UEtDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pcfoldne vsak dan razen nedelj in piaznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo	'	:	:	;
NAROČNINA	: celoletna	po pošti ali	s pošiljanjem	na dom	za
Avstro-Ogrsko in Bosno K 21,60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : :	ostalo	inozemslvo	in Ameriko	celoletno	K 36'—.	:	;
Fosamezne	številke po 8	vin.
ZAKJA Izhaja v&ak dan razen nedeljo In praznlkot .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	•,	•.	•
l/PRAVNISTVO is,*, aahaja v RtlenNnpovi »dlet «, 0., Ja nraduje za itranke od 8. do 2. dopoldne In od rt. do *. imfa/ Inserati: enoatopnn petHvntfca 50 riu., l ouojen proator, ;-oal*ai " in reklame <0 vin. — InMiale sprejema nfr*\BSiTO.
Nefrankirana ali prana lo (rauklr«na pisma *e ne «preiemajc
'	Reklamacije	Bata	to	j>oMnine	proste.	- ■ — —
Stev. 545.
V Ljubljani, v torek dne 1. aprila 1913.
Leto 111.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in «iane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna.................................K	21 60
polletna....................................  1080
četrtletna..............................  ,	540
mesečna........................................180
Za Nemčijo:
celoletna.................................K	2640
polletna..................................„	13-20
četrtletna...................................  660
mesečna.......................................220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo »Zarje* v Ljubljani.
Sprava ali boj.
Zmeniti se moramo o prijateljih delavcev, katerim se ne more očitati hinavščina in potuhnjenost, o ljudeh, ki so delavcem res prijazni in jim žele boljši položaj, ki pa niso njih politični pristaši in sobojevniki, temveč imajo o potil), po katerih naj delavstvo hodi, lastne nazore. Do-je takih nedvomno dobrih ljudi, poznavajočih vsaj po zunanje žalostni položaj proletariata, mehkočutnih in usmiljenih, ter polnih dobre volje, da bi pomagali. Nastop socialne demokracije jim je odprl pogled v doslej neznan svet in zgrozili so se nad strahotami, skritimi v družbi kapitalizma. Beda in krivice jim vstajajo pred očmi; stradanje opažajo in prezgodno umiranic, izkoriščanje žen in otrok vidijo, hiranje in bolehanje in obup... Pa jim stisne dušo, in očitno jim postane, da je potrebna izprememba razmer.
Zakaj se ne pridružijo dclavcem. da bi pomnožili njih vojsko in pospešili zmago? Zakaj stoje na osamljenih stališčih, odkoder dajejo dclavcem dobre svete?
Večinoma so, to ljudje dobrega srca, predobrega, in boj jim je zoprn. Nadvse ljubijo mir ju	zato	pa jjm ne ugajajo sredstva, ki jih
rabfj° delavci v svojem boju, niti boj sam. Mirnim rotom naj izkuša proletariat doseči boljše mezde, in sprave z delodajalci naj išče.
Človek se ne more jeziti nad temi prijatelji, kajti vse, kar pravijo, jim prihaja od srca in polne dobrote so njih duše. Ali njih nauki so nevarnejši kakor sovraštvo odkritih nasprotnikov; 'delavec, ki ga omamijo sladke besede, postane ovira vsemu resnemu in prevdarjenemu delovanju svojih tovarišev. Dvojno velja tukaj znam vzkiik: »O bog. obvaruj me prijateljev, sovražnikov se obvarujem sam!<<
Dobro srce in blaga duša sta vse hvale vredna; ali v praktičnem življenju štejeta malo in včasi nič, ker ne moreta nadomestiti tistega, kar je pre(} vsem potrebno:	Znanja
in razumevanja. Delavsko vprašanje ni stvar sočutja in usmiljenja. Delavci ne mislijo, da so podjetnikHjudje iz posebnega testa, postavljeni
MAKS VVINTER;
v-
Živo srebro.
' (Dalje.)
Idrija, rdeče mesto.
Ker smo se že precej seznanili z živim srebrom in ker tudi vemo, kako previdno da se moramo bližati vodnemu srebru, kakor je imenoval prvotno živo srebro grški zdravnik Dio-scorides, ki je, raziskujoč, potoval z armado Rimljanov v prvem stoletju po Kr. r. po deželah. S tem imenom je hotel povedati, da je živo srebro tekoče, ne pa, da se nahaja v vodi, kakor so ga bili najprej našli v Idriji. Pravljica nam pripoveduje zgodovino odkritja živega srebra v Idriji. Na majhnem griču sredi mesta stoji kapela. Na tem mestu so pred več kakor štiristo leti odkrili idrijske zaklade živega srebra, lam je stanoval sodar, ki je postavil neki večer razsušen škaf pod studenec, da bi se napel. Ko je zjutraj šel po škaf, tedaj je bli-Ščalo na dnu škafa čisto srebro v oki oglih kepicah, ki pa so se mu spolznile iz rok, ko jih je hotel prijeti. Vzel je zaklad in odšel v Škofjo Loko h brižinskemu škofu; ali škofov vojščak tako pripoveduje pravljica — je izvabil sodarju skrivnost in začel na lastno pest iskati zaklad in ga prodajati. Že leta 1500 je bil izčrpan zaklad, ki je ležal skoraj vrhu zemlje in sedaj so zasekali prvi rov v goro. Antonov rov, kateri še dandanašnji vodi v podzemeljsko mesti v katerem so žal le mestoma močnejše žile tei uordeče cinobrove jeklene rude, v katerem Je v tenkih žilah in žilicah vs*povsodi raztresena dragocena ruda in tudi kovina. Več kakor en miljon centov kamna in rude spravijo rudarji na dan iz jame, v katero vodijo štirje rovi 'do 333 metrov globoko in na vse strani so pre-rili goro v trinajstih črtah, druga vrh druge, in od glavnih črt so izkopali ceste, zdolbene s svedri, krampi in kladivi. Iščoč rdečkasto rudo so postali sami »rdeči«, ljudje, ki spoznavajo, in z njimi, po njih Je postalo tudi mesto rdeče, ki mu sveti beli dan, mesto vrh zemlje, ‘drija. za Ljubljano največje mesto na Kranjskem. Od
na svet z vsemi grdimi in slabimi lastnostmi in tiranizirajoči delavstvo iz same objesti. Da se najdejo taki eksemplari med kapitalisti, je dejstvo, ki ne premoti delavcev, vedočih, da je izkoriščanje utemeljeno v gospodarskem sistemu, ki navaja delodajalce na najbrezobzirnejše izrabljanje delavskih moči.
Sprava — to je jako simpatična beseda. Ali zakaj je naši prajatelji ne priporočajo izkoriščevalcem? Saj je verjetno, da bi jo tisti, ki hočejo zboljšanja, radi sprejeli, ako bi jim koristila. Gospodarji trdijo, da zahtevajo delavci žrtev od njih; prijatelji razumevajo, da potrebujejo delavci več kakor imajo, torej da so takozvane žrtve delodajalcev neizogibne. Logično bi bilo torej, pridigati spravo tistim, ki je ne marajo. Zakaj prijatelji ne poskusijo tega? Ali gospodarji nočejo slišati ničesar o spravi, in brezuspešnega dela se prijatelji ne marajo lotiti.
Delavcem očitati nespravljivost, je sploh krivično. Vselej ponudijo gospodarjem spravo, preden začno boj; a skoraj redno jo zavrnejo delodajalci.
Ali bolj resen, kakor to očitanje, je nauk o zmernosti. Tudi glede njega bi lahko rekli, da so prijatelji zgrešili adreso. Tudi zmernosti manjka podjetnikom, ki hočejo imeti od dela vedno kar največji profit, a delavcem ne privoščijo niti te, ga kar je neobhodno potrebno, da si le ohranijo obstanek, ravno tako, kakor zavračajo delavce, ki pravijo, da imajo od lastnega dela pravico zahtevati vsaj toliko koristi, da bi lahko človeško živeli. In vendar je med temi gospodarji dosti takih, ki ne morejo gledati, kako se kolje piščanec in ki se lahko razjokajo nad bedo pohabljenega berača.
Vse tisto, kar razni dobri prijatelji svetujejo, so delavci že poskusili in če stoje danes na stališču boja. so jih tja privedle izkušnje.
Razredni boj je utemeljen v- razmerah, ki so močnejše kakor nagnenja ljudi. Iz najblagohot-nejšega človeka napravijo gospodarske razmere lahko brezobzirnega tirana; vsi nauki različnih ver, vsa lična načela so brezmočna, kjer govori sila razmer. Njih moč je tako velika, da obveljajo na njihovih tleh zrasli nazori celo še tedaj, kadar so postali izkoriščevalcem samim škodljivi. Gospodarji so se navadili zavračati delavske zahteve, ne da bi jih sploh resno in natančno preiskali in pretehtali; zavračajo jih, ker so delavske, in ker se je pri njih učvrstilo mnenje, da škoduje podjetnikom, kar delavcem koristi. Gospodarji se zgražajo nad razrednim bojem, a sami stoje tako čvrsto na njegovem stališču, da ga niti tedaj ne zapuste, kadar bi jim to koristilo.
Po vsem svetu se bojujejo delavci za skrajšanje delavnega Časa. To je predvsem kulturna zahteva, potrebna, da se omeji brezposelnost, kar je nujno potrebno, da je človek lahko človek. A nobeni zahtevi se delodajalci ne upirajo tako kakor tej. Primitivni so njih računi; oni pravijo: Ako izdela delavec v eni uri množino x tedaj izdela v osmih urah osemkrat x, v desetih desetkrat x, v dvanajstih pa dvanajstkrat x. Torej je treba ohraniti dolg delaven čas, da ima indusrija več koristi. Račun je popolnoma napačen. V Konigsbergu na Nemškem so pred leti vpeljali osemurni delavnik v plinarni. Ker se je
poletja leta 1911 ima Idrija socialno demokratično upravo in še mladi, delavni župan Ivan Štraus je mož na svojem mestu. Vsled bolezni je nesposoben za delo v jami, kjer je garal petnajst let in je že sedem let z letnimi 200 K »provizioniran« in tako je dobil čas, da lajša trpljenje svojih bratov. V strokovni in politični kakor tudi v gospodarski organizaciji je stopal naprej, dokler mu ni zaupanje njegovih bratov in idrijskih meščanov izročilo najvišjega častnega mesta. Prvi socialno demokratični mestni poglavar na Avstrijskem in za enkrat tudi šc edini! Pač so socialni demokratje priborili k tretji razred, ali ta zmaga je bila tako silna, da je bila moralična teža Občinarjev na njihovi strani, čeprav so podlegli v drugem razredu z dvema glasovoma manjšine klerikalnemu nasprotniku. Tako sc jc zgodilo, da so po treh brezuspešnih volitvah župana pri četrti volitvi priborili svojemu kandidatu večino. Od takrat jc tudi Idrija nad zemljo rdeče mesto, njej in meščanom v korist in tudi največji davkoplačevalec, erar, je zadovoljen s potekom. Vsaj merodajen uradnik ravnateljstva mi je dejal v privatnem pogovoru, da se zadeve niso nikdar še tako točno reševale kakor sedaj, ko načeluje mestu socialno demokratični župan.
