Iz Hajdine pri PtUJU. Hvala, komnr hvala gre! Naš sedanji višji šolski ogleda, veleslavni gospod Ignaci Orož e n, gotovo vso pohvalo zaslužijo zategadelj, ker šole, ki so doslcj bile le provizure — in takih ni malo — so začeli s stalnimi učitelji nadoinestovati. Cemu tudi začasno učiteljstvo ? Moj Bog-! ako že res ni toliko sposobnih učiteljev na Slovenskem, da bi vredni bili stanovidio nčileljstvo ua farnih šolah prevzeti, takrat pač nase šole po vsi pravici grajo zaslu/Jjo. — Ako se pa od cerkve, od duhovnih gospodov učiteljem vrata k stanovitni službi zapirajo, ali smemo tedaj učiteljem zameriti, ako zabtevajo, da naj ae šola od cerkve loči, in se učitelji namesti duhovnim gospodom, šolskim odborom uklanjajo. ,,Roka roko omiva, obedve pa lice". VTeč skoraj o tej reči ni treba omenili, sej vnak sam ve, da takrat, ko se struna prevcč napenja, rada poči. In kdo je tega kriv ? Torej ne nastavljamo zaprek nobenemu stanu, narmanj pa nasemu domačemu učiteljskemu. Ali bi menda s provizurami tako dolgo čakali, dabinamtnjci in prostoverci katedre zasedeli! J. Š. \z Maribora. ,,Marburger Zeitnng" pripoveduje, da v Stnartnu pri Wurmbergu živi v pokoju učitelj, g. Mihael Kaiser, 71 let star, ki dobiva na dan d v a solda pokojnine, in to le v mesecib, ki imajo po 30 dni, 31 dan v mesecn ae mu ne šteje. Hrano ta srečni učitelj dobiva pri svojih Holskih srenjah, po kterib hodi od hiše do liišc; ataiiovanje pa mu daje srenjski župan. — Tudi se iz Maribora piše nDanici", da su tam z novim šolskim letom dobili tudi novega direktorja za glavnu šolo m realko, ki je pa terd Nernec. Gospod je sicer mož vsega spoštovanja vreden in ne inore nič zato, da je Nemec; to pa je očitno, da bode nemški ravnatelj tcžko sliajal pri šoli, ki ima toliko slovenskih ntrok, hc težeje pa kot nčcnik pripravnikov, ki ho sloveiiHkim iiarodniin šolain nainenjeiii. Ccrkvena vlada jc službo razpiuala /, dolučno pogudbo, da inora ravnatelj drugemu deželnemu jc/Jkn pupoliioma kos biti. Sicer ae mu je v dekrctu objavilo upanje, da bode za leto dni slovenskega se nančil. ,,Dopis" pravi dalje, da je to postavljenje perva ilustracija k g. 1., da verhovno vodstvo in nadzorništvo čez vse šolstvo in odgajenje pripada deržavi, in s cerkvenim vplivom bi uregnila romati iz naših sol tudi pravica slovenskega jezika in morebiti se kaj druzega. Iz teržaške okolice. Deželni poslanci in vsi župani iz okolice ho c. k. namestništvu pudali prošnjo, v kteri niilo tožijo, da jim je nuka Mtiiiiika rnestnega svetovalstva odstavila brez vsega vzroka naj boljše učitelje, ter imenovala na njihova mesta drnge, o kterih gre glas, da domačega jezika skoro nič ali celii malo znajo, da tedaj niso HpoHobni učiti v šolah tega kraja ; dalje pravijo, da k tiin sumljivim iu nespndobnim učiteljem ne pošljejo nobenega otroka v šolo, ter prosijo, da naj jih c. k. namestništvo varuje in ne poterdi sklepa mestnega Hvetovalstva, ampak naj v tej zadevi ostaja začasno vhc, kakor je bilo poprej, doklcr se samc okolice o tej stvari doloenu ne izreko. Iz Ljubljane. Ravno kar nnio dobili načert postavc za Ijudske šole (Volksschulgesetz), kakor je nasvetovan, pa tte nc izgotovljen pri sl. ministeistvu poduka. Ako ta načert obvelja, jc upati, da bodo za Ijudske nčitelje in sploh