gospodarske, obrtniške narodn .■il * "W • w" y. " ' M 4 HĚY^St •U4 x ^ < '4 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po poáti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr. Ljubljani v sredo 3. maja 1871. O b s e g : Koga zadenejo stroški za pozvedbe lovskega poškodovanja Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa (Dalje.) Ministersko razjasnilo o pristojnosti političnih oblastnij gledé na postavo zastran varnosti polj Naznanilo čbelarjem Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemn (Dalje.) Do mače zadeve Iz Ruskega. (Dalje.) — Dop Novičar Gospodarske stvari. Koga zadenejo stroški V ■ za pozvedbe lovskega poškodovanja? škodi rile y ktero zajci posebno delajo vrtom, govo- so „Novice' i skoro vsako leto, kar izhajajo. Naj iz „Pravnika slov." navedemo, kako se je v nekem primerljeji sukala pravda. „Pravnik" jo popisuje tako-le: Na setvah zemljiščinega posestnika Jožefa G. v R. se je spomladi 1870. leta pokazalo več poškodeb, ktere je napravila visoka divjad. G. se je zarad tega obrnil do oskrbnije državnih zemljišč v B. lova kot imetnico naj bi se mu z lepa dalo odškodovanje. Oskrb-nija je pričo enega občinskega odbornika stvar na lici mesta ogledala in G. je pri tej priliki za škodo, ktera se je v resnici našla, zahteval 16 gold. Ta terjatev se je oskrbniji previsoka zdela in ponudila je G-u neki le 10 gold., kar pa se v teku dalje obravnave ni moglo dokazati. Ker se stranki zunaj urada zastran cele škode in odškodnine niste zedinili, toraj je G. dva dni po-zneje poškodbo, ktero mu je divjad napravila, okraj-nemu glavarstvu naznanil, in za komisijski ogled in cenitev prosil. Ogled se je dovolil in zvedenci so naj-deno škodo na 8 gold. 862/3 kr. přecenili. G. je rekel, da zoper to nič ugovarjati nima in ravno tako oskrb-nik, ki je přistavil, da znesek 10 gold., kteri je pred komisijskim ogledom dati pripravljen bil, še tudi zdaj plačati hoče, ker mu nikakor ni za to, da bi G. ktero škodo trpel in ta je 10 gold, kot odškodnino tudi vzel. Ko je okraj ni glavar po tem G-u naložil, naj plača 15 gold. 64 kr. komisijskih stroškov, je zoper ta pla- čilni ukaz G. vložil pritožbo pri namestniji ter v nj ej razložil, da je bil pripravljen, celo stvar zunaj urada takrat pomoci pri politični v se poravnati in da je oblastniji iskal, ko zastopnika oskrbnije resničnost škode sicer přiznavši nobene odškodnine ništa ponudila, ampak njegovo terjatev kar naravnost kot takošno zavrgla, o kteri se neki ni dalo govoriti. On je določbe lovsko-policijskih predpisov od 15. decembra 1862. leta in §. 15. lovskega patenta od leta 1786. imel pred očmi ter je prosil za ogled, ker se mu je odškodovanje odreklo in je bil tudi zadovoljen, ko se mu je odškodnina 8 gold. 86% kr. pripoznala. Veči ; znesek 10 gold, je le za tega voljo vzel, ker je mislil da je oskrbnija prenizko cenitev škode sama sprevi-dela. Ko bi oskrbnija že prej zunaj urada odškodnino bila plaćala, ne bi on bil za ogled prosil. Namestnija je odlok okrajnega glavarja zavrgla ter naložila oskrbniji državnih zemljišč v B. plačilo komisijskih stroškov, ker se je po divjadi storjena škoda morala uradoma ogledati in pozvedeti, ko se stranki niste zunaj urada poravnali in se tudi ni dokazalo, da je oskrbnija državnih zemljišč G-u pred komisijskim ogledom ktero ustanovljeno, posebno pa večo kakor uradoma določeno odškodnino ponudila. Zoper to razsodbo se je oskrbnija pritožila pri ministerstvu, ter omenila, da se je G-u z lepa ponu-jala odškodnina 10 gold, in se mu ta ponudba še cel6 pred komisijo v oči ponovila. Posebno pa je oskrbnija povdarjala, da je uradna pozvedba škode pokazala, da je tožnikova terjatev odškodnine v znesku 16 gold. zares prenapeta bila. G. tudi županovega posredovanja ni zahteval, kar bi po §. 17. lovsko-policijskih pred pritožbi se je prosilo, naj se pisov storiti moral, namestnijska razsodba o vrže ter plačilo komisijskih stroškov ali G-u samemu naloži ali pa vsaj izreče, da jih z oskrbnijo državnih posestev skupno ima trpeti. Ministerstvo nctranjih zadev je z razsodbo od 4. novembra 1870. leta, št. 15.727, oskrbnijino pritožbo vslišalo, namestnijsko razsodbo zavrglo ter spoznalo, da komisijske stroške okrajnemu glavarstvu ima Jožef G. plačati; ker akoravno je po okrajnem glavarji vsled G-ove prošnje opravljen ogled na lici mesta dokazal da je G-ovo setev divjad poškodovala, vendar ne bi bilo stroškov, kakor ga zadržuje §. 24. minist. ukaza od 3. julija 1854, št. 169 d. z., dělala izjema in se posestvu B., ki ima pravico lova, še plačilo narastlih komisijskih pravično, ako bi se odpravila zastran komisijskih stroškov 15 gold. 64 kr. naložilo. Za tako izjemo ni razloga, ker se državnemu posestvu B. ni dokazalo, da bi škodo morda s preobilno gojitvijo divjadi zakřivilo in ker je G. za odškodovanje 16 gold, zahteval, toraj toliko, da se je njegova terjatev v razmeri k znesku, ki ga je komisija spoznala, kot prenapeta pokazala in je tedaj on bil vzrok, če je obravnava na lici mesta potrebna bila, čeravno ste obe stranki pripravljeni bili se zunaj urada zastran škode poravnati. Pristaveko Odškodovanje posestnikom, kterih y trte 9 drevje itd. je lovska divjačina pohabila ? pridelke izrekujejo po sedanjih postavah politične oblastnije ne pa več sodnije ; vendar se vsakemu posestniku pri- poroča svoje drevesnice dobro zavarovati v/víc% o vujc ui ^ v voulut» vivuii/ iaoš y ai \j \ ckbL j posamesno mlado drevje pa dobro ovijati, ker sicer en sam zajec v hudi zimi veliko škode naredi, ki pa se zavoljo za-nikernosti lastnika ne vrne. Najemniki lova pa naj ne bi špogali preveč divjadi, ker sicer lastniki zem- ljišč upravičeni bili odškodovanje v polni meri za- htevati. y 140 Potili poduk o Krasu iu o pogozdovanji Krasa. Spisal za domorodce notranjske Ljudevit Dimic, e. kr. nadgozdnar in gozdni poročevalec, ud centralnega odbora kmetijske družbe. (Dalje.) Kras ima pa še druge rodovitaosti zemlje škodljive lastnosti. Vsi poznate burjo, tišti severo-izhodni vihar sla-bega glasú, kteri ne odnese samo klobuka, temvec tudi s korenino izdira drevesa, strehe odkriva, hiše podira in cele hribe snega v doline zameta. Burja se mnogo-krat med skalovje opira, ter mu zadnji ostanek rodo-vitne zemlje odvzame in svet popolnoma osuši. Ker gozd nima zadosti moci, obraniti se burji, zato se več-krat zgodi, da vihar ne samo posamesna drevesa, temuč tudi celi del gozda podere. Bral sem nekod, da pred 60 leti burja še ni bila prestopila Javornika, Nanosa in Snežnika, dandanes pa burja brije ne samo po Notranjskem, ampak skoraj po celi kranjski deželi. Kaj je krivo tega? — Da je čedalje manj gozda na Krasu! Vasi, ktere so v začetku našega stoletja še stale tik gozda, najdemo dandanes po več ur daleč gozdu odmaknjene. Kaj mislite: kdo se je vendar preselil, gozd ali vasi? — Vasi se niso odmaknile , le