Dobro srečo!
Te razmere so čisto naravno opravičile županovo željo, da se pridruži naši vožnji v jamo, ki sta jo vodila dva sodruga, rudarska delegata Filipič in Ivan Kogej X. Gospod rudarski svetnik Herman Pirnat se nam je pridružil le kot tehnični izvedenec. Rudarske delegate sem si bil izprosil za vodnike za to, da ne bi bil šel slepo mimo eventualnih slabih razmer. Ne le dobre strani, temveč tudi slabe sem hotel spoznati. Rudarji so mi bili tožili že prejšnji dan, da je po nekaterih delovnih cestah zelo visoka temperatura: eden je govoril celo o 29 do 30 stopinjah toplote jn povedali so mi tudi. da je v srednji jami več prašnih cest. O tem sem se hotel prepričati osebno in zato sem si izprosil rudarje za vodnike; gospod svetnik Pirnat je bil s tem zadovoljen tembolj, ker je bil uverjen, da so pri
to obneslo, so ga vpeljali tudi v elektrarni, in pozneje so skrajšali še delovni čas pri cestni želez nici. Magistrat je poročal občinskemu svetu, kaj so pokazale izkušnje s skrajšanim delavnim Časom. Poročilo je bilo bilo ua predlog nekega sodruga tiskano in iz njega se jasno vidi, da Je kratek delavni čas ne le potreben delavcem, temveč tudi koristen podjetjem.
V omenjenem poročilu čitamo:
» Tekom dveh let delavne dobe se jc izkusilo, da je bilo vedenje delavcev prav izvrstno, dočim ni bilo pijanstvo v službi in drugovrstno prestopanje discipline ravno pri pečeh v starem prometu nič redkega.
V starem prometu plinarne in po poročilih vodstev večjih plinarn z dvanajsturno šihto se je pokazalo, da jc zlasti spomladi in jeseni ravno pri pečeh in pri transportu premoga prav mnogo bolnikov; največ se opaža revmatizem in akutne bolezni dihalnih organov. Na naše začudenje Pa smo že pvo leto in tudi pozneje pri osemurni šiliti opazili, da je s trikratno menjavo šilite ta prikazen izginila. Pred kratkem so nam iz plinarne v Maiucu, kjer imajo tudi osemurno šihto, potrdili isto izkušnjo.
Po mnenju vsega nadzornega osobja poka-zujejo dosedanje izkušnje s skrajšanim delavnim časom, da se žal pogostoma naglašano pričakovanje, da delavci ne bodo imeli nobene koristi od skrajšanega delavnika in da bodo le še boli podlegli alkoholu, pri plinarni nikakor ni izpolnilo.
Dnevne izvršitve delavskih skupin sc v omenjenih delavnih razmerah niso prav nič zmanjšale, nasprotno so sc na prosti progi celo povečale«.
To oficialno poročilo dokazuje torej, da je blazno, ako se trdi, da so delavci, ki zahtevajo boljše razmere za se, grobarji industrije. Skrajšani delavnik je podjetjem naravnost na korist; to se je pokazalo sicer že pred leti na Angleškem, v Belgiji, na Francoskem. In vendar sc upirajo podjetniki večinoma, posebno pa pri nas vsakemu skrajšanju delavnega časa.
Delodajalci so danes vladarji v svojih podjetjih; gospodovati hočejo in to psihologično jako umevno hrepenenje jih napolnjuje s predsodki napram vsemu, kar prihaja od delavcev. Vsaka delavska zahteva jim diši po omejitvi njih moči in zato sc slepo upirajo, najsi jim jc to na lastno škodo.
Razumno, z dokazi podprto dokazovanje ne pomaga nič* Podjetniki branijo svoje stališče; in ako se nočejo delavci brezumno udati, jim ne ostane nič druzega kakor boj. Ravnanje prijateljev, sanjajočih o slogi kapitala in dela, je pa škodljivo, čim se ujame le cn delavcc na take limanice. Kajti ako hočejo delavci v neizogibnem boju zmagati, morajo imeti toliko moči, da se lahko merijo z velikansko močjo kapitala. V prvi vrsti je taka moč odvisna od sloge delavcev.
Sloga delavcev pa nc sme biti samo idealna, temveč stvarna. Jamstvo ii daje samo delavska organizacija.
Potrebna je organizacija tudi zato. ker sama sloga, in če bi bila prav popolna, nc zadostuje. Kapitalizem ima ogromna sredstva za obrambo svoje moči, in bojna sredstva potrebujejo tudi delavci, ako hočejo doživeti dan svoje zmage.
Pdino organizacija jim jih lahko oskrbi. Delavcem se torej ne more svetovati v njihovo korist nič druzega, kakor da uaj se Čvrsto organizirajo. Delavcem se ne godi dobro tam, kjer imajo mnogo prijateljev, temveč le tam, kjer imajor krepke organizacije.
To naj bi upoštevali tudi slovenski delavci.
Delavstvo in občina.
Kakor mogočen veletok v mnogoštevilnih rokavih sc vali moderno delavsko gibanje, od dne do dne rastoč na Širjavo in v globočino, po vnanji sili in po notranji zrelosti. Naše delovanje za osvoboditev delavskega razreda je od' dne do dne bolj mnogostransko: v parlamentu in v Časopisju, v strokovni in politični organizaciji, v zadrugah in v bolniških blagajnah, v, pomočniških odborih in v vajenskih društvih delajo neštevilne šile za enim ciljem.
Kajpakda socialna demokracija ni imela od vsega početka moči, da bi bila opravljala uspešno delo v vseh smereh in omeievati se je morala na najpotrebnejše. Ampak vsak košček nove moči je odpiral socialističnemu delovanju no* vo polje.
V	zadnjem času se obrača pomnožena pozornost socialističnega delavstva občinski politiki. V resnici važne n aloge se odkazane občinskim upravam: Skrb za naše neposredne in vsakdanje potrebe je izročena občinam. Dovoz živil, oskrbovanje svetlobe in vode, ubožna in zdravstvena oskrba, ceste, stavbne zadeve, požarna bramba, poselski in delavski red. domovinska pravica, nadalje zadeve -prenesenega področja« in povrhu vsega uprava lastnega imetja in naloge velikega delodajalca — same zadeve, ki živo zadevajo slehernega poedinca. najbolj pa delavca.
Važnost občinske uprave podeljuje občinskim mogotcem prav posebno moč in oblast. In prav kakor zlorabljajo gospodarji države državo, tako zlorabljalo le prepogosto gospodarji občin občinsko oblast v svoie razredne, časih tudi osebne svrhe.
Občinska uprava je dandanašnji vsled sramotnih volilnih redov — domena malih Purgarjev v mestih in velikih kmetov na deželi. Povsod sirova brutalnost, povsod enako sovraštvo do delavstva: razlika jc le ta. da nosi tu veliki zvonec gospod fajmoŠter sili kramar, tam pa advokat ali hišni posestnik. Tu in tam igrajo glavno vlogo interesi zemljiških in hišnih posestnikov. delavski interesi sc popolnoma pozabljajo. V razredni državljc kajpakda tudi občina orodje razrednega gospodarstva kakor država. In nikjer sc ta značaj izraziteje nc pokaže kakor tam, kjer se jc delavstvu posrečilo, da jc vlomilo v občinski zastop in priglasilo svoje terjatve. Idile v občinski izbi je naenkrat konec in tam. kjer je vladal poprej gnil mir. ki so g;i le od časa do časa skalili prepiri ljubosumnih klik in zavistnih konkurentov, se pojavi resen in strasten boi.
