SLOVEJNfSKJ VESTNIK CELOVEC SREDA 5. JUN!J 1991 Letnik XLV. Štev.24(2606) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. din.20 P. b. b. SAK - konec vseh sanj... Nogometaši Slovenskega atletskega kiuba so v soboto zapraviti zadnjo možnost za osvojitev nastova koroškega prvaka in s tem tudi za podvig v drugo avstrijsko zvezno tigo. Ekipa dr. tvana Ramšaka je v Šentvidu po štabi tekmi izgubita z 2:3! Novi koroški prvak je skoraj zagotovo Ptiberk, ki ima po zmagi v Ktopinju dve točki prednosti pred Trgom. Sevem/ fat/sfrt/skv) por/a/ S k;7ome/rov do/pega karavanškega predora. ,;Za;ya" je praznovaVa Fo/AJornn Škapina .S7o-ucaske^a pros vetnega dra-šfva ,,Zarja" v Železni kfapk (gkka) je pretek/: teden praznova/a .svojo 20-/etn/co. .S/avno.stna prireditev v jami dvorani je ki/a živ prikaz a .spevnega dvaj-set/et::ega de/ovanje Škapine, ki ima v ka/tarnem živ-/jenja okčine Ze/ezna A/ap/a ^vojo trdno in priznano mejto. Več o ^/avno-jfi na 3. strani. Karavanški predor tesneje poveza! Koroško in Stovenijo! Po petletni gradnji so preteklo soboto na slovenski in koroški strani slovesno in uradno odprli 7.864 metrov dolg cestni predor pod Karavankami. S tem pa ni bila odprta samo cestna povezava med dvema državama, marveč sta si za korak bližji postali tudi Slovenija in Koroška, ali - kot je dejal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ob svojemu kratkem obisku na avstrijski strani - Karavnake so postale nižje. Odprtja predora se - verjetno zaradi težkih političnih razmer v Jugoslaviji - niso udeležili zvezni politiki Avstrije in Jugoslavije na čelu z avstrijskim kanclerjem Vra-nitzkim in predsednikom jugoslovanske vlade Markovičem, ki sta svojo udeležbo nekaj dni pred tem odpovedala. Uradno slovesnost sta zaradi tega opravila generalni direktor Turske avtocestne družbe dipl. trg. Karl Just ter direktor Republiške uprave za ceste SlovenijeLevičnik. Otvoritveni slovesnosti, katerih se je na obeh straneh predora udeležilo veliko število občanov, pa sta se preko dneva razvili v slovensko-koroško srečanje; - s slovenske strani s predsednikom Peterletom in zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, naj višja politična predstavnika na koroški strani pa sta bila namestnik deželnega glavarja dr. Chri-stof Zcrnatto, ki je na slovenski strani nekaj besed spregovoril celo v slovenščini, ter deželni svetnik Max Rau-scher. Skoraj osem kilometrov dolg predor je stal 3,3 milijarde šilingov, od tega avstrijski investitor, Turska avtocestna delniška družba finansira 1,2 milijarde šilingov, jugoslovanski del predora pa je docela in izključno finansirala Slovenija, saj Beograd k temu največjemu avstrijsko-jugoslovanskemu gradbenemu projektu ni prispeval niti dinarja! Ivan Lukan Pivovarna v Stihu: KSOO in SJK pri „Unionu" Delegacija Kluba slovenskih občinskih odbornikov in Skupnosti južnokoroških kmetov se je včeraj dopoldne v Ljubljani pogovarjala z direktorjem pivovarne „Union" Lavričem o možnostih udeiežbe oz. prevzema pivovarne v Stihu, ki jo je lastnik „Steirerbrau" že odpisal. Kot so le ti na tiskovni konferenci v Celovcu napovedali, bo proizvodnja piva v Štihu ustavijena 24. junija letos, nadaljevala pa se bo v Celovcu. Priznanje bratcem Slovenskega vestnika Rdeči križ Slovenije se bo danes v okviru slavnostne otvoritve 19. mednarodnega sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju javno zahvali) vsem, ki so s svojim hitrom odzivom na pomoč pomagali prizadetim oh katastrofalnih poplavah 1. novembra lanskega leta. Ob tej priliki se bosta Republiški štab za civilno zaščito in Rdeči križ Slovenije zahvalila tudi bralkam in bralcem Slovenskega vestnika, ki je Rdečemu križu predal 12().(MM) šilingov. Priznanje in zahvalo za solidarnsostno akcijo bo danes v Kranju v imenu vseh darovalcev prevzel glavni urednik Ivan P. Lukan. D;)a/un/e /n d:)a/o gimnazije Luž/šk/b Srbov :ž Sudyš/na /z Zvezne repub//ke Nemč/je so v nede//o v programu čo/ske akademije s/o venske gimnazije s/ Domu sindikatov v Ce/ovcu navduč/7; puMAo. Stik/ med obema gimnazijama so se vzpostavi/; že v času, /toye Sudyš;n spada/ pod Nemško demokratično repuM/to. stika.- VVa/ter Fr/fz Akademija stovenske gimnazije v znamenju jutrišnje Evrope Letošnja 34. šolska akademija Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v nedeljo popoldne v Domu sindikatov v Celovcu je bila v znamenju jutrišnje Evrope, Evrope različnih jezikov in kultur, Evrope, ki bo tesneje in z večjo strnostjo povezovala narode in narodnosti. Izvedba te tradicionalne osrednje prireditve slovenske gimnazije, letos pod geslom „Jcziki - spremljevalci v jutrišnjo Evropo", pa je potrdila visoko izobraževalno ravan šole ter tudi sposobnost - tako dijakov kot profesorjev - za sodoben pristop k zastavljeni temi. Letošnja udeležba zastopnikov in dijakov Razširjene višje šole iz Budiyšina iz bivše Nemške demokratične republike ter zastopnikov in dijakov Židovske gimnazije na Dunaju pa je še dodatno potrdila povezanost slovenske gimnazije daleč preko koroških in avstrijkih meja. Kot vsa leta pa je akademija povezovala tudi Slovence iz vseh krajev Koroške, tokrat še posebej iz občine Suha, letošnjimi partnerji slovenske gimnazije, ter z višjo šolo za gospodarske poklice v Šent-petru pri Šentjakobu v Rožu. Poseben pozdrav ravnatelja slovenske gimnazije dv. sv. dr. Rcginalda Vospernika ter občinstva v docela napolnjeni dvorani v Domu sindi-/Dn/je 3. Atrun/j 2 5. junij 1991 Politika SLOVENSKI VESTNIK sr Evropska skupnost se ne odpoveduje Jugoslaviji - republiki Slovenija in Hrvaška na pon v samostojnost! V Jugoslaviji viada relativni mir, bi lahko iz oddaljenosti ocenili trenutni položaj. Na kriznem področju, predvsem v Slavoniji, še naprej občasno poka, neznanci obstreljujejo hiše Hrvatov, razstrelijo tudi kak lokal pripadnika te ali one narodnosti, sem pa tja zaminirajo železniško progo, vendar neposrednih krvavih obračunavanj med obema skrajnima skupinama v zadnjih dneh ni bilo. Kakor da so se protagonisti nekako utrudili ali pa zbirajo moči za nove obračune. Tudi napetost v Sloveniji je popustila. Po mariborskih dogodkih in vajah vojaškega letalstva, ki pa so bile za Slovenijo precej manj ogrožu-joče kot jih je ocenil slovenski obrambni minister Janša, se je vojaščna v glavnem umaknila v kasarne in pobudo so spet prevzeli politiki. Prejšnji teden sta se v Beogradu mudila prva človeka Evropske skupnosti Jacques Delors in predsednik Luksemburga Jacques Hanter. Prišla sta v najbolj kritičnem obdobju, ko Jugoslavija še vedno nima predsednika predsedstva, zato sta se pogovarjala predvsem s predsednikom vlade Antejem Markovičem, z vsemi člani predsedstva