GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI DtOMnSTTo ■ orm*fA rrvj. Mt«. o. «*ocTKOPjb - m.£i>oa tr isi CEKOvn učHM pKi »ueoem bahki. poMotmcA ptvj. rrev «437206 OtBJOJI DREDinSKI OOBOV - ODGOVORNI OREDNTK VRABL J0 2fl —orisov m TiuCAMO - tbka mariborska tiskarna •im NMBMHM 400 on. POLLETNA 300 «a. CETRTUTNA 100 DOl Cena din 10.— Štev. 28 — Leto VL FTUJ, 10, inJIia 1^ Zadnje dni na svetovni poli- tični poeomici ni bilo večjih dogodkov. Pač pa stopa te dni v ospredje zopet balkanski pakt, oziroma, konferenca zuneinjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije, ki se je začela v Ate- nah preteklo sredo. Ni dvoma, dfi rezultat teh razgovormr ne more biti nič drugega kjdfor kre^ pitev balkanskega sporazunia, ki naj ohrani mir in svobodo balkansl07aieje in da se preneha z nadaljnjimi aretacija- mi. Zdi se, da so oklepni oddel- ki sovjetskih čet. vse prehitro zapustili vzhodno nemško ozem- lje, ko .so odšli na Poljsko, kjer so poljski uporniki vrgli v zrak neko železnico ter zažgali .skla- dišče neke veHke tovarne. Da bi se podobne stvari tie dogajale tudi na Madžarskem, je bilo tre- b^ menjati vlado in tako ustva- riti videz novega političnega kurza. To se je vse zgodilo in predsednik Rakoszy sploh ni več čian vlade. Novi predsednik je v nastopnem govoru ^eto kriti- rjral ukrepe do.sedanje vičvdc ter obljubil celo »spoSlovanje o.sebnih .svoboščin državljanov«, kar dokazuje poleg drugega, da tega doslej niso poznali. De Gasperi je. kot se je pri- č;'kovalo, sprejel mandat za se- st aro nove ital^ianske vlade. Vendar je videti da bo vlado laže srsta\'11i. kakor pozneje z njo T'adati. Po, sedanjem stanju s^-ari De GasfKTi ne bo imel Irhkega .stališča, ker bo maral računati 7. močno levo in desno opozicijo, kolikor mu seveda ne bo usoelo katere manj.ših strank pridobiti a'i vsaj nevtra- lizirati. Walter Robertson je prevzel nehvaležno nalogo, ko se je od- pravil na Korejo prepričevat trmastega) Sing Man Rija o tem, da je treba skleniti premirje na Koreji. Po številnih .':f^?:tankih mu 1» še ni uspelo, čeprav sta se zedinila v nekaterih točkah glediSča na premirje. Premirje pa zahtevajo sedaj še Kitajci, ki vpra.šujejo Američane, Ce jim Je sploh do premirja ali ne. Novi francoski predsednik vlade Lanjel je še kar uspešno zaoral prve brazde. Njegov fi- nančni program je zajel obdav- čitev alkohola, poštnih uslug in potnih listov, s čimer namerava zbrati potreben denar, da bi ob- držal ravnotežje v proračunu. Radovedni sn>o, kako dolgo bo samo uspel krmariti med Scvla- mi in Karj^bdami francoskega parlamenta. Omenimo še naj, da je te dni na obisku v Jugoslaviji Eleon- ora Roosevelt, soproga umrlega bivšega predsednika ZDA. V Ju- goslaviji bo ostala več dni ter se zanimala posebno za stike Jugoslavije s Združenimi narodi. Jugoslovanski sekretariat za zunanje zadeve je z ostro noto ponovno protestiral pri albanski vladi zaradi 55 obmejnih izgre- dov, ki so jih vprizorili albanski obmejni organi na naši meji. V noti ugotavlja sekretariat, da tako ix)četje zaostruje položaj ter da niti z daleč ne prispeva k temu, da bi se normaliziralo stanje na jugoslovansko-alban- ski meji. Enakopravno soodločanje delovntli linfli v orBaHili Jemohratičncga drnžhenena samonoravliania ■ edisio pravilna pol v socializem Govor E. Kardelja na proslavi desete obletnice ustanovitve ZAVNOH v Otočcu v otočcu so 5. julija prosla- vili deseto obletnico ustanovitve pokrajinslcega antifašističnega sveta narodne osvoboditve Hr- vatske. Pred več tisoč ljudmi iz vseh krajev Ijke in Kordima in vpričo številnih uglednih predstavnikov našega politične- ga življenja je na množičnem zborovanju govoril podpredsed- nik Zveznega izvršnega s\'eta tov. Edvard Kardelj. O važnosti kmetijstva v na- šem gospodarskem raz\'oju je poudaril, da bo odločen napor za napredek našega kmetijstva ena naših najvažnejših nalog. Napredek razvoja v kmetij- stvu bo toliko manj odvisen od administrativnega pritiska, ko- likor svobodnejša bo odločitev delovnega kmeta. Sele potem bo kmetijsko zadružništvo resnič- no v polni meri ustrezalo na- predku kmetijstva in vsak kmet bo občutil zadružništvo kot svo- jo najobčutnejšo pomoč to se bo tudi navezal na ostalo socia- listično gospodarstvo. Glede naše industrializacije je poudaril tov. Kardelj, da je tu- di za njen napredeik potrebna večja iniciativa od spodaj, pred- vsem iniciativa samih gospodar- skih organizacij, oslanec bo moral biji v bodoče res samo ljudski poslanec, ki bo vzdrževal tesno zvezo med okrajem In ljudsko skupščino in ki bo prenašal tekoče probleme okraja na ljudsko skupščino in od tam prenašal zaključke raz- prav med svoje volivce. Tovariš Kardelj je nato dejal, da ko na- ši uspehi na poti demokratične- ga socializma ogromni, in za- ključil: »Ma v praiksi kažemo, da je vse širše pritegovanje de- lovnih množic v razne organe demokratičnega družbenega sa- moupravljanja in enakopravne- ga soodločanja edino pravilna in edino mogoča pot v sociali- zem-« Tov. Kardelj se je ob koncu dotaknil še nekaterih perečih vprašanj s področja naše zuna- nje politike. Dejal je, da sc Jje naš mednarodni politični polo- žaj znatno okrepil, kljub temu da imamo še vedno težave. Zla- sti je tukaj vprašanje nalih od- nosov z državami sovjetskega bloka. V zadnjem času je Sov- jetska zveza molče priznala, dar- skih akcij, seje in konference z odborniki krajevnih in ob- činskih organizacij in podobno zato ne zadošča, ker je vse to ostalo v preozkem krogca član- stva organizacije. Mnogi od- borniki so sicer dokaj .sprejem- ljivi za vse koristne pobude, le da ne morejo preko podcenje- vanja svojih si)Osobnosti, da bi te prenašali dalje, med mno- žico na sejah, sestankih ali celo v individualnih razgovorih s posamezniki in skupinami pri raznih kmetijskih pa tudi to- varniških ali pisarniških delih. Včasih je tega kriva sramež- ljivost pred glasnim izraža- njem lastnega stališča in pre- pričanja, ki pa je ne pogreša- mo pri ljudeh, ki izrabljajo našo demokracijo in potrpež- ljivost ljudstva, da jih posluša, čeprav to ni x>otrebno. Ce se hočemo držati pri poli- tičnem delu načela množičnosti, nam ne bi smel uiti noben nas ukrep, ob katerem lahko po- strežemo ljudstvu s pravilnimi razlagami političnega ozadja ukrepov. Tako ne bi zamudili nobene prilike, ob kateri bi lahko koristili stvari socializma. Naše kompliciranejše, zahtev- nejše, težje In odgovornejše po- litično delo zahteva od zavednih članov organizacije vse več požrtvovalnosti in naporov. Vsa- ka omahljivost dopušča, da se vriva v naše življenje ^T5ta ne- gativnih pojavov, ki zahteva potem zopet celo vrsto naporov, preden jih odpravimo. So kraji, ker se ljudstvo zaveda, kaj po- meni demokracija in kdo v de- mokraciji resnično brani Ijud- ! ske interese in kdo interese sovražnikov in svoi« lastne. Tam običajno diskutirajo ljudje, ki se zoper ljudstvo in njegove interese niso v ničemer in nik- dar pregrešili, ki jih je ljud- stvo voljno poslušati in zago- varjati njihovo stališče. So pa tudi kraji, kjer se funkcionarji in člani organizacije spogledu- jejo in namigujejo, ko padajo po njihovem delu izzivalne in poniževalne fraze z dokaj pro- zornim pomenom. Je več pri- merov, kjer so diskusije zaradi diskusij, kjer so po55amezniki voljni dtskutirati, množica pa jih ni voljna poslušati ali pa, da diskusije ni, ker ljudje na njo niso pripravljeni ali pa ne znajo braniti naprednega stali- šča. Kjer se ljudstvo v premaU meri zaveda svojih demokra- tičnih pravic, mora vložiti pre- cej tj-uda, preden si pribori na- zaj vse pozicije, ki so si' jih prilastili sovražniki demokra- cije. Nekateri odborniki so celo mnenja, da je njihova dolžnost diskuflrati samo na sestankih, dočim v razgovorih s posainez- piki ali v skupinah nemoteno pritrjujejo vsakemu mnenju, čeprav se jim to upira. Čeprav je napačno in škodljivo, samo da se ne bi Kam^rili. Pri tem ne upoštevajo, da so taki na- stopi napram njim večkrat na- merni, brezobzirni in .sovražni, z^to se zadovoljujejo z defem^ivo, apatičnostjo ali celo dvoličnost- jo, ki sramoti lik političnega delavca organizacije. Na vseh konferencah je bilo tudi govora o bodočih politič- nih nalogah. Počivanje politič- nega dela čez poletje bi zlastd na podeželju pomenilo prepu- stitev priprav za izvršitev za- kona o zemljiškem maksimumu ter za>:ona o odpravi viničar- skih in podobnih lčati zaradi bivanja v bajti, zaradi slabo plačanega dela in zaradi odvisnosti od gospodar- ja, zavedajoč se, da je enkrat za T-sclej odpravl.Ien iz naše družbe viničarski odnos in da je tudi za viničarje nastopila doba .^obodnega, neod\i.