gozd je zginil pod sekiro. Ne samo Rimljani, ne samo Be-nečani, ampak Krašovci tudi sami so gozd pokončali. In kaj so nasledki tacega pokončevanja goz-dov, tacega odgozdovanja Krasa? Da je rodovitna prst skoraj sploh začela izgublje-vati se, da so gole skale vzdignile se na površje, da na skalah ne raste več visoko drevo, ampak le nizko slabo grmovje, redka malovredna trava. Brž ko se gozd do malega poseka, odpirajo se razpokline, in sušijo se studenci in potoki apnene zemlje, ktera je sploh preprežena s podzemeljskimi votlinami. Z gozdom vred se tudi zgubí stanovitna mokrota tál, in potem tudi rodovitnost. Z rodovitnostjo zemlje pogine blagostanje ljudstva, in zaČenja se revščina. Naj hu jši nasledki odgozdovanja Krasa so tedaj : pomanjkanje lesá in drv, pomanjkanje vode, potem suša in marsiktera huda ura z burjo in toco. Pomanjkanje vode zato, ker studenci in potoki posahnejo v votlinah apnene zemlje. Suša zato, ker gozdov ni zadosti, da bi zamogli dež na-se vleči; dež toraj tudi le redkoma pada, in se mokrota kmalu zgubí v votlinah skaiovja. Pa tudi marsiktera huda ura prihaja po Krasu zato, ker gozda, natornega stre-lovoda ni. Verjemite mi, skušnja jasno kaže, da gozd hudo uro nateguje in polje varuje toče, poslopja pa strele. Na Tirolskem mi je — tega je že 12 let preteklo — neki kmet pravil tako-le : Popred, ko so bili naši hribje še z gostimi črnimi gozdi obraščeni, se je huda ura večidel poleg gozda obraćala, le malokteri-krat je toča naše polje zadela. Od tistega časa pa, ko so se naši hribje jeli goliti lesá, od tistega časa, ko je najhujši knaver (zakožni drevesni crv) — kupčija z lesom — začela se poprijemati naših gozdov, izpraznu-jejo se hude ure tem bolj po dolinah, in zadnje deset-letje smo toliko toče doživeli, da se take škode naj stařeji sosedje ne morejo spomniti. Maše in molitev nam niso pomagale, zakaj Bog nas je hotel kaznovati, ker smo pokončevali nam za umno rabo in v korist vstvar-jeni gozd. — Tako mi je pravil neki kmet, in teh besedi sem se že večkrat spomnil potovaje po naši deželi. To so tedaj žalostni nasledki posekanega Krasa, kterih niso samo poprejšnji zarodi in drugi, temuč tudi naši rojaki, zlasti pa Krašovci v sedanjem času sami krivi. Kakor pa kaže ozir po kraških pokrajinah, Vam je goli Kras še premalo razširjen, vsako leto nastajajo nove golicave, les kraški potuje v Trst in iz Trsta po morji, — samo kamen ostaja doma; čem bolj Vam po- manjkuje lesá in drv, tem manj Vas obilnost kamenja zapušča. Ako to premislim, nastaja mi vprašanje: Je li mogoče, da se tako godi? Marsikteri izmed Vas spozná in dobro previdi, da je pokončevanje gozda greh ; al navada, sila in stradež so železne srajce. Kdor si bodi, misli najprvo na-se, potem se le se spomni druzega in misli na občnost. Stradež ga prisili gozd pokončevati, do golega ga poseka, pod tem pa tudi sosedov gozd trpi, zakaj osa-motenega burja lože napade, ter mu drevesa izkorenini. In tako se dalje maščuje pregrešek posamesnega člověka nad sosesko, županijo, celo okolico in posled-njič nad celo deželo. Ali pa smemo pregreške posamesni osebi tako hudo zameriti? Ce ne bi bil posekal gozda, morebiti bi mu bili upniki kmetijo in dom prodali. Jaz nisem grajavec vsacega, kteri tako ravná; gotovo pa so svarila vredni taki, kteri po lahkomišlje-nosti, po neprevdarnosti, po zapravljivosti tako ravnajo. Ako pa je sila večidel vzrok pokončevanja gozdov, treba je toraj premišljevati, kako da bi bilo mogoče taki hipni sili v okom priti? O tem bodem pozneje govoril. Po tem pretresu o začetku razširjatvi in nasledkih posekovanja Krasa prestopim k 2. odseku svojega govora. (Dalje prihodnjič.) Ministersko razjasnilo o pristojnosti političnih oblastnij gledé na postavo zastran varnosti polja. K postavi za varovanje poljá je c. k. ministerstvo znotranjih zadev dogovorno s c. kr. ministerstvom za poljedelstvo v posebnem primerljeji, v kterem je nastalo prašanje, ali so politične oblastnije pristojne zau-kazati vrnitev zavoljo poljske poškodbe zarubljene živine, z ukazom od 6. julija 1870. 1., št. 6829 , sledeče razjasnilo dalo: Ni dvombe, da takrat, če kdo kako reč zarubi in njen lastnik zoper rubež ugovarja, o tej stvari imajo sodnije, ne na politične oblastnije razsojevati. Izjema tega splošnega pravila je vtemeljena v postavi za varovanje polja, ker po njenih odločbah reševanje prašanja, ali se pri škodenji zarubljena živina ima last-niku vrniti, poljske poškodbe razsojujočim političnim oblastnij am pripada. To pa vsakakor le takrat veljá, ako je dokazano, da se je živina o priliki poljskega poškodovanja zarubila. Da je kázeňsko ravnanje zoper to ali uno osobo politična oblastnija dognala, ni potrebno, ker se to ravnanje nima vršiti uredoma, ampak le pod pogoji §. 23. postave za varovanje polja. Pač pa je treba, da politična oblastnija, pri kteri se za vrnitev po povedbi zavolj poljske poškodbe zarub-ljenega živinčeta prosi, objektivno pozvedeti, oziroma vzrok izvršene rubeži preiskati, po teh pozvedbah se po tem z ozirom na določbo §. 20. postave za varovanje polja na vrnitev zarubljenega živinčeta spoznati more. ..Pravnik slov." 141 Cbelarjem na znanje, da tudi letos kakor lani se dobijo ~.....v Ljubljani poleg mosta po se daje v štacuni Mih. Pakič istini tici pa vendar še vse v posnemanji, izgled se ne sme še po nikacem odstraniti, ker je jezik še vedno na sluh navezan. Naj se sluh Dzierzonovem panji nekoliko prenarejeni, zeló hvalj panj ovi. podp gubf ) ) pesa in v kratkem se tudi ta gubi jezik svojo skušnje to potrjujejo. Oglušel otrok gubi Vse t Podučne stvari krat na tem jezik ne ) en m hranit y tem kljub gluhost s e dalj b inoj ževati; pa tudi ta edin izjemek nam priča o jezikovi nesamostalnosti v otrocjih letih in o potrebi kake pod Hato primerno pripravljati gluhonerae za spre jem Ako se način vez otrok naučil brati, predno je oglušel 2. kako gluhonemnico. Spisal Ivan Nep. Boštjančic. (Dalje.) Gluhonem je nem, ker je gluh. pore. ima na tak je sredstvo, da obdrží v spominu govorjeno besedo Aiwwvjii KJ i Utl^ J/i VUUV I Vs Uj^lUOUIj med glasom in pismenko, ki mu in da jo v akej potrebi zopet vzbudi. Sicer nekaj trpí čistost izgovarjanja po izgubi popravljajočega sluha, pa jezik se z branjem ne ohrani temoč tudi dalj Nem ost, ki izvira kakošenkrat iz slaboum-nosti, kakošenkrat tudi iz skaženih govoril, je pri glu- J^'M» J Ks l*. KJ U uiaujum JLL Kj lu UU1 aiii y ICIUV/U tUt izobražuje v formalnem in materijalnem obziru trok tudi s trudom mo lahk Naj ta vk bral y m ej se t y že tolažit prost Oni honemih edino le následek gluhosti. Kajti ako- morajo samo koj z neprenehlj ravno sta člověku pnrojena zmožnost in nagon do začetí, in goto naj bodo y vo vsakdanjo vajo v branji da so srečno odvrnili naj- vendar se jezik človeški razvije le pod up- žalostniše nasledke gluhosti; jezik ost govorjenja, livom