DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 13, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Rudolf Hess,največji zaupnik Hitlerjev fcje baje pripeljal z letalom v Anglijo krajev sveta poročajo radiji to senzacionelno novico in vse ugiblje, je-li res ali ne. V Londonu Wijo, da je pravi Hess, nemški radio poroča, da se mu je zmešalo in da se je z letalom ubil kje v Nemčiji. BO HESS IZDAL TAJNE NAČRTE NACIJSKE STRANKE? , ^ondon, I 2. maja. — Uradno se poroča, da je ■M v Anglijo s svojim letalom Rudolf Hess, Hit-Va desna roka in splošno znan kot največja po-^sila v Nemčiji za Hitlerjem ter da je sedaj za-^Wgowu. Razne vesti krožijo o tem in neka-Moh e verjamejo, da bi bil to pravi Rudolf i 1 Hitlerjev deputij. Toda sam je pokazal razne .^ente in slike, ki ga identificirajo kot pravega 'stnega Hessa. Hess se je pripeljal, kot se trdi, letalom iz Augsburga v južni Nemčiji na kjer je njegovo letalo treščilo na zemljo, j;eitle*" si je Hess zlomil členek v nogi. Bil je od- bolnišnico, kjer je izdal, kdo da je. /'j11. 12. maja. — Nemški radio je danes ves dan nazna-,a je postal Rudolf Hess, Hitlerjev deputij, žrtev slaboum-da je v takem stanu vzel svoje letalo in se ž njim kje j ov°gl,ešaJ0 £a od sobote> ko .ie vzel sv°je letalo, kljub strogi H ^ Hitlerja, da ne sme v zrak, ker je kazal zadnje čase ^lakoumnosti. Baje je zapustil pismo, iz katerega je raz-X1 h a ni bil Hess več pri zdravi pameti. (V Londonu pa tr-to samo pesek v oči nemškemu narodu, ker če bi bil Hess i ne bi mogel voditi letala ponoči is? južrre Nemčrje na-na Škotsko, za kar je treba vse spretnosti pilota). Hitler 1141 zapreti vse osebe, ki so odgovorne, da je Hess mogel •letai0i --- dospel Hess v Anglijo ^ pa se je njegov pri-^o javilo v Londonu še-< deUek zvečer, tako je bi-n£lija presenečena nad kakršnega še ne ,^°dovina. )eHe ~ess prostovoljno prišel da je najbrže zbe-y Hitlerjem, kaže več zna-'oP t, Sv°jem letalu je imel le dolina, da je lahko do-torej se ni na-J^niti. Orožje v letalu Qj°Mnoma prazno. V bli-aseoda, škotska, se je z padalom na tla, si je poškodoval nogo. Anglija, ampak ves 'V! A UgiblJe> ali b0 Hess V^liji tajne Hitlerjeve je Hess spri s 8tar 47 let in v Nem-sPlošno znano, da* ga J0 ,lzvolil poleg feldmar-I rinea kot svojega na- tot',4e.bi on umrL Bil je . Hitlerjeva senca, kj^tano s smatrali so ga za največjo moč za Hitlerjem v Nemčiji. Rojen je bil 26. aprila 1894 v Aleksandriji, Egipt, kjer je bil njegov oče nemški dobavatelj. Pozneje je študiral v Švici in v Godesburgu. V svetovni vojni je vstopil v bavarsko pehoto in je bil trikrat ranjen pri Verdu-nu. Leta 1939 je srečno ušel smrti v pivnici v Monakovem, kjer se je razpočila bomba 11 minut potem, ko sta Hess in Hitler odšla. Takrat se je mnogo šepetalo, da je Hess sam aranžiral atentat, a se je zaroto zvrglo na angleške tajne agente. Kot pripovedujejo, je Hessa vjel neki škotski farmar. Ta pripoveduje, da je bil že v postelji, ko je zaslišal nizko nad hišo brnenje letala. Vstal je in šel ven. Tarrf je videl, kako je letalo padlo na tla in začelo goreti, a proti OfV^iiJa? Ali je bil sit blaznih početij? Ali <0 da se Hitlerjevo kra- tlom je počasi padal parašut % Takoj je zasumil, da mora biti kak nemški letalec in je tekel nazaj v hišo po kako orožje. Ker ni bilo drugega pri roki, je vzej gnojne vile in tekel zopet ven. Nedaleč od hiše je našel na tleh nemškega avijatičarja, ki ^ mu je v dobri angleščini pove- jo ki jih je hotel izda-'dal, da ne more vstati, ker si je Vv° oc* Hessa. zvinil nogo pri padcu. Farmar \ ^ spoznal s Hitlerjem I mu je pomagal v hišo, kjer je ii|a°vtti vojni in od takrat J farmarjeva mati takoj skuhala Vedno skupaj. Ko sta' čaja in ga ponudila Nemcu. Ta svojih slik, ki ga kažejo v raznih pozah. Takoj so obvestili vlado v Londonu. Razume se, da ni sprva nihče verjel, da bi bil to Hitlerjev prvi deputij Hess. Poslali so v Glasgow človeka, ki je Hessa pred vojno osebno poznal. Ta je potrdil, da ni nobenega dvoma, da je to res Hess. Vsa Anglija je bila pokonci, ko je zvedela to novico in ljudje so bili silno veseli češ, če je Hitlerjev osebni in zaupni prijatelj pribežal v Anglijo, to pomeni, da je Anglija v tem času bolj varna kot pa Nemčija sama. če je pribežal Hess v Anglijo, da bi ušel Hitlerju, je tukaj popolnoma varen, ker tukaj ga ne bo dosegla roka nemške tajne policije. --o- V državi Ohio so zelo dobri pivci Columbus, O. — Državni direktor za prodajo žganja, Jacob B. Taylor, naznanja, da so Ohij-čani spili v prvih treh mesecih letošnjega leta za $14,795,966 žganja. Za letos napoveduje toliko prodanega žganja, da bo dobila federalna vlada najmanj $5,000,000 davka, to je 75 centov od vsakega galona. Prve tri mesece letošnjega leta smo spili v Ohio za $1,647,161 več žganja kot v istem času lanskega leta. Vzrok temu ni večja "žeja," ampak večja zaposlenost. ker Hitlerjem. 'M )ev . •tj Ječi pomagal Hitlerju tfh^no knjigo "Mein V>la nacijska stranka 1923 vreči nemško j je pa hvaležno odklonil rekoč, da bila skupaj zaprta in j čaja ne mara in je prosil samo za kozarec vode. Kmalu nato sta dospela dva vojaka, ki sta Nemca preiskala. _____„ Ta se je z nasmehom pustil pre- j11?0^ je postal Hess Hit- j iskati in je povedal, da je njego s {j.^i tajnik. Kamor ni vo ime Horner. Ker je čutil bo- i, tie r, je poslal Hessa. lečine v nogah, je prosil, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Odpe- *ta 1933 Hitler prevzel _______ . ______________ I^Hemčiji, je imenoval j ljali so ga v Glasgow. Tam je svojega osebnega de- Prvega pomočnika 'f!i|e0 ^ bilo znano, da ima 11 vPliv pri Hitlerju in še nekaj časa trdil, da je njegovo ime Horner, kmalu je pa povedal, da je njegovo pravo ime Rudolf Hess. Pokazal je več V odlično priznanje slovenskemu zdravniku Dr. R. D. Antončič, specialist v kirurgiji, je imel v aprilski izdaji ene najznamenitejših zdravniških revij, Surgery, Gynecology and Obstetrics, razpravo glede zaprek v drobovju. Staro mnenje mnogih zdravnikov je bilo, da črevesje, ki je zamotano, ali kako drugače ovirano v delovanju, izvaja strup (toksin) in da je posledica tega gotova smrt. Dr. Antončič pa dokazuje v tej razpravi, da se temu lahko odpomore s tem, da se odstrani živce, vsled česar drobovje ne more napravljati strupa in ga pošiljati v možgane. Ta teorija dr. Antončiča je zbudila splošno pozornost med kirurgi. — Dr. Antončič ima svoj urad v Carnegie Medicine Bldg., Carnegie Ave. in 105. St. Zelo važen sestanek V sredo 14. maja ob 7:30 zvečer se vrši zelo važen sestanek direktorija in vsega odbora prosvetnega kluba Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Ker je to zadnji sestanek pred proslavo Slovenskega dneva, so prošeni vsi, da se gotovo udeleže. K pogrebu Margaret Jarc Naznanja se, da se bodo udeležile pogreba součenke iz Notre Dame akademije in da bodo pele v cerkvi sv. Vida pri pogrebni maši v četrtek ob devetih. Družina prosi, naj bi se pogreba udeležili z avtomobili, kdor more in jim bodo zelo hvaležni za to. Iz bolnišnice Jennie Prah, 16123 Huntmere Ave. se je vrnila iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. 160,000 delavcev pri G. M. gre v četrtek na stavko, če ne bo poravnave Detroit, Mich. —- Unija avt-nih delavcev, ki spada k CIO, bo šla v četrtek zjutraj ob sedmih na stavko v vseh 60 General Motors tovarnah, ako ne pride prej do poravnave med družbo jn unijo. Korporacija ima za $700,-000,000 naročil za obrambeni načrt. Ako bo izvedena stavka, bo pustilo delo 160,000 delavcev. Vladni posredovalni odbor bo skušal danes in jutri privesti do poravnave. Unija zahteva boljšo mezdo za delavce, priznanje unije v vseh tovarnah in druge izboljšave. Unija sicer trdi, da delavci, ki so zaposleni pri obrambenih delih, ne bodo stavkali, a korporacija trdi, da se izvršuje obram-bena dela v vseh tovarnah in da se no bo moglo ločiti rednega dela od onega za obrambeni načrt. -o—-- Ameriški Rdeči križ je izgubil malo ladij Washington. — Ameriški Rdeči križ poroča, da je poslal do konca aprila že za $16,000,000 raznih potrebščin Angliji in za več milijonov dolarjev vrednosti blaga pa čaka na izvoz. To blago je bilo poslano Angliji na 369 ladjah, od katerih je bilo samo 11 izgubljenih. Zagreb ne bo glavno me-sto Hrvatov BERN, ŠVICA.