<:nega in perspektivnega ži\'lien}a. Kjer p>a bo odbor res počival čez poletje in prepuščal reševanje političnih problemov nasprotni- kom socializma, bo prej ali slci prišlo do vprašanja, čemu ima organizacija odbor in kdo je res ljudstvu v oporo in po- moč, ko 'e treba ri?mokratično ' reševati življenjska \i»rašanja. Koloradski hrošč resno oaroža naša kromoirišča Zadnja odkritja krompirišč, ki jih raz,ieda škodljiva golazen — koloradski hrošč z vsem svo- jim zarodom, so dokaj resno opozorilo vsem kmetovalcem ptujskega okraja, da jim preti neslutena nevarnost in škoda, ki nam lahko v nekaj, letih uni- či ogromno narodno bogastvo, g-a\'nj življenjski artikel — krompir, k; že leta in leta rešu- je ir^ materialnih težav neštete kmečke družine. Pri tem odkritju se ne bi smeli spraševati, kaj sedaj .sto- riti, zlasti ko jfi ogrožen osnov- ni pr-^delek večine kmetovalcev Ptujskega in Dravskega polja pa tudi Slovenskih goric. Vsa leta da^^lej smo segali po najce- nejšem sredc^tvu v obrambi pro- ti temu škodljivcu: nedeljskih pregledih. Medtem, ko jc ljud- stvo na sestankih na željo za- skrbljenih gospodarstvenikov razpravljalo o tej ali oni škodi KZ o neobdelani njivi tega ali onega državnega posestva ali KDZ alj o nevarnosti zaradi mladosti in ncizkušenostj mlaj- sih uslužbencev državnega ali zadtTjžnega aparata, so padala opozorila obla.sti in KZ glede kolor,adske.g5 hrošča na neplod- na tla. Poziv: na preglede krom- pirišč ob nedeljah so izz\-eneli išot nadlegovanje ljudi ob ne- deljah in praznikih, zato niso bili le redki primeri ,da pre- gledov n-; bilo ali pa so jih opra- vi In večinoma otroci, ki so ne morejo zavedati škode, ki jo predstavlja koloradski hro.šč s* svojo zalego. Škropivo so neka- teri kmetovalci kupovali šele, ko so bili oblastno prisiljeni škropiti okuženi krompir. Mar- sikje se je hrošč nemoteno raz- vijal in množil. Ker se zaradi kolobarja ni mogel več hraniti na isti njivi, kjer je zrastel, si je letos pomagal na sosedovo njivo, od tam pa drugo leto da- lje in tako je prišel po malo- marnosti enega .soseda drugi sosed do okužene njive. Ponekod se vprašujejo, kaj sedaj. Vsem še na pamet ne pride, da bi kupili škropivo in škropili krompir, ko pa se še pj-ealedi marsikje niso izboljša- li. Se vedno iščejo hrošča veči- noma, otroci, mesto da bi se te- ga resnega dela lotili odrasli. Še vedno obstaja za preglede kolektivna odgovornost, pa Se ta pada glede na udeležbo pri pregledih predvsem na otroke, me.<^to da bi vsako gospodarstvo pregledalo svoja krompirišča in tudi za svoje odgovarjalo, njiho- ve preglede pa bi kontrolirale ekipe resnih od rasi ih ljudi, ki ?e zavedajo preteče škode m odi?ovomosti za ljudsko prehra- no. Vsekakor je treba postaviti pri vsem za zgled številne kme- čke družine, ki redno pregledu- jejo krompirišča ne<,-)ziraje se na neumestne šale. dovtipe m na- tolcevanja sovaščanov, ki ije jemljejo dovolj resno nobene ncvamo?ti. kj ne preprečujejo škode na lastni zemlji, zato jih je tudi težko pripraviti k sode- lovanju v kolektivn-i borbi pro- ti koloradskemu hrošču. O vsem tem bj morali razmi- sliti vsi kmetovalci, ki jim ni. vseeno, ali bodo imeli drugo le- to po lastni ali po sosedovi krivdi okužen krompir. Kmeto- valci bi morali sami prisiliti ti- ste posameznike v vasi, ki se iz njihovega prizadevanja norčuje- jo, da bi pregledovali redno svoja krompirišča, sicer bodo morali prihodnje leto prenašati posledice njihove brezbrižnosti, čeprav se sami resno borijo proti tej nevarnosti. Kontrola krompirišč bo morala biti zlasti pri tistih kmetovalcih, ki 50 se vsa leta izmikali akciji pregle- dovanja krompirišč, ker je naj- verjetneje, da se je na njihoinh njivah hrošč najbolj razpasel in da od tam najbolj ogroža so- sednje njive. Temeljito bo po- trebno* pregledovati tudi njive, ki so poleg lanskega krompiri- šča ali vsaj blizu njega. Z najcenejšim obrambnim sredstvom pro+i razširitvi hro- šča, s pregledi bomo najlažje preprečili največ škode. Sflcer bo treba seči po dragocenejših sredstvih, po škropivu. Opozorilo vinogradnikom I Peronospora in plesen močno I nastopata na grozdičju, zato je nujno potrebno iz\'ršiti tretje škropljenje vinogradov v vseh predelih tn legah. Škropite z 1 do 1,5 odstotno modro galico z dodatkom 250 g ž^^eplenoapnene brozge. Škropite tudi krompir proti plesni (fitoftori) in proti krom- pirjevemu hrošču s sestavlje- nim škropivom in sicer: na 100 litrov vode raztopite 1 kilogram modre gallce in 1,5 kg apna ta- ko kot za vinograd. Tej brozgi dodajte .strup za hrošča in to 1 kg svinčenega ali apnenega REDKOST Ko so odprli v New Yoiku nO' vo poslopja Združenih narodov, »o zn h priliko izdali posebrto znamko, na kateri so pomoloma upodobili zastavo ZN na pol dn>- ga. Prodali so samo 50 kosov, nakar so opazili napako. Vsaka izmed napačnih znamk je danes vredna kar 4000 dolarjev arzenata aH 1 kg papeina ali 1 kg tekočega pantakana ali pol kg bentoksa. Posebej opozarjamo, da je s škropljenjem nevarno odlašati, ker preti močna okužba na tr- ti in na krompirju v sedanjih soparnih dneh. Svet za vinogradništvo - okraja Ptuj * DANSKI ESPERANTISTI V PTUJU V torek zjutraj je na magi- stratu zaplapolala poleg di-žav- ne esperantska zastava v po- zdrav danskim esperanti.«^tom, ki So prispeli s precejšnjo za- mudo ter si zaradi tega niso mogli ogledati zanimivost] na- šega mesta, razen naprav in kleti v podjetju »Slovenske go- rice«. Nad prisrčnim sprejemom pa so bili dan^i gostje presenečeni ter so izjavili, da kaj takega doslej niso doživeli. Po skup- nem slikanju so v okusno pri- rejeni »E\'TOp!« bili deležni z?i- kuske na st.roške ptujske espc- rantske sekcije. Po zakuski so danski espe- rantisti nadaljevali pot proti Zagrebu kjer bo te dni espe- rantski kongres. 5tran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptnj, 10. julija 1953 Na ptujski gimnaziji se Je le- tos zboljšal učni uq>efa — v pri- meri z lanskim — ra 6,5 %. L«ep napredek beležimo predvsem v nižjih razredih, kjer je bilo opa- ziti več interesa za učenje in več prizadevnosti kot doslej. Nižješolci dobro vedo, da imajo pri sprejemu v obrt, na stro- kovne šole, ali na višjo gimna- zijo prednost le tisti, ki doseže- jo v času obveznega šolanja lepši učni uspeh. Tako je tudi prav. Naša družba rabi sposob- ne, prizadevne, poštene tn za- vedne ljudi, taki pa se razvije- jo le ob resnem delu in učenju ter ob zdravem razvedrUti, Zelo razveseljiv je vse večji interes, ki ga kažejo za učno in vzgojno delo šole tudi starSi. Oni niso več le pasivni sprem- ljevalci .šolskega dela, temveč že posegajo ob najrazličnejših prilikah tudi aktivno v proces vzgoje in iščejo skupaj z gim- nazijskim učnim zborom poti k boljšemu uspehu. Višja družbe- na zavest svobodnih in za vse družbeno dogajanje odgovornih državljanov, postaja trdna osno- va za nadaljnjo demokratizacijo našega šolstva. Poleg vzgojnih vprašanj je letos močno zanimalo starše vprašanje kontrole znanja in \'prašanje merila za objektivno ocenjevanje. To je razumljivo, saj zahteva vzdrževanje gimna- zijskega otroka mnogo truda in materialnih žrttrv. 2e zaradi te- ga jim ne nKxre biti vseeno, ali dijak v šoli napreduje ali za- ostaja. Seveda ie glede tega še mnogo površnih in naivnih po- gledov, ki se na primer izražajo v pripvombah: 2ieu:adi nekega ne- srečnega slučaja pri spraševa- nju je dijak iz predmeta padel, ali; dijak .se je zadnje dni vse naučil, toda profesor ga m ho- tel sprašati, da ne omenimo ti- ste zloglasne o »piki« in sMčnih. Učni zbor gintrnazdjc j« o tem vprašanju na svojih rednih konferencah in tudi sicer mno- go razpravljal, praksa pa je po- kazala in potrdila: vztrajno, vestno in čim samostojnejše de- lo dijaka skozi vse leto, mora roditi uspeh. Poleg znanja orien- tira ocenjevalca tudi dijakova prizadevnost. Ce bi pustili dija- ka v višji razred brez solidne podlage v znanju, bi škodovali samo njemu. Zaradi popiistlji- vosti in kratkovidnosti bi lahko ustvarili iz njega kroničnega repetenta. Običajno vidijo star- ši v popravnih izpitih ali v po- navljanju razreda največjo ne- srečo za otroka in družino. Ob takih primerih v trenutnem raz- burjenju ne postopajo vedno pravilno in v svoji nestrpnosti otroku prej škodujejo kot ko- ristijo. Vedeti je treba, da ni v \'sakem primeru vzrok slabega uspeha otrokova lenoba. Doga- ja se, da nekateri dijaki v raz- voju zaostajajo, da so za stop- njo, na kateri so se znašli še premladi, da jih učno delo za- radi močnejših telesnih motenj ali celo bolezni utruja, da so zaradi nesrečnih okoliščin, v katerih so živeli, iTTedno ner- vozni in slično. Zamujeno je treba brezpogojno nadoknaditi, pri tem pa je treba mladega človeka spodbujati tn mu ne- nehno vlivat^ vero v lastne mo^ či. Grobo nastopanje proti di- jaku, ki v šoli ni padel zaradi lenobe, lahko vpliva usodno na njegov značaj, na voljo do na^ daljnjega dela in njegovo za- vest sploh. Ce je otroku pri učenju potrebna posebna po- moč, mu jo je treba po možno- sti nuditi, toda samo tako dol- go, dokler mu je ta zares nujno potrebna, sicer ga bomo nava- dili na »berglje«, ki ga bodo