Kontrola občinske tlprave — tudi poštene in osebe nedotakljive — jc po vsem tem očitku potrebna, In ako je po znani Marxovi besedi dolžnost delavstva. >da zasleduje skrivnosti
izborni ureditvi rovov izključno tako visoke temperature. On sam je hotel izmeriti z jamskim termometrom toplino, katere višino so povedali rudarji le po čutu in v slučaju, da so njihove napovedi resnične, jc hotel poiskati vzroke. Tako sc jc tudi zgodilo. Najprej smo se seznanili s tehničnimi napravami tretje črte Jožefovega rova, ki spada k južnovzhodni jami. Jožetov in Ferdinandov rov tvorita eno ventilacijsko skupino, ki je razdeljena po višini v štiri prezračevalne sekcije. Sveži zrak stopa v Ferdinandov rov in preteče obe jami — več prezračevalnih duri vodi zrak v pravo smer in pri Jožefovem rovu izstopa. Tudi ta naprava je čisto nova in ker tretja črta še ni zbetoniana, ni šc v polnem obratu in zato so tudi še glavna prezračevalna vrata zaprta. Prezračevalna pota so urejena tudi za beg v slučaju nevarnosti, če bi na primer izbruhnil ogenj v jami in puščice v različnih barvah jih označujejo za begunska pota. Vsaka sekcija ima posebno barvo. Na važnejših točkah so tudi table, ki omogočujejo orientacijo. Kdor pozna tc markacije v temini podzemljskega mesta. ta ne more zgrešiti pota, tudi če je vpr-vič v jami. Tudi proti razširjenju požara v jami so rovi zavarovani. Skozi južno vzhodno jamo je napeljanih 2450 metrov vodovodnih cevi — tudi ta naprava je delo zadnjega časa — in 80 iztokov, ki so vedno pod pritiskom. Na iztoke' sc pritrdijo brizgalne cevi. V severozahodni jami je 2770 metrov cevi in 45 hidrantov. V skupino najnovejših tehničnih naprav spada tudi vodovod s pitno vodo in stranišča, ki so nad vse snažna in ki so lepo izpričevalo za snažnost delavcev. Ta se sploh kaže povsod, le to bi bilo še želeti, da bi sc posluževali delavci mnogo bolj kopeli, ki so napravljene, odkar je izdal docent za socialno zdravstvo na dunajskem vseučilišču dr. Ludvik Telekv na podlagi raziskovanj delo »Zastrupljevanje z živim srebrom v obrtu« in kjer jc pokazal na nujno potrebo kopeli. Dočim mi je dejal neki delavec, da so kopeli največja dobrota, sem opazil, da si je umila večina delavcev ob menjavi šilita v talilnici le zgornji de! života in le nekaj delavcev jc šlo pod pršno kopel. Telekvjeva zahteva, da
bodi kopanje po šihtu in menjava obleke obvezno, torej ni izpolnjena, v talilnici ne. kjer bi delavci izvršili to, ne da bi kaj izgubili ua času, ker je čas za kopanje in menjavo obleke vraču-njen v delovni čas, še manj pa pri delu v jami. kjer je pač vračunjen čas za prihod in odhod v osemurni delovni šilit, ne pa one četrt ure za snaženje. Ko so delavci na prostem, hiti vsakdo, da pride čimprej na svež zrak in domov in le malo jih je, ki uporabijo čas za menjavo obleke, ki jc predpisana tudi za kopanje. Temu bi se odpomoglo, čc bi bil čas za kopanje vračunjen v delovni čas. Kopanje bi bila obveznost in zopet bi bil storjen nov korak za omejitev velike nevarnosti, ki je vsled vseh prej omenjenih naprav
—	zlasti v talilnici — s tehničnimi izpopolnitvami že precej zmanjšana, vendar pa še tako velika, da je prišel dr. Teleky po temeljitem raziskovanju I. 191(1. do naslednjega zaključka: »Da sc mora storiti še mnogo za z a b r a n i t e v zastrupljenja z živim -srebrom, to nam kaže z e -
I o v i s o k o š t e v i 1 o 1 a li n o o b o 1 c 1 i h , to nam kaže okolščina, d a so redki oni de* _ 1 a v c i. ki niso bili n i k d a r z a s t r u -1 p 1 j e n i z ž i v i m s r e b r o m „ da zboli skoraj I vsakdo večkrat, čeprav !c lahno in ua hitro pre-—stanih znakih merkurialne bolezni. Da pa ni potrebna le zabranitev zastrupljenja z živini srebrom. temveč tudi izboljšanje vseh h i g i j e n i č n i h razmer, kaže nenavadno visoko število obolelosti in 11 e n a v a d n o v i -s o k o število u m r 1 j i v o s t i. p r e d -v s e m za jeti k o. ker vsa dosedanja izvajanja ne upravičujejo, da bi pripisovali visoko število obolelosti le vsled zastrupljenja z živim srebrom oslabelemu organizmu«. K »izboljšanju vseh higijeničnih razmer« spada tudi skrb za d o b r a s t n n o v a n j a i n z a d o s t n o p r e -h ranite v. Kako je v tem oziru, o tem pozneje. Povrnimo se v Jamo in stopajmo dalje po vlažnih, semintja bolj suhih rovih pod vodstvom zaupnikov, ki so nas žc seznanili s tehničnimi Izpopolnitvami zadnjih let in nas vodijo tedaj £k>-bokejše v jamo.
(Dalje prihodnjik)
mednarodne 'državne modrosti in nadzira diplomat ičn e poteze vlad«, je prav tako dolžno v občinski upravi zalezovati mišje luknje meščanske upravne spretnosti in nadzirati zvijače svojih županov.
'Pa dolžnost ni lahka in tudi prijetna ni. Socialno demokratični zastopniki, po številu šibki — imajo pred seboj trdno večino trdovratnih posestniških fanatikov. Uveljavljanje socialističnih idej v teh razmerah — četudi ni Avgijevega hleva — je zares delo, vredno Herkula in zahteva ne le mnogo sile, temveč tudi mnogo potrpežljivosti in obilo samopre-tnagovanja. Ni dvoma, da je za uveljavljanje delavske zahteve v občini treba navadno mnogo več npora nego v parlamentu, kjer borni-ranost vendarle ne razsaja tako razuzdano in kjer časih vsaj oziri na mandat tudi v meščanskih poslancih ustvarjajo socialno uvidevnost, katera je občinskim odbornikom vsled trojnih zidov kurialnega volilnega reda odveč. Lažje je pognati čredo trmaste živine z mesta, nego čredo nacionalnih ali klerikalnih občinskih ve-lečin pridobiti za kakšno novotarijo v interesu delavstva, Tako maso je treba preganjati z bičem stvarne kritike, z razkrivanjem nje političnih grehov, z modrim izkoriščanjem obstoječih razprtij in nasprotij in s prijaznim pogovarjanjem.
In nič manjše nego za socialno demakra-tično občinsko manjšino so težave za socialistično občinsko večino. Tu meče polena pod noge nagajiva kuratela nadzorovalne oblasti.
K vsem tem vnanjim težavam pa se pridržujejo še notranje zapreke. Sodrugi vsake občine so glede na občinsko politiko navezani skoraj izključno sami naše: Nikogar ni, ki bi jim v dvomljivih vprašanjih priskočil na pomoč s pametnim nasvetom. Ves dan zaposleni v delavnicah nimajo časa, da bi se z vso vnemo posvetili občinskim vprašanjem. In če je čas, ni priložnosti: Razen Abditove »Občine in socia-ližem« nimamo nič komunalno politične literature, niti posebnega komunalnega programa nimamo, vsled česar je položaj socialno demokratičnega občinskega odbornika na Slovenskem prav posebno težak. Nemški sodrugi, ki so to zlo tudi hudo občutili, so si osnovali mesečnik »Die Gemeinde«, posvečen izključno obč. politiki. Vsem sodrugom, ki delujejo v obč. odborih, ne moremo dovoli priporočati tega tega mesečnika, ki jim bo važen pripomoček pri njih delu. (Naroča se pri upravi »Gemeinde«, Dunaj V./l. Rechte VVienzeile 97). Velik nedostatek je tudi v tem, da med našimi občinskimi funkcijonarji ni nobenega medsebojnega stika, nobenega izmenjavanja izkušeni, tako da sodrugi v vsaki občini začenjajo od začetka in ne morejo uporabljati izkušenj iz drugih krajev.
V	tem pogledu bo treba čimprej odpomoči in osnovati centralo, ki bo v tem pogledu pomagala sodrugom pri težavnem delu.
Delu v občinah bomo morali posvečati več pozornosti kot doslej. Četudi se v občinah ne gode svet pretresajoči dogodki, vendar ne smemo pozabljati, da velja kakor v prirodi enak zakon tudi v človeški družbi: obličja zemlje ne izpreminjajo samo velike telurične katastrofe, temveč tudi vsakdanje, podrobno delo vode, mahovja, koral — obličja človeške družbe ne izpreminjajo le velike revolucije, temveč roko v roki z njimi tudi na videz neznatno delo. Da se to delo vrši v zmislu socialističnega cilja, to Je naloga delavske politike v občini!
Ljubljana in Kranjsko.
— V božjo prirodo! V teh lepih dnevih, ko 8e pomladno solnce smele skozi okna v zaprašene delavnice in zatohle pisarne, se marsikateri delavec in uslužbenec z zavistjo v srcu spomni bogatih postopačev, ki imajo dovolj denarja in dovolj časa, da prežive to lepoto v božji prirodi. In vendar koliko teh mezdnih sužnjev se ob solnčnih praznikih in nedeljah zatekla v zakajene krčme, da se — pri pijači in kvartali -- skrivajo pred solncem. S pusto glavo in s praznim žepom se vračajo ob ponedeljkih na delo, na tedensko tlako. Tako gre teden za tednom, brez izpremembe, brez duševnega razvedrila! Več sodrugov je spoznalo to mizerijo pa so pred letom dni v Ljubljani ustanovili podružnico planinskega društva »Die Naturfieunde« (»Prijatelji prirode«), ki ima svoje krajevne skupine na vseh koncih sveta in zbuja med proletarci veselje do turi-stike. Za majhen denar (3 K na leto) je delavcu omogočeno, da se pridruži svoji planinski organizaciji. Brezplačno dobiva mesečnik »Der Naturfreund«. ki ga z besedo in v podobah seznanja s planinskimi lepotami. Društvo mu nudi stalno družbo za nedeljske izlete in znatne ugodnosti na turah. — Pogosto se sliši ugovor: Nimam denarja za partije; to je le za tiste, ki imajo kaj pod palcem! Neredko lehko zalotiš človeka, ki je med tednom izustil ta ugovor, v nedeljo že dopol. pri pivu in pogosto požene že do kosila toliko po grlu, kolikor potroši turist na celodnevnem izletu. — Kdor še ni izgubil zmisla za prirodno lepoto, kdor še čuti potrebo. da okrepča svoje telo v gozdnem zraku, da c|copl]e svojo dušo na solncu, naj se pridruži veselemu krdelu »Naturfreundov«. Pojasnila dobi vsak ob četrtkih zvečer v, restav-raciii »Intei rational« na Resljevi cesti.
Vodovodna zadruga v Šiški je na občnem zboru dne 30. marca med drugim zvišala tudi vodarino za nečlane na 50 vin. za kubični meter vode, obenem pa je sklenila pozvati vse nečlane, ki jemljo vodo, da vstopijo kot člani k zadrugi.
— »Napredna« logika. V »Dnevu« je napisal neki Damjan Godec, občinski odbornik v Šiški, odgovor na »Zarjo«, ki ga je predstavila javnosti kot moža, ki razume pojme o snagi in čistosti. Mož je snažil na svojem dvorišču jamo, v katero se po njegovem opisu steka sama
ii? n/0?3! — iz te Jame I)a ie navozil na veti laninsko cesto več samokolnic grdega črnega gnojnega blata — na protest njegovega soseda sodr. Klemenčiča le moral g. Damjan
to blato s cestc zopet odpeljati. V »Dtičvif? pT g. Damjan pravi, da je tisto »blato zato tia cesto speljal, da se ga ogne in nazaj spelje« , . . No, častitati je taki logiki. Gospod Damjan oporeka trdi, da bi ne bila Planinska cesta za ljudi ob njej glavna cesta. Zaganja se le v »Zarjo« in v sodruga Klemenčiča, namesto da bi se potrkal na prsa, češ, grešil sem — saj ne bom nikoli več. In to bi bilo g. Godcu v čast — pisanja v »Dnevu« mu pa ni!
