Poštnina platana a Slovenski Stev. 252 V Ljubljani, ponedeljek 6. novembra 1939 Din V- Leto IV Prve posledice novega ameriškega nevtralnostnega zakona la 109 milijard dinarjev angleških in francoskih vojnih naročil v Ameriki London, 5. novembra, o. Vsi angleški listi pišejo samo o odpravi prepovedi izvoza orožja iz Združenih držav in poudarjajo koristi, ki jih bosta Anglija in Francija imeli od tega. »Sunday Chronicle« pravi pri tej priliki, da je angleški mornariški minister Churchil pri svojem obisku v Parizu preučeval s francoskimi strokovnjaki obsežen načrt za nakup letal in orožja ter vojnega materiala v Ameriki. Anglija in Francija se bosta zdaj lahko preskrbovali z velikim številom predmetov, v vseli potrebnih količinah, kakor n. pr. s stroji, orodjem, jeklom za topove, strelivom, motornimi vozili, topovi, zdravniškimi instrumenti, letali, letalskimi motorji in letalskimi deli. Točen obseg naročil bodo določili po posvetovanjih raznih ministrstev. Ameriški listi pišejo, da bodo angleška in francoska naročila znašala v začetku 350 milijonov funtov šterlingov (100 milijard dinarjev), vendar pa gre tu samo za približno ugibanje. Prvi uspehi odprave prepovedi se bodo občutili v nakupu letal po zaveznikih v Združenih državah. Velika Britanija je že naročila letala za šolanje. Zavezniki bodo kupili v Združenih državah tudi večje število lovcev podmornic. Ti lovci bodo odločilno pomagali odstraniti nemške podmornice z morja. Dobava se bo začela s 5 kosi tedensko, nato se bo pa povečala, ko bodo tovarne izdelovale v zadostnih množinah. Te ladje imajo silno brzino in široko delovno področje. Njihov jekleni trup lahko prereže podmornico na dvoje. Prav tako bo kupljenih na tisoče letal v najkrajšem času. 900 letal je že pripravljenih za takojšnjo dobavo. V petek so bile objavljene naročbe v vrednosti 44 milijonov funtov šterlingov. Odposlanstvo britanske vlade bo takoj odpotovalo v Združene države, da bo sklenilo nove pogodbe. Omejitev, ki določa, da se morajo nakupi orožja plačati z gotovino, ne bo pomenila za britansko vlado prav nobene težave. V Združenih državah ima Velika Britanija imetje vredno 1250 milijonov funtov (375 milijard dinarjev). Newyork, 5. novembra. Francoska vlada je sklenila v Združenih državah več pogodb o ureditvi novih tovarn za letala in razširitvi sedanjih tovarn v Franciji. V Parizu je že odobrenih 5 milijonov dolarjev ameriškim družbam »Unitet Air Craft«, »Curtiss« in »Wright* 'za nove inštalacije v fovarnah letalskih motorjev. Sklenjene so bile tudi Posveti Mussoliniia z voditelji italijanske vojske Rim, 5. nov. Mussolini je imel danes sestanek z voditelji italijanske vojske. Tako je dalje časa razpravljal z maršalom Badoglicm, s poveljnikom prve armadne skupine prestolonaslednikom Umbertom in z načelnikom italijanskega generalnega štaba maršalom Gra-zianijem, s katerim sc je posvetoval nad dve uri. Domnevajo, da so ti sestanki v zvezi z morebitnimi novimi vojaškimi ukrepi Italije. Genova, 5. nov. Danes so spustili v morje' novo — največjo — italijansko vojno ladjo »Impe-ro«. Svečanosti so prisostvovali državni podtajnik v mornariškem ministrstvu admiral Cavagnari in druge ugledne osebnosti. Botrovala je kneginja Irena Spoletska. Bojna ladja ima 35.000 ton. Dr. Beneš govori o vojni in obnovitvi Češkoslovaške London, 5. novembra, o. Danes je dal bivši češkoslovaški predsednik dr. Bcneš dopisniku »Sunday 1 lmesac izjavo, v kateri je poudarjal, da je prepričan, da se bo češkoslovaška republika obnovila. JNi moči uničiti osemmilijon-skega naroda, vojna bo v enem ieju končana. Češka se bo bojevala. Češkoslovaška bo spet postavljena tako, da bo mogla svobodno živeti. Na koncu svoje izjave pravi dr. Beneš: »Mi moramo in bomo zmagalilc druge pogodbe. Francoska vlada potrebuje nujno nekaj tisoč letalskih motorjev, ponudila pa je tudi posebne nagrade za primer, da bi Amerikanci dobavo izvedli pred določenim rokom. _ _ Z druge strani poročajo, da bi tudi Finska kupila v USA 800 letal. Ameriške tovarne pa bodo prve pošiljke napotile v Kanado, ki potrebuje letala za pouk 20.000 pilotov. Newyork, 5. novembra, o. Takoj, ko je predsednik Roosevelt podpisal novi ncvtral-nostni zakon, so pričele angleške in francoske trgovske ladje nakladati vojni material. Anglija in Francija sta do sedaj naročili za 44 milijonov funtov šterlingov vojnega materiala. Ceste v Newyorku, ki vodijo do pristanišča, so prenatrpane z vozili, ki prevažajo ogromne zaboje, v katerih so letala. V sami luki pa so skladišča vsa polna in pred skladišči so zaboji drug vrh drugega naloženi do strehe. Tudi v Kanadi z veliko brzino dela šest velikih tovarn, katera bodo zalagala Anglijo z letali. Ankara, 5. novembra. »Amerika je z odpravo prepovedi za izvoz orožja pokazala svoje simpatije za demokratske države in tako povedala svoje mišljenje glede vzrokov in odgovornosti za sedanjo vojno«, pravi v uvodnem članku »Ulusa« poslanec Rifki Ataj. List na prvi strani javlja podpis nevtralnega zakona. Pisec pristavlja, da bi se Nemčija samo teoretično lahko poslužila tega sklepa, ker nima zlata in povrh tega ne more zmagati težav za prevoz. Sklep, katerega je sprejela ena izmed največiih industrijskih držav na svetu, je eno izmed najbolj vplivnih dejstev za izid vojne. Pred odločitvijo v pogajanjih med Finsko in Sovjeti Finska bo najbrž sprejela vse sovjetske zahteve Helsinki. 5. nov. Z odločujoče finske strani je bilo izdano o pogajanjih v Moskvi naslednje uradno sporočilo: Finski zastopniki bodo poslali v Helsinke poročilo o vseh podrobnostih o poteku pogajanj. Zunanji minister bo preučil to poročilo. Če bo potrebno, bo sklicana seja vlade. V Moskvi se pogajanja nadaljujejo. Danes so se sestali v Helsinkih ministrski predsednik Kajander, zunanji minister Erkko in trije generali. Na tem sestanku so se posvetovali glede novih sovjetskih zahtev. Takoj, ko se bodo ined seboj sporazumeli, bodo sklicali parlament. Po odobrenju parlamenta bodo odposlali telegra-fično nove predloge svoji delegaciji v Moskvo. Politični krogi računajo, da bodo še nocoj obvestili finsko odposlanstvo, ker drugače bi morali Čakati na pogajanja s Sovjeti šele po proslavi sovjetske oktobrske revolucije. Navodila, ki jih bo finsko zastoj>stvo sprejelo, se tičejo v glavnem sovjetskih zahtev glede otoka Hongoe. V Helsinkih prevladuje mnenje, da bo finska vlada končno le sprejela vse sovjetske zahteve, ker ji drugega ne kaže. Ministrski predsednik Kajander je imel sinoči po radiu govor o sovjetsko-finskih pogajanjih. Predsednik je poudaril, da bo Finska do skrajnih meja branila svojo neodvisnost, svobodo in nedotakljivost. Finska je začela pogajanja s Sovjeti, ker želi mir. Cisto razumljivo ji je, da Sovjetska Rusija teži, da bi prišlo do sporazuma in da želi varnost za Ljeningrad, vendar pa tega ne more doseči na škodo Finske. Z ozirom na nedavni govor Molotova je Kajander izjavil, da jo ta govor enostranski in da je stališče Finske čisto drugačno. V vsakem primeru je Finska pripravljena braniti se. London, 5. oktobra, o. Iz Moskve poročajo, da ni bilo dgnes nikakršnih pogajanj med sovjetskimi zastopniki in finsko delegacijo. V moskovskih političnih krogih zatrjujejo, da finska dele- - nacija čaka- na odgovor in nova navodila od svoje vlade. Zastoj na zahodnem bojišču - zaradi izpopolnjevanja nemških vojnih sil Pariz, 5. novembra. Havas. Današnje uradno poročilo francoskega vrhovnega poveljst/a se glasiNoč mirna na vsem bojišča. Osamljeno topniško obstreljevanje na obeh straneh vzhodno od reke Bliess. Berlin, 5. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodu nobenih važnejših bojev. London, 5. novembra. »Observer« piše, da je sedanji zastoj v vojaških operacijah nastal zaradi tega, ker skušajo Nemci po bojih na Poljskem izpopolniti svoje priprave in nadomestiti izgube zlasti pri letalstvu. Pariz, 5. nov. b. Današnja vojna poročila z zahodnega bojišča potrjujejo, da je prišlo do nove spremembo vojskovalne taktike. Zdaj postaja jasno, da Nemci po načrtu bombardirajo francoske postojanke med Mosello in Saaro. Nemška letala so včeraj priletela globoko na francosko področje. To neprestano bombardiranje razlagajo kot znamenje, da se je Nemčija prepričala, da le ne more razdvojiti Francije in Anglije ter zdaj skuša vreči vse svoje sile proti francoski vojski, ki je še vedno gospodar precejšnjega dela nemškega ozemlja, v prvi vrsti saarskih rudnikov. Iz Luksemburga poročajo o težkih letalskih napadih oh Mo-sefli. Nemci nadaljujejo z utrjevanjem svojih postojank. Pariz, 5. novembra. Nemško topništvo nadaljuje s svojim ognjem, medtem ko se na vsem francoskem bojišču nadaljuje redno delo ogledniških oddelkov. Nemške baterije so bile zlasti delovne na osrednjem delu bojišča in so Naročajte Slovenski dom! Italijanski list o selitvi Nemcev iz Jugoslavije »Glede selitve Nemcev iz Hrvaške, Slavonije in Slovenije je vprašanje samo, kdaj in kako bo izvedena« Trst, 5. novembra. »Piccoloc, ki je glede jugoslovanskih vprašanj od italijanskih listov najbolje poučen, prinaša v včerajšnji številki zanimiv članek