in s predsedniki republik. Poleg tega, da sta preučila stanje glede na različnost stališč, sta tudi jasno povedala stališče ES, ki zahteva ohranitev Jugoslaviji, uvedbo demokracije v vsej državi, tržno gospodarstvo in spoštovanje človenkovih pravic. Pod takimi pogoji je ES pripravljena Jugoslaviji pomagati z ugodnimi krediti in se z njo celo pogovarjati o pridružnem članstvu v ES. Pomembna sprememba togega stališča pa je izjava, da bo ES priznala vsakršno Jugoslavijo, ki bo nastala na miren in demokratičen način, torej tudi ohlapno zvezo suverenih držav, za katero sc zavzemajo Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Jutri naj bi se v BiH šestič srečali predsedniki republik in po predlogu predsednikov BiH in Makedonije, Alije Izbetbegoviča in Kira Gligorova, razpravljali o bodoči ureditvi države. Ta dva sta pripravila predlog za dogovor o zvezi suverenih držav z lastno mednarodno legitimiteto, zvezi pa naj bi te odstopile le nekatere pristojnosti na področju denarnega sistema, zunanje politike in skupne obrambe proti zunanjim sovražnikom. Predlog praktično pomeni uvedbo konfederacije, na kar pa Srbija in Črna gora doslej nikakor nista pristajali. Slovenija se s hitrimi koraki bliža osamosvojitvi, Hrvaška pa ji sledi. Skupščina v Ljubljani zaseda skoraj vsak dan. Na programu so zakoni o samostojnem bančnem sistemu, potnih listih in o tujcih in državljanstvu. Predvsem slednji je povzročil precej hude krvi, ker je poslanec Slovenskih krščanskih demokratov za pridobitev državljanstva tujcev (beri južnjakov) predlagal, celo preizkus znanja slovenščine. Predsednik vlade Peterle se z vladno in gospodarsko delegacijo mudi v Minsku, kjer se z vodstvom sovjetske Belorusije pogovarja o tesnejšem, predvsem gospodarskem, sodelovanju med obema republikama, v kratkem pa bosta s predsednikom Kučanom obiskala tudi Italijo. , . , Jeze Rovsek Janka Malleja bo v sosvetu zamenjala Helena Verde! t)r. Helena Verdel ho v narodnostnem sosvetu zamenjala dosedanjega člana, tajnika SPZ dr. Janka Malleja. To odločitev je na svoji zadnji seji sprejel izvršni odbor ZSO na predlog Slovenske prosvetne zveze. Verdelova se ho v narodnostnem sosvetu posvetila v prvi vrsti kulturnim vprašanjem. Srečanje na Ljubetju Zveza združenj borcev NOV vabi na spominsko srečanje v soboto, S. junija 1991, oh 11. uri na Ljubelju. Slavnostni govornik bo tov. Bogdan Osolnik. V Podljubelju jc bila od 1943. do 1945. leta podružnica koncentracijskega taborišča Mauthau- sen. Interniranci tega taborišča iz raznih držav Evrope so gradili ljubeljski predor. Vabljeni vsi interniranci, njihovi svojci, prijatelji, mladina in ostali ! Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance Povprečnemu. /ev;'-čars^o usmerjenemu rfržuv//unu h; oh haha-refnem programu, hi ga trenutno uprizarja Avstrijska Z);aZsAa stranka v notranji poiitiki, moraio poskakovati srce v prsih od veseija in sme/ra.' stranka, ki je dve deset- KOMENTAR dr. ErancZ/a ZvvZZZra nene/mo pomeščanjanje socin/istične stranke). Pa vendar; b/ok konzer-vativno-reakcionarnega tabora preti in je močnejši od ^oc;aZrZc//;oAraf-sko-Zibera/nega eZe-menta v Avstriji; /jud-skosrraakarsko-svo/)od-njaška konZicija je tre- KRIZA AVSTRIJSKE LJUDSKE STRANKE Zetji in poZ po vojni, točneje od Zeta 7945 do 7970, vso Avstrijo imeZa za svoj /evd, ki je v svojem strankarskem programu imeZa zapisano, da je njen predsednik hkrati avstrijski kancZer, ki se še vedno priznava k tradiciji svojega bivšega predsednika in moriZca deZavcev DoZZjujZa in ki je končno izbojevaZa ,,Pirovo zmago" WaZd-heima, je pri koncu. Po vseh podatkih raznih anket, ki so jih v zadnjih mesecih izvedZi neodvisni inštituti za raziskovanje javnega mnenja, je števiZo privržencev te nekdaj tako ponosne in ošabne stranke padZo pod 30% prebivaZstva. 7.); aZ.sAo.sr /*a /; A a /sA; predsednik ZčiegZer je uvide/ nesmise/nost andn/jnjegn po/itičnega deZovanja v stranki, v kateri prev/aduje intri-gantstvo, karierizem, vztrajanje na doseženih po/ožajih, bodisi v deže-Zah bodisi v tako imenovanih strokovnih zvezah (kmečka, gospodarska, de/avska), in je napovedni svoj odstop; boZje konec v grozi kot groza brez konca, je bi/o očitno vodi/o njegove od/očitve. /n zače/ se je zgoraj navedeni kabaret/;/ program v boju za novo predsedstvo. A7;sc//;a in noče/no napako Zjudske stranke je. da je prepričana, da nov obraz na če/a že tudi zagotav/ja nove uspehe, ter da noče uvideti, da je vzrok njene krize manjkajoči ideo/oški i/; po/i-tični program, ki bi nagovori/ vo/i/ce; da zanjo v spektru avstrijskega po/itičnegn živ/je-nja ni več prostora in da je tudi noben po/itični čudežni JVuzzi ne bo reši/ iz te zagate. E A vstri/i ima /jndskn stranka pravzaprav samo še dve trdnjavi -.Spod/;jo A vstr/jo ter štajersko. E „sveti deže/i" — na 7*iro/skem, je pri /ansko/etnih vo/itvah dožive/a nepoprav/jiv po/om, na PredarZskem, nekdaj pravtako mono-po/ni črni deže/i, zgubijo v korist (meščanskim) ze/enim grupacijam in svobodnjakom, enako ve/ja za Gradiščansko. Po vseh anketnih rezu/tatih dunajska 7/ačZ.sAa stranka de/; usodo s svojo koroško sestro/ svobodnjaki so jo že prehite/i i/; ji dode/;7i tret/e mesto na deže/ni dunajski ravni. /n prav ta se konča veseZ/e /evičarskega opo-zova/ca; meščanski tabor, konzervativna ideo/ogija itn. niso izgini/; hkrati z Zjudsko stranko, marveč so se samo drugače porazde-Z;7i, se drugače opredi/i. /ibera/n; de/ avstrijskega meščanstva je po med-v/adi ,S'inou'tza v socia/i-stični stranki ponovno naše/ pot v Era/;;rzA;-jevo socia/no demokracijo. ki se seveda pravtako pri/agaja tema de/a (zunanje oh7;Ac; preimenovanje stranke v , joc;aZr7c//;o A ra/A Ao ", odprava naziva ..tovariš" in trndicionn/negn pozdrava ..Preund-schajt" samo zrca/ijo nntno šfevi/čno (in po/i-fično) /ažje predstav/jiva kot ^ocZaZ/Zc/noAraf^Ao-ze/eno-a/fernativna. Poskus Poreggerjeve kandidature za zveznega predsednika nedvomno kaže v to smer. ZVeustavZ/iv propad Avstrijske Z/udske stranke je prav zato za^A/*h//';q'oč in nevaren; si/ajni zmagova/ec in projitar tega propada je po/7ga/;c/ovcc Haider, ki se vedno bo/j iz/nšča kot vodja avstrijskega meščanstva. Mešanica desničarskega popn/i-zma, netenja sovraštva in strahu do tujcev in inozemcev, ciničen gospodarski /ibera/i-zem, negovanje vedno včerajšnjega — to je recept, ki zagotav/ja vo/;7ne uspehe v časih, ko v/ada strah pred bodočnostjo, pred spremembami v Evropi i/; v svetu, pred eko/oško Aa/a^fro/o. .SkakaZ/u superman Haider, ki svojo m/adino raje zbira v pivskih šotorih svojih vo/i/nih nastopov kot v diskotekah, je v naskoku na 7?a//haus-p/atz na Dunaju. 