sa- mo pomehkiižile in ne okrepile. Samostojnost, samozavest, de- lovni ponos, vera v lastne sile in uspeh trdnega dela so ele- menti, ki se morajo ob pomoči odraslih vztrajno razvijati v za- vesti mladega človeka. Kolike- ga pomena je pravilen postopek z repetenti, nam potrjuje sama vzgojna praksa. Zelo važno je, da vedo dijaki, kako se je treba učiti, da bo uspeh čim boljši. Skoraj vsak predmet zahteva .snu j o metodo učenja ter različno porazdeli- tev in uporabo prostega učnega časa. Ce bi bili dij^ navodila, ki so jih dobili glede tega med šolskim letom bolj upoštevali, bi se bil odstotek padlih prav gotovo še bolj znižal. Letos je padlo 15,65 % dijakov. Največ negativnih ocen je iz matema- tike (21 odst.) iz tujih jezikov (19 odst.), zgodovine (16 odst.) in slovenščine (12 odst.). Baš ti predmeti zahtevajo največ časa, vztrajnosti, koncentracije in sa- mostojnosti pri delu. Dijaki, ki imajo popravni iz- pit, morajo vedeti, da bodo res- nično obvladali zamujeno le, če se bodo bavili s predmetom dnevno. Časa za razvedrilo in počitek bo kljub temu dovolj. To omejamo, ker smo v zadnjih letih opazili, da so smatrali ne- kateri dltaki popravni izpit le kot formalnost in so prihajali v mesecu septembru pred izpit- no komisijo popolnoma nepri- pravljMii. Za resnega dijaka mora biti popravni izpit važna prelomnica, spodbuda in solid- na podlaga za nadaljnje delo. Med največje uspehe letoš- njega leta lahko štejemo uvedbo pouka moralne in družbene vzgoje. Predmet so vzljubili di- jaki, učitelji in starši Ob pro- stih razgovorih se j€ dijaška mladina sproščeno poglabljala v zelo važna življenjska in druž- bena vprašanja in se urila v ocenjevanju družbenih pojavov in odnosov ter tujih in lastnih dejanj. NedvcMnno je dobivala pod vplivom tega predmeta tu- di učna snov ostalih predmetov še večji \'zgojni pomen. Ptujča- ni smo lahko ponosni na svoje- ga rojaka in ljudskega poslanca dr. Jožeta Potrča, ki je eden glavnih utemeljiteljev in po- bomikov za uvedbo tega pred- meta v naše šole. O kvaliteti pouka moralna in družbene vzgoje bo treba še mnogo raz- pravljati, toda dosedanja pra- ksa je potrdila, da je ta pred- met naši mladini potreben in našemu nadaljnjemu družbene- mu razvoju koristen. Junijski vpis v ptujsko gim- nazijo kaže, da se bo v novem šolskem letu število dijakov in .število oddelkov povečalo, s tem pa seveda tudi število razredov, kd bodo morali imeti zaradi po- manjkanja prostorov popoldan- ski pouk. Sedanje poslopje gim- nazije nikakor ne odgovarja več dana.šnjim potrebam. Pre- pričani smo, da bodo spričo te- ga dejstva volivci ptujskega okraja in članj okrajne skupšči- ne z vsem razumevanjem pod- prli akcijo za gradnjo nove ptujske popolne gimnazije. S poživitvijo in realizacijo te ak- cije bomo najlepše proslavili 85-letnico njene ustanovitve, ki bo v oktobru naslednjega leta. Mladi gimnazijdci kadri bodo znali ceniti žrtve delovnih lju- di, ki so namenjene njonovi lepši bodočnosti. NAŠE GOSPODARSTVO Kai in koliko io proizvedlo kmetifstvo ptu skego okrojo v preteklem letn? Preteklo leto je bilo v pogle- du kmetijske proizvodnje iz znanega vzroka zelo neusx>ešno. Posledice tega smo čutili vsi in ;ih čutimo še sedaj. Pravzaprav pa lahko trdimo, da smo kriti- čen čas, zahvaljujoč pomoči iz inozemstva že prebrodili ter glede na uspeh v letošnji kme- tijski proizvodnji lahko upaino z vsakim dnem na izboljf^anje stanja v prehrani Ne glede na to ne bo odveč vsaj površno po- gledati, kaj in koliko je proiz- vedlo kmetijstvo v ptujskem okraju v preteklem letu, da bi potem lahko primerjali proiz- vodnjo v lanskem letu z letoš- njo in da bi znali izvleči iz tega potrebne zaključke. Kmetijstvo privatnega sektor- ja (obravnavali bomo samo te- ga) obsega proizvodnjo rastlin (žit^ stranskih pridelkov žit, in- dustrijskih rastlin in vrtnin, krmskih rastlin, sena, sadja in grozdja), v živinoreji (živina, živalski proizvodi, perutninar- stvo, čebelarstvo), predelavo sadja in grozdja ter ustvarja Se dohodke iz drugih virov. Oglej- mo si najprej rastlinsko proiz- vodnjo. Pri ocenjevanju v tej panogi ne moremo mimo bolne točke našega kmetijstva — niz- kih hektarskih donosov — ki jih sicer za lansko leto opravi- čujemo s sušo, so pa tudi v ne- sušnih letih na nizki stopnji. Vendar bi nas razprava o tem odvedla predaleč. Zato si oglej- mo proizvodnjo in njeno vred- nost takšno, kakršna je. Pšenice je zraslo na 3055 ha (številke so vzete iz podatkov Urada za statistiko pri OLO) 35.32 q ali 11.5 q na ha In je znašala njena vrednost 105 mi- lijonov 396 tisoč dinarjev (po 30 din kg), rži 3582 ha) pri do- nosu 6.7 na ha 23.999 q v vred:v no«tl «7,197.200 din (po 28 din kilogram), koruze (5585 ha) pri donosu 6.8 q na ha 37.978 q v vrednosti 68,360.400 din (po 18 dinarjev za Jdlogram) ter dru- gih žit na skupno okrog 3400 ha 13.700 q v skupni vrednosti okrog 36 mili,"onov dinarjev. Pil skupni vrednosti ni odšteta vrednost semena in uslug, ki se plačujejo v naravi (mlat. meri- ca) in ki za vsa žita predstav- ljajo pomembno številko, da znaša vrednost neto pridelka za vsa žita 176,122.400 din. Med stranske pridelke žit pri- števamo slamo, koruznico, ple- ve, itd.) vendar tega ne pri- števamo v dohodek kot tak, temv? pri nrjv-^^u dohodkov od živine, ki vse te stranske pridelke porabi kot krmo ali steljo. Za lansko leto se kot do- hodek upošteva le ržena slama, ki je bila porabljena za kritje streh v znesku 8,529.000 din. Industrijskih rastlin je bilo pridelanih za skupno vrednost 15,787.700 din, vrtnin pa (iz- vzemšl krompir) za 37,956.200 dinarjev, krompirja (4894 ha) z donosom 67 q na ha 327.898 q v vrednosti 557,426.600 din. Po odštetju semena in krompirja za krmo ostane skupna vred- nost krompirja 271,387.000 din. Sena je bilo v lanskem letu nakošenega (13.589 ha) pri pri- delku 28 q na ha 380.492 q v vrednosti 380,492.000 din (po 10 dinarjev kilogram), vendar se kot dohodek ta znesek ne upo- števa enako kot stranski pridel- ki žit. Sadje in grozdje: 213.885 ja- blan je dalo 36.360 q jabolk v vrednosti 32,724.000 din, okrog 132.000 drugih sadnih dreves pa sadja v skupni vredno.sti 21 milijonov din ter 14,611.400 tr- sov ^3.759 q grozdja v skupni vrednosti 101,277.000 din. Skupno 32.626 govejih živali ie dalo v letu 1952 okrog 3,227.720 kilogramov prirastka v vredno- sti 109,801.800 din, 42.531 prašič pa 1,5.56.100 kg prirastka, ki je bil vreden 147,829.500 din. Ce k temu pri-štejemo še prirastek ostalih živali (ovce, koze, konji, osli, mezgi, zajci) dobimo .skup- no vrednost prirastl-^^a živinore- je okrog 374,730.300 dinarjev. Pi-av tako znaten znesek na ta- blici dohodkov kmetijstva pred- stavljajo živalski proizvodi fmleko, volna). 10.500 'rav je dalo lan.sko leto okrog 7,875.000 Mtrcn' mleka v \'Tednostt 118 milijonov 125 tisoč dinarjev, 700 koz 140.000 litrov mleka v vrednosti 1,680.000 din ter 680 ovc 1020 kg volne v vrednosti 816.000 din. Perutninarstvo je dalo skup- no 64,006.000 din dohodka (190 tisoč kokoši, 5900 puranov, 2700 gosi in 4200 rac), če upoštevamo samo vrednost prirastka na te- ži ter vrednost jajc. Čebele so dale 9570 kg meda ter 1300 kg voska v skupni vrednosti obeh proizvodov okrog 2,838.000 din. Preostane samo še dohodek, ki je bil ustvarjen s predelavo sadja in grozdja. Sem prišteva- mo vino, sadjevec, žganje, suho sadje. Skupna vrednost vge te predelave zna.ša okrog 35,725.540 dinarjev. Kmetijstvo pa ustvar- ja dohodke tudi iz gozda, ribo- lova, lova, nabiranja gozdnih sadežev in zdravilnih zeli.šč. Vsi ti dohodki so ocenjeni na 47 mi- lijonov 460 tisoč dinarjev. Vrednost celotnega dohodka privatnega kmetijstva znaša to- rej okrog 1 milijardo 219 mili- jonov 715 tisoč dinarjev. Ce delimo to število s številom 53.569, kolikor je kmečkega pre- bivalstva v okraju, vidimo, da je odpadlo na posameznika sa- mo 22.769 dinarjev. S to števil- ko pa smo zadeli v \'prašanje produkti^Tiosti. Vendar o tem kdaj prihodnjič. -n. Petnajstega adidemo • • • »Petnajstega gremo... « pra- vijo rekruti, ki se pripravljajo za nastop vojaške službe, katera je najvišja čast in dolžnost vsa- kega državljana. Pripravljajo si so kovčke in vse potrebno. V družinah je mnogo pomenkov o času sinove, bratove ali moževe odsotnosti z doma. Vaščani, ki so bUi vojaki, kaj radi pripove- dujejo resne tn tudi šaljive zgodbice iz časa službe v vojski. Pozno v noč se po vaseli raz- lega prepevanje. Se Icratek čas bodo doma, nato pa bodo odšli v razne kraje domo\rine Jugo- slavije med sovrstnike s se\''era jn juga, s katerimi bodo skupno preživljati leta nove življenjske šole, ki jih bo usposobila za ne- ustrašne in zveste čuvarje do- movine. Ob vsem tem ne bi smeli biti odbori množičnih organizacij, zlasti LMS, Socialistične zveze in gasilcev tako brezskrbni. Mladim sovrstnikom, ki odhaja- jo Za več časa z doma, je res umestno pripravita dostojno