—Iz Zagreba prihajajo poročila, da bo dr. Anie Pavelič, načelnik nove hrvatske države premestil glavno mesto v Iianjoluko. Pravi, da leži Zagreb preblizu meje. Pavelič bo razdelil, glasom teh poročil Hrvatsko v 20 okrajev, kot jih je imela Hrvatska, predno je izgubila svojo samostojnost. -o- Vlada skuša končati stavko v ladjedelnicah na Pacifiku San ,Francisco, Cal. — Vlada je pričela s posredovanjem v enajstih ladjedelnicah, kjer je na stavki 1,700 strojnikov. Policija v San Franciscu in Oaklandu je pripravljena nastopiti, če pride do kakih izgredov. V teh ladjedelnicah imajo za $500,000,000 naročil za obram-bena dela in sicer se gradi 27 rušilcev, štiri križarke in 43 manjših ladij. Stavkarji vprašajo za $1.15 mezde na uro. Nedavno jim je bilo priznanih $1.12 na uro in sicer so na to pristale unije na vsem zapadnem obrežju. Armada apelira na kongres, da se starejših letnikov ne kliče v armado Washington, 12. maja. — Bri-gadni general Hershey je apeliral direktno na kongres, naj spremeni postavo v toliko, da se starejših moških ne bo klicalo v armado. Hershey sicer ni izrecno naročil, do katere starosti naj se kliče moške v vojaško službo, toda govori se, da je želja armade, da se jih ne kliče nad 26 let starosti. Armada ima namen, da bodo ostali vojaki po opravljeni enoletni službi 10 let v rezervi, zato je potrebno, da se kliče bolj mlade. Armada tudi želi, naj se ne kliče oženjenih moških v armado, ker je dovolj samskih fantov na razpolago. Prav za prav bi armadno poveljstvo najraje videlo, da bi se klicalo k vojakom samo fante od 18 do 23 leta in da si vsak sam izbere, kdaj že li odslužiti tistih 12 mesecev vojaščine med 18 in 23 letom. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Hrvatska vlada je zaprla 114 oseb Budapest, 12. maja. — Nova hrvatska vlada je ukazala aretacijo 114 oseb, med njimi pravoslavnega škofa Vasičai Obtoženi so zarote proti novi hrvatski državi. Vlada je tudi izdala stroge protižidovske in protisrbske odredbe. še bo 33 councilmanov Jeseni bomo še volili 33 councilmanov, čeprav se je govorilo, da se bo mesto zmanjšalo za štiri varde. Preurediti mesto je zdaj že prepozno, ker bi vzelo samo volivni odbor šest mesecev sestaviti nov volivni imenik Postava sicer pravi, da ne sme biti v vardi več kot 30,'000 volivcev in vseh naših 33 vard nima tega števila, pa se je mestna zbornica bala začeti s tem delom. Toda ko bodo jesenske volitve končane, se bo pa že kaj napravilo. Štiri varde manj pomeni štiri councilmane manj. Seja in party Članstvo društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima v sredo ob sedmih zvečer sejo in po seji card party. Radi graditve Nocoj ob osmih ima važno sejo direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. in gradbeni odbor. Navzočnost vseh je potrebna. Kaj bi se ongavili! Gary., Ind. — Štefan Ra~ paič je sklenil, da bo dal prebarvati s v o j o trinad-stropno hišo, obstoječo iz 10 sob. Da se pa delo ne bo zavleklo v neskončnost in da se ne bo cele dneve izogibal lestev okrog hiše, je napravil drugače. Poklical je na delo kar 86 unijskih barvar-jev. Ti so postavili odre okrog hiše in vsi kmalu začeli z delom. Hiša je bila kompletno pobarvana v 13 minutah m 19 sekundah. Porabili so 12 galon barve. Hitler, Mussolini in Stalin bodo zborovali Vichy, Francija. — Diplomatski viri poročajo, da se bodo v kratkem sestali trije diktatorji: Hitler, Stalin in Mussolini. Namen tega sestanka bo preureditev Evrope v ekonomskem oziru in možno tudi ustvaritev evropskega vojaškega bloka. Diplomati sodijo, da bodo diktatorji po tem sestanku pograbili vso Evropo, kar je še ni v njih rokah, tako špansko, Portugalsko in Francijo. Nagla kupčija Harold Gross je brisal lepe nove avtomobile v Euclid Auto Sales Co. na 5101 Euclid Ave., ko stopita k njemu dva moška in mu povesta, da bi rada takoj nov avto. Ker so bili drugi prodajalci ravno zaposleni z odjemalci, so rekli Grossu, naj vzame enega novih avtov in naj pelje tujca na poskušnjo po mestu. Ukazala sta mu, naj pelja na za-padno 25. cesto. Pri Lorain Ave. sta mu ukazala, naj zapelje k pločniku in ustavi. Tam se jim je pridružil še en moški, ki je nastavil Grossu na rebra nož in mu ukazal, naj odpelje dalje. Na zapadni 117. cesti so se Grossu lepo zahvalili za vožnjo, ga vrgli iz avta in odpeljali z novim avtom naprej, ne da bi zanj kaj plačali. Pač hitra in poceni kupčija, bi človek rekel. Lep program po seji Nocoj se vrši seja društva Danica, št. 11 SDZ. Po seji, ki bo zelo kratka, se bo vršil \ pa Hrvatski mornarji zapustili svojo ladjo Pernambuca, Brazilija. — Dvajset hrvatskih mornarjev, njih kapitan in šest častnikov, je moralo zapustiti parnik Bo-siljka, ker so se uprli ukazu jugoslovanskega poslanika v Rio de Jainero izročiti parnik Angležem. Trinajst mornarjev, največ Angležev, je ostalo na parniku. Odpuščeni hrvatski mornarji so se pa vkrcali na brazilski parnik Bage, ki je odplul proti Evropi. -o- Roosevelt ne bo govoril v sredo Washington. — Predsednik Roosevelt je odložil svoj govor, ki je bil določen za sredo 14. maja na torek 27. maja. Iz Bele hiše se poroča, da to ,pe bo navadno "kramljanje" ameriškemu narodu, ampak nekaj posebnega. -o- ALARM JE BIL BREZ VSAKEGA POMENA Lima, ;0.—Filip Treglia je napeljal iz kokošnjaka v hišo alarm, ki ga bo zbudil, če bi prišli tatovi zopet po njegove kokoši. Res ga je alarm ono jutro zbudil. Vzel je puško, skočil k oknu in pomeril na bežečo postavo, ki je tekla od kokošnjaka. Sprožil je in nič zadel. Postava preskoči plot in Filip zopet ustreli. Zopet ni zadel. Potem pa ni bilo več časa, ker je bila postava izginila v temi. -o- Pevske vaje Baragov Glee klub ima vajo nocoj ob 8:30 namesto ob navadnem času. Vse članice naj gotovo pridejo. Vročina na zapadu Altus, Ark. — Dne 12. aprila je v tukajšnji bolnišnici umrl Matt žnidaršič, star 65 let in rojen v Grahovem pri Cerknici na Notranjskem. Podlegel je opeklinam, ki jih je dobil 29. marca t. 1. Zapušča ženo, tri sinove in pet hčera, ki se nahajajo v Fort Smithu in Little Rocku, Ark., ter v Joplinu, Mo. Ely, Minn. — Dne 27. aprila je v bližnjem jezeru utonil Frank Urmas, star 30 let in rojen v Balticu, Mich., ko je s čolnom iskal svojega svaka Rudolfa Klančarja, katerega tukaj pogrešajo že od velikega petka. Z njim vred v čolnu je bil tudi njegov oče, ki pa se je rešil s pomočjo rojaka Fr. Jenkota, kateri je videl, ko se je nesrečnikoma čoln prevrnil. Pogrešani Rudolf Klančar, ki je prišel semkaj iz Clevelanda in je bil star 32 let, je lovil v past bobre (beavers) na jezeru, katero je bilo takrat še pokrito z ledom. Domneva se, da se je udri led pod njim in je izginil v jezeru. Zapušča ženo, dočim Frank Urmas zapušča ženo, hčerko, očeta in štiri sestre. — Dne 29. aprila je tu umrla Mary Hren, stara 59 let in rojena v Ihanu pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je bila 35 let in tu zapušča moža, tri sinove in pet hčera, v Biwabiku, Minn., pa sestro. -o- Toda kdo jih bo pa poznal? Jefferson City, Mo. — Po šti-rimesečni debati, je missouriška legislatura sprejela postavo, ki prepoveduje streljanje golobov-pismonoš. Ko je bila postava sprejeta, so odposlali to vest s 30 golobi županom v mestih Kansas City in St. Louis. Postava je dobra, toda kako se bo pa poznalo golobe visoko v zraku, da nesejo depeše? MEŠČANI NISO ZA NA FARME Emmetsburgh, Iowa. — Howard Hughest, potovalni agent za klobuke, ni vedel, kaj bi počel zvečer v tem mestu, pa je šel na neko zabavo, kjer so okoliški farmarji plesali kvadriljo. Za tovaršico pri plesu je dobil krepkega farmarskega dekleta Ta je sredi plesa nenadoma pograbila "škrica" za pas, ga dvignila, ga parkrat zavrtela okrog glave in spustila na tla. Agent je šel z zabave z dvema zlomljenima rebroma. --o- V davčnem uradu umrla Mrs. Katarina Zachovsky iz 11506 Methyl Ave. je čakala v vrsti, da plača davke v sodnem poslopju. Nenadoma se je zgrudila na tla in umrla. V Coloradi in Montani je ka-lep program v počast materam.! zal včeraj toplomer 90 stopinj. Vsaka navzoča mati bo dobila | -o- lep spominek. Serviran bo tudi ČČ. ŠOLSKE SESTRE VAS PRIJAZNO VABIJO okusen prigrizek in nato se bo; ...... vršila domača zabava. Vsi stro- j t V četrtek večer, takoj po ški se bodo krili iz društvene šmarnicah, pridite v šolsko dvo-blagajne. Pričakuje se številne rano sv. Vida vse žene in dekle-udeležbe. Pričetelc točno ob os- ta, ki ste prispevale za kuhinj-rciih. j sko opremo v hiši čč. šolskih se- Slovo od umrle ster. č. s. M. Philotia, ki po- čilani in članice Svetovidskega učuje osmi razred, je pripravila odra in Baragovega dekliškega lep program, ki ga bodo podali zbora so prošeni, da se zbero V šolarji na odru; nato bo pa ser-sredo ob 7:30 zvečer v novi šoli viran prigrizek. ročile darove sledečim: Mrs. Albini Novak, Mrs. Helen Mally, Mrs. Otoničar, Mrs. žigman, Mrs. Lach, Mrs. Mary Roitz, Mrs. Grdina, Mrs. Kurx-e, Mrs. Brancelj, Miss Mary Kolar, Miss Frances Russ, Mrs. Alice Me-glich, ali pri svojih društvih. Obenem so pa vabljene tudi tiste, do katerih nabiralke niso mogle osebno in boste tudi do- sv. Vida, da bodo šli nato skup-j Pridite prav vse, ne oziraje se no kropit pokojno sestro Mar- na to, kolik je bil vaš dar, ker j brodošle. Zlasti matere vseh gie Jarc v Grdinov pogrebni za- čč. sestre so vsem enako hvale- j šolskih otrok bi mqrale biti ob vod. žne. Pridite vse tiste, ki ste iz- enakih prilikah prisotne. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 13, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER fl!7 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 ' Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Oflice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 112 Tue., May 13, 1941 Roosevelt pred odločitvijo Predsednik Roosevelt stoji pred najbolj važno odločitvijo vse njegove javne službe. Od njega je namreč odvisno, da odloči, kako daleč naj gredo Zed. države s pomočjo Angliji in predvsem, ali naj takoj damo varno spremstvo pošiljkam v Anglijo? V Washingtonu se obotavljajo nastopiti odločilno pot ker še niso gotovi, kako bo narod sprejel to novo pot inozemske politike. Zato bo morda na mestu, če v tem času pogledamo mnenje ameriškega naroda na teh dveh važnih vprašanjih: o miru in vojni in v koliko se je to mnenje spremenilo od lanskega leta. V kolikor se more doznati iz raznih virov, je samo majhen odstotek Amerikancev, ki mislijo, da bi morale Zed. države napovedati vojno Nemčiji in Italiji. Ob istem času je pa tudi gotovo dejstvo, da je velika večina naroda mnenja, da če ni drugače mogoče premagati osišča, motamo iti v vojno. Dejstvo je tudi, da je med ameriškim narodom vedno večja zahteva, da damo večjo pomoč Angliji in tudi, da damo varno spremstvo našim pošiljkam do Anglije, če je to ab solutno potrebno. Večina ameriškega naroda v srcu prizna, da mora biti Nemčija premagana in da če je ne more Anglija sama zmo či, potem se ji moramo pridružiti v vojni. Zato nastane važno vprašanje: ali more Anglija premagati Nemčijo, ne da bi šle Zed. države dejansko v vojno? Toda če bi ameriški narod naravnost vprašali, naj li napovemo vojno Nemčiji in Italiji, bi jih bilo komaj 10 odstotkov, ki bi rekli: da! Toda če bi vprašali narod glede pomoči Angliji, mi jih več kot 70 odstotkov odgovorilo, da moramo dati izdatnejšo pomoč, kot jo dajemo ob temu času. Kar se tiče spremstva pošiljk do Anglije z ameriškimi bojnimi ladjami je velika večina ameriškega naroda, da da rao tako oboroženo spremstvo, če bi to rešilo Anglijo. Kaka velika razlika javnega mnenja od lanskega leta! Še zadnjo pomlad je bila velika večina ameriškega naroda mnenja, da Anglija s svojimi zavezniki lahko zmaga brez pomoči Zed. držav. Potem je prišel poraz Francije in drugih evropskih zapadnih držav. Tedaj je bilo splošno mnenje našega naroda, da ima Anglija zelo malo prilike premagati Nemčijo, zato naj bi Zed. države ne šle v vojno, ker bi bilo itak brez pomena. Toda ker se je Anglija uspešno ustavljala nemškemu blitzkriegu, je tudi tukaj vedno bolj raslo mnenje, da moramo Angliji pomagati v boju proti osišču. Še v začetku aprila je poskusno glasovanje med ameriškim narodom pokazalo, da tri četrtine prebivalstva misli, da bo Anglija zmagala. Samo kakih 5'odstotkov jih je bilo mnenja, da bo zmagala Nemčija. Zmaga angleške bojne mornarice nad italijansko ter strmoglavnjenje pronacijske vlade v Jugoslaviji je upanje ameriškega naroda za angleško zmago še povečalo. Toda, ko je Hitler okupiral Grčijo, je bilo samo še kakih 52 odstotkov Amerikancev, ki so še vedno verovali v zmago Anglije, a 18 odstotkov jih že bilo, ki so napovedovali zmago Nemčiji, ostali so bili pa neodločni Toda še vedno jih je bilo 62 odstotkov, ki so bili mnenja, da je treba pomagati Angliji. Ako pregledamo razna mnenja ameriškega naroda glede položaja v Evropi, lahko razdelimo to ameriško javno mnenje v pet oddelkov: 1. Okrog polovica Amerikancev je mnenja, da če Anglija ne more zmagati brez nas, moramo tvegati magari voj no, da ji Domagamo. V istem času so ti tudi mnenja, da če zmaga Nemčija, da nas bo v teku 10 letih napadla, da nam bo odvzela ves svetovni trg ter nas prisilila, da se bomo neprestano in vedno bolj oboroževali, kar nas bo stalo ogromno denarja. 2. Okrog 15 odstotkov je mnenja, da moramo riskirati tudi vcjno, da pomagamo Angliji, toda istočasno pa ti ne verjamejo, da bi imela nemška zmaga za našo deželo take posledice, kot so omenjene v točki 1. 3. Okrog 20 odstotkov jih je, ki mislijo, da ne smemo iti v vojno, čeprav sicer ne dvomijo, da bi nas Nemčija v slučaju zmage nad Anglijo napadla. Še vedno mislijo, da bo Anglija zmagala brez nas in ne vidijo potrebe večje pomoči Angliji, kot jo dajemo sedaj ter trdijo, da je boljše vzeti posledice nemške zmage na svoje rame, kot pa tvegati vojno. 4. Nadaljnih 15 odstotkov jih je, ki so mnenja, da se moramo izogniti vojni na vsak način in trdno verujejo, da nas Nemčija ne bo nikdar napadla, da nam ne bo vzela svetovnega trga in naše življenje bo lepo teklo naprej, kot je do-zdaj. Ti so za vojno le tedaj, če bo naša dežela direktno napadena. 5. Končno jih je pa še najmanjši odstotek, od 3 do 10, ki ne pravijo ne tako ne tako. Ti ljudje ne posvečajo vojni nobene pozornosti in jim ni mar svetovni položaj. Ako bi hotel kdo naglo dobiti človeka, ki je za takojšno napoved vojne Nemčiji in Italiji, naj gre v južne države. Tam naj bi vprašal moškega, ki je star okrog 30 let, ki ima srednje velike dohodke in ki je izdelal vsaj višjo šolo. Ako bi hotel naglo dobiti človeka, ki je proti vojni, naj bi šel na osrednji zapad, ter vprašal za mnenje prvo žensko, Razstava ročnih del pri S. Ž. Zveza Cenjenim čitateljem in tudi drugim je že gotovo znano, da bomo članice podružnice Slovenske ženske zveze (priredile razstavo ženskih ročnih del v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer 16., 17. in 18. maja, od štirih popoldne do polnoči. Na tej razstavi bo imela vsaka clevelandska podružnica in iz okolice svojo posebno stojnico, kjer bodo razložena lepa ročna dela naših žena in deklet, poleg tega pa bo tudi lep program vsako popoldne in zvečer. Za plesaželjne pa bo igrala godba v gornji dvorani v soboto in nedeljo večer. Preskrbljeno pa bo tudi za lačne in žejne. Ta razstava bo v vseh ozirih zelo zanimiva, in kdor se ne bo udeležil te razstave, bo v resnici zamudil nekaj lepega, kajti kaj enakega se ne vidi, kadar bi kdo hotel. Veliko je dela s takimi pripravami, posebno pa ima mnogo dela s to razstavo voditeljstvo iste, to je naša požrtvovalna urednica Zarje, ga. Albina Noivak. Najlepše priznanje ji boste dali s tem, če bo razstava dobro obiskana. V predprodaji so vstopnice po 15 centov, kar je v resnici zelo majhna vstopnina, a pri blagajni pa bo 25 centov. S tem boste lahko deležni tudi ene izmed 20 lepih nagrad. Članice od podružnice št. 32 SŽZ prosim, da sedaj pokažete delo svojih pridnih rok in sicer s tem, da daste na razstavo, če imate doma kaj ročnega dela. Za vsa pojasnila se zglasite pri meni na 19664 Tyronne Ave., ali pri tajnici E. Majcen, 20250 Tracy Ave. ali pa pri Kristin: Filip. Zglasite se tam, kjei vam je bolj priročno in zadnji čas za to pa je jutri (14. maja), Pozdrav, F. Perme. -o- Tekma za "Slovenski dan" Mislim pa, da si vsak lahko šteje v ponos in čast nositi ta znak. Saj s tem pokažemo, da smo tukašnji Slovenci res zavedni in da hočemo še nadalje obdržati svoj slovenski narod. To bo nekoč naši mladini v velik ponos. Naši otroci so sedaj še premladi in se jim zdi vse to nekam smešno, ko pa bodo starejši, pa vem, da se bodo dobro in z veseljem spominjali teh dogodkov. Apeliram na vse naše slovenske rojake in rojakinje, da greste tem našim prodajalcem znakov v vseh ozirih na roke in tako vi odločite zmagovalko. Mrs. J. Klein. SLOVENSKA LOVSKA 1 ZVEZA Od podružnice št. 14 SMZ (N]a severnSi strani mosta v Collinwoodu se je ustanovila podružnica št. 14 Slovenske moške zveze, ki prav lepo napreduje in vabi vse fante in može, da pristopite k tej