5 pomočjo /emingov, torej tiste sorte opic, ki svojemu vodite/ju s/e-dtjo v samomor, v vrsti Avstrijske Zjudske stra/;-ke, /na bo ta naskok tudi uspe/. 7/; /evičarjem bo ža/ ž/a/une konkurence tabora Aršča/;.s*Aa-yoc;aZ-nega gibanja, ki si tako nesposobnih dedičev kot so se znaš/i v Avstrijski /jadski stranki, res /;; zas/uži/o. TRIBUNA BRALCEV SMO ni več aktuatna Ko je bi! Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju pred pol leta soustanovitelj Delovne skupnosti slovenskih mladinskih organizacij. je imel konkretne predstave o smislu, kompetencah in ciljih te skupnosti. Glavni pomen DS SMO je bil po našem mnenju enoten političen nastop vseh slovenskih mladinskih organizacij v Avstriji, preko katerega bi lahko silili tudi centralne in druge „stare" organizacije v prav takšno politično enotnost, ne glede na njihovo svetovnonazorsko različnost. Ko je Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu dokončno odpovedal sodelovanje, je na- daljnje delovanje DS SMO postalo že kočljivo, vendar bi še vedno lahko marsikaj dosegli, če bi bilo vseh pet organizacij voljnih sodelovanja. Izkazalo pa se je, da vsem ni bilo do tega. Ko je konec februarja ZSO sklicala skupno sejo svojega koordinacijskega telesa in KOKS, sta NSKS in KKZ ta posvet očitno bojkotirala z izgovorom, da imata preveč dela zaradi občinskih volitev. Da je bila to neresnica, sta dokazala zastopnika Kluba slovenskih občinskih odbornikov Peter VVald-hauser in Bernard Sadovnik, ki sta kljub volitvam utegnila priti na sestanek. Takrat je SMO v svoji izjavi dokaj ostro obsodila NSKS in KKZ zaradi njunega otročjega obnašanja. Ena izmed organizacij članic SMO, imenoma Mlada KEL, se je takoj hitela distancirati od tega pisanja in jela zagovarjati že omenjeni bojkot. Prav v tem času je Mlada KEL prevzela tajništvo SMO. Še vedno smo upali, da bo vsaj po volitvah prevzela iniciativo za skupen KOKS,vendar tega do danes ni bilo. Zato je Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju na seji dne 24. aprila 1991 sklenil, da iz DS SMO izstopi, ker ne vidi več nobene perspektive za skupen političen nastop. To pa seveda ne pomeni, da prekinjamo sodelovanje s posameznimi mladinskimi organizacijami - nasprotno. Ravno zdaj bomo lahko bolj fleksibilno sodelovali z raznimi organizacijami, ne glede na to. ali so včlanjene v SMO ati ne. odbor KSŠŠ/Dunaj Romanu Ku/n/ku je ravnale// s/ovenske g/mnaz/je preda/ nagrado, k/ jo je dosege/ na evropskem tekmovanju šo/agev na poc/roč/u //Aro s/ne ume/nos//. Za us/od s/ uspe/o šo/sko aAadem;jo je zape/ mešan/ m/ad/nsk/ zbor s/ovenske g/mnaz/je. Smerokazi vjntrištijo Evropo //Vc;JDruštvo slovenskih pisateljic in pisateljev, prevajalk in prevajalcev, publicistk in publicistov v Avstriji« Prisrčno vabljeni tudi vsi interesenti za vstop v razširjeno društvo! Odbor OSPA Mesto Borove že/; posta/; metropo/a Roža /n Gur. V Kotman vasi deiavno F torek, 25. ma/mka je 6;7a draga se/a norega o/ičnoArega sveta. /Va .sporeda je kdo devet točk. /Vajvažneji; sta k d; okra-čar; za /eto 7 999 m prizidek k /jud.ski žo/i. O seji nadzornega odkora je poroča/ predsednik //or.st AJo.ser in poadard, da je o/)č;7;ska aprava go.spodarda varčno. Zado/žitev znaša 676 šdingov po oseki. /Va osnovi poroči/a in diskns;je je okčinski svet sog/asno razreši/ žapana 77aga Gdtzkakerja. Prizidek k ljudski šoli bo po trenutnih izračunih stal okoli 9,3 milijona šilingov (načrtovanje: 1. 1990 - 5()().()()() šil.. 1991 - 4 mio., 1992 - 4.8 mio.). Do srede letošnjega septembra naj bi bil surovi prizidek pod streho; do jeseni 1992 pa naj bi bil prizidek gotov. Oddana so bila tudi dela. Zidalo bo domače podjetje Joži Pack in Trabe-sinj (3,362. 252,60 šil., najcenejša ponudba). Tudi druga dela so bila oddana najugo-dejšim ponudnikom: tesarska dela fa. Schciflingcr iz Spit-tala oh Dravi (416,700.-), izolacijska dela na strehi fa. AZ Bau, Beljak (147,594.-), kleparstvo A. Fleischmann, Celovec (61.912,80), krovstvo Pesehka, Šentvid ob Glini (60.667,20), mizarstvo Urabl. Celovec (523.741,20), ključavničarstvo StruBnig, Einodc/Beljak (115.512), steklarstvo StruBnig, Einddc/ Beljak (143.640.-), tla Sico-lntarsia, Beljak (402.226,20 ), keramične ploščice Krainer, Beljak (235.128.-), zaščita proti sončni vročini Starmann, Celovec (43.794.-). Pleskarska dela bojo razpisali še enkrat. Zastopnika občine v komisiji za prodajo zemljišč bosta Johann Pcrkonig. pd. Korat iz Kotamrc vasi (OVP), in Josef Krassnig kot namestnik (SPO), v komisiji za prodajo zemljišč tujcem bo občino zastopal župan 1 lugo Gotzha-ber (ŠPO), nadomeščal ga bo Alfons Strugcr, pd. Malej z Ročice (OVP). V komisiji za lepšo vas bosta občino zastopala podžupan Bruno Buzzi (SPO) in Claudia Zwandcr (OVP) kot namestnica. Občinski svet je soglasno sklenil predlog, naj se očisti struga kotmirškega potoka ali pa naj se zadeva uredi drugače, tako da kmetje in drugi lastniki zemljišč ne bojo utrpeli nobene škode, sklenit zamenjavo nekega zemljišča in uredil dve personalni zadevi. Uvodoma je župan občinski svet obvestil o raznih zadevah. Gasilci so za povelj-nika znova izvolili Maksa Tschcmcrnjaka, novi namestnik je Manfred Markowitz (doslej Johann Pcrkonig. pd. Korat). Na llovju hojo postavili semafor najpozneje do 15. avgusta letos. Za zaključek je župan prebral vrsto predlogov. EL predlaga, naj občina pravočasno poskrbi za povečanje pokopališča in za ločevanje pokopaliških odpadkov. 5. junij 1991 Poziv slovenske prosvetne zveze Akcija prosvetnega ministrstva „Učenje za muitikuiturno vzgojo" Na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze je minister Scholten med drugim dejal, da bo ministrstvo za pouk in umetnost izdatno zvišalo proračunsko postavko „Izobraževanje odraslih -multikulturnega vzgoja". Pred kratkim smo prejeli konkretne informacije (s formularji za prošnje za finančno pomoč) o tej akciji pod nazivom "Von-einander lernen - mitei-nander leben - multikul-trelles Zusammenleben". Prosvetno ministrstvo na Dunaju bo finančno podpiralo izobraževalne prireditve (tečaje, predavanja, seminarje in druge akcije) od oktobra 1991 do maja 1992. Dolgoročno pa bo (po napovedih) finančno podpiralo nadaljevanje začetih uspešnih projektov. Vsem društvom priporočamo, da v svoj program vključujejo akcije in prireditve, ki kakorkoli obravnavajo vprašanja sožitja in dvojezičnosti. Subvencije so možne za: jezikovne tečaje, skupne prireditve z nemško govorečimi (npr. Dober večer sosed. Dežela ob Dravi idr.), vaške časopise, literarne večere slovensko in nemško govorečih avtorjev, predavanja o vseh možnih vprašanjih sožitja na Koroškem, urejanje društvenih knjižnic, otroške prireditve, za kulturno izmenjavo (npr. gostovanja v Sloveniji oz. kulturnih skupin iz Sloven-bije), razstave idr. Vsem društvom smo razposlali formularje za prošnje, ki jih je treba izpolniti najpozneje do 19. avgusta 1991. Priporočamo pa, da to storijo čim-prej. V primeru, da v tej ah oni zadevi potrebujete dodatna pojasnila, vam bo SPZ v Celovcu (tel. 0463-514300-20) rada pomagala. SLOVE1NSK! VESTNIK ZA NAŠE PLANINCE ureja: Lubo Urbajs 20. srečanje planincev bo v Benesla Sloveniji Čia/i/ /o/k/ome skup/ne „Za/ya" v gorenjski noš/ Slovensko planinsko društvo Celovec vabi člane in prijatelje društva na 20. srečanje zamejskih slovenskih planincev s planinci iz Slovenije v nedeljo, 9. junija 1991 v Tipani (Taipana) v Beneški Sloveniji v Italiji. Prireditelj je tokrat po nekajletnem premoru spet Beneško planinsko društvo, ki vlaga znatne napore za obnovitev dejavno- FoLkoma skupina „Zaija praznovala 20-letnico „Fo/k/ora v pravem pomenu 6e.ser/e pomen/ ohranjevanje star/h šeg /n navad. Če .se /ega zavedamo, /ma /a dejav/;o.s/ -/ud/ oh v .sem s/rem/jenju za nov/mt' ohhkam/ kui/urnega de/a -.svojo upravičeno.?/. Meje med ohranjevanjem dediščine in go/im jo/k/orizmom pa je /reha vedno spe/zave.s/no po.s/avi/i/". 7o je poudari/ predsednik .S7oveu.skega prosve/nega druš/va „Za/ja" mag. Jože /1/aj.s oh 20-/e/nici de/ovanja/o/k/orne skupine /ega druš/va, ki so jo pre/ek/o sredo zvečer praznova/i v prepo/ni jami dvorani v Ze/ezni kap/i. no, ki jo strokovno vodita mag. Andrej Košič in Meta Benčina, „šef" skupine pa je mag. Marjan Oraže. Folkloristi so tudi začeli jubilejno prireditev in ob spremljavi moškega pevskega !VAN P. LUKAN Predsednik „Zarje" je na jubilejni prireditvi folklorne skupine pozdravil tudi številne častne goste, med njimi predsednika in tajnika SPZ dr. Gustava Brumnika in dr. Janka Malleja, podžupana občine Železna Kapla Nor-berta Schlieberja, predstavnike Zveze kulturnih organizacij Slovenije na čelu s prof. Mirkom Ramovšem, zastopnico KKZ, zastopnike domačih in sosednjih kulturnih društev ter vse skupine, ki so sooblikovale in popestrile uspelo jubilejno prireditev. Bogat spored večera, ki je navdušil obiskovalce, je potrdil predsednikovo uvodno ugotovitev, da je delo nepozabne Kucharjeve mame, ki je pred 20 leti pričela okrog sebe zbirati mlade in jih navduševati za folkloro, omogočilo bogato bero ter da je bil zastavljen cilj več kot dosežen. O tem zgovorno priča tudi dejstvo, da je število plesalk in plesalcev, ki so v preteklih 20 letih sodelovali v folklori „Zarje" preseglo 150, ter da se mladina tudi danes vneto vključuje v folklorno skupi- Zaključek sezone Prešernovo gledališče v Kranju bo letošnjo uspešno sezono zaključilo s predstavami 12., 13. in 14. junija in s presenečenjem za gledališko občinstvo. V njem bo namreč gostovalo gledališče iz Minska, iz svojega repertoarja pa bo uprizorilo uspešnici sezone „Hišnik" Harolda Pinterja ter „Kdo se boji Virginije Woolf?" Edwarda Albee-ja. Že 8. junija ob 19. uri pa bo Prešernovo gledališče gostovalo na mednarodnem festivalu „Spektrum" v Beljaku, kjer bo uprizorilo „Hišnika". Na kulturnem festvalu, ki se je začel včeraj, bodo z 32 predstavami sodelovala gledališča iz enajstih evropskih držav in ZDA. Od Lrske do Bolgarije... Pretek// petek se /e v ku/turn/ tabem/ „Pr/ Jok/-nu" v Ce/ovcu predstay/7a skup/na Rossavie/ie (shka /evo) z /okom //udske g/as-be, k/ je sega/a od /rske do Bo/gar/je. Skupina je navdušita tud/ s svojo /nferpe-trac/jo stare g/asbe /n starih besedi/. Prihodnja prireditev Pr/ Jok/no bo na sporedu 9. jun/ja, /n sicer /utkovna igrica ..Zajček D/deidajček". 77? z zbora „Zarje" nastopih v ziljskih nošah. Sledil je prikaz 20-letne folklorne dejavnosti z dia-pozitivi, ki ga je pripravil Mihi Travnik s sodelavci. Folklorna skupina je posebej navdušila v nadaljevanju sporeda s plesi „Koroški venec", „Hotuljska polka" ter s „Špancir valčkom" (v gorenjski noši), sledil pa je nastop mešanega pevskega zbora SPD „Zarja" pod vodstvom Boža Hartmana, ki se je publiki predstavil v novih oblekah. Jubilejno prireditev, na kateri je v uvodu in med sporedom zaigral ansambel „Obirbuam", pa je folklorna skupina zaključila s „Svatovskim plesom" in s ..Potrkano polko". Literarni video Na Koroškem rojeni žurnalist in pisatelj Harald Irnberger ni le pisateljski, temveč tudi igralski talent, kar dokazuje na videokaseti „Mit ana braunan Tintn", na kateri interpretira svoj tekst. 35-minutni barvni video stane 290 šil. in je že naprodaj v slovenski knjigarnah. OGLAS Iščemo natakarico za večerno službo. Pri Joklnu/ Bierjokl, te). 514561. sti. Kakor vemo, so vsako leto izmenično srečanja na Tržaškem, Goriškem. v Benečiji, na Koroškem in na območju Jesenic oz. Gornjesavske doline. Lansko leto je bilo srečanje na Goriškem. Program srečanja je v glavnih obrisih naslednji: začetek ob 9. uri s pohodom (v okolici Tipane), ob 12.30 uradni del srečanja z nagovori in pozdravi ter kulturnim sporedom, v okviru katerega bo med drugimi nastopil tudi domači pevski zbor iz Tipane. Kdor bi se rad udeležil nedeljske maše, se je lahko udeleži ob 11. uri v cerkvi v Tipani. V popoldanskem času, po uradnem delu srečanja in kulturnem sporedu bo družabnost. Srečanje bo ob vsakem vremenu. V primeru dežja pa bo potekalo v župnijski dvorani. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno, da bomo lahko spoznali in občudovali lepote deželice pod Breškim Jalovcem in spoznali delo in prizadevanja teh ljudi, ki se borijo za socialni in narodnostni obstoj. Prvič odkar se ta srečanja prirejajo, bodo na tradicionalnem shodu prisotni tudi predstavniki zdomskih planinskih društev iz Nemčije, Švice in Argentine. Srečanje bo tako prispevek slovenskih planincev graditvi in utrjevanju povezanosti vseh pripadnikov naroda, ne glede na območja, kjer živijo. Prav zato vas še posebno toplo vabimo, da se ga udeležite v čim večjem številu. Na srečanje v Tipano najbolj ugodno prispemo po zvezni oz. stari cesti skozi Kanalsko dolino ter kraje Venzone (Pušja vas), Tarcento (Čen-ta), Nimis (Neme) ah pa po avtocesti do odcepa na zvezno oz. staro cesto pri Osoppo v smeri Čenta, Neme. Prijave za udeležbo na 20. srečanju slovenskih planincev sprejema pisarna ZSO, telefon 0463/514300-14. Ob zadostnem številu udeležencev bomo rezervirali avtobus! SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO V CELOVCU RAZPISUJE 1. Delovno mesto vzgojiteljice/vzgojitelja oz. pomočnice/ pomočnika v otroškem vrtcu v Skofičah. Pogoji: znanje slovenščine in nemščine, pripravljenost za kreativno delo z otroci Pričetek službe: 15. september 1991 2. Delovno mesto kuharice v otroškem vrtcu v Šentpri-možu (občina Skocijan) Pogoji: znanje slovenščine in nemščine, organizacijska sposobnost za vodenje kuhinje in drugih gospodinjskih opravil v vrtcu Pričetek službe: L september 1991 Intcresentke/interescnti naj se čimprej javijo (osebno oz. telefonsko na sedežu Slovenskega šolskega društva, Mikschallee 4, 9020 Celovec, tel. (0463) 3565L Datum Kraj PRtREDtTVE Priredite}) Četrtek, v domu MARMORiRAN JE - tečaj za spretne roke. Sodatitas 6.6. v Tinjah Vodi: Erika Maite 14.00 Petek, v Mtadinskem KRESNA NOČ - kotaikarska revija SPZ, Miadinski 7.6. domu Gostuje: KšD ..Vipava" iz Sovodenj dom 19.30 vCetovcu Petek. v univerzi PLESUNtVERZE Univerza 7.6. vCetovcu Za giasbo skrbijo: Carinthia-Band, The Bubbies, 21.30 Ciub Č3-disco Sobota, pri Kovaču KONCERT !N PLES SPD Valentin 8.6. naObirskem Nastopajo: MoPZ Vaientin Poianšek, Poianšek 20.00 Smrtnikovi bratje. Gašperji Sobota, vtjudskišoti FOLKLORNI VEČER SPD Trta 8.6. vŽitari vasi Domača fotkiorna skupina se predstavija s 20.00 cetotnim sporedom, prvič tudi s prekmurskimi piesi Sobota, v domu AKVAREL - tečaj za spretne roke Sodatitas 8.6. v Tinjah Vodi: Erika Maiie 8.30 Nedetja, na siovenski PRAZNtK MLADEGA RODA Miadi rod 9.6. gimnaziji 14.30 v Ceiovcu Nedetja, pri Jokinu ZAJČEK DtDELDAJČEK - iutkovna predstava KD pri Jokinu, SPZ 9.6. v Ceiovcu Gostuje: Lutkovno gtedaiišče ..Piava hiša" iz 17.00 Ljubijane Nedetja. v domu SEMtNAR ZA ORGANtSTE, ZBOROVODJE, Sodatitas 9.6. v Tinjah KANTORJEiN PEVCE 14.00 Predavajo: Maks Michor, Christoph Muhitaier, Jože Ropitz Nedetja, vokotici 20. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH Beneško pianinsko 9.6. lipane DRUŠTEV S PLANINCI IZ MATIČNE DOMOVINEdruštvo 9.00 Vabi: Siovensko pianinsko društvo Cetovec, prijave sprejema: Urška Brumnik, (0463/51430014) Ponedetjek, v domu RIM KOT DOŽIVETJE UMETNOSTI - dia Sodatitas 10.6. v Tinjah predavanje 20.00 Predava: Corneiius Dings OA7QTAME _J CELOVEC - Pri Jokinu - Jože Ciuha, grafike (do 20. 6.) - Koroška dežetna gaierija - Corneiius Kolig, projekt RAJ (do 9.6.) - ORF-studio - Anna Biela, tekstilije )odprtje: 6. 6., 18.30; do 19. 6.) - Gaierija v stolpu - Irena Polanec - razstava slik. TINJE - Gaierija Tinje - Dainese, olje na piatnu do 4.7. (ZLETI izobrazevaino potovanje v Niedersachsen in severno Nemčijo organizira Dom v Tinjah od 22 do 29. juiija. Vodita: Johann Sturm in Jože Kopeinig. !ztet na Hochwurzen in Dachstein - od 22. do 23. junija 1991. Na Hochwurznu bo Siovensko pianinsko društvo predato zvon prijatetjstva. informacije in prijave: Hanzej Lesjak, te!: 04274/35342. Treking v Kenijo in Tanzanijo - od 17. decembra 1991 do 6. januarja 1992. Prijave sprejma Jožko igerc. te). 04230/657. Rešitev križanke A B C D E F G H 1 1 (7 M F / L O 2 A A/ / L A/ / /r 3 P AT / r 7 žT 4 o Z) A? <7 L 5 A7 z /Z A/ 6 A i/ / F ^ 7 / A/ A/ /C C" tlF J 8 <7 c č? A / J A 9 F* / A/ 7 A 10 V -4 j V r A/ MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 31.5.1991 dobite (šil.) plačate (šil.) za 1 ameriški doiar $ 11,90 12,40 za 1 angleški funt C 20,40 21,20 za 100 franc, frankov f 204,00 212,00 za 100 ital. !ir Lit 0,931 0,971 za 100 dinarjev D!N 35,00 55,00 za 100 švic. frankov sfr 810,50 838,50 za 100 hoiand. guldnov Hfl 613,00 635,00 za 100 nemških mark DM 691,80 713,80 B Posredujeta: Posojilnica-Bank, Zveža-Bank, Cetovec SLOVENSKA Nadstrankarski VESTNIK Uredništvo/Redaktion: Tarviscr StraBe 16. 9020 Ce!ovec/K!a-genfurt, Avstrija. Teicfon 0463/5143(M)-30 do 34. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. Usmerjenost )ista/B!att)inie: seštevek mnenj izdajateija in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopoiitičnem interesu. Glavni urednik/Uhefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar Izdajatelj in zaiožnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16.9020 Celo-vec/Kiagenfurt. teicfon 0463/514300. teicks 422086 ZSO. teiefaks 0463/51430071. I isk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j Drava. Tarviscr StraBe 16. 9020 Ceiovec/Kiagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566. teieks 422086 ZSO. teiefaks 0463/51430071. Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraRe 16. 9020 Cclovcc/Kiagcnfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Jugosiavijo: AD1T d.o.o.. Vodnikova 133. 61000 Ljubljana. Slovenija telefoni: 061/555-524 (komercialna) 061 554-045. 061/557-185 (centrala), telefaks: 061/555-343. SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschallee 4, telefon (0 463) 32385 - 9020 Celovec OMAHEN Marija : Moj bio-vrt : vrtnarjenje brez kemije, koledar setev, saditev, presajanj... - Lj. : ČGP Deio, 1988.-111 str. : ilustr. UREDITEV VRTA : vse o načrtovanju in pripravah za zares uspešno vrtnarsko leto. - (Lj.) : Mladinska knjiga, 1988. -144 str. : barvne ilustr. - (Zbirka Več veselja z vrtom) VRTNO CVETJE : ilustri rani vrtni priročnik. - Lj. : Mladinska knjiga, 1987. -144 str. : barvne ilustr. - (Zbirka Več veselja z vrtom) ERJAVEC Ateš : O estetiki, umetnosti in ideologiji : študija o francoskem marksizmu. - V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1983f. - 232 str. - (Zbirka Misel in čas) ERJAVEC Aleš : Ideologija in umetnost modernizma. -Ljubljana : Partizanska knjiga, 1988. - 152 str. - (zbirka Znanstveni tisk) THERBORN Goran : Ideo logija moči in moč ideologije : knjiga sodi med najbolj aktualna sodobna teoretična dela o vprašanjih ideologije. -V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1987. - 159 str. -(Zbirka Misel in čas) 5 t7 37 42 43 44 (13) Joker: 147172 h. j. TRIBUNA BRALCEV P.n. SLOVENSKI VESTNIK Tarvtserstr. 16 9020 K L AGE N FU R T/C E LOV E c Offnerer Brief/ Odprto pismo Dragi prijatelji! Es tut mir aufrichtig leid, daB der „Naš tednik" zur Durchset-zung der Idee (bzw. der idee des NSKS) fur ein Minderheiten-direktmandat bereits in die tief-ste Schublade der personlichen Diffamierungern greifen muB, wie das am 17. Mai 1991 pas-siert ist. Es ist woh! zu billig, Leu-ten, die andere politische Mei-nungen vertreten, Uninformiert-heit vorzuwerfen, wenn es sonst keine Argumente gegen sie gibt. Da im Kommentar so viel von Jnformiertheit" und ..Uninfor-miertheit" geschrieben wird, mochte ich versuchen, ein wenig zur Information der Leser des „Naš tednik" beizutragen, da sie sonst wohl kaum die Moglichkeit einer objektiven tnformation liber andere Meinungen als die des NSKS haben. Ein eigenes Minderheiten-mandat in der NSKS geforderten Form muB zum Bummerang fur die Minderheiten werden, da 1.) aufgrund realistischer Prognosen kaum die notvvendi-gen 20.000 bis 25.000 Stimmen fur das Mandat auf Bundes-ebene zusammenkommen wiir-den. Von den Kroaten, Tsche-chen, Slovvaken und Ungarn mehr als 2.000 Stimmen insge-samt zu ervvarten, ist irreal, die meisten Organisationen der Bur-genlandischen Kroaten lehnen das Minderheitenmandat in der vorgeschlagenen Form ab. Und vvievie! der KEL auf 20.000 Stimmen in Karaten fehlen, das weiB die KEL am besten selbst. Die anderen Parteien wiirden mit vollem Recht behaupten, daB nur die z.B. 8.000 VVahler der Minderheitenpartei an der Etjul-lung von Minderheitenrechten interessiert sind. Alle anderen Minderheitenangehorigen hat-ten ja die anderen Parteien gevvahlt und vvaren ja mit deren Politik zufrieden. Als logische Konsequenz vvurden die anderen Parteien die Minderhei-tenpolitik als nicht relevant ab-schreiben. 