UREDNIŠTVO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Itiskarna 1. nadstr.). Uradna ure za stranke so od la do 11. dopoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne .	sprejemajo	: : :
NAROČNINA: celoletna po po&ti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Otrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 -80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pra/.n:';i,v .* •* .*	ob	pol	11.	dopoldne.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, i!.. n nradnje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — lnserate sprejema upiavništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■     ■ Reklamacije lista so poštnine proste.	————
Stev. 632.
V Ljubljani, v torek dne 15. julija 1913.
Leto III.
Berchtold na razpotju.
V	avstrijski zunanji politiki se ie nekaj za-eknilo. V onili nadoblačnili in navadnemu dr-avljanu z najboljšimi očmi nedosežnih višavah. ;jer delajo politično vreme, so zaslutili, da je iaša velika politika prišla na mrtvo točko. Do-;ti truda ie bilo treba za to spoznanje, in po-;ioč je morala priti od zunaj. Doma so le črno-tledi nezadovoljneži upozarjali, da je naša po-itika na napačnih tirih; gospoda Berchtold in Kan.a sta to vedela veliko bolje ter sta z vsemi /i/ačanimi peresi doma in v tujini »dokazovala«, da je vse. kar prihaja z dunajskega Ballplatza, najčistejša modrost in sama emanacija največje diplomatične spretnosti. Dokler ie imel slavni vodja naše neslavne zunanje politike dovolj trobent. ki so brezpogojno trobile njegovo slavo, je šlo kljub godrnjanju ljudstva in kritikam parlamenta. Ali sedai so začeli nekateri inštrumenti trobiti drugačne melodije. Nemško časopisje. o katerem se itak ne more trditi, da se ;e vedno brezpogojno navduševalo za avstrijsko politiko, se ie začelo zadnje čase povsem odločno odvračati od nje; celo taki listi, ki so se dali zlorabljati za kurnike vseli rac gospoda Ka-nije. odpovedujejo njemu in njegovemu gospodarili Berchtoidu ljubezen.
2urnalističnim agentom našega zunanjega urada se ie bilo posrečilo pridobiti med drugimi berlinsko »Vossisehe Zeitung«. ki ima v nemškem buržvaznem časopisiu precej vpliva, za odkladanie Kanijevih filozofij. V tem listu je bilo zadnje dni v nekem Članku čitati sledeče besede:
Ves svet dobiva polagoma doiem, da je politika Avstrije trajno zasledovana od smole. Zasluga in sreča se po nekem znanem pesniškem izreku prepletata. Nemara ni nasprotje sreče predaleč od nasprotja zasluge. Državniški duh ni vedno lastnost šarmantnih diplomatov.
Ce govore v tem tonu o Berchtoidu tisti, ki so bili še včCiai r.jegovi pnjatelji in zagovorniki. bi človek po pravici sodil, da njegova svetla zvezda polagoma bledi. V Nemčiji so bili dolgo prizanesljivi Sodba neodvisnih elementov ie bila tudi tam gospodu Berchtoidu že davno r,euir0tjna. Ali oficielni svet je opravičeval kozolce, ki jih ie preobračal, in državni kance'ar Betlimann-HolKveg mu ie prišel v par-lumeniu na pomoč s tistim prisiljenim govorom, v katerem je slikal spopad slovanstva in ger-manslva na steno. Zdai ni nobenega glasu več. • ki bi zagovarjal Berchtoldove eksperimente, kritike pa se ninože po številu in po ostrosti Na Nemškem so jih najbolj osupnili zadnji dogodi,! v Bukareštu. Po vsem Balkanu ie ljubezen do Av>trije že davno narobe obrnjena, in kier so javno imenoval! njeno in* je biio skoro vedno spoieno z nam ne ravno laskajočim vzklikom »pereat!« Le Rumunija je veljala za našo zanesljivo trabantko. In z Avstrijo se je nanjo opirala vsa trozveza.
Ko ie pa naenkrat po bukareštskih ulicah zagrmel klic: »Dol s perfidno Avstrijo!«, je razumljivo. da so se v Berlinu spogledali. Ampak zdi se, da je bila to le zadnja kapljica, ki je pokazala, da je mera že davno polna.
Nemčija ni imela interesa na ustanovitvi Albaniie; zanjo ni bilo važno, da se zabrani Srbiji pot do Jadranskega morja; nič jih ni srbelo, če postane Skader Črnogorski ali albanski. Ali za v«a :a vprašanja, ki jin ir Bercmol-dov meh napihnil, se ie morala tudi Nemčija angažirati. čeprav ni imela prav nič veselja za eventualno vojno z Rusijo. Vse tedanje sekundi-ranje je bilo prisiljeno in nevoljno. V Berlinu sj bili zeio veseli, ko je bilo skadersko vprašanje rešeno in je nastalo upanje, da ne bo nemškim gardnim polkom treba marširati.
Novo avstrijsko vmešavanje v balkanske zadeve, izjave o naši interesiranosti in slabo prikrito žuganje z militarističnim posredovanjem je v Berlinu vnovič pokvarilo ugodno razpoloženje. In ko so še spoznali, da je Berchtol-dova politika odgnala zadnjo prijateljico na Balkanu od trozveze, je nevolja našla iasno besedo in povedala, da ima Nemčija dosti Berchtoldov-ščine.
Avstrijski narodi je imajo iz neštetih drugih razlogov že davno dosti. Da bodo morali plačevati ogromne stroške za lansko, oziroma letošnjo mobilizacijo, ki nam je kot velikanski plod prinesla Ada Kalč, da je naše gospodarstvo napol ruinirano. da se odvrača ves Balkan od nas, da prihaja avstrijsko ime po vsem svetu ob kredit, in da ie notranja politika še veliko klavrnejša kakor v normalnih časih — to vse so drage, predrage posledice Berchtoldovščine. Čutijo jih v Avstriji vsi narodi in vsi sloji; od severa do juga in od vzhoda do zapada je sama nezadovoljnost. Tam, kjer ni dovdlj poguma, da bi nastopila z odprtim vizirjem, pa govori v figurah in metaforah in kritizira politiko — rajnega Aehrenthala.
Na Balkanu nimamo prijatelja; z vzajemno troiico smo v nasprotju; trozveza ie z nami nezadovoljna. Res, grof Berchtold je lahko ponosen! Mi pa bi se lahko škodoželjno smejali, če
—	ne bi bilo treba plačevati velikanskih računov te politike.
Značilno ie. da prihajajo sočasno z nemško kritiko glasovi o predstoječi Berchtoldovi demisiji. Kontrolirati jih ni mogoče; prihajajo pa od raznih strani, in to jim daje nekoliko pomena. Vzrokov za njegovo penzioniranje je gotovo dovolj: ima jih ljudstvo, ki ga zadene škeda grofovega neverjetnega diletantizma, imajo jih pa tudi vojni hujskači, katerim je namesto zaželjene militaristične slave pribavil same blamaže.
Na Balkanu se je dosledno razvijalo vse ravno nasprotno Berchtoldovim težnjam. Po njegovem bi bili morali Turki krvavo premagati Balkance, ki bi bili morali priti na Dunai cvilit, naj reši »status tiuo«; pa je zmagala Balkanska zveza, tako da ni mogel noben Prochaska rešiti »naših« načrtov. Med Balkanci je nastal spor zaradi plena, in Berchtold jim ie s Tiszi-nimi usti svetoval, naj se kar stepo: kajti zmagati ni mogel po njegovi strategični matematiki nihče drugi kakor Bolgari. Stepli so se. ampak zmagali niso Bolgari. Šli smo protežirat Rtimu-nijo zoper Bolgarsko, in v Bukareštu so nas pozdravili s klicem »Pol s perfidno Avstrijo!«
Boli temeljito res ni mogoče zavoziti politike. in vsak začetnik mora razumeti, da ne pride voz na ta način nikakor naprej, ampak da ga ie neizogibno treba speljati na drugo pot.
Vpričo dejanskega položaja in razvoja na Balkanu so postale vse naše bojevite fraze o varovanju naših interesov smešne. Pravi naši interesi nam narekajo odkritosrčno prijateljstvo z vsemi balkanskimi narodi, nepritajeno spoštovanje njih neodvisnosti, in poštene gospodarske zveze. Z našimi interesi nima nič opraviti »ravnotežje na Balkanu«, nove meje med ondotnimi državami so njihova zadeva, ne pa naša. in če se hočejo Balkanci spojiti v novi Balkanski zvezi, je naša naloga, da enostavno rešpektiramo to nakano, ki je pogoj resnične neodvisnosti balkanskih narodov.
