92 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 ZAPISKI IN GRADIVO PETER PAVEL GLAVAR IN ŽUPNIJA SV. JAKOB OB SAVI viktorijan demšar Mengeš, ena največjih slovenskih pražup- nij, je obsegala tudi naselja ob Kamniški Bi- strici (desni breg) do Save. Za duhovnike in vernike je bilo ogromno breme imeti stik s centralno cerkvijo sv. Mihaela v Meng- šu, kjer so bivali redno vsaj trije duhovniki, ki so občasno opravljali bogoslu.^je in ljudi poučevali v veri tudi na številnih oddalje- nih podružnicah. Vernikom pa je bilo treba redno hoditi predvsem v Mengeš. Dogajalo se je tudi, da je bil ta ali oni bolj poučen v krščanskem nauku, da je potem v svojem okolju otroke poučeval, da je bilo olajšano delo mengeškim duhovnikom. Po ukinitvi oglejskega patriarhata 1. 1750 je bila ustanovljena za tedanje avstrijsko ozemlje nadškofija v Gorici, kamor so pri- padle mnoge slovenske župnije do Drave, ki so prej spadale pod Oglej. Ko je prvi goriški nadškof Mihael grof Attems 1. 1752 obiskal nekatere gorenjske župnije, je bil tudi v Mengšu. V svoji skrbi za čim globlje versko življenje je spoznal potrebo, da bi čimveč duhovnikov bivalo bliže vernikom. To željo imeti duhovnika bliže so izražali tudi verniki, ki so se v tej zadevi začeli obračati na nadškofa, ki je 20. 1. 1753 odločil (verjetno poskusno) naj eden od mengeških kaplanov biva pri Sv. Jakobu ob Savi (»usque ad tempus pascale ad ecclesiam s. Jacobi se conferred, kjer naj bi bil na uslugo za verski pouk in prejem velikonočnih zakramentov. Ta nadškofov odlok se je le površno izpol- njeval, kar je razvidno iz raznih poznejših nadškofovih pisem P. P. Glavarju v Komen- di. Ta pisma so ohranjena v beneficiatskem arhivu Glavarjeve knjižnice v Komendi. Ob svoji vizitaciji v Komendi v septembru 1752 je nadškof Attems spoznal gorečo pasto- ralno dejavnost in sposobnost P. P. Glavarja, kar je tudi pismeno pohvalil komendatorju baronu Testaferratu, ki je bil tedaj guver- ner papeškega mesta Ascoli v Italiji, vendar še vedno komendator župnije in posestva malteških vitezov (Ivanovcev) v Komendi. S tem sporočilom se je nadškof Attems še posebej zahvalil komendatorju »za velik dar za malo opravka«, kar spričuje lep nadško- fov značaj. Iz obsavskih vasi je prišla k nadškofu v Gorico posebna deputacija mož s prošnjo, naj jim dodeli stalnega dušnega pastirja. Zato je nadškof v svoji pastoralni skrbi ho- tel tej prošnji ugoditi. V pismu z dne 28. 3. 1755 je naprosil in pooblastil Glavarja, naj »caute« (previdno-obzirno) poizve pri men- geškem župniku njegovo stališče za more- bitno ustanovitev nove duhovnije (kuracije) pri Sv. Jakobu ob Savi za tri vasi kjer naj bi stalno bival en duhovnik. Ta nad- škof o va skrb ljudem ustreči v teh treh na- seljih pa je naletela na mnoge ovire. Tedanji mengeški vikar-župnik Karel Vol- benk Schiffrer, ki je vodil mengeško župni- jo namesto pravega župnika prosta Jožefa Ant. Schiff rer j a v Adonu pri Dunaju, ni bil pripravljen ustreči nadškofovi želji. Prav tako v začetku tudi ne adonski prost, ki se je tozadevno celo pritožil na cesarski dvor 4. 5. 1755. Omenjeni prost je že 1. 1733 odkupil men- geško župnijo (po tedanji fevdalni praksi) od cistercijanskega samostana v Stični, da je z novimi dohodki mogel ustanoviti novi ka- nonikat pri ljubljanski stolnici. Ko je pa prost Schiffrer spoznal, da ne bo nič pri- krajšan od svojih dohodkov, je sporočil nad- škofu Attemsu, da ne nasprotuje novemu vikariatu, če ne bo njegov kanonikat na škodi, zakaj zanj je bil mengeški župnik- dolžan letno oddajati po 600 forintov. (Pi- smo 20. 