2.) Solite der absolut unvvahr-scheinliche Fali eintreten, und doch ein Minderheitenmandat erreicht vverden, ware der betref-fende Abgeordnete alleine. Ein einzelner Mandatar hat aber im Parlament so gut wie keine Moglichkeiten einer sinnvollen Arbeit. Fur die kleinste Anfrage ist die Unterschrift von funf Abgeordneten notwendig. Sam-tliche innerparlamentarische Verhandlungen laufen aus-schlieBlich uber die Klubs, und fur die Bildung eines Klubs braucht man ebenfalts funf Abgeordnete. Solite der Minder-heitenmandatar aber irgend etwas erreichen wollen, miiBte er zu den anderen Fraktionen gehen und um deren Unter-stutzung bitten. Und wenn er die bekommen will, dann wird er auch nach deren Pfeiffe tanzen miissen. Auch fur den unwahrscheinli-chen Fali, daB ein Minderheiten-mandatar den Einzug ins Parlament schafft, werden die anderen Parteien jedes Interesse an den Minderheiten vergessen und alles auf den betreffenden Mandatar abschieben. So kon-nen sie sich der lastigen und po-litisch unangenehmen Minder-heitenpolitik elegant entledigen, und auBerdem haben sie dann einen Minderheitenvertreter, den man auf internationalem Parkett immer wieder als Errungen-schaft vorweisen kann. Anders sieht es auf lokaler Ebene aus, wo ich sehrvvohl die Kandidatur von Initiativen aus der Minderheit fur sehr positiv halte. Das groBe Spektrum der slovvenischen und zvveisprachi-gen Listen ist letzlich das beste Beispiel, wie man durch politische Aktivltat vieles im Sinne der Volksgruppe bevvegen kann. Soviel zur tnformation. Ich wurde eine offene und ehrliche Diskussion uber diese fiir die Minderheiten so vvichtige Problematik begritBen, und erhoffe mir davon neue Impulse fiir ein gestarktes politisebes (Selbst-) BevvuBtsein der Minderheiten. Einer unfaire Manipulation uber die Medien zur Durchsetzung von gevvissen tnteressen ist da-bei sicher nicht hilfreich und im Interesse der Volksgruppen. Mag. Terezija Stoisič, Voiks-gruppenvertreterin im Parta-ment 19. mednarodni sejem opreme in civilne zaščite v Kranju Na sejemskem razstavišču v Kranju bodo danes ob 10. uri dopoldne odprli 19. mednarodni sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki ga organizirata Republiški sc-, kretariat za ljudsko obrambo Slovenije ter Skupščina občine Kranj. 3.-11.6. ! TV AVSTRIJA 1 ! TV AVSTR)JA 2 ] TV SLOVENIJA 10.00 Manjšine v Avstriji: Hrvati; 10.30 Miada Katarina; 12.15 Teleskop; 13.35 Zahodno od Santa Feja; 15.00 Otroški spored; 16.10 Kot pes in mačka; 17.10Wurlitzer;18.05Me,žen-ske; 18.30 Dr. Kulani; 19.21 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Sanje mojega življenja. 11.50 Leksikon panorama; 12.00 Tenis: prvenstvo Francije; 18.00 Pisarna, pisarna; 18.30 Ključavnična luknja; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Večerni šport (tenis, kolesarjenje); nato Čas v sliki.. 9.00 Živ žav; 9.55 Filmi AGRFT: Vakuum, Razdejanje, Krivda; Nekoč je bilo; 10.50 Ime mi je Števen; 16.30 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Klub Klobuk; 19.30 Dnevnik; 20.05 Najboljši met; 22.00 Dnevnik; 22.25 Sova: Alf, Taggart; 23.40 Video strani; 9.30 Dežela in ljudje; 10.30 Argumenti; 12.15 Klub seniorjev; 13.35 Zahodno od Santa Feja; 14.090 Kung Fu; 15.00 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 Wurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.21 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Svojčas. 14.00 Tenis: prvenstvo Francije; 16.50 Leksikon umetnikov; 17.00 Kolesarjenje: vožnja po Avstriji; 17.15Ubijamo,kar ljubimo; 18.00 Pisarna, pisarna; 18.30 Pove; resnico; 18.55 Lotto - studio; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični repo rt. 9.00Benji;9.25VCityju;16.15 Video strani; 16.30 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Mozaik; 18.35 Spored za otroke: 19.00 Risanka; 19.15 TV okno; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 21.10 Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.30 Sova: Vi ste pa najbrž njen mož, Taggart; 23.45 Video strani. 14.00 Ljubljenec Kreuzberg; 15.00 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 M; 18.30 Sever in jug; 19.21 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Stari; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Častitljiva ženska; 23.05 Večerni šport; 23.25 Pismo Kremlju. 15.45 Zdravo Janine; 18.00 Pisarna, pisarna; 18.30 Milijonsko kolo; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Paracelsus -zdravnik med magijo in znanostjo: 21.00 Posebnosti znanosti; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Gospa Edna Mega-star; 23.15 Spitting Image. 9.00 Klub Klobuk; 10.50 Video strani; 15.25 Mozaik; 16.30 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.35 Spored za otroke: Hči morskih valov; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Razglednice Cli-vea Jamesa; 21.15 V Cityju; 22.30 Sova. 10.30 Ruščina; 11.00 Zdravo Janine; 13.35 K divjemu jelenu; 15.15 Magične minute; 15.25 Hiša v Jeruzalemu; 15.30 Otroški spored; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 Trivial Pursuit; 18.05 Šport; 18.30 Sever in jug; 19.30 Čas v sliki; 20.oo Šport; 20.15 Rudi Carre!!-show; 21.50 Model in vohun. 14.00 Tenis: prvenstvo Francije; 17.45 Kdo me želi; 18.00 Pisarna, pisarna; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Kam in nazaj; 22.20 Novo v kinu; 22.30 čas v sliki; 22.35 Nogomet; 23.05 EP v standardnih plesih; 0.05 Roger Chapman na Dunaju. 9.00 Radovedni Taček; 11.20 Video strani; 13.30 Povečava; 14.40 Kraj bistrih voda; 16.30 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.35 Show Rudija Car-rella; 22.10 Dnevnik; 22.35 Sova: Na zdravje, Twin Peaks, Angelski glasovi. 11.00 Tiskovna ura; 12.00 Tednik; 12.30 Orientacija; 13.10 Pisarna, pisarna; 13.35 Mr. Hobbs ima dopust; 15.30 Otroški spored; 17.10 Klub seniorjev; 17.50 X-Large; 18.30 Sever in jug; 19.15 Lotto - žreb; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Sam o sebi; 21.15 leteči Holandec; 22.15Vizije. 