanje zavzelo velik obseg. Tu se je skupina upornikov zabarikadirala v cerkv, ki so jo obkolile vojaške enote. Uporniki so se vdali, šele ko jim je zmanjkalo strelivo. V istem mestu je prišlo do neredov tudi v tovarni cementa, kjer je prišlo do sabotažnih dejanj. O incidentih, spopadih in sabotažah .javljajo tudi iz
Policija javlja, da so med preiskavami, ki se nadaljujejo, odkrili velike količine orožja, streliva, eksplozivnih snovi in materiala za sabotažna dejanja. Trdijo tudi, da so našli seznam ljudi, ki bi morali dobiti orožje od upornikov in da so ti «vpisani v komunistično stranko*.
Dopisnik ameriške televizijske postaje «WCKT» v Miamiju Ben Silver, ki se je danes vrnil s Kube, je izjavil, da predsednik Batista obvladuje vsa velika mesta na Kubi, medtem ko uporniki še dalje nadlegujejo čete na podeželju. Silver je izjavil, da je San-tiago pravo zastraženo taborišče polno vojakov in policistov. Kubanske oblasti v San-tiagu so Silverja aretirale skupno s petimi drugimi ameriškimi časnikarji. Včeraj so ga izpustili in z vojašsim letalom poslali y Havano,
orožjem pozdravljajo narodi in vlade Jugoslavije kot izreden prispevek k stvari miru in mednarodnega sporazumevanja ter menijo, da je sovjetski vlada napravila s tem važen korak naprej v smeri splošnega sporazumevanja in rešitve tega vprašanja. Maršal Tito izraža upanje, da bodo tudi druge odgovorne vlade uvidele nevarnost, ki preti človeštvu, in da bodo pravočasno storile ukrepe, da se ta nevarnost odstrani.
«V nasprotnem primeru, poudarja maršal Tito, bodo prevzele nase veliko odgovornost. Jugoslovanska vlada, zaključuje Tito, bo nadaljevala svoje napore v tej smeri ter bo podprla vse pozitivne in konstruktivne pobude, kakor podpira sklep vrhovnega sovjeta SZ in odlok sovjetske vlade o enostranski ukinitvi poizkusov z jedrski morožjem*.
Ob peti obletnici smrti velikega jugoslovanskega revolucionarja in borca Borisa Kidriča je bila nocoj v domu sindikatov v Beogradu kumemo-rativna akademija, katere so se udeležili predsednik republike Tito s soprogo, soproga pokojnega Kidriča, Kardelj, Rankovič, Stambolič, Vukroa-novic, Djuro Salaj, Koča Popovič i,n drugi. O življenju in, delu Kidriča je govoril državni tajnik za narodno obrambo Ivan Gošnjak, ki je poudaril izredne sposobnosti Ki-dri--ča kot revolucionarnega delavca, gospodarskega voditelja, državnika in teoretika jugoslovanskega gospodarskega socialističnega razvoja. «Nje,gova zasluga ie, je poudaril Gošnjak, da sta se naše gospodarstvo in gospodarska politika izvlekla iz prakticizma in dvignil ju je na stopnjo socialistične načelne politike. Dal je znanstveno idejno osnovo za likvidacijo prakticizma in dogmatizma v jugoslovanskem življenju ter je našel nove u-pravne oblike v gospodarstvu. Kidrič je kot eden najsposobnejših jugoslovanskih marksi-s'ičnih mislecev vnesel marksistične metode v gledanje na gospodarska vprašanja.*
Gošnjak je poudaril velike zasluge Kidriča zlasti po letu 1948 v razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Kidričev u-stvarialni duh in njegova močna osebnost sta posebno prišla do izraza pri izgradnji nov« poti jugoslovanskega družbenogospodarskega sistema, katerega osnovo predstavlja delavsko samoupravljanje.
Komemorativne seje v Ljubljani so se udeležili Miha Marinko, Franc Leskošek, Marijan Brecelj, Ivan Maček in drugi. O življenju in delu Kidriča j« govoril Franc Leskošek.
V prostorih izvršnega »veta Slovenije je predsednik sklada Borisa Kidriča danes izročil nagrade iz sklada za leto 1958. Nagrado so med drugim dobili za znanstveno delo in razprave dr. Bojan Acetto. dr. Ivan Matko in dr. Dušan Hadži,
B. B.
PRIMORSKI DNEVNIK
11. aprila 1958
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,8, najnižja 5,5, zračni tlak 1014,7, veter 10 km, vlaga 56 odst., nebo pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 8,7.
Vreme danes: Oblačno z delnimi razjasnitvama.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 11. aprila
Leon, Levko Sonce vzide ob 5.28 in zatone 00 18.45. Dolžina dineva 13.17. Dum vzide ob 1.29 in zatone ob liz»-Jutri, SOBOTA, 12. aprila Saba Savica
Včeraj je zapadeI rok za vlaganje list
V tržaškem volilnem okrožju se bo udeležilo volitev 11 skupin
Zadnji so vložili svojo listo Covellijevi monarhisti
Priprave za volitve notranjih komisij URDA
Sinoči ob 20. urj je zapadel
rok za vlava.nje kandidatnih list za državnozborske volitve. Včeraj so 'bile vložene še štiri liste, in sicer lista Fronte za neodvisnost, na kateri kandidirajo Borghese, Gianpiceo-i. Laurenti (oče) in Minca; PSDI. ki ji načeluje prof. Lonza in jo nadalje sestavljajo prof. Dulci. Giuricm in odv. Mi.n-ni; PMP (Ljudska monarhistična stranka — Lauro), ki ’o sestavljajo general Mease, R'i-gusin-Righi, Grandi in Donpie-ro; PMN (Narodna monarhistična stranka) na kateri kandidirajo senator Pauiuci. Ri-gatti. Fachin in Accerboni, ki je na listi kot neodvisen in zastopa deiansko novn profa-šistično gibanje «Federazione sociale italiana*. Zadnja na glasovnici bo torej Covellije-va monarhistična stranka, ki je vložila svojo listo v tržaškem volilnem okrožju nekaj minut pred 20. uro, in sicer v času ko so bili v uradu o-krožne volilne komisije še predstavniki PMP.
Kot smo že domnevali, bo v tržaški pokrajini oziroma v 32. volilnem okrožju 11 kandidatnih list. Liste bodo na glasovnici razvrščene takole: 1. KD. 2. KPI, 3. MSI, 4. PLI. 5. PRI-PR, 6. PSI, 7. TU, 8. FN, 9. PSDI. 10. PNM, 11. PMP. V preteklih dneh se je razširila tudi vest. da bo predložila v Trstu svojo listo tudi druga nova neofašistična stranka dPartito nazionale del la-voros, ki jo je v našem mestu ustanovil bivši misinski prvak in občinski svetovalec Batta-glia. Toda ta fašistična skupina r>i mogla zbrati v predpisanem roku zadostno število podpisov in zato ni mogla predložiti svoje liste. Kot torej vidimo, so vode v desničarskih strankah precej razgibane in se med njimi v tej volilni kampanji obeta ostra borba za vsak glas fašističnih in monarhističnih volivcev.
Za štiri poslanska mesta, ki so določena tržaškemu volilnemu okrožju, bo tekmovalo kar 44 kandidatov 11 list. Kot smo že večkrat pisali, mora kandidatna lista, če hoče i-meti neposredno izvoljenega enega kandidata, doseči ustrezen količnik, v našem primeru mora dobiti najmanj o-krog 33.000 glasov.
Na osnovi zadnjih občinskih volitev v tržaški občini, ki šteje ogromno večino volivcev, bi morali po en količnik doseči komunisti in demokristjani. Vse ostale liste pa se bodo morale zadovolji-
ti z ostanki, oziroma z možnostjo, da ena od njih dobi toliko ostankov, da bo lahko konkurirala za enega poslanca iz vsedržavnega količnika. O tej možnosti je težko kaj predvidevati. Poudariti pa je treba, da bodo glasovi obeh krajevnih kandidatnih list indipendentistov zgubljeni, če ne bo ena ali druga dosegla določenega količnika. V sedanjem položaju in če u-poštevamo občinske volitve iz leta 1952, teoretično ne bo ne ena ne druga indipendentistič-na lista dosegla količnika. Zlasti bo onemogočila kakršen koli uspeh indipendentistom njihova razdvojenost na dve kandidatni listi. Sedaj, pa se je med njimi razvila tudi javna polemika, ki jim gotovo ne bo koristila.
Tržaška unija nam je sporočila, da ni res, da je inž. Turre - Turek postavil pogoj, da bo kandidiral na indipen-dentistični listi samo, če bo predložena enotna lista. To vest s° razširili «nasprotniki in znani politični agenti*, pravi TU. Zanikanje te vesti izvira iz dejstva, da je neki list objavil, da inž. Turek ni pristal na kandidaturo na listi Tržaške unije, ki jo vodi Carlo Tolloy, ker ni prišlo do sestave enotne liste med in-dipendentističnima skupinama. Ker je zadeva zelo zanimiva, smo se pozanimali tudi mi, kaj je pravzaprav na stvari. Inž. Turek je včeraj ponovno izjavil, da ni podpisal kandidature za Tolloyevo listo, ampak za skupno indipendenti-stično listo. Kgko se bo zadeva naprej razvijala ni še mogoče ugotoviti.
Drevi ob 17. uri bo na sedežu tržaške federacije PSI tiskovna konferenca, na kateri bo nosilec liste poslanec Gibat o Tolloy obrazložil socialistični volilni program za državnozborske volitve. Obenem bodo časnikarjem predstavili tudi ostale kandidate.
Tržaška avtonomna federacija KPI pa bo imela v nedeljo sledeča volilna zborovanja: ob 11.80 uri na Trgu Garibaldi, kjer bosta govorila Vidali in Bernetičeva. ob 11. uri v Križu, k;er bosta govorila Pogassi in Gombač, ob J 1.30 uri pa Opčinah, kjer bosta govoriaa Burlo in Siškovič. ob 17. uri v Dolini, kjer bosta govorila Vidali in Lovriha, ob 18. uri v Nabrežini, kjer bosta govorila Siškovič in Calabria, ob 19. uri v Saležu, kjer bo govorila Bernetičeva.
iiiiimmiiiiimiiiimititiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiMiiiiMiiiiiiii
Kako se potuje v FLRJ brez karneta ali triptika
Novi carinski predpis velja samo za imetnike potnih listov, ne pa za obmejni promet s propustnicami
Od včeraj je v veljavi nov carinski predpis, ki ureja vprašanje uvoza motornih vo-zij brez triptika in karneta
v Jugoslavijo. Carinarnice na jugoslovanskih obmejnih blokih so dobile v tej zvezi podrobna navodila, iz katerih povzemamo naslednje:
Vsak tuj državljan ali pa jugoslovanski državljan, ki ti-
vi .stalno v inozemstvu, lahko pride v Jugoslavijo s svojim motornim vozilom brez triptika ali karneta, če je vozilo registrirano na njegovo ime.
Potnik se v Jugoslaviji lahko zadrži s svojim motornim vozilom toliko časa, kolikor časa velja jugoslovanski vizum na njegovem potnem listu. To pomeni, da se imetniki obmejnih propustnic ne morejo poslužiti te ugodnosti.
Za motorna vozila, ki so omenjena v tej odrodbi, se smatrajo osebni avtomobili (tudi s prikolicami, samo ne smejo imeti več kot 9 sedežev), motorji, skuterji in kolesa s pomožnim motorjem.
Ko pride potnik, recimo z osebnim avtomobilom na jugoslovanski blok in nima karneta ali triptika, mora izpolniti poseben formular, tako t-menovano «potniško prijavo*, v kateri mora navest' karakteristike avtomobila:	znamko
avtomobila, letnico, kdaj je napravljen, številko evidenčne tablice, znak države, številke motorja in šasije ter število plaščev oziroma zračnic. Praktično, če vzamemo neki namišljen tržaški avtomobil. bi moral potnik v prijavi napisati;
Osebni avto fiat 600 iz leta 1956, J TS 35803, motor Štev. 58666. šasija št, 38888, 5 plaščev in zračnic (štejejo se namreč plašči na kolesih in na rezervnem kolesu). Ce ima avto vgrajen radio, vpiše še znamko radijskega aparata.
Ko je potnik te podatke napisal, mora prijavo, ki se napiše v dveh izvodih, podpisa-t, in izročiti carinskemu u-službencu. Ta pritisne nanjo žig, v potni list pa še majhen žig z napisom »Izdana potniška prijava — vstop z motornim vozilom* ter eno kopijo prijave izroči potniku. Ko se potnik vrača iz Jugoslavije, odda prijavo in zadeva je končana.
Postopek je torej kar najbolj enostaven in ne zahteva več kot dve minuti dela, 2al velja le za imetnike potnih jB&tov. Želeti p« b» biia, da
bi se ta olajšava raztegnila tudi na Imetnike obmejnih propustnic.
Poudarimo naj še, da morajo v Italiji registrirani avtomobili imeti za italijanske obmejne organe običajno začasno izvozno dovoljenje.
Stavka v podjetju SALDA
Stavkovno gibanje v podjetju SALDA se nadaljuje spričo trme delodajalca, ki noče pristati na zahteve delavcev po izboljšanju prejemkov, u-reditvi vprašanja doklade za zdravju škodljiva dela itd.
Včeraj so delavci stavkali od 12.30 do 13.30 ter od 16.30 do 8. ure danes. Včeraj pa je bilo tudi zborovanje delavcev, ki so poudarili svojo odločno voljo, da se bodo borili, dokler podjetje ne bo sprejelo njihovih zahtev, v tem smislu so tudi pooblastili sindikalne zastopnike, da nadaljujejo borbo do sklenitve sporazuma.
Univerzitetna knjižnica od 12. do 20. IV. zaprta
Univerzitetna knjižnica ostane od 13, ure v soboto 12. »-prila do Vključno 20. april* zaprta zaradi običajnega pomladanskega razkuževanja knjig in prostorov.
V obratih CRDA in Tržaškem arzenalu so te dni u-ttanovili paritetne volilne komisije. Po prvih razgovorih se da sklepati, da bodo volitve notranjih komisij v teh obratih zadnji teden tega meseca. Pokrajinska zveza kovinarjev FI OM bo med delavci izvedla referendum in jih povabila, naj predlagajo imena kandidatov. V zvezi z važnostjo omenjenih obratov in s hudo borbo, ki čaka kandidate, zlasti pa notranje komisije, bi bilo zelo koristno in potrebno, če bi prišlo do predložitve in izvolitve enotnih notranjih komisij,
Zaradi nepopustljivosti delodajalcev
48-urna enotna stavko v cementni industriji
Medlem ko se je proizvodnost močno zvišala, nočejo priznali delavcem mezdnih izboljšanj
Danes ob 8. uri se začne po vsej Italiji 48-urna enotna stavka v cementni industriji. Na našem področju se bodo stavke udeležili delavci, ki so zaposleni pri cementarni Italce-menti v 2avljah.