6. 1755.) Tako je torej želel ustreči goriškemu nadškofu. Eden mengeških duhovnikov naj bi bil zaenkrat pri Sv. Jakobu le v zimskem času. Toda tudi to ni uspelo, ker mengeški duhov- niki niso hoteli ustreči kljub temu, da je tudi okrajni glavar Taufferer bil naklonjen želji ljudstva ob Savi. Vsa prizadevanja P. P. Glavarja, da bi ustregli, niso bila uspešna, zakaj mengeški kler ni hotel razumeti svojih oddaljenih faranov, kot bi bilo prav. Nadšlcof Aitems piše Glavarju 6. 2. 1756: »Solznih oči so od- poslanci od Sv. Jakoba prosili za stalnega duhovnika«. V pismu z dne 12. 3. 1756 pa sporoča, da je v stiku z adonskim proštom Schiff rer jem, ki že razumeva to zadevo in tudi cesarska oblast ne nasprotuje. (Ome- njam, da se je prav to nadškof ovo pismo srečalo z Glavarjevim dolgim pismenim po- ročilom, o katerem bo še govor.) Kljub temu je mengeška duhovščina ne- godovala. Nadškof Attems ponovno piše Glavarju 30. 4. 1756: »V Mengšu niso po- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 93 trebni trije duhovniki, eden naj se stalno naseli pri v. Jakobu.« Pa niso ubogali. Nad- škof se tolaži, da bo iz novega duhovskcga semenišča v Gorici prišlo več discipliniranih duhovnikov. Ko vsa nadškofova in Glavarjeva prizade- vanja niso imela uspeha, je Glavar v ob- sežnem pismu goriškemu nadškofu nekako vrnil mandat za ustanovitev šentjakobske župnije. Prav to Glavarjevo pismo pa ima tudi svojo zgodovinsko pot. V začetku novembra 1979 sem prejel od škofijskega arhivarja v Mariboru prof. An- tona Ožingerja sporočilo o izredno važnem pismu P. P. Glavarja goriškemu nadškofu Attemsu z dne 10. 3. 1756. To Glavarjevo pismo — fotokopirano in istega prevoda sta bila priložena. Pismo je prevedel prof. dr. Richter, nekdanji mariborski škofijski arhi- var, v čigar zapuščini so to pismo našli. V tem pismu Glavar temeljito objasnjuje svojemu or dinari ju ves potek zaupane mu naloge, obenem pa se po toliko doživetih nasprotovanjih odpoveduje tozadevnemu na- daljnjemu prizadevanju za novo župnijo pri Sv. Jakobu. Istočasno pa prikaže še svoj načrt za eventualno ureditev težke zadeve. Kako neki je moglo to latinsko pisano izvirno pismo Glavarjevo priti v Maribor? Sedanji arhivar prof. Ožinger meni, da se je le kateri od cerkvenih zgodovinarjev še iz avstroogrske monarhije kot npr. Pajek, Orožen ali Stegenšek ukvarjal s tem vpraša- njem, kar ni mogoče dokazati in ja malo verjetno. Gotovo pa je to, da je bil goriški nadškofijski arhiv iz Gorice preseljen v cistercijanski samostan v Stični pred napo- vednjo vojne Italije Avstriji v maju leta 1915. V stiski samostan se je tedaj umaknil tudi tedanji goriški nadškof dr. Sedaj s svojim nadškofijskim kadrom in bogoslovjem vred. Prof. Ožinger pravi, da je prof. dr. Richter morebiti to Glavarjevo pismo dobil direkt- no iz goriškega nadškofijskega arhiva v Gorici po vojni, ko se je vse preselilo nazaj v Go- rico po 1. 1918. To ni verjetno Zanimal sem se, če se v ssdanjem gori- škem nadškofijskem arhivu morebiti hrani kakšno Glavarjevo pismo oziroma splošna ko- respondenca med Attemsom in Glavarjem. Pa sem dobil dne 14. okt. 1986 od prof. dr. Fr. Močnika iz Gorice naslednji odgovor: »Takoj, ko sem imel nekaj časa, sem šel v škofijski arhiv in tam vse pregledal, kar imajo od nadškofa Attemsa, a nisem mogel stakniti nič, kar želiš. Tudi drugi so mi pomagali iskati, a ničesar nisem našel med raznimi dokumenti. Iz leta 1756 od dne 10. 