CELJE 31. MAJ 1973 — ŠTEVILKA 20 — LETO XXVn — CENA 1 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE ^ KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC NaSe Celje, mesto stare pevske tradicije, bo t navdušenjem In gostoljubjem sprejelo na tisoče mladih pevcev iz vseh naših republik in pokrajin, kakor tudi mlade brate iz za- mejstva, Trsta m Koroške. Letos bomo pozdravili v naši sredi tudi pevce iz ostale Evrope, ki se bodo skupno z našimi potegovali za najvišje naslove mladinskih pevskih zborov. Pesem bo ponovno dokazala, da je močno vzgojno sredstvo, ki plemeniti in neguje dU' hovne vrednote doraščajoče mladine. Zborovsko petje nujno zahteva veliko discipline in smisla za kolektivno udejstvovanje. Mladi pevci zaslužijo vse priznanje za pridno učenje na pevskih vajah, žrtvovali so ne- šteto ur, predno so dosegli sposobnost nastopa na festivalu. Zahvalo zaslužijo tudi vsi na.U glasbeni pedagogi in zborovodje, ki so z vso ljubeznijo prenašali znanje na mlade pevce. Če se vjjrašamo, ali smo koristno vložili toliko truda, nešteto pevskih ur, mnogo orgu- nizacijskih priprav in tudi precej finančnih sredstev, kakšen je odgovor? Prepričan sem, da smo vsi enotnega rnnenja, da se bodo trud in finančna sredstin, vložena v Mladinski pev- ski festival, bogato obrestovala. Z eno besedo, žetev je bogata. Festival postaja z vsakim letom večja manifestacija mladinske zborovske pesmi in mednarodno srečanje mladine. V teh dneh bodo peli mladinski zbori iz Evrope tudi po drugih krajih Slovenije in Ju- goslavije in posredovali svoje pevsko znanje in kulturo svojih narodov. Skupaj z gosti pa bodo peli tudi naši mladinski zbori Vse pevske prireditve naj bodo mogočna manifestacija bratstva, vzajemnosti in privr- ženosti miru in sožitju. Iskreno dobrodošlico želimo vsem pewem, gostom, vzgojiteljem in zborovodjem! Naj bi bili festiialski dnevi vsem lepo umetniško doživetje! ANDREJ SVETEK Foto: Josip Pelikan (1M6) LiVKiDINSKI PEVSKI FESTIVAL Z urednikove mize Praznični je današnji NT. Namenjamo ga X. mladinskemu pev- skemu festivalu, ki se začenja danes, končal pa se bo v nedeljo. Prireditev že močno presega slovenske meje in zato moramo še bolj živeti z njo. Celje bi se moralo odeti v festivalsko oblačilo in utri- pali v pevskem ritmu, ki ga bo dajalo mestu ob Savinji čez 3000 mladih pevcev z vseh krajev Jugoslavije in Evrope. Zato, iskren po- zdrav vsem našim gostom. Danes začenjamo v rubriki Bralci pišejo objavljati potopisna do- živetja Manice šketa S poti po Ameriki. Imamo pa na razpolago še feljton o kmečkih uporih na našem območju in obljubljene spo- mine na znanega koroškega junaka Malgaja. Akcija NT — Novinar med mesarji vas bo gotovo pritegnila. Preberite. In še nekaj — ali ste si že ogledali, kako so aranzerji Tkanine prijetno uredili izložbene prostore s prikazom nastajanja NT? Akci- ja NT — ALI STE GA ŽE PREBRALI še ni končana. Vaš urednik 2. stran —NOVI TEDNIK St. 20 — 31. maj y^ Delavski turizem Delavski tiirizem. Kaj to? Kdaj je nastal? Kako se raz- vija? Vprašanja, ki so se od- pirala v pogovorih in sre- čanjih z ljudmi, ki se z nji- mi poklicno vikvarjajo v de- lovnih organizacijah in dru- gimi, ki v njem vidijo del svojega življenja, razvedri- la, počitka. Odprli smo vprašanja, ki so na prvi pogled obetala za- držane odgovore. Toda, že prvi pomenki so pokazali, da je bil pesimizem odveč. Nav- zlic naraščanju življenjskih stroškov, navzlic vsemu ti- stemu, kar nas navaja k var- čevanju, dožilja delavčev tu- rizem v najširšem p>omenu besede svoj preporod. Ta ugo- tovitev je razveseljiva, spod- budna. Navzlic splošni ugo- tovitvi, da je denarja prej premalo kot preveč, je zani- manje za koriščenje letnega dopusta ob morju, v plani- nah in drugje letos narašča- lo. Je mar potreba za kori- ščenje dela letnega dopusta ob morju postala življenjska zahteva, nuja? Ob pritrdil- nem odgovoru na vprašanje in dejstvu, da je življenjski standard že takšen, da veči- ni dovoljuje stroške tudi za počitnice, je treba napisati še to, da so tudi penzionske cene v sindikalnih domovih in domovih delovnih kolekti- vov vabljive za slehernega. So znatno nižje od tistih, ki veljajo v hotelih in p>en2ionih odprtega tipa. Tako so tudi nižje cene v teh domovih da- le svoje deleže k povečanemu popraševanju za temi zmog- ljivostmi. četudi ni točnih podatkov, koliko počitniških domov in drugih podobnih kapacitet imajo kolektivi širšega celj- skega območja, se se bomo veliko zmotili, če zapišemo, da jih je okoli šestdeset, morda nekaj več in da se nočitvene zmogljivosti v njih sučejo nekaj nad tisoč. To je veliko, pa tudi malo. Veliko za začetek drugačnega poj- movanja počitnic, malo glede na število zaposlenih. Razve- seljiva pa je ugotovitev, da kolektivi vse bolj iščejo možnosti za odpiranje novih domov, za iskanje novih no- čitvenih zmogljivosti. V iskanju odgovora na vprašanje, kako je z delav- skim turiz-mom, ki pa seveda pozna različna pota in obli- ke in ne samo preživljanje nekaj dni ob morju ali dru- gje, smo obiskali štiri kolek- tive. To niso vzorčni, marveč več ah manj naključni: že- lezarno v Štopah, tovarno EMO, Pohištvo in Ingrad. Vse torej v Celju. Toliko za začetek. Odgovore na ista vprašanja pa bomo iskali tu- di drugod. FRAN KAJBA, šef gostin- ske enote železarne v Što- rah: Na Rabu imamo v last- nem domu in drugod na voljo sto postelj. Semkaj bodo ho- dili naši člani v času od 21. junija do konca avgusta. Vse kapacitete so zasedU člani našega kolektiva in njihovi svojci. Člani kolektiva plača- jo po 46 din na dan. Vrh te- ga imamo 21 postelj v domu na Svetini. Za to postojan- ko je pri naših članih manj zanimanja. Zato v njej pre- življajo svoj dopust tudi člani železarne iz Siska«. ZDRAVKO IVACIC, pred- sednik sindikalne organizaci- je štorske železarne: »Leto- šnje cene so za člane kole- ktiva prav takšne kot so ve- ljale lani. S tem iikrepom pa tudi z regresom smo hoteli vzbuditi čim več zanimanj za dopuste ob morju«. SLAVKO DVORŠEK, dela- vec v merilni službi štorske železarne: »Kje bom preživel dopust, se še nisem odločil. Pot me bo prav gotovo vodi- la k Jadranu, sicer pa se bom po vsej verjetnosti odločil za krožno potovanje z avtomo- bilom.« BOGOMIR KRUŠIČ, šef splošne službe v EMO: »V Crikvenici imamo v lastni vi- li in drugod 52 postelj, v Pira- nu 18 postelj, v domovih Is- kre imamo na voljo 20 le- žišč, na Golteh pa 40. Kapa- citete ob morju zasedamo od 15. junija do 30. septembra. Vsa ležišča v Crikvenici so zasedena že zdaj. Nekaj pro- stora je v drugih krajih. To- da, gre le za nekai ležišč v prvi in zadnji izmeni. Glede na to, da dela naša enota po čistem računu in da ne do- bimo nobene denarne po- moči, so penzionske cene za člane 62, za druge pa 65 di- narjev. Za kapacitete ob mor- ju je veliko zanimanje, do- sti manj pa za Golte. Zaradi velikega povpraševanja že vodimo razgovore za nakup novih prostorov ob morju.« VERA LESKOVŠEK, delav- ka v pocinkovalnici EMO: »Tudi letos bom šla s sinom v Crikvenico. Tu mi zelo ugaja in zato rada odhajam v ta kraj. V domu se poču- tim izvrstno in tudi hrana je takšna, ki si je doma, tudi zaradi zaposlenosti, ne mo- rem pripraviti.« ŠTEFAN FRAS, direktor Pohištva: »Moram reči, da vlada med člani našega ko- lektiva za dopust ob morju velik interes. Letos pravza- prav največji. Zato smo v Poreču kupili dve garsonjeri. Goste bosta lahko sprejemali skozi celo leto. Zato bosta na voljo tudi našim upokojen- cem. Cena še ni določena. Vrh tega imamo v kolektivu tri šotore, ki si jih člani prav tako radi sposojajo. Da bomo opremili garsonjeri v Poreču, bomo delali prosto- voljno eno prosto soboto. BOGDAN POROPAT, mizar v Pohištvu: »Zdaij že približno sedem let zapored odhajam z družino na morje. Prej to zaradi stroškov, ki sem jih imel pri šolanju otrok in za- radi slabih prejemkov, nisem mogel. Letošnja pot me bo vodila v Novigrad.« RAFKO GRABNAR, refe- rent za družbeni standard pri Ingradu: »Na voljo imamo 27 postelj v lastnem domu v Pi- ranu, zatem 12 ležišč v Valo- vtnah pri Pulju, možnosti za koriščenje kapacitet v Bio- gradu na morju (počitniška skupnost 2alec), razen tega imamo avtomobilski prikoli- ci v campu v Baski na Kr- ku in nazadnje brunari- co v Mozirju. Razveseljiva je ugotovitev, da so vse ka- pacitete zasedene in da med tistimi, ki bodo odšli k mor- ju v naše kapioitete, pred- njačijo delavci. Cene so raz- lične: v Piranu 55 din, v Va- lovinah 56, v Biogradu 52 ter v avtomobilski prikolici v Baski po 20 din za ležišče. Vsaka prikolica pa jih ima po štiri.« M. BROŽIC Vera Leskovšek I Bogdan Pori^t Slavko Dvoršek ..ZAKAJ TAKO? ..... _ Po lanskem uspešnem celjskem referendumu o samoprispevku za šolstvo in otroško varstvo se prvi sadovi te sol Marnostne odločitve že kažejo. Na Otoku gradijo osnovno šo- lo in vzgojno varstveno ustanovo, pa tudi drugi načrti iz sprejetega refe- rendumskega programa bodo, kot kaže, uresničeni. Pa čeprav sedanji predpisi o obveznem pologu za novogradnje kaj prida ne spodbujajo načrtnega urejanja razmer na po- dročju šolstva in otro- škega varstva, člani kra- jevne konference Socia- listične zveze na Otoku pa so na zadnji seji vpra- šali še nekaj drugega — zakaj so urbanisti (ali morda kdo drug) določil! lokacijo nove osnovne šo- le na Otoku prav med iz- redno prometno cesto in železniškimi tiri in zakaj pri gradnji vzgojnovar- stvene ustanove ni pred- viden večji prostor za ot- roška igrišča. Pri vrtcu je celo predvidena grad- nja garaž! Resnično je čudno, in za to začudenje je Otok dober vzgled, tda urbanisti pri prostorski ureditvi okolja, še pose- bej pri šolah in vrtcih, ne načrtujejo igrišč in zelenih površin. Ali naj bodo otroci res prepuš- čeni samo betonu? člani krajevne konfe- rence SZDL Otok so zah- tevali, da ustrezni organi v občini ukrepajo. To ukrepanje je potrebno tudi zato, ker velikih stanovanjskih naselij, kar Otok je, ne moremo iz- polniti samo z bloki. Otok z 10.000 prebivalci nima niti enega družab- nega prostora. Take politike, ki se se- daj na podoben način na- daljuje pri izgradn.ji šol in vrtcev, ne smemo do- voliti. „ I lira" iz Krapi ne nirci — grad.ska limena glazba iz Krapine bo v soboto, 2 Junija gostovala v Slovenskih Konjicah. Ob tej priliki se bo pobratila s konjiško godbo na pihala, ki praznuje letos 45 let obstoja. Na kon- certu, ki bo ob 18. uri v kulturnem domu, bodo sodelovale še so- sednja godbe na pihala. V godbi Ilirci nastopa 28 godbenikov in 2 zastavonoša. Godbeniki so znani daleč naokrog, saj redno nasto- paj "> vsako leto na mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov v Va- r.ržrfinu. Izvajajo pa tudi koncerte v Zagrebu in sosednjih mestih. Godbo vodi kot dirigent profesor Cernek Viktor, ki je uglasbil za godbo znano Varaždlnsko koračnico. Predstavili se bodo še s Sple- tom Kajkavskih in Dalmatinskih melodij in kompozicijo Zagorski glasi. Krapinski godbeniki se zelo vesele srečanja s slovenskimi godbeniki. To bo kulturno doživetje, ki bo ostalo občanom Konjic in vsem obiskovalcem v lepem spominu. Pokroviteljstvo nad prire- ditvijo je prevzel Občinski svet ZKPO Slovenske Konjice. Patronat na godbo iz Slovenskih Konjic pa Kombinat Konus. Ob srečanju ho konjiška godba razvila svoj prapor, na katerega bo nad 20 orga- nizacij pripeK> spominske, trakove. Prapor bo izročil godbi Konus, ki je pokazal veliko razumevanje za kulturne prireditve \ občini Slovenske Konjice. Kozjansko Minulo soboto in nedeljo je bilo na Kozjanskem živo kot že vrsto iet ne. Lesično v dolini potoka u strice in trg Pilštanj nad« sta oba dneva živela v ^ menju praznovanja 400 j niče kmečkih uporov. 2« soboto dopoldan se je v, novni šoli narodnega herj Tončke čečeve v Lesičoj zbralo lepo število otrok vseh šol šimarske oočioe i gostov, ki so prisluhnili ^ zu na temo kmečkih upo^ Po kvizu so si gostje laij ogledali razstavo izdellu nato pe so vsi skuipaij od v sotesko Bistrice, kjer ob precejšnji množici o(ft li sf>oniinsko ploščo Ej Gregoriču in njegovim i XIV. udarni diviziji, ki se natanko na isti dan kot Ib toda mnogo let pozneje ] mikala po poteh krnefi upornikov. Na proslavi je| voril predsednik priprai;!] nega odbora za proslavo, i pnibliški poslanec in ran telj osnovne šole v Bisb ob SotU, Jože Poljšak. Prireditve v počastitev i letnice kmečkih uporov bodo v šmarski občini §ei dalje vale. V soboto bo vi strici ob Sotli centralna p slava. Ob 20. uri bo v ti znanem zgodovinskem kn gostovalo celjsko gledališii »Veroniko Deseniško«, i slednji dan, v nedeljo pa pevski abor Glasbene mal iz Ljubljane priredil kul) ni program. Po programu,- do športna srečanja in to riško srečanje prebivalS sosednjih občin iz Hrvati in Slovenije, ki bodo pra ve v počastitev obleta kmečkih puntov v sam občini tudi zaključila, -n CELJE . Dnevi solidarnosti Od 28. maja do 10. juni- ja bodo po vsej Jugosla- viji DNEVI SOLIDARNO- STI Z NARODI INDOKI- NE. Zvezni koordinacijski odbor za pomoč narodom Indokine je v pozivu jugo- slovanski javnosti uteme- ljil potrebe po večji mate- rialni in moralni pomoči. To pot je akcija pomoči zelo konkretna in temelji na seznamu potrebnih predmetov, ki bodo lju- dem Indokine v največjo pomoč. V Celju se je na p>oziv odzvala tudi občinska konferenca SZDL, ki bo sklicala v teh dneh sesta- nek, na katerem bodo do- ločili konkretne ukrepe za pomoč narodom Indokine. Akcija v Celju bo v zna- menju moralne in mate- rialne pomoči. V prvi bo- do sodelovali predvsem mlajši predstavniki rodu, šole in šolska mladina, v drugi pa bodo potekali konkretni dogovori z de- lovnimi organizacijami, ki bodo prispevala svoj ma- terialni delež. s prvega srečanja sourednikov NT in RC. Pobuda uredništva NT in RC je naletela pri naših bral- cih in poslušalcih na dober sprejem. Prejšnji teden se je vabilu, da bi skupno urejevali vsebino NT in oblikovali ra- dijski program, odzvalo več zvestih in dolgoletnih sodelav- cev NT in RC. Sodelovati — to pomeni spremljati časnik, njegove uspehe in pomanj- kljivosti, napisati kdaj kak- šno kritično ali spodbudno pi- smo, prisluhniti radijskim od- dajam, predlagati spremem- be, novosti in ... Se cel kup je možnosti za tako sodelova- nje, ki je že na prvi seji ured- niškega sosveta dalo vsaj be- sedne sadove. No, res je, da jih moramo potrgati mi, v uredništvu, ki precej predlo- gov rade volje sprejemamo. In kaj so dejali naši sou- redniki: da bi morali več pi- sati o kmečki mladini, o soci- alnih problemih, o pridobit- vah, ki jih Kozjanci vendarle čutijo, ne samo o starih, am- I>ak tudi novih šolah, da bi nam tudi več humorja ne ško- dilo, da stanovanjski proble- mi kar sami silijo pero v ro- ke, da bi bilo krajevnih in- formacij lahko še več, tudi kakšni zdravniški nasveti ne bi škodili in ... Še marsikaj so nam izvirno p>onudiU v raz- mislek naši souredniki. Sklenili smo, da se bomo večkrat sestali. Pripravljenost je na obeh straneh. Zdaj bo zagotovo še večja, saj smo se domenili, da bodo vsi radi sodelovali kot souredniki in RC. Nekateri so se op' vičili, zato bo sedanji sourednikov začasen. Vo?\ nili ga bomo jeseni, ko se i- do drugega srečanja zagotc^ udeležili še tisti, ki so sedaj zadržani. Zaenkrat f naj velja — sodelujmo! di pisemce bomo radi pr^^;, li. Na našem srečanju so Urška Oroš, Marija HernJ Leopold Bevc, Majda Ko^ Angelca Piki, Janez Noj'^ Anica Korošec, Franc snik, Herman Muscc, P^j, movski Gusti, Dragica čič, Vida Delčnjak, Dol)fJ|., Franc, Jože Pavlin, Grosar, Miran Cokan in " tina Ivančlč. ^4 g» 20 — 31. maj 1973 NOVI TEDNIK —3. stran Ob ukinitvi šole v ORLI VASI >Ia zadnji seji žalske občin- >e skupščine so odborniki ^ravljali in sklepali tudi o ^gdvideni ukinitvi podruž- ?j(5ne šole v Orli vasi. ^^ zvezi s to točko dnevne- reda se je zataknilo že na ^em začetku, ko je odbor- jj^^Maks DRČA ob predlaga- ^^ dnevnega reda zasedanja j^upščine predlagal, da se ta dnevnega reda umakne jgr ob tej priliki prebral pe- ticijo, ki jo je podpisalo 364 občanov Orle vasi, Šentruper- ta, Topovelj in Tmave. Podružnično šolo v Orli var si obiskuje trideset otrok, ki imajo kombiniran ix>uk na nižji stopnji. Iz utemeljitve predloga ter iz izvajanj pred- stavnika Zavoda za šolstvo je bilo razvidno, da so ti otroci deležni manj kvalitetnega po- uka, saj imajo zaradi kombi- niranega p>ouka okrnjen pred- metnik, da o vseh ostalih te- žavali dela na šoli ne govo- rimo. Tu poučuje vse štiri razrede nižje stopnje en uči- telj, kar nedvomno povzroča mnoge težave. Ker je možno za otroke zagotoviti prevoz v le tri kilometre oddaljeni Prebold, (del pa tudi v Bra- slovče) kjer bodo vsi otroci z območja Orle vasi deležni veliko kvalitetnejšega pouka ob nič manjših naporLli ter ob zagotovljenem varstvu, so odborniki po obsežni razpravi z večino glasov sklenili, da se ta šola z novim šolskim le- tom ukine, otroci pa se pre- šolajo na matično šolo. Občane Orle vasi ter okoli- ških zaselkov je prav gotovo možno razumeti, da so se bo- rili za svojo šolo, saj je le-ta vrsto let bila osrednja insti- tucija dela in življenja na tem območju. Nekoliko težje pa jih je razumeti pri tem, da niso spoznali, da se s pre- šolanjem (ob zagotovljenem prevozu in varstvu — kar je bilo na skupiščini še zlasti i>o- udarjeno) njihovim otrokom nesporno obeta kvalitetnejši pouk, v mnogo boljših pogo- jih, kot jih imajo sedaj. Mi- mo t^a naj zpišemo še to, kar je dejal neki odbornik: V današnjem času si sredi Sa- vinjske doline res ne more- mo privoščiti šole s kombini- ranim poukom še zlasti ne, ko sta v neposredni bližini dve popolni osemletni šoli, z dobro kadrovsko zasedbo ter dobrimi pogoji za kvali- teten puk. Res je, da si je nekaj od- bornikov prizadevalo prepri- čati skupščino o tem, da naj šola ostane. Toda njihove ute- meljitve so se razblinile v trenutku, ko so bili osvetlje- ni argumenti, ki govore za to, da šolo ukinejo. Bilo je sli- šati tudi besede, da je bilo ob referendimiu in ob podalj- šanju le-t^a tudi občanom območja Orle vasi obljublje- no, da se bo šola adaptirala in s tem tudi ostala. Ni pa bilo dovolj glasno povedano tudi to, da je to bilo obljub- ljeno ob pogoju, da bo šte- vilo otrok v zadostni meri porastlo, kar pa se je ob anap lizi rojstev i>okazalo, da se ni in se tudi v prihodnjih le- tih ne bo. Moč strokovno ugotovljenih argumentov je prevagala in odborniki so sprejeli edini možni sklep. Ta je nedvomno samo v korist otrokom, ki bodo v bodoče v boljših po- gojih dosegali še večje uspe- he, sebi v korist in svojim staršem v veselje in ponos. premoŽenje Trinajst točk in najmanj dvakrat toliko sklepov. To je zunanja značilnost pote- ^ zadnje, 53. seje skui)šča- ae občine Celje, v petek, 2S. jnaja. V tem okviru pa se je fazvilo živahno in aktualno jelo, ki je dobilo v nekate- rih primerih večji, v drugih pa manjši odmev v razpravi. Sicer pa je tudi ta seja p>o- lazala, da število razprav- jjalcev ni merilo za aktual- nost problematike. Tako so na primer odborniki brez deba- te sprejeli poročilo predsed- nika inž. Dušana Bumika in načelni^ka oddelka za gospo- darstvo in družbene službe Rista Gajška o lanskih po- slovnih rezultatih v delovnih organizacijah ter o gospo- darjenju v prvih treh mese- cih letos. Zato pa je bilo dosti več pripomb in mnenj na nekatere druge pobude. Na seji so sprejeli finančni na- frt slclada za pospeševanje turiz- ma predlog sveta za družbeni plan in finance in po pripombi neta za kmetijstvo in gozdarstvo pa spremembo odloka o poseb- »em občinskem prometnem davku pd prometa proizvodov In od pla- čil za storitve. Po tej spremembi •K) ostalo zasebnim proizvajalcem »iiia in žganja za lastno potre- ko, torej neobdavčeno, 300 litrov »Ina na leto za člana gospodin- jstva, starega nad 16 let, po 10 litrov žganja za člana gospodinj- stva, starega nad 18 let in dolo- ločen odstotek kala. Odborniki so potrdili tudi pred- log slovenskiii občinskih skup- ščin o družbenem dogovoru za merila in pogoje, pod katerimi lahko občinske skupščine podpi- šejo obveznost oličanov, da so na javni poziv dolžni predložiti po- datke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. Razprava o delu inšpekcij- skih služb se je končala s priznanjem inšpektorjem za njihovo delo. Odborniki so sprejeli še