Do stavke je prišlo, ker delodajalci nočejo sprejeti delavskih zahtev po zvišanju prejemkov, znižanju delovnega urnika, periodičnih poviških ter zboljšanju delovnih odnosov. Te zahteve so namreč sindikati predložili med pogajanji za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, delodajalci pa trdijo, da jih ne morejo sprejeti, češ da je ta industrija v krizi. Te trditve so popolnoma neutemeljene, kar nam dokazujejo statistični podatki iz zadnjih let. V letu 1955 se je produkcija cementa v Italiji zvišala za 7 odst.
v primerjavi z letom 1954, v letu 1956 za 12 odst., v letu 1957 pa za 7 odst. v primer-javi s prejšnjim letom. Podjetje Italcementi je v zadnjih treh letih razdelilo med svoje delničarje nič manj kot 9 milijard lir dobička, 81 milijard pa je določilo za amortizacijo naprav. Od leta 1955 se je proizvodnost dela zvišala za 33 odstotkov, medtem ko se je zaposlitev v tem sektorju zvišala samo za 2,7 odst., mezde pa ne ustrezajo produktivnosti dela niti življenjskim stroškom. Vrh vsega tega v cementni industriji preganjajo delovno silo do skrajne mere. Popolnoma naravno je torej, da so se vse osrednje organizacije dogovorile za e-nergičen nastop v obrambo prizadetih delavcev in za izboljšanje njihovih delovnih pogojev.
TRIJE	KON
Predvčerajšnji koncert »Tržaškega jilharmoničnegu orke-stra» pod vodstvom dirigenta Carla Feliceja Cillaria je bil v več pogledih zelo zanimiv. Najprej Britten s svojim «Na-vodilom za mlade pri poslušanju orkestra*. Delo, ki smo ga v Trstu prvič slišali, je zares poučno in istočasno prava umetnina. Britten je s sposobnostjo velikega komponista napisal na neko Purcellovo temo več variacij tako, da je. dal priložnost orkestru, da se izkaže v posameznih vrstah glasbil. Poseben komentator spozna občinstvo najprej s splošnim motivom, ki ga izvede ves orkester, nato pa pred vsako variacijo še z glasovno barvo posameznih vrst instrumentov, ki motiv ponavljajo. In tako se mladi (in stari) spoznajo z raznovrstnimi skupinami glasbil od lokov do tolkal.
Druga zanimivost tega koncerta je bil mladi violinist Salvatore Accardo. Poslušalci so bili zlasti radovedni, kolikšen je njegov napredek od lanskega leta. Violinist je v Mendelsohnovem koncertu (op. 64) pokazal toliko glasbenega temperamenta in tolikšno teh-
    ........................................................
Vino in blazna hitrost sta zakrivila hudo nesrečo s fiatom 1400
Četrti mladenič je pravočasno izstopil ter se s tem izognil nesreči, ne pa priporu
Cesinijevo stanje se je včeraj podnevi nekoliko izboljšalo in so ga baje že zaslišali
Zal je kri zopet zalila a-sfalt. Ni to posledica nesreče, ki se ji ne bi mogli izogniti ali jo pravočasno preprečiti, Zadostovala bi poštenost in previdnost in štirje fantje bi bili danes brez skrbi v krogu svojih družin. Bilo pa je ravno nasprotno in posledica je grozna: eden je mrtev, drugi se bori s smrtjo v bolnišnici, dva pa sta v preiskovalnih zaporih letečega oddelka kvesture. Glavni »junaki* te tragične pustolovščine so štirje mladoletniki in ljubitelji motornih vozil. 18-letni Aildo Fiegel, pekovski pomočnik po poklicu, stanujoč pri starih starših na Šaliti E. de Marchi v Skednju, Gualtiero, za prijatelje Wal-ter Maldini iz Ul. Ronchetto, 19-letni Claudio Ravalico iz Ul,- Soncini in 20-letni Giordano Cesini od Sv. M.M. Sp., ki je šil pred rjpdavnim stanoval nasproti hiše, v kateri je bival Ravalico s svojim očetom, mačeho in mlajšim polbratom.
Mladeniči, vsi dobri prijatelji, so se predvčerajšnjim zvečer domenili za pustolovščino, za katero niso niti slutili, da se bo tragično končala v krvi. K Maldiniju in nje. govemu očetu, ki sta večerjala v gostilni pri «Belem konjičku* v Skednju, sta prisedla Fiegel in Cesini. Alkohola niso pili, a kdor jih je videl, je že na prvi pogled spoznal, da so vinjeni. Cesini si je naročil krožnik cmokov in jih hlastno zaužil. Mal. dini pa je spil kozarec mleka. »Kaj boš pil mleko, ko si vendar vinjen,* ga je pobarala neka ženska, a nič ni pomagalo.
Na cesti so se domenili, da se odpravijo v Trst, Tedaj se jim je pridružil, kdaj še ni točno znano, Ravalico in vsi štirje so stopili v avtobus št 29. Na D’Annunziiovem drevoredu so izstopili in odšli v bar. Od tu jih je pot peljala do gostilne v Ul. Solitario, katero so zapustili še bolj vinjeni. Vino jim je vlilo poguma in sklep, da si ukradejo avto. so soglasno sprejeli. V Videmski ulici je Fiegel potegnil iz žepa nož in ga uporabil kot ključ za odpiranje avtomobilskih vrat. Ključavnica pa je vzdržala pritisk in fant. je so nadaljevali iskanje prvega vozila, katerega vrata bi se vdala rezilu žepnega noža. V bližini Ul. Ghega so našli plen. Fiegel, ki je bil šele drugič za volanom kakega avta in seveda ni imel šoferskega dovoljenja, je spustil zavore. Motorja ni hotel pognati iz strahu, da jim ne bi gospodar prekrižal račune. Kmalu pa je avto ustavil in prijateljem ukazal naj izstopijo. Zavedel se je namreč, da v tanku ni dovolj bencina.
Razočarani so se odpravili dalje v upanju, da priložnosti ne bo manjkalo. V Ul. Trento so se fantje, vsi oblečeni razen Cesinija, ki je imel moder dežni plašč, v »blue Jeans* in z usnjenim suknjičem, u-stavili poleg fiata 1400, last trgovca Virgilija Boscola, s katerim je njegov nečak, ki je vozilo po navadi šofiral, spremil zaročenko domov, No-žiček se je zopet zasvetil v Fiegelovih rokah in trenutek zatem so se vrata odprla. Da
ne bi z ropotom motorja opozorili šoferja, so mladeniči avto porinili in ga šele za vogalom pognali. Brnenje motorja je vzbudilo v Fiegelu strast po brzini in fant je neodgovorno pritisnil na brzin-sfci pospeševalec in kakor nor zdirjal po Nabrežju. Blazna hitrost mimo dreves in hiš vse do Sprehajališča Sv. Andreja je verjetno prestrašila Maldinija, ki je sklenil, kljub zasmehovanju prijateljev, izstopiti. S tem se je zelo verjetno rešil smrti ali vsaj resnih telesnih poškodb, ni se pa rešil pripora. Ostali sp še vedno pod vtisom izpitega vina, nadaljevali vožnjo do Ka-tinare in nato domov. Zdrveli so navzdol po trbiški cesti in ni izključeno, da so po zadnjem ovinku nad konjskim dirkališčem tik pred predorom vozili s hitrostjo 150 km na uro. In tu je prišlo do neizogibne nesreče. Vozač, brez dvoma nevajen šofiranja avtov z blazno hitrostjo, ni opazil pločnika, ki se začenja kak meter pred predorom in obide v nepopolnem polkrogu vogal desnega oboka predora ter se nadaljuje v širini kakega pol metra vse do drugega konca.
Nesreča se je pripetila, ker sp kolesa zašla na pločnik in Fiegel se je iznenada znašel pred lesenim drogom z dvema prometnima znakoma (prepovedano parkiranje in prehitevanje) in kamnitim vogalom. V zadnjem trenutku je hotel preprečiti trčenje in je ostro zavil na levo. toda prepozno. Zadnji desni del vozila je silovito treščil ob drog in vogal. Vozilo je nato pod nespretnimi rokami improviziranega šoferja drselo pb steni in zgubljalo dgle karoserije. Začel se je blazni ples avta. katerega ni Fiegel več obvladoval z desne na levo in o-brhtnp, dokler se ni vozilo, ki je izgubilo dve kolesi in se preklalo na dvoje, ustavilo. Kazalec kilometrskega štev-ca je bil ustavljen pri črti >
številko 14© km.
Fiegel je omamljen in nekoliko ranjen prišel izpod ruševin in zvitih plošč ter se trenutek ustavil in se ozrl okoli. Cesini je ležal na kupu razbiftn in se komaj slišno pritoževal, Ravalico pa je bil negiben sredi mlake krvi. Tedaj ga je strah pognal v tek. Kot blazen je Fiegel kričal in iskal pomoč, s čimer je nekega policijskega agenta privabil na okno hiše ob koncu predora. »Pokličite Rdeči križ*, ga je zaprosil, »Pripetila »e mi je nesreča.* »Pokličem tudi policijo?* ga je vprašal agent in ker mu je Fiegel odgovoril, da ne, je vseeno storil svojo dolžnost. Kmalu nato so pridrveli na kraj bolničarji z zdravnikom RK in tudi agenti prometne policije s kapetanom Stefanac. chijem in nar. Furlanijem. Zdravnik je pokaral Fiegla in ga opozoril, da je posledica nesreče eden mrtev in eden hudo ranjen »Mrtev,* je vprašal mladenič, kot bi se ne zavedel tragičnosti karambola. »Potem je VValter mrtev,* je št dodal.
Tako so agenti mislili, da je mrtvec Gualtiero Maldini. Žalostno vest so sporočili Mgldi-
nično popolnost, da je mogoče od njega pričakovati le še zrelejše poglobitve v izvajanje. Gotovo pa spada mladi Accardo že sedaj med violinske virtuoze.
Dirigent Cillario se je zlasti izkazal pri dirigiranju
Franckove simfonije. Občinstvo mu je navdušeno ploskalo.
***
Ljudska univerza je za svo-jq desetletnico priredila ljubiteljem Beethovnove glasbe posebno prijetno presenečenje. F šestih zaporednih koncertih (vsak teden po eden) bo «Tržaški kvartetu izvajal 17 Beethovnovih kvartetov. Prvi koncert je bil včeraj zvečer. Najprej je glasbenik Vito Levi spregovoril nekaj besed o Beethovnu kot skladatelju kvartetov, nato pa je »Tržaški kvartetu, ki ga tvorijo Baldassare Simeone (I. violina), Angelo Vat tirno (11. violina), Sergio Luzzato (viola) in Ettore Sigon (čelo), odigral tri kvartete.
Včeraj so bili na sporedu kvarteti op. IS, št. J, nato op. 95 in končno op. 59. št. 3. «Tržaški kvartet* je dobro uigrano telo, sestavljeno iz štirih odličnih glasbenikov, ki znajo v svoji igri pričarati vso lepoto glasbe velikega mojstra. Dvorana liceja «Dante», kjer je bil koncert, je bila popolnoma zasedena. Gotovo bodo tudi ostali koncerti pritegnili nič manjše število občinstva.
* * *
Koncerti Univerzitetnega glasbenega krožka niso deležni tiste pozornosti, ki bi jo zaslužili. Gotovo je zasluga prav tega krožka, da lahko od časa do časa prisostvujemo koncertom, ki bi jih težko pričakovali od drugih prirediteljev. Tako je bil n. pr. nekaj povsem svojevrstnega koncert v Avditoriju v torek zvečer, ko so nastopili sopranistka, pianistka in hornist. Res je, da so vsi trije skupaj nastopili samo v eni točki, vendar je že sama pojava roga kot samostojnega koncertnega instrument i dovolj redek primer, da bi lahko bilo na koncertu tudi več občinstva, ("''oda dogaja se nasprotno: prav nenavadnost je očitno vzrok, da ni več občinstva.) O Cecca-rossiju, ki je igral na rog (po njem nosi tudi trio ime), je treba reči, da je res virtuoz, ki obvlada težki instrument z redko sigurnostjo. Glas sopranistke To Clyzza je primeren za komorno glasbo, ki je bi la na sporedu, vendar višine niso njena krepka točka. Pianistka Loredana Frar.zescht-ni se je omejila na solidno spremljavo, ne da bi dajala izvajanju kak osebni ton.
 «»-------
Nerodno je skočil
Nerodno ie skočil s tovornega avtomobila, ki se je že u-stavil pred športnim igriščem na Pončani 51-letni delavec Roman Milkovič doma iz Trebč št. 169. Z avtom RK so ga odpeljali v ambulanto, kjer so ugotovili, da se je udaril v stopalo. Do nesreče je prišlo okrog 10. ure.
  IIIII Ulllll in m MII UMlIlM MIII MIH 11111111111,1», Ml   MIH II lin...............................IIMIMIMII
nijevemu očetu, a ta jih je takoj opozoril, da gre za pomoto. Walter je bil doma zdrav in živ. Seveda so mladeniča pozvali na policijo, kjer so ga skupno s Fieglom pridržali v priporu.
Se prej so odpeljali Ravali-ca, Cesinija in Fiegla v bolnišnico. Ravalico je na sprejemnem oddelku podlegel poškodbam, Cesinij* so izročili v varstvo specialistom, ki so si pridržali prognozo, Fiegla pa so agenti po zdravniški pomoči odpeljali s seboj in ga začeli zasliševati. Mladenič je priznal, da je pred mesecem dni skupno z Ravalicom ukradel v Skednju fiat 500 in da sta napravila z njim precej dolg izlet. Vozilo sta nato pustila za pokopališčem pri Sv. Ani in se peš vrnila domov. Policija seveda nadaljuje z zasliševanjem, ker pričakuje od Fiegla priznanja o drugih tatvinah.
Ko so v bolnišnici ugotovili identiteto mrtveca, so seveda obvestili sorodnike. Pokojnikov brat (septembra lani je bil soudeležen med vožnjo z iambreto, ki jo je vozil njegov znanec po obmorski cesti, pri prometni nezgodi, ki se je zanj končala brez posledic) je še pred zoro obvestili Cesinijevega strica o nesreči in ga potolažil, da nečakovo stanje ni resno. Tudi Fieglovo staro mamo je zjutraj, ker pač ni Videla vnuka priti ponoči domov, zaskrbelo
in je iz bližnje trgovine z jestvinami telefonsko vprašala vnukovega gospodarja, peka iz Ul. Carpison, ali je njen sorodnik prišel na delo. Gospodar je jezno odgovoril, da ga ni in da ni to prvič. Seveda tedaj še ni vedel, kaj se je Fieglu pripetilo.
Več družin je tako v žalosti. Ravalicovi zaradi smrti sina, Maldinijev oče in sestra zaradi zaprtega brata, Fieglovi stari starši pri katerih je živel dve leti po smrti matere, :n Fieglov oče, ki stanuje v okraju C. Elisi in se preživlja z bornim zaslužkom nestalnega dela, in predvsem Cesinijevi za življenje sina, ki je v bolnišnici zastražen. Dva karabinjerja in dva policaja sta okoli njegove postelje in ker je njegovo stanje še vedno resno zdravniki niso dovolili, da bi ga preiskovalni organi zaslišali. V popoldanskih urah se je stanje izboljšalo in baje so ga na kratke zaslišali. Zanimivo je, da bi moral fant nastopiti prihodnjo nedeljo službo v nekem hotelu v Gradežu, kjer je že pred dnevi stregel skupini nemških zdravnikov..
Ta nesreča bi morala biti vsem v opomin in v opozorilo, posebno ljubiteljem blazne hitrosti, da smrt preži nanje izza vsakega ovinka in na vseh cestah. Previdnost in zmerna hitrost nista nikoli odveč in ne moreta škoditi nikomur.