Je li Berchtold mož, ki bi mogel speljati naš politični voz z zgrešenih tirov na to edino pravo pot? Po dosedanjih izkušnjah mu ne more nihče prisoditi te sposobnosti; in če bi tudi imel kai talenta zato, nam ne morejo njegove metode pribaviti zaupanja, ki smo ga zapravili pri Balkancih in pri svojih zaveznikih. Srbe smo odbijali, ko so nam ponujali roko. Bolgare smo pustili na cedilu, ko smo jih speljali v pustolovščino. Rumuni nam daieio atribut perfid-nosti. Črnogorci vidijo Skader pred sabo. Grkom nismo dali nobenega povoda, da bi se ogrevali za nas. Koliko simpatij nam je še ostalo v Albaniji, bi morda znali povedati tisti Ar-navti, ki so se postavili pod srbsko zastavo.
Do te točke nas je privedel Berchtold. Treba je torej druge roke. da bi jo stisnili balkanski narodi. Grof Berchtold je na razpotju. Tista pot, ki se najbolj vjema z interesi avstrijskih narodov, kaže njemu v pokoj. Tam se mu bo dobro godilo in nihče mu ne bo zavidal sreče. Gospoda Kanijo pa lahko vzame s seboj.
Pogreb sodruga Montemartinija.
Rim že dolgo ni videl pogreba, kakršen je bil v četrtek pogreb sodruga Montemartinija Nepregledna množica, ki se je raztezala čez vso dolžino ceste Nazionale, je šla za krsto. Vsi sloji prebivalstva so bili zastopani, vsi so hoteli izkazati zadnjo čast možu, znaremu preko mej socialistične stranke.
Ob šestih popoldne je prineslo dvanajst mestnih stražnikov krsto čez veliko klančino Kapitola; ves trg je bil pa preplavljen z ljudstvom. molčečim od prevelike žalosti. Pred krsto je jezdil oddelek mestnih stražnikov, za njimi je šla mestna godba. Nato je prišel voz s krsto in konca mrtvaškega pregrinjala so nosili poslanec Bissolati, tajnik socialistične stranke Lazzari in kot zastopnika vlade bivši poljedelski minister Pantano in mestn prefekt; na drugi strani so šli zastopniki mesta, provincialne uprave, poljedelskega in trgovinskega ministrstva in zastopniki mestne elektrarne, ki jo je bil Montemartini poklical y življenje. Za-
krsto so šli trije Montemartinijevi bratje, med njimi socialističn poslanec Luigi Montemartini in potem pa nepregledna vrsta pogrebcev, delavci poleg ministrov: ministra Niti in Sachi, bivši ministrski predsednik Luzzari, vojvoda Torlonia, senator Bodio, vjii mestni svetovalci, okolo petdeset poslancev, vse osobje mestne elektrarne in mestne cestne želzen., zastopnik rimske strokovne komisije, vsi izvoščeki rimske zadruge z vozovi, vsi, vsi, za katere je delal in s katerimi je delal. Več italijanskih mest
—	Genua, Florenca, Turin — je poslalo zastopnike; centralne zveze italijanskih strokovnih organizacij, konfederacija dela, nešteto socialističnih in republikanskih društev je poslalo svoje zastopnike. Takoj za oficielnimi zastopniki. za ministri in visokimi uradniki je vihral gozd rdečih zastav, več kakor petdeset, prapori vseh socialističnih društev rimske province. Za zastavami venci, nato v vozu vdova z edinim sinom, potem pa na tisoče in tisoče
ljudi in končno kompanija mestnih stražnikov. Takšen je bil mrtvaški izprevod sodruga Mon-temartinija: mestni prefekt poleg socialističnega tajnika, minister poleg tramvajskega uslužbenca. zidar poleg učenjaka, vsi so ga spoštovali, vsi so ga hoteli spremiti na zadnji poti. Izprevod je šel do kolodvora, kjer so položili krsto, zakrito s cvetjem in zelenjem, v vagon, da jo odpeljejo v Pavijo, rojstno mesto rajnega sodruga. Vsa svečanost, veličastna vsled globoke žalosti spremljajočih je napravila na vse najglobokejši vtisk in vsakdo se je zavedal, čeprav ni nihče proslavljal Montemartinija z govori, da je njegova izguba nenadomestljiva. Zvečer je bila seja mestega zastopa, ki je bila povsem posvečena spominu umrlega. Pretresljivo slavlje se je pričelo s tem, da so prebrali zadnji govor, ki ga je imel Montemartini v pondeljek, nekaj minut preden ga je ugrabila smrt. Govor so poslušali vsi svetovalci stoje. Nato se je spominjal podžupan Ballori Montemartinija s toplimi besedami. Za socialistično
stranko je govoril sodrug Paglierini. poslanec Bonomi za reformiste in nato zastopniki vseh strank v rimskem mestnem svetu. V imenu konservativne manjšine je govoril Esdra o za-vseh s preprostostjo in odkritosrčnostjo svoje vičnosti in njegovem neustrašenem pogumu, kadar je šlo za socialistična načela. Montemartini je bil pač eden tistih, ki pridobe simpatije vseh s preprostjo n odkritosrčnostjo svoje na-narave in ki jih spoštuje in ljubi vsak. Čeprav je bil socialist in delaven sodrug, je imel tako odlično uradniško mesto prav vsled svojih lastnosti, zato žalujejo za njim vsi odkritosrčno in globoko, ki so ga poznali, ki so delovali z njim in za katere je delal on. V svojem delu je bil vztrajen in bolj vpliven je bil kakor marsikateri minister in .kar se je doseglo zadnja leta za zakonito varstvo delavčevega življenja, je njegova zasluga. Vse mesto jc žalovalo v četrtek za niim, za možem, ki je posvetil svoje življenje drugim in ki je umrl pri izvrševanju svoj'? dolžnosti.
Po zborovanju osrednje zveze kons. društev.
Ako pregledujemo rezultate zborovanja delavskih konsumnih društev, smo lahko povsem zadovoljni. V agitacijskem oziru sta pomembna sklepa o ženskem komiteju ter o pritegnitvi žena v koristno delo na zadružnem polju sploh; v gospodarskem oziru je važna ustanovitev zavarovalnice, ki naj izprva samo posreduje zavarovania; razgovor o ljudskem zavarovanju bo pa porodi! brez dvombe dobre uspehe v dogledni dobi. Izobraževalni sklad nam daje garancijo, da se izobrazijo nove sile za dela na zadružnem polju. Tarifni urad in tarifna kc,misija uredita pač vse potrebno, da bodo uslužbenci v zadružnih delavskih podjetjih dostojno plačani in da bo vladala potrebna harmonija med vodstvi društev in uslužbenci.
—	Seveda, uslužbenci morajo tudi dobro razumeti pomen dela in težnje konsumnih društev. Z razvojem društev imajo tudi sami pričakovati boljše eksistence. Starostna preskrba se bo izkušala tudi urediti. Večja konsumna društva so pač že sama načela vprašanje starostne preskrbe. Ponekod se zavarujejo uslužbenci zoper onemoglost in even. za starost, drugod pa zbirajo penzijske fonde.
Zanimivo je v poročilu tajništva dejstvo, ki se je s posebnim veseljem vzelo na znanje, da se začenja centralizacija z resno voljo. Leta 1912. je likvidiralo 15 manjših zadrug v svrho centi alizacije. Le velike zadruge morejo izvrševati svojo nalogo v polnem obsegu. Na Češkem je tako postalo močno društvo »Teich-stadt«, ki je priklopilo društva v Georgswaldu Niedergrundu, Meder-Einsidlu, Nixdorfu, Schon-li.ide, Uarmsdors. — Tudi na Slovenskem nas v tem oziru čaka še nekaj dela.