vsa druga poroči- la. Tako tudi odlok o prepo- vedi gradnje in parcelizaoije južno od avto ceste, vendar tudi zahodno od Mariborske ceste. Sprejeli so tudi pobu- do za izdajo odloka o ustano- vitvi samoupravne stanovanj- ske skupnosti ter predloge o družbenem dogovoru za zdiruževanje sredstev za sta- novanjsko graditev. Ob sklepu so potrdili pro- gram dela izobraževalne skup- nosti v letošnjem letu. Med odbomiškimi vpraša- nji je presenetila pripomba in vprašanje hkrati, zaikaj že zdaj primanjkuje na ne- katerih predelih v višjih nad- stropjih pitne vode. MB VPRAŠANJI JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ FEDOR PIRKMAJER, V. D. DIREKTORJA »STVRIE« V lanskem letu je stekla na vsem celjskem območ- ju široka akcija saditve jagod po novem proizvod- nem načinu. Skoraj ni kraja, kjer bi ne bilo na- sadov pod črno folijo. Bli- ža se čas prvega pridelka. Kakšen bo ta pridelek le- tos? Bo upravičil pričako- vanja strokovnjakov, po- plačal naložbe investitor- jev? 2e lani se je govorilo o slabši kvaliteti sadik, menda tistih iz Prekmur- ja. Tudi izredno suha zi- ma z malo snega baje ute- gne negativno vplivati na donos. No, nasadi zdaj že nudijo možnost ocene pri- delka. KoUkšen utegne bi- ti, kako bo z odkupom, kako z obiranjem ob dej- stvu, da je to sadež, ki terja intenzivno obiranje, v kratkem času zorenja. Seveda bi bilo zanimivo vedeti, kolikšna bo odkup- na cena, če bo tega pri- ljubljenega sadeža tudi kaj za trg in po čem bo? JURE KRAŠOVEC Seja žalske skupščine Odborniki obeh zborov žal- ske občinske skupščine so na minuH seji posvetili precej časa obravnavi aktualne problematike s področja tr- govine, obrti, gostinstva in turizma. Poleg teh področij žalskega gospodarstva pa so spregovorili tudi še o prob- lematiki kulturno prosvetne ter telesno Aragojne dejavno- sti v občini. K poročilom, ki so bila od- bornikom s področja trgovi- ne, obrti gostinstva in turiz- ma posredovana že v naprej, so na seji predstavniki po- sameznih institucij dodali še dodatna pojasnila in dopol- nitve. TONE LAZNIK je go- voril o nekaterih vprašanjih razvoja trgovine, IVAN KU- HAR je pred odbornike raz- grnil problematiko čedalje hitreje razvijajočega se tu- ri-ama v občini, JOŽE RA- ZINGER pa je govoril o ne- katerih problemih s i>odroč- ja dela tržne inšpekcije. Na račim vse prepočasi raavijar joče se trgovine je bilo izre- čeno precej kritike, ki pa se je hkrati nanašala tudi na področje gostinstva. Odborni- ki so ugotovili, da obe ome- njeni področji v zadnjem ob- dobju nekaj let nista dosegli tistega, kar bi lahko in kar bi bilo potrebno. Asortknent v trgovini ni zadovoljiv, go- stinske usluge i>a so posa- mezni koristnifci primorani iskati tudi zunaj občine, saj v žalski občini ni ustreznega objekta, niti po funkciormlno- sti niti po reprezentančnosti, ki bi ustrezal potrebam po- sebnih priložnosti. Odborni- ki so bili enotni v tem, da brez ustrezno razvitega go- stinstva ni turizma! Obrt je nazadovala. Potre- be po tej dejavnosti so veli- ke. Odbornik STANKO Da LAR je predlagal, da naj bi se dosedanji svet za industri- jo in obrt razdružil v dva samostojna sveta, s čimer bi svet za obrt prav gotovo lah- ko boljše spremljal razvoj tega področja in nanj tudi vplival. Ker so odborniki smatrali, da je njegov pred- log utemeljen, so tako tudi sklenili. Tako bo v bodoče pri žalski občinski skupščini za področje obrti deloval sa- mostojen svet, katerega ak- tivno delo bo nedvomno bi- stveno vplivalo na hitrejši razvoj tudi tega področja. V zvezi z obravnavo pro- blematike s področja kulturno prostvetne in telesno vzgoj- ne dejavnosti so najprej spre- govoril FRIDERIK DOSED- LA, ADI VIDMAJER in JA- NEZ MEGLIC. Ugotovljeno Je bilo, da sta obe področji doživeli v minulih letih velik razmah, da pa je za še več- je rezultate na tem področju potrebno v bodoče zagotovi- ti tudi ustrezna materialna sredstva. BERNI STRMČNIK Celjski sindikati Občejugoslovanska akcija za postavitev spominskega doma borcev NOV in mladi- ne v Kumrovcu, za ureditev spominskega parka, dobiva vedno večjo podporo delov- nih ljudi. Kot vse občine v Jugoslaviji je tudi celjska ob- čina pred nedavnim ustanovi- la poseben koordinacijski od- bor 2» zbiranje prispevkov. Nosilec zbiranja prispevkov v delovnih organizacijah je v Celju sindikat. Celje naj bi zbralo 630.000 novih dinarjev, od tega več kot polovico za- posleni v gospodarskih in ostalih delovnih organizaci- jah. Da bi ta denar zbrali, so ugotovili, da bi bil delež Ce- lja dosežen, če bi vsak zapo- slen prispeval odstotek eno- mesečnega osebnega dohodka. No, minuli četrtek je ob- činski sindikalni svet na svoji seji ugotovil, da ima na vo- ljo 350.000 novih dninarjev za nakazilo na poseben žiro ra- čun. Kako je mogla akcija po delovnih organizacijah biti ta- ko hitro, tako učinkovito ure- sničena? Občinski sindikalni svet je imel v aprilu letos za okoli 458.000 dinarjev nerazporeje- nega denarja iz članarine, ki jo plačujejo člani sindikata. Takrat je občinski sindikalni plenum razpravljal o možno- sti, da bi predvideni prispe- vek za spominski dom v Kumrovcu črpali iz tega na- slova. Seveda pa tega občin- sko sindikalno vodstvo ni moglo storiti mimo sklepa sindikalnega članstva. Občin- ski sindikalni svet je zato ob- vestil vse sindikalne organiza- cije, da se same odločijo, kaj storiti z viškom iz članarine. Ena možnost je bila, ta je bi- la na prvem mestu ponuje- na, da nerazporejeno članari- no, ki organizacijam pripada, dobijo vrnjeno, ali pa da se odločijo, da jo namenijo za prispevek za gradnjo spomin- skega doma v Kumrovcu. Po- buda je uspela tako, da tega tudi najbolj optimistični predlagatelji niso pričakovali. Ko je minuli teden občinski sindikalni svet na svoji seji 0 zadevi razpravljal, je imel na voljo 119 pismenih poobla- stil, da se preostanek člana- rine Odvede za dom v Kum- rovcu v znesku, ki odgovarja 1 odstotnemu mesečnemu do- hodku zaposlenih. Med preo- stalimi 26 sindikalnimi orga- iiiaacjjaou, večin<»ua so to majhne organizacije, pa je ve- čina ustno in telefonično spo. ročila, da se strinjajo z odlo- čitvijo velike večine sindikal- nih osnovnih organizacij v Celju. Pristanek na tako obliko zbiranja prispevkov je bU pravcati referendum, saj so sindikalni odbori dobili pri- stanek od članstva, preden so o sklepu obvestili občinski sindikalni svet. Tako je akcija zbiranja pri- spevkov o delovnih organiza- cijah v Celju končana. Njena prednost je tudi v tem, da ne bo treba dodatnega dela za Izračimavanje odstotkov, da je 35 starih milijonov bilo mogoče odvesti na poseben žiro račun naenkrat, da gre za denar, ki je bil že zbran, da pa je kljub temu ob tej akciji bila izkazana visoka za- vest in solidarnost vseh čla- nov sindikata v celjski občini. Zdaj so na potezi še ostale organizacije, predvsem SZDL, mladina, da zberejo prispevke pri tistih občanih, ki z akcijo sindikata niso bili zajeti. Gre predvsem za obrtnike, kmeč- ko prebivalstvo, mladino, upokojence in dnige. 450jih bo pred vrati Uresničitev programa razširjanja ka- pacitet vpisa v celjske srednje šole je stekla. V gradnji je nova stavba šol- skega centra za blagovni promet, kar bo omogočilo, da se bodo izboljšali pogoji gostinske šole, ki se bo preselila v dosedanje prostore centra. Gradnja delavnice in učilnic v poklicni šoli za kovi7iarje in metalurge v Štorah bo izboljšala položaj učencev kovi- narske stroke. Izgradnja nove osnovne šole na Otoku bo povečala kapacitete Pedagoškega šolskega centra. V izde- lavi so načrti za novo tehniško šolo. Regija, še zlasti pa Celje vlagata že letos velika finančna sredstva za omi- Ijenje kritične situacije glede možnosti za nadaljevanje šolanja otrok iz regije. Celje daje letos več kot 7,000.000 N din za izgradnjo srednjih šol, ostale ob- čine regije pa 2,100.000. Vi ti napori pa bodo dali rezultat šele v prihodnjem letu. Možnosti vpi- sa v letošnjem letu pa so enako slabe kakor v preteklih. Pravzaprav še slab- še, saj bodo šole lahko sprejele manj novincev kakor lani. Vse srednje šole, tako poklicne, kakor tudi štiriletne bodo letos lahko vpisale okrog 1890 učencev. To pa predstavlja manj ka- kor 50 odstotkov razpoložljivih mest glede na število učencev, ki bodo pred- vidoma zaključili 8. razred osnovne šole. Vse kaže, da bodo »ozka grla« tudi letos Ekonomski šolski center. Šolski center za blagovni promet in Pedagoški šolski center. Pri teh se in- teres, ugotovljen na osnovi rezultatov službe za poklicno usmerjanje pri Za- vodu za zaposlovanje, in potreb, ki jih izražajo delovne organizacije naj- bolj razhaja od prostih sobot, ki jih imajo na razpolago šole. Tako se je rm primer za šolanje rm Ekonomskem šolskem centru odločilo 247 učencev, šola pa jih bo lahko sprejela le 180. Tudi šolski center za blagovni pro- met bo moral zopet odkloniti preko 200 učencev. Manjši interes so učen- ci izrazili za šolanje v gimnaziji, kjer se želi vpisati 133 učencev, prostora pa je za 210, in na pedagoški gimnaziji, kamor se bo predvidoma vpisalo 33 učencev, šola pa ima na razpolago 90 mest. Manjši interes od prostih mest je tudi v poklicnih šolah. Jasno je, da bo tu^i letos pov- praševanje preseglo ponudbo. Z dru- gimi besedami: tudi letos bodo celj- ske srednje šole odklanjale učence in dajale prednost učencem z odlič- nim in prav dobrim uspehom. S tem pa seveda ne bomo dosegli zahteve, da z vpisom najmanj 70 odstotkov učencev, ki so končali osnovno, v srednje šole, izboljšamo neugodno kadrovsko strukturo gospodarske re- gije. Danes imamo na primer v Ce- lju po popisu prebivalstva iz leta 1971 le 6,2 odstotka prebivalstva sta- rega nad 10 let s srednješolsko izo- zbrazbo, morali pa bi jih imeti 35 odstotkov. Takšno stanje pa vzbuja pe- simizem tudi glede izboljševanja višje- šolskega in visokošolskega kadra. Ce bi hoteli doseči 20-odstotni vpis v šole III. stopnje, potem bi moralo na- daljevati šolanje na višjih in visokih šolah vsaj 800 dijakov. Danes imamo pa rm. vseh šolah III. stopnje 645 slu- šateljev iz Celja. Takšna kapaciteta, kot jo imajo srednje šole v Celju sedaj, pa omogoča nadaljevanje šo- lanja okrog 490 abiturientom srednjih šol. MITJA PIPAN 4. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 31. maj 197;^ Pomenki v delovnih Icolektivih - Ferralit (5) »SEDEM PALIC ALI ENA . . « Žalski Ferralit, delovna or- ganizacija kovinsko-predelo- valne industrije, se v teh dneh pripravlja na referen- dum. Delovni kolektiv se je namreč odločil, da bo pristo- pil k novi asociaciji proiz- vodnje in trgovine, ki jo bo- do sestavljali še Kovinoteh- na. Klima in Libela. Seveda, če se bodo 14. junija delavci v vseh teh štirih organizaci- jah odločili za — združitev. V Ferralitu pravijo, da se bo- do. To samoupravno povezo- vanje gospKKiarstva v območ- ju in iskanja v uresničeva- nju ustavnih sprememb v po- djetju sta bili osrednji temi našega pomenka. V pogovoru so sodelovali Ervin Košir, predsednik poslovnega odbo- ra in vodja priprave dela, Da- nijel Kisovar, podpredsednik delavskega sveta in inštruk- tor učencev v gospodarstvu. Vili Stemad, sekretar ZK in delovodja v mehanični delav- nici. Drago Randl, predsednik delavskega sveta in vodja de- lovne enote strojni obrat, ter Tone Delak, direktor z izo- brazbo diplomiranega prav- nika. KAKO STE ZACELI Z LRES NICEVANJEM USTAVNIH DOPOLNIL? ERVIN KOŠIR: Pri nas smo se odločili samo s» eno TOZD, ker smo majhni in nismo želeli, da bi podjetja drobili. Toda dogovorili smo se, da se bomo povezali kot TOZD v večje sklope. DANIJEL KISOVAR: Pri nas je izredna zaokroženost tehnološkega procesa. Oe bi se odločili drugače, bi težko uravnavali razmerja med ob- rati, ki so že v preteklosti včasih kazali večjo usmerje- nost v komercialne p>osle, če- prav je šlo to na račun dru- gega obrata. Zato smo že v preteklosti delitev dohodkov po obratih prenesli na raven podjetja. Sedaj imamo obra- čunske enote. V duhu ustav- nih sprememb smo se odlo- čili za integracijo. Imeli smo več ponudb. Veste, za katero varianto smo se dogovorili in bomo referendum razpi- sali. VILI STERNAD: O integra- ciji smo razpravljali v okvi- ru vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Povedati moram, da je imel vsak obrat možnost ustanoviti TOZD, vendar te- ga nismo priporočali. V inte- graciji pa snio videli naše mesto. šE BOLJ KONKRETNO NAKAŽITE VAŠE ORGANI- ZIRANJE PO SPREJEMU USTAVNIH DOPOLNIL. TONE DELAK: Na sestan- ku ZK smo analizirali samo- upravljanje. Ugotovitve so bi- le ugodne za delo delavskega sveta in komisij. Samouprav- ni odnosi v delovnih enotah pa niso v redu- V enotah imamo svete enot in ti ne delajo dobro. Tudi za obve- ščanje nismo dali najboljše ocene. Zaradi tega smo zače- li izdajati časopis, interni bil- ten in ustanovili smo infor- mativne skupine. Glede inte- gracijske p>ovezave pa smo iskali partnerje na več stra- neh. DRAGO RANDL: Pred ustavnimi spremembami je delavski svet v glavnem od- ločal o gospKKiarski politiki tn gibanju gospodarstva. Seje niso bile slabo pripravljene. Toda gradivo so nekateri čla- ni delavskega sveta prebrali, drugi pa ne. Tudi obveščanje ni bilo dobro. Čeprav je res, da je od nainteresiranosti de- lavca precej odvisno, ali bo obveščen ali pa ne. Prenos vsebine sej DS v obrate res Di bil T redu. Včasih je bila celo osnovna informacija iz- krivljena, nekateri člani pa so se trudili. Bilo je že reče- no, da smo začeli izdajati Ferralit danes, interni bilten z vsemi glavnimi sklepi, na zadnji seji DS pa smo skleni- li v vsakem oddelku ustanovi- ti informativne skupine. Tu pričakujemo odprte informa- cije in tovariško izmenjavo mnenj o vsem. RAD BI, DA NADROBNEJE RAZLOŽITE VSEBINO IN ORGANIZACIJO DELA IN- FORMATIVNIH SKUPIN. VILI STERNAD: V podjet- ju bomo imeli 24 informativ- nih skupin. Sestavljalo jih bo od 12 do 15 delavcev, vodja skupine pa bo organizacijski vodja oziroma prvi nepo- sredno nadrejeni. Sestanki skupine bodo kratki, vodja bo pripravljen na razgovor, ker bo moral že prej poiskati vse potrebne informacije. Skupina se bo sestajala najmanj enkrat mesečno ali p>o potrebi. ALI SE VAM NE ZDI, DA OBSTAJA NEVARNOST OD- LOČUJOČEGA VPLIVA VO DIJ SKUPIN IN NJIHOVE POSTOPNE BIROKRATIZA- CIJE? DRAGO RANDL: Pot in- formacij bo šla z vrha na- vzdol. Vodja bo nadrobno infoiTniran tn politično uspo- sobljen. DANIJEL KISOVAR: Bo- jazni, da bi se vodje in- formativnih skupin birokra- tizirali, ni- Vodje bodo mo- rali poslušati in voditi raz- govor, povzeti rrmenja, kar bo omogočilo lažjo odloči- tev na seji delavskega sve- ta. Res pa je, da bomo mo- rali dobro politično delati in sprejeti čim več vodilnih v zvezo komunistov. Nedav- no smo dobili sedem novih članov zveze komunistov. DRAGO RANDL: Informa- tivne skupine bodo pomenile večjo povezanost z delavskim svetom, boljše sodelovanje med delavci v obratu in de- lavskem svetu. Delavci bodo bolj vključeni v neposredno življenje podjetja, saj bodo bolje obveščeni. Odločitev o napredku zahteva več razmiš- ljanja, sodelovanja. Vsak de- lavec naj misli o poteh raz- voja. Na seji delavskega sveta ne more biti vsakemu vse razumljivo, na sestanku skupine pa bo marsikaj la- žje razložiti. KAKŠNE NAIXX;E PA US- TANOVITEV INFORMATIV- NIH SKUPIN ZAHTEVA NA PODROČJU USPOSABLJA- NJA DELAVCEV? NI DOL- GO TEGA, KO STE V DE- LOVNIH KOLEKTIVIH POD- PISOVALI DRUŽBENE DO- GOVORE O IZOBRAŽEVA- NJU. VILI STERNAD: Lani smo organizirali tečaj za sa- moupravi j avce. DANIJEL KISOVAR: Delav- ci so resda premalo usix)so- bljeni. Veste, samoupravlja- nje je bilo včasih preveč formalno. Sedaj se stvari me- njajo. Ljudje bolj zasledu- jejo delo samoupravnih or- ganov, so kritični. Menim, p>a, da bi morale strokovne šole nameniti več časa sa- moupraivljavski vzgoji, zna- njem o bistvu samouprav- ljanja. Pri nas smo nekaj že poskušali in je bil lani en razred šolskega centra Bo- risa Kidriča iz Celja na seji našega delavskega sveta. — Vsak mesec imamo dan va- jencev in jih seznanjamo z delom v pčxijetju. Iskati pa bomo morali nove izobraže- valne oblike za samouprav- 1 javce. ERVIN KOŠIR: Nujno je kar največ usposabljanja in informiranja. Vodje informa- tivnih skupin morajo razu- meti razne izraze in aktu- alno problematiko. Delavec bo sam čutil posledice, če stvari ne bo razumel in če ne bo aktiven. Samouprav- ljanje zahteva aktivnost. — Vseh stvari pa delavec ne pozna, zato bodo morali biti vodje zelo usposobljeni. Tu- di v politični šoli. DANIJEL KISOVAR: V na- črtu imamo si>et tečaj za somoupravljavce in so kan- didati že izbrani. SAMI STE UGOTOVILI, DA SVETI PO DELOVNIH ENOTAH NE DELAJO DO BRO. INFORMATIVNE SKU- PINE BODO NAJBRŽ SPOD- BUDILE DELO SVETOV. — KAJ PA ŠE MISLITE STO- RITI ZA POŽIVITEV TEH OBLIK »SPODNJEGA« SA- MOUPRAVLJANJA V OBRA TIH? DRAGO RANDL: Sveti de- lovnih enot bi morali spre- govoriti o celotnem življenju in delu delavcev. Toda pre- malokrat se sestajajo. Samo nekajkrat na leto tn tudi samoinciativni niso. TONE DELAK: Mislim, da je problem v administraciji. Na nivoju podjetja imamo organ za pripravo gradiva, za pisanje tn piodobno. V obra- tu tega ni. DANIJEL KISOVAR: Ver- jetno je vzrok za premajhno dejavnost tudi slaba usposo- bljenost za delo, preskromno znanje. DRAGO RANDL: Predsedni- ki svetov so FKjvabljeni na se- jo delavskega sveta in ima- jo informacije, je pa prema- lo spodbude. VILI STERNAD: Z infor- mativnimi skupinami bo lažje. Delavci bodo zahtevali infor- macije, ukrepanje sveta. -— Vodje bodo čutili moralno dolžnost za dober stik s čla- ni skupine. DRAGO RANDL: Na prvih sestankih bo potrebno vzpo- staviti pot zaupanja. Medse- bojnega zaupanja. DANIJEL KISOVAR: V manjši skupini je to lažje. Delavec se sprosti. Pogumno bo lahko izrazil svoje mišlje- nje- Vsak član informatike skupine bo dobil točno in- formacijo, ne izkrivljeno. TONE DELAK: Menim, da so informativne skupine ve- lik korak naprej v raz^^oju samoupravljanja. Tudi delo svetov v enotah bo lažje. Z boljšo obveščenostjo tudi po- glabljamo samoupravljanje. PRED INTEGRACIJO STE. POVEJTE, KAJ VAM TA OD- LOČITEV POMENI? DRAGO RANDL: Ekonom- ski vidiki in uresničevanje razvojnih načrtov zahteva po- vezovanje gospodarstva. V grupaciji pričakujemo večje uspehe za vsakega delavca in za kolektiv. Vsakdo mora razmišljati tudi o bodočem kosu kruha in mi razmiš- ljamo. Zato se združujemo. VILI STERNAD: Mislim, da se gospodarstvo ne sme združevati samo anotraj ob- čine. Močnejši bomo. Sedem palic ne moreš zlomiti, eno pa lahko. DANIJEL KISOVAR: Na- še gospodarstvo je na pravi poti, ker se adružuje. Moč- nejši in gibčnejši bomo. ERVIN KOŠIR: Med rr- sticami se pojavljajo neainan- ke, toda pričakujemo prist- ne odnose znotraj združene- ga podjetja, jasen program dela tn primeren razvoj. — Sem optimist. TONE DELAK: Smo maj- hno podjetje in določenih služb ne moremo racionalno organizirati. Plasma in asor- timent proizvodnje bo na os- novi raziskav tržišča lažji. Dosegli bomo hitrejši razvoj in mislim, da je ta bodoča grupacija tudi za regijo po- membna. Ker je TOZD os- nova za obdavčitev, tudi ob- čina ne bo prizadeta, tako da je naša odločitev pravil- na. Proti savinjski progi raste nova livarna bronastih kovin- Ferralit gradi nov kompleks, ki bo končno združil sedaj razdeljeno podjetje na enem mestu. Maketa kaže optimi- stično pot razvoja Ferralita. Nekaj več kot 300-članski kolektiv bo letos predvidoma ustvaril okrog šest starii milijard dinarjev realizacije, Težave imajo, seveda. Z oli ratnimi sredstvi, zaradi pj manjkanja kadrov, zaradi blj kiranih cen. Tudi druge. S pa v Ferralitu prepričani da bo šlo. Priznanje zaslui zamisel o ustanovitvi interei nih skupin, spodbudo pa po litične organizacije v podj( tju, da bodo okrepile dd( svetov v delovnih enota! To šibko točko jim je po kazala tudi analiza sarnon pravnih odnosov. Predvsai pa je, poleg razvite športa in rekreativne aktivnosti, st delovanje s krajevnimi skup nostmi, odnosa do krvodi jalcev in tako dalje, važn Ferralitova odločitev, da s bo gospodarsko povezoval ii združeval. Prav to združe vanje na novih samouprav nih osnovah je ena izmed temeljnih sestavin sedanjih ustavnih sprememb. Besedilo: Jože Volfani Slike: Berni Strmčnik Edvin Košir Danijel Kisovar Tone Delak Drago Randl Vili Sternad Na osrednji proslavi Dneva mladosti žalske občine so podelili tudi 25 občinskih priznanj predsednikom, mentorjem in drugim mladincem, ki so prispevali k razmahu mladinske organizacije. Na sliki predsednik mladinskega aktiva Vransko Jože Manfred sprejema pri- znanje od Janeza Krofliča, predsednika občinske konference ZMS Žalec. Mladinski akti' na Vranskem je v tekmovanju »Naš klub 73« osvojil prvo mesto v Sloveniji, zato je pf'' znanje tudi zasluženo prejel. T. Tavča' Obisk iz Romunije o REKREACIJI Minuli petek je bila v Ce- lju na obisku romunska sin- dikalna delegacija, ki jo je vodil predsednik komisije za rekreacijo, oddih in klimat- sko zdravljenje pri Zvezi ro- munskih sindikatov TANASE KONSTANTIN. Delegacijo je v Celju spre- jel predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Ivan Kramer. V razgovorih se je beseda naprej vrtela okoli organizi- ranosti sindikata na ravni občine in v delovnih organi- zacijah, potem pa so prešU k bistvu namena visok^a obi- ska iz prijateljske socialistič- ne dežele. Ni naključje, da je bilo Celje vključeno v pro- gram obiska, saj od tu izvi- rajo mnoge pobude za dnev- no, tedensko in dopustniško rekreacijo delovnih ljudi. To- ne Goršič, ki je pri izgovo- rih sodeloval, je kot strokov- ni sodelavec za vprašanja re- kreacije mogel postreči z obi- hco podatkov in primerov o tem, kako je mogoče tudi brez velikih sredstev in nad- povprečn^a družbenega an- gažiranja razviti množično športno udejstvovanje med delovnimi ljudmi. Romimski gostje so mogli slišati in vi- deti marsikaj. Bili so začud^ ni, da je na področju rekre«! cije pri nas razvit zelo širc^ in pester obseg pobud, pre^h vsem pa to, da tovrstna ^ tivnost p>oteka samodejno ' kolektivih in med njimi, br^ čvrste organiziranosti od zg"" raj navzdol. O konkretnih oblikah reacijskega gibanja so se g"' stje mogli prepričati še v govoru v štorski železarni ^ pozneje v manj uradnem lu obiska, ki je iK>tekal Golteh, našem največje«!