— Iz Šiške. Gosp. Damjan Godec se pere, ker je »Zarja« pokrtačila njegovo ljubezen do snage. Napada sodruga Klemenčiča, češ on me je dal v »Zarjo« — s tem seveda hoče prikriti svojo napako. Ljubi Godec Damjan, občinski odbornik liberalne stranke v Šiški — nikari tako! Iz jame, v katero (kakor sami trdite) se steka le čista voda, ste izvozili blato, kakršno se nahaja v gnojiščih! Ako smatra šišenski naprednjak gnojnico za čisto vodo, je stvar okusa in pojmov, ki pa so vse drugačni kot napredni. Na Planinski cesti nahajajoče se »blato iz čiste vode-: je celo g. župana Seidla zbodlo tako, da je ukazal odstraniti navoženo. Gospodu Damjanu Godcu zato nič ne pomaga njegovo zagovarjanje in zavijanje, tudi ne grožnja, da bo komu pristrigel peruti. Treznim ljudem, ki hodijo po zemlji, ne koristijd peruti, ljudem pa, ki fifotajo po megli — & la Damjan, bo hudo, če telebijo na zemljo, ko se Jim peruti osmode. Capito?!
v— Družinski kruh iz pekarne konsumnega društva za Ljubljano in okolico se vsem kon-sumentom prav toplo priporoča. Hleb po 1.75 kg stane 5G vin.
— K državni policiji so prevzeti naslednji mestni policijski stražniki:	Alojzij Slanovec. Nikolai Večerin, Jakob Kržan, Jernej Papler, Jakob Podreberšek, Štefan Goričan, Mihael Sitar. Simon Vrhunc. Franc Okički, Franc Vrečar, Franc Palčar, Jakob Gerčar, Martin Hu-dales. Jožef Kocjančič, Ftanc Kurent, Franc Drešar, Ivan Tičar, Albin Bergant, Franc Grošelj, Franc Volk, Jožef Ovsec. Mihael Stanta, Matija Plevel, Matija Godicelj, Anton Zabukov-šek, Franc Možina. Jožef Kek, Martin Orehek, Jožef Gril, Valentin Gradišar. Gregor Rogelj, Ferdo Šafec, Franc Majerič, Mat. Ogrin, Anton Kimovec. Ivan Babič, Franc Jurečič. Franc Poljanšek. Ivan Benedičič, Martin Erjavec. Friderik šafec. Vid Bevc, Vincenc Marolt, Franc Prešern. Ignacij Tomič, Ivan Gerlica, Jožef Sprager, Ivan Petrič, Ivan Jenko, Jožef Jazbec, Mihael Potočnik, Franc Renčof, Pavel Dolar, Ivan Pasar. — V nedeljo je prišel v Ljubljano prvi oddelek stražnikov iz Trsta. Došlo je 40 stražnikov. Vsi so bili oboroženi z revolverji. Iz Trsta pride še en transport. Novo osobje nastopi službo danes opoldne.
Opera. Snoči se je zaključila sezona s Puccinijevo »Madame Butterfly«, in še enkrat je nastopila ga. Nordgartova, ki je že s svojim gostovanjem v »Tosci« dosegla izredno velik uspeh. Malo Japonko je pela v Ljubljani že pred leti, ko je bila tukaj angažirana. Njena velika pevska in igralska rutina ji je pomagala, da je tudi s to partijo napravila velik vtisk, dasi je njena postava tukaj ne podpira tako kakor v heroičnih igrah. Toda glas in šola, ter izborna mimika se združujejo in ji zagotavljajo popoleti učinek, obenem pa tudi elektrlzirajo ostale sodelujoče tako. da se dviguje vsa predstava na višji nivo. Z g. Harfiierjem, ki je bil prav dobro razpoložen, sta ustvarila v prvem aktu prelesten finale, tako da je prišla Puccinijeva sladko koprneča glasba dc popolne veljave. Igralska umetnost ge. Nordgartove se razvija od prizora do prizora; posebno značilna je v drugem aktu, ko se po naivnem ščebetanju v sceni s pismom zbudi v njej ponos žene. pa prinese otroka kakor v triumfu pred konzula.
V	tretjem dejanju pa ima prave tragične ak cente, ki posegajo v dušo. Vsi ostali pevci so pošteno sodelovali pri uspehu večera. G. Fej-far je obdal konzula z eleganco, gdčna. Perš-lova je bila prav dobra Suzuki. Glas gda. Boliu-slava je sicer nezadosten za operne zahteve, ali s svojo karakteristično masko in z živo igro zna izgladiti to pomankljivost. Gdčna. Fantova' ter. gda. Križaj in Povhe zaslužijo priznanje.
— Dramsko osobje priredi danes svojo prvo poslovilno in benefično predstavo. Igra se veseloigra »Gospod senator«. Režijo vodi g. Milan Skrbinšek. V velikih komičnih vlogah nastopijo gg. Bukšek, Povhe in Danilo. Druge vloge so vrokah gospe Danilove, Bukšekove, Kreisove. Juvanove, gdčne. Vere Danilove in gg. Pečka in Moleka. Pričetek predstave ob pol 8.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 27 Hrvatov in 10 Slovencev; 170 Lahov je šlo na Dunaj, 37 Hrvatov pa na Westfalsko.
— Pri streljanju se je ponesrečil. 33letn cerkovnik Andrej Blažič pri Sv. Heleni pri Cerknici je streljal na velikonočno soboto s topiči. Smodnik mu je puhnil v obraz in mu obraz in oči popolnoma pokvaril. Blažiča so prepe Ijali v deželno bolnišnico,
— Povožen Je bil 25. marca med Kranjsko goro in Dcvjem triletni sin železniškega čuvaja Tomaža Zupana.
— Izgubljeno In najdeno. Sluga Anton Likozar je izgubil črno denarnico z malo vsoto denarja. — Kuharica Ana Gerdin Je našla ročno torbico.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek
I., sredo 2. in četrtek 3. aprila 1913: 1. Komična novost. 2. Nasadi ananasov. (Kolorirano. Znanstveno.) 3. Iz noči k luči. (Drama.) 4. Little Willy proti Bombardirier Wels. (Velekomič-no.) 5. I. del: Železna III. del. ali »Beg iz Bag-na«. (Senzacionalno nadaljevanje serije kriminalnega romana.) — Pri vseh predstavah. 6.
II. del: Železna. 7. III. del: Železna. 8. Jokej iz ljubezni. (Najboljša komična učinkovitost z Maks Linderjem. Bučen smeh!) Pripravlja se: Lomilka src. (Kolorirana senzacijska drama. Boljša kot »Žensko sice«.)
Proslavi 25 letnice socialističnega delovanja sodr. Kopača.
Nabrežina. 31. marca.
Včerajšnja manifestacija nabrežinskega proletariata ostane sodrugom v neizbrisnem spominu. Nabrežinsko zavedno delavstvo je sklicalo shod. da počasti petindvajsetletnico dela in boja sodruga, ki je posvetil svoje živ-jenje emancipacije slovenskega ljudstva. Ljudstvo se je udeležilo shoda v nepričakovano ve-cem številu. Dvorišče gostilne pri Rusbachu je jilo polno poslušalcev, ki so navdušeno aklami-rali jubilanta. Shod se jc izvršil kar najsijaj-neje; prazničen je bit dogodek, ki so ga sodrugi tudi praznično proslavili.
Ob napovedani uri je predsednik nabrežin-ske skupine železničarjev sodr. Jagrič otvoril shod, pozdravil navzoče ter predlagal v predsedstvo sodruga Collja in sodružico Marijo Regentovo in za zapisnikarja sodr. Hladnika. Oo-voriii so nato sodr. Deisinger, sodružica Gornikova in sodr. Golouh.
Sodr. Deisinger čestita jubilantu v imenu železničarske organizacije, ki jc sad neumornega delovanja sodr. Kopača med železniškim osobjetn. Ce imamo na Slovenskem lepo napredujočo železničarsko organizacijo, se imamo v prvi vrsti zahvaliti tajniku sodr. Kopaču. Obdelal je osobje vseli prog in ustanovil je na' vsaki večji postaji močne skupine železničarjev". Ali delovanje ni bilo omejeno le med železničarji. Sodr. Kopač je postavil temelj organizacijam vseh strok. Bil je tudi vedno na prvem mestu v političnih bojih probujajočega se slovenskega delavstva. Ustanovil je prve politične in strokovne organizacije in izdajal prve strankine liste. Boj ni utrudil močne eneržije; zvesto nadaljuje svoje socialistično apostolstvo. Zavedni železničarji proslavljajo strankino petindvajsetletnico svojega tajnika v znamenju neumornega in neustrašnega dela in boja, ki ga hočejo nadaljevati.
Sodružica Gornikova se pridružuje manifestaciji v imenu ženske organizacije. Vsesplošni razvoj Jugoslovanske socialno demokratične stranke je zahteval, da se vrstam zavednih delavcev pridružijo tudi delavke. Agitacija med ženstvom napreduje razveseljivo. Stavba stranke se tako izpopolnjuje. Čestita jubilantu v imenu tržaškega socialističnega ženskega odseka, ki se hvaležno spominja zgradi-telja stranke. Sodr. Kopača naj ob njegovi petindvajsetletnici neumornega boja za razširjenje socialističnih načel razveseljuje zavest, da ni bilo delo neplodno, da se vrste pomnožujejo m da sledi proletarski internacionali tudi slovensko ženstvo.
Sodr. Golouh prinaša pozdrav tržaškega proletariata in slovenske socialistične mladine. Želi, da bi se navzoči globoko zavedali pomena manifestacije. Ni osebni kult, ki nam narekuje besede odkritega navdušenja in iskrene hvaležnosti. Ko proslavljamo petindvajsetletnico socialističnega delovanja sodr. Kopača, proslavljamo zgodovino postanka in razvoja jugoslovanske socialno demokratične stranke. Spominjamo se neprestanega truda in žrtvovanja pičlega števila naših prvih boriteljev, spominjamo se dobe pcrsekucij in zasmehovanja, dobe premaganih težav, napornega, vztrajnega dela, dobe mnogih poskusov in dovršenih iniciativ. Občutili smo poraze in slavili zmage. Mnogo je bilo sovražnikov in raznovrstnih, brutalna m neusmiljena je bila odporna sila gospodujočih, ali globoko navdušenje je navdajalo bojevnike, bister razum in trdna zavest pravičnosti boja. Zmagali so. Ob petindvajsetlenici staiega sodruga lahko odgovorimo preganjalcem m nasprotnikom: Pomnožene in utrjene naše vi ste 'so nam najzgovornejši odgovor. Moč naša narašča. Vedno silnejša postaja naša vojska Od čaša, ko se je zbirala peščica delvcev v kaki čitalnici in so se »shodi« vršili v kotičku gostilne ob navzočnosti desetih ali petnajstih sodrugov pa do danes se je v življenju stranke marsikaj izpremenilo. Imamo organizacije, ki štejejo tisoče in tisoče članov, imamo kulturna društva in ženske organizacije: vodimo razne inštitucije in imamo lastne proizvajalne in kon-sumne zadruge. Tudi so minuli časi. ko se je komaj izdajalo vsakih petnajst dni skromno gla-silce, ki je iskalo podlage in zavetišča od mesta do mesta. Zdaj Izdajamo, poleg drugih publikacij, en dnevnik, ki je postal prava in glavna kulturna tribuna slovenskega naroda. Pravico imamo, konštatirati napredek in opravičeno se smemo ponašati z uspehi.