Iz sodnih dvoran
V procesu Tržaške steklarne bodo izrekli sodbo v torek
Prizivno sodišče potrdilo obsodbo tatu - De-vet mesecev pripora zakrknjenemu zmikavtu
To so ostanki poldrug milijon lir vredtiegu avta »fiat 1400», s katerim je nesposoben in kot — »o«»on Mufe amjen tajtr »okrivil nesrečo, ki je »<* tedaj terjal a eno smrtno irttv
Razsodba o precej dolgem procesu proti Alfeu Ragazziju, obtoženemu bankrota in številnih drugih kršitev zakona, in proti trem članom nadzornega odbora, bo izrečena pred torkom. Tako je odredilo sodišče včeraj po končanem govoru odv. Jacuzzija, ki brani glavnega obtoženca. V torek bo moralo sodišče poslušati še odgovor zasebne stranke in tožilca na argumente obrambe in gotovo je, da bodo imeli zagovorniki pripravljene protiargumente. Do sedaj so napeli vse sile, da rešijo člane nadzornega odbora in tudi Ragaz-zija, za katerega je tožilec predlagal 12 let zapora, obsodbe in odv. Jacuzzi je zaključil diskusijo. Predvsem je kritiziral obtožbe brez dokazov, dalje obtežilne okolnosti in predvsem juridično dokazoval, da ni bilo bankrota in še manj zapravljanja. Ob koncu je odvetnik pozval sodnike, naj ocenijo delovanje Ragaz-zija, pri čemer ne bi smeli pozabljati na okoliščine, v katerih je živel in delal glavni obtoženec. Zato je predlagal oprostitev obtožb bankrota in zmerno kazen za manjše kršitv«.
***
Decembra lani so sodniki kazenskega sodišča obsodili Giu-> seppa vergoza iz »Domus Ci-vica* na 2 leti zapora, na 8 tisoč lir globe, na 6 mesecev pripora in na 3.000 lir denarne kazni, in sicer zaradi obtožbe tatvine samokresa, fotografskega aparata in kovčka znamk. Obtožen je bil tudi posesti orožja in vlomilskega orodja, ki mu je služilo, da je brez težkoč vdrl v stanovanje Giulia Melonija iz Ul. Ra-picio. Daleč pa ni šel z ukradenim blagom, ker so ga policijski agenti, ki so ga dobro poznali, ustavili in preiskali. Kot izgovor je Vergoz navedel dejstvo, da je pravkar prišel iz zapora in da je hotel ukrasti kaj vrednega, ker bi si s prodajo ukradenega biaga preskrbel nekaj denarja za preživljanje. Imel pa je smolo, ki ga je spremljala vse do prizivne razprave, po kateri so mu sodniki potrdili kazen v celoti.
+ * *
> J*o vlomu v zlatarno Mar-
zari je policija začela brska- dva mlada fanta: 18-letnepa
ti po stanovanjih ljudi, ki so bili znani vlomilci in ki so pripadali tistim tatovom, ki so vdirali v trgovine skozi izdolbene stene. Med temi je bil tudi Giorgio Cotterle iz Ul. S. Maurizio. V stanovanju so mu našli usnjen tok, v katerem je bilo sedem pil in majhen nož. To orodje so agenti smatrali za vlomilsko in ker je bil Cotterle že obsojen zaradi podobnih obtožb, so ga prijavili sodniku, ki mu je sedaj prisolil 9 mesecev zapora.
——«»-----
Vespa se je prevrnila
Na opazovalnem oddelku bolnišnice so ob 14,30 sprejeli
električarja Alda Duimovicha i>z Cerejev št. 645, kateremu so ugotovili udarec na levi pogačici in praske na desnem gležnju, da se bo moral zdraviti 8 do 10 dni. Poleg tega so sprejeli na istem oddelku 15-letnega mehanika Livia No-vella, prav tako doma iz Cerejev št. 620 zaradi udarca ,n podplutbe na čelu in podplutb po telesu ter ureza na mezincu desne roke, tako da se bo moral zdraviti od 5 do 6 dni Fanta sta povedala, da je Ar-do vozil vespo na Cesti proti Škafijam in je zavoiri‘1 s ceste, ker je tila brzim. motorja prehitra, ter se je vozilo prevrnilo.
ARGO
Jz&ia
4
ARGO GOVEJA JUMA 60 DIN ARGO GOBOVA JUMA 60 DIN ARGO FI2CHO V A JUMA 40 DIN ARGO GRAHOVA JURA 40 DIN
SNG
v TRSTU
V soboto, 12. t. m. ob 19. uri pri Sv. Barbari DANILO GORINŠEK
Rdeča kapica
vesela pravljica v treh dejanjih
GLASBENA MATICA V TRSTU
V nedeljo 13. aprila ob 16. uri v Avditoriju
zabavni
popoldan
Sodelujejo:
Veseli planšarji
harmonikar Avgust Stanko, pevski duet
in humorist Lojze Kožar
iz Ljubljane.
Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. tel. 37338 ter dve uri pred začetkom prireditve v Ul. Roma 15-11. od 14. do 16. ure.
Ponovitev ob 20.30
v BOLJUNCU
Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
TABORNIKI RODU «MODREGA VALA* vabijo na
Pomladanski ples
ki ga priredijo v soboto, 12. t. m. na stadionu «Prvi maj*
Začetek ob 21. uri
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni.
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 12. aprila t. 1. Pojasnila daje tajništvo višje realne gimnazije v Ul. Lazzaretto vecehio 9-II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure.
A A D I O
in popevke; 17.25 Od melodije do melodije- 19.30-22.15 P«™*
22.15 Igra kvartet Calvin Jaciw-
SLOVENIJA
5.00 Pisan glasbeni spored, Popularne orkestralne 9.00 Radijski roman ,— frankov*; 9.20 Melodije 10.10 Dopoldanski koncert sni-stične glasbe- 11.00 Po doma«--;
11.30 Za dom in- žene; U-4UMTT bavni zvoki z ansamblom r mira Sepeta; 12.00 ReinhoM «>«: Baletna suita «Rdeči mak*, j-Kmetijski nasveti; 12, , od kvintet »Niko Štritof*; ld-« arije do arije; 14.05 Radijstai
za nižjo stopnjo; 15.40 Iz p' n:
ne književnosti — Kar^ ^Ucert Stopnice za dva; 16.00 Končen ob štirih; 17.10 Filmski, zvez*' ki pojo: 17.25 Od klavirja do ” banda; 18.00 Iz naših kolektivov;
18.30 Umetne in narodne 18.50 Družinski pogovori t Petnajst minut s kvintetom žeta Kampiča; 20.15 TedCTSk ^ nanje-politični pregled: TO.sa ^ potni zvoki; 21.15 Oddaja o _ ju in pomorščakih; 22-^,‘i^ja taža s košarkarskega turn študentskih reprezentanc o" rije Francije, CSR in
vije: 22.30 «Rhaipsody in Jazr« _ Kurt Ededhageo s svojim strom.
TELEVIZIJA	,
11.30 Operna riasba. l2-10 '^ orkester Stel-lari; 14-30 ‘ rarlo stran*; 17.30 Igra ansamD« n Pacc&iori; 18.35 Igra a<ns Framco Russo; 39.20 Kor!c£r §jm-r.istke Bia nce Peli is; 2l.w fon.ičnii koncert.
( OtEDAtlŠC*
gleda-
VERDI
Nadaljuje se pri -liski- blagajni prodaja nic za koncert orkestra	^
ške filharmonije, ki bo	m
rek ob 21. uri pod vods Efrema Kurtza. Nastopi' do tudi pevci Bruna „„r. Bruna Ronchini, Amedeo dini in Giuseppe Fojani zbor gledališča sporedu sla I. in IA. nova simfonija.
TEATRO NUOVO von Danes ob 21. uri:	a^°ntic»-
Hofmannstahl:	«Sl<d*e
Abonma G.
[ K I l*
" t --------------- W
Evcelsior. 15.00, 18.20, 21.40. ^ ^ na reki K«ai», W.	' &
Guinness, Havvkins. lecm. nemascope.
Fenice. 15.00, 18.20, 21.40. g, levi*, Marlon Brando, M.
Dean Martin. Cinemasc-Nazionale. 15.00,	18.20, ,jur.
«Grešniki iz Peytona», Mlad ner, H. Lange. Cinemasc. prepov.
Supercinema. _________
M. Brando in M. Taka. mascope. Tech.	vnainS''
Filodraminatico. 15.00: * ReVij»: rideseti*, barvni film- “ vind
«Usluga prijatelju* in
veritas*
Grattacielo.
13.30,
17.30,
jl.30:
Cen*;
PETEK, 11. aprila 1958 TRST POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: «Shirley Ternple*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Operetna fantazija; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Pleši te z nami;
18.00 Koncert dna Poluzzi-Mar-chi; 18.20 Violinist Wand.v Two-rek; 18.30 Orkester Renč Touzet; 18.55 Zbor »Ivan Cankar*; 19.15 Znanost in tehnika:	((Svetovna razstava v Bruslju*; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni variete; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Glasba Georgea Gershwina; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Pekel; 22.15 Kvintet Art Van Damime; 22.30 Musorgski: Slike z razstav«; 23.00 • Eddie Calvert in orkester Norrie Paramor.
TRST I.
17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Oddaja za ženske; 20.30 Poročila; 20.50 «Carosello»; 21.10 »Peti člen*, komedija v 3 dejanjih.
KOPER
Poročila v sk>v.: 7.00, 7.30, 13.30, 13.00.
Poročila v Ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-
12.00 Preaios RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: »Obvarujmo češnje črvivosti*; 13.45 Popoldanske melodije; 14.30 Gospodarska oddaja: «Pred turistično sezono*; 14.40 Popularne skladbe: Štirje Slovanski plesi An. tonina Dvoraka; 13.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: kitarist Marinko Jankovič; 15.40-17.00 Prenos KL; 17.00 Ritmi
•iiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
C
KAZNA OBVENTII.A
Izvršni odbor Slovenske pro svetne zveze v Trstu bo Ime sejo danes, 11. aprila t. 1. ob 18. uri na sedežu.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Drve 10. aprila so se rodili v Trstu 4 otroci, umrle so 3 osebe, poroka je bila ena.
POROČILA STA SE:	pomor-
ščak Silvio Parenzan In šivilja Li-llana Favretto.
UMRLI SO: 78-letna Frančiška Zlgon vd. Tomadin, 59-1 el n i Fe-deneo Soban, 51-letni Rudolf Stor.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu 1NAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorslno 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmettl, Borzni trg  «»-------------------
Valute
1 Milan		Hun
Zlati funt . .	6 000,—	6.200,—
Marengo ,	4,700,—	4.900.—
Dolar ....	621.—	823.—
Frank franc.	133.—	137,—
Frank Švicar.	14-4 —	146.—
Sterllng , . ,	1.710,—	1.750 —
Dinar , . , .	81 —	84 —
Silmg . , ,	23.75	24.25
Zlato . . . ,	7Ut> —	708,-
Zali, n, marka	147,—	149,—
«Deset božjih zapovedi*, .jgi odrasli 500 lir, otroci h*
300 lir-	„ Abs 06
Arcobaleno. 15.30. ZadnJ* g, 22.10:	»Slovo	od	orožja - Jt,
Hudzon, J. Jones. A. 8° zaznice prepovedane. sJjnJ Astra Rojan.	16.30: "EO** i«
velika ljubezen*, K. c J Ohandler.	_„-i	v*"
Capitol. 16.00: »Njen ang“ run*, L. Bali, Desl Am* ' mes Mason.	vi	je 61
Crištallo. 16.00: «Clovek, ' r
sam», C. Gray, Ch. W> p-Alabama 16.00:	«TanU»h8 cWe
Dandridge-in C. Jurgc'’5' mascone. Tech.	,„11,1 A11'
Aluekaran. 16 00:	»Ujetn'*
tarktike*, Cinemascope. Ari»ion 16.00: ((Osvajalcii ‘ g*l-Balston*, C. Colbert m • livan. Cinemasc. Tecn- -jel**1 Aurora. 1600:	»Herkulova & ji-
St. Reeves, S. Kosc'na'
C anale. Cinemasc. . piia-c Garibaldi. 16.00: cesarica*, R. Schneido leinz Bonm.	.	mIaida,
Impero. 16.00: «Sissi, nl'jKijut* sarica*, R. Schneider. ne izkaznice	, . Kitajcu
Ideale. 16.00: ((Strelci sg^r, ^ morij*, G. Baker, o-Andrevvs.	g	im rij
Italia. 16.00: »Pal J°<;y*’Hayi'i0^ vak, F. Sinatra, R,ta	|0
Cinemasc. Techn. vzba,,r Moderno. 16.30: «Se tk> povit sonce*, A. Gardner, Ajnema M. Ferrer, E. Flybn- ^	^
Tech.	„ ,,i«,nskt »o
S. Marco. 16.00; »pekle., A teor», G. w idl iams.
bright.	drv--
00- »Visoka cr05t»
latra,
L. Arm-strong. 3’®^nlKli*e 'p.
Savona. 16.uv: «1 g v—
G. Kell.v, F. Sin^i^of- g*
Viale. 16.00: «Lhridon verni tečaj*, c- Tec^pao-Adidams, Cinemasc.	A-
Vitt. Venelo. 15-45: »Jf A
1. vcnciu,	*	v»'
fikus, S. Mangano,
Perklns in {° V ,”,v n* ^ , Belvedere. 15.30: «L<>v f|t|
Marconi^lFOO: »^ V* mlad*, C. Parker,	^
Techn i c.	t1
Ma-isimo. 16.00:	«cu“'
Davldia Gordona*. '^. op im C. Nadcr. Crneki „p Novo clr.e. 16.00; «	-ro1,
vec», Fernande. di I^j-
Odeon. 16.00: «C'a** pri
Radio. 16.00: «Dvoboj skem prehodu*, s-G. Mac Heady.
( mTTT oot^i'
lA P° 3v ^
POLH IZ FtlRNtoJ^ |aJ0 v kv. m — se Pr0^
Uambint 3.
gTEVI
IZŠLA JE 3- reVIJ
MLADINSKE n
„JADR°
n V
DOBITE JO i
Tržaški l^^L to
iancis^
V. Pečjak: ZB’ /f. ukrivljene”t u
caln	pave'
B. Magajn«:	M„ji
st i o pnnlk' m 66
TRŽAŠKA
t rni - VI. *’• a7,tli9 '
primorski dnevnik
3 —
11. aprila lttt
-Samo
(Foto M. Magajna)
Hruščev ni Stalin
Kolikšno važnost ima za Rusijo in ves svet dejstvo, da je bil Bulganin postavljen ob stran in da je njegovo mesto zavzel Hruščev! Hruščev ima sedaj dva najvažnejša položaja v Sovjetski zvezi: je glavni tajnik komunistične partije in predsednik vlade.
Odstranitev maršala Bul-ganina se je tokrat izvedla brez vseh onih spletk in izdajstev, ki so bila značilna za večino sprememb v vrhovnem vodstvu Sovjetske zveze. Fotografije, ki so bile posnete ob tej priložnosti, prikazujejo namreč Bulganina, ko ob glasovanju za Hruščeva visoko dviga roko.