^ športno-rekreacijskem »re^i" šču. U. 20 — 31. ma| 1973 NOVI TEDNIK ~ 5. stran prva razstava dijaških domov v Celju v vitrini razstavljeni zlatarski izdelki, prosto stoječe orodje, po mizi razloženi in z veščo roko oblikovalca narejeni svečniki In servisi iz stekla in vezenine, vezenine ter še enkrat vezenine. Vse te predmete so z ljubeznijo napravili in predstavili dijaki, ki žive v dijaških domovih v celjski regiji. o razstavi dijakov, ki so jo jjj tem območju pripravili pr- vič in je svojstven prikaz nji- jjove izvenšolske dejavnosti, ^xno žal, govorili že v pre- teklem času. To pa zatega- delj, ker je razstava že podr- ta in smo še komaj nekaj mentoric ulovili za krajši raz- govor. Zal tudi zato, ker je razstava dijakov vzbudila manjšo pozornost kot je to zaslužila, predmeti sami pa so zgovorno pričali o njeni Icvaliteti. pobuda za razstavo je pri- gla iz vrst aktiva vzgojiteljev m aktiva ravnateljev ter je bi- ]a namenjena v počastitev Dneva mladosti- Kulturnemu večeru, ki so ga imeli dijaki v Narodnem domu, so tako pridružili še razstavo likovnih in ročnih del. V razstavi so sodelovali: Dom steklarske šole iz Rogaške Slatine, Kme- tijski izobraževalni center iz Medloga in Šentjurja, Dom rudarskega šolskega centra iz' Velenja, Dom Vere Šlandrove iz Celja ter Kajuhov dijaški^ dom in Dom Dušana Finžgar-' ja, oba tudi iz Celja. ■ Vsa razstavljena dela so; nastajala v okviru interesnih- dejavnosti v posameznih do-- OLGA MAROLTOVA, men torica v Kajuhovem domu v Celju movih, ki v zadnjem času po- svečajo estetski vzgoji poseb- no mesto. Razstavljeni pred- meti so plod estetskega obli- kovanja v teh dejavnostih, ob- enem pa tudi prikaz dela in ljubezni dijakov, ki so si v prostem času našli svojega konjička. Na razstavi dijakov celjskih domov so predstavili tudi rezultate DOMIADE, športnega srečanja mladine dijaških domov, zlasti zatega- delj, ker so med šestimi do- movi v Sloveniji osvojili pre- hodni pokal Zveae domske mladine. Srečali smo se tudi z nji- hovim Uteramim glasilom UTRINKI, ki so bili nevsilji- vo položeni na robove miz. Bežen pogled po njih je bil zanimiv zato, ker je njihova vsebina svojstvena. Izraža rav- notežje ali labilnost mladih, ko se odtrgani od pravega do- ma znajdejo naenkrat v dru- gem okolju. OLGA MAROLTOVA, pred- metna učiteljica in vzgojitelji- ca v Kajuhovem domu v Ce- lju, nam je dejala: »Poldrugo leto sem v službi v Celju in rada opravljam vzgojiteljsko službo. Postala sem mentori- ca deklet v Kajuhovem domu. Lansko leto so dekleta raz- stavljala kar doma, v domu samem. Od oktobra meseca pa so nastajali izdelki za to razstavo. Končale so aprila letos. Vodim dve skupini, kjer je 26 in 27 deklet. Najprej smo pričele s ple- tenjem, potem s šivanjem in končno smo se op>ogumile do vezenin. Kot ste videli, raz- stavljamo vezenine s križci, tkaničanje in gobeline. — Obenem vodim še šahovski krožek in so dekleta res do- segla velik uspeh, postale so republiške prvakinje. Prva mesta so dosegle: Darja Hle- bec, Marija Kranjc in Mira Prodnik.« Pri razdiranju panojev in miz smo srečah še mentorico v Kmetijskem izobraževalnem centru v Medlogu ANTONIJO SODJO in mentorico iz Kme- tijskega izobraževalnega cen- tra v Šentjurju TONICO RE- SMAN. Obe sta povedali, da so razstavljeni izdelki le del napravljenega ročnega dela, ki je nastajal pod pridnimi in spretnimi rokami njihovih deklet. Še temeljit pregled p>o raz- stavi, ki nam je približala de- lo in zanimanje domske mla- dine ter nam odprla skromen pogled v njihov svet — in že smo bili z mislimi in ča- som pri kraju. Prvih je osta- lo še veliko, zlasti pa tistih, ki se vrte okoli neskončnosti vbodov, uvezenih v prtove ve- zenin, iše več pa je bilo ti- stih, ki so govorile v prid di- jakom in njihovim mentor- jem, ki so se potrudili in v razstavljena dela, pa naj bo- do to vezenine ali i>a vijak, rudarskega stroja, vtkali lju- bezen do dela in obilico tru- ZBIRALNA AKCIJA RK Letos bo zbiralna akcija Rde- čega križa Slovenije v četrtek, 31. maja od 17. do 19. ure. Lani je Rdeči križ Slovenije zbral 120.000 kg blaga, letos pa se bo ta humana akcija nadalje- vala. Pomoči so potrebni zlasti otroci v nerazvitih področjih, ka- terim pride prav vsako oblačilo ali obutev. Oblačila, ki jih boste pripravili, oddajte aktivistom Rde- čega križa, ki se bodo oglasili pri vas v ČETRTEK, 31. MAJA OD 10. do 19. URE! NOV AVTO v Tovarni nogavic na Polzeli že dalj časa deluje tudi industrij- sko gasilsko društvo. Poleg čla- nov imajo desetino članic, ki se vsako leto udeležijo tudi občin- skih tekmovanj. Zaradi boljše po- žarne varnosti pa je tovarna pred kratkim kupila nov gasilski avto- mobil znamke IMV, ki je stal 65 tisoč din. Dobili so še nove gasilske obleke ter ostalo opre- mo. Avtomobil so »krstili« mi- nulo nedeljo dopoldne v tovarni. T. TAVČAR NAŠI DOPISNIKP KONDRAD SODIN Ni naključje, da bomo kot prvega dopisnika pred- stavili prav Konrada So- dina. Je eden najbolj zve- stih bralcev in sodelavcev našega lista. Vsa leta bur- no spremlja dogodke v svoji občini, zlasti na kul- turno-prosvetnem področ- ju. Konrad Sodin se je ro- dil leta 1908 v Stranicah kot sin malega kmeta v družini 10. otrok. Končal je učiteljišče in se kot mlad prosvetni delavec za- poslil na Pohorju. Kot vsestranski ljudski učitelj je kmalu postal šolski nadzornik v Mozirju in Šoštanju. Nikoli se ni us- trašil nobenega dela. Voj- na ga je zatekla v kamno- lomu, od koder je leta 1943 odšel v partizane. Op- ravljal je pomembne funk- cije: bil je politični akti- mst pri Okrajnem odboru OF, aktivist in obveščeva- lec pri centru za Koroško in štajersko — predvsem pa je bil pošten, predan borec za človeške pravice ter narodno zavest. Tudi po vojni (leta 1949) se je vrnil v rodni kraj in po- stal šolski upravitelj ter se vključil v družbeno po- litično sredino. Med dru- gim je bil 12 let občinski odbornik, dve mandatni dobi predsednik sveta za Šolstvo in kulturo pri Skupščini občine Slov. Konjice. V zadnjem času se ves posveča kulturno prosvetnemu delu kot predsednik Občinskega sveta ZKPO Slov. Konjice. Na vprašanje, zakaj se je odločil za pisanje v NT, je odgovoril, da je ču- til na tem področju neko praznino, ki jo poizkuša napolniti. Različni dogod- ki so ostajali nezabeleže- ni, hkrati pa potrebujejo delovni tudi tovrstno pri- znanje. Kaj čutite kot soustvar- jalec NT? »Čutim, da se jc NT približal ljudem, po- sebno v zadnjem času. ču- tim, da poizkuša utripati z dogodki na terenu, da nam predstavlja tudi pre- proste ljudi, ki imajo veli- kokrat treznešje poglede in kritično pošteno ožigo- sajo napake, ki se pojav- ljajo v naši stvarnosti«. Zamislil se je in nada- ljeval: »Morda bi bilo prav, če bi nekoliko več pisali o kmetu, o mladem kmetu. Le-ta potrebuje še več podpore, saj moramo biti veseli, da se nekateri mladi ponovno odločajo in ostajajo na kmetijah.t Kaj mislite o dopisniški mreži v občini Slov. Kon- jice? »Kljub temu, da ne- kaj dopisnikov poizkuša pomagati poklicno zadol- ženim novinarjem, menim, da bi bilo nujno potrebno to mrežo še razširiti. Hva- ležni smo novinarki Zden- ki Stoparjevi za vsa pri- zadevanja, vendar dobro vemo, da vsega ne bo zmogla sama. Morali ji bomo še veliko pomagati.« Tak je torej Konrad So- din, pravi ljudski učitelj, družbeno politični delavec, poštenjak od glave do nog — in dopisnik NT ter radia. S svojimi tehtnimi prispevki bo gotovo še dolgo bogatil strani našega lista. Karkoli napiše, na- piše predvsem iz čuta od- govornosti in vrednotenja vsega družbenega doga- janja svojega področja. ŠTEFAN ŽVIŽEJ turizem Na startu in cilju trim steze Na gričku v Liscah je tudi rusko kegljišče. Tistih, ki se razvedrijo ob podiranju kegljev, nikoli ne manjka. Zadaj strelski dom. Travnati in bližnji gozdm predel Na gričku v Liscah je postal pomembno celjsko rekreacijsko središče. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da se tod po zaslugi občin- skega sindikalnega sveta oziroma njegove komisije za šport in rekreacijo vsak dan zbira veliko ljudi, članov delovnih kolektivov in drugih. Ob sobotah in lepih sončnih nedeljah jih je tudi po več sto. Prostor Na gričku je po- stal najbolj obiskana celjska točka. Možnosti za sprostitev po delu je tu več. To niso samo sprehodi v hrib ali po gozdu, ob Savinji, marveč tudi druge naprave, ki vse bolj privabljajo in osvajajo. Trim steza, posebna tekaška proga, igrišče za igre z žc^o, na- mizni tenis, mini goK, rusko kegljišče, strelišča itd. Poleti bo aktualno kopanje v Savinji, že zlasti, ker je reka po zaslugi opuščenega dela v Zabukovioi bolj čista, kot je bila nekoč. Rekreacija, turizem, izletništvo, šport... so tu dobili izredno osnovo. Celjani so to možnost sprejeli. In prav to dejstvo narekuje, da bo treba tu še nekaj napraviti; da bo prostor Na gričku dobil popolnejšo vsebino, da bo pri- vabljal še več ljudi. V okvir teh nalog sodi cesta. Od konca strnjenega naselja v Liscah do Grička je slaba, makadamska. Strošek za asfaltno prevleko bd ne smel biti kamen spotike. In če smo že pri komunali, bi kazalo opozoriti na javno raz- svetljavo, ki pa navsezadnje ni tako nujna in na telefon- sko zvezo. Ta je potrebna. To so pokazali tudi nekateri dogodki zadnjih dni, ko so morali nujno iskati zdravni- kovo pomoč, ko so morali prei>eljati obiskovalca tudi v bolnišnico. Ker na tem predelu ni telefona, je kraj bolj oddaljen od mesta, kot v resnici je in kot bi lahko bil. Prostor Na gričku bo moral dobiti tudi primeren go- stinski obrat. Če so dosedanji upravniki ali zasebniki gostišče zapirali zaradi slabega obiska, potem zdaj ne mo- re biti več izgovoTOv, da Na gričku ni urejene gostilne. Ce ne v starih in zapuščenih ter propadajočih prostorih, bi lahko bife ali kaj podobnega uredili v strelskem domu. Sicer pa primer govori še o slabem posluhu celjskih go- stincev za odpiranje novih lokalov. Tu je zlata jama. Za- enkrat je neizkoriščena. Ob vseh pogojih, ki jih prostor Na gričku nudi že zdaj, j^ to tudi idealen kraj za dnevni ali poldnevni vikend. Ta okoliščina pa naj bi zbližala občinski sindikalni svet ter olepševalno in turistično društvo, da bd z združenimi močmi rešila še eno vprašanje. To tudi zategadelj, ker olepševalno društvo išče primeren prostor za te namene. Zdaj bi ga ne bilo treba več iskati. Prostor je tu. Prostor, ki je zanimiv v vseh letnih časih. Tudi pozimi! Skratka, prizadevanja občinskega sindikalnega sveta v Celju, da uredi okolje za razvedrilo delavcev, so že doslej v primeru prostora Na gričku, rodila lepe ressultate. Pot je zastavljena, ne pa končana. M. B. Otok za velike nagrade 25. maja so bila na dvori.šču pred stolpnicama v Trubarjevi 53 a in b v Celju v KS Otok tekmovanja za »red velike, srednje in male čokolade«. 46 mladih tekmovalcev se Je pomerilo v štirih disciplinah: v spretnostni vožnji s kolesi; v spretnostnem kotalks- nju; v namiznem tenisu ter v Štafetah. Mladi risarji pa so risal! z barvnimi kredami na asfalt. Pri risanju Je sodelovalo 20 otrok, ki so risali na temi Dan mladostj in Upor. Rezultati: KOLESARJENJE: 21 tekmovalcev do 10 let: 1. Dušan Konda 41,!>; 2. Mitja Sodja 46,0; 3. Miran Šeško 59,0. Nad 10 let: 1. Aci Udovc 36,0; 2. Robi Klakočer 36,9, 3. Miran Udovč 42.4. KOTALKANJE: 5 tekmovalcev: 1. Robi Klakočer 33,0; 2. Miran Seško 40.0; 3. Mitja Sodja 41,0. ŠTAFETA 4x150: 3 štafeie (iz stolpnic 53 a, 53 b in 55 a): 1. Natalija Šimonič, Mitja Sodja, Gregor Dojer in Dušan Konda. NAMIZNI TENIS: posamezniki — 15: 1. Drago Lešnik; 2. Brane Antič. Posameznice — 6: 1. Du.ška Male; 2. Lillka Pertinač; 3. Breda Kranjc. Moški pari — 6: 1. Rlhard Majcen In Miran Kranjc; 2. Edo Einspiler In Miran Udovč. 2enskl pari — 3: 1. Duška Male in Lilika Pertinač; 2. Urška Belcer In Breda Kranjc. Mešani pari — 4: 1. Urška Belcer in Miran Kranjc; 2. Duška Male In Drago Lešnik. Celotno tekmovanje Je organiziral svet mladih obeh stolpnic, pri realizaciji pa so pomagali tudi naSl starši. Vsem se zahva- ljujemo, še posebno pa tovarišem Dojerju, Cepinu, Fajsu, Antl- čevi, Kolarju, Belcerju, Smldu in Zupančiču. Tekmovalcem iskreno čestitamo; »velike« nagrade za svoje dosežke bodo prejeli na pri- reditvi Kaj znamo — kaj zmoremo, ki bo ▼ prvi polovici meseca Junija. Na tej prireditvi bodo podeljene tudi nagrade za t^mo- vanje v plezanju, t tekmovanju z zračno puško In spuščanja zma- jev. Otroška krajevna skupnost nam Je namreč namenila dve gu- galnicl, koš za košarko in dve plezali. Tekmovanje bomo iTvedli takoj, ko prejmemo te rekvizit«. Predsednica sveta mladih, UnSka Bdo« 6. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 31. maj 1975 Zgodba o ljudeh ob kamnu ponosni, neuklonljivi Pilštanjčan! — Tako je vzkliknil grof Engelbert. To je bil zadnji stavek iz drame o pilštanjski preteklosti, ki nosi naslov »Ob kamnu«. Delo je napisal M. Strašek že pred sedmimi leti, snov pa je delno povzel iz Golčevega romana »Trojno gorje«. Drama je bila posvečena obletnici hrva- ško-slovenskih kmečkih uporov, uprizorili pa so jo v soboto v Pilštanju. Današnja zgodba pa govori o ljudeh ob kamnu, se pravi o Pilštanjčanih, ki jim pomeni še stoječi pranger sredi trga simbol Pilštanja in njegove preteklosti. Zbirali so se na večer, ko Je že legala trda tema na kozyansko gričevje. Zbirali so se na trgu pred cekvijo, pod mogočno stoletno lipo, ob ka- teri stoji tudi stoletja star pranger, simbol pravice in krivice. Prihajali so utrujeni od dela v tovarnah in na po- lju. Utrujeni! A p>od roko je vsak stiskal zvezek, v kate- rega je zapisal njihov doma- čin in sosed Milenko Strašek dramo o pilštanjski preteklo- sti. Naredil je poskus, ki je bil pogojen iz avtorjevega mladostnega zaleta in želje dati nekaj svojim ljudem. Ker pa je z dvajsetimi leti dru- gače pisati dramo kot pesmi, v soboto nismo videU pred- stave, ki nam bi dala dra- matičnost, kakršno srečujemo ob Shakesi)earu, ampak zgod- bo, ki je spontano tekla, ki je nizala pred nas vrsto do- godkov, ki so dovolj zgovor- no pričali o nekem velikem zgodovinskem trenutku naše- ga kmečkega človeka. S tem namenom pa so se mladi na Pilštanju tudi lotili tega dela v upanju in trdni veri, da bo- do delu kos. Spontani aplav- zi gledalcev, ki so do zadnje- ga kotička napolnili trg, je to večkrat tisti sobotni večer potrdilo. Tako se je zbirala skupina mladih ljudi, ki prej niso ni- koli skupaj igrali, niti niso združeni v kakšno prosvetno aU celo dramsko društvo. Si- cer pa tudi nimajo ustrezne- ga prostora, kjer bi se lahko sestajali in vadiU. Ob slabem vremenu jim je na voljo le majhna sobica gasilskega do- ma v Lesičnem, to pa je tudi vse. Zato so vadili na pro- stem, v upanju, da jim mu- hasto vreme ne bi prekriža- lo načrtov, kajti čas jim je bil zelo skopo odmerjen. Toni Zakošek je mlad Pil- štanjčan, vodja bifeja v Le- sičnem. V drami je igral vlo- go grofa Engelberta. — Kaj ti pomeni ta zaui>a^ na vloga? — Vlogo sem si pravzaprav sam izbral. Zelo zahtevna je, zato pa mi veliko pomeni. Tudi zaradi njene »negativne« plati. Za učenje vloge sem imel zelo malo časa. Doma skoraj nič, samo na vajah. Vsi smo bili že presneto utrujeni, a smo zaupali drug v drugega. — Kako pa gledaš na sa- mega grofa? — Zdi se mi, da ni bil tak velik tiran. Imel pa je svojo voljo. Do netke mere je bil celo priljubljen. (Med pred- stavo je to bilo opaziti na obrazih ljudi). — Ti je celotna drama všeč? — Je. Zaradi tega, ker je zgoščena, ljudje poznajo vse- bino, kraj živi z delom. MIha Zakošek se je spo- prijel z režijo, čeprav še ni režiral tako velike predstave na prostem. Učitelj v Lesič- nem se je lotil dela, ki je poleg tega, da je težko, še nehvaležno. Delati je moral z igralsko neenotno skupino, tako da so bili v bistvu vsi začetniki. Toda njegov opti- mizem je vztrajno navdajal igralce, kar je rojevalo moč- no voljo in upanje v uspeh uprizoritve. — Zakaj si režiral to dra- mo? Tematsko nam je blizu. Pri- vlači. Pred leti smo že igrali Guzaja, a s povsem drugimi ljudmi. Ker ni bilo dovolj mladih, je igralstvo pri nas povsem zamrlo. Zdaj mladi spet prihajajo in vidimo po- goje za delo. Vsem pa manj- ka izobraženosti na tem ix>- dročju. V drami nastopa okrog trideset igralcev, ki so iz različnih krajev. Za vaje smo imeli na voljo pozne ve- černe ure. šli pa smo tudi v Videm ob ščavnici in smo gledali »Veliko Puntarijo« Bratka Krefta. Ob gledanju te predstave smo se tudi uči- H. — Kdo pa vam je dal de- nar za to uprizoritev? — šmarska kulturna skup- nost. Dobili smo 250 starih tisočakov. Ni veliko, a smo navajeni delati z minimalni mi sredstvi. Pomagala je tudi SZDL in krajevu- skupnost. Vseskozi sem i]j prepričan, da bo igra ust), la . ..! Anton Danijel Krofi je (jj ma iz Lesičnega. Po poklij; je strojni tehnik, dela pa ^ Planini. Komaj je vsak (jj ujel toliko časa, da je pr; šel na vajo. A prihajal je, \ drami je bil vodja uporni; kmetov — Pavel šterc. i predstavo si je pridobil pi| ljubljenost gledalcev- Prav u ko Kolarjeva Jožica, tudi j Lesičnega. Na prizorišču oko U prangerja sta bila par. Bflj je namreč Pavletova žaromet ka Ema — edina ženska i celi drami. Ko so ljudje prihajali j trg, je bil ta še svetal, posit z belim peskom. Klopi (d» ke, položene na betonske blo ke) so čakale na obiskoval« Pa ne dolgo. Kmalu je bi trg poln do zadnjega kotit' ka in verjetno se po osvo boditvi ni nabralo na Pilšta nju toliko avtomobilov h tisto soboto. Zagoreli so krs sovi. Prizorišče je oživelo ii kakšna opazka »iz občinstvai je vzbudila med ljudmi Ii kratek smeh, potem pa so vs spet prisluhnili k prangerju. Potem so zaploskali, dolge dolgo, dolgo. Kot prošnja a drugo leto ali pa morda št za letos. Ni pomembno. To da prošnja je bila. Besedilo in slikeii DRAGO MEDVH Miha Zakošek Jožica Kolar »Pavle Šterc« — vodja upornih kmetov, pojasnju.)e svojim tovarišem pomen upora. Nje-; gova beseda In igra je poieg Tonija Zakoška požela največ odobravanja med mnogimi^ gledalci. ŽALEC Minulo soboto so se v klubu družbenopolitičnih organizatij v 2alcu zbrali delegati mladinskih aktivov na občinskem zboru mla- dih samoupravljalcev. Uvodne besede v razpravo je najprej podal BRANKO POVŠE, sekretar Občinske konference ZMS 2alec, za njim pa sta o stališčih dveh iborov mladih samouprav- lja vcev, ki sta bila za posamezne panoge v SIP Šempeter in v To- varni nogavic na Polzeli, poro- čala še MARJAN KUZMAN In AGIM KASAZI. Veliko so govo- rili o problemih idejnopolitičnega Izobraževanja ter ob tem načeli tudi vprašanja strokovnega izo- braževanja in izpopolnjevanja. Zelo odkrito ter kritično so mladi spregovorili o uvajanju de- lavske kontrole v delovnih orga- nizacijah. Ugotovili so, da se te naloge v mnogih podjetjih pre- počasi uresničujejo. V z\-ezi s tem so načeli problematiko informi- ranja znotraj podjx"tij ter kritič- no ocenili prizadevan.Ja tudi na tem področju. Ugotovili .so. da so nekatere doslej razvite oblike informiranja postale pretoge, da bo potrebno več storiti pri usta- navljanju informativnih samo- upravnih delovnih skupin ter pre- ko njih zagotoviti neposredno in sprotno infoniiranj^' delavcev o vsem. kar se pomembnega dogaja v njihovi delovni skupnosti. Na zboru mladih samouprav- ljalcev pa je tekla beseda tudi o uresničevanju ustavnih dopol- nil, o problemih socialne dife- renciacije ter o čisto gospodar- skih vprašanjih, še zlasti pa o integrac'jah. Za zaključek samo še tole: predsednik občinske.ga sindikalne- ga sveta VENO SATLER, ki je pozočutim kot gost. To je zasluga vseh igralcev, režiserja, pa tudi moja ... Vloga ni lahka in mnogo smo se pogovarjali med vajami o celotnem delu. Takoj me je pritegnilo. Koli- ko vlog sem že igral? Ce za vsako leto štejem samo eno, jih je 27 ... Vsi skupaj ima- mo enako težnjo: dajati člo- veku kulturo! Bistvena je že- lja, da bi samo dajali in niče- sar sprejemali. Tega pred se- demindvajsetimi leti še ni- sem vedel. Zdaj vem in to me je priklenilo na oder ...