Lepo Je bilo, da so se nabrežinski delavci prvi spomnili petindvajsetletnice sodruga Kopača. Tudi pri zgradbi nabrežinske organizacije je sodr. Kopač sodeloval. Veliki boji m resnični uspehi nabrežinske organizacije dajejo sodrugom navdušenje in samozavest. Kakor povsod se tudi tukaj stranka neprestano razvija.
Naj vsak sodrug v popolni meri zvrši svojo strankino dolžnost, naj doprinese vsakdo svoj delež nadaljni zgradbi stranke in naj vsakdo dela, da se bodo čim intenzivnejše razširile socialistične ideje; skupno prizadevanje vseh bo najlepše zadoščenje vsem znanim in neznanim boriteljein stranke. Zmaga socialističnih načel je neizogibna in nepreprečljiva.
Vsem govornikom so poslušalci navdušeno pritrjevali. Očitno ginjen se Je sodr. Kopač, z burnim ploskanjem pozdravljen, zahvalil za manifestacijo, ki mu ostane v najlepšem spominu. Spominja se umrlih sodrugov, ki so z njim pričeli strankino delo. Težaven je bil boj, ali uspeh ni izostal. Ne želi osebne proslave. Sodrugi naj se spomnijo stranke in časopisja. Delajo naj neumorno za stvar, da bomo slavil nove zmage in konštatirali vedno večji napre-dek.
K drugi točki dnevnega reda so se govorili nadalje sodružica Gornikova, ki je razlagala namen in pomen organizacije in sodr. Kopač, ki je opisal splošni položaj delavstva in naloge sedanjega političnega momenta. Oba go vornika sta žela viharno odobravanle.
Predsednik je zaključil pomembno manifestacijo ob 6. zvečer. — Po shodu se Je vršila neprisiljena zabava. Za vse sodruge je bil lep socialistični dan veselo in prijetno iznenfr denje. Naj bodo priporočila shoda uvaževana. Treba je zlasti v sedanjem momentu, ko se bližamo deželnozborskim volitvam na Goriškem, mnogo in vsestransko delati.
Goriško.
—	Slovensko gledališče v Gorici. Kakor
druga leta prirede igralci ljubljanskega gledališča tudi letos pod vodstvom nadrežiserja g. Ant. Verovška dramatične predstave v Gorici. Otvoritvena predstava bo v nedeljo, 6. aprili s sodelovanjem vojaške godbe; uprizori se ve-lezabavna burka »Uboga para«.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, j« naša stranka otvorlla sledeče reklamacijska urade:
V mestu:
I. V ulici P o z z o b i a n c o št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »International« v ulici
o	c c a c c io 2, I.
III. V kavarni Union, ulica CasermS št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici Stadion št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici G1 u 1 i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica M a'd on-nina 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli’ E r e m o štev. 124.
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica d e11’ I sf ril štev. 602.
V okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih zadrug«.
Sv. M. Magdalena spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« P*1 Lukežiču št. 1062.
Sv. M. Magdalena zgornja- V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«).
Rocol zgornji: V gostilni »Jura« n* Lovcu.
Rocol spodnji. V gostilni »AU-Orcltf-dea«.
S v. I v a n : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulic* S. Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulic* Giulia.
V r d e 1 c a: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Ko Ion ja: V gostilni novega gospodarskega društva.
V Sv. Križu: V prostorih podružnic«
»Ljudskega odra«.
Konto vel j: V prostorih »Delavske?* izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
Greta: V prostorih delavskega izobraže-valncgi društva (Društvena gostilna).
B a r k o v 1 j e : V gostilni Starc (po domače »Bužič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski
uradi še v Opčinah in Trebčah.   Vsi
ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako s« vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina ^
Trst.
—	Volilni shod pri Sv. M. Magdaleni spod* nji. Na željo sodrugov je sklicala naša strani pretečeno nedeljo volilni shod pri Sv. M. Maž* daleni spodnji. Shod se je vršil v dvorani ž°' stilne Miklavec (po domače Dri Kačunu) in j® bil sijajno obiskan. Shod je pokazal, da se Širi socialistična idejiu prav močno tudi v tem tržaškem predmestju in da je število naših pristašev čezdalje večje. Poleg obilega Števil* sodrugov Je bilo navzočih tudi mnogo nasprotnikov, ki so morali pripoznati, da je politik* slovenskih narodnjakov, kar se tiče okolice. P<>* polnoma zgrešena in da je samo socialna demokracija v stanu dvigniti okolico gospodarsko, socialno in kulturno. Shod je otvoril i" mu predsedoval sodrug Alojz Vekjet. Prti i* poročal o volilnih pripravah sodrug Regent, ki je pojasnil dosedanje delo socialističnih zastopnikov v mestnem svetit in program, s katerim pojde v boj naša stranka pri predstoječih občinskih volitvah. Navdušeno odobravanje, ki i« sledilo izvajanjem poročevalca, je povedalo, da jc padlo naše strne na rodovitna tla. Za njim je poročal sodrug Petejan o položaju zidarjev in o nujni potrebi močne zidarske organizacije. Sicer ne veliko, pa vendar preveliko števito zidarskih delavcev ie zapustilo našo organizacijo, kateri se imajo zahvaliti za zadnje prido bitve. Zapustili so organizacijo, našuntani 0( agitatorjev tržaških narodnjakov, ki jim i® menda ležeče na tem, da so zidarji slabo plačani in da se ravna z njimi kakor z živino, j® že čutijo zidarji posledice malomarnosti, Z« imamo tvrdke, kjer niso zidarji organizirani, kjer dobe plačo manjšo, kakor jim je zagotovljena v pogodbi in se ravna z njimi kakor sužnji. Temu je treba odpomoči in to se lahke zgodi samo potom organizacije. Kdor dela pro organizaciji in jo ruši, je nasprotnik delavstvl in naroda, h kateremu delavstvo pripada. Tujki sodrugu Petejanu so navzoči burno ploskali l8j obljubili, da se bodo oprijeli energičnega del« za organizacijo. Za sodrugom Petejanom se ft
oglasil k' besedi nihče in je imel zato sodrug Petejan prav, ko je dejal: Kjer nismo navzoči na shodih, po gostilnah in raznih drugih shajališčih. nas blatijo, obrekujejo in pripovedujejo o nas debele laži. Prišli smo sem v nadi, da bo kdo nastopil proti našim izvajanjem iu da se bo vnela poštena razprava, ki si ie želimo ved-
no. Nasprotnikom, kakor kaže, ni do debate in to je znamenje, da se boje ponoviti pred nami to, kar govore za našim hrbtom in skrivoma. Za temi besedami se je sodrug Vekjet zahvalil
navzočim za lep obisk, jih opozoril, naj se ravnajo po naukih, ki sta jih razglasila govornika in zaključil lepo uspeli shod.
Toda opoldne se je megla nenadoma razpršila ter je razkrila gibanje Bolgarov, proti katerim so turške baterije otvorile silovito strelbo. Bolgari so }e!i bezati in so trumoma padali pod projektili topov. Ob 8. zvečer je bilo vse končano. Bolgari so pustili na bojišču 1100 mrtvih in 400 pušk. Turki so zopet zasedli svoje prejšnje pozicije.
Turška ofenziva?
Carigrad, 1. Uradno poročajo, da so imeli Bolgari v bitki pri Kalikratiji 50.000 mož.. Včeraj so druge turške divizije napredovale; ka-valerija zasleduje sovražnika, ki se umika proti gričem severno od France. Tudi pri Bulajiru so Turki stopili v ofenzivo. Vkljub velikemu uspehu liri Kalikratiii dela vlada priprave za obrambo Carigrada.
V	Sofiji ni nobene vesti.
Sofija, I. Tukaj ni nobene vesti, da bi bili Turki kje pri Čataldži porazili Bolgare.
IZET PASA ZA MIR.
Turin. .51. »Stampa« poroča iz Carigrada,
i	da ne more delni uspeh Turkov pri Čataldži nikakor vplivati na splošni položaj. General Izet paša je v svojem dnevnem poročilu nasvetoval vladi: »Sklenite mir čitnprej in za vsako ceno' Padec Odrina je napravil na naše čete nepopisen vtisk. Ne le da ne morem poskušati nasprotne ofenzive, bodisi tudi omejene, ki bi mogla preprečiti zbiranje velikih sovražnikovih čet na južnem bregu derkoškega jezera; tudi za uspešno pasivno rezistenco ne morem jamčiti.« — Odkar je sovražnik pričel z ofenzivo, odkar so vse prednje pozicije izgubljene, drže Bolgari z redno strelbo središče turškega levega k-ila v šahu, pa zbirajo svoje množice na severu. Hadenikej je zapuščen. Izdan je nalog, da se izpraznijo bolnišnice. — V Carigradu narašča izza padca Odrina zopet opozicija proti mladoturkom. Sultan je tako potrt, da se je pri zadnjem selamliku izrazil napram velikemu vezirja z obupnimi besedami. V vseh krogili vlada silna pobih sl.
MIR ALI PA MARS V CARIGRAD.
Pariz. 31. »Tcinps« ima iz Peterburga sledečo vest: General Dimitrijev, ki jc prišel s posebno misij > kralja Ferdinanda v Peterburg in sc vrne jutri k bolgarski vojski, pravi, če se Turki ne podvizajo s sklepom miru, da bodo Bolgari neizogibno marširali proti Carigradu, la jim tam diktirajo svoje pogoje.
MIROVNO POSREDOVANJE.
Bolgarski odgovor.
Dunaj, 1. V tukajšnjih diplomatičnih krogih sodijo o bolgarskem odgovoru na predlog velesil zaradi mirovnih pogojev, da ne bo velika razlika med tem, kar zahteva Bolgarska In kar predlagajo velesile glede na mejo. Na vsak način pride odgovor Bolgarske in zaveznikov v kratkem. Kmalu nato predlože velesile mirovne pogoje v Carigradu.
Botgarska meja.
Carigrad, 1. Po zanesljivih informacijah ne zahtevaj.) Bolgari meje Saros-Midija, ampak Enos-Saros-Midija. Ministrski svet je sklenil, da zavrne to zahtevo, če bo izrečena, kakor tudi vojno odškodnino.