podružnici. Na južni strani (Holmes in okolica) deluje podružnica št. 3 že delj časa. Precej je bilo fantov in mož, ki so poprej vedno rekli, da bi pristopili, a se jim ne zdi pripravno hoditi čez most k sejam. Sedaj pa imate podružnico Slovenske moške zveze tudi na svoji strani in zato mislim, da ni nobenega izgovora več, zakaj bi ne pristopili. Naznanjamo vam, da se bo 25. maja vršila izredna seja in to pa samo zato, da bomo sprejeli vse člane, ki žele pristopiti v mesecu maju, kajti ta mesec moramo vpisati veliko število novih članov in če že ne za drugo, vsaj zato, da bomo imeli tudi mi svojega delegata na prihodnji konvenciji, ki se bo vršila jeseni in kandidate pa moramo voliti na seji junija meseca. Zato pa vabimo vse člane, ki ste že vpisani, da gotovo pridete na to sejo in pripeljite s seboj tudi kaj novih članov, da bodo vsi skupaj sprejeti. Vsak, ki bo čital te vrstice, povej tudi svojem usosedu ali prijatelju in če še ni član SMZ, pa ga pripelji na to sejo, da bo pristopil tudi on v naše vrste. Torej ne pozabite, da se naša prihodnja seja vrši v nedeljo, 25. maja ob devetih dopoldne v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. K veliki udeležbi vas vabi Odbor. -1—o- Stavba, ki jih grade živali V vsej tropski Afriki niso postavili najvišjih zgradb ljudje; temveč živali, in to majhne žir vali, kakor so na primer termiti. Človeška stavbarska umetnost še ni postavila tako velikih zgradb, kakor žival, če vzamemo razmerje med ljudmi in termiti, ki so čisto majhni, pa postavijo 12 metrov visoke zgradbe. Večkrat so po svoji višini in vitkosti pravcati nebotičniki. V Sudanu, Vzhodni in Južni Afriki vidiš v daljavi griče, za katere misliš, da so človeške naselbine, pa so le termitske zgradbe. Življenje termitov je čudovito. Termiti zbirajo strohneli les in druge organske .snovi, zlasti rogozničarje in papir. Boje se luči in sončne toplote. Njihovi izleti, ali bolje bojni pohodi so običajno zvečer in ponoči. Ce nalete na primeren predmet za svoj plen, ga pre-vlečejo z ilovico, nato pa iz notranje strani izgrizejo. ki jo sreča, ali pa moškega, ki je star nad 50 let in ki ima majhne dohodke. To pomeni, v katerem kraju dežele so za vojno in v katerem proti. Toda eno dejstvo pri vsem tem je pa to, da sodi glede tega vprašanja vsak na podlagi tega, kako bi vojna vplivala na njegov osebni položaj, ne pa na položaj dežele. In vse to mora predsednik Roosevelt vzeti v poštev in določiti pravo smernico Zed. držav. Pričakuje se, da bo o tem spregovoril jutri. Upam, da vam je že vsem znano, da imamo v Euclidu tekmo za prodajanje znakov za "Slovenski dan." V tej tekmi so zastopani: klub Ljubljana, Glasbena matica in pevski zbor Zvon. Pri društvu Zvon so v ta namen izvolili Mrs. Agnes Žagar, ker upajo, da jim bo ona s svojim nasmehom in prijazno besedo gotovo pridobila prvenstvo v tej tekmi in dosegla to čast, da bo ona odkrila spominsko ploščo, katera bo odkrita 1. junija v počast našemu slovenskemu pesniku g. Ivan Zorma-nu. Pri Glasbeni matici so si pa izbrali lepo, mlado gospodično Ann Gačnik, ki je poznana kot dobra pevka in tako upajo prekositi vse druge tekmovalke, ker so prepričani, da ne bo nihče odrekel nakupa, če mu bo tako priljubljena oseba ponudila znak v prodajo. Pri klubu Ljubljana so pa izvolili gospo Frances Rotter, da bo ona s svojo prijaznostjo poskusila ohraniti to čast v Euclidu. Tukaj vidite, da je to res bitka in skoro bi rekla, da je še hujše kot v Evropi. Samo tukaj smo toliko bolj srečni, ker bo odločal ves narod, komu se bo dala ta čast. To pa bo odločeno s kupovanjem znakov za Slovenski dan. Zapisnik seje Slovenske lovske zveze vršeče se dne 6. aprila 1941, v Barbertonu, Ohio. Solovec predsednik otvori sejo točno ob 10. uri dopoldne v navzočnosti zastopnikov treh lovskih klubov. Zastopani so bili Euclid Rifle klub, Slovenski lovski klub Barberton in Rainbow Hunting klub. Na zahtevo navzočih pokliče predsednik imena zastopnikov posameznih klubov. Euclid Rifle klub sta zastopala J. šepic in F. Sober, za Barberton, Lukežič in Klančar, za Rainbow Hunting klub pa sta bila J. Fortuna in J. Kic. Predsednik tudi apelira na navzoče, da naj bodo stvarni in kratki s svojimi predlogi, kar bo imelo tudi večji uspeh, če bomo tudi istim sledili v duhu bratske sloge. Zbornica vzame priporočilo z veseljem na znanje. Čitanje zapisnika zadnje letne seje. Zbornica je zato, da se zapisnik sprejme, kot je bil či-t*an. Predsednik ponovno vpraša navzoče, če so za predlog, katerega so slišali iz zapisnika zadnje letne seje in sicer, da lahko vsak pristopi v zvezo, tudi če po rodu ni Slovan, da je le prišel v sorodstvo (potom zakona) tega ali onega člana kluba, spadajo-čega v Slovensko lovsko zvezo. Zbornica se strinja s predlogom in se zapisnik sprejme soglasno. Prečita se tudi pismo (odgovor) od St. Clair Rifle kluba na povabilo, ko smo lansko leto povabili vse klube za pristop k zvezi. J. Fortuna stavi predlog, da se vzame pismo na znanje in se pusti stvar za sedaj tako kot je, ako pa hoče kateri pristopiti, je zveza pripravljena vsak klub sprejeti vsak čas. Klančar in Šepic podpirata predlog, ki je soglasno sprejet. Klančar predlaga, da gremo s sejo naprej in da razpravljamo v prvi vrsti sedaj glede tekem med klubi za tekočo sezono. Navzoči se strinjajo s tem predlogom. Solovec predsednik je mnenja, da kot prvi pride v poštev v letošnjem letu Slovenski lovski klub Barberton in drugi pa je Euclid Rifle klub. Zato pa vpraša zastopnike imenovanih klubov, če imajo že kakšna navodila svojih klubov za današnjo še-jo. Zastopnika kluba Barberton, Lukežič in Klančar-sta zato, d,a bi se tekma vršila pri njih enkrat v juniju. Večina zbornice pa je proti temu iz razloga, ker je to prezgodaj, ker se klubi ne morejo tako hitro pripraviti, kar se tiče v&j. Zastopnika Lukežič in Klančar vzameta to pri. poročilo na znanje s pripombo, da bo njih klub sklepal o tem na prihodnji klubovi seji in bo potem takoj obvestil o svojem sklepu glavnega predsednika. S tem pojasnilom se zbornica zadovolji. Zastopnika Euclid Rifle kluba poročata, da je mnenje njih kluba, da se s tekmami nikakor ne prične pred julijem mesecem, to pa iz razloga, da se da klubom priliko dobro se pripraviti, ker le na ta način bodo tekme bolj zanimive in privlačne za člane. Poročilo obeh zastopnikov se vzame na znanje. Solovec predsednik pojasni pomen tekem med posameznimi klubi in apelira na zbornico, da gremo bolj energično na delo in naj vsak klub oziroma odbor vpelje med člani dobro disciplino, da bomo imeli ob času tekem več uspeha in ugleda od strani gledalcev, kar bo seveda naši zvezi v posebno čast. Zbornica se strinja s priporočilom predsednika in posamezni zastopniki obljubijo, da bodo poskušali narediti vse najboljše pri svojih klubih. J. Fortuna predlaga, da se pri letošnjih tekmah napravi drugi red, kot je bil do sedaj v hvali zastopnikom za vzor110 ^ rovanje ter želi mnogo sre zdravega športa v tem zaključi sejo ob 12. uri dop0' •eds- Joseph Lekšan, Pr< Fred Krečič, tajnik navadi in je zato, da se prične s tistim klubom na čigar strelišču se vrši tekma in drugi pa naj bo na vrsti klub, pri katerem se bo vršila prihodnja tekma v istem letu in potem ostali po vrsti. J. Kic in J. Šepic podpirata ta predlog, ki je bil soglasno sprejet. Zbornica se tudi strinja s točko glede reda in varnosti za časa tekem med klubi. Za to skrbi še nedalje dotični klub, kjer se vrši tekma. Solovec Sober vpraša navzoče, kaj mislijo o tej točki: Kadar lovec pokliče goloba ven ter je isti vržen v napačno smer, ga ni primoran streljati, dokler ni vržen v pravo smer, kot ga lovec pričakuje. Ako ga pa strelja "na svoj riziko," je pa tudi sam odgovoren, če ga izgubi, če ga pa zadene, mu je pa tudi štet k njegovemu "skoru." Solovec predsednik pojasnjuje podrobnejše o tej točki in prosi zastopnike, naj vsak pri svojem klubu razloži vse podrobnosti o tej točki, če se bomo ravnali točno po njej, bo gotovo vsem ustreženo. Ker ni bilo nobenega drugega predloga, ostane ta točka po starem in pol-nomočna. Zastopnik J. Kic vpraša predsednika in ostalo zbornico, kako je glede "refiri" med klubi ob času tekem in kdo ima pravico odločati. Predsednik pojasni, da vsak klub postavi svojega opazovalca in vsi ti pa izvolijo med seboj glavnega, ki pazi za vse in kliče kdaj je golob ustreljen, če pa kateri izmed opazovalcev vidi kaj napačnega, se ima pravico pritožiti