od- hodnico, na kateri naj se razve- seli vsa mladina, naj zapoje, za- jucka in zapleše. Vsi bodo radi poslušali, ko bo predsednik or- ganizacije LMS, Socialistične zveze ali gasilske čete uvodoma pojasnil namen take odhodnice, dal rekrutom kratke napotke za službo v JLA in poudaril željo, da bi bili tudi v JLA v čast in ponos vsej vasi in vsem pripad- nikom JLA. Radi bodo gledali krajši nastop domače igralske skupine aij poslušaM koncert domače godbe, pevskega zbora ali celo gostov od drugod. De- klamacija ali recitadja bo prav- tako zanimiva. O slavni JLA je na;pdsanih mnogo pesmic. Preči- tan kratek odlomek iz NOV o junaštvu mladih borcev se bo ujemal r. razpoloženjem bodočih vojakov. Po dostojni in veseli odhodnic! v domači vasi bodo na določen dan prišli rekruti trezni, veseli in ponosni v Ptuj, kjer se bodo preobleki! v voja- ško obleko in odpotovali kot vo- jaki v s\"Oje edinice. Svojih oblek ne bodo več kvarili v poštnih paketih in jih pošiljali domov, ker jih bodo lahko tu- kaj oddali svojcem. Oče, mati, brat ali sestra bodo lahko ta- koj videli fanta — vojaka, mu stisnili v pozdrav roko in mu še povedali, kar so prej pozabiM. Petnajstega bo Ptuj zopet sli- šal njihovo petje in videl nji- hove nasmejane obraze. Pred- stavniki občin jih bodo še en- krat spremljali v Ptuj in jim želeli v sltižbi JLA mnogo uspe- hov. Zopet bo ljudst\'o videlo, da so prišli iz vasi, tovarn in uradov zdravi, močni in veseli fantje, ki bodo v JLA pri no- vem delu in življenju stmiU krog tovarišev, patriotov in hrabrih čuvarjev domače zera- Ije. Živinski seem v iorek 7. iub""a Na živinskem sejmu v torek 7. t m. Je bilo dokaj živahno. Živino so prignali večinoma živinorejci iz okraja, kupci pa so prišli tz Ljubljane, Celja, Tržiča, Maribora, Varaždina, Cakovca, Belovarja in Ivanca. Največje povpraševanje je bilo po goveji živini za rejo, predvsem po kravah, telicah, volih tn bikih za zakol tn za re- jo, pa tudi po kobilah, konjih in irebetih. Od ponujenih 269 konj, kobil in žrebet je bilo odkupljenih za rejo 46, za zakol pa 10 glav. Največ je bilo za rejo odkup- ljenih kobil (20), konjev (9), žre- bet do 2 let (9), tn 2 žrebca, za z:akol pa 3 konji, 2 kobili, 2 žre- beti ter 1 žrebec. Kupci so ponujali pri konjih za zakol po 15 din za kg. Cena se je sukala od 11.000 do 20.000 din Najboljšo ceno so imeli žrebci (20.000), za tem žrebeta do 2 let (17.000), nato žrebeta do 1 leta (15.000), kobile in konji pa po n.OOO. — Pri kobilah za pleme je bila cena 51.000 din, pri Žrebcih 40.000,— pri konjih 39.000, pri žrebetih pa 30.000 din do 35.000 din. Od 187 glav goveje živine je bilo odkupljenih 92 glav za re- jo in 50 za zakol. Največ je bilo odkupljenih krav (43 po 27.000), 19 volov po 17.000, 22 telic po 8.000, 4 biki po 18.000, 3 junci po 9.000, 1 tele po 120 din za kg. Za zakol je bilo odkupljenih največ krav (23) po 50.000, 11 volov po 46.000, 9 telic po 22.000. 4 biki po 28.000. 2 teleti in 1 ju- nec po 32.000 din. Cena žive te- že govedi je bila 60-80 din, te- let pa po 120 din. Na torkovem sejmu se je vi- delo, da ima prednost živina za rejo, kar potrjuje, da letošnji pridelek sena omogoča poveča- nje števila živine za rejo na večjih tn tudi srednjih kmetij- skih gospodarstvih. Glede na kupce iz vseh predelov Slove- nije in iz sosedne Hrvatske pa je mogoče upravičeno trditi.' da je za ptuj5;kl živinski trg veliko zanimanje, pač pa pomenijo največkrat številni kupci od drugod za domačo močno kon- kurenčno ceno, ki jo domači kupci celo težko vzdržijo, zato pa morajo prepuščati najlepšo živino konkurenčnim ponudni- kom. To \'pliva v neki meri na same potrošnike, ki ugotavljajo v mesnicah velikokrat meso slabe živine po istih cenah kot prvovrstne in to povzroča več- krat tuJ*o.j -».^ voljo Po rrmenju živinorejcev bo ponudba živine še mnogo večja, ker imajo živinorejci davčne obveznosti in so primorani pro- dati predvsem, kar je za zakol, izmenjavo in delno tudi za rejo. S^^NJSKI SETEM V SREDO 8. JULIJA Od pripeljanih 124 praiHčer starost od 3 mesecev navzgor, je bilo največje povpraševanje po prašičih do 3 mesecev in od 3 do 8 mesecev stiirosti, v vseh primerih za rejo, dočim za mr- .savce in pitance vobče ni bilo povpra.?evanja. Od 74 pripelja- nih prašičev do 3 mesecev je bilo odkupljenih za rejo 20 po 1000 din, od 29 pripeljanih od 3 do 8 mesecev pa je bilo od- kupljenih 14 po 5000 din. Za zakol je bil odkupljen samo 1 prašič starosti 3 do 8 mesece\' in 2 mesnata po 9000 in 10.000 dinarjev. Za živo težo so kupci ponujali po 158 din za kilogram. Cene za zakol so .se sukale pri pra- šičih od 3 do 8 mesecev med 2500 in 9000 din, pri mesnatih prašičih pa po 10.000 din. Tudi na svinjskem sejmu se je videlo, da imajo prednost prašiči za rejo, zlasti mah do 3 mesecev in večji do 8 mese- cev, dočim za mršavce, mesnate in pitane prašiče ni velike ponud- be pa niti povpraševanja, kljub dokiij ugodnim cenam. Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter alv komad v sredo, dne 8. julija 1953. Vrtnine: čebula 18 do 30 din, česen 20 do 30, luščen fižol 150, stročji fižnl 50 do 60, grah 20 do 30, luščon grah 70, krompir 18 do 20, koleraba 20 karfijola 30, kumnre 40, petfršil' 50, rde- ča pesa 20,. kon^^-čck 40 so'ata I endivija 20 do 25, solata v gla- vah 10 do 15, špinača 40, rdeče zel^G 12. zelje v glavah 10 din. Maščobe: surovo maslo 400. Žita: ječmen 30, koruza 50, moka ajdova 50, enotna moka 40. oves 30, proso 40, koruzni zdrob 30. pšenica 35. Sadje in sadni izdelki: bre- .skve 50 do 60. hruške 50 do 60, jabolka 30 do 40, kis 20, mare- lice 60. Mleko in mlečni izdelk'.: mle- ko 20, smetana 100 do 120, sir 50 do 80. Perutnina: kokoši 200 do 3.50, petelini 200 do 350, purafti 400 do 800. zajci 80 do 200, race 200 do 300. ■ Gozdni sadeži: čmice 40. sve- že gobe 40 do 50, Hsičke 40. Ja- gode fiO, vrtne jagode 120. ma- line 40. Skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja 'o,sebna naloga države je .ibeti za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. To skrb izvaja država po skrbni- ških organih, katerim bi nujno morale pomagati pri tej nalogi zlasti množične organizacije ZB in ZVVI. V ptujskem okraju beležimo: 9 otrok padlih borcev brez staršev, ki se nahajajo pri so- rodnikih ali kolonizirani pri rednikih na terenu.. 2 otroka, ki sc nahajata v oskrbi dija.škega doma. 7 enostranskih sirot padlih borcev, za katere skrbijo pre- ži\'«li roditelji in 133 otrok padlih borcev, ki niso potrebni varstva države, ker fc nahavajo v oskrbi pre- živelega roditelja, ki poseduje posestvo Razen za zgoraj navedene skrbi država tudi za otroke žr- tev fašističnega nasilja, katerih imamo: 15 pri .sorodnikih ali rednikih, ker so brez staršev, 5 otrok brez staršev se naha- ja v domo\nh, 21 enostranskih sirot, ki so varstva države potrebni, se na- haia pri enem izmed roditeljev, 101 otrok sc nahaja pri prc- živ(^lem roditelju, ki ima pose- stvo, zaradi te^a po<;ebn«^?a var- st"n države riso pjotrebni. Po v^em okraiu je v teku po-nis niro^T -^fK^vvi borcev in žrtev fašističnesa terorja s ci- ljem, da ljudski odbori občin na katerih področju so otroci, skupno z zastopniki množičnih organizacij, predvsem pa z za- stopnild ZB na terenu, pregle- dajo rednilje in .skrbnike otrok padlih borcev in žrtev fašistič- nega nasilja po njihovih mo- ralnih kvalifikacijah in v spo- razumu s skrbniškim organom izdajo ustrezne ukrepe v smi- slu zakonskih predpisov, koli- kor rednik ali skrbnik ne daje zadostnega jamstva za pravilno vzgojo otroka padlega borca ali žrtve fašističnega nasilja. Nadalje pazi skrb. organ pri Svetu za zdravstvo in soc. poli- tiko tudi na to, kako je zago- tovljeno šolanje in strokovno iKsposablianjc otrok padlih bor- cev in žrtev faiLstičnega nasi- lja, ugotavlja kakšni so končni usnehi šolanja v šolskem letu 1952-53, kako upravljajo pre- moženje otrok, izplačevanje in- validnin itd. Naloga skrbniških organov je, da bodo vsi otroci nadlih bor- cev ali žrtev fašističnega na- silja vključeni v njim odgo- varjajoče šole. obrti in zaoosli- tev. Dolžnost ZB in ZWO pa je. da pri vseh nakazanih nalo- gah v bodoče skrbništvu nudi več pomoči kot doslej in da po- samezni odbori krajevnih ZB, skupno 7 ljudskimi odbori ob- čin, vodilo na terenu vso skrb 771 o+rrilro narfl^Vi bn-rnpv in Žr- tev fašističnega nasilja. Mm m imm v potiicne iM Upravičen odpor rroli mazočkam v petek, 3, julija t. 1., je padlo na strokovnem posvetovanju babic in medicinskih sester, ki je bilo v Ptuju pri Svetu za zdravstvo, precej pripomb gle- de mater-porodnic, ki so žrtve nepravilne nege in babiške po- moči in nesti-oko\'ne nege pri porodih po krivdi mazačk. 