« Cvetka Stoklas igra ženo, ki so ji moža »beli« križali. Do- minika ji je ime. Blazna je. Njena vloga je zelo težka. Po- sebno še zaradi tega, ker ji Je to prva takšna vloga. »Sama s seboj nisem zado- voljna! Mislim, da bi morala igrati bolj doživeto. Kljub te- žavnosti pa mi je vloga všeč. Zakaj? Ker nudi v svoji dra- matičnosti mnogo elementov, ki sestavljajo igro. To je vlo- ga, ki vleče ... Koliko časa porabim za igranje? Imeli smo 25 vaj po tri do štiri ure vsaka. Potem še učenje doma, da sem se naučila vlogo na pamet... Ne, to ni naporno! Kljub temu, da imam tremo pred poklicnim odrom, sem ga zelo vesela. Nudi mnogo boljše pogoje dela kot naš v Trnovljah ...« Marija Vrečko: »Pri »Zarji« sem že tri leta, v Vojniku šti- ri, pa tudi v »Zelezarju« sem sodelovala, pri predstavi »Dom Bernarde Albe«. V Remčevem delu igram Mari- jo, ženo kmeta Drejca. Vlogo bi rada še bolj poglojDila in sploh me bolj vlečejo drame kot pa komedije. Kakšen jo režiser? Štefan zelo dobro de- la. Nimam sploh nobenih pri- pomb. Dobro se razimemo, o delu, ki ga študiramo, se ve- liko pogovarjamo, analizira- mo. Potem delamo vsak po svojih zmožnostih.« Samo nekaj kratkih izjav podaja celotno sliko skupine mladih ljudi, ki jih odrske de- ske združujejo. Ob tem, da igrajo in s tem dajejo dru- gim ljudem kulturo, spreje- majo tudi sami. Sprejemajo nova spoznanja, ob vsakem novem delu nova spoznanja, tiste koščke naše vsakdanjo- sti, ki tudi njim pomagajo k zgradbi popolnejšega igralca (amaterja, ljubitelja, entuzia- sta, Don Kihota) in pa seve- da zahvalo gledalcev. Seveda pa bi ta lahko bila marsikdaj večja. Ob aplavzu, ki naj bi pomenilo poleg zahvale tudi večje razumevanje ... Besedilo in slike: DRAGO MEDVED Jože Zagoričnik Koncert v Taboru Da je zborovsko petje zlasti i deželi vedno bolj razšir- ao, so dokaz mnoge pevske rireditve in revije, ki zlasti zadri jem času pestri j o kul- imo življenje v posameznih lajih. Zlasti so razgibani v ilski občini, kjer se pevske irireditve že nekaj mesecev azaj vrstijo kar po tekočem taku. Lepo sodelujeta zbora iBraslovč in Letuša, slednji tio z zamejskimi pevci iz fcroške in reči je treba, da »za vse prireditve kar pre- »i zanimanja. Toda le malo je na deželi liorov, ki zmorejo pripraviti 'oj samostojni koncert, se "svi uro in pol programa, ^tna izjema so med dru- ^ tudi pevci iz Tabora v svinjski dolini. Tamkajšnji ^ki zbor »Ivan Cankar« ^ vodstvom Milana Lesjaka je v nedeljo pripravil samo- stojni koncert narodnih in umetnih pesmi. Ta zbor se je sicer na posameznih revi- jalnih nastopih celo v zamej- stvu že dostikrat izkazal, sa- mostojni koncert pa je imel prvikrat. To je vsekakor do- kaz, da je z vztrajnim delom tudi na deželi, kjer imajo manj časa za obiskovanje pevskih vaj, moč doseči do- kaj visoko stopnjo pevske kulture. Potrebna je le disci- plina s strani pevcev in se- veda dirigenta in te disciph- ne ter požrtvovalnosti tabor- skim pevcem gotovo ne manjka. Zbor ima lep zvok, zlasti basovsko polovico je treba FKJhvaliti, medtem ko bi bilo treba vrste tenorjev nekoliko osvežiti. Moramo zapisati, da je v vrstah taborskih pevcev precej mladih ljudi in so tu- di zaradi tega glasovi vseka- kor zli tej ši, kot sicer. Diri- gent stremi za naravnim to- nom, ki se ga ustvari najlaž- je s tem, da se neguje lep>o in ne preglasno forsirano petje. In Taborjani vsekakor lepo pojo. Morda bi bilo do- bro v prihodnje še več pK> zomosti p>osvetiti bolj smo- trnejšemu dihanju in s tem tudi frazi ran ju posameznih melodičnih linij. Tudi z izgo- vorjavo so imeli nekateri pre- cejšnje težave. Vsi pevci bi se morali vsekakor zavedati, da je sestavni del pesmi poleg melodije tudi besedilo, če- prav dostikrat ne pove toli- ko, kot glasba. Sicer pa je bila interpreta- cija pesmi v večini na pri- merni ravni, kar kaže na iz- delan niuzikalni čut dirigenta Milana Lesjaka, ki mu sicer glasba ne pomeni drugega, kot amatersko dejavnost, v kateri najde sprostitev in za- bavo. Kljub temu pa njegovi zborovodski prijemi dostikrat spominjajo že kar na profe- sionalno p>oznavanje tovrstne glasbene umetnosti. Zapis o koncertu ne bi bil popoln, če ne bi omenili še zaključ- ka, ko so skupaj z ženskim zborom iz Griž zapeli dve pesmi in tako potrdili sodelo- vanje, ki ni bilo zgolj enkrat- no. Tako veljajo vrlim tabor- skim pevcem in njihovemu dirigentu vse čestitke za ne- deljski koncert. Deloma ne- zasedena dvorana njihovega doma pa naj jim ne vzame poguma, da bi take koncerte prirejali še v prihodnje. E. GORŠIČ Vladka Vervegova in Marija Vrečko med vajo na odru. Dobra predstava je še enkrat potrdila upravičenost nastopa Trnoveljčanov na deskah SLG. Sodelovanje med »amateriz- mom« in poklicno hišo je dobro steklo, saj se je lani štorski »železar« z Mrtvim Kurentom prav tako dobro predstavil. Torej — 5 leta stara ideja !§tefana Žvižeja se je le uresni- čila, oder je postal odprt. ,^Kunejevči'\na turneji Slovenska pesem v Beethovnovi hali S spremljevalci smo ča- kali v gobelinski dvorani starega bonnskega magi- strata. Na vrsti je bil sprejem pri županu glav- nega mesta Zvezne republi- ke Nemčije. »Dober dan!« so bile pr- ve besede v našem jeziku in pozdrav, ki ga je Mic- hael Hitz naslovil na ce- ljske pevce. K temu pre- senečenju je prišel še na- smejan obraz in napetosti ter zadržanosti, ki je tako značilna za uradne spreje- me, je bilo konec. In po- tem je v uradnem poz- dravu in dobrodošlici obu- jal spomine na Jugoslavi- jo. »Vesel sem, da sem jo videl in vesel, da prihaja zdaj do takšnih izmenjav pevskih zborov in drugih. Želim vam, da bi imeli prijetne spomine na naše mesto. In ne pozabite, Bonn je demokratično me- sto!« Bonn, ki mu pravzaprav ni bila namenjena vloga glavnega mesta države, saj so Zahodni Nemci ra- čunali, da bo vprašanje Berlina kmalu rešeno, je člane komornega moškega zbora sprejel v resnici pri- srčno in z veliko pozorno- stjo. Tisti dan pa je bilo še nekaj prijetnih dogodkov. To ne velja samo za ogled mesta, marveč še zlasti za obisk velike Beethovnove hale. V koncertni dvorani se je oglasila slovenska pesem. »Ponosen sem, da smo zapeli tudi tu«, je potem. ko smo zapuščali veliko in moderno poslopje, dejal dirigent Egon Kunej. Toda, srečanja z Beet- hovnom še ni bilo konec. Obiskali smo še njegovo rojstno hišo in muzej v njej. Vrh tega smo se us- tavili pri njegovem spome- niku na prostranem trgu in si ogledali še nekatere druge znamenitosti lepega mesta. Slovo od Bonna in po- zornih gostiteljev je bilo težko. Bonn bo ostal v le- pem spominu. Pot proti Ntirnbergu nas je precej časa vodila po dolini ob Renu. Zvečer, v hotelu v Ntirn- bergu, je bil zadnji pevski nastop. To ni bil koncert, marveč samo petje po večerji, ki pa je pri neka- terih gostih vzbudilo ne samo odobravanje, mar- več tudi nič koliko vpra- šanj. »Ali lahko potujejo v Nemčijo, ali lahko govo- rite nemško . . .?« Dejstva so bila najboljši odgovor. Sicer pa so tudi ta vpra- šanja potrdila, kako po- membna je lahko pot ne- kega zbora v tujino, kako pomembna je lahko njego- va vloga pri zbliževanju med narodi, pri navezova- nju prijateljskih stikov. Komorni moški zbor jo sklenil svojo enotedenko turnejo v treh zahodnoev- ropskih državah. Na tej poti je potrdil svojo umet- niško kvaliteto, potrdil pa tudi veliko vlogo v nave- zovanju in utrjevanju pri- jateljstva med narodi. Bil je pomemben ambasador in tolmač politike miru in medsebojnega spoštovan ixja. M. B02ie člani komornega moškega zbora pred Beethovnovo halo v Bonna. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 31. maHfl^^ Vrtiljak CEUE Pravih i k v razpravo Na seji celjskega občinskega sidikalnega sveta so pretekli teden razpravljali o tem, kaio daleč je na območju Celja akcija za uvedbo delavske kontrole, ki poteka na pobudo in v sodelovanju organiza- cij sindikata in ZK. Ugotovili so, da so v nekaterih delovnih organi- zacijah storili že precej, v nekaterih seveda malo ali nič. Vendar pa so bile izkušnje najbolj agilnih na tem področju Izredno pomemb. ne pri obravnavi predloga »Pravilnika o organiziranju in delovanju delavske kontrole v fOZD«, S prvimi izkušnjami soočen osnutek je na seji doživel precej sprememb, predvsem pa so v osnutek vnesli vrsto novih predlogov Tako dopolnjen in deloma tudi popravljen osnutek bo te dni poslan t široko razpravo v sindikalne osnovne organizacije, v organizacije ZK, v organe delavskih svetov. Tu bo osnutek bržčas dobU še dodatne pripombe o tem, kako naj bi bila delavska kontrola v okvirnih črtah organizirana kaj naj bi bila vsebina njenega dela In kakšna učinkovitost naj ji bo določena. S predloženim pravilnikom v celjski občini sicer ne nameravajo dosledno poenotiti organov delavske kontrole, bo pa gotovo dobro- došel pripomoček za ustanavljanje teh organov tam, kjer doslej o tem vprašanju niso veliko razmišljali in sklepali. •—ec Vnovič poln uspeh Minulo soboto je bil na Dobrni zaključen štiridnevni sindikalni seminar, kakršnega sta občinski sindikalni svet Celje In delavska univerza organizirala že v začetku leta. Pravzaprav je drugi seminar bil organiziran na pobudo sindikalnih podružnic in delavskih svetov. To pa ravno zaradi velikega uspeha, ki ga je požel prvi seminar s okoli 70 udeleženci Ponovitev nI bila samo v tem, da je bil program enak prvemu, marveč tudi zaradi udeležbe. O" oU 60 slušateljev je vse štiri dni sledilo predavateljem, aktivno sodelovalo v razpravah in obravnavi konkretnih političnih in ekonomskih razmer v Celjski občini. k. ŠMARJb Naloge skupščine Danes, 31. V., so se v Šmarju pri Jelšah sestali odborniki In oba zbora občinske skupščine. Kot po navadi so tudi tokrat spre- jeli vrsto odlokov, od katerih ne kaže pozabiti na odloke sveta za šolstvo, piosveto In kulturo, sveta za zdravstvo in socialno varstvo, Fveta za urbanizem In druge. Na seji skupščine bodo pred- vidoma razpravljali in sklepali o odloku o občinskem proračunu, ki ga v preteklem obdobju zaradi objektivnih težav niso mogli sprejeti. Onitnili bi tudi odlok o ukrepih družbene kontrole cen ter odlok o srednjeročnem stanovanjskem pro.gramu občine za obdobje l[)Ti—19*6 Pred skupščino je bil razgrnjen načrt stano- vanjske graditve v letošnjem letu ter idejni načrt nadomestne ceste Vonarje—Rogaška Slatina. Stara cesta bo morala biti prestavljena zaradi zalitj.a večjega kompleksa zemljišč, kjer bo akumulacijsko jezero Vonarje -mst- CEUE Zvižej — Linhartova plaketa Ob sklepu srečanja amaterskih gledaliških odrov je bila prejš- njo soboto v Kočevju skupščina združenja gledaliških skupin Slo- venije, ki Je dala pomembno in visoko priznanje trnoveljski Zarji in njenemu predsedniKu ter režiserju Štefanu Žvižeju. Igralce Zarje so namreč izbrali za gostovanje na Koroškem onstran meje. Trnovel.ičanj se bodo koroškim Slovencem predstavili z delom Mihe Remca »Delavnica oblakov«. Gostovanje je predvi- deno v mesecu septen)bru, kraj pa bo določen po obisku pred- stavnikov Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in njihovem ogledu predstave 10. Junija v Vitanju. Drugo priznanje je dobil Štefan Žvižej. Prejel je namreč naj- višje družbeno priznanje na področju amaterskega gledališkega dela — Linhartovo plaketo. To odličje imajo štirje Celjani, poleg Štefana Zvižeja še Tone Zorko, Cveto Vernik in Franc Mirnik. Štefanu 2vižeju in trnoveljski Zarji tudi naše čestitke! ŽALEC Ihvo vodstvo KS Pretekli teden je v Žalcu zasedala skupščina Temeljne kulturne skupnosti, na kateri so analizirali delo v več kot dveletnem man- datnem obdobju. Ugotovili so, da so bile v tem času vse številne začetne težave učinltovito prebrodene In da je bilo široko razve- jano in vsestransko delo uspešno in učinkovito. Ob tej priliki so bili v skupščino iz\ oljčni novi člani, izvolili pa so tudi novo vodstvo. /a predsedniiia skupščine Temeljne kulturne skupnosti je bil Izvoljen ing. RAK LOJZE (dosedanji predsednik je bil Andi Gor- šek), za predsednika izvršnega odbora pa je biia izvoljena ROZIKA KOBALL (namesto dosedanje predsednice Brede Verstovšck). CEUE O visokem šolstvu Medohčiivski svet ZKS Celje organizira danes popoldne ob 15. url v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij v GledaUški ulici v Celju posvet o idejnopolitičnih vpra.šanjih razvoja visokega šol- stva v samoupravni socialistični družbi. Uvodne misli bo podal Marjan Ungar, predsednik komisije za idejna vprašanja pri »bčin- ■kem komiteju ZKS Šmarje pri Jelšah. Naše šole vsepovsod Tisti jutranji pogleci na osnovno šolo »Pranja Vrunča«« na Hudinji je nekaj posebnega. Sredi največjega šolskega botaničnega vrta v Jugoslaviji stoji veliko belo šolsko poslopje, katerega so zgradili leta 1959. Na takrat močvirnatem področju, kjer daleč naokoli ni bilo blokov in velikih trgovin, je zrasla šola. Šola za otroke Gaberja, Hudinje, Šmarjete, Škofje vasi, Tr- novelj in ostalih obrobnih manjših zaselkov. Mogočna stavba se je bohotila kot velika ladja sredi morja. Danes je drugače. Drevje je že skoraj zakrilo šolo, zakrili pa so jo tudi visoki moderni stanovanjski bloki in zasebne stanovanjske hiše, kar vse uokvirja in prepleta venec asfaltiranih cest z urejenimi pločniki, samopo- strežno trgovino, vzgojno varstveno ustanovo in ostalimi objekti, ki so potrebni za lepo urejeno sosesko nekega kraja. V našem primeru Hudinje v okviru Celja. Prišli smo zgodaj, pravzaprav takrat, ko je skozi širok vhod hitel roj otročadi, da bi si v naslednjih nekaj urah pridobil znanje. Veliko znanja, in tega na osnovni šoli »Pranja Vrunča« lahko dobijo vsi, ki so za to pri- pravljeni. Ravnatelj osnovne šole »Fran j o Vrtmč« Adi Marčlč nas je sprejel v sobi, kjer je polno cvetja, kot ga je polno okoli njihove šole. Tudi fo- telji, sicer malce stari, so ze- leni in tudi slika Avgusta La- vrenčiča na steni pripomore k prijetnemu, pomirjajočemu ozračju, primernemu za po- govor. Klepet o šoli, ki je v štirinajstih letih obstoja na- pravic vehk razvoj, šola, ki je s podružnično osnovno šo- lo na Ljubečni najmočnejša osnovna šola v celjski občini. Šola, katere ime poznajo po vsej Jugoslaviji, šola, ki jo poznajo delovne organizacije in starši, katerih otroci hodi- jo po znanje v njo. »Šolo smo zgradili za 700 do 800 učencev, danes pa jih je v njej že preko tisoč. Pro- stori so premajhni, da bi lah- ko celotno našo dejavnost razvijali tako, kot si želimo in kot moramo. Imamo 950 rednih učencev in 120 v še- stih varstvenih oddelkih, za prihodnje leto pa imamo vpi- sanih v prvi razred 140 malč- kov! Število otrok se stalna veča in se bo še večalo, saj soseska Hudinja še ni popol- noma zgrajena. Letos bodo začeli graditi devetdeseti sta- novanjski blok in kar pred- stavljajte si, kam bomo da- li vse otroke, ki bodo prišli s svojimi starši sem stano- vat.« In kako mislite problem rešiti? »V načrtu imamo, da bi morali nujno dograditi nov trakt. Ker pa so sredsta iz samoprispevka že razdeljena, si bomo morali pomagati dru- gače.« Kako? »Pogovarjali smo se s star- ši in učiteljskim zborom. Vsi do zadnjega so si enotni v tem, da bodo polovico sred- stev prispevali v takšni ali drugačni obliki sami, ostalo polovico pa bodo poskušali zbrati drugače. Odšli bomo tudi na prve razgovore k predsedniku Občinske skup- ščine Celje, kjer upamo, da bomo naleteli na raziimeva- nje.« Kaj boste pridobili z novim traktom? »Novo manjšo telovadnico, ker sedanja ne zadošča potre- bam. Poglejte: telovadnih ur imamo devetdeset, kapaciteta telovadnice pa je petdeset ur. Ostalih štirideset ur pretelo- vadijo v razredih, če je lepo vreme pa na igrišču. Prido- bili bi tudi tehnično delavni- co, dva varstvena oddelka, garderobe, pionirsko sobo tn prostor za zobno ambulanto, ki je zdaj urejena v gardero- bi sedanje telovadnice. Pro- blem je tudi s tehnično de- lavnico, saj smo v njej ure- dili jedilnico, ki pa tudi ne ustreza kapacitetam. Tako kuhamo 280 kosil, otroci pa morajo zaradi stiske s pro- stori jesti v petih izmenah.« Pa vendar ni vse tako črno, kot kaže tale uvod prijetnega pogovora z ravnateljem Adi- jem IVIarčičem. »V tem času, kar šola ob- staja, smo si uredili v Jugo- slaviji največji šolski botanič- ni vrt, ki obsega štiri hek- tarje. Vse smo napravili sa- mi. Močvirnat prostor smo zakrili z zemljo in počasi za- čeU saditi drevje in cvetje. Danes imamo v nsišem bota- ničnem vrtu preko 750 vrst različnega rastja iz Evrope, Azije, Amerike, V našem vrtu uspevajo sibirska smreka, hi- malajski bor, imamo celo Adenaurejevo vrtnico, ki jo je vzgojil sam nemški kancler in druge izjemne primerke. Celoten vrt urejujemo sami od tehničnega in učnega oseb- ja do otrok. Mi imamo pouk botanike v naravi in tako ot- roci najlaže spoznavajo rast- je, naravne pojave in ostalo. To je boljše od vsakega še tako odHčnega predavatelja,« In kolikšna je vrednost va- šega botaničnega vrta? »Pred petimi leti sta profe- sor Španring in docent profe- sor Ogrin z Biotehnične fa- kultete v Ljubljani ocenila vrt, ki naj bi bil vreden več kot 150 starih milijonov. Da- nes je ta vrednost seveda mnogo večja,« Imate cvetje samo za sebe? »Ne. Vsem ljubiteljem cvet- ja ga damo zastonj. S tem jih že zavežemo na neko de- lo, to je konkretno urejeva- nje vrtov. Z delovnimi orga- nizacijami, ki nam p>omagajo, damo njihovim članom cvet- je tudi zastonj. Pri nekaterih delovnih organizacijah smo z našim rastjem uredili njiho- ve nasade.« V tem času niste uredih sa- mo botaničnega vrta ... »Poleg manjših notranjih obnovitev smo zgradili tudi lep športni objekt. Še enki* pa naj poudarim, da delacj vse sami in z velikim raji mevanjem delovnih organi^ cij zlasti na našem področj staršev in učiteljskega zbor, Brez njih ne bi dosegli teg kar danes imamo.« Adi Marčič s spoštovanj« govori o 67-članskem kolekt vu, ki predano skrbi za au nje otrok in tudi izvenšolsfe delo. Na šoli delajo vsi u& tn interesni krožki, šolsii športno društvo pa je že štii leta najboljše v celjski oM ni. Na šoli imajo tudi dn odlična pevska zbora, izdaja jo svoj list »Mlada Hudinjat pionirski odred pa je pr« leti prejel tudi najvišje pr, znanje kipec »Kurirja Jovic« Tako vsako leto sodeluje) na srečanju tistih šol, ki s ta kipec osvojile. Pred dnei so se vrnili z letošnjega sn čanja, ki je bilo v Titovil Užicah tn Kragujevcu. »To je bilo odlično pripm Ijeno srečanje pionirjev i vse Jugoslavije. Otroci so n deli veliko raznih spomeij kov, ki govorijo o naši NOE To je najboljše, da otroci f dijo, kaj se je dogajalo in j( boljše od vsakega šolskep predavanja.