Skeptiki bodo rekli, da se Eulganin ni mogel obnašati drugače, ne da bi si s tem nakopal srd mogočnega Hruščeva in bil zaradi tega poslan v izgnanstvo. Dejstvo pa je, da je Bulganin izgubil svojo priljubljenost v aparatu komunistične partije. Ni šlo torej za odstranitev osebnosti, ki bi bila postala preveč močna kot je bilo na primer z Zu-kovom, Molotovom in Ma-ljenkovom, ampak je šlo bolj za priznanje enostavnega dejstva, da Bulganin ni več imel za seboj toliko pristašev, ki bi upravičevali njegov obstanek na položaju prvega ministra.
Hkrati je ta sprememba imela za posledico, da je postavila Hruščeva na položaj, ki bi ga smeli primer-
iiiiiiTiiifiiuiiiiimiiiiiiiimiiutimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimi
en cvet, en češnjev cvet...
"^"11'iinuntmHHHmmitimiiuiuiiiuiniim
ŠTIRINAJST LET JE ŽIVEL SKRIT V BUNKERJU
Zgodba	vojaškega
ki je dezertiraj
Vtem
ko je žena delala v tovarni in hranila družino, je ameriški vojak kuhal, pomival in negoval otroke
.Nihče
Mont
od 895 prebivalcev
'e ir. 'Orignaga, vštevši star. Vj[ln otroke, pač ni pričako-, . da bo njihova, kakih 50
Ijei
na
'farne
belgijske meje odda-vas postala pozorišče
I,;, ;> vredne velikih franco-^ klasikov.
w8ociba ima svoj začetek v tlOH,etnbru 1944. leta. Za vola-|j , ''ojaškega kamiona v dol-del oni avtomobilov je se-J3.1e,V°jak Vejn Payers, tedaj da n' mladenič ki ga je voj-
Od
2anesla
na stari kontinent,
njegovi starši
i>reHk0(3er so
atoio t0lik0 'n toliko leti j, bVra*’ v Ameriko. Najprej fjju ,v Londonu, potem v Pa-Videfln. v kratkem bi moral
Zadi
Bruselj.
»e	Pred	belgijsko	mejo
r'kanec je izstopil iz kadi
n°t!e. Obkrožen z otroki se
tla si nekoliko preteg-
st»Vji avtomobilska kolona u-Ajn,r^_v vaii Mont d’Origny '''‘Ona
je nn^otil proti vodnjaku, a 'rov na^°ma obstal Fet rte-par črrfu s.eboj je zagledal V^nj rn’b	ki	so	strmele
presledku je po _. 0 Pozdravil. Vaščanka ka^ 0t)g0vorila »osituj ,Se imenuiete? je spet '|sp(ha ’ 8 tudi tokrat brez
**°v«sila
pogled in ko-
gj.. "
pozc*rav^a: bonjour
krilil.er»Janec se ie naglo °-*PU'šdafj rak, ki se je začel na zemljo, je prišel
tr,;„na>a*č
skovi
dekle
njegovemu na hi-anemu načrtu Pri-
za roko in jo po-
'ftco je *t>il
T* PričakM"- Skrita ln tiha dlobii- ■ da je kolona av-
Hs°dnemV. odPeljala. V tem
. n- enu*ku se Ameri
* ljub >i« k, ’ lo
?ala. V m tuc*i vojna kon-. Am.-:.3 Ivettini hišici se ’ ona 'anec naučil franco-
M.'°h »istaar,HleSki- SP°četka
h 8P07nQi lZ ^iSe Ko P« t dbeznj a- da se samo od l*. °dšla 6, da *'veti, je Ivet-J*r se j- bližnjo tovarno, n*1 doma f Pilila. On je o-h ,)manjši * n ie je slišal le vT »i Klas. se je za-vj^dil *r- ki ga je sam v tUem ko j« bila I-
Oft • pral P1- on doma .nravl.ial i' al skratka, >dinip)e Via dela pridne
,SVi
  	1So "hi od daleč
.	--bež*,?11' zavedel, da ga
'erja sPremenila v de-
. »šlo I. non0 .. . Ve^ mesecev in
		
				
na
iiiiiiiaiiiiiinitiii
1*\ki se°VKn’ 'aastavi v Brus.
Kr'|a °do sohLi Za^L“la 17 apri-delovaie naslednje
i Ar
irentina .
?'iit Jada ’ f.^ftr|ja, Brazilija, *hlini'„; , koslovaska, E-
Za'k“'Pini
t “dna ’ m V Nei
a gi°n,la,V>jH, r»n . Beve
ff*hiiiB- ’Lugem’ktalija' Uaeh*
Svesč Mon,lW" lur«t Maroko,
*k» ,bo(tn ' krnska, Franci-k,,«lifuSos]avi; moija, Japon-J*lt ,a in Sc Jordanija.
,rs-ka'!-
t»hVkHka,,1(‘n/!kovoV N i k a ra g u a,
Sin &ndska, Portu! NinV(,tlkan 'SfbRo. Ban Ma-•», Tr Švica’ bll|ia. Španija, ' argj,’ vuni.ijn Turči-Vene-
sumili, da ima Ivette v hiši moža. Nenadoma pa je kot strela z jasnega prišla vest, da je Ivette rodila otroka. Vaščanke je to, da ima Ivette nezakonskega otroka, le relativno razburjalo. Mnogo bolj jih je mučila radovednost, kdo je otroku oče in prav ta radovednost jih je gnala, da so započele pravcato detektivsko preiskavo, ki naj bi ugotovila, kdo je oče 891. prebivalcu vasi.
Dve	leti kasneje	je	prišel
na svet Jimmy. Jok dojenčka je vas razburil huje, kot bi kje v bližini eksplodirala a-tomska bomba. Ravnodušna mati pa je po kratkem počitku zopet začela delati v tovarni,	kot da se ne	bi	nič
zgodilo in prav njena ravnodušnost je spravila vaščane, predvsem pa vaščanke v bes. Iz tega časa datira prva policijska	preiskava, ki	so	jo	napravili	na Ivettinem	domu.	Da
bi prekinil tok govoric, ki so se širile na Ivettin račun, je policijski šef sam preiskal hišo ter ugotovil, da v njej, razen matere in dveh otrok ne živi nihče drug.
Drug za drugim — Harry, Douglas in Fred — 893., 894. in 895. prebivalec francoske vasice so zagledali luč sveta v skrivnostni hiši neporočene žene. Otroci so rasli, začeli o-biskovati šolo in vaščani so bili presenečeni nad njihovo dobro vzgojo. Toda kot so o-troci rasli, tako je rasla tudi radovednost vaščank. Policija je še enkrat napravila hišno preiskavo, a spet brez uspeha. Tedaj so vaščanke začele I-vette bojkotirati: sploh je niso pogledale, kaj šele, da bi jo pozdravile; čakale so samo na primeren trenutek za maščevanje.
Pred 14 dnevi je neka va-ščanka šla mimo Ivettine hiše in iz nje zaslišala moški glas. Kar so jo noge nesle je stekla na policijski komisariat in ko je prišla k sapi, je komaj izdavila: V Ivettini hiši moški glas!
Željan spremembe in napredovanja si je policijski šef poveznil kapo na glavo in odsek v akcijo, v majhni razdalji pa mu je sledila skoraj vsa vas.
Lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko je izza ka-mufliranih vrat stopil neznan človek, Ivettin mož	in	oče petih	otrok. Se bolj	pa	se je
začudil, ko je zvedel, da gre za dezerterja iz druge svetovne vojne in bliskovito se je spomnil, da bo v krataem še ena zvezdica krasila njegovo	epoleto. Takoj	je	o tem
obvestil sVoje poveljstvo, to je obvestilo Pariz, Pariz je obvestil ameriško poveljstvo in	po 14 letih se	je	Payers
lahko sjiet razgovarjal v svojem materinem jeziku z vojaškimi policaji, ki so prišli ponj ter ga odpeljali v vojaški zapor nekam v Zahodno Nemčijo.
Cez nekaj tednov se bo začela pred vojaškim sodiščem obravnava, na kateri se ho moral zagovarjati dezerter Pa-yers. Tožilec mu preti s smrtno kaznijo. Toda /di se da je čas tudi v tem primeru opravil svoje, Toliko let po končani vojni j* javnost naklonje-
na oprostitvi, V enem samem tednu je nad 40.000 Francozov naslovilo pisma ameriškemu predsedniku Eisenhowerju, v katerih ga prosijo, naj ne razdre ljubezenske idile, ki je pretresla vso javnost, z izjemo vaščank, ki so s svojimi intrigami pripomogle, da je zadeva prišla na beli dan.
Francosko javno mnenje, ki ni vedno najbolj sentimentalno razpoloženo in je moralo izbirati med ljubeznijo in dolžnostjo, pa se je tokrat soglasno opredelilo za ljubezen.
Aneurin Bevan
jati edinole s položajem, ki ga je imel Stalin. Kakšno važnost ima torej vse to? Zdelo bi se, da za ostale države, razen Sovjetske zveze, zelo majhno. Ze delj časa je kazalo, da je Hruščev pri mednarodnih razgovorih e-dini pravi tolmač Sovjetske zveze. Dejansko je začenjalo predstavljati že nekakšno oviro dejstvo, da je bilo treba deliti oblast s predsednikom vlade, ki je bil to le navidez.
Ko sem bil lani v Sovjetski zvezi, mi ni bilo nikoli treba obračati se na Bulganina. Govoril sem raje s Hruščevom, ker sem se dobro zavedal, da bom od človeka, ki je vsekakor največ pomenil, dobil vsa pojasnila o zadržanju Sovjetske zveze in to iz prve roke.
če ima torej ta sprememba za nas tako majhno vrednost, kaj pomeni za Rusijo in za sovjetske državljane? Ali je že konec kolektivnemu vodstvu, ki je bilo tako kratko in ki so ga toliko poudarjali? Ali se bo ponovno povrnil «kult osebnosti>? Bo ponovno prišel na oblast stalinizem z vsem onim, kar nosi s seboj osebna diktatura? Zelo dvomim.
Nadzorstva in morebitna obramba proti takemu razvoju ne bodo morda izhajala iz samega Hruščeva, ker je on močna in drzna o-sebnost in ker oblast marsikoga opije. Dejanska o-bramba pred povrnitvijo k osebni diktaturi je v spremembah, do katerih je prišlo v strukturi sovjetske družbe. Razvoj Sovjetske zveze kot velike industrijske dežele ne ustreza osebni diktaturi. Treba je namreč sprejemati preveč sklepov in odločitev in to v zvezi z gospodarskimi in političnimi vprašanji in to se ne more prepustiti stalno odgovornosti le ene same osebe.
če bi se pa vendarle zgodilo, ali če bi Hruščev tako vendarle hotel m v tem uspel, bi sovjetske vladne ustanove izgubile svojo gibčnost in njihova ustvarjalnost bi ponovno postala toga. V zapleteni družbi, kakršna je sovjetska, je razširitev odgovornosti bistven činitelj. Poleg tega morajo vsi oni, ki imajo v nižjih instancah možnost odločanja in nosijo odgovornost nri sprejemanju sklepov, biti gotovi, da jih v primeru pogreškov ne bodo obdolžili sabotaže ali pa zločinske površnosti.
Pravica do pogreška ni le vprašanje politične etike,
ampak je edina možnost družbenega vzdušja, v katerem je možno izvrševati
vodilne funkcije z možnost-jo uspeha. Strah je sicer lahko tudi močna izpodbu-da k dejavncsti, toda prav gotovo ne pripomore k jasnim pogledom. Uspehi sovjetske znanosti v zadnjem desetletju dokazujejo, da so v širokih plasteh ruskega gospodarstva številni moški in ženske, ki so vedeli in vedo sprejema^ sklepe, ne da bi s tem tvegali nevarnost, da bi njihove pogreške kdo spremenil v krivde. Vse to dokazuje, da mora Hruščev sedaj, upoštevajoč dejansko stanje, deliti oblast s tistimi novimi silami sovjetske družbe, ki so se porodile iz lazvoja industrijske in znanstvene tehnike. In tako razširjena oblast se ne more nikoli preleviti v oblast posameznika. In gotovo ne more biti nepristranski in nasilen, ne da bi tvegal, da v delikatnem razvoju družbe pride do motenj.
Bojim se, da bomo vsaj za nekaj časa priča kakšnemu novemu pojavu «kulta osebnosti*. Mnogo je namreč neozdravljivih oboževalcev, ki so vedno pripravljeni prisegati poslušnost vsakomur, ki se pojavi pred njimi kot novi bog. Toda malo verjetno je, da bomo priča ponovni poplavi številnih velikih slik Hruščeva na vsakem koraku, kar je bilo ena izmed značilnosti dvomljive oblasti Stalina. Rusi so imeli s tem dovolj izkušenj in prav gotovo takih izkušenj ne bodo hoteli ponovno doživeti.
Pa še ena sprememba, do j katere je prišlo v Rusiji, bo služila za preprečitev vrnitve k osebni diktaturi. To je pogostost sestankov vrhovnega. sovjeta. Ta sovjetska ustanova zares še ne vsebuje dejanske oblasti v Sovjetski zvezi, toda njena važnost se iz dneva v dan veča. In z večanjem važnosti bo vrhovni sovjet pridobil tudi vpliv in oblast, ko bodo sovjetski voditelji vedno bolj čutili nujnost po usmerjanju javnega mnenja preko predstavniškega telesa.
Stalin je hotel vladati iz popolne osamelosti. Toda to ni značilno za Hruščeva, še manj pa za razmere, v katerih je on prevzel oblast. On se rad prikazuje v javnosti in rad javno govori. To niso značilnosti niti zunanje oblike osebnih diktatur. Stalin je to razumel, zato je smatral za potrebno zapreti se v samoto Kremlja. Hruščev pa v nasprotju s tem ljubi javnost.
-o. H
Ta cesta v južnem predelu San Francisca se imenuje Kanal, a Je sicer kljub svojemu imenu suha. Ob zadnjih nalivih se Je spremenila v reko in delavci so Jo morali tako bresti
PO HAAB0VEM OBISKU SVETI STOLICI
Avstrijsko ljudstvo si ne želi avstrijskih variant zadeve Prato*
Konkordat, ki ga je sklonila kiero/ašistična Doll/ussova vlada, se ne more vskladiti s sedanjo avstrijsko ustavo
(Poseben dopis)
DUNAJ, 10. aprila — Včeraj je imel avstrijski kancler Raab tiskovno konferenco o svojem obisku v Rimu, kjer se je zadržal teden dni in i-mel več razgovorov z italijanskimi predstavniki in s predstavniki Svete stolice.
Njegovi vtisi nikakor niso kdo ve kako navdušujoči, saj je v svojih izjavah poudaril, da je italijansko ljudstvo (iprepojeno z neverjetnim nacionalnim občutkom« in dodal, da se nacionalistične strasti razpihujejo že pri otrocih v šolah, in sicer z učno snovjo, ki je v ta namen tako prirejena. Tudi sedanja volilna kampanja ima po kanclerjevem mnenju obeležje politične nestrpnosti.