o selitvi jugoslovanskih Nemcev v Nemčijo, članek pravi med drugim: Pri velikem vprašanju o vrnitvi nemškega prebivalstva z vzhoda in jugovzhoda Evrope je Jugoslavija med tistimi državami, ki jih to vprašanje najbolj zanima. Po uradnih podatkih živi v njenih mejah 480.000 Nemcev, od tega 500.000 v sklenjeni skupini na bogati vojvodinski zemlji, ostanek pa v močnih jedrih, razsejanih po Hrvaški, Slavoniji in Sloveniji. Sklep nemškega kanclerja o vrnitvi Nemcev je doživel torej kar najboljši sprejem ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi na Madžarskem in v Romuniji. V političnih krogih so la sklep smatrali kot najboljši dokaz, da hoče Nemčija za vedno preprečiti vse močne vzroke za nesporazume s temi državami, kakor je to storila že glede Italije. Toda glede načina, ki bo urejeval preselitev toliko sto tisoč ljudi in prenos toliko milijard zasebnega premoženja, vlada pa seveda FIV11UJI ______ . največja molčečnost. Glede tega so po evrop- J državljani na tem ozemlju. skem tisku krožili najpresenetljivejši glasovi, plasti so tuji listi trdili, da Nemčija kliče svoje brate domov, samo da bi lahko potem v tujini razpolagala z znatnim virom deviz. - ,.es Pa je, da do tega trenutka uradno niso načeli ne na nemški, ne na jugoslovanski strani yPrr»ia selitve. Nihče torej ne more trditi, ce bodo gospodarski prenosi, ki bodo nedvom-n.° pohloga bodočega preselitvenega sporazuma, sluzili nemškemu vojnemu gospodarstvu ali ne. listi v Vojvodini trdijo, da je kancler Hitler v svojem govoru v Gdansku mislil predvsem na nemške otoke, katerih narodnost na in jezikovna obramba je vedno težja, ne pa na strnjene skupine manjšin, ki jih varujeta red in spoštovanje držav, v katerih žive. Tc< velja jušno za Nemce v Vojvodini in v Jugoslaviji sploh, razen nekaterih otokov vzdolž meja ali v notranjosti države, ki jih bo prej ali slej požel močnejši narodnostni element. Zato glasila vojvodinskih Nemcev zavračajo misel o preselitvi nemškega prebivalstva iz teh krajev, češ da so Nemci sem prišli kot pionirji in imajo pravico živeti kot svobodni za svoj cilj vzele kraje pri Forbachu. Nemško topništvo je bombardiralo mesto že pred nekaj dnevi s streli velikega kalibra. Potem je nemška artilerija začela včeraj bombardirati okolico mesta, kamor je padlo veliko _ število izstrelkov. Prav tako se nemški ogenj nadaljuje na vzhodu od izliva reke Bliess v Saaro. Nemci so tudi bombardirali ravnino Rohrbacha, ki je precej odprta in se razteza od Sargemiinda do Bitcha. Okrog 150 strelov je padlo na te kraje. Na obeh točkah bojišča je francosko topništvo takoj začelo z odgovorom. V saarski pokrajini je prišlo do obrambnega boja, ki se nadaljuje precej počasi, vendar pa postaja vedno resnejši. Trdijo, da so v nemške rove prispele nove čete. Von Papen v Belgradu Belgrad, 5. nov. m. Nazaj grede v Ankaro se je danes ustavil v Belgradu nemški veleposlanik v Turčiji von Papen. Odpeljal se je najprej na nemško j>oslaništvo, kjer je ostal gost nemškega poslanika v Belgradu von Heerena. Ob pol 12 je bil von Papen s svojo ženo in soprogo Viktorja von Heerena pri maši v Krunski ulici. Nocoj bo ob pol 12 nadaljeval svojo pot v Turčijo. Pohujšanje v rdeči vojski na Estonskem Kodanj, 5. nov. b. Po nekem poročilu iz Rige so poveljniki sovjetskih čet v baltiških državah zelo zaskrbljeni zaradi nenadnih sprememb med sovjetskim vojaštvom. Ruski vojaki se v teh krajih dobro počutijo. Tu lahko pridejo v stik s tamkajšnjim ljudstvom. Vidi se, da jim je tu bivanje prijetnejše ko pa doma v Sovjetski Rusiji. Sovjetski poveljniki si prizadevajo, da bi to preprečili, toda doslej niso imeli uspeha. Govore, da bodo vse te rdeče garnizije zamenjane in da bodo namesto njih prišli v te kraje posebni oddelki rdečih čet, ki jih bodo nastanili po vojašnicah. Prepovedan jim bo vsak stik s prebivalstvom, ki živi v neprimerno boljših razmerah kakor ljudje v Rusiji, česar rdeči vojaki po zaslugi propaganda doslej niso vedeli. Vesti 6. novembra Po načrtu, ki ga je izdelala ameriška vlada za no:; bojne ladje in letala, prihaja v poštev graa nja treh nosilcev letal, osem križark, 52 ruši. cev, 32 podmornic in več kot 30 pomožnih la dij. Poleg letal je bilo predlagano, da se zgra • di tudi 36 letal z lahkimi topovi. Nemški vojski primanjkuje rezervnih in aktivnih častnikov, pravijo vojaški opazovalci nevtralniii držav v Berlinu. Smešna je trditev, da more 4 milijonski narod ogra-žati državo z 180 milijoni ljudi. Taka trditev more služiti samo za pretvezo, da kdo z na siljem vzame malemu narodu svobodo. Tako je mnenje holandskega tiska do boljševiškii. zahtev proti Finski. Neka francoska bojna ladja je ustavila blizu Gi braltarja italijanski parnik »Orazio«, s katerii. je hotelo v južno Ameriko potovati tudi 53 nemških državljanov. Francozi so Nemce pre-krcali na svojo ladjo ter jih poslali v internacijo. Trgovina med Nemčijo in Turčijo je zadnje čase tako padla, da morajo razna velika nemška podjetja po vrsti zapirati svoje podružnice v Turčiji. Balkanske jjržave so po sklepu zveze med Turčijo ter Anglijo in Francijo še bolj trdno sklenile, da ostanejo nevtralne, o čemer priča tudi izboljšano razmerje med Italijo in Grčijo, pravi uradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva. Med Nemčijo in Sovjeti so se začela pogajanja za obnovitev letalske zveze med Moskvo in Berlinom. Nemška podmornica je danes na Atlantskem morju potopila francosko tovorno ladjo »Faul«. Štirje možje posadke so pri tem izgubili življenje. Ameriški poslanik v Tokiu in japonski zunanji minister Normira sta imela včeraj dolgo posvetovanje o vseh vprašanjih, ki zanimajo Ameriko na Kitajskem. Poslanik je dobil zagotovila, da bodo Japonci upoštevali ameriške koristi. Norveške pomorske oblasti so izpustile ameriški parnik »City of Flint«, ki ga je nemška posadka privedla v norveško pristanišče Htgesund. Norvežani so po določilih mednarodnega prava nemško posadko zaprli, vkrcali 6a ladjo ameriško moštvo, nakar je parnik odplul najbrže v Anglijo. V Nemčiji vlada zaradi tega veliko ogorčenje, 6aj so Nemci hoteli »City of Flint« pripeljati v kako 6vojo luko, da bi dokazali, da angleška blokada več ne drži. Turška narodna skupščina bo 8. novembra potrdila vojaško zvezo med Anglijo, Francijo in Turčijo. Mehiška vlada je sprejela uredbo, da lahko oi potrebi omeji ali čisto prepove izvoz vseh snovi, potrebnih za domačo industrijo. Združene države se bodo v sedanji vojni omejile na dobavljanje orožja in življenjskih potrebščin za Anglijo in Francijo. V nobenem primeru pa ne bodo poslale svojega vojaštva v Evropo. Če bi se zapletle v vojno, se bodo vojskovale samo na ameriški celini. Tako pišejo nemški listi ob podpisu novega ameriškega nevtralnostnega zakona. Holandsko zunanje ministrstvo je izdalo v posebni knjigi vse važnejše ukrepe, ki jih je izdala vlada od začetka vojne ter vse spomenice, ki jih je poslala raznim vladani, da bi preprečila vojno. Nemška vlada uradno zavrača angleške vesti o tem, da bi mislil maršal Goring v prihodnjem tednu obiskati Rim. Urugvajska vlada je sklenila z Anglijo pogodbo za prodajo 21.000 ton zmrznjenega mesa. Vodstvo ruske vojske je začelo z velikimi utrjeval-nimi deli vzdolž vse nemško-sovjetske meje, kar priča, da se boljševiki navzlic novemu prijateljstvu boje nemškega napada — pravijo vesti londonskega radia. Nasprotno pa na Hrvaškem, _v Slavoniji in v Sloveniji, kjer nemška manjšina, čeprav je bogata in uspeva, ne razpolaga s takim položajem kakor v Vojvodini, sploh ni več vprašanje, ali bo prišlo do preselitve^ ali ne, marveč samo kdaj in kako bo preselitev izvedena. Glede preselitve teh Nemcev piše list »Deutsche Nnchrichtcn«, da se rešitev tega vprašanja tiče pristojnih zunanjih ministrstev, ki bodo morala rešiti mnogo gospodarskih, zemljepisnih, pravnih in tehničnih vprašanj. »Slavonischer Volksbote« iz Osijeka v bistvu odobrava vrnitev in pravi, da bodo pri njej prišli v poštev najprej najbolj ogroženi deli nemške manjšine v Jugoslaviji, iu sicer male skupine. Romunsko-turški posvet v Ankari Ankara, 5. novembra, o. Turški zunanji minister Saradzoglu je imel dve uri dolg razgovor z romunskim veleposlanikom. Državnika sta pri tej priliki razpravljala o posameznih omejitvah britansko-francosko-turške pogodbe, katere govore o Romuniji in pa o morebitnih novih pogajanjih med Turčijo in Sovjeti. Ameriške ladje smejo pluti v Sredozemsko morje Washington, 5. novembra. Predsednik Roosevelt je dal izvajo, v kateri pojasnjuje svoj odlok, da morajo ameriške ladje pluti po morskih vojnih pasovih. V tej izjavi pravi: Namen uredbe je, da se prepreči vsem ameriškim ladjam dostop v pristanišča vojskujočih se držav, pa naj bodo to britanska, francoska ali pa nemška v Evropi ali v Afriki. Ta uredba zabranjuje pristajanje ameriških ladij tudi v pristaniščih Irske, Norveške južno od Bergene, Švedske, Danske, Holandije in Belgije, vseh pristanišč baltiških držav in v Biskajskem zalivu, izvzemši voda severnovzhod-ne obale Španije. Odprta za ameriške ladje ostanejo pristanišča Sredozemskega in Črnega morja, Tihega