Zvezi sc je priklopilo v letu 1912. tudi precej stanovanjskih zadrug. — Postava z dne 26. aprila 1912 drž. z. 1. 86 je uvela takozvano stavbeno pravo (»Baurecht«) to je, da se more sezidati na tujem zemljišču zase stavba za dobo najmanj 30. največ 80 let. Po tej domenjeni dobi pripade stavbišče lastniku tal (zem-ljšča) proti odškodnini en četrt vrednosti stavbe njenemu lastniku. Zakon hoče pospeševati stavbo malih stanovanj, ki naj bodo kolikor mogoče po ceni — celo kupna svota za stavbišče naj odpade! Da sc pa socialni
Ljubljana in Kranjsko.
—	Snočnji ljudski shod v areni »Narodnega doma« se je zelo^dobro obnesel. Arena ie bila sicer premajhna. Že ob otvoritvi zborovanja je ostalo veliko udeležencev pred vrati in odprtimi okni. Pozneje so prišli še železničarji s svojega shoda, in tedaj je bila vsa arena kakor v oblegovalnem stanju. Notri pa so stali ljudje, ki niso dobiti prostora pri mizah, v taki gnječi, da je postalo proti koncu že dihanje težavno. Zal, da je zborovanje na vrtu skoraj nemogoče, ker ga preveč moti »muzika« iz podtivolskega »Pratra«. Shod je otvoril sodrug Zore. V pred-sedništvo sta bila izvoljena sodrug Tokan in sodružica Stebijeva. Potem je poročal sodrug Kocmur o političnem položaju na Kranjskem, sodrug Etbin Kristan pa o avstrijski državni politiki. Na oba referata se še vrnemo. Za danes naj omenimo, da sta oba poročevalca s toplimi, prepričevalnimi besedami pozivala sodruge na energično delo za organizacijo in časopisje. Paz-nost poslušalcev in njih nedvoumno odobravanje je jasno pokazalo, da se strinjajo s tendenco in zmislom poročil, in da se je razumevanje političnih vprašanj med ljubljanskim delavstvom zelo poglobilo. Dovolj seveda še ne. Vse preveč je še indiferentnih delavcev, ki mislijo, da se taka vprašanja lahko prepuste drugim. Ali najvažnejše ie vendar, da postane delavstvo samo političen faktor. Le delavstvo more voditi delavsko politiko, ki ne sme biti ne Berch-toldova, ne Stiirgkhova. ne klerikalna, ne liberalna. ampak delavska, neodvisna od drugih vplivov, torej izvrševana v stranki, kateri gredo delavski interesi nad vse. Gotovo so v državi in deželi tudi druga vprašanja kakor mezdna in strogo razredna, in nihče ne more delavcu zameriti, če se zanima tudi za druge reči; ali razredna vprašanja stoje v prvi vrsti; vse druge zadeve se dajo pravično presojati z razrednega
značaj zavaruje, se ie določilo da more stav-beno pravo biti použivano le na stavbiščih javno pravnih korporacij (države, dežele, občine) in občekoristr.ih zadrug. Na poslednjih pa le tedaj, ako se uradno ugotovi, da ie ustanotitev v interesu javnosti. Zakon določa razne ugodnosti, tako da je upati, da pridemo kmalu do čednih enodružinskih hiš. Občine bi morale tu svojo delavnost razviti. Pokupiti zemljišča ter ta zemljišča dati v najem v zmislu postave.
Zvezi pripadejo sedaj sledeče stanovanjske zadruge: na Dunaju 1. »Organisation«, 2. ->Hei-mat«; 3. Splošna zadruga za mala stanovanja; 4. »Vorwarts«; 5. Stavbena zadruga bolniških blagajn; 6. Stavbena zadruga državne tiskarne; 7. Stavbena zadruga železničarjev XXI ter stanovanjske zadruge v Podmoklih, Oderfurtu, Brunn am Gebirge, Knittelfeldu, v Schwechatu in Gloggnitzu.
Pomembno je bilo leta 1912. za zadruge in zlasti za kons. društva zaradi tega, ker se ie početkom leta 1913. uveljavil zakon o davčnih olajšavah za pridobitve in gopodarske zadruge ter posojilnice. Odslej se bodo v zmislu § 85. postave z dne 25. oktobra 1896 o davkih zadrug obdavčevale davčne ugodnosti uživajoče zadruge tako-le:
čisti dobiček do incl. 2800 K s	2-5%
več do 5000 K s	3%
od 5000 K do 40.000	K	s	.V/,%
od 40.000 do 100.000	K	s	4%
več pa s	5%
Te olajšave so v vsakem pogledu res znatne in pravične.
Preče} zaslug, da se je to uredilo, imajo soc. dem. poslanci, v glavnem neumorno-de-lavni predsednik Zveze kons. društev dr. K. Renner.
Z delom Zveze smo torej lahko zadovoljni. Na vseh poljih se dela v prid organizacijam konsumentov. Vsakoletno zborovanje na prinaša nove inicijative na nov pogum za na-daljno delo.
Delo za boljši obstoj delavskega razreda mora biti sistematično. Zveza konsumnih društev v Avstriji vrši tako svoje delo na za-družnškem polju.	A.	K.
delavskega stališča. Glavno ie torej, da stoje delavci v svojem taboru, kjer so sami svoji gospodarji, kjer veljajo njihovi interesi, kjer so izločeni tuji vplivi. Le tako more delavstvo doseči moč za boj in zmago. Tukai pa se oglaša dolžnost vsakega zavednega delavca. Kdor ie poslušal besede snočnjih govornikov s kritičnim ušesom, se ie moral prepričati, da živimo v resnem času. Življenje delavcev je nedvomno zelo težavno; ali položaj je izredno ugoden delavskemu boju, kajti politične razmere so take, da mora njih pogubnost razumeti vsak delavec, ako se navede njegova pozornost nanje. In pr ” to ie naloga zavednih, organiziranih delavcev. Oni morajo postati agitatorji, oni morajo svojim tovarišem dokazati važnost organizacije in časopisja, oni jih morajo pridobiti za sobojevnike. Na shodu smo slišali, kako zanemarjena je pri nas socialna politika. Ali da imamo v Avstriji vsaj nekoliko socialno političnih drobtin, da sc v državnem zboru sploh razpravljajo delavska in uslužbeniška vprašanja, je zasluga socialne demokracije, z drugimi besedami zasluga zavednih, organiziranih delavcev. Lahko pa bi bilo drugače, ako bi bilo takih delavcey več. ako bi jih bilo toliko, da bi se povečal delavski vpliv v državnem zboru, v deželnih zborih. v občinah. Prvo nalogo imajo tukaj delavci sami. Naprej jim že pomagajo organizacije in časopisje. Oni delavci, ki so bili z razumevanjem na snočnjem shodu, so si pridobili razumevanje o organizacijah in o svojem listu. Ali najprej so morali priti v organizacije, najprej so morali jemati časopis v roke in ga čitati. Zdaj morajo druge privabiti v organizacije in jih pripraviti do čitanja. Pa bodo tudi drugi dobili razumevanje in postali bojevniki. Lep ie bil snočnji shod, koristen pa bo, če bodo vsi. ki so se ga udeležili, izvajali posledice: Agitirali, da pr vedejo nove vojake v našo armado!
— Petletnica obstoja »Kous. društva za Ljubljano in okolico« 1908—1913.	12. julija 1908 se Je vršil na Olincah sestanek na katerem so navzoči sklenili, da ustanove za Ljubljano in okolico organizacijo konsumentov. Takoj ta dan so tudi odobrili pravila kons. društva, ki so ga nazvali »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico«. Pet let je od tega. Danes je to društvo veliko podjetje, ki ima včlanjenih nad 7000 družin ima že deset prodajalen in lastno pekarno. Da se spomnijo ustanovnega dne ter da pregledajo dosedanje petletno delo, so se v nedeljo v Ljubljani pri »Levu sešli delegati in načelništvo društva na slavnostno zborovanje, ki ga je otvoril zadružnik K. Tekavc v imenu nadzornega odseka. O delu zadnjih petih let je poročal obširno ravn. društva s. A. Kristan. Spominjal se je malih početkov, ter navajai statistične dokaze, da smo kljub vsem oviram lahko veseli doseženih uspehov. Poročal je tudi v obširnem govoru o delu, ki ga ima še vodstvo začrtanega. Predložil je več načrtov o katerih nai delegati razmišljajo. Debate so se udeležili s. Klemenčič (Šiška), s. Koman (Trno-vo-Ljubljana). s. Celarc (Glince) in s. Petejan (Trst), ki je bil zborovanju kot gost prisoten. Pomembne so bile besede s. Petejana, ki je kažoč na delo »Tržaških delavskih zadrug« spodbujal delavstvo Ljubljane in Kranjske na neumorno delo na zadružnem polju. S. Pete-Janu se je zahvalil v lepih besedah s. predsednik zaključujoč zbor in želeč naj bi v prihodnjih petih letih društvo prav tako uspevalo kot v minulih.