Kar se Raabovih razgovorov z italijanskimi vodilnimi osebnostmi tiče, kaže, da ni prišlo do nikakih sporazumov glede obveznosti, ki jih je I-talija prevzela glede Južne Tirolske, za katere Avstrija zahteva popolno izvajanje. Proces, ki je bil pred kratkim v Tridentu, je po kanclerjevem mnenju vsemu svetu dokazal, da razmere v Južni Tirolski niso najboljše in da se glede tega Italijanski odgovorni ljudje morajo že enkrat prepričati, da je obsodba Južnih Tirolcev škodovala tudi sami Italiji, medtem ko da je avstrijsko stališče povsem pravilno. Na koncu svoje tiskovne konference pa je Raab posebej poudaril, da je glavno vprašanje, ki ovira izboljšanje odnosov med Avstrijo in Vatikanom tisti člen konkordata, ki zadeva razpo-roko.
Sicer pa današnji tisk že več dni poudarja pomembnost kanclerjevega obiska v Rimu in čeprav je z dokajšnjo simpatijo opisoval stike, ki jih je stari državnik imel z raznimi osebnostmi, je še z večjo vnemo opisoval Raa-bove obiske številnih rimskih cerkva ter dejstvo, da se je skušal otresti prevelikega policijskega aparata, ki mu je bil odveč. Znano je namreč, da ima Raab vse drugačne o-sebne navade in vprav zaradi svoje enostavnosti v obnašanju in svojih osebnih odnosih je v Avstriji zelo popularen, Sicer pa je za Avstrijo značiino, da njeni državniki ne ljubijo preveč bleska in parad.
Vse do včeraj pa se dunajski vladni tisk ni kdo ve kako poglabljal v analizo kanclerjevih stikov z odgovornimi ljudmi, posebno ne z njegovimi stiki s Sveto stolico in predvsem s papežem in to zato, ker ni bilo kazno, da bi bilo možno priti do nekega kompromisa. Znano je, da o-staja Vatikan trdno na svojem negativnem stališču, ki ga je glede priznanja avstrijskega konkordata iz leta 1934 zavzel v svoji noti lanskega decembra. Sveta stolica zahteva namreč dosledno izvajanje konkordata, ki ga je bila podpisala avstrijska klerofašistič-na vlada kanclerja Dollfussa.
Pred Raabovim odhodom v
IIIMMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllllllHIMIIIIIIIIIMIllMIIIIMIIIHIIIMIIIIIlllllHIIIIIIHIHIIIIIiilllllllllllllllllllllullllllltltlllltllltinillllllilllllllllllllllllllllllltlllllllllltllllMIIIIIMIHIMIIIIIIIItHIIIMIIIIIIIIIIIII
POMENEK 0 JEZIKU
Ženska
Žena
SLABO:
Tečaj o negi otrok je samo za žene.
Prava ženska upošteva svojega moža.
Čeprav nista poročena, je vendar njegova ženska.
DOBRO:
Tečaj o negi otrok je samo za ženske. Prava žena upošteva svojega moža. Čeprav nista poročena, je vendar njegova zena.
Zen s k a pomeni osebo ženskega spola, a ž e n a poročeno žensko. Vendar pa dandanes ne rabimo besede «žena» samo za tiste ženske, ki so poročene, marveč ima tudi splošen pomen. V sodobni družbi se vedno bolj uveljavlja naziv «žena» za vse zenske, ne glede na to, ali gre za poročeno ali neporočeno žensko.
* * *
«Ko bi naši pisarji veaeti, kaiko	se
preprosti ljudje hudujejo na tujke,	bi
jih rajši nadomestili z domačo besedo.
Navajam samo en glas: .Današnjih časnikov eden nas skoro da ne more več razumeti. Če je v stavku le ena tujka, ne razumemo smisla...' Res je tako! Mar ne želimo, da beri in tudi razumi, naše časopise vsak človek, in ne samo tisti, ki se je učil raznih jezikov? Ne pretiravam sicer pri trebljenju tujk, ker vem, da so včasih tudi tujke potrebne, vendar pa prečestokrat iz gole lagodnosti, da ne rečem lenobe, pišemo in govorimo tuje besede, namesto da bi se potrudili in	poiskglj	domačih.	Ali
je res potrebno pisati n. pr. publicirati	(nam.	objaviti),
ekstremen (nam. skrajen), progresiven (nam. napreden), forma (nam. oblika) itd. itd.« (Iz predavanja prof. dr. Mirka Rupla.
Tujke • potrebne in /udi ne
Tako sc godi takemu, kt »vtakne svoj nos v vsako reči.
SOBNI VRTNAR
Rim je vicekancler Pitter-mann muenchenskemu radiu izjavil, da vatikanski odgovor dopušča upanje, da bo prišlo do nekega sprejemljivega sklepa, ki bi jemal v poštev zahteve in interese Avstrije. Iz kanclerjeve izjave na tiskovni konferenci, pa čeprav posredno, zvemo, da je Vatikan izrekel svoj odločni «ne». Rimski klerikalni tisk pravi, da je Pij XII. kanclerju Raa-bu v avdienci rekel: «Vi Avstrijci morate izvajati konkordat tako, kot ga je bil sklenil kancler Dollfuss.« In morebitne spremembe bi ne smele vnašati novosti, k>i bi spremenile bistvo, «ki ga je treba izvajati«.
Kolikor pa se da razbrati med vrsticami avstrijskega tiska, ki sicer na veliko opisuje vatikanski' ceremonial, razgovori v Vatikanu niso privedli do nobenega izboljšanja. Sveta stolica smatra, da je tudi današnja Avstrija vezana z ohveznostmi, ki jih je nekoč sprejela tedanja klerofašistič-na vlada v trenutku, ko je čutila potrebo, da jo tudi Vatikan podpre. Sedaj pa je — meni avstrijski tisk — praktično nemogoče sprejeti privilegirani položaj, ki ga Cerkvi v Avstriji določa konkordat in kar je v protislovju s sedanjo demokratično republikansko ustavo Avstrije,
Tudi sam kler in visoki cerkveni dostojanstveniki v Avstriji niso preveč naklonjeni neki novi ((kulturni vojni« v Avstriji in zdi se, da v samih najvišjih cerkvenih krogih v Avstriji prevladujeta mnenje in volja do kompromisa s političnimi voditelji, morda celo s socialisti, pa čeprav tudi ta dobra volja ne bi mogla iti predaleč.
Če se z vatikanske strani — in Raabova izjava je dovolj
zgovorna — hoče vztrajati na vprašanju načel, ki urejajo vprašanje zakona — in to v smislu starih načel štiriletne klerofašistične diktature — in ponovno uvesti prednost cerkvenega zakona nad civilnim — kar nujno privede do prepovedi razporoke — se v Avstriji čuti krepak odpor celo v samih vladnih strankah. To dokazujejo tudi pisma, ki jih bralci pišejo glasilu avstrijske socialistične stranke in ki jih to glasilo tudi objavlja. Ta pisma kažejo negodovanje do morebitnega popuščanja države pred Cerkvijo. Tudi volivci liberalne desnice in laičnega malomeščanstva, katerega glasovi gredo povečini klerikalcem, kažej"o prav takšno negodovanje.
Od tedaj, ko je bil v Avstriji uveden nemški zakonik, to se pravi po priključitvi Avstrije k Nemčiji leta 1998, je bilo v Avstriji na stotisoče razporok in precejšen odstotek avstrijskih državljanov je v reševanju družinskih razmer izkoristilo to sodobno pravno možnost. Zato bo zares redek avstrijski državljan — pa naj pripada kakršnemukoli svetovnemu nazoru — ki bi bil pripravljen zapreti si pred nosom vrata, ki so mu omogočala, da je v svojih zakonskih nevšečnostih našel izhodišče.
Primer škofa Fiordellija in številni drugi primeri vmešavanja Cerkve v zadeve državljanov v Italiji se v Avstriji popularizirajo kot nekaka ((kurioziteta«. Toda čeprav hoče Avstrija ohraniti dobre odnose z Vatikanom in Cerkvijo, ne mara, da bi se take »kuriozitete« preselile tudi k njim.
G. B.
Ob 5. obl
smrti
Borisa Kidriča
Na današnji dan pred petimi leti je umrl Boris Kidrii, prvoborec delavskega ratr f* da, čigar delo bo ottalo neizbrisno povezano ? jugoslovansko socialistično revolucir jo in z jugoslovansko stvarnostjo.
Komaj 16 let star je pottal Boris Kidrič leta 192S člen Zveze komunistične mladine Jugoslavije in kmalu zatem tudi Komunistične partije Jugoslavije. Kot tak je ostal le malo časa na svobodi, kajti že naslednje leto so ga zaprli in je prebil leto dni v kaznilnici v Mariboru. Ko »e je vrnil iz zaporov, je pričel obnavljati partijske organizacije, dokler se ni moral kot član pokrajinskega komiteje KPJ za Slovenijo izseliti i( domovine. Na Dunaju so ga spet zaprli in v zaporu je preživel še eno leto. Nato ga je pot zanesla v Prago in Pariz, kjer je iioel ilegalno.
Ko se je vrnil v domovino, je bil leta 1940 izbran za člana centralnega komiteja KPJ. Ko se je začela vojna, je bil eden glavnih organizatorjev Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter prvi komisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet.
Po osvoboditvi je bil Borit Kidrič prvi predsednik ljudske vlade Slovenije. Lato kasneje je postal minister za industrijo v vladi FLRJ, nato pa se je ves posvetil vodstvu jugoslovanskega socialističnega gospodarstva, Leta 1948 je bil izvoljen v politbi. ro CK KPJ. štiri leta kasneje pa v sekretariat izvršnega komiteja CK KPJ.
Boris Kidrič je bil borec, mislec in človek, ki je v smejem življenju mnogo žrtve, val, neutruden delavec, ki te je v svojem delu prenagla izčrpal.
'■■■liiiuiiiiiiiiiHiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiNiiiimiiiiiiiitiiiiHiiiiitiiiiitittitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiniiiiiiiiniiniiiiiiiiuitinmg
IZ STRAHU PRED »ČRNSKO NEVARNOSTJO«
Južnoafriška
dežela potnih listov
V Južnoafriški uniji se je po pisanju raznih listov v zadnjem času zelo povečalo število samomorov. Menijo, da je treba iskati vzrok temu pojavu v aktivnosti posebne komisije sedanje nacionalistične vlade, ki v teh dneh odloča, (ikdo ima pravico, da se imenuje belec«. Vsakdo seveda nima toliko moči, da bi se kar čez noč sprijaznil s položajem državljana tretje vrste. Ko namreč vladna komisija odloči, da nekdo spada v kategorijo črnih državljanov, izgubi poleg drugih pravic in privilegijev tudi dve osnovni
Avgusta 1996. leta je 20.000 žena korakalo proti rezidenci predsednika Južnoafriške unije in protestiralo proti vključitvi žena v «sistem potnih listov«.
Resnici na ljubo je treba
statistika, koliko masla in l«š-nikov porabijo v vojski, naj-strože tajna. Referat, ki ga je kdo ve zakaj pripravil neki lokostrelec o lokih in puščicah, je prav tako tajnost. Učenjaki sedaj seveda zahtevajo, da jim dajo na razpola-
V lepo stanovanje spadajo tudi lepe sobne rastline. V lepi sobi imaš kot ali celo polico ali poglobljeno okno, v katerem je prostora za sobno lončnico. Naši sobni vrtnarji premalo poznajo trpežne in hvaležne zelenoli-ste rastline, ki služijo za o-kras sobe. Taka je japonska aralija, ki ima gladke pete-rokrpe zelene liste Aralija hitro raste, tako da visokodebelne rastline lahko postaviš tudi na hodnik, za sobe pa so primerne tri do štiriletne. V sobi se aralija počuti najbolje na svetlem prostoru, kjer ni prepiha. Pozimi ji škoduje vročina v zakurjeni sobi. Cim bolj je na hladnem, tem manj zalivaj. Liste pa ji je treba večkrat očistiti prahu. Na pomlad jo je treba presaditi v rahlo prst in večkrat zaliti.
Naslednja skromna in zelo hvaležna zelenolistnica je aspidistra. Postaviti jo smeš povsod v sobi, kjer imaš prostor, v mrzlo, temno sobo ali na balkon. Hvaležna ti ostane, če jo le namakaš. Listi so vedno zeleni, potem, ko si lepo očistil z njih prah, ki se je nabral od pometanja. V prijetni svetlobi razvije dolgopecljate liste, močnega sonca ne prenese, listi tedaj porumenijo, Ce pa jo preveč zanemariš, jo radi napadajo kaparji, Ne presajaj je preveč, zadostuje, če jo presadiš vsaki dve leti v rahlo vrtno prst. Cvetje komaj opaziš, ker je tik ob zemlji na koreniki, zelene barve in krnnaste oblike. Ce hočeš aspidistro razmnožiti, jo pri presajanju razreži na več delov, tako dai o-stane na koreniki vsaj po en
list.
Aspidistra z belozelenimi listi je bolj občutljiva. Po naše bi rekli aspidistn «šči-tovkau, njena domovina pa je cvetlična dežela Japonska.
Najlepši zelenolistec za sobnega vrtnarja pa je fi-lodendron. Skromen je v svojih potrebah, a močan in eleganten, ki ga odlikuje u-trjenost in vedno mlada življenjska sila. Ta rastlina je doma v tropičnih krajih, kjer se vzpenja med bujnim rastlinstvom pragozda. Zaradi tega je filodendron rad v senci, pa četudi mu v sobi določiš najtemnejši prostor, kjer bi marsikatera rastlina hirala. Ce pa hočeš, da bi filodendron razvil stasite, lepo narezane in luknjičave liste, postavi ga blizu okna. Pozimi je lahko v nezakurjeni sobi, kjer ga je treba skrbno zamakat i. Ce ga postaviš poleti na vrt, mu določi mesto v senci, da mu sonce ne ožge listov.
Postrezi mu večkrat z gnojnico, da bo v rašči močnejši, tfavadno ob drže filo-dendroni pet do šest listov in starejše rastline, ki imajo precej visoko, golo in grčavo deblo, oprto in ovito z zračnimi koreninami so bolj zanimive nego lepe.
M. P.
svobodi;	svobodo	kretanja	in	;	cionalistov Zanje je namreč
svobodo	bivanja.	Tako	mora	,	važno le to da onemogoaijo
ustvaritev stalnega in dobro organiziranega mestnega črnskega proletariata, ki bi zahteval svoje mesto v državnem ustroju in svoj delež v splošnih državnih dohodkih.
897.000 m dolg (rak tajnih papirjev v ZDA
Skupina ameriških učenjakov, med katerimi je tudi odlikovanec z Nobelovo nagrado Urey, zahteva od senatne komisije, da stori določene ukrepe v zvezi s ((tajna-mi»j ki ovirajo delovanje u-čenjakov. Ti pravijo:
Danes je v ZDA najmanj milijon vojaških in civilnih funkcionarjev, ki sr. pooblaščeni. da lahko pritisnejo na dokumente, razprave, poročila in druge listine pečat z napisom «top secret«. «secret» ali «confidential». Če bi vse dokumente, ki imajo enega od omenjenih pečatov, zlepili bi dobili nič manj kot 897.000 m dolg papirnat trak. Seveda so vsi ti dokumenti tako tajni, da jih učenjaki ne morejo do! biti na vpogled.
Pri tem pride do velikih absurdov. Tako je na primer
povedati. da so že mnoge 1 "n vse dokumente, ki jim	«lu-
vladne komisije opozorile na ! Pr' njihovem delu, ne zastarelost in škodljivost pred- »secret« aali° ne	P**‘
pisov o potnih listih. Bilo je .