v tem oziru, da se vse poravna v bratskem duhu. Zastopnik Kic se zadovolji s .em pojasnilom. Predsednik poroča tudi o sta-lju zvezinee blagajne in poda več nasvetov v korist iste. Pri poroča zbornici, da bi vsak klub mspeval po $5.00 v zvezino bla Tajno za pokritje zvezinih stroškov. J. šepic predlaga in Lukežič podpira, da klubi plačajo zopet svojo članarino, kot je bilo to sklenjeno ob ustanovitvi zveze. J. Fortuna stavi dodatek, da klu-ji plačajo takoj po $5.00 dolarjev v blagajno in po potrebi pa le od časa do časa. šepic sprejme ta dodatek in predlog je soglasno sprejet. Zbornica je tudi za to, da zverino premoženje ostane še nadalje v rokah zvezinega predsednika. Predlog, da bi prišli vsi klubi enkrat na leto .skupaj (izven strelskih tekem) in priredili skupni piknik, radi tehtnih razlogov, ni dobil zadostne večine. Ker so vse ostale točke dnevnega reda izčrpane, se preide na določevanje plače odbora in volitev istega. J." šepic predlaga, da ostane plača odbora, kot je bila do sedaj. J. Fortuna in Sober podpirata in ker ni bilo ugovora, je bil predlog soglasno sprejet. Volitve odbora: Zastopnika Lukežič in J. šepic apelirata na sedanji odbor, da sprejme še nadalje nominacijo. Ostala zbornica se s tem strinja. Ker odbor sprejme nominacijo, je soglasno izvoljen za leto 1941 predsednik J. Lekšan, tajnik F. Krečič. J. šepic govori v prilog odbora in istega navdušuje, da še nadalje deluje po istih smernicah, kot je deloval do sedaj: na pod-j lagi skupnega razumevanja za ' koristi Slovenske lovske zveze. Zbornica odobrava dobro voljo solovca Šepica in končno soglasno sklene, da se vrši prihodnja letns* seja pri Rainbow Hunting klubu. Ker je s tem dnevi red izčrpan, se solovec predsednik za- Nevaren lov Ker se je med prejšno delov*5 vno vojno varovalo mornarice v največji tajn j. je le malo izvedelo o nap"r| J'» t žrtvah angleških minolovC so iskali od Nemcev razp01 mine na odprtem mott^i 4!iv h k 0 *» M po končani vojni niso ti ki so odnesli zdravo kožo J( di pripovedovali svojih se spominjali grozot 116 jJ^l? službe, o kateri je eden 1 J4a j minolovcev rekel: "ŽivljWj«oij nolovcev je bilo pasje ti) samo z eno razliko, da pes nikoli doživel kaj Pfl Vendar pa je bil od V *ziv čev pomorskih oficirjev, % jev, ribičev in prostovolJc ^ preteklo vojno odvisen ^ j*ftir angleškega otočja, j p pomoči teh ljudi iz vseh s % bila Anglija umirala od 8 -M v bi bila morala vlada P° mir, kakršnega bi bili htevali. Februarja 1. 1917- s° Torpedirali so *jjp* gleški parnik, ki so ffif^i jj' razpoložili so na tisoče. ^ odprtem morju. P zavezniško in nevtraln0 ^ sko brodovje. Februa''Ja ^ J topili 260, marca 338 ^H že 430 trgovinskih P" * 1)1 tda P .j ^ ,ili odnJ K Nemci neobzirno vojno. Na najbolj črn dan naj bol i črnem mesecu 6 t(j ....... kov. Izmed štirih Parf^o4lP vojne je bilo potopi je"0 ^ JP< vinskih in osem ribis*1^ ^ la —• ............- - so skupno zapustili ^ (r< ^ 5je, se eden gotovo m Med Shetlandskim ot° Rokavskim prelivom ^ ^ podmornice razpoloženji ske količine min, me" ^ veliki vojni parniki ra p ftli Pft t i 'el •s 8 iih S mine v Belem m°r:,U^i & skem zalivu, ob ame1 J ob južni kitajski obal1' ^j, Afriki, ob Adenu, ob Novi Zelandiji, ob Avh ob Ceylonu. Težki topovi na i dovju so bili proti M Priti so morah ^ 1 ^ go moči angleški ribiči, da življenjske potrebščmey|s terih bi bila Anglti? _ :>* I gladu. V začetku vojjalj \ st^fi? Anglija le nekoliko , g,, s katerimi so lovili nlU' ^loJ . pa so imeli Angleži & / Ji* dovje 726 opremljeni" ki so napravili v83'! ^^ dolgo pot skozi Kan&-; p0t stranili mine in de vinskim parnikom ribji lov je odplul° „vS iken' pristanišč na angleS" ^r na stotine ribičev varnimi minami. Mine so polagali inJV ( ______- .___l,„n»i l" ,.„(10 ,.k jo po več sto skupaj lja) pred vhodom v ^ ^ pristanišče na odprt na onih krajih, ^ navadi trgovinski Pa ^j? ^ Kako pa love prosteje jih love na ^ mi kroglami puške. Doslej še niso »K k % S S «ds po dva parnika vjec ' 0 vrv, katero zadržuj trebni višini > L sebne naprave. ostra in seka žice, s ^ Jp-mine pritrjene na d nato izplavajo je prav lahko unicj«. / ali celo K> ..pi/I J, kaz3 /f ki bi minolovcem ^ ^ mine, kakor se lallk°vCi»'' loža j podmornic. j\]er1,e; blodijo po morju, d° vi j o min na dan f11 p ne zavozijo nanje-zgodi, da minsko ^ šele po kakšni nes^^f, čemo, da lovci ^" g/1 dan in vsak trende* 'err \ fse if, Ik h .V 0 ; s v Ji( I«. tie k M S K i.: I h če V i "ft AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 13,' 1941 SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Mays <; ili Ve moj brat, kaj je svor- V Ifo ti ^k je jjQg železa ali le-oVJjj ^ 8a zabiješ v steno ali v l05tii »3 prHrdiš oporo ali pa te jr' "h f jp:tisto reč so zabili tule v • In kaj so pritrdili z ki so jih 'položili j^Pad. Črez tale prepad C eČ svoj čas držal mostič, cefi \l v Ijfi, Wl^re, ^tsj^^čajo vdolbine. Da sva $ H mislim, na- i]{|t fdoiKJeeroverrl rol:)U prav ta~ .jjejj!|/lbine, kakor so tele." WUftlem. Kje pa je most?" stu seveda ni več." ■j? Pa ga je postavil?" J 1 j udje, ki so prvi ko-v° srebro v Almadenu. 0v&li so ga, da so prišli , ePad. Onstran prepada r<* začenja rov, ki sega sfJ°d hrib v rudnik. Tako ,! Po tistem rovu so , rudnik in vozili iz nje-°Srebrno rudo." 'S l/ L Pa so podrli tisti ko- niost?" J^Pad so ga vrgli, ko so C pustili. Nihče bi naj & iti jiff flj 4 vhoda. ' s° tudi tele vdolbine za-? Prstjo. Pa moj mladi i " Je našel. Ostre oči je dejal: ^ niso našle oči. Z no-J> »„, °tipal prst, mehkejša 'kala. 'a» da ni več mostu —! j*0 njem črez prepad in "a rov —." .^Potrebujeva mostu. Tu-^ nJega bova prišla v rov. ^ovu v rudnik, °Va našla bele izseljen- , rn° me je gledal. ' ^a zna Old Shatter-kar hoče —. Kako bo i! 62 prepad brez mostu, j|. ne razumem —. Mi bo ni brat povedal?" Nad! Tisti veliki, tež-ki mu je ime ki sva ga našla vče-^estnega, tisti mi j k' se začenja on-Jf i >ada. Slučajno ga je jj ^ 0 Je bežal pred Yuma-1 t^ je nenadoma vdrlo, 'ij0J,e v neko luknjo. Pre-in našel, da je padel Is Prav v hodnik, v rov. L0 nJem nekaj korakov v if % > e vrnil, stopil po ^ in prišel do tega-^a. pa tamle na oni to H H?°dil»> da se začenja ob ^ r°v, ki sega 'vse do Vj v rov ^ova i',1 ^knjo, v katero se je J Pa pojdeva v tisti ,h " Herkul je luknjo za-''e i ^ ^ašla bi je v temi, sve-ne smeva. Jutri na ^.^J Poj deva ter preišče- aft Vn rov- ■'sj bova večerjala. In V' 0gledam okolico Alma- {(j 16li]i1Ji bo Old Shatterhand :'!'> a Sa bom smel sprem- »H ^ x 1 ^ ne ne mores sprem-bi te sicer vzel s se-' °stati moraš pri ko- ^ varna! Živa duša ju \h poizvedovanje. Trda tema je bila zunaj, zvezde še niso prisijale. Stopil sem mimo skale in šel ob za-padnem pobočju dalje do severnega ogla. Nameraval sem poiskati in pregledati pot na ploščad. Player je pravil, da se pride na ploščad po južni in severni strani. Poskusil sem zaenkrat na severni strani. Nisem upal, da bom kaj posebnega poizvedel in našel. V temi se ne vidi daleč in radi teme je bila moja pot tudi nevarna. Ni sicer bilo verjetno, da bi koga srečal ali da bi me kdo čul, pa možno je le bilo. Umakniti se nisem imel kam v strmini in moj sprehod se je utegnil končati zelo slabo in neprijetno. Kamenje je ležalo naokoli, večje in manjše, tudi skale. Sedel sem na eno tistih skal in sklenil, da zaenkrat počakam. Dobro uro sem čakal. Tiho je bilo okoli mene. Čudno! Nekaj ur sem že bil trdo ob rudniku, pa še nisem srečal človeka, niti glasu nisem čul. Skrivnostna, grozeča tihota je zagrinjala kraj, kjer je ječalo triinšestdeset nesrečnih izseljencev globoko pod zemljo —. Zvezde so posijale, ob njihovem svitu se je videlo že precej daleč in pravkar sem mislil vstati ter stopiti po strmini, ko sem čul korake. Po ravnini so prihajali. Nekdo je šel v Almaden. Kdo bi bil —? Mimo meije je moral priti. Brž sem počenil za skalo. Koraki so prihajali narav-k skali, za katero sem čepel. Kmalu sem videl tudi pri-šleca. Indijanec je bil —. Obstal je blizu mene in se oziral. Ali je koga pričakoval ? Najbrž. In ker ni nikogar videl, je stopil še bliže in sedel na kamen, ki je bil komaj tri korake oddaljen od mene. Sitno, skrajno sitno —! Nazaj se mu nisem mogel umakniti, vse polno kamenja je ležalo okoli mene, spotaknil bi se bil, slišal bi me. Naprej pa tudi nisem mogel, mimo njega i bi bil moral iti. Druge pomoči j ni bilo, potrpežljivo sem moral čakati, da bi odšel. Dolgo je sedel. In