« Adi Marčič je še govorili odličnem sodelovanju s sta:' ši, ki se vsi po vrsti zelo a nimajo za svoje otroke iJ jim tudi nudijo tisto, kart ■m šoli potrebujejo. Je še nel^ socialnih problemov, kot dvoj enih družin, starši so D delu v tujini, otroci v rejJ* rtvu, vendar se tudi to P* časi izboljšuje, kot se izb*'" šuje struktura prebivalst* na Hudinji. Po razgovoru v prijetni ^ bi nas je Adi Marčič popelj* v botanični vrt in z veli* ljubeznijo do cvetja razlag* kaj vse imajo. Poklical je vr narja, da nam je pripravil ^ pek rož. Za domov. Pt«^ nost, vredna zapisa. Odli<^ je bil zaradi tega lažji spoznanje, da smo bih v lektivu, ki je v štirinajstih ' Uh ogromno naredil. Škoda, ker nismo mogli ^ pisati vsega, ampak samo ^ co o delu na rieki dobro "j ganizirani šoli. To pa je nekaj. TONE VR^ ADI MARČIČ Pogled na osnovno šolo, ki ima v svoji okolici največji šolski botanični vrt v Jugoslavi V tako lepi šoli, kot Je hudinjska, malčkom res ni težko 20 — 31. maj 1973 NOVI TEDNIK— 9. stran Njihovo življenje je materinstvo MARTRNO^ Petindvajset že ne več brezskrbnih let ji je bilo, ko je v hiši na Pokojni- ku, sredi med bohorski- mi gozdovi, prvič zaveka- lo. Rodil se je sin, ki ima danes dvajset let, in po- tem Marija Klavžar ni imela več miru pred dro- bižem. Zadnji v dolgi vr- sti enajstih drobljancev §teje natanko tri leta in še brezskrbno caplja kot kužek po kuhinji in ne sprašuje, kdo mu bo dal kruh in kako bo ta kruh dobil. Zanj je vse jasno: mama bo dala. Enako me- nijo tudi ostali, šest šo- larčkov, ki dan za dnem ubira stopinje v dolino, v Kozje, nabirat znanje za neusmiljeno življenje, ki ga Marija dobro pozna. Na Pokojnik je prišla Marija iz dve uri odda- ljenega kraja in ni natan- ko vedela, kako bo izgle- dalo vse to, kar je stalo pred njo. Prelepo je bilo takrat, da bi si človek muči glavo še s takšnimi mislimi. In vendar je Ma- rija že poznala hudo. Do- sti ga je bilo v tistih rov- tih, odkoder je prišla, kjer jo je spoznal današ- nji mož, ki vsak dan od- haja na delo v Štore. Partizani so bili na njeni nekdanji domačiji stalen gost in Marija je prala perilo, ki ga nikoli ni zmanjkalo, že takrat je spoznala, kaj pomeni bo- riti se za nekaj, za boljše življenje in od takrat na- prej se skupaj s svojo malo vojsko spopada z vsem tistim, kar je brid- ko okusila že v mladosti. Enajst parov čevljev, us- nje je draga reč, ji je v marsikateri neprespani noči kradlo spanec. Enajst oblekic, enajst srajčic, vse po enajst, ji je rojilo po glavi, ko se je zvijala po njivicah in ozarah Po- kojnika v borbi za ljubi kruhek. Neredko se je zgodilo in se še dogaja, da so prišli iz peči še vroči hlebci kruha, ko so željne otroške oči že ugo- tavljale, komu krajec, pr- vi ali zadnji, in komu sre- dička. In prej, ko je mi- nilo dopoldne, sta dva hleba ' že končala v že- lodčkih. živelo se je sa- mo od moževe plače, pla- čati pa je bilo treba da- vek, kar trikrat po sedem starih tisočakov je bilo treba odrajtati državi. Kdo bo kupil hčerkici no- gavice? Premoženje ... Kdo bo kupil zvezke, svinčnike in vse ostalo? Razkošje ... Marija je tolkla njivice, gozd so opustošiU oče in bore malo pustili mladima dvema, in mašila usta drobnici, ki nikoli ne vpraša, koliko stane hle- bec kruha. Zdaj bo šlo na bolje. Prvi, ki je zavekal Mariji v naročje, je star dvajset let in Marija rada pove, da je le en sam bil rojen v bolnišnici, ostale je po- vila doma, brez zdravni- kov, brez strahu, z zaupa- njem v očeh, s tistim za- upanjem, ki je tem lju- dem v hribih luč v temi nenehne borbe. Zdaj bo res šlo na bo- lje, pomagali ji bodo, njej, bohorski martmici in možu železarju. Za to se splača živeti... MILENKO STRAŠEK CENE IN 2IVIN0RUCI Zgodba o predragih prašič- kih ni nič nova. Na njo pa velja opozoriti, ker se je po- novila ne le v pripovedi, am- pak tudi v stvarnosti, na ži- vinskih sejmih. Strokovno in statistično je dokazano, da se vzpon in zastoj prašičereje ponavljata v določenih ob- dobjih. V gospodarsko razvi- tejših državah navadno v šti- rih letih, pri nas pa tudi v dveh. Verjetno zato, ker so razlike med vzponom in na- zadovanjem pri nas veUko večje kot drugod. Primerjajmo podatke z bre- žiških sejmov! Novomeški ni- so tako natančni, ker cene ni- so navedene za kilogram, am- pak za cele prašičke, ki pa so lahko nekoliko večji ali manjši. Konec lanskega novembra so prodajali prašičke, stare do treh mesecev, po 14 din kg, starejše pa po 12 din. V decembru je cena rasla zelo počasi. Proti koncu letošnje- ga januarja so prodajali mla- de po 17 do 18 din kg, starej- še pa po 13,50 din. Tako zvi- šanje cen bi verjetno lahko imenovali še kar normalno ob bližajoči se pomladi. Toda ob začetku koledarske pomladi so bile cene prašičkov že ne- navadno visoke. Konec mar- ca so zahtevali aa kilogram mlajših že 25 din, starejših pa 13 do 14 din. Take cene so se obdržale še ves april, če- prav je ostalo neprodanih ve- hko več prašičev kot prej. Na zadnjem sejmu, ko so jih pri- peljali sicer zelo veliko — okrog 850 — jih več kot 300 ni zamenjalo lastnikov. A pro- dajalci so vzhc temu vztrajar U pri visokih cenah. Ponovile so se stvari, na ka- tere smo opozarjali že prejš- nja leta. Ce z ustreznim go- spodarjenjem ne bomo znaU preprečiti nazadovanja reje plemenskih svinj in pitancev, bo kmalu prišlo do tak^a pomanjkanja, da bodo cene visoko poskočile. Kadar rejci prašičev poznajo tak razvoj, ker so ga že večkrat doživeli, pa bi morali tudi sami bolje načrtovati. Morah bi račimati in predvidevati, kaj bo pri- neslo naslednje leto- Zaradi lastnih koristi. Krivdo za take razmere na trgu je sicer lahko valiti na druge. A kaj jim to koristi? Sicer lahko iztresejo svojo je- zo, a gospodarsko si tako ne bodo pomagali. Od dragih pujskov ne mo- re biti poceni pitancev. Cena prašička mora biti všteta v ceno prašiča. Odkupna cena bi morala biti zaradi tega vi- šja. A tudi pri prašičih, ki jih spitajo zase, bo več strclškov, kot če bi bila cena prašičkov le toUko višja, kot so porasle cene drugega blaga. Splošna rast cen vleče za sabo tudi cene prašičev in prašičkov. Prašički, stari do treh mesecev, p>a so zdaj go- tovo hudo predragi. To lahko sklepamo tudi po razliki med cenami mlajših in starejših prašičkov. V lanskem novem- bru je bila razlika le 2 din pri kg, v letošnjem aprilu pa že 11 din. Teh stvari ni moči urejati z nobenimi predpisi, če kme- tovalci ne bodo načrtneje go- spodarih. Za načrtne j še go- spodarjenje pa se morajo po- vezovati med sabo in dogo- varjati. Potrebna je ustrezna organizacija. Naše kmetijske organizacije — zadruge in kombinati — pokrivajo sko- raj vsa območja Slovenije. Formalno organiziranje kme- tov pa mora prerasti v go- spodarsko. Ctospodarstveniki v kmetij- skih organizacijah in ne poli- tiki bodo morali proučevati razmere na trgu in v proiz- vodnji ter svetovati, kaj pri- delovati in rediti na družbe- nih in zasebnih posestvih, da bi se izc^nili nestabilnosti in velikemu nihanju cen. JOŽE PETEK SOSED SOSEDU OBREKOVANJE JE HVALEŽNOST... Občani iz doline ob La- homnici se že dober teden vedno znova razveselijo, ko stopijo na cesto, ki je dva kilometra iz Laškega prekrita z asfaltom. Ve- čina stopi nanjo z občut- kom zadovoljstva in sa- mozavesti, češ, tudi moji tisočaki so v njej, delo mojih rok! Pa vendar ne vsi. Neka- teri so morali globoko po- žreti slino, da so splahne- li tolikanj besed nezaupa- nja, ki so ga nasuli po- žrtvovalnim občanom v režijskem odboru. Ce ima- jo kaj vesti, seveda. Najbolj pridnim zbira- teljem prispevkov so po- samezniki grenili ure brezplačnega tekanja in besedičenja od hiše do hi- še s podtikanji, češ, zato se tako ženeš, ker dobiš procente. Bolj odgovorno fimkci- jo je kdo v odboru imel, več so mu obesili jezični posamezniki, ki bodo zdaj najbrž , rekli, da jim as- falt zato ni všeč, ker je temnosiv in ne rumen. Pa so najgrše obrekljivo- sti navesili na predsedni- ka Jožeta Zabukovška. Segli so še nazaj, ko je za naselje v Lahomnem vodil odbor za napeljavo vodovoda. Takrat si je, tako so obrekovali, kupil iz prispevkov avto, zdaj pa iz denarja za cesto vi- kend prikoUco, ki je stala na njegovem dvorišču in je last podjetja BOR. Kakšno akcijo je moral voditi šele pred leti, ko si je i)otem zgradil hišo v Lahomnem, kjer mu strupeni jeziki za hvalež- nost obešajo takšne za lase privlečene neslanosti. —ček. NAŠI ZNANCI PIŠE: : TONE VRABLI ^TANKO ILORGER 2a leto 1955 je značilno, da '» bilo posebno važnih atlet- 'fcift prireditev, kot na primer ^opskega prvenstva in ^^irnpiade. »Bilo je suho leto,« '6 povedal Stanko. »To je bilo ^edolimpijsko leto in že na "^e^ tekmovanjih je bilo čutiti ^^mpijski duh. Vsakemu je ^Wečja čast sodelovati na ^}^rnpijskih igrah, temu zboru športnikov s celega sveta, kjer politične zadeve umaknejo ^^rtnim in fair borbam ter ^'^etkom ali nadaljevanju ^^dsebojnega prijateljstva.« je to bilo res takrat in Tuij bi bilo res tudi da- pa ne moremo še enkrat ^*^o žalostnega dogodka, ki ^je zgodil na lanskih olim- pskih igrah v Milnchnu. Pa- lčka se je vmešala v fair ijorbo ljudi, katerim je šport 'J^feZ^e. sodelovanje na olim- rhkih igrah pa največja čast, ki jo lahko doživi šport- nik v svoji karieri. Za po- štene športnike velja pravilo: na stezi ostra in brezkompro- misna borba, v privatnem živ- ljenju pa prijateljstvo ter spoštovanje. Vse to je sprem- ljalo in še spremlja Stanka Lorgerja, ki je v svoji bogati karieri dosegel vrsto odličnih rezultatov in uvrstitev, vmes pa so bila tudi razočaranja, kot so prisotni trni na lepih vrtnicah. »Poglejte, v tem suhem le- tu za atlete sem kljub temu doživel uspeh, ki ga ne bom nikoli jK)zabil. Kot sem že po- vedal, na svetovnem študent- skem prvenstvu leta 1953 v Dortmundu nisem zmagal, kljub temu da sem kmalu za- tem dokazal, da sem brez po- sebnega treninga sposoben premagati takratnega svetov- nega študentskega prvaka. Vendar to ni isto, kot zmaga- ti na svetovnem prvenstvu. To se mi je izpolnilo dve leti kasneje, leta 1955 na svetov- nem prvenstvu za študente v italijanskem mestu Torino. Zbrani so bili vsi najboljši zaprekaši sveta, ki so imeli status študenta in med njimi sem prvič okusil slast svetov- nega prvaka. V težkih borbah sem uspel in prvič postal sve- tovni študentski prvak. S tem uspehom sem tudi nekoliko pozabil na razočaranje, ki sem ga doživel dve leti pred tem.« Stanka poškodbe tudi v ti- stem suhem atletskem letu ni- so zapustile. Teden dni pred odhodom na Balkanske igre v Istambul, kjer bi moral bra- niti prejšnje leto prvič osvoje- ni naslov balkanskega prvaka, si je težje zvU nogo. Diagnoza Kje so časi? Preko lesenih ovir na poti proti cilju hiti skupina atletov. DrugI z desne je Stanko Lorger. Foto: Milan Božič zdravnikov v celjski bolnišni- ci je bila vse prej kot ohrab- rujoča. Na nogo je dobil mavčno oblogo s pripisom, da se naj vrne čez tri tedne po novo. V trenutku so bile Stankove že- lje po novem nastopu na Bal- kanskih igrah razbite in uni- čene. Kaj sedaj? Trenutni ob- up in razočaranje je kot ved- no do takrat premagal in trezno premislil. »čutil sem, da poškodba le ni tako huda, kot so mi to dokazovali v celjski bolnišni- ci. Njihovi diagnozi nisem mogel verjeti, kajti počutil sem se mnogo bolje. Pa tu- di na Balkanskih igrah bi rad nastopil in branil barve naše Jugoslavije. Bil sem pred di- lemo, kaj narediti. Odločil sem se. Doma sem si razre- za! mavčno oblogo in jo snel ter dva dni kasneje že odpo- toval na Balkanske igre. Po- čutil sem se dobro. In glej- te: uspelo mi je zmagati. Kljub temu da po tekmi nisem ču- til noge, je bilo zadovoljstvo nad drugim uspehom na ig- rah večje. Po vrnitvi v Celje sem normalno treniral in kot posebnost naj omenim, zma- goval na vseh mitingih po Ev- ropi. Takrat nisem poznal po- raza.« Lastnemu zaupanju v svojo moč se ima Stanko zahvaliti, da takrat ni bil ob sezono, ampak da je lahko dokazoval po vseh stadionih Evrope svo- je izjemne kvalitete. Ko smo ga poprašali po mi- tingu, ki je v tem letu ruipra- vU nanj najmočnejši vtis, se rti mogel odločitL Povsod je bilo lepo, vsak kraj je po svo- je zanimiv, vsaka zmaga v mednarodni konkurenci dra- gocen športnikov biser. Spom- nil pa se je mitinga, ki je bil naslednje leto v Grazu in kjer se je prvič srečal s kasnejšim svetovnim rekorderjem in dol- ga leta hudim tekmecem Mar- tinom Lauerjem. »Prvi skupni nastop v olim- pijskem letu se je končal z Lauerjevo zmago in to za eno desettnko. Že takrat sva po- stala izredna prijatelja, na ste- zi pa neizprosna tekmeca. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 31. maj 19^^ Bralci pišeja NAŠ ČASOPIS Naj pohvalim vaš časo- pis, ki je postal zdaj naš. Zelo lepo ste ga uredili in mislim, da se tudi kva- liteta dviga iz številke v šievilko. Zakaj sem se pravzaprav oglasila? Goto- vo se ne spominjate tiste- ga pisma iz lanskega leta, ko sem vam izrazila že- ljo, da za 8. marec obja- vite mojo pesem, da sem stara 15 let, da imam 52 pesmi, da ml je ime Lidi in da sem z Ostrožnega. Zopet upam, da ne boste zavrnili moje prošnje za objavo pesmi. Danes imam 16 let in 74 pesmi. Ko ste mi pesem objavili, ste pri- dali, da naj pišem tisto, kar resnično čutim. Le bodite prepričani — pišem lahko samo tako. In tu Je zdaj moja pesem: Vojaki pomenijo vojno Roke pa prijateljstvo. Bolje vojna in vojaki Eno leto težkih borb kot pa prijateljstvo brez rok Lilije pomenijo življenje in ljubezen In veselje v sončnem jutru Denar pa razpad. In vendar najdejo se taki Jasni so kot beli dan A imajo raj razpad, kot pa lilije sredi trat. Lidija ŽUSEM IN NJE- GOV PISMONOŠA Pri nas na Žusmu ozi- roma v Loki pri Žusmu imamo poiito. V njej dela zek) požrtvovalna poštna uslužbenka Fanika Drame, imamo pa tudi pismonošo Jožeta, kateremu so od leta 1966 oddeljena za do- stavljanje pošte naselja Dobrine, Hrastje in Žus- ma. In to vsaki drugi dan trikrat tedensko. Hrastje ima celo nabiralnik. Pri tem me pa moti to, da odgovorni pismonoša ne opravlja vestno svoje služ- be. Pošto pripelje samo do šole Dobrina in tam jo razdeli otrokom, celo priporočeno pismo deli otrokom, kar bi sploh ne smel storiti in ga celo štirinajst dni ni po teh naseljih. Otroci pozabijo pošto v torbah ali kako drugače, niso pa za to plačani, zato dobivamo pošto velikokrat prepozno in kaj važnega raztrgano. Ta kraj je oddaljen od ■pošte eno uro. Naš po- štar pa je zato plačan, da nam dostavlja pošto, saj se vozi z mopedom. Spra- šujem se, zakaj nas tako zapostavlja, saj si ga ven- dar želimo. Zato si vsi iz obronka Žusma prav iz srca želimo, da bi nas v bodoče bolj vestno obi- skoval in nas seznanjal z novicami doma in p>o svetu. Sad je poštar ven- dar naš in pri vsaki hiši je dobrodošel gost. F. T., Zusem ŠE STARI MLINI ROPOČEJO Ker sem vaša stalna naročnica in bralka NT, pa čeprav mi niste na vašo obljubo poslali Sto- letne pratike, vam ne za- merim. Zadovoljna sem, ker je v njem veliko za- nimivega branja. Skratka, zelo mi je všeč. Rada bi pa nekaj predlagala. Ob cesti proti Jurklo- štru pod vasjo Brodnice živi mlinar Janez Zupane, ki je star okoli 90 let. V pogovoru mi je rekel, da še vedno melje žito, pa ne zaradi zaslužka, da je v svoj mlin tako rekoč zaljubljen. V mladih le- tih je bil v tujini. Delal je tudi nove harmonike, popravljal stare, igral po gostijah, ker je znal iz- vabljati iz svoje harmo- nike prelepe viže. Na njegovi hiši, ki je bila med okupacijo pož- gana, je vgrajena spomin- ska plošča padlemu parti- zanu, borcu Keršetu. Ve- liko je tudi pomagal par- tizanom, ki so se borili v dolini Gračnice in tam okoli, pa ne samo Janez, cela njegova družina. Pa ne mislite, da sem s tem, kar sem napisala, pove- dala vse. Pošljite enega od novinarjev, mogoče Draga Medveda ali Jureta Krašovca, pa mu ne bo žal. Ker ima kljub starosti zelo dober spomin, bi lahko mnogo napisali, kar vam bo pripovedoval. V NT bo cela stran sa- mih zanimivih stvari, ki jih še nismo brali. Prav take zanimivosti pa mi bralci še s posebnim užit- kom beremo. Izrazil je željo, da bo prav vesel, če ga obiščete. Fanika Klepej Dol pri Hrastniku ODCK)VOR: Draga Fa- nika, hvala za predlog. Se bomo domenili. Oglasite se .še. Pratiko pa dobite! POZABLJENI Ako boste hoteli obja- viti, se še jaz malo ogla- sim v rubriki Pisma bralcev, ker se že toliko piše o krajih Kozjanske- ga. Rad bi nekaj napisal o kraju, ki se imenuje Log pri Rogatcu. Je res siromašen kraj. Ko prideš v Dobovec pri Rogatcu, se obrneš po stranski ce- sti levo in zagledaš veči- noma same kamnolome, zato je tukaj kamnit kraj. Hiše so raztepene po hri- bih, ceste ni nobene, po- sebno v spodnjem Logu, v gornjem je cesta, ki so si jo občani sami napra- vili. Kar pridelamo, mo- ramo vse v koših znositi, posebno hlevski gnoj, dr- va pa na ramah, zato tr- pijo hrbtenice. To je hu- do trpljenje. Za ta kraj se nihče ne zanima. Ni ga, da bi obiskal občane in povprašal o zgodovini in preteklosti. Tukaj je ne- kaj starih občanov nad 70 let, ki bi znali pove- dati veliko zanimivosti Loga. Kakor sem omenil, so tukaj stari zapuščeni kamnolomi, v katerih je bil pred 150 leti in do leta 1959 ta kamen kruh Prvega srečanja s souredniki so se udeležili tudi nekateri člani izdajatelj- skega sveta NT in RC. Na sliki v ospredju Jožq Jan in Jože Gojtan. . in življenje tukajšnjih delavcev in njihovih dru- žin, ki so se mučili v kamnolomih kot kamno- seki od jutra do večera in še ponoči pri petro- lejkah. Delati so morali za privatne obrtnike, ki pa so bili slabi plačniki. Saj si lahko vsak pred- stavlja, da kamnoseško delo brusov in industrij- skih kamnov za tovarne ni bilo lahko, predvsem pa škodljivo zaradi sili- koze, ki je povzročila smrt mnogim ljudem že pri 40 letih. Ko je po dru- gi vojni nastalo podjetje Kambi-us in to leta 1947, je še dalo zaslužek v teh kamnolomih do leta 1959. Potem je pa zdravniška služba prepovedala to kamnoseško delo zaradi zaprašenja pljuč (siliko- ze), ki so jo delavci po- gosto dobili. Zato je mo- ralo biti podjetje likvidi- rano in so ostali kamno- lomi zapuščeni. Delavce, ki smo bili zaposleni, je prevzelo Splošno gradbe- no podjetje v Rogaški Slatini in tudi ves inven- tar in tako smo se raz- tepli na vse strani. Pri gradbenem podjetju smo bili pomožni delavci, če- ravno smo imeli spriče- vala KV. Ker nas je bilo precej starejših in bol- nih, smo se odločili za invalidsko pokojnino. Za- radi tega je tukaj pre- cej upokojencev, ki smo se borili za kruh za svoje družine s kamnoseškim delom. Sedaj smo pa či- sto pozabljeni. Kakor se piše po časopisih, podje- tja povabijo svoje upoko- jence na kozarček vina in še kakšne nagrade preje- majo, na nas se pa ne spomnijo več. Splošno gradbeno podjetje se ne zmeni več, čeravno smo njegovi. Pozabljenei smo. IVAN KOBALE RADA BI DELO Najprej vas prav lepo pozdravljam. Sedaj se vam že v tretje oglašam s prošnjo za sprejem na delo. Mislim, da je naj- bolje, da se večkrat ogla- sim in mislim, da se bo enkrat le našlo prosto de- lovno mesto tudi za me- ne. Sem delavka v gostin- ski stroki (natakarica), a zaradi predolgega delov- nega časa se želim pre- staviti. Seveda bi se naj- raje prestavila v vaš ko- lektiv in čakam v upa- nju, da se mi bo enkrat sreča naklonila. Stara sem 21 let, doma imam še več bratov in sester, ki niso zaposleni in še ho- dijo v šolo. Zato bi rada, da lahko hodim domov in še malo pomagam materi, ki je že stara in onemo- gla, očeta pa že dolgo ni- mamo. Mati je upokojen- ka. Doma imamo samo hišo in vrt. Danes sem malo bolje opisala moje probleme. In v upanju, da se mi vsaj v tretje po- sreči, se vam že vnaprej prav lepo zahval j vijem. O. M. Migojnice ODGOVOR: Žal, ampak pri nas nič ne bo. Malo povprašajte po kolekti- vih, saj delovne sile t Žalcu in Celju zelo pri- manjkuje. NEVZGOJENX)ST MED NAMI Pogovor o vzgoji je ve- dno aktualen in nikoli dorečen. Tudi najboljša vzgoja je za otroka ko- maj dobra, pravijo.. Za dobro vzgajanje pa mo- rajo biti starši in peda- goški delavci že kar ume- tniki. Najbrž se ne moti- jo tisti, ki trdijo, da člo- vekov značaj ni takšen, kot smo ga v mladosti učili, da naj bo, ampak je sestavljen iz tega, kar je sprejemal iz svojega okolja doma in drugod in potem pozabil. Vzgaja- ti je torej treba pred- vsem z lepim zgledom in ne pozabimo, da otroci že zelo zgodaj oblikujejo svoj značaj. Tu ne bom navajal, ka- ko se mladina ne bi sme- la obnašati na cesti, v PIŠE: MANICA ŠKETA (1 Akademski pevski zbor APZ Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt sta se odpravili na dvomesečno turnejo po ZDA. Na postajo smo prišli vsi še prezgodaj, z ogromno pr- tljage in kupom občutkov. Že vnaprej so nas opozarjali na disciplino in napor. Določili smo tudi disciplinsko komisijo, ki je skrbela za red. Predvsem nismo smeli zamujati. Pet minut tole- rance, potem pa za vsako zamujeno minuto en do- lar. Besedni in fizični obračuni med posamezniki in skupinama so bili prepovedani. Še zadnji zvoki poslovilne pesmi, ki so nam jo zaipeli bruci, mahanje v slovo domačim in vlak nas je popeljal proti Luxemburgu. Tu smo prvič pre- maknili ure za eno uro naprej. Naslednji dan smo se po ogledu Luxemburga vkrcali na letalo island- ske družbe Loftleiotir. Za mnoge izmed nas je bilo to prvo potovanje z letalom. Referenti za smeh so že pričeli z delom: »Nekoč sem poznal nekoga, ki se je peljal z avionom .. .