že tudi nekaj predlogov, da .....................................ir ■niiiiiiinum
bi namesto vseh dosedanjih I dokumentov izdali splošni pot- ■ ni list z vsemi osebnimi po- | datki. Toda vsi ti predlogi so odpadli zaradi nepopustljivosti načelne politike belih na-
Prejeli smo
Galeb. List za mladino Leto IV.. št, 5. Trst, 1957-58, Mladiku Leto II., št. 3. Trst, 1957,
Turistični vestnik. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Leto VI., št. 4. Ljubljana, 1958,
imeti za vsak korak, ki ga na pravi, poseben potni list. Ce noče, da ga prvi policist aretira in mu naloži globo, mora imeti v žepu vse polno dokumentov.
Črnci v Južni Afriki smatrajo za »potne liste« vse vrste najrazličnejših dokumentov, ki j jih morajo pokazati na zahtevo predstavnikov oblasti in delodajalcev. Zaradi tega imajo na svojih oblekah velike in globoke žepe, da lahko zadostijo vsem zahtevam ((prvorazrednih« državljanov. Poudariti je namreč treba, da zajemajo predpisi o potnih listih okoli 28 različnih dokumentov, ki jih morajo črnci stalno imeti pri sebi. Gre na primer za dovoljenje o bivanju, potni list za kretanje ponoči, dovoljenje za vstop v mesto, potni list za potovanja dovoljenje, da si črnec lahko poišče delo, delovno pogodbo itd. Jasno je, da iiha Južnoafriška unija zaradi tega ogromne izdatke pri plačevanju cele voj. ske uradnjkov, ki delajo samo na tem, da se predpisi o potnih listih do pičice Izvajajo.
Sistem potnih listov predstavlja dejansko zapleteno obliko nadzorstva vsakega črnega človeka. Nadzorstvo nad «črnsko nevarnostjo« so si izmislili še Britanci leta 1779 in mnogo predpisov, ki omejujejo svobodo ljudem črne polti, datira še iz leta 1840. Industrijska revolucija, ki je privedla tisoče črnskih delavcev v mesta in rudarska naselja, ni v ničemer sprostila teh predpisov, saj je bil položaj črnega človeka leta 1921 določen z naslednjimi besedami; ((Domačin lahko vstopi v mesta, ki jih je ustvaril beli človek, samo v primeru, če je voljan služiti potrebam belega človeka. Mora pa takoj odpotovati, ko mu preneha služiti!«
Desetletja že traja borba čr. nih Afričanov za svobodo kTe-tanja in gibanja. Indijski in afriški nacionalni kongresi, močne organizacije temnopoltih in črnih ljudi vodijo že od svoje ustanovitve to borbo.
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Lastne izkušnje vam bodo dale več jamstva kot tuji nasveti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Možne težkoče. Vzrok ljudje, ki živije daleč od vas.
DVOJČKA (od 21. 5. do 30. «.) Pismo ali razgovor. Privlačne on. be bodo imele opaavka z vami.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Nadaljujte z vnemo, znalo bi s* kaj dobrega izcimiti. Darilo ali dober nasvet.
LEV (od 23. 7. do 22. *.) Bodite pripravljeni, imeli boste metaOft svojo sposobnost dokazati.
DEVICA (od 23. g. do 32. |.) Vaše gospodarske razmere ae be« do popravile. Pomagala vwn be oseba, ki vas ceni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 1».) Vsak srd bi bil odveč In pokvaril bi dosedanje soglasje.
ŠKORPIJON (od 23. 10. <to 11. U.) Dve vesti proti večeru. N« tvegajte po nepotrebnem.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.2 Možno je srečanje, ki bi doeaie spremenilo vaše trenutno razpolag ženje.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. !.> Informacije so le plod domišljije, ne nasedajte.
VODNAR (od 21. I. do 1», J.» Vaša popustljivost bo nasprotnik* razorožila.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) P**L te, kam stopate, včasih ae pod preveč odločnim korakom not* vdre.
9
— Morali bi biti izpuščeni že pred tednom, toda to mo vračunali g* drugič, ko boste ponovno pri --n
PRIMORSKI DNEVNIK
11. aprila 1958
Goriško-beneški dnevni k
Vprašanje, s katerim se ukvarjajo vse stranke
Kam	se	bodo
ki bodo	lotos	p
Podatki govorijo v prid levičarskih strank - Desnica odločno izgublja med mladimi volivci
Na prihodnjih političnih vo_ litvah bodo odločali predvsem mladi volivci. Teh je nekaj milijonov in njim gredo vse skrbi političnih strank. Al se bodo ti mladi odločili za togo politiko Krščanske demokracije? Bodo oddali svoj glas desničarskim ali levičarskim strankam? To je zelo važno vprašanje.
V goriški pokrajini bo lahko volilo 96.575 volivcev (45.485 moških in 51.090 žensk) za poslansko zbornico, medtem ko bo za senat volilo 88.260 ljudi (41.100 moških in 47.160 žensk). Torej imamo na Goriškem 83)5 mladih ljudi med 21. in 25. letom, izmed katerih so le nekateri že volili decembra 1956 ob priliki upravnih volitev. Kam bodo šli ti glasovi?
Leta 1953 je bilo na Goriškem število volilnih upravičencev za nekaj tisoč manjše, veljavnih glasov je bilo 82.715 za zbornico in 72.943 za senat. Pripomniti moramo, da je za zbornico glasovalo tudi nekaj tisočev vojakov, ki so nastanjeni v vojašnicah naše pokrajine, je pa odpadlo nekaj stotin glasov mladincev, ki služijo vojaški rok v drugih pokrajinah. Ne smemo niti pozabiti, da je bilo takrat na Goriškem približno tri tisoč belih glasovnic, ki so jih oddali slovenski volivci.
Torej pred petimi leti smo imeli skoro deset tisoč glasov takrat mladih volivcev. Komu so ti oddali svoj glas? 3.843 glasov je dobila Krščanska* demokracija, 1,804 Komunistična partija, 1.1»3 Socialistična stranka, 1.145 socialdemokrati, 301 monarhisti, 234 misini. 148 liberalci in 55 Alleanza socialista (Unita po-polare).
Veliko večino mladih glasov so torej, dobili Krščanska demokracija in tri levičarske 3tranke. Niso dosegle uspeha na tem področju desničarske stranke, posebno misini ki še vedno kričjjo, da je italijanska mladina z njimi.
Bolj zanimiva je ugotovitev, kakšen odstotek so dali ti glasoya mladih celotnemu številu glasov, ki so jih dobile jifc.sžlBiezne stranke: pri socialdemokratih 22 odstotkov, pri 9ocfali»tih 16 odstotkov, pri monarhistih 15, pri liberalcih 13, pri demokristjanih 9,5* odstotka, pri komunistih S, pri misinih 4 odstotke.
V zadnjih letih smo bili na Gcyiškem priča zanimivemu pojavu. Aparate nekaterih strank, ki so bili prežeti s starim duhom, so prenovili mladi, ki so Si utrli pot v političnem življenju. Največji u-speh so mladi dosegli v Krščanski demokraciji, kjer jim je uspelo izločiti iz raznih strankinih odborov skoro vse predstavnike stare struje Ena. ko delo se je izvršilo pri liberalcih in socialistih, medtem ko so druge stranke, kar se svoje notranje prenovitve tiče, skoro popolnoma okostenele.
Pri upravnih volitvah decembra 1.966 pa je bilo v celotni pokrajini veljavnih glasov okrog 78.000, štiri tisoč manj kot na državnih, kljub temu da prištevamo tokrat med veljavne glasove okrog tri tisoč Slovencev. Na upravnih volitvah je torej glasovalo sedem tisoč ljudi manj kot leta 1953. Kakšen uspeh ao takrat dosegle posamezne stranke? Volitve jo se vršile mesec dni po madžarskih dogodkih in rajumljivo je, da so levičarske stranke doživele takrat neuspeh.
Vzemimo podatke o pokrajinskih volitvah Krščanska demokracija se je predstavila samostojno v vseh šestnajstih volilnih okrožjih na Goriškem in je dobila 38.305 glasov (.za poslansko zbornico leta 1953 pa 39.523), socialdemokrati (samostojno v petnajstih o-krožjih) so dobili 6409 glasov (5046), socialisti v devetih okrožjih 4120 glasov (6.908), komunisti v enajstih okrožjih 11.079 glasov (19.982), komunisti in socialisti skupaj v dveh okrožjih 4018 glasov, socialisti in socialdemokrati skupaj v enem okrožju 539 glasov. Lista naprednih Slo-
nitelji. Strah pred komunizmom je minil in mladi volivci gledajo bolj trezno na vso stvar. Na Goriškem je vprašanje, ali bo Krščanska demokracija izgubila glasove zaradi sporov, ki so nastali v stranki ob izključitvi poslanca Baresija. Ce bo KD izgubila glasove, jih bo izgubila v vrstah starejših volivcev, ki so še prepojeni s šovinizmom, ne pa v vrstah mladih, ki tega problema ne občutijo več. Politični krogi menijo, da bodo sorazmerno največ mladih glasov dobili liberalci, socialisti in socialdemokrati. v manjši meri pa komunisti in demokristjani, medtem ko bodo ostale desničarske stranke, kar se tega tiče, na cedilu
Zaključilo se je vlaganje kandidatnih list
PSI v Gorici
Italijanska socialistična stranka bo pričela svojo volilno kampanjo v Gorici v nedeljo 13. t. m. z volilnim zborovanjem, ki bo v kino dvorani Moderno ob 11. uri. Govoril bo inž. Fermo Solari, bivši podpoveljnik Korpusa borcev za svobodo (CVL) in nosilec socialistične liste v okrožju Gorica - Videm - Belluno. Govornik bo obrazložil volilni program socialistične stranke. O lokalnih problemih pa bo
govoril Pietro Grassi, tajnik Delavske zbornice.
 «»------
Novi delovni centri
v goriški pokrajini
Ministrstvo za javna dela jc odobrilo v finančnem letu 1958-59 med drugimi tudi sledeče delovne centre: Gorica več delovnih centrov: 15 delavcev za 153 delovnih dni, 50 delavcev za 102, 15 delavcev za 153,	20 delavcev za 102,
4 delavcev za 76 delovnih dni; občina Doberdob: 20 delavcev za 70 delovnih dni, občina Ste-ver jan:	1	delovni	center: 10
delavcev za 76 delovnih dni; občina Sovodnje:	1	delovni
center: 20 delavcev za 102 delovna dneva; občina. Krmin:
4 delovni centri: občina Tržič, dva delovna centra, 60 delavcev za 102 delovna dneva :n 40 delavcev za 102 delovna dneva.
  (»------
Razdeljevanje paketov v Sovodnjah
V torek 15. aprila bodo na županstvu v Sovodnjah razdeljevali darilne pakete za vdo-I kakor Devinar, Nanut, Jurca ve padlih.	|	Pecorari itd. Sodili jim bodo
Sinoči ob 20. uri je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. Pri volilni komisiji v Gorici so včeraj predložile svoje senatne kandidate tri stranke. Na 7. mestu je Eugenio Sco-cieri iz Gorice (PNM) na 8. Roberto Zanolla iz Tarancana (PLI) na 9. Nicolo Troso iz Gorice (PMP).
Za posilansko zbornico so bile pri videmski volilni komisiji predložene sledeče kandidatne liste: KPI, PSI. MSI, MARP, PSDI, PRI-PR, PL, PMP, PNM.
 «»__
Maja pred tržaško poroto'
Razprava proti Alojziji in Klementini Saurin
V mesecu maju bosta pred tržaškim porotnim sodiščem poleg drugih tudi dva procesa, ki goriško javnost zelo zanimata.
Pred porotnike bosta prišli Alojzija Gabrijelčič in njena 23-letna hčerka Klementina Saurin, ki sta v zaporih, ker sta meseca februarja v svojem stanovanju na Placuti u-morili komaj rojenega otroka. Klementina je doslej vedno zanikala, da bi umorila svojega sina, ker naj bi se rodil mrtev. V sodnih zaporih sta od 22. februarja dalje.
Poleg tega bodo sodili tudi sedemnajstim obtožencem, ki so jih lani aretirali v Gorici in v Trstu, med katerimi so nekateri dobro znani Goričani,
miiMiiiiim uiiiun itn iiiiiiiiiiiMiiiiiiii umi ■iiiiimiiii um, iiimnniMimi n hiihihiim nimniHtiHiHiiitmnDuii
Ina-casa v Ul. Carso
Začasni imenik upravičencev za 180 stanovanj pri Štandrežu
Predloženih je bilo 377 prošenj
vencev v štirih okrožjih 1856 glasov, Slovenska demokratska zveza v devetih okrožjih 3050 glasov, misini v enajstih ojerožjih 4606 glasov (6.374), Cpvellijevi monarhisti , v petin okrožjih 907 glasov (2.026), Laurovi monarhisti v enem okrožju 115 glasov, liberalci v štirinajstih okrožjih 2.510 glasov (1077).
Čeprav gre v mnogih krajih pri upravnih volitvah za drugačne interese kot pri po-liflčnih volitvah, moramo u-g toviti, da so demokristjani o držali leta 1956 svoje pozicije kljub manjšemu številu v Jivcev, ter da so povečali 41 ;viln glasov socialdemokrati, in liberalci, prvi na račun o talih levičarskih strank dru-g na račun desničarskih, in d i so vsa ostale stranke na-7. dovale. Komunisti so največ g asov izgubili v Gorici, Krmi-nu in Gradiški.
Ponoviti moramo še enkrat, da ta bilo nazadovanje levičarskih strank leta 1956 na (Kiriškem edini pojav v Ita-lfli, ki ga moramo pripisati rfadjiarskim dogodkom. V o-stalih fcrajih Italije, kjer so hjlt upravne volitve maja l|5vj' so levičarske stranke povsod napredovale, Krščanska demokracija je nazadovala ali kirečjomu obdržala svoje pozicije, napredovali so liberalci in Laurovi monarhisti, nazadovali pa so misini in Co-vellijevi pristaši
Pri teh volitvah pa bodo imeli važno vlogo drugi e«-
V Ul. del Carso pri Štandrežu bodo v kratkem dokončaM 180 stanovanj INA - casa, ki jih bodo razdelili prosilcem. Pokrajinski urad za delo je razpisal natečaj za ta stanovanja. od katerih jih bo 47 na prodaj, 25 za uslužbence pokrajine, občine, države in raznih ustanov. Skupno je bile predloženih 377 prošenj, na podlagi katerih so pod predsedstvom dr. Giorgia Suicha napravili sledeči imenik:
47 stanovanj za prodajo, ki so namenjeni državnim, pokrajinskim in občinskim uslužbencem:
8. točk: Porta Basiilio; 7 točk: Corsi Alfonso, Falesehini Cri-stina, Juretti Remiro, Laurel-la Giovanni, Rienzi Rodolfo, Tommasini Franco; 6 točk: Bertolissi Maria, Clari Livio, Nardin Severino, Tagliente Domenico; 5 točk: Duca A lvi-se, Baschieri Adriano, D. Sta-sio Gino, Pinna Mario. Schiat-tarella Domenico; 4 točke: Bo-venzi Pasquale, Gambitta Giuseppe. Gava Giuseppina, Granata Torino. Maniero Giustina. Montobbio Luigi, Nocera Vin-cenzo, Pigo Aldo, Rizzutto O-limpia, Tuni Giovanni; 3 točke: Bais Itala, Bensa Renato, Bianco Raffaele, Corli Giovanni, Cristian, Leonardo, Kaucic Ludmilla, Quaglia Giovanni; 2 točki: Maserotti Ada. Pregeli Lodovico, Russo Giovanni. Steppi Roberto; 1 točka: Ličimo Guido, Lo Piano Arman-do.