London, 1. »Daily Telegraph« trdi, da bi bili Bolgari v skrajnem slučaju pripravljeni sprejeti od velesil predlagano meio Enos-Mi-dija, če bi se v srednjem delu tako preložila, da bi obsegla tudi okraje Ljule Burgas in Čorlu. Velesile se zdaj posvetujejo o črti Midija-Psa-ros, s katero bi se dolini Alarice in Ergene priznali Bolgarski. Ostanek evropske Turčije bi imel postati nevtralen.
Grška zahteva Konjico.
London, 1. Grška zahteva, da pripada Konjiča njenemu ozemlju. Kakor je videti, ščiti Francija na konferenci poslanikov grške zahteve. Anglija jo podpira v tem.
Velesile v Carigradu.
Carigrad, 1. Včeraj so veleposlaniki izročili Porti skupno noto o mirovnem posredovanju. Bistveno se vjema z noto, ki so jo bili predložili zaveznikom; razlikuje se le v tem, da jemlie glede na mejo deloma obzir na balkanske zahteve.
GROZNO MAŠČEVANJE IZ LJUBLJANSKIH ZAPOROV UBEGLEGA KAZNJENCA.
Štiri osebe umorjene!
Reka, 1. V soboto je ušel iz zaporov ljubljanskega deželnega sodišča kaznjenec Jožef Brajdah. Odšel je v Pindurice na Hrvaškem, kjer je ustrelil svojega bivšega stanovanjskega gospodarja Vučiča, njegovo ženo, šestletno hčerko in delavca, ki jc stanoval pri Vučiču. Vučič in delavec sta umrla kmalu nato. Dejanje je storil Brajdah iz maščevanja, ker ga je bil svoj čas Vučič ovadil, nakar so Brajdaha aretirali.
VELIK POŽAR NA DUNAJU.
Dunaj, 1. V Ottakringu je snoči v velikih policijskih hišah nastal požar. Mestna požarna bramba s petih postaj gasi. a doslej še ni mogla pogasiti. Vendar se jc ogeni toliko zmanjšal, da ga upajo do jutra ugonobiti,
KRAVAL PRI KONCERTU.
Dunaj, 1. V veliki glasbeni dvorani (Mu-sikvereinsaa!) je prišlo snoči ob priliki Schon-bergerjevega koncerta do nezaslišanega škandala. Pristaši in nasprotniki komponista so se brez obzira na svoja dostojanstva spopadli in se klofutali s tako vnemo, da policija ni mogla napraviti miru. Koncert se je moral na odru prekiniti, v dvorani se je pa nadaljeval, dokler ni prišel močnejši oddelek policije, ki je izpraznil dvorano.
»REFORMA« TEHNIČNIH VISOKIH ŠOL V AVSTRIJI.
Dunaj, 1. Naučno ministrstvo pripravlja predlogo, o reformi tehničnih visokih šol. Med drugim hoče vlada — nrav oo ruskem vzo.ru!
—	obstriči avtonomijo tehničnih visokih Sol
in regulirati docentom plačo s povišanjem učni ne.
SAMOMOR VOJAKA.
Dunaj, 1. Prostovoljec 25. lovskega bataljona Oskar Neumann se je v yojašnici ustrelil.
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV V DUBROVNIKU.
Dubrovnik, 1. 300 pristaniških 'delavcev vseh špedicijskih tvrdk je pričelo stavkati, ker so podjetniki odbili njihovo zahtevo po krajšem delovnem času in višji mezdi. Skladišča so napolnjena z blagom, ki ga ne morejo odposlati. Pogajanja z delavci in podjetniki so v tiru.
PREDARLBERŽANI HOČEJO SVOJO VLADO.
Bregcnc, 1. 1 »eželni zbor je sprejel ob odhodu sedanjega tirolskega namestnika resolucijo. ki zahteva ustanovitev samostojne deželne vlade za Vorarlberško.
NENAVADEN SAMOMOR.
Krakov, 1. Nadporočnik Alfred Perlovski je padel iz znatne višine z aeroplanom. Pod zdrobljenim aparatom so našli nadporočnika mrtvega. Pri njemu so našli pismo, v katerem naznanja, da je izvršil samomorn na ta način, da je med poletom ustavil motor, letalo je seveda potem padlo na zemljo.
NEZGODA V RUDNIKU.
Salcburg, t. V bakrenem rudniku v Mitter-bergu se .ie odtrgal velik sklad kamenja, ki je podsul večje število rudarjev. Rudar Stadler jc bil takoj mrtev, ostali so težko ranjeni.
MEJO PRESTOPIL.
Trst, 31. Tukajšnji »Piccolo della Sera« ima iz Vidma sledeče poročilo: Včeraj je nekoliko Videmčanov napravilo izlet na goro Matajur ob avstrijski meji. Na vrhu gore je kapela z velikim križem. V kapeli so izletniki našli listek s podpisom nekega avstrijskega častnika iz Caporetta in s sledečo nemško pisano vsebino: »Bil sein 27. marca tukaj s patruljo in sem ostal dva dni. Moute Sacro.
19. pešpolk Caporetto.«
VZKLICNA RAZPRAVA V LUKACSEV1 PANAMISTOVSKI PRAVDI.
Budimpešta, 1. Vzklicna razprava v pravdi Lukacs kontra Desy jc razpisana na četrtek.
TOVARNA ZA TOPOVE NA OGRSKEM?
Edina industrija, ki ji avstrijski patriotje ne morejo do živega.
Gjur, 1. Finančno ministrstvo je naznanilo gjurskemu mestnemu magistratu, da se priprav-vlja ustanovitev ogr. tovarne za topove v Gjuru v kateri bo zaposlenih 5000 delavcev. Občinski svet je sklenil odstopiti brezplačno zemljišče in napeljati na lastne stroške vodovod in razsvetljavo. Za zgradbo novih cest je dovolil občinski svet 120.000 kron.
PROTI AVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V PETERBURGU.
Obsežne policijske odredbe.
Peterburg, 31. Predvčerajšnjim so bili na univerzi nalepljeni listki, pozivajoči študente na protiavstrijske demonstracije pred avstrijskim poslaništvom; vsled tega je policijski kordon zaprl vse ulice, ki vodijo k avstrijskemu poslaništvu. Na sosednjih dvoriščih so bili pripravljeni žandarji in kazaki. Leteče patrulje na konjih so švigale v bližnji okolici. Mestni glavar je osebno vodit varnostno službo. Vsled teh policijskih odredb ni bilo izgredov.
PIERPONT MORGAN UMIRA.
Rim, 31. Ameriški miljarder Pierpont Morgan, ki se jc bolan pripeljal v Evropo; je na smrtni postelji. Zadnje vesti pravijo, da leži v .. agoniji.
Morgan umrl.
Rim, 1. Včeraj opoldne le Pierpont Morgan tukaj umrl. (O bogastvu in gospodarski sili Morgana je »Zarja« pred kratkim obširno poročala.) Njegovo truplo prepeljejo v Ameriko, ad violinist Jsa.ve
ŠPANSKI KRALJ ZDRAV.
Madrid. 1. Kralj Alfonzo je popolnoma okreval.
GLEDALIŠČE ZGORELO.
Stokholm, L O polnoči po nedeljski predstavi je v gledališču Oestermalm izbruhnil ogenj. Vkljub silnemu naporu požarne brambe je gledališče do tal pogorelo.
VIOLINIST YSAYE POGINIL?
London, 31. »Central News« poročajo, da
je glasoviti belgijski violinist Evgen Ysaye s svojim sinom, ki je bil na umetniškem potovanju po severn Ameriki, izginil v državi Ohio. Boje se. da jc poginil v velikem neurju.
Ysaye živi. i
London, 1. Od virtuoza Ysaye je prišla vest, da živi. Preživel pa je strašne dni. V Day-tonu ga je presenetila povodenj in teden dni je imel smrt pred očmi.
Novice.
*	Žuželke, ki pojo. Zadnja številka časopisa »Die Bildung« je prinesla jako zanimivo notico, Znani raziskovalec žuželk J. Henry Fabre je našel na potovanju po Japonskem, da Japonci goje neko vrsto kobilic, ki Jih imajo ravno tako radi, kakor pri nas kanarčke. Te živalice so prav drage ter trgujejo z njimi prav živahno. Goje jih kot sviloprejke. Zbirajo jih v jeseni po poljih in jih zapirajo v steklene posode. Babica v posodi kmalu pogine. Jajčeca imajo vedno pod 70 stopinj toplote, v mesecu marcu se izležejo mladiči. Od mladičev ohranijo samo moške, kajti babice ne pojo. Res je sicer, da poginejo te živalice po štirih do petih tednih, a Japonec jih goji vseeno, ker mu napravljajo tako prijetno zabavo. Na kakšen način proiz-vaialo te živalice svole oetie. še ni znano.
Balkanski in mednarodni položaj.
Črnogorci nadaljujejo obstreljavanje Skadra. Poslaniška konferenca je soglasno sklenila mornariško demonstracijo proti Črni gori. V Carigradu so izročili mirovne pogoje.
SKADERSKO VPRAŠANJE.
Splošni naskok.
Dunaj. 31. Sem je došla vest, da nameravajo Črnogorci danes izvršiti splošni naskok na Skadei. 't ukaj mislijo, da se nemudoma izvrše prisilni koraki velesil.
Črnogorski oddelek poginil.
Dunaj, 31. »Alb. Korcsp.« javlja iz Bara: Potrjuje se. da se jc obstreljevanje Skadra zopet pričelo. Črnogorci so zadnji teden odposlali tristo mož k reki Kiriz z nalogo, da jo prekopljejo in odvedejo tako, da bi preplavila Skader. Ko so bil: Črnogorci na delu, jih jc napadlo 200 oboroženih Malisorov, ki so jih pobili do zadnjega moža. (Mogoče. Pripomniti pa jc treba, da je Albanska Korespondenca skrajno nezanesljiva.)
Bombardam.
London, 31. Reuterjeva agentura ima s Cetinja poročilo, da se od včeraj vsi glavni ska-iderski lori vehementno bombardirajo. Tudi turške pozicije okrog mesta se obstreljavajo. Turki so bili vrženi iz utrdb pri reki Kiri.
Črna gora in velesile.
London, 31. »Times« poročajo s Cetinja: Zastopniki velesil še niso dobili od črnogorske vlade odgovora na noto, katero so ji v petek izročili. Ta zakasnitev se razlaga s tem, da se mora cetinjska vlada še sporazumeti z bcl-grajsko. Zdi sc, da cetinjsko prebivalstvo ne čuti onega nemira, ki vlada v diplomatičnih krogih. Črnogorci so prepričani, da se bodo operacije proti Skadru nadaljevale ne glede na odločitev velesil. Političarji v Črni gori vprašujejo:	Kaj morejo velesile storiti zoper nas?