2e vsa leta po osvoboditvi, zlasti pa v zadnjih letih, nastaja proti babicam-mazačkam vedno večji odpor, ker so porodnice same spoznale, da Izlmšuje ma- začk ne odgovarjajo zahtevam porodnic tn da prevzemajo pre- veliko odgovornost za se in za novorojenčka ter večje otroke, če prodnicc stvar njihove življenjske ne- sreče. Popolnoma umestna je borba babic in ljudske oblasti, da ostajajo porodnice in otroci zdravi in krepki in da se čim- prej izrine vpliv mazačk na neizkušene tn sramežljive ter skromne matere, ki gre v vseh primerih na njihovo škodo ter na škodo njihovih otrok. S tem, da mnoge žene in ma- tere prikrivajo škodljivo delo mazačk, jim omogočajo nada- ljevanje nevarne prakse in do- prinašajo svoj nečastni delež k povečevanju števila žrtev po- rodov. Mnoge med njimi jih prikrivajo iz bojazni, da ne bodo mazačke kaznovane, pri tem pa pozabljajo, da ne gre oblast toliko za kaznovanje pre- povedanega dela mazačk. kakor za skrb, da sg obvarujejo vse matere-porodnice težkih posle- dic, ki lahko izvirajo od nepra- vilne nege pri porodu in da se oreprcčj umrljivost novorojenč- kov. Ljudska oblast ne pričakuje od porodnic, žen in deklet, drugo kot pametni nasvet svojim mlaj- šim in neizkušenim, pa tudi odraslim porodnicam, naj si zagotovijo pri porodih pomoč poklicnih babic namesto ma- zdck. Ce mazačk nikdo nc bo klical na pomoč, ne bo potreb- na proti njim nlkaka admini- strativna borba, ker bodo s tem avtomatično odpadle njihove nekvalitetne usluge. Nestrokov- ni nasveti takih mazačk bodo le še stvar preteklosti, ko je bilo ljudstvo tudi v zdravstve- nem oziru prepuščeno samo sebi. V bodoče sc bodo poklicne babice še bolj kot doslej zani- male za vsako bodočo mater, stopile z njo v osebni stik in jim dokazale, da so odveč vsi predsodki o poklicnih babicah, o sramežljivosti pred njimi 2:a- radi skromnih domačih razmer itd., in jim bo njihova pomoč res zagotovilo, da bodo po po- rodu ostale svojim zdravim otrokom dolgoletna življenjska opora- Ptuj. 10. jufija 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Kmetiiska zadrngo Podlehnik dobro napredufe IikuSnje dela KZ v preteklem letu so dale upravnemu odboru KZ jasna navodila, kako naj bi KZ v tem letu gospodarila. Do- biček v ivreteklem letu je bil smotrno razdeljen po odsekih, ki imajo v tej KZ perspektivo. Upravni odbor KZ se je že v začetku leta resno lotil uresni- čevanja sklepov, ki so bili spre- jeti na zadnjem občnem zboru KZ, tako da mu ne bo težko polagati račun pred članstvom na ix>lletnem zboru, ki bo v kratkem. Da je KZ Podlehnik tudi v tem letu dobro gospodarila do- kazuje že sam finančni efekt, ki je bil dosežen v prvi polo- vici tesa leta. Preko 1,100.000 dinarjev dobička nam zgo- vorno kaže, da je delo K Z u.spešno in da ima vse možno- sti še uspešnejšega nadaljnjega razvoja. Upravni odbor ni dolgo pre- mišljeval, kam bi z ustvarje- nim dobičkom. Zavedajoč se, da je bilo možno doseči tak efekt le s pomočjo aktivnega sode- lovanja večine članstva, se je odločil za traktor. S tem je do- seženi dobiček članstva najbo- lje naložen. 2e samo dejstvo, da so bile Haloze do sedaj glede mehanizacije najbolj zaostale v ptujskem okraju, dovolj jasno nakazuje, v katero smer je tre- ba delavnost KZ še posebno usm_eriti in pospešiti. Upravičeno haloški viniCar mnogo pričakuje od nove pri- dobitve KZ. Z ureditvijo vini- čsrskih odnosov jih jc naša ljud- ska oblast osvobodila posled- njih izkoriščevalnih odnosov. Vendar pa še s tem ni vse stor- jeno, da bi se težko življenje haloškega ljudstva kaj kmalu vidno izboljšalo. Brez gospo- darske pomoči predvsem glede rentabilnejšc obdelave zemlje, ni misliti na skorajšnji napre- dek. Prav v tem stoji pred KZ Podlehnik, ki zavzema precejš- njo področje haloškega predela, velika naloga pomagati in orga- nizirati potom svojih gospodar- skih svetov in odsekov k ren- tabilnejšemu gospodarjenju svo- jega članstva. Brez dvoma pred- stavlja novo nabavljeni traktor velik uspeh glede mehanizacije kmetijstva na področju KZ Pod- lehnik. Kljub temu, da sfiši traktor .skoraj izključno le v obdelavo zemlje, bo KZ že na samih prevozih letno prištedila nad milijon dinarje^- ter se bo traktor že samo s temi prihran- ki v najkrajšem času izplačal. 2^radi posledic lanskoletne suše in slabe vinske letine jc prebivalstvo na področju KZ Podlehnik trpelo precejšnje po- ; manjkanje predvsem prehrane in to še posebno v pomladan- skem času. K Z je tudi v tem čutila dolžnost do svojega član- I stva. Tako ;ie razdelila med j svoje članstvo skoraj za pol milijona vrednosti v žitu in koruzi na kredit, odnosno se je članstvo zavezalo, da bo svoje obveznosti napram KZ porav- nalo v obliki oddaje kmetijskih pridelkov, predvsem sadja in vina. Da se K Z bori predvsem za zboljšanje življenjskega stan- darda haloškega človeka, nam dokazuje tudi to dejstvo, da se vneto in akti\mo prizadeva za čimpre,;šnjo elektrifikacijo s\'0- ie*?a področja. Elektrifikacijski odbor je sestavljen po večini iz članov upravnega odbora KZ. V našem časopisu je bilo že večkrat poročano o napredova- nju elektrifikacijskih del in s težavami, ki se pojavljajo v zvezi s tem v Podlehniku. Sa- ma dela elektrifikacije so že tik pred zaključkom. Finančne težave, ki so zavirale, da še rii.io zagorele luči. se je KZ ob- vezala premostiti z izdatno do- tacijo iz lastnih sredstev. Tako so pričakuje, da bo prebival- stvo na zimo že lahko pospra- vilo smrdl:iire petrolejke. Kot poseben problem KZ in kar je ze njen unravni odbor večkrat obravnaval na svojih sejah, je vprašanje priključitve Kozminčanov v svoje članstvo. Kozminci pripadajo po novi upravno, teritorialni razdelitvi k občinslvomu ljudskemu odboru Podlehnik. Na področju bivše KZ Kozminci, ki se je likvidi- rala zaradi nedelavnosti in pre- male perspektive za uspešno delo na svojem področju, ima svojo trgovsko poslovalnico KZ Zetale. Prebivalstvo ozir. član- stvo bivše KZ Kozminci pa ni- še do danes včlanjeno niti v eno niti v drugo gospodarsko enoto ozir. KZ. V interesu KZ Podlehnik Ln občinskega ljud- skega odbora Podlehnik je. da se Kozminci tudi v gospodar- skem pogledu priključijo svo- jemu centru v tem pogledu kon- kretno v KZ Podlehnik. Popol- noma jc razumljivo, če že Koz- hiinci po upravno in politično teritorialni liniji gravitirajo na Podlehnik, da tudi v gospodar- skem oziru ne more biti tn ne Rme obstajati meja. Predlog, katerega stav! j a jo poedini funk- cjooarjl KZ Zetale, da naj bi OZZ kot AOR KZ z nekako za- konito odločbo odredila pri- ključitev tega predela k eni ah drugi KZ, se zdi članstvu KZ Podlehnik neumesten. Odgovor na to je, da o razvoju in na- predku našega gospodarstva ni mogoče odločati z različnimi dekreti in odločbami, pač pva samo z dobro organizacijo in delavnostjo potom KZ v tem primeru KZ Podlehnik, ki pred- stavlja gospodarski center na področju svoje občine, h kateri .spadajo tudi Kozminci OdveC bi bilo razpravljanje, da so ravno Kozminci med ostalimi vasmi še prav posebno potrebni organizacijske in gospodar-ske pomoči. Pri tem pa moramo omeniti, da ravno nekateri funkcionarji SZDL v Kozmin- cih zavzemajo zgrešeno stališče do vprašanja povezanosti ln gospodarske organizacije, ki jo odigrava KZ. Gledanje KZ ozko samo skozi prizmo trgo- vine je popolnoma zgrešeno. Ne gre tu, kdo bo imel v Kozmin- cih trgovsko poslovalnico, ali KZ Zetale ali KZ Podlehnik, važno je, v kateri organizacij- ski enoti bodo kmetovalci tega okoliša vključeni, katera KZ bo skrbela za dvig kmetijstva na tem področju. V tem smislu naj bi se rešil problem življenjske- ga standarda, ne pa v trgovini. Upamo, da bomo ta problem rešili odinole na podlagi zdra- vega gledanja na ijerspektivo socializacije in gospodai-skega napredka naše vasi. KZ Pod- lehnik ne smatra prevzem zgu- be, ki je nastala v KZ Kozmin- cih in znaša okoli 120.000 din, za nikak problem, problem smatra le v tem, da tamkajš- nje prebivalstvo že nekaj časa nI vključeno v vprašanju kme- tijstva v nobeno KZ. Preblval- st^ Kozminc bi moralo Čim- prej izpopolniti upravni odbor KZ Podlehnik z odborniki, ki bi jih izvolili iz srede najbolj- ših kmetovalcev, ki bodo reše- vali gosp>odarske probleme svoje vasi. Kakor je razvidno, si KZ Podlehnik vsestransko priza- deva za vsestranski napredek svojega področja. Za vse dose- žene uspehe pa ge ni zahvaliti samo aktivni podpori Članstva in delavnosti Upravnega odbo- ra. Delež pri uspehu ima pred- vsem dobra organizacija dela, katero uspešno vodi upravnik KZ tov. Kozel Frana ki se v vseh ozirih agilno prizadeva za čim večji uspeh KZ, Poleg vseh doseženih uspehov pa se ix>javljajo tudi pomanjk- ljivosti predvsem v pogledu dela raznih gospodarskih od- sekov. Krepkejše in z večjim elanom bosta mogla zagrabiti za delo predvsem živinorejski in vinogradniško-sadjarski od- sek, katera s svojim doseda- njim delom nisto opravičila svojega poslanstva. Omenjeni dve panogi bo nujno potrebno pospešiti Se posebno zaradi te- ga, ker predstavljata živinoreja in vinogradništvo ter sadjarstvo osnovo kmetu stva na področju -ilehniške.KZ. Članstvo pričakuje od svoje KZ, da bo v bodoče še temelji- teje posegla v reševanje go- spodarskih vprašanj, predvsem v pospeševanju kmetijske pro- izvodnje, ravno v tem pogledu pa naj bi gospodarski odseki pri KZ zavzemali dominantni položaj. KZ Podlehnik s podporo tamkajšnjega kmetijskega po- sestva, ki je dobro organizira- no, bo v bodoče predstavljala močan center vsega gospodar- skega življenja v tem halpškeni predelu. Za 26. iulij vas vabi Oonlla v nedeljo, 26. julija 1953 bo pri razglednem stolpu na Gomili v Slovenskih goncah kon- cert >Svobode« iz Kidričevega. P»rebivalstvo Slovenskih goric bo priSk) od bhzu in daleč na koncert, ker ceni petje in godbo. Pričakujemo tudi številne goste iz Ptuja, predvsem delav- ske kolektive, ki še niso videh prekrasne okolice Gomile. Ne pozabite! 