za šolstvo piišli boljši časi. Učitelje v pripravniških šolah plačuje deržava, druge pa srenja, k(eri pomore dežela; če pa shajati ne rnorejo, pomore deržava. Za izobraževanje učiteljev skerbi d e r ž a v u m a in a; namen Ijudske šole oslaja bistveno, kakor jc bil do sedaj: verska in nravna odgoja, ter potrebne vednosti za vsakdanje življenje. Šole so: začetnice (Elemenfarschulen) in niestiie šole (Btiigerschulen"). V vsaki Ijudski šoli se podučoje tudi v n ara voslo vj i, zemljepisji in zgodovini; v mestni šoli pa je še več naukov. Višje mestne šole imajo po s e s t razredov. V nedeljski šoli se podučuje po zimi po 6 ur, po letu pa 4 ure. Pripravniska šola za učitelje traja s t i r i leta, za učiteljice pa d v e leti. Pripravnik dobl spričalo zrelosti, in je podučitelj ali začasni učitelj; čez dve leti prestane skušnjo, in je učitelj. Deželna postava duločuje, koliko in kako dobiva nčitelj plačo, vendar velja načelo: učitelj in podučitelj dobivata t o 1 i k o plače, da shajata brez poslranskili prislužkov, in da učitelj niore živiti tudi družino. Ktcra postranska opravila srne učitelj opravljati, določuje deželna postava. Učitelja more posvariti nrenJHki šolski Hvet, pokara ga in še celo nekaj plače priterga ukrajni šulski Hvet; iz slu/.be ga pa pahne d e ž e 1 n i »olski H\et. Za tcrdno po»lavljcuega učitelja, čc se dobro obnaša, poterdi čez tri leta dc/.elni šolski svet. Če učitelj uči na teden več kaknr 30 ur na teden, ne inii mora /,a to posebej plačevati. Vsi za terdno postavljeni učilelji in podučitelji v mestnih in višjili dekliških Holah, tako tudi njib vdove in sirote , dobivaju pukojnino (pen/.ijo) kakor deržavni vradniki. l.čla. ki jih je kdo služil kot začetiii učitelj iu podučitclj, so inu utcta. Uči- (eljske službe oddaja tisti, ki jih vzderžnje, poterjuje pa jih deželni šolski svet. Začasne učitelje postavlja okrajni šolski svet. V kferem jeziku naj se v šoli podučuje, določnje po nasvetu tistega, ki šolo vzderžnje, dežeini šolski svet. Take npremembe pa se le dovoljujejo vsakih pet let. Učilnih ur na teden jc v začetnici naj manj 18, in naj več 34; v mestnih in visjih dekliških šolah pa je učilnih ur naj manj 33, iri naj več 38. — Kedar kaj več zverao od (e za nas prav važne postave, boderao tudi več o njej govorili. — Slavno predsedništvo tukajšnje narodne čitalnice je te dni pošiljalo po mestu to le vljudno vabilo: ,,Zima se bliža; ubogi otroci bodo zopet pntrkali na vrata miloserčne čitalnice naše. Kakor tedaj že tri leta, se zopet letos ponuja blagira gospem in gospodičinam lepa prilika dobrotnicam biti z delom svojih rok. l)a se pa to počefje uredi in se voli odbor, ki vodi vsa ta opravila, vljudno prosimo častite gospe in goapodičine, da naj pridejo v četertek, 39. okt. popoldne v čitalničino dvorano v pogovor". Bog daj temu prelepemu počelju naj boljši vspeh! Zapuščeni otročiči že stegajo ročice po railih darovih! — V c. k. založbi šolskih knjig na Dunaju je ravno kar prisla na svetlo nova šolska knjiga z naslovom: ,,Perva nemška slovnica", po kteri se bodejo naši učenci zanaprej učili nemškega jezika. Prihodnjič boderao kaj več govorili o tej novi slovuici. — Tudi je dodelan nov , čisto 8lovenski ,,Abecednik", kterega bodemo prihodnje šolsko Ieto dobili v šole.