spet sem čul korake. "Uff —!" je vzkliknil Indijanec, vstal in stopil ob hribu. Nekdo je prihajal. Judita je bila, lepa Židinja. Zavzel sem se. Kaj je počenjala Judita pri Indijancu —? Kmalu sem zvedel. Bil sem tisto noč priča lju-bavnega sestanka, izredno zanimiv razgovor sem čul in prav nič mi ni bilo žal, da sem čakal celo uro. Indijanec je prijel Judito za roko, jo peljal h kamenu, sedla sta in se pogovarjala. Zvedel sem med prisluškovanjem, da je Indijancu ime Zvita kača. Bil je torej lastnik šotora, ki sem ga malo prej videl in ki je bila na njem naslikana rdeča kača, poveljnik je bil tistih tri sto Yumov, ki so bili za posadko v Almadenu, ter poglavar pod vodstvom. Zvita kača je bil vsekakor precej izobražen človek, njegov besedni zaklad angleškega in španskega jezika je bil izredno bogat. Ju- Slepčeva oporoka Tole je pripovedoval moj prijatelj M.: "Leta 1872," je začel, "sem bil praktikant pri notarju N. v Vicenzi. Neko jutro v mesecu avgustu, okoli desetih, je vstopil v pisarno kmet iz Rettorgole in je prosil notarja, naj bi šel z njim, da zapiše poslednjo očetovo voljo, ki je bil smrtno bolan. Notar je želel, da ga spremljam. Na slabi dvokolnici, ki jo je vleklo staro kij use, smo odpotovali vsi trije. Sedeži brez blazin so bili zelo neprijetno nadomestilo za sijajne naslonjače katerih sta bila dva suha notarja vajena. N. je ob vsakem tresljaju zamrmral kletvico; tudi jaz sem se tresel. Pogumen kmet pa nam je opisoval očetovo bolezen. Ta je bil tako zvani slepec iz Rettorgole; imel je samo ena oko. "Več vidi s tistim očesom," je spoštljivo rekel žalostni sin, "kot mi trije s šestimi." Ne daleč zunaj mesta smo zavili z glavne ceste na blatno pot, kjer je dvokolesnica odskakova-la hujše, kot prej. K sreči smo kmalu dospeli na cilj, do grde, revne hiše, ki je bila v kotu sku. pine hiš, med svinjskimi hlevi, v smrdljivi kaluži. Z južne strani je bila hiša naslonjena na velik senik in na zračen, suh hodnik. N. in jaz sva hotela vstopiti v kuhinjo, a naš vodnik naju je opozoril, da bolnika ni v hiši. V njegovi sobi je bila takšna vročina in takšen smrad, da so ga morali nesti na senik. S hodnika smo morali stopiti po leseni lestvici na senik. N. se je strašno jezil. Kričal je, da se mu kaj takega ni nikdar pripeti- lo in da ne bo stopil na tisto lestvo. Takoj se je hotel vrniti v mesto. Medtem pa je kmet držal lestvo, zagotavljajoč in po navijajoč, da je trdna in zanesljiva;' in nekdo na seniku je zgrabil gornji del lestve ter naju navduševal: "Pridite, gospod Ne bojte se! Je trdna, gospod!' Niti mene, ker sovražim telovadbo in alpinizem, ni mikalo tisto plezanje, a premagalo me je slednjič čustvo dolžnosti, po mešano z radovednostjo, in neka želja, da bi pozneje to zgodbico pripovedoval. Z veliko previdnostjo sem stopal p0 lestvi, in ko sem bil na varnem, sem prepričeval tovariša, da se naj tudi on potrudi. Na seniku pa smo morali zelo paziti, kam bi stopili ;grozila je namreč nevarnost, da se človek pogrezne. Našli smo siromašno, umazano ležišče; na njem je ležal plešast, mršav starec, suhih, rumenelih lic; eno oko je bilo zaprto, drugo skoraj ugaslo. Dihal je težko, a ni bil videti umirajoč. Pri njem ,sta stala dva moža; eden na levi, drugi na desni; dva obrita, suha in zvijačna obraza. Eden je držal v roki vejo in je podil z njo muhe z obraza umirajočega; drugi mu je tlačil v usta koščke suhega kruha in sira. liščinah napraviti oporoke. Skušali so ga prepričati. "Oče," je sključen nad umirajočim kričal tisti, ki mu je daja kruh in sir, "ali pustite meni prašiča?" Starec je odkimal. "Ali ga pustite Titu?" Stari je pokimal. "In zemljo v Poleg-ge, komu zapišete?" Stari je pogledal moža, ki naju je prišel iskat. "Gigitu, ali ni res?" Stari je pokimal. "Vidite, gospod, da razume vse," je zaključil izprašu joči, obrnivši se do N. Ta je hotel vsak način izpra-ševati bolnikovo ženo, jokajočo starko, ki je čepela na senu. Z naglo govorico je ona potrdila, da je bil Matej pri polni zavesti, da je dal to še pred pol ure razumeti, ko je nasprotoval živi-nozdravnikovemu nasvetu, kateri je hotel, naj volu pušča kri. Kar se tiče oporoke, da je že delj časa poznala moževo voljo-To je povedala, z veliko razdraže-nostjo in ganjenostjo; zdelo se je, da je žena dobra in nihče ni mogel sumiti, da bi hotela notarja preslepiti. In res, ta jo je izpraševal po potrebnih podatkih glede na zakonite dediče in dediščino. zeva trdna volja ta, da se natančno napišejo iz vestne reči, ki jih zapusti vsakemu izmed otrok. Med pričami je bil neki starček, ki je bil videti nekoliko olikan in je ponudil notarju tobak; z nasmeškom, polnim zaničevanja, je govoril 0 nevednosti drugih kmetov in se bahal z lastno učenostjo, še preden je bilo vprašanje rešeno, je zagotavljal, da so deleži zakoniti. "Matej, konec je," je rekel umirajočemu. "Jejte, oče," je dejal, "jejte!" Nekoliko oddaljena je sedela na senu starka, ki si je pritiskala obraz med dlani. Na drugi strani so se nekateri kmetje tiho pogovarjali; bile so očividno priče. Ni manjkala mizica, niti stol in ni manjkal niti črnilnik. Takoj so povedali, da je bolnik prejšnji dan prejel sveto popotnico, da ne govori več, a da vse razume in da lahko daje znamenja. N. pa ni hotel v takih oko- Bili so le trije sinovi in vsi navzočni. Dediščina je bila mnogo večja, kot je bilo moči pričakovati. Obsegala je približno 20 hektarjev dobre zemlje, nekaj v Polegge, nekaj v Rettorgole, drugo hišo v Bertesinella, mnogo živine in različna, še neprodana plemena. Kar je žena povedala, so priče in otroci potrdili. Notar bi bil želel, da se staremu svetuje, naj se določi povprečni znesek vsaj za en del imetja. Ni bilo mogoče, žena, otroci in priče so opomnili, da je bila mo- Nenici, ki se tako rudi zgražajo nad grozovitostmi angleških letalcev, sami kaj malo vpoštevajo mednarodno pravo. Slika nam kaže porušeno bolnišnico v Londonu, katero so razdejale nemške bovibe. Skupina bolničark gleda na razvaline. dita seveda ni znala druga ko res- Ampak konja nemški in je razumela komaj ::,t .'Vra v°tline, plašila bi dvajseti del njegovih angleških I, ASta mirna, ker vidi- in španskih besed, indijanskega *ve pa bi ju pustila,p- jezika pa vobče ni razumela. 4 N b'v^ treščila v PrePad- Zato si z besedami kajpada ni-Pri konjih za stra- sta mogla povedati svojih mi- 'H ^ u se vrnem.' sli in čuvstev, nista se razumeli 01d Shatterhandu la. Kjer besede niso pomagale, i se1 T-*^" s^a kazala in namigavala. ,mi bo pripetilo? Nih- Vkljub temu so se jima pripeti- ponoči tod oko- la nesporazumi jen ja, ki bi nad . njimi človek lahko obupaval. ■ sva najino skro- Pa sporazumela sta se le in pa sem odšel na tudi jaz sem ju razumel. SliJcp. nam lcaže "slavno" italijansko vojaštvo, ki s.e vsiplje v Albanijo. Potem ko je bila. premagana Jugoslavija in Grčija si je tudi ta "junaška" italijanska armada uphla vkorakati v s krvjo junakov napojeno zemljo, katere s ,svojo lastno mo6?o pref m mogla-zavzeti. Tedaj je začel N. starčka iz-praševati in jaz sem pisal po njegovem narekovanju. Tako, s pomočjo vprašanj in znamenj hiše, njive, voli, konjiček, prašič, celo nerodni dvokolesni voziček, vse je šlo skozi moje pero v dobro Gigitu, Titu in Chec-cu, trem sinovom umirajočega "In vaša žena?" je kričal N 'Ali nočete svoji ženi ničesar zapustiti?" Stari je odkimal, da ne in vsi tudi žena, so potrdili, da je bila to njegova lastna volja. "Dobro," je mrmral N., "to bo poskrbel zakon." "Gospod," je rekla ravnodušna starka, "jaz ne vem, ali mi kaj pritiče. Lačna sem bila prej in bom tudi poslej." Moj predstojnik je ni poslušal in se je pripravil, da bo bral oporoko na glas. Odstopil sem mu svoj sedež in medtem ko je N. bral, sem opazoval lepega petelina, ki je ponosno skočil s hodnika na senik. Slišal sem nekaj, in se obrnil; nasproti mi je stala mlada kmetica z dojenčkom v naročju; bila je rdeča, razku-štrana, težko sopeča. "Kaj delate vi tukaj?" je rekla in uprla vame svoje bliskajoče se oči. "Ali ste mene in otroka pozabili?" Nastala je zmeda; starka se je dvignila in njeni sinovi so se vrgli proti novodošlici. N. je tudi skočil na noge in je vsem ukazal, da se ne smejo ganiti. "Kdo je ta žena?" je vprašal ukazujoče. Mati je odgovorila: "Vam bom povedala jaz, gospod, kdo je ona. Razumete, naša hčerka l'e. A njej, razumete, ne pritiče nič; ji ne pritiče nič. Njen oče ji je dal še preveč. Ji je dal. A ne vem . . ." "Tudi