in Indijskega oceana ter vsa pristanišča južno od Kanarskih otokov. Roosevelt je v svoji izjavi prav tako pojasnil, da ima pravico dovoliti ameriškim ladjam plovbo tudi po vojnih pasovih, kar bi se dogodilo, če bi ameriške ladje pošiljali tja za izselitev ameriških državljanov. Angleško priznanje francoski vojni mornarici London, 5. nov. Angleški mornariški minister Churchill je po vrnitvi iz Francije izdal sporočilo, v katerem izkazuje toplo priznanje francoski mornarici. O razgovorih, ki jih je imel z ministrom za vojno mornarico ter poveljnikom celotne francoske mornarice ter ostalimi odločujočimi osebnostmi sta prišla do popolnega izraza eno-dušnost in tesno sodelovanje francoskega in britanskega hrodovja v boju proti Nemčiji. Sodelo vanje med francosko in angleško mornarico je olajšano s tem, da sta obe mornarici izkušeni, ker sta imeli priliko že sodelovati prej. Nato je Churchill govoril o pomembnosti oboroženega spremstva in rekeL, da posluje ta služba brez napake. Kaj nam bo dal najboljši slovenski pevski zbor to sezono Pogovor z dirigentom akademskega pevskega zbora F. Maroltom Akademski zbor stopa v novo serijo, v petnajsto leto plodnega in koristnega delovanja. Brez dvoma bo ta najboljši zbor s svojini pojavom v slovenskem kulturnopolitičnem življenju pomenil mnogo, k&r Se danes lahko ugotovimo. Mejnik, ki ga je postavil v naši vokalni glasbi, je tako velik in pomemben, da pomeni njegov nastop nekak preporod v aaši pesmi. Naso narodno pesem je zlasti postavi na mesto, ki ji gre in jo pokazal tako, kakor ie to primerno in potrebno. Zato smo se obrnili ia g. Franceta Marolta, duhovnega očeta in dirigenta akademskega zbora, da bi nam naznačil smernice o bodočem delu APZ in nekatere stvari, ki se nam zdijo važne in pomembne, pa doslej vse premalo upoštevane. Bodoče delo APZ je prikazovanje nadaljnjega razvoja slovenske pesmi, in sicer od Či-talničarjev do večjih glasbenih osebnosti. Od velikega števila čitalničarjev, ki so prispevali k slovenski pevski literaturi, se bo spored dotaknil le tistih skladateljev, katerih dela so posebno< značilna po slogu, estetski izraznosti in stvariteljski sili. Zastopani bodo: Hrabroslav Volarič, Josip Kocjančič. Miha Zega, Stanko Pirnat, Alojzij Saks, Franc Gerbič, Josip Michel. Od preprostih, vendar vsebinsko in oblikovno dovršenih skladb Hrabrosl^va Volariča bo šla črta do skladateljsko zanimivih in oblikovno že dokaj širokih stvaritev Čeha Jos. Michla, ki je med Slovenci glasbeno pomembno deloval. S tem sporedom se je programsko delo približalo slovenskim skladateljem, katerih stvaritve že imajo določen pečat — slovensko črto in samorasle osebnosti skladateljev — in ki jih je znana glasbena revija »Novi Akordi« združevala desetletje v idejno povezan glasbeni krog. Marsikatera skladba tega pro(»rama še ni bila izvajana ali pa ni doživela zadostne pozornosti. Kulturnopolitičen namen zbora se bo gibal ▼ dosedanji črti: skrbeti predvsem, da občinstvo spozna napredek slovenske pesmi, pomembna zborovska dela v stilno-estetsko-raz-vojnem smislu in seznaniti s temi stvaritvami narod po večjih krajih Slovenije. V seziji 1938 do 1939 je zbor dokazal ta svoj namen « štirinajstimi koncerti. V dosti precizni izvedbi Akademskega pevskega zbora smo doslej slišali marsikatero slovensko zborovsko delo, ki bi ga bilo potrebno ohraniti v takšni obliki za potomstvo in zaradi primerjanja. Slišal sem vse izvedba APZ, ki jih je tukajšnja radiofonska postaja posnela svoj čas na plošče. Priznati je treba APZ v obrambo in našim radiofonistom v vzpodbudno kritiko, da ti posnetki ne dosegajo niti 50 odstotkov vrednosti originala. Vzroki so tehničnega in strokovnega značaja. Niso naše dvorane dovolj akustične za take posnetke, niti nimamo za to pravih strokovnjakov. O akustiki naših koncertnih dvoran je bila že izrečena marsikatera beseda, seveda brez stvarnega uspeha. Ugotoviti je treba spet, da Ljubljana nima koncertne dvorane, ki bi po svoji akustiki vsaj do pol ustrezala pogojem, ki jih zahtevamo od dobrega koncertnega prostora. Zato se sleherni zbor ali orkester, ki se v prvi v.rjti zanaša na zdravo akustiko, boji nastopati v Ljubljani, ker si je že v naprej svest slabega glasovnega uspeha. Po drugi plati zelo dvomim, da bi namreč naša radiofonska postaja imela glasbenega strokovnjaka, ki bi znal v vsakem oziru strokovno izvesti in fiksirati prenose, da bi plošče lahko konkurirale z izdelki kakšnega »Homocordac ali »His Masters Voicea<. In če naše gramofonske plošče ne dosežejo navedene vrednosti, je vsako tako delo nepomembno, ker morejo samo v takšni obliki služiti kot kulturni narodni dokumenti. Zato ne moremo v tem oziru govoriti o kakem dokumentarnem gradivu. temveč le o zelo'skromnih, celo za domačo uporabo nezadostnih poizkusih. To sem hotel povedati, ker se mi zdi škoda dosedanjih, od izvajalcev dobro pripravljenih nastopov, škoda materiala in truda, ki — tako porabljen — nikomur ne koristi. Bolje je prenehati s takimi poizkusi ali pa poskrbeti za boljšo in preciz-nejšo izvedbo, ker nujno potrebujemo glasbo-zbornih plošč, ki so v marsikaterem primeru (folklora, poučna predavani«, narodna vzgoja, narodna obramba) koristnejše od praznih besedi. Umetnice so odprle razstavo Razstava, ki zasluži vso pozornost nase javnosti Danes dopoldne ob enajstih je bila v Jakopi-Sevem paviljonu odprta razstava, ki 60 jo priredile likovne umetnice iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane in Sušaka. K odprtju te razstave je prihitelo zelo številno občinstvo, kar je pri nas prav gotovo izjemen slučaj. Zlasti številno se je odzvalo naše odlično ženstvo. Prisotni pa so bili tudi številni naši odličniki na čelu c e. banom dr. Natlačenom, njegovo gospo soprogo, gospo županjo dr. Adlešitevo, zastopnikom mestne občine prof. Kranjcem, načelnikom prosvetnega oddelka na banski upravi dr. Sušnikom in drugimi. Opaziti pa Je bilo tudi mnogo umetnikov in umetnostnih kritikov. Razstavo je odprla biu banov«, ki ie v svojem nagovoru poudarila zlasti svoje veselje nad dejstvom, da ie razstava združila umetnostne zastopnice tako slovenskega kakor hrvaškega in srbskega naroda. Z željo, da bi razstava dala čim več pobud za bodoče delo in čim lepši uspeh, je zaključila. Navzoči so si potem ogledali razstavne prostore, v katerih razstavljajo umetnice Beševič Milica, Kralj Mara, Pajnič Dana, Pažič Stefa, Piščanec Elda, Pregelj Mira, Remec Bara. Ružič-Vilhar Božena, Šantel Avgusta, Šantel Henrika, Trnkoczy Jela, Zupanec-Sodnik Anica: skupno dvanajst umetnic. Razstava na vsak način zasluži velike pozornosti od strani noše javnosti, 6ai izpričujejo razstavljene stvari, da je kvalitetno na zelo visoki stopnji. Ljubljana od sobote čez nedeljo Ljubljanica se je dvignila Snoči ie marsikoga v poznejših večernih urah presenetil hud naliv, ki je trajal lep čas. Danes dopoldne se je vreme še za silo držalo, vsaj dežnikov ni bilo treba odpirali. Popoldne pa je ves čas po-malem rosilo in tudi dež se je vlil toliko, da je pregnal ljudi s cest za nekaj časa v zatišja. Sicer pa sta sobotni večer in nedelja sama potekla popolnoma v znamenju puste, deževne pozne jeseni. Snoči go bile kavarne in gostilne pošteno polne, saj se še vrtimo okrog prvega im se iz žepov še kolikor toliko sliši žvenkljanje »božjakov«. Dopoldne je bilo mirno, ljudje so ostali v mestu, ulice so bile živahne. Popoldne je spet pela stara enolična pesem: obiski, kavarne, kino, gledališče, pohajanje po ulicah. Meščani so danes ostali doma; kdo bi se tudi podajal v takem na sprehode ali celo na izlete? Le največji gorečneži so se zjutraj spravili na kolodvor in se z vlakom odpeljali "v bližnjo okolico. Tudi v Ljubljani imamo nekaj takih ljudi, ki so menda sami pri sebi prisegli, da nobene nedelje ne bodo prebili v mestu. Ne vročina, ne mraz jih ne moreta zadržati doma. V dežju in snegu oprtajo nahrbtnik in hodijo po gozdovih, /?»ed polji, po hribih in dolinah. Prav nič jim ne ŠJtodi, če se vračajo mokri in utrujeni zvečer nazaj, novemu delovnemu tednu naproti. Ogromna večina naših meščanov pa seveda ni tako trdovrrt-na in kadar vreme ne kaže, rajši ostaja doma t?r si dolgi dan krajša kakor ve in zna, s čim manjšim trudom. Dvajsetletnica »Poselske zveze« Danes ob 6 zjutraj je bila v ljubljanski stolnici sveta maša, ki Je bila najlepši uvod v proslavo dvajsetletnice, odkar je bila ustanovljena stanovska organizacija naših vrlih služkinj, »Po-selska zveza«. Služkinje, ki so dodobra napolnile stolnico, so pristopile tudi k skupnemu svetemu obhajilu. Popoldne so priredile v frančiškanski dvorani prav lepo uspelo igro »Zena s srcem«. Predstave se je udeležilo tudi več naših odličnikov in Imenitnih gospa iz ljubljanskih družin. Proslava »Poselske zveze« je bila skromna kakor so skromne tudi njene članice, kakor čebele marljive služkinje, ki dan za dnem od Jutra do večera prežive v neprestanem delu. pri tisoč malih in velikih poslih ter opravkih. Bila pa Je prisrčna, fletna in domača. Sredi ceste je obležal čobotna noč je čudna noč in ima svojo moč. Če se kakšno noč zgodi kaj