« Vendar je bilo še nekaj časa precej tiho. Vzlete- li smo. stevardese so nam postregle s sokovi in whiskyjem in kmalu se je oglasila pesem. Proti večeru smo prileteli nad Island. Bil je tak veter, da smo pristali le na enem kolesu in nas je kar neslo proti letališki zgradbi. Do Reykjavika smo se peljali z avtobusom. Gore imajo obliko ognjenikov, med črno in rdečo lavo pa poganja mah. Mlajša lava se imenuje ha-ha. Tu in tam se zablešči jezerce ali morski zaliv, nad katerim se spreletavajo jate ptic. Peljali smo se mimo ameri- škega o.oorišča, potem pa kmalu naleteli na prve islandske hišice. V glavnem so enonadstropne in imajo živobarvne strehe: rumene, rdeče, zelene, modre, kar lepo poživlja sivkasto pokrajino. Island- ci so zelo gostoljubni in p>ošteni in tam nihče ne, zaklepa vrat in nihče ne krade. Opoziorili so nas,.^ da je koncertna publika zelo zahtevna in zadržana.; Naslednji dan smo si v hotelu ogledali zanimivi film o Islandu in njegovih prebivalcih ter se od-1 peljali na ogled zimskega vrta in gejzirov. C^steJ na Islandu so zelo dobre in poceni. Trdo lavo iz- • ■ravnajo in polijejo z asfaltom, pa nastane čudovi-^ ta cesta, z nekoliko grobo površino, tako da ne I potrebujejo niti zimskih gum, niti verig. = Lava, povsod lava — pokrajina, ki spominja.' na našo predstavo o Luni. Peljali smo se mimo- doline, po kateri so se ameriški vesoljci vadili za' hojo po Lunini površini. Pozneje je Armstro.ng iz- ; javil, da je na Luni res dolina, ki ga je spominja-^ la na Island, le da je bila tista laže prehodna, j V pokritem zimskem vrtu smo našli prav vse: j sredi mrzlega Islanda so zorele limone in pvoma-^ ranče in cveteli tulipani. Po stojnicah so prodajali | okrasne izdelke iz lave in oblačila iz slovite mehke 5 islandske volne. I Prvo srečanje z gejzirom nas je vse preseneti-j lo. Zbrali smo se okrog vročega vrelca in čisto po-' zabili na veter. Ko je leta spremenil smer, smo j bili v trenutku vsi mokri in smo med smehom zbe- j žali v avtobuse. Potem smo čakali, da se bo gej-j zir znova zbudil in pričel bruhati. Včasih je tre- j ba čakati tudi celo uro. Islandci pa so iznajdljivi: i v odprtino gejzira vržejo košček mila in čez nekaj; minut začne voda vrebi in vrveti in gejzir se znova? pojavi v vsej svoji lepoti. Včasih pa se tudi pre- • stavi. V bližini je opuščena hiša, kjer je sredi] noči nekoč vdrl gejzir naravnost v spalnico. Vlaka' na Islandu nimajo, pač pa smo srečali precej jez- i decev na ponijih. Islandci so poznani kot mirni \ ljudje, ki jih zlepa nič ne preseneti. Okrog hodijo! t glavnem v pelerinah, saj se vreme približno vsa-', kih deset minut spremeni. Silen srežni vihar se kar naenkrat poleže in že toplo sije sonoe, nato pa spet dež, pa veter, pa sonce . . . Sredi zime smo naleteli na veliko število odprtih zimskih bazenov (meni se voda v njih sploh ni zdela topla). Island- ci so v njih vidno uživali in se kar mokri in v ko- palkah sprehajali ob bazenu. Mi na .smo še v top- lih zimskih plaščih zimrzovali! Na prvi koncert, ki je bil ob pol devetih zve- čer, so prišli v glavnem starejši ljudje, na druge- ga opolnoči, ki je trajal do pol dveh ponoči, pa mladina. Na koncert je prišel tudi islandski pred- sednik z družino. To sta bila naša prva koncerta na turneji in vsi.smo se potrudili, da bi ogreli »hladne« Island- ce. Bili pa so vse kaj drugega kot hladni. 2e po prvih točkah sporeda smo začutili stik z občinst- vom in ko se aplavz kar ni polegel, smo nekaj točk še ponovili. Naslednji večer smo zaman čakali na avion. Za- radi okvare ni vzletel iz Luxemburga, na avionu, ki je pristal naslednji dan, pa je bilo prostih le š§ 40 sedežev. Pa ostalih 37 članov skupine? Mudilo se nam je naprej,« saj smo imeli že napovedan koncert za Slovence v Chicagu. Islandska letalska družba se je zelo p>otrudila — vsem potnikom, 'ki bi nam odstopili svoje sedeže in pot preložili za en dan, je nudila brezplačno vse hotelske uslu- ge. Drug za drugim so nam prijazni potniki odsto- pali sedeže, mi pa smo med čakanjem izvedli na letališču skoraj ves program. Enkrat pevci, potem folklora . .. Ponoči okrog treh smo že odleteli pro- ti New Yorku, Ameriki naproti. (nadaljevanje prihodnjih), st. 20 — 31. maf 1973^ stran 11 avtobusih, v lokalih itd., če jih morda tega doma in v šoli nismo znali na- učiti. Omenil pa bi rad nekaj primerov nevzgoje- nega obnašanja odraslih. V Celju imamo nekaj zelenic, preko katerih so si pešci naredili stezo, če že ne cesto. V brezglavi tekmi za časom si želijo skrajšati pot za par kora- kov. Ali prihranek časa za nekaj sekund res od- tehta estetski izgled me- sta in kulturno raven teh ljudi, če sploh lahko go- vorimo o kulturi? Morda pa bi morali take zeleni- ce ograditi z bodečo žico kot pred divjačino. Podo- bno je s trganjem cvetja v javnih nasadih, vožnjo z avtom čez gredice, od- metavanje raznih odpad- kov po tleh, kajenjem v prostorih, ki niso za to namenjeni itd. Večkrat se sprašujem, kje je omika teh ljudi, kako to, da ni- majo nič spoštovanja do sebe, čuta odgovornosti in uvidevnosti do soljudi in družbe. M. R. ZAKAJ PRAMJE V SAVINJI? Baje je v veljavi odlok občinske skupščine Celje, ki prepoveduje pranje av- tomobilov v Savinji, če je temu res tako, je sicer vredno hvale. Toda eno je odlok, drugo pa, kako se odlok v praksi izvaja oziroma kakšne so sank- cije za tiste, ki odloka ne spoštujejo? Na produ pri savinj- skem mostu na Bregu v Celju so se tudi letos že pred časom pojavili prvi lastniki motornih vozil, ki so nemoteno oprali svo- ja vozila v Savinji. Seve- da pa se (nedovoljeno) pranje vozil ne omejuje le na osebna vozila in privatnike. Lansko leto smo lahko videli tudi pranje raznih, zlasti laž- jih tovornih vozil in celo avtobusov! Vse to se bo prav go- tovo nadaljevalo tudi le- tos, če ne bo ukrepov za zaščito odloka. V ta na- men bi bilo potrebno na- mestiti na mestih, kjer je možen neposreden dostop k Savinji, opozorilne ta- ble in uvesti potrebno kontrolo. Bilo bi korist- no, če bi se tako nepo- sredni dostopi do vode tudi zaprli. Taka možnost zaprtja neposrednega do- stopa na Savinjo je na Bregu že podana. Nera- zumljivo je le, da organ, ki upravlja z vodami (menda je to Vodna sku- pnost), tega ne stori in tako tudi sama ne izvaja odloka, seveda, če ta re- snično obstoja, če pa od- loka ni, bi ga morala ob- činska skupščina nujno sprejeti, saj je zaščita voda nedvomno tudi zelo pomemben faktor v za- ščiti zdravega človekovega okolja. Naj omenim, da je pi- sec teh vrstic, ko je pred časom nekoga opozoril na nedopustnost pranja avto- mobila na Savinji, dobil takle odgovor: »Kaj vas pa to briga! Sicer pa, kje je tabla o prepovedi pra- nja!« Pri takem dejan- skem stanju je res vpra- šanje, kako naj zaintere- sirani občan pomaga pri vzdrževanju reda in učin- kovitosti odlokov občin- ske skupščine, kajti po- dobnih kršitev je polno, kamorkoli se človek obr- ne. ACO TOVARIŠ UREDNIK! V zadnji številki NT sem ugotovil, da se pre- cej kregaš nad tistimi, ki ti pošiljajo anonimna pi- sma. Vendar dobrohotno obljubljaš, da boš v go- tovih primerih tudi taka pisma objavil. No, kaj pa se je z mo- jim pismom zgodilo, ki je bilo točno in razločno podpisano? A ga, tov. urednik, ne vem iz kak- šnih razlogov nisi obja- vil, dasiravno sem ti ga poslal že zadnjega aprila v odgovor na reportažo »Lopute so se ustavile« v št. 15. aprila 1.1. Ugotavljam pa, da si objavil pisma onih, ki so ti pozneje pisali kot jaz. A moje pa naj bi sfrčalo v koš! Mogoče je sedaj že pripravljeno na tvoji mizi za objavo, ko ga je pismonoša predolgo nosil v svoji malhi? AU bi se naj zato še jaz začel kre- gati? No, pa bom tudi jaz pardoniral, vendar — »revanž«. Jože Dobnik, Dolga gora 67, Ponikva ODGOVOR: Tovariš Jo- že, imaš prav! »Revanža«e je dobra. Da pismo ni bilo še objavljeno, pa nisem jaz kriv. Napako poprav- ljam in danes Tvoje pi- smo objavljam. Lep po- zdrav. Jesus Christ Superstar, spektakularni musical, je bil ob svoji premieri 9. avgusta 1972 gotovo najat- raktivnejši dogodek v Lon- donu. Takšen je v bist\ai ostal še danes. Med svojim bivanjem v Londonu sera imela redko srečo, da sem si ga ogledala med prvi- mi in da sem govorila z glavnimi igralci, od kate- rih sem izvedela mnogo zanimivega. Vstopnice za predstavo so bile razpro- dane že več mesecev pred premiero. Ko je predstava stekla, v enem od mnogih gledališč v Sohu vsak dan zvečer, v sredo in soboto pa dvakrat dnevno, so se utaborili pred gledali- ščem mladi ljudje s ci- ljem dobiti vstopnico za stojišče in videti Paula Nicholasa v vlogi Kristusa, ter slišati Dano Gillespie v vlogi Marije Magdalene. Iz dneva v dan je dvora- na nabito polna tudi ob sredah in sobotah, ko si sledita dve predstavi v isti zasedbi. Predstavo sta ustanovila dva mlada in nadarjena umetnika: Andrew Web- ber, glasbenik rojen 1948 katerega oče je znan kom- ponist in orgamst. Njego- va prva skladba je bila ob- javljena, ko je imel de- vet let. 2e v šolskih klo- peh je dobil kraljevsko nagrado. Kasneje je štu- diral glasbo v Oxfordu. Tudi avtor besedila Tim Rice je Anglež, rojen 1944. leta. študiral je v Sorbo- ni in je kasneje postal proizvajalec gramofonskih plošč. Obe zvezdi sta se srečali šele 1965 leta. To- koj sta zasnovala svoj prvi muzikal, ki je ostal le v zasnovi. Nadaljevala sta s popevkami, toda ves čas sta snovala večji mu- zikal. Leta 1968 sta napra- vila biblijski oratorij »Jo- seph and his Dreamcoat«. Delo je postalo izjemno priljubljeno med mladino. Takoj po tem sta pričela snovati Jesus Christ Su- perstar. V maju 1959 sta imela dokončan tekst in glasbo, tako sta izdala ploščo z napevi tega mu- zikla. Plošča je postala čez noč najbolj priljubljena in kmalu so prodali tri mi- lijone izvodov. Ročk ope- ra Jesus Christ Superstar je bila najprej uprizorjena v New Yorku na Brod- wayu oktobra 1971. Upri- zoritev je sledila še kot plaz v mnogih drugih gle- dališčih sirom ZDA. Priče- le so se tudi priprave za snemanje filma, ki bo go- tov spomladi 197.3. Tako sta angleška avtorja pred- stavila svoje delo najprej Ameriki. London pa ni ho- tel zaostajati za New Tor- kom, a je kljub temu do- živel skoro enoletno zamu- do. Producent je An.glež direktor predstave je iz avstralskega rodu, tudi šestega kontinenta. Vsi ig- ralci so mladi, vendar imajo za seboj že priznane gledališke dosežke. Osrečena z vstopnico sem tako vstopila v »Pala- če Theatre«, kjer je bilo tudi tokrat živahno od pri- hajajočih gledalcev. Na balkonu, ki je tudi v Lon- donu sedež mladine tam so vstopnice najcenej- še, se je zbrala mladina vseh ras in jezikov. Pred- vsem študentje, prav res iz vsega sveta. V polni dvorani je postajalo vzdu- šje vse nestrpnejše. Nape- to pričakovanje, kdaj bo pričetek, kdaj se bo dvig- nila zavesa in kdaj bomo doživeli Jezusa Kristusa Nadzvezdo je bilo čutiti v vsej dvorani, na vsakem sedežu. Po poplavi kritik o delu in igralcih je bila predstava po vsebini in obliki vsakemu že bolj ali manj znana. Razburjenje so hladile prodajalke sla- doleda in bonbonov, kar so prodajale po dvorani. Minute so postajale vse daljše, napetost je rastla, pojavil se je še prodaja- lec programa in besedila opere, ki je bilo v lepo opremljeni brošuri s šte- vilnimi slikami. Kljub vi- soki ceni je marsikdo rad odrinil pod fun/ta. Končno so se luči ugas- nile in zaslišali so se prvi zvoki uverture. Dvorana je utihnila v najjetem pri- čakovanju. Nenadoma se je zavesa dvignila. Na od- ru je strašen nemir. Raz- burjeni apostoli slutijo bližajočo nesrečo in hoče- jo od Kristusa izvedeti, kaj jim grozi, vendar jim on tega noče razodeti. Ma- rija Magdalena miri raz- burjeno judovsko ljudstvo. Na odru so mladi igralci črne, rjave, rumene in seveda tudi bele barve. Igrajo, zelo doživeto in ži- vahno z mnogo življenja. Kostumi so preprosti, ve- činoma rjavi, tudi rumeni in beli. To so enostavne dolge obleke brez kakrš- nih koli okraskov. Med to množico ljudi takoj opazi- mo v belo oblačilo odete- ga drobnega Paula Nichola- sa v vlogi Jezusa Kristusa z izmučenim in trpečim izrazom na obrazu. Nena- doma zaslišimo čudovit glas Dane Gillespie, ki na- stopa v vlogi Marije Mag- dalene, ki nas prevzame z milino in mehkobo. Zaman iščemo kulise na odru, ki je zelo preprost a zanimiv. Tla sestavljajo prozorne kocke, ki se lahko priži- gajo v različnih barvah, kar daje učinkovite barv- ne kontraste. Kocke se lahko dvignejo ali spusti- jo tn tako predstavljajo mize stole in križe. Kmalu se visoko na od- ru zasveti napis »Jerusa- lem Sunday«. Na odru stoji Jezus sredi množice lačnih in žejnih Judov, ki mu navdušeno pojejo hvalnico: »Hosanna Hey- sanna Sanna Sanna Ho« Živahno zapeta spevna me- lodija prevzame dvorano. Nenadoma začno nad od- rom plapolati rdeči trako- vi. Med seboj se prepleta- jo, dokler se ne umirijo v zvezdi, sredi katere je z rumeno svetlobo ožarjeni Kristus. Prizor se kmalu izgubi v temi. Delo je zasnovano v še- stih epizodah zadnjih dni Kristusovega življenja, kar ponazarja napis: »Monday: the Temple«. Pred seboj zagledamo visokega moč- nega črnca Georga Harri- sa z nenavadno globokim basom v vlogi svečenika. Z drugim svečeniki vred je odet v sivo ogrinjalo. S svojimi voščenimi obrazi in hladnimi glasovi nav- dajajo gledalce z grozo. Zahtevajo Kristusovo smrt. K sebi pokličejo Juda Iškarjota, ki je lep visok mulat z zanimivim obrazom in lepim glasom. Ponudijo mu denar in Ju- da izda svečenikom skriv- nost. V temi se zableščijo velike rumene črke »Thursday night: The last supper«. Iz tal se dvignejo kocke in sestavijo mizo ter stole. Apostoli se zbe- rejo k večerji. Tihi zvoki orkestra lomijo molk apo- stolov. Kristus ob sprem- ljavi mogočnih zvokov or- kestra zapodi od mize Ju- da. Sledi mogočna scena. ko se v ječo pripelje ra- zuzdani kralj Herod v be- lem fraku s cilindrom in palico na srebrnem vozu polnem lepih, na pol go- lih deklet, Kristusu poje o lepotah življenja in na odru tu- di divje zapleše. Prizor se po zasnovi in glasbi v celoti razUkuje od ostale- ga dela in občinstvo s svojo barvitostjo in ognje- vitostjo preseneti in prev- zame. To je eden najučin- kovitejših prizorov opere. Nastop Heroda — Paula Jabara občinstvo vedno nagradi z ovacijami. Kon- trastnost prejšnjega do- godka poudari sledeči na- stop zbeganega in izgub- ljenega Juda Iškarjota. Sklepni prizor predstavlja iz teme dvigajoč rumen križ, na katerem je pripet Jezus Kristus. Njegovo te- lo trepeta v nemi grozi. Glavo mu obkroža snop rumenih žarkov. Zbor ža- lostno zapoje svojo zadnjo pesem. Sledi hip popolne tišine, ki jo pretrga nav- dušeno ploskanje, ki pre- haja v ekstazo. Igralci prihajajo na oder znova in znova. Končno ponove del musicla in pu- blika navdušeno ploska v ritmu glasbe. Ko ljudje zapuščajo dvorano, si vsak zase poje »Jesus Christ, Jesus Christ . . .« Tisti, ki si še niso kupili pro- grama, hitijo z nakupom, saj morajo imeti nekaj, kar jih bo spominjalo na čudovito doživetje. Pre- možnejši si kupijo tudi ploščo. Tisti, ki že ima- jo program, hitijo k stran- skemu vhodu gledaUšča, kjer prihajajo utrujeni ig- ralci, ki dajejo avtogra- me. Vsi so zelo prijazni in to radi store. Ko dobijo podpise, se gledalci razi- dejo z nepozabnimi spo- mini na lepo glasbo, doži- veto in živahno igro ig- ralcev vseh ras in narod- nosti, ter na enkratno vz- dušje v londonskem gleda- lišču, saj mnogi zatrjujejo, da takšnega gledališča, kot je v Londonu, ne najdeš nikjer drugje na svetu. MOJCA VIZJAK, Ulica XIV. divizije 6, Celje Tim Rice in Andrew ^Vebber, avtor libreta in skladatelj musicala, oba še zelo mlada in nadarjena. ODGOVOR: KAKŠNA DAVČNA POLITIKA — PIŠE: EDO KLOVAR 3. V občinskem odloku so sprejete sledeče stopnje davka od premoženja: 1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja, po stop- nji 12%, 2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 20%, 3. od stanovanjskih pro- storov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih po stopnji 50%. Davka od premoženja so oproščena kmetijske stanovanjske stavbe, če so lastniku stavbe dohod- ki od kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva in če se ta- ka stavba ne daje v na- jem. Tudi republiški zakon določa spremembe v os- novah in stopnjah pri davku od premoženja in sicer: 1. za tovorna vozila (to- vornjaki in l^ki tovor- njaki) in specialna tovor- na vozila, namenjena za prevažanje določenih to- vorov — glede na nosil- nosj do 3 tone 1.000 din od 3 do 4 ton 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din 2. Od strojev, orodja in inventarja glede na vred- če znaša osnova od 50.000 nad 150.000 nad 350.000 din 3,5% Zakon določa, da so plačila tega davka opro- ščena sredstva, ki jih ob- čan kot ustanovitelj po- godbena delovne organi- zacije vloži v tako orga- nizacijo. Davek na dohodek od premoženja se plačuje ta- ko od dohodkov, ki jih doseže lastnik, kakor tudi od dohodkov, ki jih do- seže najemnik. Zajeto je oddajanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš ter oddajanje opremlje- nih stanovanjskih prosto- rov. Osnova se ugotavlja podobno, kot se je ugo- tavljala doslej pri davku od vsake začetne tone -f 5.0O0 din za vsako na- daljnjo začeto tono no- silnosti nost, po naslednjih stop- njah: znaša davek do 50.000 din ?o4i do 150.000 din 2,5% do 350.000 din 6/a na dohodek od stavb, ra- zen če oddajajo stavbe oziroma prostore nosilci stanovanjske pravice ozi- roma najemniki, kjer je odbitna postavka samo Osnova din do 5.000 do 10.000 do 20.000 do 30.000 do 50.000 do 100.000 nad 100.000 stanarina oziroma najem- nina. Pri oddajanju op- remljenih sob pa se kot strošek upošteva stanarin- ska vrednost oziroma na- jemnina, ki se plačuje od prostorov, danih v najem in obraba opreme ter sto- ritve. Seveda se davek na dohodke od premoženja kot doslej plačuje tudi od dru- gih dohodkov, kot npr. do- sežen dohodek po odbitku stroškov pri prometu z ne- premičninami večje vred- nosti, pri oddajanju pre- mičnin ter i)odobnim. Davek na dohodek od premoženja se plačuje po sledečih stopnjah: Stopnja 30% 35% 40% 45% m% 60% 70% Pri odmeri davka na dohodek od premoženja so zaradi lažjega obraču- na uveljavljene določbe. ki v odstotku določajo višino stroškov. Nadaljevanje prihodnjič MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL, CEUE 1973 — X. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL, CELJE 1973 — X. MLADINSKI PEVSKI FEST|)h NAJ DONI PESEM, Celjski pevski festival je imel že od vsega začetka začrtano jasno pot svojega delovanja: stremeti k sistematičnemu in stro- kovnemu delu z mladimi pevci v šolah, stremeti k množičnosti, navdušiti mlade ljudi za lepo petje in z njim človeka tudi plemenititi. Zlasti v množičnih nastopih je bil vedno izpričan tudi socialni moment, čeprav bi kdo pomislil, da je šlo pri množičnih nastopih zgolj za zunanji efekt in atraktiven nastop. Prvi festival v Celju je bil 1946. leta, kot rezultat požrtvovalnosti nekaterih glasbenih entuziastov, ki so sestavili podroben načrt dela z mladinskimi zbori, cilj pa so bili okrajni in okrožni pe vski nastopi. Praznik mladinske pesmi je bil 29. junija, kp so na trgu pred Narodnim domom (točneje pred stavbo vojaške komande, pozneje sodišča) združili v zbor 3000 pevcev in priredili naj- množičnejši pevski koncert pod vodstvom še danes neumornega Jurčeta Vrežeta. (Glej fotografijo spodaj in na naslovni strani NT). Bil je to veličasten nastop in dirigent je dokazal, da je tudi s tako množico mladih pevcev moč zapeti ubrano in disciplinirano. Tako je tudi ovrgel nekatere pomisleke proti takemu načinu petja, ki so se porajali tudi pri nekaterih eminentnih slovenskih glas- benikih. Mladinski pevski festival je bil torej rojen in že prva pri- reditev je imela precejšnje pozitivne posledice za razvoj mladmskega petja nc le v Ce- lju, ampak tudi drugod, saj kaj kmalu lahko zasledimo celo vrsto strokovnih tečajev za zborovodje pa tudi raznih okrajnih pevskih srečanj mla- dmskih zborov. Žal je zaradi bolj ali manj ob.iektivjiih raz- logov mladina zapela nt dru- gem celjskem fe^^t-vaiu .