28. julij boste prebili na Gomih. Vsa tukajšnja pokrajina je kot veliko mor- je, tz katerega se svetlikajo njive z ržjo in pšenico kot morske pene, hribčka Slovenrfcih goric pa kot vehki valovi. Prirodna lepota vas bo prevzela in boste radi še in Se prihajali. Turistično društvo Gomila Telovadni nastop Partizana v Središču V nedeljo, dne 5. julija ti. je imel Partizan v Središču te- lovadni nastop. Poleg telovad- cev iz Središča so na nastopu sodelovali tudi gostje iz Cakov- ca. Ckanači telovadci so nastopili v številnih točkah, ki so sle- dile dvigu zastave in državni hinmi ter krajšem nagovoru tov. Vitorija. Pri telovadcih na orodju smo lahko opazili zna- ten napredek v primeri z lan- skim letom. Mladinec iz znane Zidaričeve družine telovadcev se je izkazal z veletočem, ne zaostajajo pa tudi Kraje in dru- gi, ki so se letos prvič pojavili v vrsti članov. Ob predvojnih telovadnih nastopih smo v Sre- dišču redno videli tudi telovad- ce iz sosednih krajev, Ormoža, Ljutomera in Ptuja. Letos so se vabilu odzvali samo Cakovčani z mladinkami in mladinci. Ti so v nekaterih panogah telesne vzgoje pokazali presenetljiv na- predek predvsem v talni telo- vadbi. Nastop središkega Partizana je pokazal napredek kvalitete, zato pa je tembolj bilo opazno malo število mladine, ki telova- di. V telovadnico zahaja, če sodimo po nastopu, samo mla- dina iz družin nekdanjih telo- vadcev. Ali odbor Partizana ne bi opravil hvaležne naloge, če bi pritegnil v telovadnico še vsaj del vse ostale mladine, ki bi brez dvoma nudila hvaležen material za telesno vzgojo? TOLAZL.TIV NASVET V nekem brivskem salonu vi- si na steni tablica z nartisom: »Ne tožite, če Vam i .i)adajo lasje. Pomislite, če bi Vas bo- leli lasje in bi jih m rali dati izdirati kakor Vaše Zo.be!« Š ? O R T PRVA NOČNA ROKOMETNA TEKMA V PTUJU Branik : Drava 20:16 (11:9, 6:3) Ptuj, 4. julija. V prcdteloni sta se srečali A in B moštvo ženske ekipe Branika v bazena tekmi, ki je bila propagandnega značaja z namenom, da popula- rizira to panogo športa tudi v Ptuju. Tekma se je končala z zasluženo zmago B moštva 11:10 (5:5). Danes je bila odigrana prva tekma v malem rokometu in prva nočna tekma v Ptuju sploh. Zanimanje za tekmo je bilo ogromno, saj se je nabralo na igrišču na Titovem trgu več kot 1500 gledalcev, kar je za ptujske športne prireditve že rekord. Tekma je bila enakovredna, hitra, smiselna in učinkovita. Le z malo več sreče v streljanju na gol, bi lahko tudi Drava zma- gala in lahko rečemo, da še ta- ke igre Ptujčanov nismo vi- deli. Na trenutke je Branik že vodil 6 šestimi goli razlike, to- da Dravaši so vedno znižali na dva. Le na eno napako bi še lahko opozorili. Medtem ko so gostje dobro obvladali žogo, te- ga pri Ptujčanih nismo videli in je skoraj vsaka izgubljena žoga pomenila nevarnost pred Dravi- nim golom. Vratar Gorjup je bil siguren v golu. a v napadu je bil realizator skoraj vse priložnosti Vihar. Pri Braniku je bil naj- boljši mož vratar Brumen, v napadu pa Dorič. Razumemo, da pride do snorov nn ■prvenstve- nih tekmah, nikakor pa ne bi smelo priti na prijateljskih in je graje vredno, da nekateri igralci z obeh stran; ne morejo krotiti svojih nešjKjrtnih teženj. Na splošno pa smo bili s tekmo vsi zadovoljni in lahko damo pohvalo mladim rokome- tašem, da so se res potrudili in zaigrali z velikim poletom. Tudi v bodoče upamo, da bo klub priredil nočne tekme. Dne 11- in 12. t. m. bo turnir vseh rokometnih ekip iz Slovenije v Mariboru in ob tej priliki že- limo, da bi nas naši rokometaši častno zastopali in dosegli eno boljših mest na tabeli. -k. ★ Branik B:Aluminij 5:2 (3:1) Tekmo med Dravo tn Alumi- nijem, ki se je končala z zaslu- ženo zmago Drave, je NZS ve- rificirala s 3:0 w. o. za Aluminij in se je ta plasiral v nadaljnje tekmovanje. V nedeljo se jc po- meril v Mariboru z rezervnim moštvom Branika, ki ga je glad- ko odpravil z visokim rezultatom 5:2. Aluminij je igral vseskozi podrejeno vlogo, medtem ko je Branik z ostrimi napadi že v prvem polčasu dosegel lepo prednost. Aluminij se je sicer trudil, da bi rezultat znižal, kar pa mu ni uspelo. Oba gola je dal Kurelič. Branik se je odli- koval z nekoliko grobo igro in zato je sodnik Jenko izključil igralca Branika Neuberga. -k. DVOLEIT^A VINARSKO. SAD,TARSKO ŠOLA SVECINA NAD MARIBOROM razpisuje vpis v I. letnik za šolsko leto 1953-54. Pogoji za sprejem: 1. uspešno dovršena osnovna šola ali nižja gimnazija; 2. starost od 16 do 21 let. Po zgoraj navedenih pogojih se sprejemajo predvsem dijaki kmečkega porekla. Prošnji za sprejem je potrebno priložiti: spričevalo o dovršeni šoli, rojst- ni list, lastnoročno napisan živ- ljenjepis, zdravniško spričevalo ter potrdilo o pTOmoženj.'?kem stanju Prošnje je treba p>oslati do 1, avgusta upravi šole. Di- jaki Imajo popolno oskrbo v domu šole. Sejnina znaša od 1500 do 2000 dinarjev mesečno S prijavami pohitite. Unrava šole Važna odloka LO MO Ptui Uradni list LRS z dne 25. ju- nija t- 1. prinaša važna odloka Ljudskega odbora mestne obči- ne Ptuj, ki se nanašata pr\n na delitev sklada za vzdrževanje hiš, drugi pa na rejo domačih živali v mestu Ptuju. Odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš določa, da se sredstva tega sklada delijo ta- ko, da se da 70 odstotkov vpla- čanih sredstev na razpolago pravnim lastnikom zgradb, 30 odstotkov pa se odvaja ljud- skemu odboru mestne občine, ki bo porabil ta sredstva za gradnjo novih stanovanj. Po- sebna odredba, ki jo bo LO MO Ptuj naknadno Izdal pa bo do- ločala, kako se bo uporabljal znesek, ki bo vplačan v njego- vo korist. Naslednji odlok mestne obči- ne stremi za zavarovanjem ljudskega zdravja ter odloča, da je v strnjenem delu mesta Ptu- ja prepovedano gojiti prašiče, ko^e, ovce. kunce, perutnino, govejo živino in konje Za str- njeni del mesta se smatra po tem odloku območje Cafove uli- co do levega brega Drave ter po njem do ulice na Tratah do sejmišča, Ormo.ške ceste, Masa- rvkove ceste do drevoreda — Ljutomerska ulica — Srbski trg — Raičeva ulica — Muzejski trg — Cafova ulica. V tem območju bo po uvelja- vitvi tega odloka dovoljena reja domačih živali samo po poseb- nem dovoljenju, Id bo izdano po tozadevnem komisijskem pregledu. V odloku so navedene tudi sankcije za eventualne kr- šilce odloka, ki je stopil v ve- ljavo, prav tako kot prvi, z dnem objave, to je s 25. juni- jem 1953. Rojstva, poroke in smili MAJ 1953 SREDIŠČE Rojstva: Kolarič Antonija iz Obreza je rodila Lidijo, Kolarič Julijana iz Grab 1 Milana, Kr- njak Jožefa iz Središča 151 Slavka. Poroke: Rajh Franc iz Mi- klavža 39 in Bauman Hedvika iz Središča 166. Smri,i: Lah Martin iz Sredi- šča 123, Crček Julijana iz Obre- za 53, Halužan Andrej iz Sredi- šča 110. Junij 1953, LESKOVEC Rojstva: Cafuta Julijana iz Belavšeka je rodila sina, Šprah Gizela iz Trdobojc .sina, Ivanu- šič Marija iz Velike Vamice hčerko, Drevenšek Rozalija iz Velike Vamice hčerko, Krušič Marija iz Repišča hčerko. Amuš Marija iz Gruškovja sina. Poroke: Medved Jožef iz Male Vamice in Penič Marija iz Zg- Leskovca. Smrti: Topolovec Amalija, ro- jena 1907 iz Zg. Leskovca 15- LESJE Rojstva; V juniju se jo rodilo 9 otrok, od teh 7 dečkov in 2 deklici. Smrti: Umrli (proglašeni za mrtve) so: Kamenšek Majda, Scstrže 53; Bederdk Janez, Gr- dina 21; Loskovar Vincenc, Sve- ča 50; Kešpert Franc, Bolfcnk št, 18 (proglašen za mrtvega); Butolin Janez, Bolfenk 19 (pro- glašen za mrtvega) in Lorber Alojz, Plajnsko 15 (proglašen za mrtvega). Poroke: Unuk Janez, Bolfenk štev. 56 tn Tomasino Leopoldi- na. Bolfenk 54 VIDEM Rojstva: Cafuta Rozalija iz Vareje 32 je rodila sina, Šmigoc Anica iz Pobrežja 38 hčerko. Poroke: Horvatič Izidor iz Apač 79 in Gosak Marija iz Barislovc 16; Petrovič Rudolf iz Majskega vrha 48 in Fekonja Marija iz Kidričevega Smrti: Božičko Franc Iz Po- brežja 76, Smigoc Janez iz Trž- ca 44, Tiišek Ivanka z Dravinj- skega vrha 54, Listvan Eliza- beta iz Vareje 56. V ptujski bolnici je umrl Tušck Rudolf, Posesnik iz Pobrežja štev. 32. MAKOLE Rojstva: Kolar Amalija Iz Stranskih Makol je rodila hčer- ko, Gajšek