— Železničarski shod. Sprevodniško osobje je imelo snoči dobro obiskan shod v restavraciji »International« na Resljevi cesti. Kot odposlanec centrale je poročal sodrug Handl z Dunaja o raznih vprašanjih sprevodniških kategorij in o izpopolnitvi zaupniškega sistema. O teh zadevah je govoril tudi železničarski tajnik sodrug Kopač iz Trsta. Po končanem zborovanju je večina udeležencev korporativno odšla na ljudski shod v »Narodni dom«.
—	Iz seje deželnega odbora kranjskega dne
12. julija 1913. Voditeljem deželnega vzgojeva-lišča v deželni prisilni delavnici se imenuje mestni učitelj Adolf Sadar. Tajnikom deželne banke kranjske se imenuje odvetniški kandidat dr. Ivan Černe. Stavbenim vodjem za osuševanje baria se imenuje deželni stavbni svetnik Rajko Geilhofer. Okrožnim zdravnikom za Kostanjevico se imenuje sekundarij dež. bolnice dr. Kučera. Zgradba mostu čez Čabranko pri Cabru se odda tvrdki Josip Dubsky & Co. iz Zagreba za 14.138 K 15 v pod pogojem, da rabi avstrijski material. Kiparju Urbanija se dovoli podpora, da ulije svoj umotvor »Pred-rolom« v mavec za deželni muzej. Za deželni muzej se nakupi originalna doktorska diploma pesnika dr. Frana Prešerna. Proti posestniku Maliču se uvede razlastilno postopanje radi sveta, ki se rabi pri preložitvi deželne ceste Crnomelj-Vinica. Proračun mestne občine idrijske se odobri z izpremembo, da se zniža postavka za napravo in popravo gest za 9535 K in ustavi postavka 20.000 K za prezidavo hiše št. 509. Prihodnja seja deželnega odbora se določi na 18. avgusta ob 5. popoldne.
— Kopanje v Savi v bližini černuškega mosta je okrajno glavarstvo na podlagi § 7 ces. naredbe z dne 20. aprila leta 1854., št. 96 iz policijsko varstvenih vzrokov prepovedalo. Prestopki se bodo kaznovali z globo do 200 K, oziroma z zaporom do 14 dni.
— IV. sestanek avstr, jugosl. napred. uči-teljlščnih abiturientov in abiturientk bo 17., 18. in 19. julija 1913 v Ljubljan. Spored: 17. julja:
1. Popoldne dohod in sprejem došlih gostov.
2. Ob 8. zvečer prijateljski sestanek vseh udeležencev na vrtu hotela »Tivoli«. 18. julija: 1. Dopoldne ob pol 9. zborovanje v veliki dvorani »Nar. doma«: a) Otvoritev, b) Pozdravi, c) Referati. 2. Skupni obed na vrtu »Nar. doma«. 3. Popoldne ogled mesta in njegovih zanimivosti (izlet na Orad.) 4. Ob 8. zvečer prijateljski večer, ki ga priredi na čast udeležencem »Slovensko dež. učiteljsko društvo: na vrtu hotela »Lloyda«. 19. julija: 1. Dopoldne ob pol 9. zborovanje v veliki dvorani »Narod, doma«: a) Referati (nadaljevanje.) b) Žaklju* čitev. 2. Skupni obed na vrtu »Nar. doma« 3 Popoldne izkušnje pevskih zborov, ostali pri-rede izlet na Rožnik. 4. Zvečer ob 8. velik poslovilen večer v veliki dvorani »Nar. doma«: a) Koncert (nastopi več pevskih zborov in solistov), b) Po koncertu veselica s plesom in drugo prosto zabavo.
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
VIII.
»Lado«, je sedaj kar naprej kričal s svojim zelo tenkim glasom, »povej mi po pravici, ali si ti ali nisi?« In radostno se smejaje ie takoj pristavil: »Veš, priznam ti, danes sem prekrokal vso noč in mogoče, da že------------------«
»Jaz sem to---------------jaz-----------«
»Pa povej mi, kje si se vzel tako nenadoma?«
Po razveseljenih licih Kvapilovih Je švignila senca, a takoj je bil zopet vesel in govoril radostno.
»Moral sem v Prago. In baš na te sem mislil. Ravnokar sem se pripeljal in prišel naravnost sem. Mislil sem na-te in na Sou-marja.«
»Sedaj si se pripeljal. Lado — sedaj? Kar tako iz Jasnega?«
»Da. kar tako iz jasnega« je dejal Kvapil z veselim ponosom. Da se mu je obraz malo zatemnil in lel je pripovedovati o svoji usodi.
Tu je Otokar prižgal novo cigareto in poslušal z očividno hlinjenim sočutjem. »Molči,
molči, a to je neumno--------------vidiš, jaz sem ti
nravU. da bi šel v Prago.« V tem si je mislil:
— Ce ni popovega žegna... Vso nezmi-selnost obče veljavnih pojmov o morali v sedanji družbi in državi osvetljuje dogodek zadnjih dni v Rumburgu. Delavka Marija Schim-mel je skočila v soboto zvečer v vodo. Rešili so jo, a ker ima hudo mrzlico, je sedaj v bolnišnici. Schimmelova je živela s svojim ljubimcem že dlje časa v skupnem gospodinjstvu. Imela sta dva nezakonska otroka. Očeta teh otrok in ljubimca Schimmelove so odpoklicali že pred več meseci k izrednemu službovanju na bosansko mejo. Schimmelova ni mogla toliko služiti, da bi bila preživljala otroke in sebe, vedno večja beda je nastajala v družini, oče njenh otrok pa ni imel upanja, da bi se kmalu vrnil. Nesrečnica ni imela nobene pravice do državne podpore, ker je bila njena zveza nezakonska in tako ie stradala s svojimi otroci. Ko ni mogla več gledati trpljenja svojih otrok! le šla v vodo, misleč, da se bodo ljudje zapuščenih sirot rajše usmilili kakor nezakonskih otrok. Ker rii_ njene zveze blagoslovil noben far in ker je živela s svojim možem, ne da bi bila plačala poroke, zato se tudi država ne zmeni zanjo :n pusti, da mr.io njeni otroci od gladu, sama pa da izvrši samomor. Ali če so njeni otroci moškega spola in če bodo dosegli dvajseto leto, takrat jih bo že našla država in jih vpregla v jarem militarizma. Do dvajsetega leta pa lahko stradajo, saj so prišli na svet, ne da bi bila cerkev dovolila v to. Take črne idile z avstrijskih poljan ne bodo prenehale prej, dokler ne bo vstal velikan — ljudstvo in po^ metal vse žegne in vso javno moralo v najglo-bokejši grob.
— Umrli so v Ljubljani: Fran Vidmar, dninar, 28 let. — Janez Knific, posestnikov sin-hiralec, 46 let. — Fran Francesco. bivši pre-mogokop, 86 let. — Jakob Kuster, tovarniški delavec. 62 let. — Magdalena Požar, hči knji-goveškega pomočnika, 2 meseca. — Josipina HackI, zasebnica, 78 let. — Marija Košir, bivša posestnica in trgovka z moko.
— Smrten udarec. V Trbižu je udaril konj 491etnega posestnika Andreja Kravanjo tako silno, da je ta čez par ur v bolnici v Beljaku umrl.
— Samomor zaradi neozdravljive bolezni.
V petek zjutraj so našli v Tržiču v kanalu Dot-tori pred zatvornico električne centrale delavca Janeza Setza iz važenberske občine na Koroškem. Iz papirjev, ki jih je imel Setz pri sebi. je posneti, da se je 441etni mož naveličal življenja in da je šel prostovoljno v smrt.