3. je le en sam spis, ki pa nima nič opravka s tem, kar želiš. Bogve, kam je vse zašlo.« Tako se mi zdi sedaj še najbolj verjetna (ne izključujem — gotova) trditev, da si je to Glavarjevo pismo, najdeno v Rieht er j evi zapuščini, pokojni dr. Richter izposodil v Komendi. Med Glavarjevimi pismi, ki se hranijo v beneficiatskem arhivu Glavarjeve knjižnice v Komendi, je več pisem, ki jih je Glavar napisal v dvojniku, kadar je šlo za važnejše zadeve. Enega je poslal na naslov, drugo pa je pustil doma v pisemski zbirki. Ker pa je moj prednik Janez Zabukovec v svojem tipkopisu o P. P. Glavarju pred le- tom 1941 opisal tudi to Glavarjevo, od Attemsa naloženo nalogo o ustanavljanju šentjakobske župnije ob Savi in je omenje- no pismo tudi celotno prevedeno, kakor je Richterjevo, sem mnenja, da je bilo Glavar- jevo pismo — duplikat v komendskem be- neficiatskem arhivu, kjer ga je nekdo iz Maribora mogel dobiti pri tedanjem župniku Janezu Zabukovcu, ki mu ga je zaupal. Dru- ga svetovna vojna pa je tudi svoje naredila. Spričo vsega tega bodimo veseli, da se to Glavarjevo pismo in njegovo prizadevanje za blagor duš tedanjega ča.^a ni izgubilo. Pismo se po Richter j evem prevodu glasi: »Prevzvišeni in Prečastiti Gospod, Gospod Nadškof! Bojim se, da mi ne bi moje sedanje pre- dolgo pismo nakopalo nevolje Vaše Prevzvi- šenosti. Toda, ker mi dušnopastirska skrb dobroti j ivo obljublja oproščenje, prehajam k posameznostim, in sicer predvsem k tistim, ki se nanašajo na ustanovitev vikariata pri Sv. Jakobu. O tem vam sporočam, da se je 13. febr. tekočega leta vršil komisijski ogled na kraju samem, pri Sv. Jakobu, po meni in po presvetlem in spoštovanem gospodu okrožnem kapetanu Tauffererju kot soko- misarju od cesarske oblasti. Pri tem smo so- glasno ugotovili popolno primernost in veli- ko duhovno korist, ki jo je mogoče pričako- vati iz razdelitve župnije. Čeprav je bilo doslej v teh naseljih dovolj poskrbljeno za podeljevanje zakramentov po kuratih (duhovnikih) iz Mengša, moram ven- dar priznati, da je vikariat potreben, ker ni- so samo varuhi domov tisti, ki se ne morejo zbirati pri sv. opravilu zaradi dolge poti do župnijske cerkve, do katere imajo v lepem, suhem vremenu dve uri in četrt hoda. Za- radi te velike razdalje ne morejo prihajati tudi tisti, ki prav posebno hrepenijo po božji besedi in po krščanskem nauku, to so starčki in otroci, ki tako dolge poti ne zmorejo. Po- leg tega vem iz lastnega spoznanja, brez vsa- kega človeškega ozira, ne glede na to, kar se govori v sosedstvu, da so duhovniki v Men- 94 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1937 gšu zaradi obilnih dohodkov navajeni lastne lagodnosti in ne delajo ničesar drugega, ka- kor kar je z veUkimi črkami izrecno določeno v opravilniku (in matricula). Zaslužijo, da jih imenujemo najemnike in ne pastirje, ker ne gledajo na ovce, temveč le na njih volno. Po- tem ko to sprejmejo, prepustijo ovce, da se med seboj hudo prepirajo, kar je vzrok in vir mnogih nesoglasij. Obnašajo se kot go- spodje in ne kot blagi pastirji. O tej razde- litvi (župnije) sodim po svoji vesti: izmed petih naselij nasprotujeta razdelitvi resnič- no dve. Prve so Črnuče s cerkvijo Sv. Simo- na, drugo pa Dragomelj in Studa s cerkvijo Sv. Pavla. Prvo naselje bi bilo zadovoljno, če bi pri njihovi cerkvi nastal vikariat. Pri- spevali bi 100 forintov. Če