nenavadnega, se predvsem na sobotno- Marsikdo je to že poskusil na lastni koži. Davi ob treh, še v trdi temi, ie bila ljubljanska reševalna postaja obveščena, da leži tam blizu Sadinje vasi tam pri Dobrunjah neki moški. Nemudoma so se reševalci odpravili na pot ter naleteli na možaka, ki ni mogel nikamor. Bil je hudo pretepen. Naložili so ga na avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico. Mož je bil toliko zmeden, da je nekaj časa trdil, da Je hlapec, potem da je kroiač in brezposeln. Vedel je povedati le, da se piše Marter Ivan in da stanuje v Zadobrovi. Danes ob pol 12 dopoldne so bili reševalci klicani na poljansko gimnazijo. Tam je telovadil Henrik Bratuš, pa Je pri telo»'»orasla in marsika- teri delomržnež noče prijeti za pošteno delo, temveč raje krade staro železje, kjerkoli ga dobi pa naj bodo to tudi traverze, ki leze na prostem, ali celo železni križi na nezavarovanih t>okopališčih. Rekord je vsekakor dosegla ta družbica, ki Je kradla kar cele mostičke. Železniška policija je dosedaj zaplenila pri teh ljubljanskih trgovcih nad štiri tone železa. Poleg glavnega tatu je bil aretiran tudi neki prekupčevalec s starim želez-jem. železniške oblasti so napravile obširno inventuro v mostovnem skladišču v Sp. Siškl ter »o ugotovili, da manjka tam še železja, nevštevši tistega, ki je že zaplenjeno, še za najmanj 17.000 dinarjev. To pa ie cenjeno samo po surovi teži kot staro železje, ne pa po vrednosti kolikor so posamezni kosi kot izdelki vredni. Preiskava o teh tatvinah se bo še nadaljevala, vsa znamenja pa kažejo, da niso bile te tatvine samo v Ljubljani in v Sp. Šiški, temveč tudi na drugih železniških postajališčih v Sloveniji. Nekatere sledi, ki Jih je železniška policija odkrila, vse kažejo, da glavni dobavitelj starega železja niso bili le ljubljanski tatovi. ki jih velja videti... ali ne videti »Demonska simfonija* (Kino Matica). Ta film, ki v izvirniku nosi povsem nedolžno ime »Ale-ksander’s Ragtime Band« je bil lansko leto največji uspeh znanega režiserja Henryja Kinga in je bil v Ameriki sprejet z velikim navdušenjem. V Ljubljani se seveda od navdušenja nad njim ne bo nihče zažgal, čeprav tudi ne bo človeka, ki bi ga v celem obsodil za šaro. Mešanica je dobrega m slabega, vendar dobro s pičlimi odstotki prevladuje: izborna igra znamenitega jazza, dobra zasedba glavnih vlog, še dokaj okusno »štupanje« s sentimentalnostjo, odlična scena, imenitno naštudirani baleti. Slabega pa tudi ne manjka: po polževo se gibajoči drugi del do konca s tisoč nepotrebnimi in povsem prozornimi zapleti, prav za ameriško občinstvo »koncesionirani« dovtipi, močno "?‘vna osrednja ljubavna zgodba. To vse so stvari, ki tvorijo konglomerat kakor si ga želi povprečni Američan In ki počez ne odbijajo niti našega meščana. Od filma se gledalci vračajo dobesedno z »mešanimi čustvi«, vendar ne s premočno grajo. Tako. Samo nekaj še: le kje je bil slovenski prevajalec v vsem tem filmu »izduhal« enega samega samcatega demona ali pa vsaj vonj po žveplu? Profesorji zahtevajo enotni srednješolski zakon Belgrad, 5. novembra, m. Včeraj in danes je bila v Belgradu plenarna seja Jugoslovanskega profesorskega društva. Glavna uprava je na seji sprejela sklep, na.} se izda enoten srednješolski zakon za vso državo. Na današnji seji je sedanji predsednik Jug. prof. društva Me-dakovič odstopil in odstop obširno obrazložil. Predvsem je poudaril dejstvo, da je večina profesorjev, ki so bili člani zagrebškega in splitskega odseka, izstopila iz sedanjih odsekov ter ustanovila svoje Hrvatsko profesorsko društvo. Iz Logatca V nedeljo, 5. novembra je umrl v Gornjem Logatcu g. Slavko Smole, posestnik in starešina gasilske čete. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 7. novembra ob 16 iz hiše žalosti na pokopališče v Gornjem Logatcu. — Blag mu spomin! Sprejemi pri pravosodnem ministru Belgrad. 5. novembra. AA. Včeraj dopoldne je pravosodni minister sprejel diakovskega škofa Aksamoviča in križevskega škofa Njaradija kot delegata katoliškega episkopata. t BelfJadi 5* nov. AA. Pravosodni minister dr. Laz«- Markovič je sprejel v svojem kabinetu madžarskega veleposlanika Bakacza Besennyija in barona Langa, predsednika madžarskega komiteja medparlamentarne zveze. »Spartak« — nogometni prvak Rusije Moskovski nogometni klub »Spartak« si je tudi letos osvojil sovjetsko nogometno prvenstvo. Na ta način si ie »Spartak« že tretiič zrpore^ia pridobil prvenstvo. Maribor Aretirani izzivači. Iz dalmatinske gostilne na Frankopanski ulici so se v noči na nedeljo privalili trije močno vinjeni moški ter se ustavili na križišču Frankopanske in Dvoržakove ulice. Tam so začeli izzivati skupino pasantov, ki je mimo prišla in iz tega se je razvila pravcata bitka, pri kateri so frčali klobuki po tleh, podale klofute in krvaveli nosovi. Stražniki iz bližnje stražnice so prihiteli napadenim pasantom na pomoč ter so vinjeno trojico komaj obvladali m jih vtaknili v zapor, da se jim bojevitost izkaai iz razgretih glav. Zasačeni na meji. V St. liju so pripeljali obmejni organi tri Hrvate iz Bosanskega Karlovca, ki so nameravali skrivaj Čez mejo v Nemčijo. Pri zaslišanju so potem priznali, da se v njihovih krajih zopet vrši živahna agitacija za delo v Nemčij( in da jih neki agenti vabijo tja z obljubo velikih plač in raznih ugodnosti. 156 novih lokomotiv In 2315 novih vagonov je nabavila v zadnjih dvajsetih letih naša dr-zava._ Obenem z izdanjem zakona o železniški imovini je bila tudi prvič, odkar obstoji Jugoslavija, ta železniška imovina popisana. To je bilo leta 1950. Tedaj so vrednost železniške imovine precenili na 14.729.9 milijonov dinarjev, sedanja pa znaša le 14.228 milijonov din. Vzrok, da je ta imovina v zadnjih osmih letih tako padla, je v tem, da je v omenjenem razdobju 698 lokomotiv in 4013 vagonov postalo nerabnih, poleg tega pa je bilo od vrednosti ostalega voznega parka odpisanih 1.216 milijonov dinarjev. Od tu in tam O občinskih^ in poslanskih volitvah ter o volitvah v hrvaški sabor se je razširilo dvoje različnih mnenj glede na to, kdaj bodo in katere bodo prej. Nekateri mislijo, da je treba najprej izvesti občinske, potem volitve v hrvaški sabor m šele nazadnje poslanske volitve. Drugi pa spet vztrajajo pri tem, da morajo biti najprej^ državnozborske voKtve, za tem volitve v hrvaški sabor in po vsem tem šele občinske volitve. Kdaj ba bodo te trojne volitve, je seveda za zdaj še težko točno povedati. Splošno menijo, da bi moralo iz tehničnih razlogov biti med vsakimi posameznimi volitvami vsaj en mesec časa, če ne dva, za pripravo. V političnih krogih poudarjajo že zdaj, da bo odvisno tudi od mednarodnega položaja, kdaj se bodo omenjene volitve izvedle. Isti krogi naglašajo potrebo, da čimprej dobimo nove poslance, ki bodo predstavljali ljudsko voljo, kajti drugacc je težko urediti notranje politično življenje tako, kakor je prav. Z ozirom na to smatrajo šc za najbolj verjetno, da bodo poslanske volitve najprej. Znana naša operna pevka Zinka Kunčeva bo 14. novembra končnoveljavno odpotovala v Ameriko. Jutri, v ponedeljek, bo gostovala v belgrajskem narodnem gledališču v naslovni vlogi opere »Tosca«. Za ta svoj nastop se je odločila na željo in številne prošnje svojih oboževalcev V sredo pa bo nastopila še v Mozartovi operi »Don Juan«. To bo obenem predstava, pri kateri se bo Kunčeva poslovila od belgrajskega občinstva, ki jo je hodilo v prejšnjih časih vedno tako rado poslušat, Vselej, kadar je nastopila, so bile vstopnice po navadi že vnaprej vse razprodane. Zato se bodo Bel-grajčani le neradi poslovili od nje. Želijo pa ji. in z njimi vsa naša kulturna javnost, aa bi tudi na newyorški operi žela enake uspehe, kakor jih je pri nas in drugod. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je današnjo nedeljo prebil v Kupincu. Ker vse 1 Goriške, Krasa in iz Istre Živosrebrno rudo le kradel V idrijskem živosrebinem rudniku *o prišli na sled večji tatvini živosrebrne rude. Glavnega tatu so prijeli in zaprli. Ko «o ja zasliševali, jim je obljubil, da bo pokazal »vojo žgalmco, 8e ga bodo popeljali na kraj tam. Dobro zavarovan, v »prem. stvu rudniškega upravnika inž. Ricciia, orožniškega poročnika ter Štirih organov javne varnoeti, je odšel na pot čez Tičnioo k Gladkim 6kalam. V skrivališču je nato zbrani druščini razkazal evoje naprave za žganje rude. Te naprave so bile kaj preproste, vendar sestavljene tako, da so morale dajati prav lepe uspehe pri pridobivanju živega srebra. To je potrdil tudi sam rudniški upravnik g. inž. Ricci. Gospodje pa «i niso posebno prida upali hoditi v bližino teh naprav, kajti mislili so «i. da so to nemara konec krajev kakšne nevarne pasti in da so v bližini morda tudi peklenski stroji. Ko so se vračali spet nazaj proti mestu, je tat izrabil z veliko prisotnostjo duha ugodni trenutek, se pognal z bliskovito naglico po strmini, se odbijal od drevesa do drevesa, skakal od debla k deblu ter se tako kril in umikal kroglam, ki «o žvižgale okrog njega. Nobena pa ga ni zadela, vse so zgrešile. Tat je odnesel zdravo kožo. Za beguncem je bila poslana vsa policija in vse orožništvo. V kratkem £asu ie bila meja zasedena tako, da e* ie miš ne bi mogla neopažena preriniti na drugo plat. Mislili so namreč, da jo bo tat poskusu popihati čez mejo. Toda ves trud je bil zastonj: izginil je iz idrijskega okraja, ž njim vred pa tudi vsaka Sled za ostalo družbo. Tatvina ie ostala neraziasniena kljub številnim aretacijam, ki so bile nato oprav jene. ljene. Prodala letošnjega vina V Kopru je komisar prefekture izdal naredbo. da se novo vino ne sme prodajati pred 1. novembrom. Kdor bi se proti tej odločbi pregrešil, pravi naredba, bo najstrožje kaznovan. , V smislu zakonskih predpisov morajo V8> '''inski proizvodniki ali tisti. ki_ kupujejo grozdiez na- Radio delo, ki se nanaša* na prenos 'pristojnosti od g menom, da bi h ”|e«a pr"pravljtneg» države na banovino Hrvatsko le ni končano. za desUlacijo vil so je nocoj dr. Maček odpeljal spet v Belgrad kjer bo omenjeno delo nadaljeval. »a potrebe Narodnega instituta za destilacij skih proizvodov Količino pridelanega vl"® ''e fr®‘ ba prijaviti domačim občinam 6 posebno tiskovino, V Gorici pa je župan prepovedal proda|ati novino do 28. novembra in to iz zdravstvenih razlogov. Vino do takrat še ne bo čisto m če ni tako, „ . lahko povzroča prebavne motnje. Dovoljena pa je žek so si zagotovili na ta način, da se pri delu prodaja tnoštov, sladkih (iltratov in vin — kaJcor med seboj zamenjavajo, tako da pridejo vsi nn določa člen 43. odloka * dne 2. julija 1936 pri c+ni«« i« katerih je bilo vrenje na umeten način ustavljeno V splitski ladjedelnici spet obetajo nove redukcije tamkajšujega delavstva. Danes je v tej ladjedelnici zaposlenih približno 500 ljudi, dela pa je zanje premalo. Vsaj skromen zaslu- vrsto. Stalno je zaposlenih le okoli polovica delavcev. Ker je uvedena izmenjava, ima vsak delavec na mesec le petnajst dni delo. Seveda je takšno stanje slabo ne samo zn delavstvo, pač pa tudi za ladjedelnico snmo. Zato se na vse načine prizadeva, kako bi dobila nova naročila, da ne bi bilo treba delavcev odpuščati in bi lahko tudi sama delala s polno paro. Toda novih naročil ni in zdi se. da jih v kratkem času tudi še ne bo. Delavci se boje, da jih bodo kmalu spet nekaj pognali na cesto. Vse kaže, da ta usoda utegne zadeti kar 150 do 200 delavcev in da bo še nadalje zaposlenih samo toliko ljudi, kolikor bo nujno potrebno. Stnnjc delavstva v ladjedclnicalv bi se vsekakor dosti izboljšalo, če bi se dalo doseči, da bi vsem potrebam naše trgovske mornarice mogle zadostiti domače ladjedelnic^ Uredbo o preskrbi lesa iz državnih gozdov za naše žage je te dni predpisal minister za gozdove in rudnike. Po tej uredbi sme ministrstvo za gozdove in rudnike dajati les iz državnih gozdov brez licitacije. Ugodnosti te nove uredbe se smejo posluževati le domači lastniki žag, torej tisti, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in ki delajo z domačim kapitalom ter sami predelujejo les na svojih žagah. Oni lastniki zag. ki bivajo bližje državnim gozdovom, iz katerih bodo lahko dobivali les, imajo prednost pred bolj oddaljpnimi. Les se mora predelati na žagi, na katero je bil namenjen. Prodajne cene lesa, izdelanega v državni režiji, se določajo z neposredno pogodbo. S spremembo učnega načrta na šolah v banovini Hrvatski se bavi včerajšnji »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka. Med drugim pravi, »da je šolska politika v banovini Hrvatski pred veliko reformo, ker na mizi pristojnega načelnika Škorjača leže dela pokojnega Antona Radiča. Že to dejstvo kaže, da bodo reforme temeljite in da gre za spremembo učnega sistema. Zdaj je sistem po hrvaških šolah po večini nemški. Tuje ideje, ki so vzrastle pod tujimi^ razmerami, so bile enostavno presejane fe na naša tla. Dosedanja učna politika je daleč od resničnih potreb ljudstva. Zdaj bo v vse naše šole, od ljudskih do univerz, prišlo novo življenje, nova načela, ideje Antona Radiča, Naša šola se mora osvoboditi tujega vpliva, pribli/ati se mora življenju hrvaškega naroda, mora se tesno prilagoditi njegovi stvarnosti in njegovim potrebam ...« 17 milijonov dinarjev za zgraditev sred- nješolskih poslop J v vrh ki hannvin, je odo_ bril finančni minister. Med drugjmi bodo zgrajene iz tega denarja zenska gimnazija v Banjaluki za 5 milijonov d,narjev nova gimnazija v Priredoru za 4 milijone, za dograditev gimnazijskega poslopja v Bihaču Je namenjenih še 5 milijone, za dijaški konvikt pri nižje kmetijski šoli v Cazinu pa 500.000 dinarjev. Pred 21. leti na današnji dan je vkorakala srbska vojska v Sarajevo. To obletnico bodo danes v Sarajevu nadvse svečano proslavili. Sarajevska občina je izdala na občane proglas, v katerem jim klice, naj na današnji dan pokažejo svoja domoljubna čustva in naj dajo vidnega izraza svojemu veselju, da danes ztve ? svoji močni in nerazdeljivi Jugoslaviji. Kulturne, prosvetne in druge organizacije se bodo z godbami na čelu udeležile slavnostnega sprevoda g plamenicami. Jesenska umetniška razstava je bila odprta na današnjo nedeljo v Belgradn ob navzočnosti /upana Vojina Gjuričiča. Letos so se belgraj-ski umetniki prvič zedinili v tem. naj predložene slike izbere posebni ocenjevalni odbor. Na ta način so razstavljene res le najboljše slike, bvoja dela razstavlja osemnajst umetnikov, vseh umetnin je_ na razstavi 181, zavrnjenih pa jo bilo štirinajst slikarjev, ker so bila njihova dela slaba. Ocenjevalni odbor je pri izbiri gledal tudi na to, da bi bili na letošnji dvanajsti jesenski razstavi zastopani predvsem tudi mlajši umetniki, ki jih javnost še toliko ne pozna, vredno pa je pri tej priliki poudariti tudi soglasni sklep belgrajskih umetnikov, da bodo letos zaradi težjih razmer prodajali svoje stike ceneje, kot pa so jih lani. Umetniške slike bodo tako_ lahko kupili tudi tisti, ki niso preveč petični, slikarji pa bodo več prodali in bo tako za vse bolj prav. Neka| novih določil Ir Ilirske Bistrice poročajo, da so pred dobrim tednom občinski sluge raznašali občanom pozive-letake za zbiranje železa in sploh vseh kovin. Ob-8ine morajo zbrano gradivo poslati posebnim pokrajinskim odborom. V istem času pa je bila preko občin objavljena odredba, po kateri se morajo vsi hišni posestniki obvezati, da bodo najpozneje do 30. nov predložili načrte vseh stavb, ki so v njihovi posesti. Načrti bodo morali biti izdelani na posebnem papirju, ki ga bo prodajala država 6ama in sicer po tri Ure. Pretekli teden so bili nabiti po vseh občinah, vaseh in naseljih letaki za zbiranje koruze. Po tej odredbi ba lahko vsak kmet za domačo porabo obdržal naslednje količine koruze; 1.5 q na vsako osebo, 1 q na prašiča in 1 q na 10 kokoši letno. Vso preostalo koruzo bodo morali poljedelci oddati v državne zaloge proti primerni odškodnini. Gobe so včasih kaj nevarna jed Hudi krči so stresali tri ljudi, in sicer šestnajstletnega Leopolda Grižona, njegovo mater ter Marijo Živčevo, ko so jih pripeljali to dni v tržaško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili težko zastrupitev. Kakor so pripovedovali, so nabirali v gozdu pri Senožetih gobe, pa so jih nekaj nabrali za kosilo. Ker so ee pa na gobe premalo spoznali, so tako pojedli tudi strupene gobe. Zdravniki so jim nemudoma izprali želodce, kljub temu pa je njihovo stanje zelo nevarno. Pred goriškim sodiščem so stali Pred goriškim sodiščem sta bili 59 letna Marija Mislej roi. Primožič in njena hčerka Veronika iz Vrhpolja kaznovani na 3000 lir denarne kazni ter na plačilo sodnijskih in carinskih stroškov. — Finančni stražniki so namreč nekaj stikali okrog njune hiše, pa so našli pod podom v seniku 100 gr saharina. Mož, Henrik Mislej, je bil pri razpravi °Pr°KaT' 1695 lir denarne kazni je dobil dvajsetletni Ernest Furlan iz Rihemberka, ker je kuhal ZŽl11Na 780 lir denarne kazni pa je bil obsojen Bernard Kerševan z Doberdoba tudi iz istega razloga. Huda avtomobilska nesreča Pred kratkim se je pri Postojni zgodila huda avtomobilska nesreča. Iz Trnja proti Sv. Petru je vozil vojake vojaški kamijon, Po neprevidnosti zakoni Pmdaia 'takega'mošta In vin mora biti šoferja se je avtomobil na strmini, ko «o mu od-naznaniena občinskemu zdravstvenemu uradu. Sku- povedale zavore, prevrnil ter pokopal pod seboi pai s prošn;o pa je treba prinesti omenjenemu ura- , 40 vojakov. Nesreča je bila izredno huda, saj je vr a f ta* Ja1hX!1« 1- . filtriranje, žveplani«, pasteriziranje) t toliko, kolikor tega ne prepoveduje člen 3. omenienega Program radio Ljubljana Ponedeljek, «. nov.: T Jutranji pozdrav _ 7.06 V. povedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih »voku (plošče) — 12 Solisti (lahka glasba, ploščo) — 12.3' Poročila, objavo — 13 Napovedi — 13 93 Veseli kvarte — 14 Poročila — 18 Zdravstvo mladinske dobe: Živ Ijenjski pomen mladostne dobe (g. dr. A. Brecelj) — 18.20 Poljske skladbo (ploščo) — 1* 40 Mcsofint slov stvenl pregled (g. prof. Fr. Vodnik) — 18 Napovedi poročila — 19.30 Nac. ura: Goli Kr«, kraški bribi in planine našega juga (inž. Šalih Omanovič, Bgd) — 19.40 Objave — lfl.SO Zanimivosti — 30 PloSče — 20.4.' Pevski zbor drž. policijsko