šele 12 let kasneje. Ob široko zasnovani družbeni podpori in ob dobi cm stro- kovnem v.odstvu je arugi fe- stival zajel na raznih občin- skih in okrajnih revijah mno- žico zborov. Na okrajnem fe- stivalu 1958 pa je v združe- nem zboru zapelo celo preko 4000 pefvcev. Ta testiral je še nolj razgibal dejavnost mla- dinskih zborov po vsej repu- bliki. Zlasti se pozna težnja zborovodij po strokovnem iz- popolnjevanju, kajti kljub množičnosti je bUa kvaliteta večine zborov še na dokaj povprečni ravni. Rezultat šte- vilnih zborovodskih tečajev pa tudi strokovnega pedagoš- kega dela na ljubljanski pe- dagoški akademiji se je že v veliki meri poznal na tretjem festivalu. Teoaj je celjski fe- stival že dobil republiški ob- seg, spričo kvalitete in pred- vsem pomena mladinskega pevskega gibanj,^ pa se že p>o- javljajo misli o reviji, ki bi naj bila zveznega značaja. Po republiški reviji 1961., ki jo štejemo za četrti festival, je bil naslednji festival 1963. že na državni ravni. Pomembno pa je dejstvo, da so takrat organizatorji povabili k sode- lovanju na zaključni koncert tudi nekatere tuje zbore in spomnimo se lahko odličnih pevcev bolgarske »Bodre Smjane«. Da so bile zahteve za sode- lovanje na celjskem mladin- skem pevskem festivalu ved- no večje (kar je bil gotovo re- zultat boljše strokovne uspo- sobljenosti zborovodij), je do- kaz tudi v tem, da so morali za šesti festival 1965. že pri- rediti tudi izbirno republiško revijo, na kateri so izbrali najboljše za zvezno revijo. Tako je festival 1965. predsta- vil že nekaj vrhunskih dosež- kov zlasti s strani slovenskih zborov in nekaterih gostujo- čih tujih zborov, ki so tudi tokrat nastopili zgolj na kon- certih. Tako je bilo tudi na naslednjem festivalu 1967, le- ta, ko so tuji zbori svojo kon- certno festivalsko nastopanje razširili še na nekatere dru- ge slovenske kraje v družbi z domačimi zbori. Na tem fe- stivalu je tudi že viden na- predek ostalih jugoslovanskih zborov, ki so pod vplivom celjske festivalkse ideje zače- li s smotrnim delom in izbir- nimi nastopi v okviru svojih republik. Ce izvzamemo neka- tere novosti zlasti v u množičnega zbora, je, organizacijski plati te nje 1969. leta podobne njemu. Pripomniti pa ba, da je bila kvalit« rov na tem tekmovanj vo na taki ravni, da poslušanje zborov ; slušni užitek. Enako, j bolje, je bilo tudi na lem festivalu, ko se j( kristalizirala misel oi rodnem tekmovanju p tacijskih zborov. Ta i: bo uresničila letos. 1\ se bo gotovo uresnij; kar so si zamislili poii ni organizatorji. Morda se bo kdaj u la tudi želja po veižji dobnejši dvorani pa ti Ija po tem, da bi v č stivala res vsi mladij stari pa praznovali in čutili mlade. CIRIL VERTACNIK — bo nastopil z mešanim zborom gimnazije Celje. Naš zibor bo letos tek- moval že drugič pod mo- jim vodstvom. Zelo vesel bi bil, če bi lahko potrdili uspeh (srebrno plaketo), ki smo ga dosegli na zad- njem festivalu. Vendar je pri takem zboru uspešnost nastopa marsikdaj odvisna ne samo od pripravljeno- sti, ampak tudi od dru- gih faktorjev. Za leto« prijavljeni Ino- zemski in domači zbori zagotavljajo visoko kvali- teto, kar priča, da Ima MPF ne samo tradicijo, ampak tudi velik ugled. Zato so tudi perspektive MPF obetajoče. Seveda pa bo v prihodnosti precej odvisno tudi od turistič- nih in gostinskih kapaci- tet naše regije. Cisto go- tovo pa je tudi, da bo tre- ba mednarodno tekmova- nje razširiti tudi na zbore B in C kategorije. IVAN MARIN — bo vo dil dekliški pevski zbor velenjske gimnazije: Letos nastopamo drugič. V tekmovanju vidim pred- vsem ta smisel, da zbor resnično objektivno prime- rja svoje six)sobnosti z drugimi zbori in si začr- tuje svoje nadaljnje delo. Tu tudi vedno srečujemo nove zbore in novo hte- raturo. V prihodnje bi festiva- lu želel, da bi prišel tudi na mednarodno tekmova- nje v drugih kategorijah. Sploh se mi zdi, da je malo prevelik poudarek na predmutacijskih zborih. Prepričan pa sem, da bo- do organizatorji v nasled- njih letih tudi v tem uspe- li. Mednarodno tekmova- nje vseh zborov bi bil ve- lik korak naprej pri afir- maciji celjskega mladin- skega pevskega festivala. SPORED PRIRE- MTIV MPF 73 Četrtek, 31. maja: ob 17. nrd — v muzeju NOB otvoirittev mečmBr rodne razstaive rniadin- ske glasbene literature; ob 19.30 — v Narodnem domu slavnositni" kioncert in otvoritev festivala s sodelovanjem otroških zborov iz Komna, Vede- nja in Cle^ja. Petek, 1. junija: ob 9. uri — v Pionir- skem domu posvetova- nje glasbenih pedagogov o problemu intonacije v de^lu z zborom; ob 17. uri in 19.30 — v Narodnem domu zvezno tekmovanje mladinskih zborov (A): Beograd, Bitola, Kranj, Kotor,Ma- ribor, Niš, Novi Sad, Se- novo, Sežana, Titcgrad, Zagorje ob Savi, Zagreb. Sobota, 2. junija: ob 9., 10.30 in 12. uri: v Narodnem domu koncert- na matineja s sodelova- njem dekliškega zbora Segedin, mešanega mla- dinskega zbora Ctelovec, zbora Musikgymnasium Dunaj in mladinskih zborov Beograd, Bitola. Niš; ob 17 in 19.30 — v Na- rodnem domu zvezno tekmovanje jugoslovan- skih mešanili in dekli- ških (B in C) zborov: Beograd, Celje, Celovec, Koper, Ohrid, Ptuj, Sa- rajevo, Velenje, Zagreb in Zrenjanin. Nedelja, 3. junija: ob 10. uri — na Muzej- skem trgu množ-čni kon- cert združenih mladin- skih in okoliških osnov- nih šol; ob 15. uri — v Narod- nem dcmu mednarodno teklovanje predmutacij- skih zborov iz Bukare- šte, Haaga, Kazanlaka, Llberca in Lyona ter najboljši jugoslovanski zbor; ob 20. uri — v Narod- nem domu zaključni koncert najbolji-ih zbo- rov s pade''ii'tvijo festi- valskih plaket, od'.dčij in na.trrad. MEDNARODNI KONCERTI Da bi celjski pevsiki fe- stival res dobil obeležje mednarodnega pevskega slavja ne samo v Celju, ampaik" tudi v njegovi bMž- nji in daljni okolici, so se celj.s.ki organizatorji odlo- čili prirediti čim več kon- certov tudi v drugih kra- jih. Skorajda ni večjega kraja od Pirana do Rad- gone, ki bi ne imel kakšne- ga domačega ali medna- rodnega koncerta, največ- krat pa so taki koncerti kombinirani. O koristnosti takih gostovanj predvsem inozemskih zborov menda ni treba posebej pisati, saj enim ti nastcpi koristijo pri spoznavanju naše deže- le, drugim pa pri spozna- vanju tuje glasbene litera- ture in tuje zborovske umetnosti sploh. Vsi tuji zbori bodo med drugim nastopili tudi v bližnji okolici. Tako bodo mlade pevce iz Bukarešte gostili 1. junija ob 19.30 v Šempetru, 4. julija ob 18. uri pa v Slovenjski Bistri- ci. Zbor dunajske glasbene gimnazije bo gostoval 1. junija zvečer ob 20. uri v Rogaški Slatini, 2. junija ob 17. uri pa v Rimskih toplicah. Nasploh bo v so boto 2. junija največ med- narodnih koncertov. Pevci iz Lyona (Francija) bodo ob 18. uri koncertirali v Zrečah, iz Haaga (Nizo- zemska) ob 20. uri v Šent- jurju, mladinski zbor li- berec (CSSR) bo ob istem mladinski zbor iz Celovca času na Dobrni, mešani pa v prav tako v istem času v Vesmju. 2. junija ob 18. uri pa bo v Šošta- nju gostoval dekliški zbor iz Segedina (Madžarska). Vsega skupaj bo v času MPF 1973 kar 23 koncer- tov tujih zborov v Slove- niji poleg tega pa še v Za- grebu in Beogradu. To pa že pomeni, da MPF ni zgolj celjski, ampak je to vseslovensko in tudi jugo- slovansko pevsko gibanje, ki s tem gotovo opraviču- je svoja hotenja in svoj obstoj. ČASTNO POE ! TEUSTVO celjskeg! ! dinskega pevskega vala 1973 je prevzel publiška konft ZSDL, v častnem o pa so predsednik f Ribičič ter Msi pred ki republiških M prosvetnih organizai Pokrovitelj letošn; stivalskih priredite LJUBLJANSKA B.«l i>iSA3d i>iSNiaviiAi ■X — ez6^ inio ivAiisaj i>iSA3d DiSNsaviiAi •x — ziei anao *ivAiiS3i i>iSA3d msNiaviiAi ■x — ti^^ X. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL, CELJE 1973 — X. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL, CEUE 1973 — X. MLADINSKI PEVSKI PESEM MLADIH GRL! REPU- BLIŠKI FESTI- VALI "Skoro vsi zbori, ki nasto- pajo letos na zveznem tekmo- vanju, so predhodno sodelo- vali v letu. 1972 na republi- ških tekmovanjih, smotrah in revijah. Dosegli so najbolj- še uspehe in si tako pridobili pravico do tekmovanja na MPF. Te stalne republiške prireditve so: MUZICKA SMOTRA DJE- CE I OMLADINE HRVAT- SKE se prireja vsako leto — prvotno v Zagrebu, zadnja leta pa v VARAŽDINU. XV. smotra je bila od 20.—23. V. 1972 v VARA2DINU. Najbolj- ša 2rtX)ra sta bila MPZ osn. šole »Rade Končar« ZAGREB in MMZ muziičke šole »Vatro- slav Lisinki« ZAGREB. MUZIOKI FESTIVAL DE- CE VOJVODINE se prireja od leta 1961 vsako leto v SOMBORU. XII. festival je bil 13. in 14. V. 1972. Najbolj- ša zbora sta bila MPZ osn. šole »Žarko Zrenj anin« NO- VI SAD in MMZ »Josif Ma- rinkovič« ZRENJ ANIN. REPUBLIŠKA REVIJA MLADINSKIH ZBOROV SLa VENIJE je vsako drugo leto v ZAGORJU OB SAVI. IV. republiška revija je bila 26., 27. dn 28. V. 1972. Med 44 so- delujočimi zbori so bili za MPF predlagani mladinski zbori KRANJ, MARIBOR, NOVA GORICA, SENOVO, ŠOŠTANJ, TRNOVaLJUB LJANA, ZAGORJE OB SAVI in 2IRI, dekliška zbora CE- LJE in VELENJE ter meša- na zbora CELJE in KOPER. FESTIVAL NA MLADIN- SKI I PIONERSKI HOROVI NA MAKEDONIJA se prireja od 1966 vsako drugo leto v KAVADARCIH. IV. republi- ški festival je bil 12., 13. in 14. V. 1972. Med zbori ki so tekmovali, sta bila naj^boljša MPZ o. š. »Todor Angelevski« BITOLA (I.) tn MMZ gimna- zije »Kliment Ohridski« iz OHRIDA (I.) FESTIVAL DECJIH HORO VA SRBIJE in manifestacija dečje horske kulture. Od leta 1969 se prireja vsako leto v okviru Dneva mladosti v SABCU. IV. festival je bil 19., 20. in 21. V. 1972. Izmed zborov, kd so tekmovali sta bila najboljša MPZ o. š. »Jo- sip Pančič« BEOGRAD (I.) in MPZ o. š. »Dositej Obra- dovič« NIŠ (II.) FESTIVAL DJECJEG I O- MLADINSKOG REPRODUK- TIVNOG STVARALIŠTVA SR ČRNE GORE prireja vsa- ko drugo leto tekmovanje mladinskih zborov vseh sku- pin. II. tekmovanje je bilo leta 1972. Najboljša zbora sta bila MPZ muzičke škole »Va- ša Pavič« TITOGRAD (I.) in MPZ muzičke škole KOTOR MPF NA KRATKO Slavnostni govornik na letošnjem množičnem nastopu bo član predsedstva lidarjan Javornik. xxx festivalski odbor posebej vabi na množični koncert v nedeljo dopoldne na ,isl(em trgu vse tiste, ki so pred 27 leti prvikrat nastopili na prvem festivalu jte, ki so pred 15 leti peli v združenem zboru preko 4000 pevcev. S tem bodo iii spomine na dni, ko so prepevali v množičnem zboru pa tudi izpričali pri- dst slovenski pevski kulturi. xxx /sodelovanju s celjskimi gostinskimi podjetji so prirediteJji uredili prehrano le otroke, ki bodo nastopili v Celju. Pri tem pomagajo predvsem restavracije )j)OStrežba, Pošta, Kolodvorska, Ljudska, Ojstrica, Branibor, Majolka, na pomoč 13 priskočili še Evropa in Ribič. Otroci so razporejeni tako, da so na hrani bližje svojemu bivanju. Med našimi in inozemskimi zbori v tem pogledu ni Pt! razlike Pri tem koristijo tudi bližnje kraje, ki so priskočili na pomoč pri lizacij! festivala xxx 'rvi inozemski zbor, ki je prišel v Jugoslavijo so haaški mornarčki, ki so eli v torek popoldne. Večina jih pripotuje danes popoldne. xxx ' (se festivalske prireditve bosta snemala tudi ljubljanska televizija in radio, jitelj pa je poskrbel tudi za prenos koncertov izven dvorane Narodnega doma. bodo mimoidoči lahko poslušali koncerte ne da bi jim bilo treba iti v dvo- xxx ako kot za prehrano, je bilo že pred nekaj dnevi poskrbljeno tudi za preno- mladih pevcev. Pri tem so ponovno v veliki meri priskočili na pomoč starši, ih otroci obiskujejo celjske osnovne šole. Ne glede na to, da je tako rešen m nastanitve mladih gostov zlasti iz drugih republik, to v veliki meri po- tudi lep način spoznavanja med otroki različnih jezikov in navad ter sklepa- lovega prijateljstva To je pa tudi eden izmed visokih ciljev MPF in pojoče ine. xxx 'stopnice za vse prireditve bodo na voljo v Narodnem domu v četrtek od .. dalje, sicer pa vsak dan od 10. do 12. ure in eno uro pred koncertom. VID MARČEN — bo na stopil z dekliškim pev- skim zborom pedagoškega šolskega centra: Z ozirom na to, da letos prvikrat nastopamo na festivalu, ne moremo pričakovati kdo ve kako zavidljivega uspeha. Naš cilj je ta, da se solid- no predstavimo, da poka- žemo sadove resnega dela ter da dokažemo, da je zbor v rasti. Nastopilo bo 60 pevk, na sporedu pa imamo eno skladbo Jakoba Gallusa, Jakoba Ježa »Po jezeru« pa še Tomčevo priredbo pesmi »Ena sama rieč me griva«. Na splošno sem mnenja, da se bomo morali zboro- vodje ter seveda vsi orga- nizatorji vedno bolj zave- dati, da se na Mladinskem ■festivalu pojavlja vedno višja kvaliteta. To pa po- meni, da moramo paziti na to, da bomo vsi še kvalitetnejše delali. PAVLE BUKOVAC — bo letos dirigiral množičnemu koncertu 2xiruženih zbo- rov. »Smatram, da je množič- ni nastop izrednega pome- na za vse mlade pevce iz našega območja, saj je kon- čno skoraj 1000 mladih pev- cev. Zase smatram, da je to izredna čast, da lahko tako velikemu zboru di- rigiram. Menim, da so bile letošnje priprave za festival temeljite in da so vse službe pripravlje- ne. V perspektivi pa bo moralo Celje ne samo zaradi festivala dobiti več- jo dvorano, kajti v teh razmerah smo dokaj ute- snjeni. C5ovori se tudi o tem, da bi naj medna- rodno tekmovanje prešlo tudi na kategorijo B in C. Smatram, da bi bilo to za Celje ravno zaradi kapacitet le nekoliko preveč.« Zanimiva razstava v času festivalskih pri- reditev 1. — 3. junija bo v Muzeju revolucije raz- stava pevske hterature, glasbenih učnih knjig in periodike ter pripomoč- kov za glasbeni pouk. Razstava je prikaz glasbe- ne založniške dejavnosti ter služi predvsem za ori- entacijo zborovodjem in glasbenim pedagogom. Tako kot celoten festi- val, bo imela tudi raz- stava mednarodno obelež- je. Poleg jugoslovanskih založb (posebno skrb so prireditelji posvetili slo- venskemu glasbenemu za- ložništvu), so prikazana tudi dela, ki so izšla pri inozemskih založbah. Po materialu, ki je od teh založb prišel na naslov MPF, lahko sodimo, da bodo zanimivi eksponati prikazani predvsem s stra- ni znane avstrijske založbe Doblinger pa še nekaterih drugih, predvsem Nizozem- ske. Otvoritev razstave bo da- nes popoldne ob 17. uri, pripravil pa jo je kot že nekaj prireditev nazaj glasbeni pedagog na Peda- goškem šolskem centru prof. Danijel Grum. ZVEZNA GLASBENA ŽIRIJA ki ocenjuje jugoslovanske mladinske zbore A. B in C skupine 1. in 2. VI. Marko Munih, dirigent — Ljubljana Tihomir Homen, dirigent — Sarajevo Radomir Petrovič, docent — Beograd Makso Pirnik, skladatelj — Tolmin Todor Skalovskl, skladatelj — Skopje Zbori, ki bodo osvojili nad 90 točk — od 100 dosegljivih — bodo prejeli zlato plaketo in denarno nagrado. Zbori, ki bodo osvojili od 85 do 90 točk, bodo prejeli srebrno plaketo tn denarno nagrado. Zbori, ki bodo osvojili od 80 do 85 točk, bodo prejeli bronast» plaketo. MEDNARODNA ŽIRIJA ki ocenjuje zbore A skupine na mednarodnem tekmovanju 3. VI. Prof. Egon Kunej, dirigent — Celje Peter Eben, skladatelj — Praga Dr. Fritz Piersig, muzikolog — Bremen Prof. Borivoje Popovič, skladatelj — Beograd Prof. Slavko Zlatic, dirigent — Pula Podeljene bodo I. nagrada 5000.-r: din in zlata medalja II. nagrada 4000,— din in srebrna medalja III. nagrada 3000.— din in bronasta medalja '^S3dl l>iSA3d IMSNiaVIl^J •X — eZ6^ 3n30'WAIiS3d l>lSA3d DiSNIGVlSAl ■X — ££6t 3n30'WAIiS3J l>iSA3d l>ISNiaVllAIX 14. stran —NOVI TEDNIK St. 20 — 31. i Tanke, preproste ceste se vi je jo po kozjanskih bregovih in povezujejo, koUkor je v teh razmerah mogoče, vasi in domačije. Skoraj povsod že lahko pridete z avtomobilom, kar pa ne velja za dni, i^o te ceste, ki so še skoraj kolovozi, namaka dež. Ta- krat je pač treba izpreči in zagaziti v blato in po- zabiti, da tod pelje cesta. Nekako tako je tudi na Drenskem rebru pri Lesič- iiem, kjer živi in kmetuje Stanko Amon, kmet, ki je komaj začel svojo borbo z zemljo. Stanko že misli naprej. Kot mnogi kmetje na Kozjanskem, ki dan za dnem opazujejo napredek. »Uredil si si hleve, tudi hiša kaže prijetno lice. Sedaj ne bova preštevala, koliko glav živine imaš v hlevu. So in to je "najpo- membneje, še več jih bo, kot praviš. Tudi stroje imaš, manj trpljenja je na tej zemlji. Nas pa zanima, kaj boš naredil v prihod- nje in ali si sploh že po- mislil na kmečki turizem, na katerega misli čedalje več kmetov?« »Drži, da danes ni tre- ba več toliko garati kot njega dni. Vse to si je bi- lo treba z muko priboriti, z muko spraviti na te bre- gove in če bo vse po sre- či, bodo ti napori le ro- dili sadove. Traktor mi mnogo pomaga in srečen sem, da se nas je, tistih par kmetov, ki živimo tod, odločilo za cesto. Sedaj je marsikaj drugače Ureje- vali jo bomo naprej in če bo v dolini asfalt, bom tudi sam mislil na kmečki lurizem. Zakaj ne, vse po- goje imam za to in mir- ne duše bi lahko uredil prostor za nekaj ljudi. Le to in ono bi bilo treba še postoriti. To niti ne bo ta- ko težko.« »Kako si predstavljaš kmečki turizem v tvojih rebreh?« »Gostu bi nudil vse, kar pridelam, pri meni bi bil kot doma, skratka, kot član družine. Imeli bi vse, kar bi lahko dobil tudi v mestu: dobro, naravno hrano, kopalnico, z mano bi lahko šel v vinograd in videl, kako delamo. Se- veda bi dobil tudi vino. Odhajal bi na sprehode v bližnje kraje, ki lahko že danes nudijo gostu obilo zgodovinskih znamenitosti. Da bomo to dosegli, bomo morali do kraja urediti našo cesto. To je prvi po- goj. Jaz sem osebno zelo navdušen nad takšno obli- ko gospodarjenja, mishm pa, da nam bodo morali pomagati in nas razumeti. Nekdo mora začeti.« MALI LJOSJE, VELIKI SLIKARJI v vzgojno varstveni ustano- vi »Anice Cernejeve« v Celju je bila v petek, soboto in ne- deljo zanimiva razstava otro- ških likovnih del. Resnična škoda, da je bila razstava po- stavljena samo za takšen kra- tek čas. žal pomanjkanje pro- storov ni dovoljevalo vsaj šti- rinajstdnevne razstave, pa tudi še širšega izbora del. Kljub temu pa smo ob tej razstavi spoznali nekaj, kar je gotovo velika dragocenost, žal samo v določenem obdobju. Gre za spoznanje o veliki otrokovi ustvarjalnosti, ki je nastala v takšni spontanosti, da ji ne moremo drugega očitati kot to, da je v otroku le v tem času, z leti in odraščanjem ot- roka pa zbledi in krene na stranpota. Janezek, Mojca, Jožek, Mi- ran, Tatjanca ... takole so podpisani pod svoje likovne stvaritve, ki jih označuje ot- roška neposrednost in pa ti- sta značilna preprostost, ki največ pove. Zraven so še pri- pisi o tehniki, v kateri je sli- ka izdelana — kot pri »pra- vih« slikarjih. Potem te s pa- noja uzrejo velike, malce čudne oči, ki pa imajo svoj blesk in govorico. Tam žaba v velikosti štorklje, žaba je ze- ^ena, štorklja pa ima rumen, predvsem pa zelo dolg kljun. Nekaj del je podobno kroki- jem. Smelost v barvah je pre- senetljiva, ponekod divja. Vse, prav vse pa je neznansko ži- vo, zelo živo in še enkrat ži- vo. Besedica »ljubko« ne so- di sem. Pravzaprav jo je tež- ko najti. Najbolj bi še ustre- zalo, če bi rekli čisto prepro- sto — dobro! Vloga vzgojiteljic je skrita za panoji. Za velikimi belimi listi, ki so pod barvo oživeli. Ure prizadevanja, dela, ki ga ne vidi nihče. Hvaležnost je najbrž le v otroških očeh. Na koncu le še to: kaj take- ga bi radi videli še večkrat, ne enkrat v letu. Večkrat! To- da že ta razstava je ponovno opozorila na veliko pomanj- kanje ustreznega prostora, ki bi ga lahko imel vsaj en vrtec v Celju. Toda vseeno, za raz- stavo otroškega likovnega sve- ta iskrena hvala! DRAGO MEDVED CEUE KMZ POJDE V NEGOTIN Te dni je predsednik umet- niške komisije »Mokranjčevih dana«, docent Radomir Petro- vič iz Beograda, obvestil celj- ski komorni mciški zbor o enoglasni odločitvi komisije in republiškega odbora prire- ditve, da bo zbor sodeloval na letošnjih Mokranjčevih dneh V Negotinu. Za nastop komornega moš- kega zbora so rezervirali so- boto, 22. septembra zvečer. V obvestilu tudi piše, da so kon- certni spored celjskega zbora, v katerem je seveda obvezno zastopan tudi skladatelj Ste- van Mokranjac, sprejeli z dobravanjem. Vsekakor no- vo priznanje celjskemu zboru. 