25 stanovanj za zgoraj navedene uslužbence z najemnino: 8. točk: Spanč Gianbatti-sta; 7 točk: Fabbruccio Attilio. Falesehini Cristina. Juretti Remiro, Laurella Giovanni, Mar-ehesarn Giovanni, Rienzi Rodol-fo, Tommasini Franco, Samar Mario, Vogrič Leopoldo, Zollia Giovanni; 6 točk: Bertolissi Maria. Costam Giovanni. D’An-gelo Antonio, Ferligoi Renato, Lauriti Antonio, Nardin Severino, Tagliente Domenico. Za molo Leo. Zancarli Bruno; 5 točk:	Baschieri Adriano, D,
Stasio Gino. Duca Alvise, Pinna Mario Pokomy Giuseppe, Poletta Cesare, Schiattarella Domenico; 4 točke: Bovenzi Pasquale, Gambitta Giuseppe,
Gava Giuseppina, Granata Torino, Maniero Giustina, Marega Giuseppe. Medeot Maria, Montobbio Luigi. Nocera \ in-cenzo, Petri Carlo, Pigo Aldo Tuni Giovanni; 3 točke: Bais Itala, Bensa Renato, Bianco Raffaele. Corli Giovanni, Cri-stiani Leonardo. Fiorelli Au-gusto, Galhni Luigi. Kaucic Ludmilla, Kodrič Radovan, Komsuli Daniele, Mule Miche le. Oleotto Olindo, Qu.,glia Giovanni. Sorti.no Salvatore Volo Luigi, Zarantonello Antonio; 2 točki: Maserotti Ada Pregeli Lodovico; 1 točka: Russo Giovanni, Ličimo Guido. Marchi Attilio, Lo Piano Ar-mando.
69 stanovanj na odkup za uslužbence in delodajalce:	8
točk:	Dean Egidio, Devetag
Anna, Furlan Luigi, Lorusso Natalia; 7 točk: Culot Carmi-no, Gerin Evaristo, Beriot Giu. seppe, Candi Maria, Comel Bruno, Duca Vanda, Furlan Giovanni. Okroglic Edvino, Rosito Giuseppe.Vedi Jole; 6 točk:	Busetta Ermenegildo,
Cittar Nevia, Coco Sebastiano, Gandin Gino, Marega Sergio, Marchi Giovanni, Medeot Bruna. Michelini Angela, Morgia Gino, Orel Luigi. Rivolt Ger-vasio, Roset Marino, Russini Carlo, Sussi Bernardina, Tau-car Albino, Vasca Tommaso, Višin Antonio, Zorz Wanda: 5 točk: Bais Renato. Calderari Emilio, Cassani Silvia, Colli-ni Sergio, Cuccillato Ubaldo, Custrin Andrea. Favari Mario, Liliana Favretto, Nannini El-sa, Nanut Rosalia, Nicoletti Gianfranco, Sivocchi Guido, Trampuš Stanislao, Zancai Margherita; 4 točke; Agosti Angelo. Baldassare Lucia, Bat. ti Augusto, Cej Demetrio, Del-pin Jolanda, Di Lecce Luigi. Drufuca Maria, Grignetti Ed-gardo, Polimeni Santo, Roberto Ignazio, Sorrentino Genna-ro, Turel Emilia. Urs-ic Albina, Vannucchi Pia; 3 točke: Braida Marina, Buizzin Lu-ciano, Cariucci Angela. Citta Gino, De Carli Aurelio, Furlani Bruno, Ottogalli Renzo, Plazzi Ardea, Soffientini Clau. dio, Trombini Bruno. Vuga Anna; 2 točki; Bradaschia Luigi, Burzio Eugenio, Furlan
Norma, Ippolito Salvatore, Mo. dessi Alberto, Picotti Gabriele, Punteri Andreano. Soran-zio Vitturio, Vino Angela; 1 točka; Battisti Ilario, Costi Fe. lice, De Luca Antonio, Di Consolo Dante, Luisa Uda, Paviz Emilio, Podbersig Pie-rina, Ugge Elvira.
39 stanovanj za uslužbence in delodajalce (proti najemnini): 9 točk: Bevcic Alma, Capasso Rosa, Culot Aldo; 8 točk; Braida Giordano, Dean Egidio, Furlan Luigi, Gomi-scek Girillo. Kuscer Emma, Lorusso Natalia. Marangotto Italia, Marconi Giorgio, Mare. ga Valero, Pecorari Giovanni, Zanetti Lucia, Zuliani Marcel-lo; 7 točk: Candi Maria, Comel Bruno, Culot	Carmino,
Duca Vanda, Furlan Giovanni, Gerin Svaristo, Gonella Anacletto, Mrach	Onorina,
Hrdlicka Roberto,	Okroglic
Edvino, Rosito Giuseppe, Scotti Vdttorio, Stranich Ettore, Tommasi Guido. Vadi Jole, Valentinsig Pierina, Velišček Sofia, Velušček Mario. Zei Gu-glielmo; 6 točk; Blasco Cesare, Bresciani Bernardina, Buf-folin Lina, Busatta Ermenegildo, Capparuccio	Vittorio,
Chionchio Giuseppe, Ciaccio Domenico. Cittar Nevia, Coe-co Sebastiano, Collini Lucia-no, Corazza Ferruccio, Coviz Lidia, Faggioli Riccardo, Fa-mini Pietro, Gandin Gino, Ko. goj Eugenia, Lando Ernesto, Lutman Stanislava, Marchi Giovanni, Medeot Bruna, Marega Sergio, Michelini Angela, Morgia Gino, Orel Luigi, Peric Angela, Princi Stanislao, Qualli Emma. Rivolt Gerva-sio, Roset Marino, Russini Carlo, Speranza Lucia, Sussi Bernardina, Tavčar Albina, Tommasi Pietro Tracogna Giacomo, Ul-iani Vittorio, Vasca Tommaso, Višin Antonio, Zorz Wanda.
Goriški šahovski klub priredi, začenši s 25. aprilom propagandni šahovski turnir v kavarni «Posta», na katerem lahko sodelujejo začetniki in igralci, ki ne spadajo v zvezne kategorije. Zmagovalci turnirja bodo dobili nagrade. Vpisovanje traja do 22. aprila t. 1.
zaradi vohunstva, širjenja zaupnih vesti, nedovoljenega prehajanja meje itd.
 «»_______
Športni stiki ob meji
Prihodnji četrtek Železničar v Ronkah
V četrtek popoldne bo na nogometnem igrišču v Ronkah povratna tekma med domačo enajstorico in Železničarjem iz Nove Gorice. Pred časom je Železničar povabil ronško enajstorico v Novo Gorico, kjer je bila odigrana zanimiva prijateljska tekma.
Zvečer pred njihovim povratkom v domovino bodo voditelji kluba pripravili gostom zakusko, na kateri bodo poleg voditeljev društva tudi vsi i-gralci.
Za tekmo vlada med tamkajšnjim prebivalstvom veliko zanimanje. Športni funkcionarji iz Ronk pa zaslužijo priznanje za svojo pionirsko delo pri navezovanju športnih stikov ob meji, ki krepijo prijateljstvo in medsebojno zaupanje.
Zaradi psice obsojen gostilničar
Štiriinštiridesetletnega ka-varnarja in gostilničarja Giu-seppa Rossija iz Podgore, Ul. 4. novembra 40, kjer ima svoj javni lokal, so včeraj obsodili na goriški preturi na dva tisoč lir kazni, ker je njegova psica ugriznila 7, julija lanskega leta 34-letnega Giorgia Berto-lissija iz Ul. Carducci 5. Bertolissi se je pomudil nekaj časa v Rossijevi kavarni, nato pa je šel na dvorišče zaradi fiziološke potrebe. Dvorišče je bilo temno in Bertolissi ni odprl luči, kot mu je bil naročil gospodar, zaradi tega se je ta približal privezani psici, ki ga je ugriznila v desno nogo. Rossija so policijske oblasti prijavile sodišču in včeraj je bil obsojen, vendar pa je vložil priziv
Nesreča delavca v livarni Safog
Z rešilnim avtom ZK so včeraj ob 17. uri pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 42-let-nega Cesara Saclija iz Ul. del Pozzo št. 3. Sacli se je popoldne ponesrečil na delu v podgorski livarni Safog. Ko je z železnim vzvodom skušal dvigniti težko breme, ga je ta u-daril po ustnicah ter mu prizadel še več poškodb, zaradi katerih se bo moral zdraviti šest dni.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 12,6 stop. ob 12. uri, najnižjo 0,2 stop. ob 4. uri zjutraj.
TZ •	rr* v • v
Kmo v Irzicu
EXCELSiOR. 16.00:	«10.000
spalnic«. Dean Martin in Anna M. Alberghetti. Cinema-scope. technicolor.
AZZURRO. 17.30: «Yahs, devica Roncadora«. Dania Ori-ce in Giar.na Segale. PRINCIPE. 17.30: «08/15 Ka-put« (III. del). O. E. Hasse.
Kino v Gorici
CORSO. Začetek predstav ob 15 30, 18 20 i,n 21.30: »Grešniki iz Peytona, Lana Turner in Hope Lange, cinemascopo v barvah. Mladoletnim vstop prepovedan.
VERDI. 17.15: «Les girls«. Gene Kelly in Mi;tzy Gaynor, cinemascope v barvah. VITTOR1A. 17.00: »Vrtinec v..-selja«, Eddie Fischer in A dolphe Menjou, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00: »Vražji a-vanturist«, George Sande-s in Yvonne De Carlo, cinemascope.
MODERNO. 17.00: «Zločinec je izgubljen«. Mladoletnim vstop prepovedan.
Triumf Italijanov na dirki po Campaniji
Sabbadin v sprintu prehitel štiri spremljevalce v pobegu
Od inozemcev najboljši Darrigade, ki se je uveljavil v skupini favoritov ■ Gaul odstopil, Coppi razočara!
NEAPELJ, 10. — 26. kolesarska dirka po Campaniji se je končala s pravim triumfom mlade garde italijanskega kolesarskega športa. Petorica mladih profesionalcev Sabba-din, Fabbri, Carlesi, Tinazzi in Ranucci je privozila na cilj s prednostjo 4 im pol minute pred glavnino, v kateri so bili vsi favoriti z Anquetilom, Darrigadom. Bandindjem, Vam-nitsenom in drugimi. In v tej petorici se je — potem ko je svojo premoč potrdil tudi na vrhu Agerole, v sprintu uve-Ijal Sabbadin z nekaj metri naskoka pred Fabbrijem iin o-stalimi. Povprečna starost teh petih kolesarjev ne presega 23 let.
Sabbadim, ki šele drugo leto nastopa med profesionalci, je danes tako na vzponih na prelaz Serra in na Agerolo kot v naslednjih spustih potrdil, da ima vse pogoje im vse lastnosti odličnega kolesarja. Njegova vožnja sicer ni tako prožna kot vožnja Fabbrija. ki sodi med najboljše italijanske stiliste, ima pa zato neizčrpno zalogo drznosti in zagrizenosti. Na dirkališču Arenaccia v Neaplju pa je dokazal, da je močan tudi v sprintu. Od ostale četvorice je gotovo najbolj v formi Faibbn, ne toliko zaradi svojega drugega mesta, kot predvsem zaradi inteligentne vožnje med vso dirko. Prijetno je preseneti: Ranucci, ki je že kot diletant osvojil svetovno prvenstvo v cestni, dirki.
Inozemci so se morali zadovoljiti z drobtinami. Najboliši med njimi je bil Darrigade. ki se je uveljavil v finalnem sprintu glavnine. Anqueti! ni forsiral. Očitno je hranil svoje moči za nedeljsko dirko Pariz - Roubaix, kar velja tud; za Gau'la, ki je celo odstopil. Coppi je razočaral, posebno še zaradi dobre vožnje na dirki po Kalabriji.
Za izid dirke je bil odločilen pobeg osmih kolesarjev kmalu potem ko je pn 88. km prišlo do združitve z dotlei vodečo skupino sedemnajstih kolesarjev z Moserjem na čelu. V tej asmorici so bili Sabbadin, Gaggero. Fabbri, Carlosi. Ranucci. Emiliozzi, Miche-lotto in Pauletti. V dolgem vzponu na prelaz Serra se Je ta skupina razbila na tri dele. Na čelu ostali Sabbadin, Ranucci in Gaggero, na sredini so bili Emiliozzi, Fanbri m Carlesi, kot zadnja pa Miche-lotto in Paoletti. V spustu si je Sabbadir. z drzno vožnj > pridobil okrog 200 m naskoka pred Ranuccijem im Gaggerom,
ki ga pa n: mogel ohraniti dolgo. Kmalu so ga dohiteli ostali razen Miohelotta, pridružili pa so se jim še Pam-bianco, Tinazzi in La Cioppa, iki so na vzponu na Serro uši, iz glavnine. Skupina s Coppi-jem, Baldinijem in Moserjem je imela 1'30” zaostanka, glavnina z vsemi ostalimi pa 2’25”.
Na 'letečem cilju v Salernu je zmagal Tinazzi, glavnina, ki je medtem ujela Coppijevo skupino, pa je zaostajala že za 4T8".
12 km dolgi vzpon na Agerolo je načelo o-sem kolesarjev. Kmalu pa so zaosta-ii Gag-gero, Paoletti. Emiliozzi in La Cioppa in vrh je prvi dosegel Sabbadin pred Ranuccijem. Carlesijem, Tinazzijem in Fabbrijem.
Od tu do cilja je bilo še 50 km, od katerih 13 v strmem spustu, na koncu katerega se je naskok vodilne petorice skrčil na 2’ pred neposrednimi zasledovalci in na 4’ pred glavnino. Toda dirka je bila sedaj že odločena. Petorica je privozila na dirkališče Arenaccia v naslednjem vrstnem redu: Fabbri, Carlesi, Ranucci, Sabbadin in Tinazzi. Na zadnjem zavoju se je dvignil s sedla Sabbadin in kot puščica zletel naprej ter z lahkoto dosegel Cilj pred ostalimi.
Uradni vrstni red:
1. Sabbadin v času 6.5OT0” s p. h. 36.131 km na uro; 2. Fabbri, 3. Carlesi, 4. Tinazzi, 5. Ranucci, vsi isti čas; 9. Co-stalunga z zaostankom 2’55” 7. Falaschi, 8. Viani, 9. Barto-lozzi, 10. DalFAgata 3’47”, 11. Darrigade 4'6”, 12. Mazzacura-ti, 13. Messina, 14. Baldini in nato z enakim časom Talliri-ni, Zorzoli, Astrua, Favero, Maule, Grassi, Ciampi, Giardi-ni. Metra, Panbianco, Assirelli, Azzini, Martini, Milesi, La Cioppa Anouetil, Moser, Bas-si, Galeaz, Nencini, Coppi, Wannisten itd. Na cilj Je prišlo 61 kolesarjev.