bi bil vikariat pri Sv. Janezu v Nadgorici, ne bi prispevali nič drugega kakor vožnje za vikar j evo hišo, če pa kje drugje, pa sploh ničesar. Toda pri Sv. Simonu ne kaže ustanavljati vikariata, ker ima od tam bliže v Mengeš, kakor druge va- si, prav tako ne pri Sv. Janezu, pač pa pri Sv. Jakobu, ker je v sredini (in meditulio?). Drugo naselje sta Dragomelj in Studa s cer- kvijo Sv. Pavla. Tukaj bi nekateri bili zado- voljni z novim vikariatom, če bi nastal brez vsake nove obremenitve zanje. Nekateri, predvsem podložniki župnika v Mengšu in pa tisti, ki so se dali od njih pregovoriti, bi pa raje ostali pri svoji matični župniji v Mengšu. Ti navajajo, da je zelo težaven do- hod do Sv. Jakoba, kadar so povodnji (po- plave). Predvidevajo tudi, da bi jim bilo z enim samim kuratom inalo ustreženo, ker bi varuhi domov bili dolžni po drugod iskati drugo sv. opravilo. Temu bi se pozneje v teku časa lahko odpomoglo z ustanovitvijo novega kaplanskega mesta. Ce pa upoštevamo prvi njihov motiv (sc. poplave), ki se zelo redko dogaja, bi jim vi- kariat pri Sv. Pavlu ne prinesel nobenega iz- boljšanja in to tem manj, ker imajo mnogi bliže do Sv. Jakoba kakor do matične žup- nije v Mengšu. Zato sem mnenja, da njihove sodbe ni treba sprejeti, temveč se je treba ozirati na manjšo ali večjo razdaljo te ali one vasi in to tem bolj, ker ne nameravajo ničesar prispevati za povečanje dohodkov. Kar pa povzroča večjo težavo, je to, da zbirca in štolnina iz navedenih raztresenih naselij ne zadostujeta za primerno vikar j evo vzdrževanje. Napravil sem namreč predra- čun, ki kaže, da bi vsi (dosedanji) kaplanovi prejemki znašali okoli 147 forintov. Ce tem dodamo še dohodke župnijskega cerkovnika (sc. ki jih prejema od prebivalcev pri Sv. Jakobu), bi skupno znašali 179 forintov, kar se zdi premalo za vzdrževanje vikarja, nje- govih gostov, kuharice in strežnika. Potreb- nih bi bilo vsaj 300 forintov. Da bi se temu odpomoglo, je po mojem nagovarjanju na- vedeni sokomisar rad obiskal sosednje gospo- ščine z namenom, da bi jih pripravil do te- ga, da povečajo zbirco iz podložniških pose- stev. Toda te so se izjavile v svojih pojasnit- vah oziroma odgovorih proti vsakemu pove- čanju. Kakor sem Vam v prejšnjih pismih oblju- bil, sem nato odmaknil vsak kamen do ko- garkoli in iskal soustanovitelja, da bi podprl prečisto vnemo Vaše Prevzvišenosti in Spošt- Ijivosti, ki želite navedenim krajem oskrbeti stalnega dušnega pastirja in da bi izpolnil pobožno hrepenenje teh skupnosti. Toda pre- varal sem se popolnoma v svojem upanju, da bom lahko izvedel to odrešilno delo v večjo čast božjo in v duhovni napredek, ki je tudi v korist zveličanju duš. Tega si smemo obe- tati po naših pobožnih cerkvenih ustanovah. Čeprav sem svoje neznatno premoženje, ki mi ga je dodelila božja Dobrota brez mojih predhodnih zaslug, že odločil za druge po- božne namene, sem zaradi tega, ker posve- čam tej zadevi več pozornosti, kakor drugim, svojo namero spremenil v upanju, da mi bo Bog glede na to delo še boTj naklonjen. Upam, da bom s svojo marljivostjo nadome- stil imetje, ki ga bom oddal in da bom lahko zadostil tudi prejšnjemu namenu. Odločil sem se, da bom za ustanovitev župnije pri Sv. Ja- kobu s štirimi vasmi prispeval toliko tisoč forintov, da bo iz njihovih obresti, zbirce in štolnine imel župnik letno toliko dohodkov za svoje vzdrževanje, da bodo ti znašali 300 nemških forintov. To storim pod naslednjimi pogoji in drugimi dodatki, ki si jih bom, ko bo zadeva dozorela, v ustanovnem pismu dobro pregledal. 