govorečega okrožja. Dete ne zná govoriti samo nj ob sebi; ono sliši govoriti stariše in brate in sestre, in vajam v posnemaje, kar je slišalo, se počasi tudi samo govoriti branji ^ navadi. Vklenjeno na tak način tako rekoč v zrak go- vorjenj vorjenja, sope z zrakom govor v se; in kakor mu je h pisme branj beenje b pridružijo pripravno vredj prek. Ako se z ustnic y mogoče ene vaje v ohraniti tudi ustmeno go- Sicer pa ni treba misliti, da je vsak gluho zrak potreben, da prehrani telesno življenje y tako po- nem gluh kakor štor. Nekteri izmed njih slišij zvo trebno mu je govoreče okrožje za razvoj človeškega ljenje y uro biti, muziko y živine itd.; drugi razlo jezika. Ako je postavimo izpod tacega upliva, je na cujejo visoke in nizke glasove, še drugi spoznajo celó priliko osamljeno, ne more se jezika navaditi. Tak je posamesne samoglasnike, ako se jim blizo ušesa še ušesa tedaj položaj onih, ki ne slišijo že od roj- precej močno izgovoré. Da ostanejo nemi tudi ti čeravno živé njihovim primerama dobrim slišalom, sredi druzih ljudi, so gledé jezikovega razvoja zaradi pa treba je pomisliti, da jezik naš ni sestavlj stva ali od prve mladosti. Ka j ti y , vkljub osupne marsikog* iz pomanjkljivosti slišal vendar v položaji popolnoma osam- glasečih se, temoč tudi iz brezglasnih delov. Samo ljenega. Govorimo v njihovej nazočnosti, govorimo glasnice dadó jeziku življenje in gorkoto, tihniki pa pa oni ne slišijo, kajti pot je njim zaprta kterej hodi jezik bilo že rečeno a, JU put JC lij l tu act, pi lc* , po «« vm»w«*jv , jvuiu jw 1muuv In ker se člověk, kakor je kakor na pr. kedar tiho šepečemo, brezgl mejijo in obrazijo besedo; jezik je lahko brezi duši. 9 jezik s posnemanjem uči neslišečemu našega jezika element telj njenega bitja in tega ne smemo pa izgleda za posnemanje manjka, zato je — ako takim dotakniti se. Zato nas slišanje samoglasnikov proti ne po kaki drugi poti ne pomoremo — nemost njihova neo- gibljiva osoda. mosti ne more braniti : k d • V 1 prist tihni k n e 1 taki 4. Jezika pa nimajo — ne samo gluhorojeni in , ki oglušé pred prvim jezikovim razvojem; one mé tudi otroci, ki sluh zgubé v petem ali šestem letu starosti, kiso tedaj skozi več let že govorili. Po izgubi sluha govori tak otrok v prvem času še razumljivo in skladno; precej se pa stavki zmešajo, izgo- d se brezpogojno gluhonemom pot ne m dit y ox, s e govorit (Dalje prihodnjič.) * Domaće zađeve. Slovenska pravoslovna predavanja še se varjanje posamesnih besed postaja od dne do dne ne-popolniše in pomanjkljiviše, dokler se pozneje nič več razumeti ne more, in otrok popustí na zadnje vsako po- piše Pravnik slov." — žalibog, akoravno je Njegovo veli- čestvo cesar bil 3600 fr. odloČil že za tekoče učno leto za vseučilišče v Gr ad ci, vendar še niso vresničila >y y skušnjo govora onemel Je To vse se navadno vrši ker nekteri tujci trdé, da so žaljeni, če se ravno samo najveći žalosti starišev. taka drobtinica Slovencem dovoli. Slovensko vseu- v manj ko enem četrtletji— j* uajv^i ^aiuou ^ ki so popřej tožili zastran izgube sluha pri njihovem čilišče v Ljubljani je pogoj dušnega napredka teh otroku, zdaj pa vidijo, kako se jim pred očmi izgublja južnih pokrajin, o čegar osnovi se že na merodajnem tudi nezmožni njegov govor, nezmožni — odvrniti te nove ne- mestu nasveti stavijo, akoravno se v Gradci ima novo sreče. Da po oglušenji do tega pri ti mora, stariši ne poslopje zidati za nemško vseučilišče; vendar dokler razume jo, in vendar ne more v nobenem tacem primer- se ta blaga misel ne uresniči, bi se morebiti našel kteri ljejinikdar drugače biti. To žalostno skušnjo nahajamo dobrotni učenjak, ki bi gledé na silno potrebo pravni-vselej in povsod; ume se tudi samo ob sebi. Ona ima škega slovenskega naraščaja ponavljati hotel nektere isti vzrok, kakor nemost gluhorojenih. Ker se naš jezik dejanske predmete sè slovenskimi pravoslovci na ne dá drugače naučiti, ako ne s posnemanjem, ^««j ^ uuur *** , v^*«,^* » jw^v., je izgled, ki se ima posnemati, tako dolgo potreben, kazenski zakonik in red državljanske pravde, kakor dokler si jezik popolnoma osvojimo; če se izgled pred tudi postopnik v neprepirnih rečéh. Sposobni strokov- tedaj Dunaji in v Gradci v slovenskem jeziku, na priliko doktorji Dolenec, Napřet, časom odvzame, se tudi jezik ne more zdržati, ker mu njaki so na Dunaji manjka potrebne samostalnosti in neodvisnosti. Odrasli Pogačnik, v Gradci pa gg. doktorji vitez Lehman izgubijo sluh in ohranijo jezik, ker so že prestopili Melé, Reddi in še morebiti kteri drugi. Akoravno p — e>--J ----- ■ Jv j^«*«. , —v* ^.vwvv^.» — ~ — 7 —>----# — -------------— yo #-------- mejo posnemanja, jezik stojí na svojih nogah in ni več se v mladih letih s čutji delà za domovino, pride ven od sluha odvisen. Drugače je v otrocjih letih. Govor- dar pozneje mrzla doba hladnega vsakdanjega delo jenje se je res že začelo, smemo reči: že precej na- vanja in navdušenje za dušni in telesni blagor naroda predovalo, tudi se že kaže neka samostalnost jezika; v zgine ako ni postavljeno na trdno podlago znanosti in # 142 vsestran8ke izobraženosti. Se pozni vnuki bodo hva-ležni takim dobrotnikom budnega, pa predolgo zane-marjenega naroda, in staročastna Avstrija bode priznavala domoljubje slovenskih učenjakov, ker se bodo naši sosedje sedaj menda malo manj razžaljene čutili, ako bi kteri slovenski glas segal do njihovih ušes. * Slovenski državni zakonik iz c. k. državne tiskar-nice na Dunaji prinaša v izvrstni prestavi najnovejše postave in občine imajo dolžnost, naročiti si ga, kar občinsko blagajnico stane na leto s poštnino vred samo 1 gold. 75 kr. V kranjski vojvodini bode menda od prihodnjega leta počenši samo do 115 obcin, kterim bi cela slovenska zbirka postav potrebna bila in ravno tako tudi drugod po Slovenskem , toraj še enkrat prosimo državno upravo, naj se izdá mala zbirka postav v slovenskem jeziku za primerno ceno, da jo bode pri rokah imel vsaki sodnik, uradnik, župan in drugi omikani občani, kterim je mar za državljanske pravice v ustavni državi. Na Stajarskem je nek v enem samem velikem okraj no-glavarstvenem okolišči letos zaměnilo 35 občin slovenski državni zakonik z nemškim vsled prizadevanja nekega političnega uradnika, iz-med kterih še tudi „Pravnik" ni imel nobenega pre-jemnika, akoravno je tam skoro toliko Slovencev, kakor na Kranjskem. — Vkljub takim in enakim oviram je vendar naročnikov na slovenski državni zakonik na Kranjskem 265, na Stirskem 226, na Primorskem 92, in na Koroškem 3. — Postave se imajo le v narodnih jezikih za primerno razglašene, toraj ga moraj o občine imeti v jeziku občanov, ne pa v tujem jeziku, ker ima vsakdo pravico zakonik pregiedovati, in nihče nima pravice izgovarjati se z nevednostjo postave. * Slovensko pravnisko društvo v Ljubljani združeno s podporami za pravoslovce se bode v