stražo ▼ Ljubljani — 21.311 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kad. orkester. Torek, 7. nov.: 1 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo vedi. poročila — 7.13 Pisan venček veselih zvokov (ploSčo) — 11 Sol. ura: Našo rudno bogastvo (vodi g. prof. Rafael Bačar) — 12 Vsakumu nekaj (ploSSe) — — 12.30 Poročila, objava — 13.02 Opoldanski koncerl Radij. orkestra — 14 Poročila — 18 Plesna glasba (plošče) — 18.41) Stari štajerski gradovi (g Leo Pel tauor) — 18 Napovedi, poročila — 10.20 Nac. ura: Prebivalci Perasta v 18. stol. (dr. A. Dablnovlč, Bgd) — 19.40 Oblave _ lfl.50 Deset minut zabav« — 20 Čajkovski: Uvertura 1812 (plošče vel. nimf. orkester) -20.30 Anton LeskoveT: fVira in nevera« (člani radij. Igral, družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V od; dih igra Kadij. orkester. Drugi programi du vzorec "mosta. Kdor bo prekršil ta doloSila, bo I prišlo pri njej ob življenje 5 rojakov 35 pa jih je strogo kaznovan. » bilo več ali man) hudo poškodovanih. »f nav čez izaro« Beseda o koroški ženi Zadnji »Koroški Slovenec« razpravlja o nalogah in vrlinah slovenske koroške žene in pravi med drugim: ... »Vse trpljenje, ki je tisočletju Slo preko naših tal, preko na&h družin In vasi ter našega slovenskega naroda, je konec koncev nosila naša žena. V trpljenju se razodeva vsa silovita življenj’ ska moč naše žene. česar mi možje ne homo nikdar razumeli in zamoremo s svojim hladnim razumom kvečjemu nemo občudovati, to je modrost naše žene, v kateri se trpljenje spreminja v blagostanj« poedincev, družinam in vsemu ljudstvu. Ni nas ob teb mislih strah tudi ne za našo narodno bodočnost, še varuje naša žena vse prvobitnosti slovanske žene, ša je vsa samo bitje s srcem, ljubečim in gorečim za vse lepo in plemenito, še se čuti kot otrok božjega stvarstva In kot delček narave. Nam možem, ki ■ svojim računarskim razumom le preradi gledamo nas same in nad seboj ne vidimo sonca in zvezd, in zato tolikanj razdiramo in ubijamo,_ sloji nasproti žena, nositeljica resničnega, vsega življenja. NaSe žene tudi danes še ni strah za našo slovensko bodočnost. Predobro sluti in morda celo ve, da ho naše narodno gorje poznim našim rodovom v blagoslov in dohrobit. Zato ne obupuje in ne tarna, marveč ostaja verna in zvesta Slovenka. T)a bi oslala še v bodoče, kakršno želimo: vsa Slovenska, v-,n ' ■'! ^venski list na fronti > Ko roški Slovenec« poroča; »Naš poziv, naj nam družine vpoklicanih vojakov dostavijo naslove mcw in fantov na bojiščih, je že v prvih dneh po izidu našel prav živahen odmev. Posebno matere vedo ceniti važnost domačega tiska za v fronti se nahajajoče. Tem potom odgovarjamo na nekatera vprašanja: List se dostavlja našim vojakom seve zastonj, tudi se ne ustavi družini, ki je naslov vposlala. Družine, ki bi rade ostale s svojim očetom, bratom ali sinom v stiku tudi po našem tedenskem glasilu in se še niso odzvale pozivu, naj to takoj storijo. Koroški drobiž Slovenski vojaki se oglašajo s fronte svojemu glasilu (Koroškemu Slovencu«) in dostavljajo: »Slovenski fantje tudi na fronti ne povešamo glavi« Dne 4. decembra se bo št«la v vsej državi vsa živina. Števci bodo beležili tudi število v_ mesecih: septembru, oktobru in novembru vrženih živih in mrtvih telet ter dotlej nebeleženih kolin. Rezultati bodo služili državi kot podlaga za ureditev gospodarstva z mesom in mastjo. Poleg živine se bodo štele seveda tudi svinje in drobnica. PuSkarska zadruga v Borovljah je končno dobila tudi državna naročila, zato se bo delavstvo med borovljanskimi »pileji« (puškarji) zopet povečalo. .v Selah so pokopali Janeza Keliha, po domače Mlečnika v Zvrhnjem kotu. Moža je pred 20 leti zasul plaz in od tedaj je živčno hudo trpel. Pokojnik je bil član načelstva Slovenske •posojilnice v Selah iti svoječasni vodja domačega zavarovalnega društva. Bil |e trdna slovenska korenina. Za domačo kolino je treba dovoljenja oblasti. Prosilec mora navesti točno število in živo težo za kolino določenih živali, obenem pa tudi število in starost oseb, ki pridejo v poštev v dotižnem gospodinjstvu. Cim pride dovoljenje za kolino, se ukinejo nakaznice za meso, mast, loj, rastlinsko mast in jedilno olje, Že izdane izkaznice se morajo takoj vrniti občini. Prehranjevalni urad nato izračuna iz mrtve teže, koliko časa se mora do-tična družina prehranjevati iz domačih kolin. Zaenkrat je predvideno 35 kg kolin na osebo za leto dni. Na Koroškem se ie po kmetih rabila doslej približno dvakratna količina lega, kar je predvideno sedaj, ponekod tudi več. — Prodaja uiosa in masti Iz domačih kolin je prepovedana. Celovško gledališče bo otvorieno v soboto, 4. novembra. Gledališče so med počitnicami preure-dili, odstranili so stojišča in nabavili nove kulise ter druge odrske potrebščine. Povei.aH »o tudi prostor za orkester. V tej sezoni bo na sporedu med drugim tudi Smetanova »Prodana nevestam V Labodski dolini Je orožništvo prijelo neko Dunajčanko, ki je nosila pri sebi okoli 800 jajc, katere je nakupila pri tamošnjih kmetin. Seveda je orožništvo jajca zaplenilo. Vsi Korošci med 18. in 45. letom so bili pozvani, naj se javijo pri pristojnem vodstvu nar.. socialistične stranke zaradi uvrstitve v formacije za predvojaško vzgojo. Ta poziv zadene vse tiste, ki doslej še niso bili klicani k vojakom, ali bili člani katerekoli milične formacije. Mariborski drobiž Maribor, 5. novembra. 2etev smrti. V bolnišnici ie umrla kletna gospodinja Buser Marija. — Na Meljskem hribu 12 je ugrabila smrt 76 letno prevžitkarico Rozalijo rras. — V bolnišnici je umrla Julijana Petitkovic, stara 30 let. — Naj počivajo v miru. > Povožen delavec na cesti. Na državni cesti v Košakih vštric tovarne mesnih izdelkov Wogerer so našli poškodovanega moža, katerega ie povozil neki avtomobil. Bil je to Vinko Hart. ki je irnel precej hude poškodbe na glavi. Poklicani so bili mariborski reševalci, ki so ga zapeljali v bolnišnico. .. _ 40 baterij ukradel. Trgovski, vajenec Franc Kranjc je na Grajskem trgu za hip postavil svoj dostavni koš na tla ter Šel v hišo k neki stranki. Ko se je vrnil nazaj, je opazil, da muJe zmanjkal zavoj s 40 baterijami za žepne električne svetilke. —- Druga »električna« tatvina je bila izvršena včeraj v mariborskem gradu. Elektromonterju Cirilu Penku je nekdo izmaknil 250 din vreden električnemu je bilo to napoti? SSK Maraton ima v Ulici 10. oktobra na hiši Spodnje, stajerske ljudske posojilnice svojo izložbeno omarico, v kateri ima razne propagandne slike. V pretečem noči je neznanec to šipo razbil. Policijski stražnik, ki je v bližini patruljiral, je slišal žvenket ter šel za razbijačem, vendar ga ni mogel dohiteti. Ujeto ladjo »Jurko Topič«, ki je pred začetkom sedanje vojne med Nemčijo ter Francijo in Anglijo odpeljala iz Splita boksit, namenjen v Nemčijo, so zdaj Angleži izpustili in je odplula v Amsterdam, odkoder se bo vrnila v domovino, seveda‘brez tovora. Angleške ladje so jo prijele v Gibraltarju, nato pa jo čez nekaj dni z nekaj drugimi ujetimi ladjami odpeljale v Anglijo, član njene posadke, neki Jozevič, je zdaj pisal svojim staršem v_ Split pismo, v katerem med drugim pravi da je pot od Gibraltarja do Anglije trajala celih 10 dni. Divjal je strahovit vihar, luči pa so morale biti vse pogašene Na ladji so bili trije angleški častniki in osem mornarjev, ki so se jim naši mornarji pokorili. Spremljevalnih ladij je bilo kar 33 in so plule v tesno strnjeni črti. Spredaj, zadaj in ob straneh so plule vojne ladje, pred in nad njimi pa so poleg tega še stražila letala. Razen angleških rušilcev sta jih spremljali tudi dve francoski torpedovki in en poljski rušilec, ki ie pobegnil Nemcem iz Baltika ter se priključil angleškemu brodovju. Posadka je preživela na tej poti težke trenutke, posebno še, ko se je ves čas bala napada nemških podmornic. Vsi so imeli pri sebi rešilne pasove. Ponedeljek, 6. novembra: Belgrad: 19.40 Albanske narodne — 20.10 Evripidova tragedija »Ilekaba« — 21.40 Komorni koncert — 22.10 Anita Mezetova poje — Zagreb: 20 Lbotkove skladbe — 21 Zabavni koncert _ Sofija: 20 Čajkovskega peta simfonija — Ankara: 18.30 Turška glasba — 19.15 Ork. koncert — Berominster: 19.130 Zabavni koncert — 21 Izseljenska oddaja — Budimpešta: 20.10 Čajkovskega patetična simfonija — 22 Zabavna glasba — Bukarešta: 20 Zbor, orkester in solisti — Hilversum: 20.15 Ork. koncert — Stock-Uolm-Hoerby: 20.56 Potpuri — 22.15 Dvorakove skladbe — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Simf. vokalni koncert — Rim-Bari: 21 Sim. vokalni koncert — 2f2.10 Violina — Florenca: 20.80 Operetni cečer — Reykjavik: 21.40 Vok. koncert 22.20 Narodna glasbi _ Riga: 21.10 Pianino — 22.15 Mozartova opera »Ugrabitev iz Ser a ji a < Sottens: 20.16 Opereta »Balalajka«. Obvestila Drevi bo r veliki tilhanmonični dvorani eden največjih in najpomembnejših letošnjih koncertov. Nastopil bo slavni pol jeki pianist Ignac Friedman ■n izvajal naclednji koncertni spored: Bach-Busoni, Chaconn«: Chopin: Nokturno, Poloneza, Fantazija, mazurki, Tri etude; Schumann: Fantazija v C-duru in Liszt: Venezia c Napli. Friedman