— Kinematograf »Ideal«. Novi spored od danes do četrtka ima na sporedu zanimivo dramo v barvah »Neuresničene sanje«. 2 dela z velezanimivo vsebino. Še drugih sedem najboljših slik je na sporedu in sicer: Torek 15. sreda 16., četrtek 17.	1. Uničenje džungle. (Znanstveno) 2. Brat in sestra. (Ameriška drama.) 3. Cudesni bazar. 4. Stanoviten lim. (Velekomično. Samo zvečer.) 5. »Četa Oriol«. (Akrobatski varietetni film.) 6. Zurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda itd.) 7. »Neuresničene sanje. (Zanimiva francoska drama v 2 dejanjih. Popolnoma kolorirana. Edina v ustroju in dejanju. 8. Morica zemeljski ostanki. (Velekomično s Princem) V petek »Stare matere uspavanka«, nordiskfilm, Psylander. V soboto »Bele lilije«, krasno. Drugi teden velikanska senzacijska ljudska drama »Otrok Pariza« sedem dejanj.
Štajersko.
— Strela. Od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah poročajo, da je strela udarila v hišo posestnika Zadravca in ubila 34 let staro domačo gospodinjo, mater petih otrok. Hiša je zgorela.
Goriško.
— Strela Je užgala hišo. Iz Sovodenj poročajo: V četrtek okolo poldne je udarila strela in vžgala neko postransko poslopje viteza Tosija. Zgorelo je vse, menda tudi nekaj denarja, ki si ga je uboga delavska družina, stanujoča v tem poslopju, prihranila. Rešili so samo nekaj malega pohištva. Pogasili so domačini.
Odprto pismo
preč. g. Antonii Lesjaku, župnik v Št. Jerneju.
V	»Dol. Novicah« se g. župnik nad mano Jezite, ker Vas dopisnik »Slov. Naroda« večkrat muči z očitanjem, da ste v nekem, c. kr. okrožnemu sodišču v Novem mestu pisanem i
pismu imenovali lurdovanje v Rakovniku pri Št. Jerneju goljufanje ljudstva, zdaj pa da ste postali njega goreči čestilec. Kakor veste, so opravljali dohodke iz romanja v Novi Lurd v Rakovniku pri Št. Jerneju po odhodu kapelana Kolbezna, ki je vso stvar povzročil, iznašli so to romarsko pot pravzaprav kartajzi v Ple-terjih nekateri kmetje. Vi ste bili neyoljni in niste bili prijazni tem kmetom. Ti možje Vam niso hoteli izročiti romarskega denarja in so v verski gorečnosti nekega človeka, ki je hotel lurdovanju v Rakovniku konec storiti s tem, da je hotel na grmadi sežgati mater božjo, zvezali in nemilo ž njim ravnali. Zaradi tega so bili kmetje obtoženi in obsojeni. Jaz sem bil njih zagovornik. Branil sem jih tudi s tem, da je njih verska gorečnost kriva hudodelnega ravnanja. Sodišče je to vzelo kot olajševalno okol-nost, kmete pa obsodilo zaradi tega iz verske gorečnosti nastalega hudega ravnanja s človekom. Vi ste tedaj pisali kresiji v Novem mestu pismo, v katerem ste te uboge kmete grdo opisali: mesto da bi bili pisali sodišču, če ste se že hoteli vtikavati v sodne stvari, da so obtoženci verni ljudje, ki so le hoteli motitelja lurdo-vanja napraviti neškodljivega, kar je vstrezalo resnici, ste pisali, da so ti kmetje zgolj iz sebičnosti goreči čestilci lurške matere božje in da je vse lurdovanje goljufija. Vi ste tudi okrajnemu glavarstvu v Krškem naznanili, da jemljejo kmetje brez dovoljenja pristojne oblasti od romarjev v Rakovniku materi božji podarjeni denar in ste prosili, da se lurdovanje ustavi, dasi ste Vi, Kolbezen in frančiškanski pater novo lurško mater božjo spremljali v veliki procesiji v Rakovnik in je tam blagoslovil frančiškan studenec, Vi pa ste postavili lurdsko mater božjo nad studencem na skalo. Okrajno glavarstvo je nato načelnika upravnega odbo-ra kaznovalo, dalo nabiralnik odvzeti in stražiti lurško mater božjo, da ji kmetje ne vzameio denar, ker romalo se je še dalje in denar se je metal še dalje v Studenc, ko so si kmetje ohladili versko gorečnost v ječi v Novem mestu. Potem ste Vi vzeli upravo lurškega romanja v svoje roke. Jaz sem tedaj pisal dopis »Slov. Narodu«: »197 kronic! Bilo Je takrat, ko ste Vi prevzeli upravo, v studencu v Lurdu toliko kronic. — Potem pa nisem več pisai o tem. »Slov. Narodu« že ne dopisujem več par let. Pač pa Vas draži in jezi sedanji dopisnik Slov. Naroda z Dolenjskega in Vam pojeva večkrat omenjeno pismo, pisano v kre-sijo. To pismo je res prav sitno za Vas, zdaj, ko ste Vi postali goreči čestilec lurške matere božje v Rakovniku v Št. Jerneju, še bolj; ali jaz ne morem nič za to. jaz pisma nisem pisal in jaz Vas ne dražim več z njim. Prisežem lahko, da na VaS nikdar ne mislim, tudi ne, če sem v Vaši bližini, v Gradišču. — Nič mi ni mar, kaj ' i uganjate, kaj delate v Rakovniku, zadovoljno pa res gledam, ko vidim ob nedeljah, katere včasih prebijem v Gradišču, da vozarijo romarji y naš dolenjski Lurd, češ, ako že mora romanje biti, skupijo od romarjev Šentjernej-čani in krčmarji ob cestah, ki drže v naš Lurd, oa ne pride toliko romarskih tisočakov v korist Gorenjcev, ki imajo svojo »Marijo pomagaj« in veliko skupijo ravno od Dolenjcev. Kaj bi ne bila midva oba vesele tega romanja v naš Lurd? Obema kaj odpade, meni je. ker se ljudje tam doli ložje pravdajo, če je kaj več cvenka v hišah. G. župnik dobro veste, da sta duhovnik in advokat potrebna našemu kmetu; brez njiju mu ni zadovoljnega življenja na svetu. Vi se tedaj jako motite, če mislite, da sem sovražnik Lurda v Rakovniku. Bog ne daj! Včasi tudi mislim, da naj ima naš kmet tudi kaj veselja, ko že daje duhovnikom in advokatom toliko skupiti. Mi srednji stanovi nič ne skrbimo za njegovo razveseljevanje, naj ima vsaj svojo božjo pot. Dekleta in fantje sede na romanju v naš Lurd veseli na lojterskih vozovih, ogledujejo si po poti drugi svet in kako Stoje setve, travniki, seznanjajo se z Dolenjci v naših krajih, zakoni so včasih posledica romanja. križanje krvi je baje dobro. Stari Grki so imeli posebne cerkve v to svrho. — In na romanju pride naš človek tudi do boljšega grižljaja, dobre pijače, katere ie dosti v naših krajih. Dokler ne bo šola in boljše gospodarstvo kmetu kazalo drugo smer razveseljevanja, moramo biti veseli, da ga sedaj sploh kaj ima. Zdaj se že vozijo romarji ob sobotah v naš Lurd in ob nedeljah nazaj domu prenočujejo v naših vaseh, več denaria ostaja tam in konji ne trpe toliko — se tudi spočivajo in veselejše je romanje, ko prižge bog lučice na lepem dolenjskem obnebju. — Reči moram, da imate Vi g.
»No. jaz pač živim malo drugače. Strmel boš, ko začnem jaz pripovedovati. Tjo je nekaj dru-zega nego v Kraljevem Gradcu. Tedaj sem bil še zajec, danes sem pa že človek, kakršen mora biti vsak.«
»In ti torej sedaj hočeš študirati v Pragi?« je znova prekinil Kvapila, ko je izvedel najnujnejša poročila, in se v duhu samemu sebi smehljal. »O. ti trcijan, ti! Dunaj si že preštudiral. ka) ne .in sedaj si prišel na češke ostanke? Lado, jaz ti živim! Ah, to ti je veselo!« se je glasno zakrohotal,
»Ali Je ta pes tvoj?« le vprašal Kvapil. ki bi si bil rad pomagal iz zadrege, misleč, da se mora smejati, ko je Otokar tako razradoščen.