kratkem osnovalo v našem središči in vse prijatelje pravniškega na-raščajo prosimo že za nap rej za dobrohotne svete. * V slovenskem jeziku se prejemajo vloge tudi pri viših in najviših stopinjah sodnijskih, političnih in finanč-nih oblastnij, toraj je priložnosti dovelj za rabo doma-čega jezika. Imenovanja: g. Janez Košir, c. k. okrajni sodnik v Trebnje, g. Anton Rome, c. kr. okrajni sodnik v Lipnici, k c. kr. deželni sodniji v Ljubljano za sveto-valca, g. Voj teh Wenzovsky za c. kr. okrajnega sodnika vldrijo, g. Balog za c. k. okrajnega sodnika v Sevnico, g. France Koče var za c. kr. državno-pravdniškega namestnika v Ljubljano, g. Dragotin Plesko za c. kr. sodnijskega pristava v Kamnik; g. dr. France Munda, odivetnik, se je preselil iz Ra-doljice v Ljubljano; g. J. Ogrinc, c. k. okrožno-sod-nijski svetovalec v pokoji, je sprejet med odvetnike v Novem městu. Ozir po svetu. Iz Ruskega. Iz Petrograda 1/J2. aprila. —17— (Dalje.) „Narod volnujet" v pravém blagem pomenu besede. Na „gosudarstvenni cirkular" od 19. oktobra prêt, leta je v Petrograd deževalo adresov iz vse široke Rusije. Na to so sledili v „zemskih gubernskih i ujezd-nih sobranjijah" pogovori o ljudskih šolah, o kmetijstvu sploh in posebno o kmetijskih uči-liščih; v mestih o prestrojitvi mestnih zborov. Posebno hude prepire so zbudili pogovori o prenaredbi vojaškega sostava i srednjih šol i pa kod naj se spelje krimska železnic a. Razni projekti te železnice so se naposled pretresali v treh zasedanjih „geo- grafičezkago obščestva". Ves dotični materijal je zdaj pri ministerstvu. Med absolutistično Rosij o i konstitucijonalno Avstrijo je nekoliko razločka. Kar Vi v konstitucijo-nalnih deželnih zborih „sklenete", to Vam konstitucijonalno ministerstvo navadno v koš vrže; — kar tukaj „zemskija gub. i újezd, sobranija", kompetentna društva i sploh javno mnenje za koristno spozna, to rusko absolutistično ministerstvo po ukazu samodržavnega cara navadno izpolni. Polemika o srednjiih šolah se naj bolj trdo-vratno na dolgo vleče. Te prepire je pretrgal pred 14 dnevi „Ruskij Arhiv" s tem, da je povedal, kako je Ludevik Napoleon caru Nikolajů zvezo ponujal, i kako jo car ni sprejel. Povest je dolga, i tukajšnji listi i ljudstvo jo imajo za resnično. Posnamem Vam povest R. Arhiva na kratko. Te-dajni ruski poslanec v Parizu, Kiseljev, je iz več okoliščin posnel, da namerava republični predsednik Napoleon iz republike narediti cesarstvo. To je on sporočil v Petrograd tedanjemu ministru vnanjih del, Nesselrode-u, ter ga prosil poduka, kako ima posto-pati na tak slučaj. Nesselrode mu je odgovoril, da je še časa do tega. Komaj je prejel Kiseljev tak odgovor, vže je Napoleon cesarstvo oklical. Drugi poslanci so priznali nov položaj v imenu svojih držav ; Kiseljev se naredi v Parizu bolnega, v Petrograd pa zopet piše po poduk. Al Napoleonu se je bolj mudilo kakor Nes-selrode-ju; da bi skoraj přišel s Kiseljevem v dotiko, povabi ga na bal. Kiseljev pride, i ko Napoleon v salon stopi, se Kiseljev med privatne goste pomeša, ker pri cesarstvu še ni bil akreditiran. Napoleon kratko pozdravi diplomate, poišče Kiseljeva ter ga vzame seboj v kot okna. Tukaj mu razlaga, da sta samo dva moža, ktera mora on, kot cesar, posnemati : prvi je njegov stric, velik mož; pa če hoče njega posnemati, se bo moral v anglejski družbi boje vati z Rosij o ; po tej poti svojega namena ne doseže, ker Anglija ni sposobna niti po legi niti po moči nadomestiti Rosijo. Drugi mož je car Nikolaj — Francija i Rosij a v zvezi bote go-spodstvovali nad svetom. Napoleon je prosil Kiseljeva delati v tem smislu, i ko přejme iz Petrograda razre-šenije, prec priti k njemu, če prav o polnoči. Kiseljev vrnivši se iz bala domu, je našel vže na mizi Nessel-rode-jev poduk, da Rosija prizna Ljudevika Bonaparteja kot Napoleona druzega, ali kot tretjega ga ne more priznati, i da car Nikolaj ga bo imenoval svojega prijatelja, a ne svojega brata. Kiseljev je spravil ta poduk v mizo, ter naglo sporočil v Petrograd, kar mu je Napoleon naročil. V malo dneh je prejel Kiseljev — ne nov poduk, ampak oštri ukaz, postopati, kakor mu je poveljeno i vest, da v Petrogradu niso ž njim zadovoljni. Napoleon pa — se je vrgel Angliji v naročje. — Birževija vědomosti so naštele, koliko britkosti bil bi lahko Nesselrode Rosiji prihranil. Ljudstvo je majalo z glavo; nekteri so rekli, da v zvezi z Napoleonom bi sicer Rosiji ne bilo treba na Crnem morji „nove" flote strojiti, a njeni kmetje bi tudi ne bili osvobodeni (kakor vidite, Rosija ne pogreša avstrijskih modrijanov); drugi pa so trdili, da Rosija je dovolj široka za flot i svobodo, samo da bi jo bilo pred vsem treba od še ostalih Nessel-i podobnih rodov osvoboditi. „Golos" je pa šel v tej stvari svojo pot, on si je mislil, čemu pogre-vati to zgodovinsko starino? i prinesel je okoli cvetne nedelje namesti misli o Nesselrode-jevem postopanji tri dolge članke zaporedoma proti klasičeskemu izobraze-vanju iza realistično. Vse se je čudilo, da je „Golos" kar čez noč nihilist postal. Jaz sem si včasi doma domišljal, kaka strašna pošast more to biti, ruski nihilizem. Te dni 143 sem se ga iz „ Golosa" navadil; v vseh svojih konse- je vse ono pisarjenje v ljubljanskih in mariborskih more doseči to, česar kvencah on se krojača na ruski prestol ne spravi po amerikanskem izgledu, tem menj se zapad tako boji. Meni, se vé da, dasiravno ni taka se nič prav ne dopada Golozov nihilizem. Zato nemških listih, kakor da g. Alešovec prevzame vred ništvo imenovan ega lista, kar se nam ravno tako iz esljivega vira poroča Tako zmeja, sem prav zadovoljen z domostjami", ktere mirno i spodobno Birževimi i Moskovskimi 99 Ve- aomosrjami", utere mu., * oť_, pa z neovrglji- ^ . r * „ . ^^^ JC x* ^v, vimi dokazi izsledujejo, da je klasičesko obrazo- in ustnih izročil posneti), popolno popoldansk nedelj peli v Gorici 27. aprila. © piše 99 Slov. Narod" 9 P po véliki noči, smo imeli V 1 99 Cast Bogu ! Preteklo v semeniščini ka v Gorici (kolikor je mogoče iz zgodo vine vanje tako potrebno ruskému narodu, kakor vsakemu službo Božjo v slovenskem jeziku, to drugemu, i da realne in tehnične šole se morajo soraz- ščanski nauk s prižnice za odraščene in litanij __m______ ___ __— ^^ «a. ^ X *m À- m m mm Vk /\ I 1 X «TV rt A 41! A Cf I A TT A VV1 \ 1 / VV /i M « ^-v m w ^v m am 1 v mm m /« Iv mm ai lovenskem jezik to je ; memo z gimnazijami množiti i zboljševati. goslovom kr-bla- Vvodni govor, skoz in skoz jedrnat in z Ta teden nadaljujejo skoraj vsi listi prepir o tej okolnostim přimeren, je imel podvodja bogosl. semenišča stvari. Menda v 14 dneh pride stvar v državni svèt na pretresovanje i bo potem řešena. Vse je radovedno, kako skovskib „Vědomosti" gosp Mih. Bolt 9 litanije z blagoslovom pa sam telj in profesor mons. dr. Hrast Kdor zna a skoraj ni dvomiti, da precej v smislu