Treba je priznati, da bi tudi geografični položaj Črne gore. ki nima nobenega važnega mesta na obrežju ali v bližini morja, zelo otežčal namene velesil, če bi hotele poseči po skrajnih sredstv:h
Utrdbe razrušene.
Cetinje. 31. V tukajšnjih vojaških krogih pravijo, da je pravi povod avstrijske akcije, ki zahteva odhod skaderskega prebivalstva, ta, da so skaderske utrdbe popolnoma razdejane. Esad paša Je o tem obvestil z brezžičnim brzojavom poveljnika v Spiču, ki je potem obvestil svojo (avstrijsko) vlado. Črnogorci imajo dokaze v svojih rokah, ker se jim je posrečilo ujeti brzo-iave.
Srbija ne zapusti Crne gore.
Pariz, 31. • Matin« javlja iz Belgrada: V vojaških krogih vztrajajo na tem, da Srbija sedaj ne tnore prepustiti Črne gore sama sebi. Vrhutcga. da je osvojitev Skadra s strategič-nega stališča potrebna za vse balkanske države. TuJi srbski političarji smatrajo zaradi časti črnogoiskega in srbskega orožja osvojitev Skadra za neizogibno. Včeraj je bilo odposlano novo srbsko pojačanje pred, Skader, m sicer dvajset bataljonov pehote in številna arti-Ijerija ter kavalerija. Če ne bo nasprotnih ukazov, se prične jutri splošni naskok na Skader. Vrhovno poveijništvo srbsko-črnogorskih čet je izročeno generalu Bojoviču.
Nezadovoljnost na Cetinju.
Cetinje, 31. V tukajšnjih političnih krogih je povzročil včerajšnji skupni korak poslanikov, ki so zahtevali, da nai Črna gora dovoli poslati Esad paši šifriran brzojav turške vlade v Skader. veliko razburjenost. Splošno smatrajo ta korak za kršitev nevtralnosti in za poseganje v srbsko-črnogorske operacije proti Skadru. Vlada odgovori v kratkem na to zahtevo. Odgovor sicer še ni znan, ali po splošnem razpoloženju je lahko soditi, kakšen da bo. Splošno mnenje je to:	Nikdar še ni videl svet, da bi
kakšna vojska v boju dopuščala, da se puščajo šifrirane depeše sovražniku skozi njene vrste.
Mornariška demonstracija.
Dunaj, 31. Tukaj so vesti iz Pariza, da se zadnjih 24 ur pridno izmenjavajo med vladami velesil telegrami zaradi eventualnega sodelovanja pri mornariški demonstraciji proti Črni gori. Francija soglaša z Rusijo, da naj se opusti vsaka sila zoper Crno goro. Tudi sodelovanje Anglije pri taki demonstraciji je še dvomljivo. Anglija Še vedno misli, kako bi se Črni gori omogočilo, da se na časten način diplomatično umakne.
Stališče Rusije.
London, 31. Rusija je izjavila, da nc bo sodelovala pri mornariški demonstraciji proti črni gori, četudi soglaša z njo; ali sedaj nima nobene bojne ladje na Jadranskem morju.
Srbija odpokliče vojsko?
Dunai, 31. Kakor poroča »N. Fr. Presse«, Je srbsko poslaništvo na Dunaju izjavilo, da je srbska vlada sklenila odpoklicati svoje čete izpred Skadra; Iz Albanije se pa srbsko vojaštvo ne more umakniti, dokler ni končana vojna. Srbija vztraja na tem, da postane Drač njena trgovska luka, ker ne more Sv. Ivan Medvanski iz političnih in gospodarskih razlogov priti v poštev.
Turki so začeli?
Cetinje, 31. Uradno poročajo, da so Tinki 'dopoldne ob 9. napravili izpad in naskočili Ci-nogorce orj Tarabošu. Črnogorci so soreieli
boj. Od obeh strani je močna, artiljerijska strelba
Botnbardma se potrjuje.
Pariz, I. Po vesteh, ki prihajajo iz zanesljivih virov, se potrjuje, da so Črnogorci obnovili obstreljevanje Skadra. Vsled tega sodijo v diplomatičnih krogih, da so nasilni koraki zoper Črno goro neizogibni.
Poslaniška konferenca.
London, 1. Poslaniška konferenca je imela včeraj zopet sejo in se je bavila z vestjo, da Črna gora ni ustavila obleganja Skadra. Seje so se udeležili vsi poslaniki, med njimi tudi ruski. ki je bil zadnji teden zaprečen vsled nahoda. Velesile se strinjajo s predlogom, da se izvrši proti Črni gori pomorska demonstracija, katero izvedeta Avstrija In Anglija.
Francija.
Pariz, 1. »Temp§« ostro kritizira postopanje Avstrije, češ da s svojim ravnanjem že več kakor šest mesecev venomer vznemirja Evropo. Omenjeni list misli, da se Francija na noben način nc pridruži nasilnim korakom proti Črni gori. ki bi lahko imeli najtežje posledice.
Dunajska razlaga.
Dunaj, 1. Oficiozno izjavljajo, da se ima mornariška demonstracija proti Črni gori izvršiti in da bo imela v zmislu sklepov poslaniške konference mednaroden značaj. Vendar pa je vprašanje, če pride mednarodno načelo, ki stoji na papirju, tudi dejansko do veljave. Sedaj je videti, da se Francija in Rusija ne udeležita nasilnih kotak ov, in tudi Italija msili po raznih vesteh iz Rh»a ostati pasivna. Druge vesti pač govore, da ie del italijanske mornarice v na-puljskem zaiivu pripravljen, da odpluje. Nikakor pa se ne more s popolno gotovostjo računati na italijansko pomoč. Anglija misli ostati pasivna gledalka, tako da pripade izvedba sami Avstriji. Po neki berlinski vesti je bil sklep konference baje od začetka tak, da ni treba za demonstracijo vseh velesil, ker bi bilo to napram mali črni gori nepotrebno, ampak da se poveri izvršitev akcije le eni ali pa dvema velesilama. Vsekakor pa naj se izvrši demonstracija s takim poudarkom, da bo Črna gora morala popustiti.
Italija se udeleži.
Rim, I. Mornariško ministrstvo je ukazalo, da se oklopnice »Francesčo Perugia«, »Ema-nuelo Philibcrto« in »Amiraglia«, ki leže v ja-kinski luki. udeleže mornariške demonstracije proti Črni gori.
Krap Nikola ne popusti.
Pa. 'r. I Vsled ravnanja črnogorske vlade, zlasti ministrskega predsednika, je kralj Nikola sklenil, da se ne ukloni volji Evrope. Razmerje med kraljem in ministrskim predsednikom je baje zelo napeto. General Martinovič je bil lani tudi vrhovni poveljnik vojske in je izdelal načrt za obleganje Skadra. Kralj pa je zavrgel njegov načrt in sprejel prestolonaslednikovega. Temu pripisuje Martinovič krivdo, da se Skader tako dolgo drži. Kralja pa je to tembolj navedlo, da se postavi Evropi v okom.
Bolgarsko stališče.
Dunaj, 1. > Jugoslov. korcsp.« poroča iz Sofije, da nima Črna gora v skaderskem vprašanju računati na bolgarsko pomoč. Skadersko vprašanje se obrača tako. da nastaja konflikt z Evropo, ne pa s Turčijo. Pri takem konfliktu pa Bolgarska ne mara biti udeležena.
Angleške ladje.
London. I. Dva angleška parnika sta z zapečatenim ukazom odplula proti Krfu. Eden je »Dortmouth«, ki se je šele pred kratkim z vzhoda vrnil.
Sklep poslaniške konference.
London, 1. Vse velesile so pritrdile predlagani mornariški demonstraciji proti Črni gori. Prihodnja seja poslaniške konference bo jutri, ad Velesile v Carigradu.
Carigrad, 1. V noti, ki jo je včeraj grof Pallavicini predložil Porti, se predlaga za mejo direktna črta Enos-Midija, ne pa ob reki Marica in Ergene. Velesile ne podpirajo zahteve zaveznikov po vojni odškodnini. Ostale točke se vje-majo z noto, ki je izročena zaveznikom.
TURŠKI USPEH.
Bitka pri Bujuk Čekmedže.
Carigrad, 31. O bitki pri Bujuk Čekmedže poročajo sledeče podrobnosti: V petek zjutraj je osem bolgarskih pehotnih polkov nenadoma pod zaščito artiljerije naskočilo turške pozicije pri Kutn Burgas in Čataldži. Bilo je očitno, da so hoteli forsirati te pozicije, da bi si odprli severno od jezera Kum Burgas predor, ki bi jim omogočil prehod na carigrajski polotok. Bitka je trajala ves dan. O polnoči so bili Bolgari gospodarji osrednje pozicije pri Gošikeju. Bitka je trajala št eno uro. Naposled ob eni ponoči so Turki nastopili ofenzivo, katero je podpirala artiljerija glavne črte in topovi z ladij na Mar-marskem morju. Ob 10. dopoldne so z bajonetom naskočili pozicije pri Gošikeju, da jih vzamejo Bolgarom. Ta hip je gosta megla zagrnila bojišče To so hoteli Bolgari izrabiti, pa obseči s pol divizije Turke po veliki cesti, ki spaja Čataldžo in Fanasakris. od strani iu od zudei.
* Mesto brez dima. Profesor Fessemlen je izdelal za veliko ameriško mesto Boston zani miv načrt, ki ga hoče mestna uprava tudi udej stviti. Načrt gre za tein, da bi dobivalo mesto ves električni tok iz ene same centrale, Mesto bo zgradilo na premogovnih poljih Pelsinvanije, ki so oddaljeni več sto kilometrov od Bostona, velikansko centralo, ki bo proizvajala električno silo neposredno ob izhodu rudnikov. Tok bo napeljan po žicah v mesto in ne bo služil le za mest. razsvetljavo, temveč tudi za kuhinj, potrebe, za industrijalna podjetja, za železnice in nadomestoval kurivo za peči. Električen tok bo namreč tako cen, da bo vsako drugačno proizvajanje sil za razsvetljavo, toploto in obrt mnogo dražje. Kadar bo načrt uresničen, tedaj bo Boston prvo mesto brez dima.