»Moj? — neumnost!« zamahnil je Otokar z roko. »Nekoliko dni me je veselilo, vlačiti
se s to mrho. sedaj imam pa že dosti----------------
Veš. božični prezent! Hoteli so me presenetiti
------------neumnost,	saj	jih	poznaš!« pomežiknil
Je, ogledujoč si celi krožek dijakov. »Kakor pravim, prezent. toda, če veš za kakega kupca, mu prodam takoj predragega Bismarka. Kaj ne, ti požeruh?« je potrepljal z roko psa po hrbtu. »Mesečno dobivam petak za to pošast, a ta se dž bolje porabiti nego za tak želodec.« je dostavil zopet z veselim smehom.
»Pa ste ga lepo krstil,« pošalil se je neki dijak.
»Jaz? Nc! Preje so mn že pravili tako in ostal sem pri tem. Veste, moj Bismark je živa
dobrota. Pozor. Bismark, drži se! Lajati ne sineš.«
Pes je otresel z glavo in uprl velike oči v Otokarja.
»Ali ga peljete k predavanju?« se je oglasil drugi dijak.
»Kar tako mi je prišla na misel neumnost, da bi ga vzel s seboj. I on se lahko uči institucije.« Pri tem se je nalahko upognil, malomarno pihnil dim od cigarete psu v nastavljene nosnice in vzravnavši se vprašajoče pogledal Kvapil. »Ali vidiš?!« govorile so njegove oči. »Sedaj nisem več . . . kaj še . . .1«
Kvapil ni vedel, kam bi pogledal. Pa nehote se je smehljal. »Kdaj poideš na počitnice o praznikih?« je vprašal naglo, skrivaje svojo zadrego.
»Prosim te na počitnice o praznikih?«
je odgovori! Otokar, zaničljivo kriveč ustnice. »1 o je pri meni zadnja stvar! Lado, tega gnezda sem se o božiču najedel do sitega. Lahko si misliš, da so me držali v kleščah. In jaz setn se tam tako dolgočasil, da bi bil najraje kar prvi večer vstal in šel y Prago. Seveda! Tu je nebeško življenje! In doma bi me bili najraje vodili še vedno na vrvici. In tako zoprno mi je tisto pestovanje!« Obličje se mu je stemnilo, da bi njegove besede napravile večji vtisk. »Veš. na Silvestrov večer sem izostal malo dalje.« je nadaljeval, in jadikovali so ti. kakor da umiram. Hotel sem jim že reči. da to ni prvič niti zadnjič, toda . . . Pove! mi ali sem mari kak
župnik prav spretno roko v upravi Lurda. Večkrat sem povedal prejšnjim kmetskim uprav-viteljem Lurda, naj Vam izroče upravo, ker dotlej ne bo miru in bolje za Lurd in naše rojake Sentjernejčane, ker romarska cerkev brez čudežev nič ni vredna in čudeže znajo delati le duhovniki. — Pa kaj opravite proti verski gorečnosti navedenih upraviteljev! To je bil tako bob ob steno, kakor opravi sedanji dopisnik »Slov. Naroda« malo proti Vaši verski gorečnosti glede Lurda v Rakovniku pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Jaz nikdar nisem bil sovražnik tega našega Lurda. Stal sem vedno tudi v tern pogledu na strani kaplana Kolbezna, zagovornika Lurda v Rakovniku, — prisežem pa, da ne iz verske gorečnosti.
G. župnik ste se tedaj prav po nepotrebnem jezili v navednih »Dol. Novicah« nad mano. Nisem prijatelj kat. duhovenstva, rad ž njim vodim peresne boje, pa zaradi Lurda Vam nisem sovražen, pa pa Vam bom vedno zameril, če vas slučajno kje vidim, da ste uboge kmete, ki so bili učenci Vaših prednikov šli tožit v kresjo z navedenim pismom in jim hoteli pripraviti hujšo kazen. Vaše pismo ie bilo sicer blažev žegen, pa pokazali ste ž njim, kako razumevate kršč&nsko ljube/en. Jaz se nikdčtr ne bodem sramoval, da sem zagovarjal in zastopal navedene kmete; le glejte, da vas ne bo kdaj pekla vest. Ii ubogi kmetje so sedeli po stirt mesece. lahko pa bi se ta sodba onemogočila. ako bi brli vi hitro posredovali ko so kmetje poslali v St. Jernej, naj pride župan po tistega, ki je sežigal Lurd in preden se je zgodilo zvezanje m maltretaciia revža, ki ie tudi v verski gorečnosti hotel mater božjo katero so Kartajzi prinesli s Francoskega, nadomestiti z lepšo lurško materjo božjo, ki bi jo bil izklesal m lepo pobarval naš domači kiparski umetnik Hudaklin m jo hotel postaviti v drugem kraju; francoska mati božja je lončena in take barve. Ce boste tedaj še dobili dotično svoje pismo, katero vam je zdaj nevšečno pod nos, razjezite se nad pravim dopisnikom
Prav pošteno vam še slednjič povem, da me ms e ujezil, kar nič s svojim dopisom v »Dol. Novicah«, rad vidim, če se jezite Vi nad mano.
Lepo vas pozdravljam
V	Gradišu, dne 10. julija 1913.
Dr. Slane.
Trst.
— Trgovka s človeškim mesom Tržaška
policija je zaprla 321etno Ksenijo Stojačičevo iz Lvova, ki ima v Trstu bordel. Pred par dnevi se je bila namreč povrnila s svojega potovanja v Galicijo in je prignala s sebni tri mlade Poljakinje, ki jih je prevarila z lepimi obljubami udobnega in lahkega živlienia ki sta bodo imele v Trstu. Dekleta niso slutila A gredo, a ko so bila na mestu, so videla v' kako gnezdo so zašla. Prava sreča je bila da se ie našel med druhaljo človek, ki jih je rešil še pravi čas.
— Goljufije v mestni ubožnici v Trstu.
Italijanski listi javljajo, da so bivšem Vzornika tržaške ubožnice Petra Fondo JeS \e aretirali v Benetkah. Mož ie svojčal J5r dni mirno postopal po Trstu, a ko je videl da postaja zadeva vendar nekoliko resnejša ’neeo ie mislil, jo je mahnil preko morja. Fondov zločin je hujši nego se je prej v obče mislilo kaiti poneverjenih je skoro 60.000 kron in nAamo 10.000 K.	ne	sa,n
— Smrtna nezgoda. Žalostne smrti je umrl v soboto v Trstu 54 let stari kmetovalec Ivan Gombač iz Nakla pri Sežani Mož ima ženo in 10 otrok in se je peljal popoldne s svojim vozičkom in konjem v Trst k zdravnikn V ulici Alessandro Volta pa se mu je spSkonl ki je y divjem diru prevrgel voz. Gombač je pri tem tako nesrečno padel na trdi trotoar ob cesti, da je pri priči umrl, konja s strtim vozom pa je ujel pogumen Tržačan.
Zadnje vesti.
GORIŠKE VOLITVE.
Gorica, 14. Izid včerajšnjih volitev je sle-deči: V slovenskem delu dežele je izvoljen Fon z 8046 glasovi; Brecelj (6233) i“ Grkic (7792) pa sta v ožji volit vi s samo* stojnima kandidatoma Kovač (5083 elasov} in Miklavič (4827 g asov). Socialni demokrati so dobili: Dr. Tuma 1741 glasov, Verčon
otrok?« je zategnil vprašje z veliko resnobo. »In življenje v takem gnezdu! Snedel bi se bil! Kar ne morem razumeti, kako sem preje mogel biti tam. Puščoba, strašna puščoba! Zares, sedaj ne morem razumeti! O počitnicah se odpeljem za nekaj dni k niim, pa se zopet vrnem sem. Rečem jim, da se moram tu pripravljati za državno izkušnjo. I seveda! Tu ]e nebeško življenje! Kakor na primer danes, danes smo krokali vso noč. Sedaj sem bil v kopelli
■ J‘e najboljše zdravilo po taki noči —
in sedaj lahko grem znova. Kakor pravim: vso noč!«
Kvapil se je v stiskah oziral okoli. »Vso noč — —?« je boječe dejal, nevede, zakaj pravzaprav vprašuje.