Mo- řeči in dogodke opazovati, je z roko lahko potipal raz- to je za klasicizem. Tako ruski „narod guljajet i volnujet". Znamenito se je te dni neka sodba pred „přísež- ními 4 istekla. Sedemnajst let staro dekle je bilo za- pri nas v nedelj toženo, da je svojega novorojenca umorila i ona je v tujem jeziku. _______, _________ ludi vse obstala, zavolj česar jo je prokuror (državni popoldanskega opravila dvoje namenov loček med tem, kedar se ljudem v razumljivem jim jeziku sveta opravila opravijajo, — kedar se jim v čisti slovenščini in tako razločno molitve poj ej o, kakor in pa med tem, kedar se jim moli Slišim, da ima vpeljanje slovenskega pravdnik) tožil. Prisežni pa dekle nedolžno spoznali — i razsodbo prav zadovoljno. so našli stvar tako, da so želj ljudstvo je bilo z njihovo dne večega mesta ustreči občni in živi potrebi slovenskih prebivalcev našega od drugi slučaj , ki se je bil menda pred dvema letoma tukaj pripetil. Takrat je bil obdolžen trgovec o goljufiji a menjicami Ta stvar spominja na spodkopavanje sv. vere potrebi gledé na mnogovrstno ponuditi čč bogoslovcem priliko, poslušati, kako naj bi se oni svojega posla lo-tili. kedar prestopijo v dusno pastirstvo. Vrstili se Prokuror je trdil, da ga ne more tožiti, bodo menda v razlaganji sv. nauka predstojniki in tako bo posled semeniščini m prisežni pa so ga spoznali krivega. Sodniki so bili v mladi mašniki (prefekti) zadregi, i prisežni razpuščeni pa drugi zbrani. Ti so njim sem. cerkev prava vadnica. Dosehmal so hodili ga pa sopet proti mnenju prokurorja krivega spoznali bogoslovci v véliko cerkev ital. nauk poslušat, kterega i na to je bil obsojen. Ako je člověk živel v kakem središču srednje- pa većina ni umela; nova naredba je gotovo praktič • V V 71 V • t 1 , • 1 ft # W msa. Ene same reci je bati, da ne bi namreč sem evropejske kulture, kjer je skoraj vse, kar je slišal i cerkvica, akoravno precej prostorna, vendar bila pre citai o Eusiji Vital \J JLliU-Ol J X , XV» OUI VÏ VOO X MMIWH do treh dneh znaj de v Petrogradu ;, &jci jo oaui c*j vac, ivai jd oiioai x —» — ■ , j/ívui/vium j wuh j^j surovost i barbarstvo, ter se v dveh majhna, kajti že prvikrat je bila skor polna ljudi, da na Njevskem, lahko se ni bila nova naredba še povsod razglasila da se je hlapon zmotil, ter ga pridrdral 9 ne v je tedaj řešeno tudi to misli, „ * , ... . ~ Petrograd, a v Lipsijo ali kako drugo „papirno" mesto. Zahvaliti se imamo zato njemu enkrat naš „steber* Tako goreče vprašanje goriško. ki so ga „Novice" že 9 t imenovale. mons dr Hrast Skoraj ni drugače mogoče, kakor da ga tukaj najpred imcuuvaio, m^uo. «i. m o », u, nagovori vedomoščik; kamor se po Njevskem obrne, kterega je po tem takem nek nepotrpežljiv dopisnik v tam mu ti prodajalci vsakdanje zgodovine naproti kričé: Narodu"^ prenaglo obsodil. Vse — — Vědomosti"! „Novejšije telegrami"! „Golos"! ,,K_/xvy ». i.iaiuuu pi ouagiu kj uouuii. » oc pa , nai oc jo ,, v CUULUU9U . ,,iwyCjDiJC toiC6iaiui i „uuiuo i Storilo in doseglo, je neodvisno od „kat.-polit. društva" ževija"! „Peterburskija"! „Moskovskija"! „Nedelja"! in laških ^ njegovih odbornikov. Hvala tedaj, komur Delo"! „Vsemirnaja"! „Vestnik Jevropi"! — celi stra- hvala gré* kar se je Bir- „i^CXU . „ ¥ o^ixxxxxx«j« . ,,»vovumWv» wťi . ^xx šen register jim teče, kakor staruški roženkranec. Pa Iz Gorice 28. aprila Ne bo ga ne mirú v kmalu zapazijo, da jim je „delo z inostrancem" i naglo Gorici. To je vže spet pokazal včerajšnji „Sočin" občni spremene imenik: „Gazeti francuskija"! „nemeckija" ! illustrovannija" ! zbor Mislim izeu rrancusKija" i „nemecKija" ï iuiduuj ; Tako gre od sedmih jutra do zmešnjave da o ^IIXUOU U V auuijOi • XMÍXV V VU UUWUJIU enajstih ponoći, kdor ni pred torbe razprodal. časniki vsake vrste je Petrograd, hvala Bogu, obdarovan, kakor „Vjatka, semi (sedem) gorodov matka" s hlebom. *) Veliki dnevni listi, kakor tudi večidel ted- i mesečni literarni listi so izvrstno vredovani, manj ko zidanj babilonskeg tolp ni bilo 99 Olikani Slovenec' čitalničinih prostorih v tej seji v ť, „ustavnost", „parlamentarizem" to so zrelim našim politikarjem neznane reci. Pa kaj to! oni ne vedó več, kaj pomeni domaća beseda „spo- dobnost", da ne govorim o novoslovenski (?) niki Marsikaj je včeraj 99 red" kazalo, da ste nekterim ona izraza hvale vredni so vsi mnogobrojni šaljivi i literarni listi enacega pomena z besedama „surovost" z ilustracijami, vrh tega ima vlada skoraj za vsak od- nost". Toda čemu hočemo lupino grizti? a*ai ^«n«! raii koi iedra! — Šio ie za v( m delj „pravljenija" svoj žurnal. „pored-Lotimo se Slo je za voljenje novega odbora. (Konec prihodnjič.) Dopisi. Iz Stajarskega. (Naši Štajarski slovenski poslanci) ne „nepnpravnemu raji koj jed kteri naj bi ustrezal vsem goriškim Slovencem, ter edinil jih za dosezanje namenov, ki jih imamo zahodni Slovenci kot odlomek narodov in na ktere mora meriti tudi „Soča" po svojih pravilih. Prvi rakov korak proti spravi je bil ta, da se je prepustilo prvosedništvo u Vales-u, kakor oni pot ampak so se večidel 29. aprila odpeljali na Dunaj, kjer imajo županu M. Do li jaku, kteri je znabiti mož na svojem v pondeljek razgovore z ministerskim predsednikom mestu v deželni zbornici in županijski pisarnici Solkan Hohenwartom in menda tudi z drugimi ministri. Že- ski 9 a v „Soči" nikakor ne. limo jim in nam mnogo dobrega vspeha. — Iz goto- res težko vzdrževati vega vira zvedamo, da je kat. tiskovno društvo v Mariboru kupilo lastnino „Slov. Gospodarja" in da bode društvo ta list s 1. julijem začelo izdajati. Prazno pa V „poljskem zboru" je red, ali vsaj resne in dobre volj * V ruskih gostilnicah sploh se kruh ne plačuje. Kr. nauk je bil, ako se ne motim, do 1. 1837. ali 1838* v fami cerkvi na Travniku slovenski, litanije pa ne. Pred kakimi 10 leti se je bil v semeniščini cerkvi vpeljal, ali se do tretjega pota se ni prišlo, iz vzrokov, ki jih nočem tu razlagati« Pis. 144 sam? m ki in tako je do zdaj komaj več ko četrt delà narejenega? po nekterih krajih pa še celó nedotaknjena tla stojé. je znal ôd severja in vzhoďa sklicati duhove, znal bi Lánsko leto se je bilo francosko generalno podvzet jih bil gotovo tudi prokleti pa pravičnosti bi bilo trebalo prvosedniku prevzel prvosedništvo raji g. Kl da ne bi bili reda motili nístvo „Gobert Romand Levi & Comp." veči del s fran- in govornikom svobodě kratili. Voljenje se je vršilo coskimi manjšimi podvzetniki precej dobro delà popri- ~ jelo, a to ni dolgo časa trpělo; kmalu so se začeli med blizo kakor oni dan v Parizu rodna straža" edinega politikusa je nekdo imenoval — politikusa à la Cetrti stan" v „Soči na- kakor ga njimi prepiri y potem pa so začeli sèm ter tjè delo ♦ • Pariških zadev in oseb v „Fig a (glej ilustracije ustavlj&ti. Pred nekaj dnevi je pa bilo po celi liniji in 5 po njegovem povelji la „goriško-slovensko bč „Kikiriki-j rdečo zastavo in razgl u ustavljeno, ker se je popolnoma vse vzetništvo delu odpovedalo ) („commune"). Potem ne vemo. Glavni vzrok je neki ko je bil g. Klavžar bolehnega dr. La vri ča s pokloni so po zeló nizki ceni delo vzeli tako neki glavno pod-zakaj ? tega za gotovo ker bilo tako pravijo da jim ni >n so pohvalami, ki predsedništva odstavil pričujočemu L. samému gnjusile, moc izhajati. JTako tedaj delo — razen pri MereČeh * krdelo dr ) izvolilo je pokorno mu g za predsednik in zavrgši 11jQ milje od Sempetra, kjer je še nekoliko delalcev popolnoma počiva in to ravno na spomlad ob času naj y vse kompromise vnovič potrdilo. PoL v odboru je podeljeno gosp vse popřej snj odbornike ugodnejšem za delo. Mnogo delalcev, ki so prišli od izpraznjeno mesto vec krajev, moralo je naprej iti, nekteri pa, ki so ostali V. Stubelj-nu „sloven pričakovaje, da se jim danes ali jutri delo odpre, so v skemu duhovniku" po volji bogov-odbornikov, tovaršu najvećih nadlogah; ubogi ljudje nimajo s čem živeti znanega „slovenskega duhovnika" M. Vales-a. Volilcev kaiti tudi zadnii sold iim ie pošel in tako so nekter je bilo 62; ali so pa bili vé? vsi tí „Sočini" udj y kdo saj pri nas so „politiškeg društva zbori prisiljeni } lepo imé „barabe" nositi. Ako bode stvar J Izid včerajšnje volitve je zopet enkrat pokazal, da ne- v Reko peljali! tako napredovala, se še vec let ne bomo po železnici kterim Sočanom ne gré niti za narodovo korist, niti za Iz St. Vida v Ipavi 28. aprila. Ko je bilo spravo , ampak samo osebno korist in za puhlo čast. preteklo nedeljo pri cerkvah na Lozicah , Vrabčah in Tužna majka Slava Iz Kamnego v St. Vidu javno razglašeno, da bodo zemljišča od na Gorenskem 30. apr. (Tabor gorenski.) Komaj se je razširila po našem okraj da bode tabor v Lescah, in že je ni kočice bolj blagostanj pristave v Otoščah senožeškega kneza Porcia 27. t. m po javni dražbi v zakup (štant) dane, se je mnogo ljudstva včeraj zjutraj v pristavi v Otoščah zbralo. Okoli 9. ure pride od ene strani grajščinski oskrbnik Pavlin in njegov majar, od druge je pa mož v gnoj-nem košu kvině vina dopeljal, ktero se nam je prijazno _____ skrbeti za svoje P^ ponujalo; in res so ljudjé se sodčeka tako čvrsto na kratko rečeno : slovenski narod P°Prijeli> da je bil kmaIu pražen. Potem pa, ko je bil er bi o njem ne bilo pomenkov. Narod naš se je zacel zave-dati, on pretehtuje svoje sedanje razmere, se posvetuje o zadevi razširjenja svoje izobraženosti, premišljuje svojo bodočnost in začel je marlj na Gorenskem se je začel v narodnih in političnih zadevah gibati. bolj Kdor pripomoček za še ne priznava, da so tabori naj buj zavesti in politično omiko ljudstva, ta naj se potrudi v naše kraje in naj stopi Do- oskrbnik Pavlin za komisarja, njegov „majer domus" za izklicnika, smo tako vrlo dražili, da se spod oskrbnik, Čeravno bolj skrivaje, srčno smejal. smo se nam je go- med priprosti narod, in prepričal se bo tega sam mače ljudstvo samo že se pripravlja za to, da vredno sprej me taborite in priljubi je Planine in Vipave, ki bodo pomogla ■HtflBMii ■ do Vzročila je božja ipavska kaplja tudi to , da nazadnje za slovo še udarili, ter je eden izmed nas, otrok iz Lozic, z zlomnjeno roko in krvavo oče sokolovska društva iz glavo ondi obležal! Gledé na ta žalostni konec pre- Ljublj y Kranj v slovesnost tega dneva. Naznanila iz vseh kraj mače dežeje, pa tudi naznanila iz Primorskeg veselo začete dražbe, ne moremo si kaj, da ne bi vpra-šali: ktera županija je zanemarila tukaj svojo dolžnost? uiau^ utocio ^ y at tuui uaůuamia i. ^ J škega in Štajarskega nam dajajo radostno upanje Koro- kako da je oskrbnik Pavlin na tak način javno dražbo se 29. maja Slovenci iz Ifpokrajin zedinij v nožji častitljivega Triglava in visoki vladi enogl da pod j naše težnj razodenej in še več čuli smo že tudi da o pohodu nekterih Hrvatov in Srbov, da pokažej ideja jugoslavenska ni prazna domišlj > Po čakujemo, da gorenski tabor, gledé Ijudsk ne bo zaostajal za taborom Vižmarskim. Da pa tabor ljudstvu bolj v spominu ostane , nameravajo ustanovi vpeljal? pri kteri županiji ali oblastniji so se koleki in deseti denar od te dražbe plaćali ? kdo je kriv, ako ne bo mogel oče svojim otrokom kruha več služiti ? Nadjamo ^ta kako kar se zdaj morebiti krivo misli. Konštatirati se da bode si. okrajno poglavarstvo v Postojni slučaj na tanko preiskalo, da se za gotovo zvé m kaj vsem pri- . . vdeležbe Pa moramo ob enem, da je živa potreba, da se kmalu [Ij^H ■obljubljene velike županije vresničijo. Iz Metlike. (Očitna zahvala.) Za tukajšnji novi telji, kakor slišimo, ako jim bo čez táborské stroške kaj novcev ostalo, osnovati kako društvo, ktero bode šolski vrt so gosp. Anton Homač iz Gradaca y gospoda imelo namen za duševno ali materijalno blagostanj roda skrbeti in s tem mi slij o postaviti prvi d pominek narodnemu boritelju rajnemu dr. Tom na- nasemu ojaku. Bog daj y lepo vreme in gotovo si- jajin bode tabor gorenski; zato že zdaj navdušeno kli cemo Živili taboriti v obličj velečastnega Trigl Od Sempetersko-Reške železnice 24. apr Delo na tej železnici zeló slabo, prav po pol preduj e, kajti kmalu bode tri cela leta, kar c. na- při Še m a zmirom petru in v predorih (tunelih) delati začeli pride kaka zapreka, da se zdaj tu zdaj tam delo ustavi Mayer in Metz v Ljubljani, si. c. k. kmetijsko društvo v Ljubljani in gosp. JožePohlin iz Metlike dobrovoljno toliko pripomogli, da smo do zdaj že do 900 divjakov in čez 30 cepljencev nasadili, do 100 divjakov s žlahnim sadjem cepili in precej veliko jabelčnih, hruševih in črešnjevih pešek in murbovega semena vsejali. Iskrena zahvala vsem za to blago podporo! Naj pri tej priliki tudi opomním, da gospoda Mayer in Metz v Ljubljani sta pripravnost izrekla, da učiteljem lepih cepičev za požlahnenje divjakov rada daruj eta. Krajni šolski svèt v Metliki 23. aprila 1871. Janez Kapelle, predsednik. ; *) Iskrenemu narodnjaku dr. La vri ču se je vkljub temu, da je pohvaljevanje Klavžarjevo ponizno zavračal, zaupanje izreklo. Pis. Ravnokar gré po časnikih novica, da vodstvo južne železnice je raz dri o pogodbo s francozkimi podvzetniki. Po takem vendar utegne biti preČudnemn cincanju o tej železnici konec. Vřed. 145 Iz Ljubljane. Ministerstva predsednik grof Hohenwart tedaj , kakor so zadnje „Novice" povedale in se bere na zadnji strani današnjega lista, je prinesel pred zbornico poslancev via dni predlog, po kterem naj bi se avtonomija deželnih zborov razširila. Strašen ogioj je zarad tega v strehah centralistov, — zakaj ? tega mi ne razumemo; vsaj so tudi po razširjeni tej avtonomiji deželni zbori pod cenzuro državnega zbora. „Presse" kriči, da to bi bil „samomor ustave", ako bi zbornica poslancev sprejela ta predlog; drug njen tovarš trdi, da je ta predlog „federalizem s figovim listom" ; „ Wehrzeitung" vidi v njem popolno