1. Cerkev Sv. Jakoba se iz podružnice po- viša v župnijsko cerkev. Tej cerkvi naj os- tanejo vedno podrejene cerkve Sv. Simona, Sv. Janeza, Sv. Petra, Sv. Pavla z naselji, ki jim sedaj pripadajo. 2. Zupnišče naj bo v bližini cerkve Sv. Ja- koba. Zgradila ga bo po obljubah tamkaj- šnjih prebivalcev skupnost sama. Denar bo- do nakazovali meni, jaz pa upravitelju, ki mi bo vračal obračun vpričo skupnosti. Gra- ditev naj bo poštena. Prav tako bom po ar- hitektovem mnenju jaz odrejal, katere vož- nje in katera dela bodo morali opravljati va- ščani pri Sv. Jakobu, katera oni pri Sv. Ja- nezu in Sv. Petru. Ta zgradba naj bo kon- čana v treh letih. Tačas bo upravitelj prebi- val ali v tisti mali hišici, ki sem jo nedavno videl na pokopališču ali pa v kakem drugem lastnem stanovanju, ki mu ga bodo vaščani dodelili. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 95 3. Oznanila (renunationes), ki so pripada- la župniku v Mengšu in vsi ostali dohodki preidejo na novega župnika, razen seveda de- setine, ki jo bo v celoti še dalje prejemal mengeški župnik. Ker po razdelitvi ozemlja župnika v Mengšu v teh krajih ne bo bre- menila nobena dolžnost, mu tudi dohodek ne pripada. Ta gre novemu župniku za opravila, oskrbovanje in čuječnost. 4. Vsi dohodki, ki so jih dosedaj pri Sv. Jakobu prejemali kaplani in cerkovnik žup- nijske cerkve, pripadajo za naprej novemu župniku, ki si bo po svoji presoji izbral strežnika in ki bo nadomeščal cerkovnika. Tega bo vzdrževal na svoje stroške. 5. Za vzdrževanje cerkvenega gospodar- stva, za povzdigo spodbudnega bogoslužja in za širjenje češčenja svetnikov naj sprejema bodoči župnik, kakor je to navada pri dru- gih cerkvah, tretji del miščine. 6. Da bo novi župnik v zadostni meri kril svoje potrebe, dodajam (sc. zgornjim dohod- kom) dvakrat po tisoč goldinarjev. Kolikor ti ne bi zadostovali, primaknem še več, in si- cer tako, da bo imel letno tristo goldinarjev dohodkov. Za uživanje te glavnice bo župnik ob nedeljah daroval sv. mašo po mojem na- menu, za mojo dušo, za duše mojih staršev in sorodnikov in po maši molil na glas oče- naš in zdravamarijo izmenjaj e z ljudstvom. 7. Bodoči župniki ne bodo dolžni oprav- ljati sv. maše za župljane, kolikor to ne na- sprotuje odločbi tridentinskega koncila zas. 23, pogl. 1 in pa buli, izdani 19. avg. 1744, ki se začenja »Cum semper oblatas« ter drugim podobnim pojasnilom sv. Sedeža. Dolžnost maševati za župljane ostane župniku v Meng- šu, kateremu bo stalno pripadala desetina od župljanov. Ta obveznost (aedificium) je namreč namenjena v njegovo korist. 8. Ker bo pa s samim župnikom župljanom Sv. Jakoba malo ustreženo, kakor sem zgo- raj omenil in ker en župnik ne zadostuje za oskrbo številne in raztresene črede, zato predlagam naslednje: Prvih dvajset let naj nova župnija ostane brez pravega župnika in naj jo v tem času upravlja začasni duhov- ni pomočnik, ki bo, dokler bom jaz živ, v vseh zadevah odvisen od mene, po moji smr- ti pa mu bo dajal navodila župnik komende Sv. Petra, ki ga bo oskrboval tako z življenj- skimi potrebščinami kakor s plačo iz do- hodkov nove župnije in omenjene glavnice. Kar bo pa v teh letih od dohodkov preosta- lo, to naj služi za ustanovitev kaplanije. Da bo pa do te ustanovitve čimprej prišlo, se začasno odložijo ustanovne maše, ki sem jih navedel pod točko 6. 