je po-ji. "erewskega največji poljski pianist sedanja dobe. Njegov koncert je izreden dogodek v našem koncertnem življenju, zato vabimo in opozarjamo na nocojšnji, klavimki večer ob 8 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic je V knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Prenosa po Radiu ne bo, Obvestilna služba drultva Rdečega križa. — Z ozirom na naše obvestilo, ki so ga priobčili listi pred kratkim v zadevi informacij o osebah, ki se nahajajo v vojskujočih *e državah, sporočamo interesentom, da. je poslal Glavni odibor Dravskemu banovinskemu odboru društva Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2-II, primerno it«o vilo obrazcev za informacije glede teh oseb. Interesentom se ni potrebno več obračati na Glavni °“P°r -Rdečega križa v Belgradu. temveč lahko dobi' vajo te obrazce pri Dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa. Interesenti izven Ljub-jane naj pošljejo za doposlane formularje aiam-ko za 25 par. Tečaj za spremljevalke In oskrbovalke otrok, kf ga priredi mestni odsek za zaščito otrok s po močjo mestnega fizikata. so prične v jx>nedeljel; 0- t. m. ob 19.30 na šentjakobski šoli. Pouk bo ob isti uri v istih prostorih »sak ponedeljek, sredo in pelek ter bo točaj trajal kake tri tedne. Ce b > dovolj prijavljenk, bodo enaki tečaji še za okraje Vič, Moste, Bežigrad in Šiško na ondolnih šolah ter prijave za udeležbo sprejemalo upraviteljstv;i tamkajšnjih ljudskih šol. Tečaji so poljudni in vsakomur doslopni ter brezplačni. Koristili bodf vsaki ženi ne glede na to. če bo izselitev otrok sploh kdaj potrebna ali ne. Jugoslovanska katoliška esperantska lfga obvešča svoje člane, da se vrše redni sestanki ligo vsak četrtek od 8—9 zvečer v prostorih Somškove družbe. Aleksandrova cesta 10 (skozi dvorišče I. nadstr.). Esperantski tečaj za začetnike se prično v zgoraj imenovanem lokalu. Vpiše se lahko šo vsakdo. Učaina nizka. L|ubl|ansko gledališče Drama — Začetek ob 20: Ponedeljek, 6. novembra ob 15: »Antigona«. Predstava za klasično gimnazijo. Torek, 7. novembra: Zaprto. Sreda, 8. nov.: »Hudičev učenec<\ Red Sreda. Četrtek. 9. novembra: > Antigona t. Red Četrtrk. Petek, 10. nov.: »Neopravičena ura• 9. ŽAK 1 1 0 5 11:16 2 „ 10. Zemun 6 0 1 5 4:22 1 rt Znanje je zagrebške »purgerje« je danes spet prihitelo gledat rekordno število gledalcev. — Na kakšnih 2000 so jih precenili tisti, ki so močni v Tačunanju. Nemara, da se niso zmotili. Dan je bil pust. igrišče blatno in za igro težavno. Ljubljančanom izleti in sprehodi danes niso dišali, zato so šli — nekateri prav po dolgem času — spet enkrat na nogometno igrišče. Vesela srenja je nestrpno pričakovala dogodkov — marsikdo s tihim upom v srcu. v smislu tistega, tako varljivega reka: žoga je okrogla. uw Že ob pol dveh so prihiteli' na teren najmlajši »Štefeki«, up in nada Gradjanskega in vsega nogometnega Zagreba. Kmalu za njimi pa se je prikazal tudi ljubljanski belozeleni drobiž. Gradjanski (jun.) : Ljubljana (jun.) 3.2 (2 sl) Jnniorji Gradjanskega so že po prvih potezah prevzeli iniciativo in so potem skoraj do kraja prvega polčasa krepko pritiskali na ljubljanski gol. Mladi »purgerčki« so pokazali, da rasto na dobrih tleh. da so v dobri šoli in da pridno opazujejo svoje starejše tovariše. Lepo so kombinirali, prav naglo prodirali in brez velikega premišljevanja streljali na ljubljanski gol. kadar se je le pokazala kakšna ugodna prilika. Naglo so zabili dva gola ter tako prišli v vodstvo z 2:0. Šele potem so se mladi Ljubljančani malo ogreli in sami začeli krepko napadati. In res se jim je posrečilo znižati na 2:1. Kljub nekaterim prilikam in kljub močnim pn- zauevunjcui ujuu.j»uw«u. V drugem polčasu se je slika spremenila. Mladi Ljubljančani so pritisnili že skraja izredno živahno in so iniciativo obdržali prav za Pr?Y skoraj do konca, z malimi izjemami seveda. Vendar pa je bila »purgerčkomc sreča naklo-njenejša. Povišali so na 3:1 in šele nato je Ljubljana znižala na 3:2. Pravičen bi bil rezultat 3:3. Sodil je g. Mrd jen, na katerega so se često izlivali pljuski ljudske nemilosti iz globoke in obsežne golide. Gradjanski ! Ljubljana 5:1 (1:1) Tekma se je končala s 5:1, z visokim rezultatom, ki ibi se ga prav gotovo ne bil nadejal nihče, kdor je gledal drugo polovico prvega polčasa, ko je Ljubljana prevzela generalno ofenzivo in so bile vrste zagrebških »purger-iv do kraja razbite, treh popoldne so »purgerji« nastopili po Antolkoviču po krasnem prostem strelu (čez zid polvisoko v levi kot) 1:1. ro odmoru spet napade Ljubljana, ki je zlasti po Wolflovem odhodu, pa tudi že prej, igrala v prvem polčasu silovito in sijajno. Toda »purgerji«, ki spet nastopijo kompletni, z MVolf-lom. čilim kakor bi se mu ne bilo nič zgodilo, se ne dado zmesti. Od minute do minute postaja njihova premoč očitnejša, dasi se Ljubljančani ogorčeno branijo. Učinkovite in presenetljive kombinacije jih prinašajo neprestano pred ljubljanski gol, kjer pokažejo, kako se je treba pred vrati plasirati in paziti_ na priliko. Posledice premoči se počasi začenjajo javljati. V 10. min. LeSnik po Gomezelovem kikserju in po nesporazumu ljubljanske obrambe, postavi na 2:1, V 24. min. Wolfl zelo lepo poviša na 3:1. Že je odplavalo upanje po izenačenju, prijem nepopustljivih klešč je bil po- nad Matekalom: sodnik je ukazal enajstmetrovko — vratar jo zabije vratarju, Glaj laser strelja namreč zadnji gol 5:1 v 43. minuti. Takoj nato sodnik g. Bažant, ki je sodil sicer objektivno, toda z napakami v presoji foulov in prednosti, zaključi to zanimivo, borbeno in napeto tekmo. Gradjanski je pokazal zrelo, tehnično, taktično in kombinatorno imenitno igro kljub izredno težavnem terenu. »Purgerji« so danes resnično v veliki formi. Njihova obramba je odlična, oba branilca sta na mestu; danes je bolj ugajal Suprina s svojimi naglimi in učinkovitimi posegi. V halfliniji je Jazbinšek »stražil« Grintala kakor pri Ljubljani Gomezel Lešnika. Oba stranska halfa sta pridno in uspešno zavirala naš napad ter pomagala svoji obrambi in napadu. Boljši je bil Jutt — ne samo zato, ker je imel proti sebi šibkejši, hromi del ljubljanskega napada. »Purgerski« napad je delal odlično, z izjemo Matekala, ki je bil precej medel. .... Ljubljana je imela v ožji obrambi soliden zid kljub temu, da je Stanko, ki si od blesure še ni opomogel, v drugem polčasu dokaj popustil. Lindtner je bil odličen, prav dober tudi E1 jev« prav do kraja razbite. Qb treh popoldne so i,— o--*, v tejle močni postavi: Glaser, Suprina, Beloše-vič, Brozovič, Jazbinšek, Jutt, Zalant, Antolko-vič. Lešnik, W6lfl, Matekalo. Ljubljana pa je ostavila danes naslednjo svojo enajstorico: ^indtner, Ceglar, Bertoncelj Stanko. Boncelj, Gomezel, Šercer, Smole, Cankar, Grintal, Lah, Erber. Potek: Ze v drugi minuti je Erber po nerodnem strelu zapravil krasno šanso za gol. Skraja sta moštvi izmenoma v- napadu, nato E a se pričenja uveljavljati velika tehnična in ombinatorna premoč zagrebških mojstrov. Pokaže in potrdi se, da so »purgerji« trenutno resnično v veliki formi. Napad za napadom se vali pred ljubljanska vrata in Lindtner se mora večkrat izkazati s tvegano, pa zanesljivo obrambo. Nekajkrat tudi ljubljanski napad ■ • ” ■' ' ‘J Šer- u, ta _ 1_____________________ Crber se spusti naglo po krilu, lepo zavije in strelja na splošno začuaenje 1:0 za Ljubljano. Žoga je bila lahka in Glazer bi jo bil moral ubraniti. Ogromno navdušenje se razlegne po igrišču. Ljubljana ima kmalu nato še dve krasni šansi. ki pa obe gresta po smoli in po nerodnosti rakom žvižgat. V 36. min. se Wolfl zakadi proti Lindtnerju, pa pade tako nerodno, da ga odpeljejo z igrišča. V zadnji minuti prvega polčasa (prav za prav je bilo to že v 48. min. — •todnik je bogve zakaj podaljšal polčas!) pade ogrozi Glazerja. V 16. min. pride žoga do Šercerja, ki strelja lepo parabolo proti Lahu. ta pošlje h Grintalu, ki postreže Erberja. Erber na centerhalfu. Prav dober je bil tudi Šercer, čeprav ne vselej. Boncelj nekako ni imel svojega dneva. V napadu je bil prav priden Lah, Grintal že ne toliko, vrhu tega pa so ga še pridno stražili. Erber je nekaj reči lepo izvedel, je pa še precej pod svojo odlično spomladansko formo. Desna stran napada je bila Ahilova peta moštva. Cankar in Smole sta ob močnih, rutiniranih nasprotnikih in ob izredno težavnem terenu skoraj popolnoma odpadla. Pokazalo se je zlasti v drugem polčasu, kako potrebna bi bila na njihovih mestih dva robustna ali vsaj trdna igralca. Občinstvo s tekme ni odšlo razočarano. Spominjalo se je, da je Gradjanski trenutno moštvo, ki zna pomesti in odpraviti še drugače močan klub kakor je naš domači ligaš. Videlo pa je tudi, da so se naši igralci potrudili, kolikor so le mogli. Vsaki volji pa so, kakor drugod, tako tudi v nogometu, postavljene meje. Hrvatska veslaška zveza — ustanovljena Zagreb, 5. novembra. Tu je bil danes občni zbor hrvatskih veslaških klubov, ki so ustanovili svojo Hrvatsko veslaško zvezo. Občnega zbora se je udeležilo 11 klubov. Sprejeli so osnutek pravil, ki so ga izdelali zagrebški klubi. Splitčani in šibeničani so