11.00 Začarano filmsko platno; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.15 Športno popoldne; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Kraj zločina; 21.50 Časvsliki; 21.55 Šport; 22.00 Ponovi, oči; 23.30 Chicago 1930;0.15Časvsliki. 8.55 Otroška matineja: Živ žav, Hči morskih valov; 10.30 Boljše življenje; 12.05 Zelena ura; 13.15 Želvin dan; 14.40 Saga o Forsytih; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Al Capone; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zgodilo se je na današnji dan; 20.50 Zdravo; 22.35 Sova. PO 10.6. 12.00 Spomini; 13.45 T urizem v Keniji; 14.15 Vrnitev angela; 15.00 Otroški spored: 15.30 Oddaja za najmlajše; 16.35 Ding dong; 17.10 Wurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.21 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Pogledisstrani. LindenstraRe; 18.00 Pisarna, pisarna; 18.30 Maksimalno veselje; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falkenau; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Po sledovih opic; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Sovjetska zveza v 90. letih; 23.30 Nočni studio. 9.00 Tovarišija Petra Grče; 9.30 Mozaik; 14.55 Video strani; 15.05 Zdravo; 16.30 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Mozaik; 18.35 Spored za otroke: Radovedni Taček; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Rekviem za Borisa; 21.55 Dnevnik; 22.20 400 let slovenske glasbe; 23.00 Sova. TO 12.05 Šport v ponedeljek; 13.35 Zahodno od Santa Feja; 14.00 VValtonovi; 15.00 Otroški spored: 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.21 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dežela gora;21.07Pogledisstrani. 17.00 Tiskani mediji; 17.15 Rudarstvo v Avstriji; 17.30 Orientacija; 18.00 Pisarna, pisarna; 18.30 Dobro si tulil, lev; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 No, tole; 21.07 Zunajepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub2. 9.00 Zgodbe iz školjke, Sedma steza, Osmi dan; 16.30 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ingverjevo drevo; 21.10 Novosti založb; 21.20 Marlboro mušic show; 21.55 Dnevnik; 22.20 Sova: Pujsovi dosjeji, Taggart; 23.35 Video strani. RAMO KOROŠKA 18.10-19.00 SLOVENSKE ODDAJE Sreda, 5.6. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Koncert glasbenih šol v ORF-teatru-tl. četrtek, 6.6. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 7.6. Koroški slikar-krajinar Marko Pernhart Sobota, 8.6. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedetja, 9.6. 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (msgr. dr. Andrej Kajžnik) 18.10 -19.00 Dogodki in odmevi KOKOŠK! SLIKAR KRAJINAR MARKO PERNHART Njegove edinstvene krajinske slike občudujemo v Koroški deželni galeriji in v Narodni galeriji v Ljubljani. Spomnimo se le njegove čudovite panorame velikega Kleka, negovih stik „Pogled z Gur proti Karavankam", Pogled na Celovec od Podkrnosa", upodobitev Triglava in Mangarta. Najpomembnejši koroški slikar-krajinar iz prejšnjega stoletja Marko Pernhart, rojen leta 1824, je s svojim delom sodil v sam vrh tedanjega krajinarstva, ki je na realističen način upodabljalo zunanji svet. Njegove slike so dandanes ob vsej umetnosti, ki jih odlikuje, dragoceni dokumenti za vsakogar, ki si privošči nostalgičen pogled v preteklost. Marko Pernhart je umrl pred 120 leti. Spominski zapis o njem je pripravil Ivan Virnik v slovenskem radijskem sporedu v petek,7. junija. Ponedeljek, 10. 6. „Ti si Peter skala in na to skalo bom sezidal svojo cerkev" - Biseromašnik Tomaž Holmar Torek, 11.6. Partnerski magazin St OVENSKT VESTNIK Slovenska prosvetna zveza in Mladinski dom vabita na KOTALKARSKO REVMO ,,KRESNA NOČ ' v petek, 7. junija ob 19.30 uri v Mladinskem domu v Ceiovcu gostuje: kotalkarska skupina ,,Vipava" iz Sovodenj (Italija) S plesom na kotalkah nas bodo nastopajoči popeljali v svet sreče in zla, narodne mitologije in poosebljenih strahov, ki se v nas in zunaj nas pojavljajo v različnih oblikah. V ta svet prodre junak na predvečer svoje polnoletnosti, ko se hoče otresti varuštva; pozabi pa, da mu do rojstnega dne manjka še cela noč. Kresna noč. Prisrčno ste vabljeni, da se udeležite te zanimive in burne uprizorite na kotalkah. Poletna noč z modno revijo Mešani pevski zbor Podjuna-Pliberk vabi vse prijatelje in znance na Poletno noč k Florjanu v Vogrče, v soboto, dne 8. junija 1991 ob 20. uri. Posebna atrakcija večera: Zadruga-market Pliberk prireja modno revijo, na kateri bo predstavila posebej v ta namen izbrane obleke za ženske in moške. Za ples igra ansambel,,Strmina" iz Slovenije. Slovensko prosvetno društvo ,,Radiše" vabi na Večer pesmi in foikiore Predstavila se nam bosta: mešani pevski zbor in folklorna skupina ,,Avgust Pavel" iz Gornjega Senika/Madžarska. Prireditev bo v soboto, 8. junija 1991, ob 20. uri v kulturnem domu na Radišah Jezikovne počitnice ,,Club tre popoli" tudi letos prireja skupinska dopusta z jezikovnima tečajema. Pod geslom, ..Korošci se učijo jezike sosedov" bo od 21. julija do 3. avgusta organiziran tečaj slovenščine ob Bohinjskem jezeru ali na južnem Koroškem, tečaj italijanščine pa bo od 25. avgusta do 7. septembra v Pescari. Informirajte in prijavite se za tečaj slovenščine pri Eriki Jaklitsch, 9020 Celo-vec/Klagenfurt, DeutenhofenstraBe 12, telefon 0463/516046, za tečaj italijanščine pa pri Gerdi Diwald, 9073 Vetrinj/Viktring, Emil Holzl-Weg 4. telefon 0463/292103. Galeri ja za m!ade umetnike Lanskoletni uspeh ,,sejemske galerije" v Celovcu je organizatorje spodbudil, da bodo to prireditev letos ponovili in jo celo razširili. Mladi slikarji med 18 in 30 let imajo tako priložnost, da predstavijo svoja dela strokovni žiriji. Nagrajene slike bodo potem razstavljene na posebni razstavi v okviru Celovškega sejma od 17. do 25. avgusta letos. Interesenti naj se do 15. junija (pismeno) prijavijo pri direkciji Celovškega sejma, Valentin Leitgcb-StraBe 11, 9020 Celovec, pod geslom ,,Mladi umetniki/Junge Kunstlcr". Troboj za nogometno krono je odtočen: Ptiberk je prvak Troboj za naslov koroškega nogometnega prvaka je kolo pred koncem odločen: SAK je podlegel v Šentvidu z 2 : 3, Trg doma proti Wietersdorfu z istim rezultatom, tako da je po zmagi v Kiopi-nju (2 :0) novi prvak Pliberk. Tisti Pliberk, kije po prvih kolih že za pet točk zaostajal za Trgom, v vigrednem delu prvenstva pa je zaigral nepričakovano močno: v šestih tekmah je zbral 12 točk ter dosegel razmerje golov 18 : 2. To je bilo odločilno za osvojitev prvega naslova prvaka v klubski zgodovini, čemur naj bi sledila kvalifikacija za drugo zvezno ligo. O tem že razmišljajo igralci in trener, ki se tudi že pogajajo z možnimi finančnimi podporniki za prihodnje leto. Za SAK in Trg pa velja: prosimo, počakaj- te! Svojega sezonskega cilja torej nista dosegla, zgrešila pa sta ga z nepotrebnima porazoma v tem kolu. Medtem koza SAK velja, da ima v Šentvidu vedno velike težave, pa je bil poraz Trga toliko bolj presenetljiv. Za SAK pa se nogometni svet vendar ne bo porušil, saj moramo tudi upoštevati, da mu je letos v ekipo uspelo vključiti nekaj novih igralcev. Tokrat nemočna.' Kraus/er /n Sfanlsav/jev/č. SLOVENSKI VESTNIK P ŠPORT ^ Dan športa Oproščamo se za neljubo napako, ki se nam je pripetila v prejšnji številki: športni dnevi v Celovcu bodo seveda šele ta vikend, vendar ostaja spored nespremenjen. Višek teh športnih srečanj pa bo zagotovo tek okoli starega mesta, ki bo na sporedu v soboto zvečer. NOGOMETNO OGLEDALO /Tannes Kukov/ca (levo), strelec drugega go/a. !. Ptiberk 25 !7 3 5 43:]5 37 t. Treibach 24 t5 9 0 56:2! 