9. Po preteku navedenih let pa naj se na- stavita stalni župnik in kaplan. Župnik spre- jema vse dohodke tako župnijske kakor od kaplanije pod pogojem, da bo imel kaplan pri župniku zadostno prehrano z dnevnim obro- kom vina, da mu bo oskrbel zakurjeno spal- nico in luč. Poleg tega mu bo dolžan izplače- vati letni obrok 50 goldinarjev. Za ta pri- boljšek bo kaplan mesečno opravljal eno sv. mašo po mojem namenu, vse druge maše pa bo imel proste. 10. Navedeni župnik in kaplan z zaupano ji- ma čredo naj ostaneta popolnoma neodvisna od patrona, od župnika v Mengšu in od kate- regakoli arhidiakona ali komisarja ali cerkve- nega predstojnika. Podrejena naj bosta žup- niku Sv. Petra in malteškemu viteškemu redu (Caccra Religione Hierosolymitana) kateremu bosta predlagala v obravnavo svoje zadeve. Dolžnost viteškega reda pa je, da vsaka tri leta opravi v župniji kanonično vizitacijo in da kurate, ki jih nameravajo nastaviti, pre- izkusijo pri strogem izpitu in jih predložijo nadškofijskemu uradu v odobritev za dušno pastirstvo. 11. Patronatsko pravico nad kaplani j o in župnijo pridržim sebi, dokler bom živ, po moji smrti pa pripade tistemu, ki ga bom določil. Župnike naj nastavlja župnik Sv. Petra in to brezplačno. 12. Prebivalstvo župnije Sv. Jakoba ne bo opravilo brezplačno samo del pri graditvi župnišča, temveč tudi pri sekanju lesa in op- ravilo potrebne vožnje, da poveča s tem žup- nijske dohodke. To so pogoji, o katerih želim, da bodo ne- koč v ustanovitveni listini. Več nameravam dodati za boljše vodstvo črede, ko bo zade- va dozorela. Če bo vse to Vaša Prevzvišena Ekselenca odobrila in boste mogli po veli- konočnem času priti v naše kraje, lahko ta načrt uresničimo. Kljub temu pa namera- vam še poprej pisati spoštovanemu proštu Schiffrerju, župniku v Adonu, in mu sporo- čiti, da upam dobiti nekega soustanovitelja, ki bo prispeval okoli 3000 goldinarjev, na kar bo prenehala župnijska štolnina, vsa ju- risdikcija in patronat nad navedeno novo župnijo (sc. za malteški red). Kdo pa ve, ali ne bo ta starček pripravljen prispevati to vsoto, da ohrani župnijo pri prejšnji moči? Toda prosim, da mojega imena prav niko- mur ne omenjate da se izognem vsakemu nasprotovanju sosednjega župnika. To storite tem bolj, če bo Vaša Ekselenca moj načrt odobrila, da se ne bo zdelo, da ste to storili po mojem prigovarjanju in ne po Vašem lastnem preudarku. Tudi ne pričaku- 96 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 jem v tej zadevi nobenega drugega pisma, katerega lahko vsakdo vidi, razen če gre za trenutne potrebe, da bo Bog obilneje blago- slovil moje delo in bom lahko uresničil to ko- ristno ustanovo. Verjemite, da ne bo sicer iz tega komisijskega ogleda, ki mi je vzel že toliko časa, nastalo nič drugega kakor za- mera. To izvedbo bom odložil do druge nedelje po Veliki noči, ker sem nad srečnim izidom obupal in ker tedaj pričakujem prihod ne- katerih (a non nullis). Ce bo Vaša Ekselenca osebno navzoča in bo videla, da je ustano- vitev nemogoča, vsaj ne bom gledal propast svojega deleža. Nemogočega namreč nihče ni dolžan storiti. Prinesitelj teh spisov je v načelih Logike samo deloma poučen, ker je bil zadržan od šolskega obiska. Zaradi dobrih lastnosti pa so mi ga nekateri prijatelji priporočili, da naj bi dosegel zaželen cerkveni položaj. Ce mi je dopuščal čas, sem sam, sicer pa moj kaplan, ponavljal z njim moralne nauke o človeških dejanjih. Po dveh semestrih je prišel do zadostnega znanja in sodim, da lahko