»Ali ne verjameš? Lado. ti ne verjameš?« ga je hitro prekinil Otokar. »Morda misliš, da me premaga ena sama noč? No, čaka« * ie pristavil važno, »boš videl, koliko prenesem!« Umolknil je Ir prezirno zamahnil z roko. »Eno HOČ? Smešno! Dve. tri noči mi ni treba spati. Na mojo čast.« obrnil se ie proti vsem tam stoječim. »verjemite ali ne. tri noči sem že zapored prekrokal. Z vajo se doseže vse! Kaj na klepeta tako dolgo ta ropotec? Dovolite.« ie dejal dijakom, »da pogledam.«
In stopil je po stopnicah k vra tom d v o: ?*.. vlekoč za seboj Bismarka. Pogled I ie skon ključavničino lnknlico.
»Klepeče«, le izpregovoril tiho in se o?r! od vrat
1718 in Mozetič 164 3. Podrobno poročilo
sigdj.   V italijanskem delu dežele so dobili:
Laški klerikalci po 7354, 7144 in 6957 glasov; laški liberalci po 4252, 4219 in 3991 glasov in soc. demokrati po 3093, 3023 in 3006 glasov. 0žia volitev med klerikalci in liberalci. Slovenci v tem delu dežele so dobili po 1003, 993 in 988.
DEŽELNO GLAVARSTVO NA MORAVSKEM
Dunaj, 14. Včerajšnja uradna „Wiener Ztg.“ objavlja imenovanje poslanca grofa Serenyja za deželnega glavarja Poslanca dr. Začek in Jel in ek sta imenovana za njegova namestnika.
M1LJONSKE GOLJUFIJE.
Berlin, 14. Upravnik KOhler pri knezu Lenarju na Šlezkem je izvršil ogromne defravdacije in goljufije. Izdal je tudi za več kakor mi-Ijon falsificiranih menic.
STRELA V ZVONIKU.
T r i j e m r t v i.
Krakov, 14. V vasi Dziala so šli kmetje med nevihto zvonit proti toči. Naenkrat je treščilo v zvonik. Trijekmetjesobilitakoj mrtvi, več pa je težko poškodovanih.
TISZA ODLIKOVAN.
Budimpešta, 15. Cesar je podelil grofu fiszi Elizabetni red.
POVODNJI NA OGRSKREM.
6000 rudarjev brez strehe. — 15 oseb utonilo.
Budimpešta, 15. V Maros Ujavory je voda udrla v državne soline. Škoda znaša več miljo* nov. Mnogo hiš se je porušilo. 6000 rudarjev je brez pristrešja. V Marmaroš-Szigethu je 15 oseb utonilo.
I	PONESREČEN	AVIATIK.
Strassburg, 15. Devetnajstletni učenec letanja Dietrich je prišel pri letalnem poizkusu tako nesrečno na ‘la, da se je aparat preko-pitnil. Dietrich se ie težko poškodoval in čez par minut umrl.
ŽELEZNIŠKE NESREČE.
Na Angleškem — 4 osebe mrtve.
London, 14. Pri Colchestru je tr<-il ekspresni vlak v lokomotivo. Prvi voz vlaka je razbit, jedilni voz zelo poškodovan. 4 osebe so mrtve; število ranjenih je neznano.
Na Francoskem — 2 mrtva, 30 ranjenih.
Pariz, 14. Ponoči je brzovlak iz Pariza v Marseille zapeljal v postaji Dijon v vrsto na tiru stoječih lokomotiv. Več vagonov je razbitih. Dva poštna uslužbenca sta bila na mestu mrtva, dva druga smrtno nevarno poškodovana. 28 oseb je deloma težko, deloma lahko poškodovanih.
Na Španskem — 10 mrtvih.
Madrid, 14. Pri San Sebastianu sla dva električna vlaka z izletniki, ki so se peljali k borbi bikov, trčila drug ob drugega. Deset oseb ie ubitih, več kakor 50 ranjenih.
V Ameriki — 12 mrtvih.
Los Angeles, 14. Dva vlaka električne železnice, polna izletnikov, ki so bili čez dan pri morju, sta trčila drug ob drugga. 12 oseb ie ubitih, 50 težko poškodovanih.
ZAROTA V MEHIKI.
Novi Jork. 14. Iz Mehike poročajo, da so v glavnem mestu razkrili zaroto, ki je imela namen umoriti več ministrov. Deset oseb, med njimi enega poslanca, so zaprli.
Druga vojna na Balkanu.
Nekatere vesti javljajo, da so operacije že ustavljene. Srbija je zmerna, Grška pa stavlja velikanske zahteve. Ru-muniji raste apetit. Turki oficielno zagotavljajo, da ne pojdejo preko meje.
SRBIJA USTAVLJA OFENZIVO!
Velesile v Belgradu.
Belgrad. 14. Zastopniki Rusije, Francije in Anglije so v soboto drug za drugim posredovali pri srbski vladi, da bi ustavila sovražnosti in sklenila preliininiran mir. Pašič je odgovoril, da mora najprej vprašati vrhovno vojno poveljni-štvo. če ustavlienie operacij ne oškoduje srbske pozicije v vojaškem oziru. Nikakor pa se sovražnosti ne morejo ustaviti brez preliminarnega miru. s katerim se Bolgarska zaveže, da spreim« solidarne pogoie Srbije in Grške, ki se tičejo teritorialnih zahtev. Razuntega nai Bol-garsfea pristopi novi Balkanski zvezi na trdnejši podlagi. Ako sprejme Bolgarska ta po«oi, sta Srbija in Grška pripravljeni napraviti Bol-garski teritorialne koncesije. V političnih kro-gh zagotavljalo, da podpiše preliminarni mir tudi Rumuriiia, k> Pristopi tudi novi Balkanski zvezi.
Operacije ustavljene!
Belgrad. 14. Na podlagi poročila vrhovnega armadnega poveljništva o vojnem položaju je vtada izdala ukaz, da se ustavi vsaka ofenzivna
operacija. Ruski poslanik Hartvvig je Pašiču izrekel zahvalo Sazonova.
GROZODEJSTVA.
Dunaj. 15. Neprenehoma prihajajo iz Bel-erada. Aten in Sofije vesti o strašnih grozodejstvih. katere si Srbi. Grki in Bolgari vzajemno očitajo. (V teh vesteh se očitno mešata resnica in fantazija. V sedanjem momentu se nam ne zdi umestno objavljati vse te tožbe. Izpregovorili pa bomo, ko bo slika jasnejša.)
BOLGARSKA ZA DIREKTNA POGAJANJA.
Peterburg. 15. Zunanje ministrstvo ie dobilo obvestilo, da ie bolgarska vlada pripravljena na direktna pogajanja^ s Srbijo in Grško. Pričakuje se, da se snidejo že danes obojestranski pooblaščenci.
BOLGARSKA.
Sobranje.
Sofija, 13. Sobranje je odobrilo pogodbo o nakupu železnice Solun-Dedeagač. Današnja sela se je nenadoma prekinila. Ministri in vodje opozicije so bili povabljeni v kraljevsko palačo na kronsko posvetovanje.
VOJSKA PROTI VOJNI.
Frankobrod. 15. »Frankfurter Zeitung« poroča o nekem bolgarskem častniku, ki ie pobegnil v Švico, da ga ne ubijejo vojaki; to se je zgodilo nekaterim bolgarskim častnikom, ker vojaki niso hoteli vojne. Če ostane vlada na sedanjem stališču, ie revolucija neizogibna.
POLOŽAJ NA BOLGARSKEM.
Turp-Severih, 14. Neki poročevalec, ki je prišel iz Sofije, javlja, da je tam cenzura tako stroga, da je vsako odpošiljanje vesti, ki jih ne odobrava vlada, nemogoče. Tudi policijske odredbe so tako stroge. kakoT da vlada v Sofiji obsedno stanje. Stališče vlade ie ogroženo. Prebivalstvo je bilo ves čas, odkar so izbruhnile
sovražnosti, brez zanesljivih vesti. Uradnih objav je bilo zelo malo. a kar jih je bilo. so bile nedoločene in so delale vtisk, da ima bolgarska armada najboljše šanse. Razočaranje, ko se ie izvedelo, da ie bolgarska armada premagana, ie bilo kruto. V mestu je sicer mir. toda prebivalstvo ie silno razdraženo proti vladi, proti šovinistom in proti kralju Ferdinandu. Sočasno pa agitirajo šovinisti zoper ustavljenie sovražnosti. Zdi se, da so vesti o atentatih neresnične. Na vseh poučenih mestih jih zanikujejo. Ali če se ne sklene kmalu mir. ie velika nevarnost, da se nasprotja izcimijo v krvave spore. V deželi se opaža protidinastično gibanje. Prebivalstvo ne verjame. da ie Ferdinand bolan, ampak misli, da se le skriva. ■
RUSKI PREDLOG.