39 2 trg 25 t4 7 4 28; M 35 2. Vetrinj 24 tt t2 t 44: tS 34 3. SAK 25 t4 6 5 35:17 34 24 )) 9 4 54:25 3! 4 Matrei 25 tt 7 7 38:26 29 4 Žrctec 24 9 tt 4 43:25 29 5. Brcie 25 t2 4 9 41:26 28 24 9 9 6 43:35 27 25 H !2 5 23:t9 2H 6. Roick 24 9 5 !0 40:45 23 25 5 to 7 3t:32 26 24 H 7 9 43:52 23 S. Wotfsberg 25 H! 5 tO 44:44 25 24 6 9 9 27:3! 2! V VSV Bctjak 25 7 S !0 3!:33 22 9 Bitčovs 24 7 7 tO 26:34 2! t() ASK Cetovec 25 6 9 !0 29:39 2! tO Mostič 24 6 7 t! 35:52 !9 tt. FC Šentvid 25 6 7 t2 !9:3t t9 24 5 9 tO 3!:54 !9 t2. Ktopinj 25 5 7 t2 26:42 t9 !2 ASVCetovcc 24 5 7 t2 39:58 !7 t3. Mdttta! 25 6 6 t3 29:38 !8 !3 Ruda 24 3 t! tO 30:49 t7 !4 ATUS Borovtje 25 ! 7 t7 t7:62 9 !4. St Leonhard 24 3 tO tt 23:35 t6 Senno Germadn/k (drug; z /evej /e b/7 eden nosilcev igre Kape/čano v. Naslov prvaka še mogoč Železna Kapla za vodečim Grebinjem sicer še zaostaja za eno točko, toda v soboto ima možnost, da si v neposrednem dvoboju zagotovi naslov prvaka 1. razreda D. Osnovo za to so si Kapelčani omogočili v vigrednem delu prvenstva, ko so razen v prvem kolu zmagali v vseh tekmah. Tajto je bilo tudi tokrat, ko so na domačem igrišču gostili ekipo iz Pokrč. Prav način, kako so Kapelčani nadigrali tretjeuvr-ščene Pokrčane, pa jim zbuja upe, da bodo v Grebinju uspeli. Domačini so se tokrat namreč lahko opirali na izredno razpoloženega vratarja Miloša Rusa, pravtako pa na močno sredinsko vrsto, ki ji je dirigiral Karli Preschern. Le obramba bo morala v Grebinju igrati še bolj pazljivo, če bo moštvo trenerja Jožeta Fere želelo doseči visoki cilj. Igralci in trener so optimistični, za navijače pa so si domislili posebno ponudbo: v Grebinj bo namreč vozil poseben avtobus. Brezplačno seveda... Košarkarsko srečanje Prejšnji petek so slovenski rekreativni košarkarji, ki urijo na slovenski gimnaziji v Celovcu, odigrali tradicionalno košarkarsko tekmo z veterani Košarkarskega kluba Tolmin. V igri so gostom podlegli z rezultatom 81:143. Tolminci so izkoristili prednost visokih igralcev in večjega tehničnega znanja. Visok rezultat (tudi 81 košev koroških igralcev niso mačji kašelj) je posledica zagrizene borbe na obeh straneh. Med Korošci je najbolje zadeval mladi Meschnig z Ziljske Bistrice, ki je dosegel kar trideset košev. Škoda, da tokrat ni mogel nastopiti odlični in borbeni Martin Urbajs. Globasnica (na slik/) (e dokončno rešena vseb skrbi. 1/ Senfpay/u (e namreč dosegla neodločen rezu/la 1 (0 . 0), medlem ko sla Relcbenfe/s In Sinča vas /zgubila. Tako (e Globasnica zagolovo vsaj dvana(sla In bo ludl prlbodn/e /elo Igrala v 1. razredu, /slo vel/a za Gmldel, ki je s ločko prednosll pred Globasnico na 11. meslu In je lokral prol! Gallc/jl dosege/ remi (3.- 3). Dobr/a vas pa Ima po zmagi prol! Sl. Mlcbae/u/L. (2 .* 1) še mož-nosll za frefje meslo. Konec lega ledna pa se bosla v podjunskem derb/ju srečala Dobr/a vas In Sm/bel. Koroška tiga Spodnja tiga-vzhod FC Šentvid - SAK 3 : 2 (1: 0) Šentvid, 450 giedaicev, sodnik Kandoif (povprečen); postava SAK: Leitgeb; Ramšak, F. Sadjak, Kraussier, Kreutz; Čertov, Gato, Šmid (37. M. Sadjak), Stanisavijevič; Lip-pusch, Biažej. Gota za SAK: Blažej (81.), Stanisavijevič (88.). Rdeči karton: Čertov (70.). Ktopinj - Ptiberk 0 : 2 (0 :1) Kamen, 1200 giedalcev, sodnik Obvvurzer (dober); postava Ktopinja: Maček; Mertei, Fister (77. Kriwitz), Mikiautz, Woschitz; Pap-pler, Machne (63. Travnik), Urank, Lip-pusch; Opriesnig, Kiatzer; postava Ptiberka: Jesse; Wuntschek, Habernig, Rothieitner, Seebacher (77. Knauder); Rossmann. Diopst, Urnik, Škof; Wotbt (89. Pachoinig), Hober. Gota za Ptiberk: Rothieitner (14.), Urnik (83.). Rdeči karton: Mertei (85.). Trg - VVotfsberg 2 : 3 (0 :1) Trg, 650 giedaicev, sodnik kaimbacher (dober); postava Trga: Dietrichsteiner; Tram-pitsch, Preimt, Knaiier, Fischer; Tammegger, Pozewaunig, Eberhardt Pohseano, Krappin-ger (46. Kreuter), Hudritsch (58. Pirker). Gota za Trg: Rohseano (46.), Knaiier (60.). Ostati rezuttati: Mdiitai - VSV/Betjak 2 : 2, Wietersdorf - Rapid Lienz 0 : 0, Matrei -ATUS Borovlje 2 :l,Breže-ASK 4 ;2. Vetikovec - Bitčovs 3 : 0 (3 : 0) Velikovec, 150 giedaicev, sodnik Haring (brez napak); postava Bitčovsa: Katnik; Šchiemitz (46. F. Ouantschnig), Scheiiander, Parti, J. Kuess; Hobei (46. Kogeinik), W. Kuess, Stojitkovski, Rauter; Weichboth, A. Ouantschnig. Rdeči karton: Scheiiander (28.). Ostati rezuttati: Treibach - Vetrinj 2 : 2, Žitara vas - Šentandraž 1:1, Liebenfeis - ASV Ceiovec 6 : 2, Žreiec - Obergian 2 : 2, St. Leonhard - Mostič 1:1, Rožek - Ruda 2 : 4. Žetezna Kapta - Pokrče 2 : (t «): H) Žeiezna Kapia, 400 giedaicev, sodnik Fischer (dober); postava Žetczne Kaptc: Rus; Užnik, Kock, Kaschnig. Grubctnik; Preschern, Ger ntadnik, Sporn; Jcnschatz, Kukoviča, Kuc-her. Gota za žetezno Kapto: Grubcinik (64 ), Kukivica (67 ). Ostati rezuttati: Sinča vas -Grebinj 0 : 2, Šmihei - Gaiicija 3 : 3, Šentpavei - Giobasnica 0 : 0, Dobria vas - St. Michaei/L. 2 : i, Metiova - Labot 2 : i, Frantschach -Rcichenfeis i : 0. Sete - HSV Uetovec 2 : 0 (2 : W) t Crebinj 24 !5 7 2 40:t2 37 ! šmarjeta 23 20 3 0 77:8 43 24 !5 6 3 4t:t9 36 2. Sete 22 !5 3 4 64:t8 33 24 12 9 3 46:24 33 3. Poitta 22 !3 4 5 54:28 30 24 14 5 5 48:28 33 4 DSC Boroctjc 22 !3 3 6 53:23 29 5. Pokrče 24 )3 7 4 34:19 33 23 !! 4 8 4t:4t 26 24 ]4 4 6 44 i!) 6. Bistrica 22 !0 5 7 54:27 25 7. St Michaet/L. 24 8 7 9 40:30 23 22 !0 3 9 37:28 23 s (.ahai.t 24 7 8 9 41:38 22 22 8 5 9 4t:55 2! 24 5 8 1! 26:46 !8 22 6 6 !(! 34:66 !8 !0. Labot 24 8 2 )4 33:55 !8 !0. Žihpotje 22 4 7 !! 20:48 !S tt šmihet 24 3 5!! 28:38 !7 22 4 6 !2 29:39 )4 24 S 6 !3 37:49 !6 !2 Poreče 22 ! 4 !7 24:85 6 !3 Reichcnfets 24 3 3 )8 20:5 ! 9 22 ! 3 !8 2!:80 5 !4. Sinča vas 24 2 5 !7 22:6! 9