Marija iz Dežnega sina, Soba Matilda iz Makol hčerko. Galun Jožefa iz Dežnega hčerko. Rojs Matilda iz Stran- skih Makol hčerko, Turin Neža iz Makol sina. Poroke: Jug Maksimilijan, že- lezničar iz Ložnice in Košar Marija iz Stranskih Makol. Smrti: Kacijan Marija iz Sa- vinjskega, roj. 1894, Skerbiš Matevž iz Mostečnega, roj. 1882, Ix>nčarič Marija roj. Sluga iz Mostečnega, roj. 1885, Kacijan Helena iz Savinjskega, roj- 1898, Godec Matilda iz Dežnega, roj. 1953. JUNIJ 1953 Rojstva: Vizjak Matilda iz Statenberga rodila hčerko, Še- liga Katarina iz Pečke sina, Lepej Marija iz Varoža sina, Colnarič Alojzija iz Sv. Ane si- na, Svetec Marija iz Savinjske- ga hčerko, Saj ko Pepca iz Ma- kol hčerko, Pušaver Frančiška iz Dežnega hčerko in Roršek Ljudmila iz Ložnice sina. Poroke: Šuster Ivan iz Polj- čan z Jančič Anco iz Sv. Ane, Škot Franc iz Sv. Ane s Kores Zofko iz Dežnega, Penko Alojz iz Slovenje vasi s Kodrič Erno iz Jelovca, Soba Franc iz Sta- tenberga z . Novak Matildo iz Varoža. Smrti? Vizjak (brez roj ime- na) iz Statenberga. roj. 1953, Sket Jožef iz Sv. Ane, roj 1927 ln Samastur Terezija iz Dežne- ga, roj 1904. V nedeljo, 12. julija 1953 bo v Ptuju DRUŽABNA PRIREDITEV »SVOBODE« s pro!?ramom v prostorih gasilskega doma Spored: od 15. do 18. ure kon- cert godbe na pihala, tambura- škega in pevskega zbora. Po sporedu veseli zabavni profrram dramske sekcije: Sre- čanje pohorskega Sima in Tevža s prleškim Južom; Ponesrečena snubStev Po tem sporedu srečolov in godba s plesom na dveh plesi- ščih Točila se bo odlična kap- ljica, hladno pivo, specialiteta: ledena bovla pod šotori. Pričetek ob 15. uri. Vstopnina 10 d-n. V primeru slabega vremena bo družabna prireditev v dvorani Narodnega doma in pri Belem križu. Odbor NesreCa ne počiva Pri deJu je padla debela de- ska na roko Antonu Zorcu iz Stukov 18. Miza je padla na roko Alo.1- ziji Klanjšek iz Podlož štev. 34 ter ji poškodovala prst Trčil je v kolesarja ter se po- škodoval Peter Segula iz Po- brežja štev. 80. Na stopnicah je padel ter .si poškodoval roko Vilko Arbes iz Spodnjega Brega 1. Desno ramo si je pri padcu poškodoval Simon Galun iz Do- klec 29. Z ogrodja je padel pri podi- ranju stavbe Stanko Gornik iz Ptuja. Kristina Gajzer iz Skrblje si Je pri padcu poškodovala ramo. Poškodovala si je desno nogo pri padcu Stanislava Horvat iz Spodnjega Brega 10. Evgen Smodiš iz Kidričevega »i jc pri padcu poškodoval re- bra. V tovarn« si je pri delu po- škodoval prst Maroh Avgust iz Vareje 8. Ignac Horvat iz Grajenščaka Sj je pri padcu poškodoval prs- ni koš. Marija Kožar iz Brebrovnika je prišla pod voz, naložen s se- nom. Poškodovala si je hrbte- nico. Martin Mojzer iz Apač se je vsekal s sekiro v levo roko. Grkularka je odrezala prsta na levi roki Ivanu Sprahu iz Tržca, Uprava enoletne kmetijske šole Turnišče-Ptuj, bo sprejela v Šolskem letu 1953—1954 naj- več 50 gojencev. Namen šole je dati mladini, ki bo ostala doma na kmečicih gospodarstvih in mladini na državnih posestvih ter delovnih zadiiigah, primerno kmetijsko strokovno izobrazbo. Za redne Licence se lahko vpi- šejo tisti, ki imajo naslednje pogoje: a) fantje tn dekleta kmečke- ga porekla v starosti od 16 do 23 let, izjemoma tudi starejši; b) tisti, ki so končali najmanj 6 razredov osnovne šole, brez sprejemnega izpita. Le v izjem- nih primerih tudi tisti, ki imajo 4 razrede osnovne šole vendar s sprejemnim izpitom iz račun- stva in slovenščine; c) zavezati se morajo, da bo- do sami in s pomočjo kmetij- ske zadruge ali druge ustanove plačali mesečno oslm polju ne- dvomno lahko prištevamo vasi Pleterje. Med šolami v okraju se lahko postevi po svoji zunanjosti in notranji ureditvi šola v Cirk«vefli, ki jo čuvajo otroci in starši kot svoje oko. Poglejt*? si jo in jo bo«te res morali občudovati, še bolj pa boste občudovali .šolske otroke, ki so pono.^i na .»tvojo lepo obnovljeno .šolo! Nikjer ne vidite nikake praske na zidu, čačkanja ali slično, čeprav so v njej že od 1. januarja t. 1. Na njo je ponosen tudi njen upravi^* telj tov. Knafelic, ki si je mnogo prizadeval, da bi sredi žitnih polj stala moderno urejena šola. Z veliko za^rbljenostjo jc ljudstvo iz ravnih in hribovitih predelov gledalo v zadnjih dnevih na slabo vreme, nalive in plohe, ki so močno ogrožale res pri- delek na poljih in dolinah ter hribčkih. Začela je žetev in kmalu bo pospravljen letošnji pridelek rži in pšenice, ob katerem se bo marsikje omilila skrb za vsakdanji kruh. Slika: Zoreči iečmepL t 2<4jftli^ . Viničarski in podobni odnosi v ptujskem okraju se ukinjajo z novim zakonom o viničarskih in podob- nih odnosih in zakonom o zemljiškem maksimumu. Samo s socialno revolucijo je bilo mc«oče rešiti go- six>darska vprašanja, ki so jih reševali že zdavnaj in ne rešili kljub raznim obljubam kapitaltsrtični re- žimi. Slika: Vioičarija pri Leskovcu. , ^ . Vinosradniška hi5a pri 2JetaJ&Ij. Dokaj let pomen! prijazni tn topli domek vinogradniški družini. Več pokolenj je preživelo pod njeno slamnato streho resne dni življenja in si trdim \nnogradniškim delom utirak) življenjsko pot Pomen gledališča v sgodotini Gledališče Je v zgodovini člo- veštva imelo zelo važno vlogo. Po \Tednosti gledališča so mc- riK narodi svojo življenjsko moč in svojo kulturno stopnjo, bogastvo svoje lepote in odporno silo svoje zavesti- Gledališče je bilo in bo ostalo «-calo ter me- rik> narodne kulturne močL Gledališče >e v prvi vrsti hram lepote in javna platforma za tekmovanje misli in za ple- menito borbo idej. V vseh časih je imelo gledališče svoj izrazito množični karakter. Ze v stari Grčiji, pred dobrimi dva in pol tisoč leti se je zbiralo na dio- nizjjskih svečanostih do 40.000 ljudi, ki so prisostvovali Eshi- lovim, Sofoklejevim in Euripi- dovim tragedijam ter Aristofa- novim in Menan^rovim kome- dijam- Ko je začela propadati grška gledališka kultura, je prevzel vodstvo Rim. V starem Rimu so največ gojili komedi- je, ki so jih pisali Plaut in Te- rencij (od njih se je učil naš Marin Držič!) itd. Rimsko gle- dališče je pokazalo sicer pre- cejšen napredek v pogledu različnih odrsidh efektov, ali vsebinsko je zelo zaostajalo za grškirn in je tako izgubilo svoj umetniški pomen. Podobne kri- ze je gledali-šče ponovno doživ- ljalo v svojem zgodovinskem Taz\'0ju. Od starega Idtajskega, japonskega, indijskega, staro- grškega in rimskega gledališča, mimo srednjeveških misterijev, do italijanskega, francoskega, Špan.=5kcga in angleškega rene- sančnega gledališča XVI. veka, kjer je spet dobilo svojo huma- no v.sebino in vrednost, pa vse do najmočnej-5ega časa — je inielo gledališče zelo značilno vlogo. Gledališče je prav zaradi te- ga svojega množičnega karak- terja v moči, da širi preko odra najbolj posredno in najbolj ži- vo velike, splošno človečanske ideje, kakor jih najdemo v kla- sičnih delih Shakespearja. Mo- liera, Calderona, Puškina, Gor- kcga, Ostrovskega, SchiUerja, Goetheja itd. Smoter igre je bil od nekdaj in bo ostal, 5>da je takorekoč ogledalo prirode in da pokaže vrlini njeno pravo lice, času in bistvu sveta njego- vo pravo podobo in bit« — go- vori igralcem Shakespcarjev Hamlet. Ze za časa osvobodilne borbe se je pos3aišalo v raznih kul- trrrrio-umettuskih ekipah ustva- riti pri nas temelje pravega na- rodnega realističnega gledali- šča- Takoj Po osvobojenju je nasa narodna oblast pristopila k temeljiti idejno-umetniški re.. organizaciji gledališč. Kmalu so naša gledališča dosegla precejš- nje uspehe in zadoblla velik po- men v umetniškem in idejno- vzgojnem delu. Naša gledališča bodo izvršila svojo nalogo najuspeineje s po- močjo gledaliških del klasične knjilevnosti in domačih pisa- teljev, bodisi tistih, ki v svojih delih prikazujejo sodobno stvar- no.«>t, bodisi tistih naših piscev, ki so zgodovinsko vemo prika- zali na.5o preteklost. Zaradi te- ga bi moralo imeti naše na- rodno gledališče v svojem re- pertoarju Čim več domačih gle- daliških del. Zgodovinsko je pa dejstvo, da brez vredne dram- ske produkcije ni bilo nikdar pomembnejših gledaliških dob- Novo gledališče se ustvarja predvsem z novimi deli. Naro- di, ki nima.io velikih dramskih del tudi nimajo velikih gleda- lišč.. Naše gledališče mora biti prežeto s pravim patriotizmom in iskrenim ljudskim čutom, biti mora bogato jasno oprede- ljenih misli in globoke socialno resnice. Toda treba je, da sc ta vsebina odraža v jasni in pre- prosti scertiki formi pravih moj- strov gledališke umetnosti. (V manjših provincialnih gledali- ščih, kjer nimajo dovolj stro- kovnih moči — režiserjev in igralce\' — preti v tem ozii-u velika nevarnosti) Na teh prin- cipih sloneč, postane lahko gle- dališče borec Za resnico in no- vega sociali.Ttičnegri človeka. Ako hočemo, da bo gledališče ogletlalo« stvarnosti, je po- trebno, da sleherni glodal-ški delavec postane strasten borec Za resnico. Edino tako bo za- \'zemal častno mesto v borbeni fronti naših delovnih množic in veliki borbi za socializem. Gledališče je s£uno takrat po- vezano T, življenjem in naix>~ dom, ako je umetniško in res- nično. Samo takšno gledališče ima svoj smisel in opravičilo svojega r>b.stoja- Samo takšno gledališče lahko v polni meri uživa zaupanie narod t in po- moč, ki mu jo daje oblast. -cri Kopalei, i»oz®r1 Bazen mestnega kopališča t Ptuju bn odprt od nedelje 12. julija 1.1. dalje. Kopanje v Dravi bo do nadalnjega prepovedano. Za more- bitne prekrške in nevarnosti kopanja v Dravi uprava usta- nove ne prevzame nikake odgovornosti. Mestna komunalna ustanova PTUJ Živi enie in delo v dijaškem domu v Ptum Dija.