paralelen položaj državnega zbora in deželnih zborov, itd. Resnica je to, da grof Hohenwart je s tem predlogom centraliste hudo razkačil, federalistov pa si ž njim tudi ni pridobil. Naša kritika o tej zadevi je tedaj na kratko rečena ta: „VielLarmum nichts", ali po naše: „z velikega oblaka mali dež". Pa vsaj ministerstva predsednik tudi ni mi-slil, da s tem predlogom vstreže državnopravni opoziciji, kajti sam je očitno rekel, da sprava z opozicijo more se doseći po drugačni poti, ne pa v tem dr-žavnem zboru, kjer trójica Herbst, Giskra, Rechbauer zvonec nosi. In to je resnica. Zato jim je vrgel kost, naj jo grizejo, Ministerstvo sedanje vé, da Schmer-lingova postava za volitve v deželne zbore je kriva vseh desetletnih nadlog, v ktere je nemškutarski centralize m pogreznil Avstrijo. Zato Hohenwart name-rava nove volilne rede, da po njih — tedaj po ustavni poti — prekucne farizejski ustavoverski komplot in potem začne spravo z všemi deželami in narodi v Oisiajtaniji, — med tem se utegne tudi v Translajtaniji marsikaj premeniti. In v to Bog pomozi! — (Iz seje deželnega odbora 28. aprila.) Na sklep zadnjega deželnega zbora kranjskega, da se ima ljubljanska deželna naj de ni š ni ca, to je, sprejemnica nezakonskih otrok na deželne stroške, konec meseca junija odpraviti in da se od 1. julija letošnjega leta ne bo noben nezakonsk otrok več na novo na deželne stroške v skrb in rej o prevzel, je c. k. deželna vlada deželnemu odboru odgovorila, da je treba cesarskega potrjenja za odpravo deželne najdenišnice zato, ker se je treba držati pogojev, s kterimi je bila bolnišnica z najdenišnico vřed deželnemu zastopstvu izročena, in da po takem je treba čakati odgovora ministerstva. Ker pa se je po dovoljenji cesarskem lánsko leto odpravila najdenišnica za gornje-avstrijsko deželo v Lineu, zato smemo tudi istega dovoljenja pričakovati za našo deželo in da se ministerstvo ne bode spotikalo na formi sborovega sklepa, ki je po izgledu deželnega zbora gornje-avstrijskega mislil, da se najdenišnica ljubljanska more brez vseh ovinkov temveč odpraviti, ker lastno njeno ustanovljeno premoženje znaša le par sto gold., stroški njeni pa presegajo 60.000 gold, vsako leto. A tudi deželni zbor ne bode zoper to, da se njegov sklep predloži Njegovemu Veličanstvu vpotrjenje, kajti njemu je edino zato, da se odpravi najdenišnica, ktera deželi strašanske stroške prizadeva, ki se nabirajo le po prikladah na davke. — Cestnemu odboru v Rade-čah na Dolenskem je deželni odbor za leto 1871. dovolil 2000 gold, podpore za javne ceste in mostove. — Novi oskrbnik posilne delalnice g. Drag. Tekavčič je 20. aprila t. 1. svojo službo v posilni delalnici na-stopil. — (Odbor „Slovenije") je v poslednji seji sklenil, da pred prihodnji občni zbor prinese sledeče predloge: 1) vodstvugorenske železnice se odkrijejonektere napake o tarifi, 2) vodstvoma železnice gorenske in južne se vložijo pritožbe, da se v njihovih razglasih prezira deželni (slovenski) jezik, in 3) da se za uradnike premalo izbirajo taki, ki umejo jezik slovenski. Vrh tega se priporoča tudi odboru tabora gorenskega, naj tudi on v svojo razpravo vzame omenjene točke. — Po odboroví seji in predno so se začele govorniške vaje, je predsednik dr. Jan. Bleiweis odboru in zbranim društvenikom „Slovenije" bral srčni pozdrav, ki ga je na imé „Slovenije" prejel od odličnih domorodcev hrva-ških, na čast povratku g. Ivana Vončine oni dan zbranih v vojaškem Sisku. Z navdušenimi živioklici je bil pozdrav sprejet, in brzi telegraf je nesel odzdrav tisli hip v Sisek. — Potem je dr. Razlag prvi oddelek go-vorniških vaj pricel z jako zanimivim govorom o časnikarstvu slovenskem, v kterem je razvil zgodovino slovenskih časnikov in vse njih razmere tako jasno, tako temeljito in resnično, da je vsacemu lahko žal, kdor ga ni slišal. „Novice" prinesó prihodnjič posnetek obširnega govora, ki je razpravljai sledeče 4 točke: 1) Koliko in kakošnih časnikov je Slovencem treba? 2) Kako se naj naši časniki dušno in materijalno podpirajo, toraj zdržavajo? 3) Ali nam je treba že sedaj političnega dnevnika? 4) Ali bi korišten bil časnik v nemškem jeziku? — V zadnjem listu je bilo rečeno, da ne moremo verjeti tega, da je cesarski namestnik novega župana ljubljanskega pri instalaciji 25. aprila pozdravljal tako, kakor je poročal „Tagblatt". Drugi dan je vradna „Laibacherica" přinesla celi govor c. k. deželnega pred-sednika, ki je sicer unemu zeló podoben, v kterem pa se največkrat nahaja pomenljiva beseda „Selbstbe-herrschung", s ktero c. k. deželni predsednik g. Dežmana „celega", „dovršenega moža" (to je po naše glavo narodnim zahtevam nasprotne klike) opominja, brzda ti se in zdržavati se preglasovite svoje strasti. Ker pa je, kakor se nam pripoveduje, gospod deželni predsednik izstopil iz konstitucionalnega društva, kteremu najmanj cesarski namestnik, pa tudi nikdo drug ne more ud biti, komur je mar za spravo narodov in po tej za obstanek Avstrije, in ker s tem izstopom je bridko kritiko izrekel o tem društvu, kteremu je Dežman dozdaj duša in voditelj bil, tedaj morebiti ona hvala gosp. deželnega predsednika ni brez ironije bila, in zato opustimo daljno besedovanje o oni formaliteti, ki se je 25. aprila vršila v mestni hiši, ter rečemo le to, da se je nadjati, da tudi g. Dežmanu se bodo še oči odprle, da ta pot, ktero on hodi blizo 10 let, je pogubna pot za-nj, in da bode treba slovó dati oni importirani nemčurski kliki, ki na zemlji slovenski pod krinko „višé omike" zanikuje narodu slovenskemu po Bogu in ustavi mu dane pravice. Da se g. Dežman, ki je mož bistre glave, s župan-sko volitvijo po edino nemčurskih volilcih tako malo ponašati more, kakor z nenaravno volitvijo po feudalcih v deželni zbor, to gotovo sam tako dobro čuti, kakor to vé cela dežela. Morebiti da župan Dežman je zdaj „Hercules am Scheidewege" ; vsaj je neki na strelišču v nedeljo rekel, da „bo skušal — pravo zadeti". — (Pravila katolisko-politične besednice) so od vlade potrjene in družba se je 21. dne t. m. ustanovila ter si predsednika iz volila dr. Jurija Str ben ca. — (Služba.) Na c. k. niži realni gimnaziji v Kranji s slovenskim učnim jezikom je razpisana služba učitelja za risanje. Prošnje naj se izrocé do 15. maja t. 1. deželnemu šolskemu svetu Kranj skemu. Poseben ozir se bo jemal na kandidate, ki bi znali učiti tudi matematiko. — (Gospod Jan. Skojic), fajmošter v Suhorji, mož za cerkev, šolo in povzdigo kmetijstva, zlasti sviloreje, nevtrudljivo delaven, še le 50 let star, je za tifusom umri. Domovina po pravici žaluje po njem! — (V deželnem gledalištu) ste bile v četrtek in nedeljo še slovenske predstavi na korist gospodičini Brusovi in gospodoma Šusteršiču in Medenu. Polno gledališče 146 je bilo živa priča ) đa občinstvo ceni njihove odlične Tako se glasi glasoviti predlog vládni. „Decem-zasluge za