izjavili, da prepuščajo sedež Hrvatske veslaške zveze za prihodnji dve leti Zagrebu. Soglasno je bil nato izvoljen novi odbor: predsednik Jurij Stipetič, podpredsednika dr. Ivan Lorin in inž. Kaliterna iz Splita, tajnika Novak in Cvijetič iz Zagreba, blagajnik Horn. Hašk : Split 1:1 (1:1) Zagreb, 5. novembra. Tu se je danes na igrišču Ilaška odigrala ligina tekma med zagrebškimi akademiki in splitskimi delavci. Splitu, ki v zadnjih tekmah ni pokazal bogve koliko, se je danes posrečilo vzeti na tujem igrišču svojemu nasprotniku eno točko. Že tnkoj v začetku so Splitčani pokazali močno igro ter vzdržali tempo vse do konca. Hašk danes ni bil posebno odličen. Splitčani so že od vsega početka preprečili znano igro »kratkih žog« in tako pripravili zmedo med Haškovim moštvom. Hašk je poleg tega moral tudi nastopiti brez nekaterin svojih dobrih igralcev. Kljub temu pa bi mogle doseči obe točki, da ni Hitrec imel tolike smole pri streljanju. Oba gola sta padla že v prvem polčasu, in sicer najprej za Hašk iz kombinacije Mcda-rič-Hitrec-Duh, nato pa za Split, ko je Bakoti z ostrim udarcem stresel nasprotnikovo mrežo. Tekmo je sodil g- Šmid iz Osjeku s precejšnjo negotovostjo. Slavija (Varaždin) : Sašk 2:1 (1:1) Varaždin, 5. nov. Tekma med varaždinsko Slavijo in sarajevskim Saškom se je končala z izidom 2:1 za Va-raždince. To je prva zmaga Slavije na tem prvenstvenem tekmovanju. Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje. V prvem polčasu je hila Slaviia boljša ter je že v tretji minuti dosegla po Mar-tinoviču vodilni col. V glavnem je igra potekala na Saškovi strani igrišča. Terralci Saška^so bili sicer precej požrtvovalni, toda preveč počasni in tudi niso pokazali posebnega tehničnega znanja. V 30. minuti je KoroSec po dobro zamišljeni kombinaciji podal žogo Muradoriju, ki jo je učinkovito poslal v Slavijino mrežo, s čemer je bilo razmerje golov izenačeno. Potem je padel en gol za Slavijo, ki pa ga sodnik ni priznal zaradi ofsidea. V drugem polčasu ie Siavna nadalievala s hitrimi napadi ter bila spet v premoči. Vendar je zaradi dobre obrambe Saška do 4a minute ostalo razmerje golov nespremenjeno, tedaj pa je Koprivniak postavil končen rezultat za slavijo. Igra je bila zelo živahna, a kljub temu ne surova. Sodil jo je Jirašek. Slavija (Osijek) : Goscerdia 2:1 (polčas 2:1) Osijek. 5. novembra. Na igrišču osiješke Slavije se je odigrala danes prvenstvena tekma med osiješko Slavilo in zagrebško Concordio. Domači so zmagali z 2:1 (2:1). Obe moštvi sta predvajali precej enako močno igro in bi ustrezal neodločen izid. Zelo razmočeno igrišče je onemogočalo lepšo igro. Pa tudi med tekmo je ves čas deževalo. V prvem polčasu je Slavija z odločnim napadom po Lokošku dosegla vodstvo. Concor-dja je kmalu uredila svoje vrste in po Bedi izenačila. Toda Slavijin igralec Gcrgec je po sami kornerjevi črti poslal visoko žogo in na veliko presenečenje je ta žoga obtičala v mreži. S tem je postavil tudi končno razmerje. Tekmo je sodil g. Abdiju iz Osijeka. Pozor! Z uspehom zdravim na katerikoli natin pokvarjene nohte in odstranjujem kurja očesa brez krvi in boletin v kopališču hotela Slon. Te stroke sem se izučil v inozemstvu, kjer sem jo tudi ie več let uspešno izvrševal. Priporoča se Dekanič Slavija (Sarajevo) — Zemun 2:0 Sarajevo, 5. novembra. Tekma med tukajšnjo Slavijo in Zemunom se je odigrala na igrišču Slavije ter je potekla v premoči domačinov. Slavija je s to tekmo dobila dve novi važni točki ter prišla med prve tri klube v prvenstveni tabeli. VojvocHia — Jedinstvo 3: f Jugoslavija — Gradjanski (Skoplje) 4:1 Belgrad, 5. novembra. Danes popoldne ob tričetrt na eno se je pričel na igrišču Jugoslavije dvojni spored prven- stvenih tekem v srbski ligi. Ker je ves dan pihala močna košava, se je na igrišču Jugoslavije nabralo le okoli 1000 gledalcev, ki so v hudem mrazu gledali neregularno igro, kajti ves čas je veter dajal smer žogi. V prvi tekmi je Vojvodina zasluženo premagala Jedinstvo. Ta zmaga je v glavnem plod izvrstne igre igralcev Požege, Nikoliča in Rodiča. Novosadčani zelo lepo napredujejo ter bodo v prihodnjih tekmah gotovo popravili svoj položaj. V drugi igri je Jugoslavija z boljšo tehniko zasluženo premagala žilave Skopljance, od katerih je belgrajsko občinstvo pričakovalo učinkovitejše igre. — Tekmo med Vojvodino in Jedinstvom je sodil g. Kario iz Sarajeva, drugo pa g. šibašič. Bata (Borovo) — Bask I: I Borovo, 5. novembra. Belgrajski Bask je danes gostoval v Borovem ter je prinesel nazaj eno točko. Bata s svojo igro ni zadovoljil in je občinstvo razočarano odšlo z igrišča. BSK — 2AK 3:1 Subotica, 5. novembra. Bivši državni prvak BSK je z lepo igro zasluženo zmagal nad tukajšnjim domačim Zakom. Tekma je potekala ves čas v premoči BSKa, ki je nastopil v popolni postavi, le Božovič, ki je kaznovan, je manjkal. SK Maribor — Gradjanski (Čakovec) 1:0 (0:0) Čakovec, 5. novembra. SK Maribor je odigral danes svojo prvenstveno tekmo v Čakovcu proti tamkajšnjemu Gradjanskemu ter je zmagal z 1:0. Zaradi dežja, ki je padal vse dopoldne, je bilo igrišče zelo razmočeno, s čemer je bila igra precej otežkočena. čakovečki SK — Rapid (Maribor) 4:3 (2:2) Maribor, 5. novembra. Danes je bilo odigrano v mariborskem okrožju Ljubljanske nogometne podzveze dru go in zadnje kolo spomladanskega dela prven stvenega tekmovanja v letošnji sezoni. V Ma- riboru sta se srečala čakovečki SK in mariborski Rapid. Obe moštvi sta pokazali precej dobro in sem pa tja tudi lepo in zelo fair igro. Čeprav je Rapid v drugem polčasu vodil s 3:2, je na koncu moral kloniti. Rapidova krilska vrsta je preveč obrambno igrala, kar je imelo za poslenico, da napad ni dobil dovolj žog. Bila pa je to drugače izrazito prvenstvena igra. Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljubljane. Prihodnjo pomlad se bodo tekme nadaljevale. Sedanje stanje je naslednje: Čakovečki SK 12. Železničar 7, Maribor, Rapid, Gradjanski vsak po 6, Mura 3 točke. Tekme za prvenstvo LMF Hermes — Reka 7:1 (6:0) V Ljubljani sta bili danes dve tekmi za prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze. Dopoldne ob desetih sta se srečala na igrišču Ljubljane Hermes in Reka. Vičani so poslali na igrišče prav čudno moštvo. Izmed enajstih igralcev sta igrala pri Reki samo dva Igralca iz prvega moštva, ostali pa so bili juniorji in še celo nekateri seniorji, ki že bogve koliko časa niso igrali kake prvenstvene tekme. Razumljivo je, da zaradi te-ca "‘Škarji niso imeli preveč težkega dela z zelo slabim nasprotnikom. Zlasti v prvi polovici igre so gospodarili na igrišču kakor so hoteli. V tem delu igre so^ zabili tudi toliko golov, da je bila usoda Reke že čisto zapečatena. Viški juniorji so se v drugem delu tekme žilavo borili in tako preprečili pravo katastrofo golov za svoj kjub. V tem delu ie Reka dala tudi «voi častni in hkratu zelo lep gol. Tekmo je sodil dobro k. Vrhovnik. Jadran — Svoboda 3:1 (1:0) Istočasno dopoldne je bila na igrišču Jadrana tekma med Jadranom in Svobodo. Igrišče je bilo zaradi ponočnega deževja tako razmočeno, da je bila regularna igra skoraj nemogoča. Na igrišču je bilo namreč polno luž in blata, ki je neprestano ustavljalo žogo. Na tem terenu se je najprej znašel Jadran, ki je forsiral popolnoma pravilno igro dolgih pasov. Svoboda se v tem terenu ni znašla in je skušala s kratkimi pasovi po notranjem triku priti pred Jadranov gol. Taka igra pa Svobodi ni mogla prinesti uspeha, dasi v polju ni bila tako izrazito slabša od svojega nasprotnika kakor kaže rezultat. S svojo zmago pa si je Jadran v prvenstveni tabeli močno pomagal naprej. Trkmo je sodil g. Mrd jen. Vič : Mladika 4:4 Na igrišču Mladike je danes dojjoldne nastopil novo ustanovljeni klub SK Vič proti Mladiki. Po lepi in zanimivi igri se je tekma končala neodločeno z rezultatom 4:4. SK Reka je torej v svojem okolišu dobila krajevnega rivala, ki jo bo skušal prehiteti. Zadnji čas je, da si Reka uredi svoje vrste, da ne bo nastopala pri važnih tekmah z na hitro skupaj zmetanim moštvom, kakor je bil slučaj to danes. Plenarna seja Jugoslov. olimpijskega odbora Zagreb, 5. nov. Jugoslovanski olimpijski odbor je imel danes plenarno sejo, katere sodeli posameznim zvezam za olimpijado jx>dpora 42.500 din. Berlin : Sofija 4:2 V Sofiji je bila danes odigrana pred I8.(«H) Tintrometna tekma m V Sofiji je bila danes odigrana pren IH.IK gledalci medmestna nogometna tekma med reprezentancama Berlina m Sofije Zmagal je zasluženo Berlin z rezultatom 4.2 (2:1). Slovensko-hrvatska liga: LJUBLJANA Ljubljana : Gradjanski 1:5 ZAGREB: Hašk : Split 1:1 VARAŽDIN: Slavija : Sašk 2:1 Srbska liga: OSIJEK: Concordija : Slavija 1:2 BELGRAD: Jugoslavija : Gradjanski 4:1 Jedinstvo : Vojvodina 1’’ SUBOTICA: BSK : ŽAK 3:1 BOROVO: Bata : BASK 1:1 SARAJEVO: Slavija : Zemun 2:0 7- intnaloTaiiRkn tiskarn« » Llnhllanl: Jole Kramarič. — Izdajatelj: In* J«*« Sodja. — Urednik: Mirko f R"knpi8o» vračam«. 3on< Uhak nak defatvnik #b U. Mesečna naročnina 18 din, m lnotemstro 85 din. Uredništvo; Kopitarjeva nliea 6/I1L Teleloa 4001 do 4005. Uoravas Konltarieva ca ^