ški dom v Ptuju je usta- nova, ki ima namen nuditi di- jakom pri študiju vso pomoč, razen tega pa ga vzgajati v na- prednega socialističnega Člove- ka. Do danes je pri tem imela ustanova precej uspehov, po- sebno zato, ker so upravnik tov. Komac in vzgojitelja vložili mnogo truda v svoje delo in .jim gre za to posebna zahvala. Ne gre pa tu samo za šolsko delo, ampak tudi za izven šol- sko. V domu je mladinski aktiv, ki ima nalogo ščititi pravice gojencev in dajati svoje pri- pombe k upravljanju doma. Mladina, kakor tudi pionirji so bili v tem šolskem letu precej delavni, saj so sodelovali sko- raj na vseh mladinskih in dru- gih prireditvah. Posebno živah- no med mladino in pionirji je bilo fizlvultumo sodelovanje. Skoraj vsi so člani TD Partiza- na tn so posamezni na-stopili na vseh njegovih prireditvah in akademijah. Tudi v ostalih športnih panogah se mladina marljivo udejstvuje. Po,sebno marljivi so igralci namiznega tenisa, ki imajo v svoji sredi enega najboljših ptujskih igral- cev. Člani te .sekcije so sode- lovali na prvenst\ni gimnazije, kakor tudi v dvoboju z T.SŠ iz Ljubljane in dosegli zadovoljiv uspeh. Za temi dosti ne zaosta- jajo tudi oclbojkarji, ki so v letošnjem letu sodelovali v ča- su mladinskega tedna v dvoboju z JLA in je posebno eden iz- med njin mnogo aovxi'i«--~i »», uspehu gimnazijske ekipe. Zelo razgibano je tudi šahov- sko življenje, saj znajo skoraj vsi gojenci igrati šah. Zasluge, da je zanimanje za šah tolila še nekaj o delu mladinskega aktiva. I^etos or- ganizacija ni dosegla popolnega uspeha na vseh področjih udej- stvovanja. Vzrokov zato je več. Eden prvih pa je bila nedejav- nost referentov, razen v fizkul- turi in šahu. kjer pa so se uspehi tudi pokazali. Krivda zadene tudi samega predsedni- ka aktvia, ki ni bil dovolj ener- gičen pri s\-ojem delu. Kljub temu na smo v času važnih dogodkov, kakor so 29. novem- ber in 1. maj organizirali u.spe- le proslave. Na njih so se mno- gi, ki do tedaj še ni.so imeli prilike lahko seznanili z važni- mi dogodki iz NOB in z razvo- jem delavskih gibanj po svetu. Mladina je prav tako prirejala plodne sestanke z namenom, da seznani gojence z na i važnejši- mi političnimi dogodki doma in po svptn z gospodarskim in kulturnim razvojem naše socia- listične domovine. Gojenci so vedno z zanimanjem sledili iz- vajan iem predavateliev. Za vse delo in uspehe za.služijo gojen- ci vse priznanje. Pred zaključkom ho'cm po- udariti, da smo vse te usneho lahko dosegli zato. ker imamo na razpolago primerne nro>tore (telovadnico, ir^rišče. čitalnico), obenem na tudi svojo knjižnica, kjer .so nam bile vedno na raz- polago knjige, revije. časopi.'^i itd. Pri vsem tem pa ima veli- ko zaslug za vse ugodnosti, ki I smo jih imeli tudi upra\Tiik tov. Komac. ki se ie na vsakem ko- raku trudil, da bi bilo bivanie v domu i^im udobneje in ul nasproti Štefanu, ki je tudi sedf'.!. »Mi.siim, naše današnje zmsigel NJ5te brali današnjib časnikov? V Afriki napreduje- mo. Anglijo rušimo in na naši južni me.ii sc zbira vojska! To pomeni začetek nečesa novega, velikega!« Fiedler je govoril dalje. Šte- fan je nestrpno čakal, kaj hoče od njega ta človek, ki mu je bil nad vse zoprn. Kadarkoli je prišel v Kalše, ga je gnjavil s svojimi govori o Hitlerju in tretjem rajhu, okoli Gejte pa sc šc tudi ni nehal sliniti. "Vi ste z Visol, kajne?« Je Piedler nenadoma .skočil s Hit- lerjevih afriških m evropskih pohodov na Štefanov rojstni kraj in nadaljeval, ne da bi Štefanu dal čas za odgovor. »Do priključitve ste živeli gori, kaj nc? Zarad; tihotapstva z ži\ino in neko literaturo pa šc zaradi gospe Gejto ste jo popi- hali, kaj ne? Pomežiknil je z levim očesom in nadaljeval su- ho: >:No to je vaša stvar. Mi smo vas gostoljubno sprejeli in nismo spra.ševali. kakšna je bi- la tista literatura in za koga ste jo nosili čez.« Fiedler j ev glas je postal za spoznanje ostrejši, vendar mu suh- smehljaj ni iz- ginil s pepelnato sivih ustnic. »Mislim da se ne morete prito- ževati, kaj*« Zapičil je svoje brezbarvne oči v Štefana in obmolknil. Štefan se je presedel. Ali ti- stega nahrbnika šc niso poza- bili? »Kaj bi se pritoževal?« je od- vrnil negotovo. »Res se ne morete, dospod Hleb," je povzel Fiedler pokro- viteljsko. j-Nikjer vas ne bi ta- ko sprejeli, nikjer na svetu. To se lahko zgodj v tretjem rajhu, samo pod Hitlerjem.« Zamižal je z levim očesom, kot da me- ri s puško in bo zdaj ustrelil. »Ampak zdi se mi, da se tega ne zavedate dovolj.« Ker se je Štefan zganil, je nadaljeval pri- jazneje. »Vaša gospa, gospa Gej_ ta. zna to ceniti, ona sama je v veliko pomoč. To seveda mnogo odtehta.* Štefanu je bilo bolj in bolj ncprijetnp. Zdaj je zagotovo ve- del, da je prišel Fiedler z neko zahtevo. S kakšno? >;Fiedler. povedati vam mo- ram .. je spregovoril. »Čakajte, gospod Hleb,.? ga jc Fiedler prerekal. --Ne očitam, čeprav bi ime! pravico. Lahko popravite zamujeno, lahko si naijerete celo zaslug. Prav zdaj je nastopil tak ča?.< Fiedler sc je ozrl po sobi. nekaki sprejem- nici. opremljeni na tirolski na- čin, se nagnil nad mizo in na- daljeval zaupno. »Menda ste uganili, zakaj nrihaja na mc;io '-i-T^a vojska Taka nredrznost! Vodja jim velikodušno ponudi roko sprave, oni pa jo zavrnejo. Razumete: vodja, trctji rajh, mi vsi smo dobili od beograjske sodrge pljunek pod noge! To Je eno, drugo pa je, na oni strani imamo milijon rojakov, in naš življenjski prostor sega do Ja- dranskega morja. Zato bo vodja udaril.« Spet je zamežal z le- vim očesom. »Kdaj bo udaril, seveda nihče ne ve. Udaril pa bo silovit/), bliskovito, kakor rna samo on.« DOPISI UREDNIŠTVU Kdaj bo konec igranja za denar? Tov. urednik! y vaseh starške občine se je zadnji čas močno razpaslo igra-; nje za denar (fockanje). Sleher- no nedeljo se v vaseh Tmičah, Prepolju, Zlatoličju, Rošnjl in Staršah igra za denar in to ne za majhne vsote. Igranju je ze- lo podvržena mladina, pa tudi starejši mnogo ne zaostajajo. Zalo žalostno je, da gredo igrat tudi taki, ki so že poročeni in imajo po več otrok. Tako se zgodi, da včasih eden takih za- igra celo mesečno plačo, doma doma Pa potem ves mesec stra- dajo. To rodi seveda v hiši ne- prestane prepire in lahko si mi- slimo, kako nevzgojno vpliva to na doraščajoče otroke. Nekateri teh igralcev >focka« so postali že pravi strastneži na igranje. Ti ne morejo prej ne- hati, dokler, alj ne dobijo, ali pa vseizgubijo. Nekateri gredo pri tem zelo daleč. Poslušajte, kaj se jG zadnjo nedeljo (5. ju- lija 1953) zgodilo v Rošnji; neki starejši moški iz sosednje vasi je najprej zaigral ves svoj de- nar, nato suknjo in nazadnje še kola In zaigral je vse. Po kon- čani igri pa je stokal: »Kaj mi bo žena rekla« in skoraj ni upal domov. Doma pa so ga čakali žena in štirje otroci. Zdaj se pa malo zamislimo nad tem primerom. Res je, da Si je bU vsled svoje igralske strasti nesreče sam kriv, ampak ali ni podel, kdor igra s takim človekom za kolo In suknjo? To je samo en primer, ki pa v vsej goloti pokaže, kam pri- vede človeka taka igra in kak- šne so posledice. Zdaj pa še nekaj besed o starških kegljačih. Ti niso nič boljši od prej omenjenih >foc- karjev<', edino v tem se razliku- jejo, da za denar kegljajo (so pač že na višji kulturni stop- n.ii!!!). Kegljanje naj bi gojili kot šport, ne pa zato, da jim služi za igranje za denar. Proti tem ?>profesionalnimCemu bi n-^^j odpiral vra- ta s komolcem in z nogo?« »Ce- mn,< ga jc zavrnil mogočen pri- dobitnik, »saj vendar ne boš nrišcl praznih rok!« * - Neki kubistični slikar }e vodil aosfe po svojem ateljeju. Pred nenehno divjo sjiko je presene- cenim obiskovalcem oripomnil; *To je s/'feo moje soproge'' Ne- .š' duhoviti možak je doda) »Upajmo, da aimata otiokJ* ENERGIČNE ZENE Da starost žene ni zapreka za pričetok kakega novega dela, dokazuje 83-letna žena iz drža- ve Michigan v Ameriki, ki je pravkar objavila .svojo prvo li- terarno delo. Se bolj prepričljiv dokaz pa nudi 102-letna Fran- cozinja, ki je otvorila neko hišno posredovalnico, neka 89- letna Američanka pa je kandi- dirala za mesto guvernerja. Vse pa je prekosila častitljiva poljska matrona. ki .se je s svo- jimi 115 leti odločila učiti či- tanja in pi^cmjal ......^