71etni morilec. V Elktonii v Zedinjenih državah so pred kratkim izročili 71etnega Samy Mooreja v poboljševalnico. Deček je gotovo najmlajši morilec, o katerem je bilo še kdaj slišati. V poboljševalnici bo ostal do 21 leta. Deček je skočil na voz farmerja, ki ga je pa prepodil. Samy je šel nato po očetovo puško in ustrelil farmerja. Malo pred dejanjem ie pa deček zažgal hiso svoje stare matere, ker ga je ta pozvala, naj si umije roke pred jedjo. Hiša je pogorela do tal, stara žena se je pa komaj rešila. Med obravnavo, h kateri je prišlo vse polno dečkovih sorodnikov, ki so bili zelo žalostni, se je Samy ves čas smejal. Njegov brat je izpovedal, kako da je Samy izvršil dejanje Nato je pa dejal mladi morilec: - No. ker je ovaduh vse povedal, že rad priznam. Ustrelil sem starega m sem (ega vesel.« Ko so ga odpeljali iz sodne dvorane, je zaklical svojemu očetu: »Stari pazi dobro na moje tele, drugače se ti bo slabo godilo.«
* Mati in sin. Iz Budimpešte poročajo: V soboto je antirala policija 48Ietno soprogo kovi narskega delavca Ivana Jedlička in njenega 25-letnega sina delavca s srebrom Rudolfa Jedlič-Ka. Obtožena sta krvosramstva. Mati in sin sta živela ze več let v ljubavnem razmerju in sta 'mela tudi otroka, ki je pa umrl že 16 mesecev po rojstvu. Sedaj sta sc hotela izseliti v Ameri-ko; ker pa nista imela dovolj denarja, je zahtevala mati od svojih hčerk izročitev polic, ki sta
11,1 'mel!..z? s,učai. da se poročita. Deklici sta se branih in brat jima je grozil s smrtjo. Nato sta deklici napravili ovadbo zaradi izsiljevanja m pri tej priliki je prišlo na dan grozno razmerje med materjo m sinom. Oba sta že priznala svoi zločin.
* Kaj naj ljudje jedo, ki imajo protin. V soboto se je končal v Berolimi mednarodni kongres za fizioterapijo. Profesor Minkovski iz vratislave je zadnji dan govoril o hrani ki je primerna za protinaste bolnike. Najboljša hrana za te bolnike so telečja vranca, jetra in ledvice, ludi mleko, sirovo maslo, jajca, sadje in zelenjava, razen stročnic, so primerna hrana. Kuhano meso je za protinaste bolnike boliše od pečenega. Ribe niso priporočljive.
* Mrtvaški sprevod umorjenega grškega Kialja x Solunu. Truplo umorjenega grškega kralja Jurija so z velikanskim pompom prepe-ijali iz Soluna jja krov jahte »Amphitrite«. Po cestah, po katerih je šel sprevod, s,e je kar trlo ljudi. Na čelu sprevoda sta jezdila dva grška kavalerijska eskadrona, za tema sta marširala dva popolna infanterjjska polka, nato ie šla vojaša godba Krečanov in končno Še en bataljon grških ženijskih čet. Nato so šla odposlanstva moštva tujih bojnih ladij, ki so zasidrana v solunskem pristanišču, za njimi odposlanstva oficirjev tujih bojnih ladij in zastopniki civilnega solunskega prebivalstva. Sledili so potem najvišji funkcijonarji oblasti, za temi duhovščina z vladiko. Potem voz s krsto, na kateri je ležal topovski podstavek; Za krsto je šel sin umorjenega kralja, novi grški kralj Konstantin z brati m svojo družino. V zaprtih avtomobilih so se peljale princezinje in kraljica vdova. Potem so šli kraljevi dvorniki, minister Raktjvan m Člani tujih konzulatov. Sprevod so sklenili turški begunci in štirje bataljoni infanterije. V sprevodu je korakala tudi bolgarska infanterija 7. godbo in vsi službe prosti grški, srbski, in bolgarski častniki so šli za krsto. Sprevod je trajal poltretjo uro. Vsakih pet minut je zagrmel top.
Amphitrite« je spremljalo na vožnji v Atene sest bojnih ladij šestih evropskih velesil. — Zgolj nepotrebna komedija.
Po devetnajstih letih.
Duhovnik A. E. Barnett, rektor episkopalne ccrkve v Filadelfiji, je pred kratkim zastavil zelo interesantno vprašanje petdesetim osebam, ki stoje visoko v ameriškem javnem življenju Vprašanje se je glasilo:
»Kaj bi storil Kristus in kaj bi doživel, če bi bil danes v Ameriki in če bi ga predsednik NVilson imenoval za Člana svojega kabineta?«
Ko je dobil odgovore, je rektor Barnett izbral to vprašanje za predmet svoje pridige in pri tej priliki je povedal, kaj so glasoviti možje odgovorili na to vprašanje, ki jim ga je zastavil. Barnett je navedel sledeča mnenja:
»9'Sti idealizem nima mesta v politiki. Krist us bi bil slab politik. Lincoln bi bil boljši, če bi se povrnil.« (Emile Berliner.)
»Ako bi Kristus Prišel v Wilsonov kabinet, 1 tedaj bi gotovo bil tajnik trgovsko-delavskega oddelka. On je bil prvi, kateri je povzdignil mijvečji glas za revne in zatirane, zato bi bil dober član.« (William Allen White.)
^Kristus v Wilsonovem kabinetu bi ne imel nič več avtoritete in nič več moči. Ako bi se predsednik ravnal po Kristusovih principih, nekaj bi se zgodilo . . .« (Robert J. Burdette.)
> Ako bi Kristus prišel v ameriško politično življenje, bi ga v drugič križali. Politične stranke so pod komando Kristovih sovražnikov.« (Podadmiral \Villiam Gibson.)
»Kristus bi izgnal iz vladnega templja denarne mogotce, zlasti tiste, ki kupčujejo z zdravjem, moralo in značajem ljudi.« (Richmond P. Hobson.)
»Zavrnili bi ga še manj iormalno, kakor pa če bi bil član Rooseveltovega kabineta.« (Poult-ney Rigelow.)
»Ako bi Kristus danes prišel v Ameriko, postal bi socialist in cerkev bi ga zopet križala.« (Charles L. Cliute.)
»Bil bi potres, če bi prišel Kristus v vladni kabinet.« (Jacob A. Rees.)
»Vsi veliki časopisi bi takoj padli po njem.« (Dr. John Burroughs.)
Rajši molčim.« (George Ade.)
Rev. A. E. Barnett je pa sam izjavil sledeče:
>Ce bi bil Kristus državni tajnik, ne bi se nikdar ogreval za dolarsko diplomacijo. Ako bi bil finančni minister, nobena banka bi se ne umazala s krvjo potlačenih. Kot generalni pravdnik bi uničil monopole. Za oklopnjače bi ne izdali po 14 miljonov dolarjev, ako bi bil Kristus vojni in mornariški minister. Kot tajnik za notranje stvari ali agrikulturo pomagal bi povzdigniti industrijo in kot trgovski tajnik preprečil bi naraščaj bogastev. Kot tajnik delavskega oddelka vzel bi slehernega otroka iz tovarne. Toda Kristus bi ne vršil dolgo svoie naloge. Sovražniki svobode in napredka bi ga
—	umorili in leta 1953 bi postavljali spomenike v Čast njegovemu spominu in njegov rojstni dan bi bil proglašen za narodni praznik.«
Tako episkopalni duhovnik in drugi. Nai-točneje je zadel Charles L. Chute: Ce bi Kristus prišel danes v Ameriko z vsemi svojimi čistimi ideali, ki mu jih pripisujejo stare knjige, bi bil eden najaktivnejših socialistov in propa-gatorjev za odpravo mezdne sužnosti. Govoril bi na neštetih shodih in pisal ognjevite članke v socialistične liste in revije. Kapitalisti bi ga sovražili; vladni vohuni bi mu bili vedno za petami in bi proti njemu aranžirali zarotniške procese; trustjansko časopisje bi ga pa razvpilo za sanjača, demagoga in anarhista. Sovražile, napadale in smešile bi ga tudi cerkve vseh ver in obsodile bi na kruto smrt njegove nauke in ideje.
Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba ::Zai je«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaz« iskrenega sočutja ob prebrHiki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, ozidoma matere, gospe
MARIJE AUMAN
soproge kurjača c. kr. drž. žel.
kakor tudi za številno spremstvo peblage pokojnice izrekam vsem prijateljem in znancem, posebno pa gospe grofici Auerspergovi, društvu »Prosveta«, vodstvu otroškega vrtca in pa pogrebnemu in podpornemu društvu žel. in drž. uslužbencev v Ljubljani prisrčno zahvalo.
Spodnja Šiška, 1. aprila 1913.
Mihael Aunian,
kurjač c. kr. drž. žel.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
-— ■ Biljardi. —
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov, Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Št. 9271.
Razglas
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se z današnjim dnevom zapre prome v Šolskem drevoredu in sicer od frančiškanskega do jubileinega mostu, ker se grade na '1 cesti kanali in je vrhu tega treba ostaviti promet iz varnostnih vzrokov.
dne 31. marca 191£
Maksim Gorkij
,Mati“. =
ir
Cena K 4-—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Vezana „Zarja“
v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*—	:::
Cenjenim železničarjem in slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da sem otvoril
= gostilno =
v neposredni bližini kolodvora
v Nabrežini.
Sklicujoč se na inojo dolgoletno prakso, v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljani slavnemu domačemu in vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo. Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v vsakem Času 1 Lep prostor za balincanjel Vsakovrstno časopisje na razpolago!
Za obilen obisk sc vljudno priporoča
AVGUST RUSBACH, gostilničar.
Soba za društvene seje je vedno na razpolago.
Št 9272.
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da drevoreda ter iz javnih in varnostnih vzrokov z stojnlee iz Šolskega drevoreda na Vodnikov Vodnikov, Cesarja Jožefa trg, Lingerjevo
nega trga.
Trg za prodajo krompirja, zelja, čebule sedaj vršil na Cesarja Jožefa trgu, prestavi se sme vršiti prodaja vseh živil le na debelo«
se z ozirom na kanalizacijo Šolskega današnjim dnem prestavijo mesarske trg, druge stojnice pa po potrebi na ulico in druge ulice v obližju dnevni drugih živil na debelo, ki se je obenem na 8v. Jakoba trg, kjer sf
Umestni 2aa.a,gristrat ljvi.Tolja.nslsi
dne 31. marca 1913.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. Januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov. :::	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupi
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
Izplačane »kode ena milijard«, in sto milijonov kron!
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
C. kr. i$ priv.
ustanovljena leta 1831,
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje In za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. seje zavarovalo 21.380 oseb za kapital na 182 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačal« za škode nad 1100 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 440 milijonov kron.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
> “Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko.
-»»v.
Naj večja slovenska hranilnica I
Mesina hranilnica ljubljanska
Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana
je imela koncem leta 1912.
660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. dež. vlade. Za varčenje ima vpeljane lične domače hranilnike.