vi, mati!" jo je grenko pretrgala mlada žena. "Potrpeti moram z brati, ki so ravnali z menoj vedno ko psi, a vi? Kaj sem jaz? Ali nisem kri vaše krvi? Ali me hočete tudi vi zatajiti? Kaj morete reči vi od mene ? Kaj imate reči o mojem možu?" "DovoJj, dovolj, dbvolj!" je kričal N. ter raztrgal oporoko. "Sramujte se vsi skupaj! In kdor zine, pojde v ječo Priče so bile vse prestrašene, sinovi so bili vsi črni od jeze, mati in hči sta preteče gledali. Medtem ko je N. ves razjarjen trgal papir v najmanjše koščke, se ni nihče več upal dvigniti glasu. Mlada žena se je nenadoma stresla in. ne da bi se je bil upal kdo zadržati, je stopila k umirajočemu in položila otroka tik njega. "Oče," je surovo kričala, "če hočete, da umrjem od lakote jaz, bom umrla; a pustite temu črvu košček polente!" Ker ni mogel starec napraviti drugega sovražnega znamenja, je zaprl edino oko, ki ga je imel. Nikdar ne bom pozabil zglavja z dvema glavama: svetlolaso otrokovo glavo, belo kot mleko in modro šarenico, ki se je materi smehljala, ter plešasto glavo srditega starca, temnega v senci smrti. Misel, da -:mrt — moč temin — obtežuje -mo zglavje in da bo odnesla s seboj eno cd-dveh duš, me je oretresla. Tudi N. je ves zavzet opazoval ono, kar se mu je dozdevalo kot nenavadna šala usode. In glej! V tistem trenutku se prikaže duhovnik, dober, preprost človek, ki ga poznam. Vi- del je otroka na postelji; ker je položaj napačno razumel, se je njegov obraz razveselil. "O, dobro, dobro," je rekel. "Bog bodi hvaljen." Otrok je začel jokati in njegova mati ga je hotela dvigniti, a don Rocco ji ni dovolil. "Pustite, pustite," je rekel in prijel bolnikovo zapestje. "Pustite, da umrje z angelčkom ob strani, čas je prišel." In molil je za umirajočega. N., ki ni ljubil takih prizorov, je rajši stopil dol po lestvici. Nihče se ni zganil, da bi mu pomagal; moral sem mu jaz slediti. A preden sem odšel z njim peš na pot, radoveden, kot me poznaš, sem stopil za hip spet gor. Sinovi in priče, vsi so izginili; ne vem, na katero stran. Mlada mati je vzela jokajočega otroka v naročje in se je trudila, da bi ga potolažila s poljubi in z božanjem, kot da bi le on zaslužil njeno pozornost. Starka, do zadnjega zvesta možu, s katerim je delila življenje in kateremu je služila z neko divji pobožnostjo, je klečala ob njegovi postelji in molila. Ko sva hodila čez bujna polja lesketajoče se koruze in čez cvetoče travnike, vzdolž visokih jelš, svečano ozaljšanih z vzpenjajočimi se trtami, polnimi do-zorevajočega grozdja, sem mislil, zakaj človeka preživlja vsa ta lepota nedolžne prirode, to cvetje, polno življenja in to blagoslovljeno sadje, ko ima ta nehvaležni človek v svojem srcu toliko zlobne pohlepnosti, sebičnosti in toliko ostudnega sovraštva! Jaz ne razumem," je zaključil prijatelj N. "Mora že biti takšen pogrešek v sistemu, po taterem se okoriščajo ljudje s temi božjimi darovi." Tudi jaz se bojim," sem rekel, "bojim se, da je sebičnost v njih vkoreninjena. A pustimo, naj uredi Gospodar zemlje in vsega človeštva! On bo že našel pravo. zdravilo!" (Antonio Fogazzaro) --o-— Fašistična organizacija Dopo-iavoro je poklonila italijanskim bojevnikom v Albaniji in Afriki 75 tisoč omotov bolniških obvez. MALI OGLASI Kokoši naprodaj Dobro nesejo; 10 turških či-kic (bandies). Pokličite HEn-derson 2716. (H3) Belo dobi ženska da bi varovala štiri-letnega otroka od 7 zjutraj do 5 popoldne. Slovenka ima prednost. Oglasite se po petih zvečer na 927 Maud Ave. (US) Naznanilo Vljudno naznanjamo vsem našim klijentom, da je tudi vsled smrti Mr. Breskvarja vseeno urad odprt in posluje; v vseh ozirih naj se ljudje zaupno obrnejo na naš urad, kjer bodo točno in solidno postrežem. Hsffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. ENdicott 5127 (May 17) Trava naprodaj Proda se lepa trava (Creeping Bend). Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., vogal 232. St., Euclid, O., telefon IVan-hoe 4991-W. (May 9, 13, 15, 21, 23, 27) Prihranite si denar Imejte vedno doma zaboj pi-ve, ki vas stane samo $1.95. Emery's Bar LIQUOR — BEER — WINE 961 Addison Rd. odprto do 2:30 zjutraj (May 9. 10, 13, 15, 17. 20, 22, 24. 27, 29) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebSCiae za dom 6618 ST. CLAIR AVE. _ BEndertoa 297 8 ftoouZfjoU A tn' / Hlt'lbkfd lt,iMlhbl\ -__ ^Jj _ Ugššs£n to M**,bt AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 13, 1941 V mrzlem, treznem obupu je hodila med otrokom na mrtvaškem odru in bolnimi sinovi. Munan je ležal v stari izbi, kjer je naj poprej ležal otročiček in nato oče — trije mrliči v manj kot enem letu na njenem dvoru. S srcem, skrčenim od strahu, toda vsa otrpla in nema je čakala, kdaj umre naslednji — čakala je tega kot neizbežne usode. Nikdar poprej ni dovolj pripoznala, kaj je dobila, ko ji je Bog podaril toliko otrok. Najhuje pa je bilo, da je to vendarle nekako pripoznala. Toda mislila je veliko bolj na nadloge in bolečine, na strah in boj — čeprav je vedno znova, ko se ji je tožilo za otrokom, ki je odrasel njenemu naročju, in ko se je veselila no vega otroka, ki ji je ležal na prsih, okusila — da je radost ne izrekljivo večja kot trud in bolečina. Nekoč je mrmrala, češ, oče njenih otrok je tako neza nesljiv človek, da le malo misli na rod, ki bo živel za njim. Vedno je pozabljala, da nikdar ni bil drugačen, tudi takrat ne, ko' je prekršila božjo postavo in po-gazila svoj rod, samo da bi ga dobila. Zdaj so ga odtrgali od nje. Ona pa čaka, da bo morala gledati, kako ji drug za drugim mro sinovi. Morda bo nazadnje morala ostati sama v življenju, mati brez otrok. — Toliko je stvari, ki jih je videla pač že poprej, ne da bi bila seveda mnogo razmišljala o njih, takrat ko je gledala svet skozi meglo svoje in Erlendove ljubezni. Opazila je sicer, da se . Naakkve zaveda prvorojenstva med brati in da čuti dolžnost, da jim mora v vsem dajati zgled. Videla je tudi, da ima Munana močno rad. Kljub temu jo je pretreslo kot nekaj nepričakovanega, ko je videla njegvo silno žalost nad smrtjo najmlajšega brata. Vendar so drugi sinovi po dolgem času le ozdraveli. Na velikonočno nedeljo je že lahko šla s štirimi sinovi v cerkev — B j or gulf je bil še v postelji in Ivar je bil preslab, da bi šel iz hiše. Lavrans se je bil precej potegnil, medtem ko je ležal na bolniški postelji, in tudi sicer je bilo videti, kot bi zaradi dogodkov zadnjega pol leta dozorel preko svoje starosti. Takrat se je Kristini zazdelo, da je že stara. Menila je, da je žena še mlada, dokler ima majhne otroke, ki ji ponoči spijo V naročju, se ji podnevi igrajo ob nogah in nenehoma potrebujejo njene skrbi.. Kadar pa otroci odrastejo njenim rokam, tedaj je že stara. Nejn novi svak Jammaelt Halvardsson je dejal, da so Er-lendovi sinovi še zelo mladi in da ona sama še nima mnogo čez štirideset let, gotovo bo sama kmalu prišla na to, da se mora drugič poročiti, saj vendar potrebuje moža, ki jo bo podpiral pri gospodarstvu in vzgoji mlajših sinov. Naštel ji je več vrlih mož, ki bi bili po njegovem mnenju kakor nalašč za Kristino — jeseni naj njega in Ramborgo obišče na Aeli-nu, pa bo poskrbel za to, da se snide s temi možmi, in potem se bodo kaj več pogovorili o teh stvareh. Kristina se je medlo nasmehnila, res je — več kot štirideset let nima. Ako bi bila ona slišala o kakšni drugi ženski, da je v tej starosti in s kopico nedoraslih otrok že ovdovela, bi isto rekla kakor Jammaelt — tudi ona bi mislila, se ta ženska zopet poroči in si pri novem možu poišče opore, tem bolj, ker mu vendar še vedno lahko rodi otroke. Sama pa tega ne mara —. Kmalu po velikonočnih praznikih je Jammaelt z Aelina prišel na Jorundgaard, in Kristina je tedaj drugič videla novega moža svoje sestre. S sinovi ni bila šla niti na Dyfrin k zaročni gostiji niti na Aelin k poroki. Obe slovesnosti sta se obhajali hitro zapored, tisto pomlad, ko je pričakovala svojega zadnjega otroka. Brž ko je bil Jammaelt zvedel za smrt Erlend Nikulaussona, je prihi-tel v Sil; z besedo in dejanjem je pomagal sestri in nečakom svoje žene, uredil, kot je najbolje vedel in znal, vse, kar je bilo po Erlendovi smrti treba ukreniti, in prevzel tožbo zoper ubijalce, ker ni bil še nobeden izmed Erlendovih sinov polnoleten. Toda nič tega, kar se je dogajalo okrog Kristine, ni tedaj podrlo v njeno zavest. Celo obsodbe Gudmunda Toresso-na, ki so ga spoznali krivega Erlendove smrti, ji po vsem videzu ni bilo mar. To pot