slovensko dramatiko; al želeti bi bilo, da bristi" se hudo togotijo nad tem predlogom, ker ne bi se za benefice jemale dobre igre in bi se tedaj bolj morejo trpeti, da bi se le za pičico premenila ustava aljubijeni tako, da y kritično izbiralo. v ktero so, kot mati v svoje dete y (Sejm ki se je zašel v pondeljek) - \KJty uti y rv (/ 00 «uvt/v u uuiiiA/Kšvjorvj , je un igt vu na vsako stran. Neki kmet je prodal kravo in dobil bil reven bi raji Bog vedi kaj hudega doživeli, ko prestvarjenj ijihovega precartanega delà. Sklenili y da 0vržej za-njo 5 bankovcev po 10 gold., ki vsi so bili pona-r ej eni. ves predlog, za kterega se sicer tudi poslanci državo pravne opozicije ne bodo jokali. Al kakor se sliši tud lad ni Novicar Iz Dunaj a. domaćih in ptujib dežel. zadnjem našem listu omenjeni nica sprej m t liko ležeč predlog tem y b ne. Podoba je y zato da ker je ministerstvo ta predlog zdaj napravilo so ustavoverci po vsej sili hoteli vladin predlog imeti No predlog novega ministerstva, ki ga je 25. aprila Da ga bodo podal zbornici poslancev, in ki zdaj zvonec nosi po se bode v 0 d b daj ga imajo, in naredé naj, kar hočej ; y z vseh časnikih, se glasi tako-le: 19 yy jihove klike in njim. to je gotovo, kajti vže skrbé, dar ki bode pretresal ta predlog, volilo deče dodaj am pritrjenjem obeh zbornic državnega zbora sle- voli odbor 12 poslan 11. ; 12. in 13. osnovnih postav o črtu za ustanovitev visoke kmetijsk drugih. — V tej seji se tudi poročevanje 0 vladinem na n a državnem zastopstvu 11. decembra 1867. in velevam: Deželni zbori v državnem zboru zastopanih 11. naj] skeg osnov- uradov dežel imajo pravico, v zadevah, ki so po nih postav o državnem zastopu pridržane državnemu skeg pričujoče postave niso izvzete, stava. y Podala se je peticija večih fužinarjev Gloren-zadevajoča vladni nacrt o reorganizaciji gozdnih Na vrsti je bilo tudi tretj branj t zboru in ktere v da (Notariatsordnung); sprejela se je ta po sklepati predloge postav, kteri s pritrjenjem državnega treba Dalje da ed je obravnavalo o postavi, po kteri je notarji smejo delati nektera pisma ~ —- ~ j- — w- - ---o JL 7 * w F J J t ajv^h ti uuc« vi a u u 1 u v 1 v juuiaiji omu ju uviwtw* xí^^i-vj. ^ zbora in kedar jih je cesar potrdil, dobivajo za dotično in da se morajo podpisi na tabularnih pismih potrditi deželo veljavo postav. 2. Prediogi postav te vrste prihajajo po posre- (legalizirati) seji 28 prila se je obravnaval na dalj ta predmet. Eni so trdili, da je to na korist dovanji vlade v državni zbor, ki jih mora kot pred- ljudstvu, ker se s tem zakotnim pisačem v okom loge deželnih zborov jemati v obravnavanje. pride drugi so trdili, da se to lahko na drug po ti Pri tem obravnavanji sme državni zbor samo doseže, in da bi ta postava le nove stroške napravila pretresavati, ali se dá od deželnega zbora nasvetovana ljudstvu. Posebno huda je bila debata 0 tem, da se postava strinjati z državnimi koristimi ali ne, in potem morajo podpisi pišem, ktera imajo priti v gruntne bukve, ...... ..........selej potrditi dati od notarja. Po dolgi debati se sprejme da bi se na- vsemu predlogu pritrdi, ali ga pa zavrže svetovani predlog spreminjal, tega državni zbor ne predlog, da smejo le notarji nektera pisma delati sme sklepati. I ~~ al pieuiug, u» suieju lc uutaiji ucmciii pio ujo. uciau, «* padel je predlog za legaliziranje. Ta postava sicer še 4. Ako predlog postave ni dobil pritrjenja obea zdaj nima za Kranjsko, Koroško, Salcburško zbornic državnega zbora, mora to vlada naznaniti do- kovino, Dalmacij y Bu itd tičnemu deželnemu zboru. lj y ker tarj al vendar se nam zdi prav, da se premalo no- glo Deželni zbori nimajo pravice po predstojeći po sil no legaliziranje, ker skušnja kaže, da nima take postavi nasvetovati postavnih predlogov o sledečih za- vrednosti, da bi bilo to potrebno devah y ki po seji 25 dajo v delokrožje državnega zbora: 11 postave o državnem zastopu spa- ko je grof Hohenwart zbornici podal vladni predlog y y so po odstavkih il^ ^ teg«, paiagmict littotctu, uj u voiiive v arz zadevah, ki se ticejo tega, kako naj bi se vredila v Direktne volitve 0 zadevah y C e tega paragrafa naštete ki o so mahoma stavili ustavoverci predlog za direkt lit ve v državni zbor in za pomnoženje poslancev ---- . *---, — v , wv, v Í UMUM v XJIICtttUC V U11L V C , tO JC, VUlllïV/ J-i v uvíívíuiu — obče in posebej vojaška dolžnost, kako dolgo naj bi y državni zbor, so centralistom tista zvezda, ki jih po volitve ne po deželnih zborih trajala, m ru oc u^eju iiuavuijcvaLija Liu v čtivu v , iáki i iju nj ino vin je treba vsako leto dati v vojake; c) o vredjevanji de- gospodst in ki se tičejo dozvoljevanja novakov ki jih jihovih mislih gotovo pelje v Betlehem nemškutarskega narnih, peneznih, bankovskih, colnih, kupčijskih grafijskih, poštnih in železniških zadev y tele- daji gledé državljanskih pravic; y (Kavarno slovansko „Café Slave") je gosp o postavo- Tománek odprl na Dunaji v ulicah „Schottenring u čilih gledé izvrševanja državnih osnovnih pravic o postavnih dolo- imenovanih. Zdaj vendar vsak Slovan, ki pride na o v"*" i«n»vi«ujH uKJMTuiii vouvrmu picwiv , VI Dunaj, Iiajue , jJllli državnem sodnišči in f) o vseh zadevah sploh, ki se nad 80 slovanskih časnikov ponudi jde kavarno, kamor pride k svojim in se mu imajo vsled dogovorov med deželami in kronovinami v državnem zboru zastopanimi ter deželami ogerske krone vredovati po enakih postavnih določilih ali po enakih načelih. Vlada ima pravico takih postavnih predlogov HrvaŠko Vse živo je zdaj pri nas y kajt litve v deželni zbor imajo biti 16. t. m 1 nove Kamor ne čuješ druzega, nego pitanje: kdo je kan priđeš, didat narodne" stranke , kdo vladine ? Ta hvali, grdi ta obeča uni 0 # * ---------»-WW ------ f v« » f. N-^.vçj v . giuij hCk uucua J Ulil p deželnih zborov ne predlagati državnemu zboru, kteri Htve na srečo národ um vo- nimajo v se sme naštetih lastnosti. Po tu omenjenih določilih izdelana postava 14 osnovnih postav o državnem za-potem državne postavodaje deti ob y Bog daj, da se izvršijoBH Hrvatom na blagor, a potem slučaj stopu izvzemši, veljavo, in sicer tudi izven tega slučaja, ko bi se to izreklo v kasnejši isto zadevo za vse kronovine in dežele vreduj oči postavi. . Ta postava obvelja oni dan, ko se razglasi. tudi nam Slovencem na korist Francosko. vsled nasveta deželnega zbora kakor boj bilo kajti y Parizu in okoli Pariza je še vse, kmalu bomo slišali izid strašnega ajlska vojska ima po nápovědi Thiers-a UVJJOi f aajll V w-L £JC+ J ioaw ▼ vyj Kji^^t x^iw f ^ te dni od vseh strani planiti na parižko Kursi na Dunaji 2. maja izvršiti". Moje ministerstvo ima nalogo to postavo 5°/0 metaliki 59 fl. 15 kr. Narodno posojilo 68 fl. 80 kr. Ažijo srebra 122 fl. 35 kr Napoleondori 9 fl. 91 kr. Odgovorni vrednik: Jožef (iolé. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.