NOGOMET
Tudi Jugoslovani pridejo v Italijo
BEOGRAD, 10. — Kot brazilska, argentinska in severnoirska bo tudi Jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala pred odhodom na Švedsko v Italiji nekaj trening tekem z enajstoricami A lige. Jugoslovani nameravajo predlagati datume med 21. in 26. majem, z italijanske strani pa so se ponudili Milan, Inter in Bologna.
BOKS V MILANU
• Neodločen dvoboj Pravisani - Ouator
MILAN, 10. — v okviru boksarske prireditve v Milanu je tržaški bo-ksar peresne Kategorije in aspirant za drza -no prvenstvo Aldo PraV!^. boksal neodločeno z nemškim prvakom Quatorjem. Quator j bil boljši v prvih rundah, r • visani pa v zadnjih, vendar borba ni nudila posebnih Jev litet.
Ostali rezuitatit Lahka kat.:	Colella	(Trst)
premagal Bontempija scia) p. t.;	.
Srednja kat.: Fion (Ca« f ri) premagal Squassino (Asi
P Peresna kat.: Casarico (AJ-bia-tegrasso) — Burlovich (ftc‘ ka) neodločeno;	-
Težka kat.: Scarabell-m (Benetke) premagal FnedriC (Nemčija) p. t.
Welter kat.: Manca (Cag". ri) Dremagai Gonzalesa (Sp® nija) zaradi odstopa v 6. runu-
NOGOMET
Triestina v Taranto brez branika Castana
Enajstorica Triesti-ne je včeraj ob 12,53 odpotovala z kom v Taranto, kjer bo deljo odigrala Prvenstv tekmo z lokalnim Odpotovali so naslednji is ci: Bandi,ni, Bel-loni. Bracti, r tagna. Varglien, Bimbalnb; livieri. Szoke, Mazzero. J”• . ni, Petri,s, Renosto in Tun>^ Doma je ostal Castano. konono postavo bo trener_rci rievi določil neposredno 1>,
tekmo samo, vendar paJe t.
raj gotovo, da bosta Ben in Tuli-ssi rezervi.
■„,„,„11,,,,,,,l,,l,,,,,MII,„l,,,,M,II,lili,,,,,„,,l„,,,,l|,|,,,l||,,,,ll|„m,,,,ll,,,l,M,,l,,l,11,„,,,,,,,„„,,>l,IIM,„,IIM,„,,„l<l|H,,lll,linff
Od danes do nedelje na igriščih «Ljubljane>
MetInarctIni	košar
študentskih	repr.
Sodelovale bodo reprezentance Bolgarije (svet. prvak), Češkoslovaške, Francije in Jugoslavije
LJUBLJANA, 9. — Od 11. do 13. t m. bo v Ljubljani mednarodni košarkarski turnir študentskih reprezentanc Bolgarije, Češkoslovaške, Francije in Jugoslavije, katerega izvedbo je Zveza študentskih športnih organizacij Jugoslavije poverila komisiji za šport pri Univerzitetnem odboru ZSJ ljubljanske univerze. Ta turnir bo najmočnejše moško košarkarsko tekmovanje v Jugoslaviji, kar jih je bilo doslej. Študentske reprezentance Francije, Bolgarije in CSR so odlične ekipe, v katerih igra več državnih reprezentantov in ki so tudi lani sodelovale
m, ,„, im „ ,„, n, um, m, „i„„, „„	   um,	„,im,,,,, „,, m,, iiiiiii,m
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Hajduk izgubil doma Zvezda pa v Mostarju
F#
Poslovilna tekma Stepana Bobeka v Beogradu
BEOGRAD, 10. —. Tudi 23. kolo nogometnega prvenstva Jugoslavija ni potekalo brez presenečenj. Največje presenečenje je zaslužna zmaga Spar-taka v Splitu nad Hajdukom s 3:1. Spartak je igral odlično in je 6 krat pretresel mrežo domačih, toda sodnik je 3 gole razveljavil zaradi ofsida. Drugo presenečenje je prvi poraz Crvene zvezde v Mostarju. Velež si je priboril 2 dragoceni točki in se z rezultatom 2:1 umaknil iz nevarne cone. Partizan je na svojem terenu le s težavo in s precejšnjo srečo odpravil temperamentne >-n borbene Splitčane z dvema goloma, ki jih je v zadnjih petih minutah igre mojstrsko pripravil Stepan Bobek, -ki se je z današnjo tekmo poslovil od Partizana in beograjskega občinstva. Bobek odhaja za trenerja v Burmo. Dinamo je v Zagrebu razočaral svoje občinstvo, ker je iz
iigre z beograjskim Radničkim izvlekel samo eno točko. V tekmi, ki se je končala z rezultatom 1:1. so gostje dali prvi gol. Vojvodina je v Novem Sadu premagala skopski Vardar z 2:0. Tekma med Buduč nostjo in sarajevskim Železničarjem v Titogradu se je končala neodločeno 1:1. Beograd je danes na svojem terenu premagal Zagieba in si vsaj nekoliko izboljšal položaj na lestvici, ki je	sedaj	naslednja:
Dinamo	23	14	5	4	43:26	33
Partizan	23	11	7	5	41:31	29
Radnički	23	10	5	8	46:34	25
22	8	8
23	9	6
23	10	4
C. zvezda
Železničar
Hajduk
Vojvodina
Velež
Budučnost
Vardar
Spartak
Beograd
Split
Zagreb
6 41.31 24
8 45:38 24
9 41:39 24 23	10	3	10	48:30	23
23	10	3	10	36:38	23
23	7	8	8	26:30	22
23	8	5	10	24:42	21
23	9	2	12	<1:41	20
23	6	8	9	26:40	20
22	9	1	12	28:39	19
23	4	5	14	24:51	13
DANEU
na svetovnih študentskih igrah v Parizu, kjer je Bolgarija o-svojila celo prvo mesto.
Ogrodje jugoslovanske reprezentance na tem turnirju bodo seveda tvorili igralci ljubljanske Olimpije, ki se je pravkar vrnila iz Turčije, kjer je v svojem prvem nastopu za pokal evropskih prvakov premagala turškega prvaka «Moda-sport» z rezultatom 74:67 (38:41) in si praktično že zagotovila nastop v drugem kolu, v katerem se bo kot vse kaže, srečala z bolgar.
KRISTANČIČ
^—VLADIMIR BARTOL'
41.
"N
V;
ALAMUT
Črnec je prijel za vzvod in se krepko uprl vanj. Ena izmed sten se je začela pogrezati. Zaslišalo se je klokotanje vode. V odprtini se je zasvetlikalo. Košček z zvezdami posutega neba se je prikazal. Most se je spustil preko hudournika. Na nasprotnem koncu Je čakal mož z baklo.
Hasan je pohitel k njemu. Most se je spet dvignil za njim in dohod na grad se je zaprl.
♦Kaj je novega, Adi?« je vprašal.
♦Vse je v redu, Selduna «
♦Pripeljal boš Mirjam v levi paviljon, kjer jo bom čakal. Pozneje poj deš po Apamo in spravil jo	boš	v desnega.	Toda
drugi o drugi niti besedice!«
♦Kakor veliš, Seiduna.«
Oba sta se posmejala.
Prišla sta po peščeni poti do prečnega prekopa. Sedla sta v čoln in Adi Je zaveslal. Kmalu sta zavila v stranski rokav in obstaja naposled ob peščenem nabrežju. Steza ju je peljala nekoliko navzgor in potem po ravnem med cvetočimi vrtovi do steklenega paviljona, ki se je lesketal v noči kakor kristalen grad.
Adi Je odklenil vrata. Vstopil	je	in	prižgal smolo v
svetilkah, ki so bile postavljene v	vsakem	kotu. Sredi	pavi-
ljona se je zasvetlikala voda v okroglem ribniku. Hasan je odprl pipo in vodni curek je brizgnil skoraj do stropa,
♦Da mi ne bo dolgčas, ko bom čakal,« je dejal in legel na blazine ob steni. «Zdaj pa pojdi po Mirjam.«
Poslušal je žuborenje vodometa in curljanje vode. Tako je bil zatopljen v to prisluškovanje, da ni opazil, kdaj je vstopila Mirjam.
♦Mir s tabo, vnuk Sabe,« ga Je pozdravila.
Zdrznil se je, potem ji je veselo pomahal k sebi.
Odložila je košarico z jedjo in pijačo, odpela plašč, da ji je zdrknil z ramen, in se spustila ob njem na kolena. Poljubila mu je roko, ki ji jo je malce v zadregi odtegnil.
♦Kako napredujejo dekleta?« je vprašal.
«Po tvojih navodilih, Ibn Saba.«
♦Prav. šole bo zdaj konec. Sultan je poslal vojsko proti nam. V nekaj dneh jo bomo videli pred gradom.«
Oči so se Mirjam na široko razprle. Gledala je v Hasana, ki se je komaj opazno smehljal.
♦In ti si pri tem tako miren?«
♦Kaj pa hočem? Kar je sojeno, se bo zgodilo. Zato nikakor ne uvidim, čemu bi mi ne smela postreči z vinom, če si ga že prinesla s seboj.«
Dvignila se je in pripravila dve čaši. Bila je v rožnati svileni halji, v kakršni je spala. Hasan jo je ogledoval. Njene bele, prosojne roke so nalivale iz vrča v čaši. Bila je kakor popolnost sama. Hasan je zatrl v sebi vzdih neke tuje bolečine, ki se Je bila nenadoma prikradla vanj. Vedel je, da je star in da pride na svetu vse prepozno.
Ponudila mu je čašo. Nazdravila sta si. še za trenutek Je ujela v njegovih očeh vlažen lesket. Od daleč je zaslutila njegov pomen. Potem mu je okrog ustnic zakrožil stari, šegavi nasmeh.
Dejal je:
♦Gotovo si bila že kdaj na tihem radovedna, čemu mi bodo ti razkošni vrtovi s steklenimi paviljoni in kaj bom počel s tojikimi mladi dekleti, ki sem jih velel Izšolati
na tako, hm, svojevrsten način. Toda spraševala me nisi nikoli in verjemi, da znam ceniti to tvojo obzirnost.«
Mirjam je vzela njegovo mehko, vendar krepko desnico v svoje roke in, ogledujoč jo, je dejala:
♦Resnično, vnuk Sabe, nisem te spraševala, toda pri sebi sem si mislila marsikaj o tvojih namerah.«
♦Kraljestvo ti dam, če si pogodila.«
Hasan se je smehljal na pol porogljivo, na pol dobrodušno.
♦In če zares sem?«	/
♦Kar povej.«
♦Ali nisi teh vrtov namenil svojim vernikom kot najvišjo nagrado za njihovo vdanost in požrtvovalnost?«
♦Daleč je resnica, moja draga.«
♦Tako sem mislila. Drugega ne vem.«
Mirjam je bila poparjena.
Hasan se je na tihem zabaval. Dejal je:
♦Nekoč si mi tožila, — se spominjaš? — da ti je pod soncem grozen dolgčas in da te nič več ne more niti zanimati niti razveseliti. Jaz sem ti začel potem razlagati grške in naše filozofe, uvajati te v znanost o prirodi in o tajnih gibalih človeka in njegovih dejanj, razložil ti po svojih močeh, sestav vesoljstva. Pripovedoval sem ti o svojih potovanjih, o svojih ponesrečenih podvigih, o knezih, šahih, sultanih in kalifih. Večkrat sem ti pri tem dejal, da bi ti imel povedati še neke stvari, da pa še ni prišel čas zanje. Nekoč sem te vprašal, če bi mi hotela pomagati zrušiti sultana Maleka šaha. Nasmehnila si se in mi odgovorila: ♦Zakaj ne?« Ponudil sem ti roko v znak, da sprejemam tvoj pristanek. Morda si mislila, da sem se šalil. Nocoj sem prišel, da te primem za besedo.«
Mirjam ga je gledala z vprašujočimi očmi. Ni vedela, kaj naj sd misli o njegovih čudnih besedah.
fNadaljevanje sledi),
s'k im prvakom
Akademik®*] ki bo v ostalem predstav;)^ tudi ogrodje bolgarske s , dentske reprezentance. ™ u
članov Olimpije so zvez.nene-kapetanu na razpolago še ^ kateri drugi igralci-, ki s° ^ pripravljali V. beograjskem boru.	7.
Igralci Olimpije so trenU*® res v dobri formi, kar )e -j sledica napornega zim aga treninga. Da njihova z.mJl8 nad turškim prvakom ni „ le slučajna, dokazujeta dve nadaljnji zmagi <-,*1I’1L[l' v Turčiji, kjer je nep0*0vi. no pred povratkom v ^0l7veh no premagala še moštvi “ j bivših prvakov Galata® ( s 76:58 (29:37) in Fenerba*1-81:73 (36:29) in z njima V^
dila premoč jugoslovanske p
šarke nad odlično košarko v kov. Med igralci, ki s?. flaj-turških nastopih OlimpiJ® Ui bolj odlikovali so bili ™ Skrjanc in Kristančič.
Na ljubljanskem bodo posamezne rep_reze jci: ce zastopali naslednji iS uj,
JUGOSLAVIJA:	KristJiflja-
Kandus, Daneu. Katič, • .ja, Curčič, Nikolič- Derma Mueller, Lokar, Brišnik, vič. Korač :n Dragojlovl
to'
BOLGARIJA: TodoroV. eV, hov, Petkov, Marinov, G ^oV) Balabanov, Nejčev, Akr ^ Atanasov, Milev, Stojano > lakov;
CESKOSLOVASKA: sky Kaderabe-k, Kašpef- eCl ler, Konečny, Krivy. ooS**' Lukašik, Poljak, R0iltoč,.,stn),' Val, Seitz, Simek in L.gite,
FRANCIJA:	Boyer, jjv
Degros, Deville, Garnie ’yen, nie, Plangue, Rat, Says, Vinson, Monet.	eI)»
V primeru lepega;.v-r!!pjub' bodo tekme na igrišču _ ljane« v S iški, v Pr’m.er_a T8' ja pa v veliki dvorani raZpO' boru po naslednjem
redu:	.Jt**
11. aprila: ob 15.30 °*preze1’' z mimohodom vseh r?p,cS^’ tant; ob 16. uri Bolgaru* go-ob 17.30 uri Francija-slavija.	.	.afi-
12. aprila: o-b 16. url.,avij*' Francija; ob 17,30: Jug°s*i Bolgarija.	.	Fr811"
-	--	Ufl
13. aprila: ob 10. cija - Bolgarija; ob Jugoslavija - CSR.
BOKS
11.30
Machen - FoUef neodločeno
SAN FRANCISCO, I' Dvoboj med ameriški' fo>' ksarjema težke kateg0 je f leyem in Machenom. s.l0/ef>1’; 12 rundah končal ne<lltfova*e, Ker bi se moral sli} tega dvoboja Pomertategorlio svetovnim prvakom K. -gs*8, Pattersonom. je scdfJ _erl l vprašanje, kdo bo do j-vet®*] uradnega izzivalca z* s(a b' ni naslo-v. Oba boksaiJ ffijji8, la z razsodbo nez- „a VS8 ker sta bila prepričan ^ jc v svojo zmago. Mach en. gjce veljal za favorita. Je b®r j, borbenejši, vendar P rt)nd8 razen v zadnjih dve j gl ni bila zanimiva in /Ji*8 . dalci je bilo večkrat chef vzklike: »Hočemo r,aaetfn
ja«. Kot znano je -. ,
premagal Rademacherj
pattejjp.
Odgovorni oretf*"' STANISLAV REN pfl