Pariz. 15. Peterburškf kabinet je predlagal v Atenah sledeče:	Macedonija uaj se razdeli
tako, da bo meja med Bolgarsko in Srbijo na eni ter Grško in Srbijo na drugi strani doline Vardaria do Djevdjelije in dolina Strume tudi do Dlevdielija. Seres pripade Grški, Kavaia in Drama pa morata ostati bolgarski. Grški ministrski predsednik se bo o tem predlogu posvetoval s kraljem.
KAJ HOČE TURČIJA?
Dunaj, 15. »Wiener Allg. Zeitung« poroča iz Carigrada, da bodo Turki najbrže zasedli kraje do reke Frgene. da dobe naravno mejo proti Bolgarski. Razna znamenja kažejo, da se pripravlja močan grški zbor na pohod v Tracijo, morda do Odrina. To bi bilo za Turčijo znamenje. da nastopi takoj s paralelno akcijo.
Dunaj, 15. Turški poslanik Hilmi paša izjavlja, da Turčija noče nove vojne in ne namerava prekoračiti meje. ki je določena v Londonu.
KAJ HOČE RUMUNUA.
Berlin, 14. Po zanesljivih vesteh je Rumu-nija protestirala pri velesilah proti nameravani razdelitvi nekdr njega luršl ega ozemlja med prejšnje zaveznike, ra zahteva zase toliko o z e m 1 j a , k o 1 i k o r ga d o b i vsaka balkanska država (Italijani so dobili Tripolita-nijo; čudno da ne zahteva Rumurija tudi za to kakšno konij cnzncijo. Saj bi šlo po enaki pravici)
Rumuni maršlrajo.
Sofija, 14. Vlada je dobila vesti, da so Rumuni zasedli Dobrič in Ehlcik ter korakajo dalje. Bolgari se ne upirajo nikjer.
KRALJ PETER BOLAN?
Budimpešta, 15. »A Nap« poroča, da le srbski kralj nevarno obolel..
KOLERA!
Belgrad, 15. Kljub sanitarnim ukrepom se kolera strašno širi. zlasti med ranjenci v Belgradu in Kragujevcu. Doslej so dognali 50 slučajev. Na Ovčjem polju leži skoraj 1000 trupel bolgarskih vojakov, ki so umrli za kolero;
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska 1'čiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Pojasnilo.
Tvrdka Julij Meinl, Šelenburgova ulica 7 pečala se je početkoma izključeno samo s prodajo kave in sladkorja in je bila kot taka tudi registrirana. Pozneje se je podjetje z ustanovitvijo tovarn za: kakao, čokolado, figovo cikorijo, sladno kavo, marmelade in mezge, ter tovarno za pecivo tako razširilo, da se je for-melno obrt v toliko preosnovaia, kolikor so pač zahtevale te spremembe. V trgovskem obratu se samobsebi umevno ni izvršila niti najmanjša izprememba.
Stavbene parcele
na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUČ, ::	na	Glincah	štev. 37.
Varčne gospodinje!
Cin/Inf ofti ^r' P'- Trnkoczyja sladni čaj OU1U111 vaj daje vsakomur kri, moč, živče, 7nnmlra spanje, cvetoče lice, okusen zaj-£Iiailllia (rek. Pri dojenčkih nadomešča mi-
m^rlill terinsko mleko in umrljivost dojen OlaUlli čkov omejuje. Pri bornih se dose-uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 60 odstotkov pri gospodinskih izdatkih,
žejo izvrstni uspehi.
tudi pri mleku in sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se p* izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov poe1/« kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josetstadter-strasse 25, v Gradcu Sackstiasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano In okolico.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
- Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. e Litografija.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točta. — Napitnina je odpravljena.
▼
Pošljite naročnino, če ie še niste!
T
/š:
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Se*ij» o«l 1. maja do 1. oktobra.
0vnHiSk7MelefinlC^ Straž.fToplic,e- Ak,ratov vrclec 38“ C., ki daje vsaki dan čez 30.000 hektolitrov radioaktivne boleznim in	kop"ni*m	'•	,izredno usPešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim
Konai« ki zdravn H; k , ?PfP.ebn,e,in močvirne kopeli. Elektroteraplja In nasria* Ravnateljstvo; Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Iz-_____borne	in	cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
— ■	ši-valzi,!la. strojev---
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.,
"Vozna, kolesa..!
Ceniki se dobe zastonj in franko.
■r	jM
mm	SH
m	JM
	
Moderni klobuki za gospsde
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, s!l‘.llllll!ijj čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvor nic po zelo skromnih stalnih cenah Sr z 10° |o popustom 35 v
= Modni in športni trgovini
P. Magdič, LpMfana, na8proti
glavne pošte.
VZAJEMNO ZAVAROVALNA RANICA V PRAGI	*e naJvefi* slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje
V	V	priporoča	ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAV1JA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljcnske police banke .Slavile* so neizpodbitne in nezapndljlvc Grrotno podpira banka .Slavija* narodna društva In organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšnnlcm in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 58 milijonov jamčijo za popolno varnost, čistega dobička je do sedaj Izplačala svojim članom živllen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 123,25769677. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE* VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. —
,SLAVIJA4
Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „ArbeiterwiIle“. ::	Naroča	se	jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani. ::
Pozor!
-----------------Socialistična	revija. —------------■
pr Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov44 v Gorici.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
==...........=	po	najnižji	ceni.	=====
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-:::	kih	do	40	kron.	:::
Načelstvo.
..■__Fyei np^=.,,	==r=
ji @	glasilo socialist ienega ženstva	<§> n
Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani.
■j /g)	Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane	^ r
u w	na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.	^ U
<§)> Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. -Vj®
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-:::	ložbi	„ZARJE“.	:::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako	leto K 1*—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi
Pripovedni spisi
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim
pečatom. II del. Cena 2 K.
P. M i h a 1 c U: lz nižin življenja. Cena 1 K M. Gor ki j: Mati. Cena 4 K-E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan.
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin.
S. Macha r: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Znanstveni spisi
Dr. Ivan Prijatelj: Prešernov spomenik.
Cena 80 vin.
D r. I v a n P r i j a t e 1 j: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin.
A b d i t u s: Občinski socializem.
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje Slovencev.
D r. D r a g. Lončar: Dr. Janez Bleivveis in njegova doba. Cena 1 K.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Štiri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Isto tam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. Vsvojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter	jih	obrestuje	po	--------
Agitacijska izdajanja:
— Vojna in socialna demokracija. Cena Li b e ra t n s: V dobi klerikalizma. Cena 40v. 30 vin.	—Razprava VII rednega zbora ju<;oslo-
Program socialne demokracije v Av- vanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin. striji. Cena 6 vin.	Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
—'— Vun z enako volilno pravico.	Cena 4 v.	Cena 6	vin.
—Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. —— Lurška pravljica. Cena 50 vin.
Etbin Kristan: Primož Trubar in slo- Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje vensko ljudstvo. Cena 8 vin.	predavanj	soc.	poslancev. Cena 40 vin.
Knjižica časopisa „Naprej“.
Ant. Kristan: Socializem. 1. zvezek. Druga KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena izdaja. Cena 20 vin.	30 vin.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in Karl Kautsky: Proletarijat. Cena 30 v.
kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.	Karl Kautsky: Razredni boj. Cena 40 v.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti ? Cena Karl K a u t s k y: Država bodočnosti. Cena 14 vin.	50 vin.
K. M a r x in Fr. E n g e 1 s: Komunistični ma- EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena nifest. Cena 40 vin.	v*n-
L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi- Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin.
ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Karl K a u t s k y: Kdo uničuje	proizvajanje	Cena 20 vin.
v malem. Ceha 30 vin.	E- Kristan: Narodno vprašanje in Slo-
venci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K	V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin.
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
„Zarja“:
letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron.
Založbo,Zarje* v Ljubljani
Naročila in pisma je naslavljati na