sprejme nižje redove, če se bo Vaši Ekselenci to zdelo prav. Vsekakor pa je po moderni reformi študija tako padlo število gojencev, da se je treba bati po desetletjih velikega pomanjkanja duhovnikov, če ne bo tega preprečil Ordinarij po lastni prilago- ditvi pri posvečevanju. Treba se bo ozirati ne toliko na znanje, kolikor na neomadeže- vanost življenja. Bil sem neprošen tako od njegove Ekse- lence spoštovanega grofa Auersperga, kape- tana naše pokrajine, ki se je v tej važni za- devi že sam pismeno obrnil do Vaše Ekse- lence, kakor tudi od nekdanjega prefekta gospoščine Križ Janeza Breznika (Wresnig)* da Vam pišem o njem. Ta nekdanji prefekt, star sedemdeset let, je na Dunaju končal svoje študije. Povrnil se je domov v mojo župnijo z namenom, da bi sprejel duhovniške redove. Toda pregovoril ga je oče omenjenega grofa, da je prevzel prefekturo in se oženil. Ko mu je žena umrla, se je zaradi majhnih otrok drugič poročil. Nedavno pa se mu je tudi druga žena poslo- vila od življenja in ta moj župljan je zapro- sil za stan, po katerem je že davno hrepenel, posebno pa ga želi doseči v onemogli staro- sti. Zato prosi, da bi mu Vaša Ekselenca po- delila spregled od dvojne iregularnosti (od dveh zadržkov posvečenja), in sicer od biga- mije in od zadržka, izhajajočega iz blagoduš- nosti (ex defectu lenitatis). Več let po vrsti, ko je opravljal prefektu- ro, je kot član deželskega sodišča v krivič- nih zadevah pustil obdolžence ne samo lo- viti, temveč je bil tudi prisednik pri sod- bah. Kolikor pa Vaša Ekselenca nima pra- vice dajati tovrstne spreglede, naj po svo- jem zastopniku v Rimu preskrbi ta spregled, da bo pred svojo smrtjo imel tolažbo v du- hovniškem stanu, po katerem tako hrepeni. Mož je nadvse pošten, ljubitelj duhovnikov, dober latinec, moralke je verjetno mnogo po- zabil, gmotnih sredstev nima, ker jih je raz- delil med sedem otrok iz obeh zakonov, hra- ni se pri omenjenem grofu, moči ga pa se- daj že zapuščajo. Zaradi tega prosim, da bi njega posvetili, ko pridete k nam ali ga pa potolažili z vsemi redovi, ko bo prišel v Go- rico. Zaradi tega sporočite čas, kdaj naj se po sprejemu spregleda pri Vas predstavi. Po vsem tem se priporočam Vaši prevzvi- šeni Ekselenci in ostanem vdan najponižnej- ši sluga, Peter Pavel Glavar, mp. krajevni župnik v Komendi Sv. Petra 7. marca 1756. Upam, da bom kmalu lahko izročil denar odposlancem naselja Sv. Jakoba.« Tako se konča to prezanimivo pismo, ki ponovno dokazuje požrtvovalnost P. P. Gla- varja, čigar srce se zrcali v prizadevnosti za večji dušni blagor vernikov. Večkrat pa je v cerkveni zgodovini zani- mivo in čudno obenem, da idealni in realno izpeljivi načrt v blagor vernikov ne uspe zaradi raznih ovir, ki jih sam cerkveni fak- tor povzroča. Ko pa pride na cerkveno ob- močje katerakoli že zunanja sila, se vse uredi. Za ustanovitev župnije Sv. Jakoba ob Savi in še za toliko drugih župnij in za praktično razmejitev škofij je bil potreben cesar Jo- žef II, ki je tedaj sicer boleče zarezal v cer- kveno območje, toda pozneje se je izkazalo, da je bila ta težka operacija nujno potrebna in koristna. To pa je poglavje zase. OPOMBE * Oče beneficiata Antona Breznika v Žalcu, spisatelja gospodarske Pratike. — Exprefekt Janez Breznik je umrl 1756, star 71 let. Ni dosegel mašništva. Viri: Beneficijski arhiv v Komendi: a) Pis- ma goriškega nadškofa Attemsa Glavarju, b) Glavarjevo pismo Affemsu, c) J. Zabukovec, P. P. Glavar, tipkopis —