je veliko več govorila s svakom in ji je bil prav všeč. Mlad ni bil več—bil je istih let kot Simon Darre—zanesljiv in miren človek, velik, rej en in močno ternhe polti, prav lepega obraza in precej upognjenega hrbta. Z Gautejem sta si bila tako dobra prijatelja. Naakkve inBorgulf sta se bila po očetovi smrti še bolj navezala drug na drugega in se vsem drugim odtegnila. Ivar in Skule pa sta dejala materi, da jima je Jammaelt Čisto po volji, "—kljub temu se nama zdi, da bi bila Ramborg lepše počastila Simonov spomin, ako bi bila še nekaj časa ostala vdova—saj se navsezadnje ta njen novi mož nikakor ne more meriti z njim." Kristina je videla, da se ta dva neugnanca še dobro spominjata Simona Andressona: on ju je smel pokarati z ostro besedo kakor tudi s krotko šalo, čeprav tadva nestrpneža od staršev nista prenesla nobenega opomina, ne da bi se jima oči od jeze iskrile in ne da bi stiskala pesti. Medtem ko je bil Jammaelt na Jorundgaardu, je prišel tudi Munan Baardsson h Kristini v goste. Od nekdanjega viteza Poskoka ni več dosti ostalo. Prejšnje časa je bil na oko velik in postaven mož, s svojim težkim telesdm se je tedaj kar dostojno kretal, tako da je bil videti večji in imenitnejši, kot je bil. Zdaj pa ga je bila udni-ca skrivenčila in koža je kar mahedrala okrog njegovega mršavega telesa, bil je malone kot majčken stariha s plešasto lobanjo in le nekaj ubogimi čopki mehkih belih las okrog tilnika. Nekoč mu je modrikasto obrita brada pokrivala napeti, mesnati obraz s temnim puhom, zdaj pa so mu sive kocine poganjale v vseh mlahavih gubah podbradka in vratu, kamor je le težko prišel z britvijo. Imel je rdeče obrobljene oči, iz ustnih kotov se mu je po-cejala slina —in poleg tega mu je delal velike preglavice bolni želodec. Z njim je prišel sin Inge, ki so ga ljudje po njegovi materi imenovali Flugo; bil je že starejši človek. Oče je bil temu sinu lepo ugladil pot med svet, ga bogato oženil in pri škofu Halvardu dosegel, da se je potegnil zanj — Munan je bil poročen s škofovo sestrično in zato je bil gospod H&lvard brž pripravljen, pomagati Ingu do blagostanja, da ne bi odjedal kruha otrokom gospe Katarine. Škof je v hedemarkenskem okrožju izvrševal oblast upravnika, in tako je Inga Munansso-na imenoval za svojega namestnika, tako da je le-ta imel zdaj v Skaunu in Ridabu precej posestev. Tudi njegova mati si je bila v tistem kraju kupila dvor. Zdaj je bila molitvena in darežljiva žena; storila je tudi obljubo, da bo odslej l:>a do smrti živela čisto življenje. "No, saj še ni ne stara ne onemogla," je užaljeno rekel gospod Munan, ko je videl, da se je Kristina nasmehnila. On bi bil seveda rad videl, da bi se Brynhild preselila k njemu in mu gospodinjila na njegovem dvoru v bližini Hamarja, a ona tega ni marala. Življenje mu na stara leta nudi tako malo veselja, je tožil gospod Munan. Njegovi otroci so tako prepirljivi —r čeprav jih je rodila ista mati, žive neprestano v sovraštvu, pa tudi s popolibrati in "sestrami so si v laseh. Najhujša je najmlajša hči, ki jo je imel z neko pri-ležnico, ko je bil poročen, tako da ji ne more zapustiti nobene dediščine, in zato odira očeta, dokler je še živ, kolikor le mo-' re. Vdova je in se je naselila na Skogheimu, na tistem dvoru, kjer gospod Munan prav za Rt. Rev. Henry W. Hob-son, episkopalni škof iz Cincinnati, pravij, da bi Zed. države morale pomagati z vsemi sredstvi in če bi bilo potreba tudi z vojaštvom, samo da se porazi Hitlerja. Omenjeni škof je dobil že v prvi svetovni vojni odlikovanje zashižnega križca. prav prebiva; ne oče ne bratje in sestre, nihče je ne more cdondod pregnati. Munan se je neznansko boji, kadar pa se hoče preseliti h kateremu izmed drugih otrok, ga tudi tam nadlegujejo z jadikovanjem o lakomnosti in nepoštenem ravnanju ostalih bratov in sester. Najbolje se še počuti pri svoji najmlajši zakonski hčeri, ki živi kot redovnica v Gimsoju. Zelo rad ostane nekaj pasa tamkaj v gostišču in tedaj se na vse kriplje trudi, da bi si po hčerinih navodilih očistil dušo s pokoro in molitvijo, toda dolgo ne strpi tamkaj. Kristina ni mogla verjeti, da bi bili Bryn-hildini sinovi toliko prijaznejši nasproti očetu kot drugi otroci, v tem pa se Munan Baardsson ni strinjal z njo. Izmed vseh potomcev jih ima najrajši. Čeprav je bil ta svak tako klavrn možak, se je vendar v pomenkih z njim prvič pokazalo, da začenja Kristinina toga žalost malo popuščati. Gospod Munan je od zore do mraka, go-voi'il o Erlendu — ako ni tarnal o svojih lastnih nadlogah, je govoril samo o mrtvem bratrancu in se ponašal z njegovimi dejanji — najrajši pa z njegovo vražjo mladostjo: z Er-lendovo divjo objestnostjo, takoj ko je prvič prišel med svet, od doma na Husabyju, kjer je živela gospa Magnhild in se jezila nad njegovim očetom in se je oče jezil nad najstarejšim sinom, ko je prišel s Hestnaesa in od pobožnega, resnobnega rednika, gospoda Baarda. Človek bi bil dejal, da bo čenča-nje gospoda Munana čudna tolažba za Erlendovo žalostno vdovo. Toda vitez je svojega mladega sorodnika po svoje vendar ljubil in vedno trdil, da Erlend vse druge moške prekaša v lepoti, pogumu — da, celo v bistroumnosti, samo da mu ni bilo do tega, da bi jo bil uporabil, je naglo pristavil Munan. In čeprav se je Kristini vsiljevala pisel, kako bore malo je bilo pač Erlendu v prid, da je s tem sorodnikom, ki mu je bil za učitelja in vodjo, prišel šestnajst let star v kraljevo spremstvo, se je vendar nehote smehljala, žalostno in nežno, kadar je Munan Baardsson tako neutrudno klepetal, da se mu je slina cedila iz ustnih kotičkov in da so mu tekle solze iz starih, rdeče obrobljenih oči — pripovedoval je o Erlendovi žareče veseli radoživosti, ko je bil še mlad kot rosna kaplja, preden je zabredel v tisto nesrečo z Elino Ormovo in si za vse življenje osmodil krila. Jammaelt Halvardsson, ki je bil zatopljen v resen pogovor z Gautejem in Naakkve jem, se je osuplo oziral k svakinji. S tem grdim starcem in Ulfom Hal-dorssonom, ki se ga je Jammaelt nekoliko bal, je bila sedla na klop in se smehljala, ko se je pomenkovala z njima ter jima nalivala pijače — nikdar še ni bil videl njenega smehljaja, ampak lepo ji je pristajal, in njen tihi, droibni smeh je zvenel čisto dekliško. Jammaelt je menil, da nikakor ne gre, da bi mati obdržala vseh šest sinov doma na svojem dvoru. Naj nihče ne pričakuje, da bo kak bogat ali enakoroden mož hotel dati svojo hčer ali sorodnico Nikulausu za ženo, ako bi vseh pet bratov ostalo pri njem in se morda celo po njegovi ženitvi preživljalo s tem, kar se pridela na dvoru. In fantu bo pač treba poiskati ženo — dvajset zim je star in krepak je tudi videti. Zato je hotel Jammaelt, kadar odide spet na jug, vzeti Ivarja (in Skuleta s seboj, tam bo že našel kakšno priliko, da si utreta pot med svet. — V Chicagu je bil umorjen urednik italijanskega lista, John F. Arena. Umor je bil izvršen, ko je Arena zapuščal gledališče. Par ur pred umorom je še dajal poročila Diesovemu odboru o delovanju fašistov in vohunov v tej deželi, kar je bilo gotovo vzrok tega umora. J iT [By C'liaik, CiriM« Seirjuj/Mt«!*!! M'Wi 1 —-------- imx^r&B&tssEr "Anglija ne more zmagati" — je poudarjal bivb kovnik, Charles A. Lindbergh na velikem shodu v Yorlcu. Slika je bila posneta ob priliki govora, kaW poslušala nabito polna dvorana in krog 35,000 ljudi V0, 1 v dvorano ni moglo in so stali zunaj. LOVEITHY NEIGHBOR... BEAR YEi ONE. ANOTHER'S * BURL^«- * CATHOLIC CHARITY Week of May nth to May VtJttf Čatfio/UlaHkHite* Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J®1*1 Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSK} KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organ^3 v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125. Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI ■TEDNOM , kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, op«ri bolezni in onemoglosti. aciJ«' 60. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje- K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat dobe od $250.00 do $5,000.00. . lr K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce s« ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne orga«" trudi se in pristopi takoj. o«*' Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge Podr?„žtev se obrnite na uradnike in uradnice1 krajevnih "lU K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD rM 351-353 No. Chicago St. J°he