25 KONCERTOV člani komornega moškega zbora so na svojem sestanku sklenili, da se bodo v poča- stitev 25-letnice zbora, ki jo bodo slaviU prihodnje leto, vključiU v kulturno akcijo ta- ko, da bodo do konca jubilej- ne sezone 1973/74 opravili 25 popularnih koncertov v de- lovnih kolektivih, v krajevnih skupnostih, na deželi, v hu- manitarnih ustanovah ip>d- Prvi tak nastop bodo imeli 8. junija za štorske železarje — krvodajalce. SLOVENSKE KONJICE SREDSTVA ZA GASILSKI DOM Akcija za zbiranje sredstev za obnovo in povečanje ga- silskega doma v Slovenjskih Konjicah izredno ugodno po- teka. Predstavniki občinske gasilske zveze in gasilkega društva so obiskali vrsto de- lovnih organizacij ter pov- sod naleteli na ugoden od- ziv. Vse to pa kaže, da bodo z deli za obnovo doma začeli pravočasno, da bo celotna ak- cija nared do začetka sep- tembra, ko bo proslava ob 100-letnici gasilstva v Slo- venskih Konjicah. Pred ra- čun za izvedbo adaptacije zna- ša 510.000 dinarjev. KADROVSKE SPRE- MEMBE V SZDL Te dni se v Slovenskih Konjicah pripravljajo na ob- činsko konferenco SZDL, ki bo konec meseca. Na njej bodo obravnavali kadrovske spremembe, zaradi odhoda sedanjega sekretarja Janka Kovača. Konferenca SZDL bo obravnavala še organiziranost in naloge SZDL v zvezi z us- tavnimi spremembami ter priprave na javne razprave na terenu. ŠOFERSKI IZPITI V začetku junija bodo sluša- telji oddelka šoferske poklicne šole pri delavski univerzi v Slo- venskih Konjicah opravljali zad- nje Izpite za dosego strokovne kvalifikacije. Letošnja skupina šteje 20 slušateljev, od katerih je večina pri skoraj vseh pred- metih dobila pozitivne ocene, le sem in tja se je komu zataknilo. Ker bodo v jeseni zopet odprli nov oddelek te šole, so že pri- čeli zbirati prijave kandidatov. Čeprav .se bliža konec .šole, bi vendarle radi opozorili na pro- blem, zaradi katerega je mladost mladih prebivalcev Vetrnika in okolice na Bohorju vse kaj dru- gega kot lepa mladost. Več kot dvajset mladih ljudi iz osrčja Bo- horja dan za dnem ubira v doli- no, v Kozje, v šolo. Poleti, čeprav je tudi takrat eno uro hoda, še kako gre, pozimi pa postanejo razmere naravnost nevzdržne in za zdravje škodljive. Na Bohorju so nam povedali, da morajo v jesenskem In zimskem času hoditi otrokom naproti, da se jim ne bi kaj zgodilo. Nič čudnega ni, da si prebivalci Vetrnika in okoLce žele, da bi jim občina Šmarje pri Jelšah priskrbela kombi, s kate- rim bi vozUi otroke v šolo in iz nje. Še pred nedavnim je bilo to praktično nemogoče, ker nI bUo cest, danes pa je na Bohorju či- sto drugače. Domala vse vasi so povezane s cestami, ki so sicer ozke, vendar sposobne za vsak promet. O tMn žele, da bi raz- mislili občanski možje, preden se začne novo šolsko leto. • Sočasno s proslavljanjem oblet- nice kmečkih uporov so v kra- jevni skupnosti Lesično naravnost vzorno uredili kraje Lesično in Pilštajn, hkrati pa poskrbeli za ureditev spomenika NOB v Koz- jem. Spomenike so popravili In obnovili napise v Lesičnem. V trgu Pilštajn so uredili cestišča in okolico, v bližnji Lesični pa pri- jeten kotiček ob novoodkriti spo- minski plošči v spomin na velik hrvatsko slovenski kmečki upor. Krajevna skupnost Lesično je v ureditev obe* krajev vložila mno- go napora, s sred.stvi pa je po- magala občinska skupščina Šmar- je pn Jelšaik CELMNI IN FESTIVAl Danes se v Celju začenja Mladinski pevski festval, i praznik pojoče mladine. Ne samo iz Celja. Iz vse si^ pa iz drugih republik bodo prišh in zapeli. Zapeli v, src in sijočih oči. Kako pa Celjani? Ah »dihajo« s fes^ aU je to že tudi njihov festival, festival vseh Celja? Nekaj odgovorov na to vprašanje smo dobili verjamemo, da ostah kulturni Celjani mislijo kaJco, če, kot tile, ki smo jih povabili k naši mali ankefc^ RUDI PAVŠER — študent: Sam se zanimam in včasih tudi aktivno ukvarjam z glas- bo, zato me take prireditve privlačijo. Moram reči, da sem kar ponosen, da imamo v Celju vsaj eno kulturno prireditev, ki si je že prido- bila mednarodni ugled. Naj- bolj pa mi je pri celjskem festivalu všeč množičnost. Koncert množičnega zbora, ki sem mu ptrisostvoval na zad- njem festivalu, je bil res ne- kaj leipega. FIŠER OLIVA — ush ka: Rada imam mladino, pojem rada, zato spli dvoma o tem, da ne h tako prireditev, kot jo mo. Zdi se mi F>a, da ni premalo damo za t« val in da je Celje v tea le premalo svečano. 1 da bo letos tudi po te) kaj boljše, škoda je tu ne nastopa več onih m ših zborov. ARISTOVNIK VINKO — krojač: Celjski festival zasle- dujem še od takrat, ko so mladi pevci nastopali na dvo- rišču III. osnovne šole. Tam blizu sem namreč stanoval. Ne morem pozabiti takratne- ga dirigenta množičnega na- stopa Jurčeta Vrežeta, kako je reagiral, ko je na prizori- šče med nanožico mladine pri- šel nek celjski slaščičar z vo- zičkom sladoleda. Vreze je sladoledarja nagnal, otroci so bili žalostni, ampak grla so ostala zdrava. Festival je Celju potreben. DRAGICA 2VAR - |l m pedagog: Mladinski I festival moram že po sionalru plati zagovarja slim pa, da bi ga vso da bi ga morali vsi C Saj gre vendar za naS dmo. Mladmo, ki po kdor poje, je pdšten. 1 gotovo želimo imeti p mladino. Mislim, da je ju veUko vrednot, ki <> jejo mladega človeka br^ državljana. 20 — 31. maj 1973 NOVI TEDNIK — IS. stran yinarjev„šiht" med mesarji Vsaka stvar ima svojo dobro in slabo plat, pravijo stari ljudje. Tudi pgsna kriza, ki še ni povsem minila. Slaba plat krize je seveda v tem,loslovne enote klavnice FRANCIJU 2LEND- RU. Ko mu je povedal, da sem nov in da bom delal od- slej v tem obratu, se je žlen- der samo malo postrani na- smehnil, me ošinil s pogle- dom od glave do peta ter mi rekel, da naj si malo ogle- dam delo. Ravno takrat so mesarji odirali teleta. Potem pa bom ae dobil delo, ko bo- do pričeli s klanjem gove- di... Postavil sem se ob zid in gledal. Imel sem kaj videti. Fantje so hiteli z delom in tu in tam me je kdo zvedavo pogledal postrani. Nerodno sem se prestavljal z noge na nogo, gledal in čakal. Pri vratih na nasprotni strani se je pokazala ženska glava, me ošinila s pogledom in kmalu za njo še druga. Počasi sem postajal nervo- zen. Minute so bile dolge. Prišel je 21ender. Končno! »Tistele telečje kože poberi- te po tleh in jih zmečite v tole luknjo,« mi je rekel in pokazal posebno odprtino v podu. Hitro sem ubogal in kože so izginjale druga za drugo skozi veliko luknjo. Kmalu sem bil krvav po ro- kah in tudi predpasnik je že menjal barvo. »Cujte vi, predpasnik ima- te pa narobe na sebi. Glad- ka stran mora biti navzven!« me je ogovoril mlad fante, ki je odiral telečje glave. Zahvalil sem se in pogledal predpasnik, šele sedaj sem opazil, da je po zunanji stra- ni kosmat, po notranji pa gladek. Obrnil sem ga in na- daljeval z delom. Kož je kmalu zmanjkalo in zopet sem postopal. Obojestransko ogledovanje se je nadaljeva- lo. CIK PAVZA . .. 2e prej sem bil opozorjen, da se kaditi ne sme. To je bil kar precejšen problem in nervozno sem že pogledoval na uro na steni, kdaj se bo kazalec premaknil in naznanil odmor za kajenje. Med tem časom smo že pričeli. s kla- njem govedi. Dodeljen sem bil prvi skupini sedmih fan- tov, ki je opravljala pi-vi del odiranja kože. S posebnim kavljem sem pridržaval me- sarju Lojzetu zadnjo levo no- go, ko jo je le-ta odiral. Kmalu sem se privadil, če- prav se mi je le redkokdaj posrečilo, da .sem ob pravem času prestopil na zadnji del, ko je moral Lojze odreti še drugo stran noge. »Glejte, da boste v tistile posodi pogosto menjavali vo- do!« mi je naročil veterinar- ski inšpektor MARJAN TISL, za katerega se je kasneje iz- kazalo, da je sicer vedel, da bo danes med njimi tudi no- vinar, ni pa vedel, da bom to jaz. Hvala bogu! Voda mi je dajala kar pre- cej dela, ko sem skakal okoli saklane živali do pipe in na- '&]. Niti minute predaha ni- sem imel in včasih sem dol- go gumijasto cev spustil kar po tleh, ne da bi zaprl pi- po... »Ta mi bo pa vodo še kar v škorenj nalil«, se je prito- ževal eden od fantov. Posku- sil sem nekaj iz jecljati v op- ravčilo, pa ni bilo časa. Fant- je resnično hitijo in delo jim gre dobro od rok. »Cik pavza!« se je oglasil nekdo. Končno! Odložil sem kavelj, pospravil cev, še hit- reje zamenjal vodo v tisti ve- liki posodi in že sem bil med fanti v »kadilnici«. Priznati moram, da tako sladke ciga- rete že dolgo nisem vlekel.., Komaj pa sem dodobra pri- žgal, že je prišel Žlender in mi rekel, naj grem v pisar- no ob klavni hali. Ugasnil sem komaj prižgano cigareto in se napotil v pokazano mi pisarno. Tu je sedel za mizo Štefan BUC, kot sem kasne- je izvedel, in mi v knjigo, pod izmišljenim imenom se- veda, vpisal šiht. Vprašal sem ga, če lahko prižgem, ko sem na oknu zagledal pepelnik. »Kar dajte, pri nas smo domači. Se boste hitro nava- dili. Cujte, kje pa imate zdravstveno legitimacijo?« me je vprašal. Zdravstveno ligitimacijo? Kaj pa je to? Hitro sem raz- mišljal in se spomnil, da mi je bilo rečeno, da mora vsak- do biti skrbno zdravstveno pregledan, preden lahko na- stopi delo pri njih. Moral sem si hitro nekaj izmisliti. »Ja, seveda jo imam. Samo tam v pisarni sem jo pusfil!« sem se hitro zlagal in upal sem, da ne bo več drezal va- me. Pa res ni! On že ne, so pa drugi zato! Vrnil sem se v kadilnico, kajti rad bi se s fanti kaj pogovoril. Kako delajo, kako živijo, kakšne težave imajo ih podobno, že ko sem šel sko- zi klavno halo, me je pobasal 21ender in me vprašal po ti- sti nesrečni legitimaciji. Iz- mazal sem se kot malo prej. Zaenkrat sem bil zop>et re- šen ... V kadilnici sem zopet prižgal. Pogovor je stekel. In ko sem ravno mislil pre- vidno vrtati v fante z vpraša- nji, se pojavi na vratih simpa- tična tovarišica. »Kaj je res tu med vami eden na novo?« je vprašala. »Da, seveda je!« smo odgo- vorili vsi povprek. »Je to mogoče? Ja, kako ste pa prišli noter?« je zače- la precej strogo in me ne- kam sumljivo ogledovala. »Kje pa imate zdravstveno legitimacijo?« je še pristavi- la. Pa smo zopet tam. Začel sem tako, kot sem se prej že dvakrat izmazal. Tokrat pa I ni bilo dovolj, da sem rekel. da sem jo pustil tam v pi- sarni. »V kateri pisarni in pri kom? Veste, jaz sem za to odgovorna, brez legitimacije ne morete delati!« je še pri- stavila. Ko sem ji povedal, da sem na pregledu bil, seveda nisem lagal, saj še ni dolgo, ko sem bil pri zdravniku, to- da ne »avoljo tega, kar je imela ona v mislih. Sedaj me lahko izmaže samo še direk- tor, sam pomislil, ko sem ji odgovoril: »Pri, onem, no, kako se že piše, pri Grmu, ja, ja, pri njem sem jo pustil!« sem se delal, kot da se ne spomnim imena. Bo zaleglo sem pomi- slil in jo ogledoval? Povpra- šala me je še o tem in onem in rekla, da gre pogledat. Od- šla je! Oddahnil sem se, si prižgal še eno cigareto in čik pavza se je iztekla ... RESNICA SE IZKA2E Zopet smo stali vsak na svojem mestu. Sedaj sem se počutil že sigumejšega. In- šektor TISL mi je že vdrugo naročil, da naj skrbim za red- no in čimpogostejše menja- vanje vode. Tako sem jo po- tem pogosto menjaval, da je vodni števec tega dne prav gotovo visoko prekoračil obi- čajno dnevno potrošnjo. Ni kaj, ubogati je treba, še zla- sti pa če je v zvezi s higie- no, za katero, je treba reči, se tod več kot skrbi. Med fanti je stekla beseda o sindikalnem nc^ometu. Pad- la je celo stava, kdo bo na bližnji tekmi zmagal. Ponudil sem se za golmana. Niso me angažirali. Upam, da tisti, ki je rekel, da bo sam spil za- boj piva, stave ni izgubil! čas je hitro mineval, govorili smo malo in kmalu je prišel čas malice. Z Lamutom sem odšel na malico. Tu se je izkazalo, da me je 21ender pogruntal, pa je molčal. Nikoli mu še nam- reč novega delavca niso pri- peljali v obrat. Vedno je mo- ral sam ponj v pisarno. To mu je bilo sumljivo. Pravil- no je sklepal. Med mesarji je završalo, ko sem se na vratih pojavil z aparatom v rokaih. Vsi so se zgrnili okoli mene. Vpraša- nja so deževala, tu in tam je bilo slišati tudi kakšno pri- dušeno kletvico, od presene- čenja seveda, največ pa je bi- lo smeha in dobre volje . .. Bil sem torej med mesarji. Težko je njihovo delo, pa vendar kot vsako delo pK) svoje zanimivo. Lepo so me sprejeli kot novega delavca, nihče mi ni vtaknil ničesar za vrat, kot se rado zgodi in vsakogar, ki pride med njih, tako sprejmejo kot so mene, potem si bo v njih še marsi- kdo našel dobre delovne to- variše. Hvala fantje! Pa brez za- mere?! TEKST IN SLIKE: BERNISTRMČNIK Marjan TISL, veterinarski inšpektor, je sicer vedel, da pri- de novinar, ni pa vedel, da sem io jaz, pa mi je kar dva- krat dajal navodila za menjavanje vode, (levi) Franc LAIVIUT, upravnik klavnice, pa je kar najbolj poskrbel za moje dobro počutje (desni). Lojze KUMER je bil moj najbližji sodelavec, medtem ko se me je moral Miha LESKOVŠEK venomer izogibati... Da pa sem srednji jaz, ste menda že uganili?! Karli KROFLIC je bU še najbolj zgovoren. Martin TKAVC se j« ukvarjal največ i jearfki laklanih govedi, MIha pa je pogosto brusil svoj nož... Jjc ŽLENDER, vodja po- ^ enote je takoj posu- ; r mano nekaj ni v Kljub temu je moičal. 13. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 31. ma| lidelaŠŠD USPEŠNE 6RASL0VČE Braslovška šola šteje le ne- kaj nad 270 otrok, v ŠŠD pa je 405 članstva! V SSD je namreč vključenih precej staršev, pa tudi mladina ce- ljskih srednjih šol, ki prebiva v tem kraju. Delo ŠŠD je bilo v tem šolskem letu izredno bogato. V društvu deluje 11 športnih sekcij. Najbolj delavni so v badmintonu, kjer je nad 80 aktivnih in se po svojih us- pehih uvrščajo med najbolj- še v republiki. Razgibano je tudi delo v smučarski, košar- kaški, rokometni, atletski in folklorni sekciji. V ŠŠD so aktivni domala vsi učenci in učenke, saj poteka organizi- rano delo že od I. razreda naprej. V smučarskem tečaju je bilo 82 tečajnikov, s smu- čarskimi skoki se je redno ukvarjalo nad 30 pionirjev. Po 30 in več aktivnega član- stva je tudi v košarki, roko- metu, atletiki in folklori. Vad- ba v krožkih je po dvakrat tedensko, vodi pa jo 20 mla- dinskUi vodnikov iz vrst sred- nješolcev in domače mladine. V zadnjem šolskem letu je ŠŠD v tečajih izšolalo kar 50 sodnikov in zapisnikarjev. Poleg vadbe je v tem dru- štvu močno razvejan tudi šol- ski tekmovalni sistem, kjer se pionirji in pionirke bori- jo za naslov najboljšega športnega razreda in športni- ka. Doslej je bilo odigranih že nad 100 medrazrednih te- kem v razUčnih ŠE>ortnih par nogah in igrah. Tolikšna na- črtnost in množičnost je po- rodila tudi porast kvalitetnih rezultatov. V badmintonu so mladi Braslovčani vodilni v republiki. Pionirke pa so le- tos dosegle edinstven podvig, saj so pobrale občinska pr- venstva v košarki, rokometu in atletiki in ta uspeh pono- vile tudi na področnem pr- venstvu v vseh omenjenih pa- nogah in igrah, kjer so pre- magale vse občinske prvake iz 12-tih občin celjske tek- movalne skupnosti. članstvo ŠŠD pa se je iz- kazalo tudi pri delovnih ak- cijah pri gradnji športnih objektov in drugih krajevnih akcijah. Nad 800 ur udarni- škega dela so opravili pri iz- gradnji 180 m dolgega krož- nega tekališča, ureditvi ska- kališča in metališča za atle- tiko, izgradnji dveh smučar- skih skakalnic, nasipa ob te- lovadišču TVD Partizan in za- saditvi topolov. Mladi Bras- lovčani imajo deloAme nava- de in so v okviru KS oprav- ljali pri urejanju okolja tudi vrsto drugih opravil. ŠŠD Braslovče bo letos organizi- ralo tudi zaključno republi- ško proslavo, ki bo 22. jimija ob braslovškem jezeru, kjer bo proglasitev najboljših ŠŠD v Sloveniji s podelitvijo pri- znanj, plaket in nagrad. Ob tej priliki bodo številnim mladim gostom iz vse repub- like prikazali del življenja svojega društva s folklornim in telovadnim nastopom, raz- stavo o delu ŠŠD in z izdajo posebnega BILTENA ŠŠD Braslovče z orisom 5-letnega delovanja. Tako mladi Braslovčani, združeni v ŠŠD, nadaljujejo bogate tradicije telovadnega življenja v svojem kraju, ki bo kmalu proslavilo svoj 70- letni jubilej. Z novimi obli- kami in vsebino dela na po- dročju telesne vzgoje in špor- ta tako bogatijo svoje mlado življenje in življenje svojega kraja ter mu dajejo svojst- ven pečat. K. JUG ,Nr RADIO IN PRESS SLU2BA Po razgovoru v našem uredništvu med predstav- niki AD Kladivar in vodstvom Novega tednika in Radia Celje je prišlo do sporazuma, da naša dva medija prevzameta pokroviteljstvo nad celotno press službo na letošnjem največjem atletskem tekmo- vanju v Jugoslaviji — polfinalom za evropski pokal. Tekmovanje bo 4. in 5. avgusta, ko bodo v Celje prišli najboljši atleti Zvezne republike Nemčije, Finske, Poljske, Španije, Švice in Jugoslavije. Skupaj z Avtoturističnim podjetjem Izletnik bo- mo takrat pripravili za vse novinarje, ki jih bo več kot petdeset, izlet s piknikom na ogled arheo- loških izkopanin v Šempetru, jame Pekel in turi- stičnega centra Golte. Pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo je sprejel predsednik republiškega Izvršnega sveta Slovenije ing. Andrej Marine. —tv USPEH TENISAČEV Druga ekipa HDK Celje v tenisu je dosegla v soboto pr- vi uspeh. Doma so mladi igralci premagali Novo mesto s 3:0. V posameznih igrah so bih doseženi sledeči rezultati: Simončič—Turk 3:6, 6:1 in 6:4, Božo Godnik — Šekora- nja 6:2 in 7:5 ter dvojici God- nik — Leskovar : Krein — Picek 6:4, 7:4. Prva ekipa Celja je igrala proti Ohmpiji II. Godnik in Stojan sta izgubila srečanje 1:2. Točko za Celje je osvo- jil Dušan Godnik z zanago nad Gabrovškom. Ženska vrsta Celja je igra- la proti republiškemu prvaku Braniku. Celjanki Sekimiko- va in Godnikova sta izgubili z 1:2. Zlasti dobro je igrala Godnikova proti Pirkmajerje- vi. Celjanki sta osvojili točko CEUSKA NOGOMETNA PODŽVEZA t BREŽICE PRVAK Čeprav so do konca pp^^ nega tekmovanja v I. ^ celjske nogometne podiv^ štiri kola, latiko s gotovo^ dimo, da bodo nogometajj žic, Id imajo na prven.stvem' vici 7 točk prednosti, pt\j^ novi člani vzhodne conske^ metne lige. Srečanja v 19 "j I. skupine so se končala"' kovano. Po.seben uspeh in J nečenje so doživeli nogo?! Opekarja, ki so v gosteh gali Boč. Rezultati: Boč — Opek>, (0:1), Brežice — Šošttoi (2:1), Celulozar — LjubS, (1:1), Vojnlk — Straža 0:07(1 karica — Senovo 2:1 rj.], Papirničar — Žalec 3:0 ht^\ I^estvica po 19. kolu: Brežice 19 17 1 1 71,,. Osankarica 19 13 2 4 Sj^ Straža 19 12 4 3 61* C«lulozar 19 10 3 (J 3-] Šoštanj 19 9 3 7 34!, Ljubno 19 7 4 8 33:! Senovo 18 8 1 9 43!, Opekar 18 6 4 8 3Jd Papirničar 19 5 4 10 381 Vojnik 19 5 4 10 33f Boč 19 5 1 13 2r\ 2alec 19 O 1 Ig is|| Med tednom so odigrali | no nogometno tetuno na po^ celjske nogometne podzve« jugoslovanski nogometni poku pionirje med Kladivarjem in | vin jo. V regularnem času « srečanje končalo 1:1. Po ^ škili je zmagal Kladivar ; TONE TAvi REZULTATI tekmovanj, fc je občinska konferenca zveiei dine Laško v sodelovanju s bi organizirala v počastit« seca mladosti: ROKOMET: 25. maja 19fl LAŠKO — mladinci: 1. ŽRK Ije I; 2. TVD Partizan Laške 2RK Celje II. NOGOMET: 24. maja 1973 RADEČE — mladinci: 1. Rad obrtne delavnice I. ekipa; 2. tiv ZMS Jagnjenica; 3. Aktivi Radeče. NOGOMET: 26. maja 19:3 Kopitnik — ekipe osnovnili 1. OŠ Primoža Trubarja hi 2. OŠ Marijana Nemca Radi 3. OŠ Antona Aškerca Rioi Toplice. ORIENTACIJSKI POHOD: maja 1973 -- KOPITNIK -i redne ekipe osnovnih šol: 6, i red: 1. 6. b OŠ Rimske Topi 2. 6. a OŠ Radeče; 3. 6. b II Rimske Toplice. 7. razredi: 1. c OŠ Laško; 2. 7. c OS Ria Toplice; 3. 7. a OŠ Rade«, razredi: 1. 8. a OŠ Laško; I a Oš Radeče; 3. 8. c OS U STRELJANJE Z ZRAČNO SKO: 27. maja 1973 — SEDt mladinci: 1. SD Stane EM Laško — 1199 krogov; 2. Celjska četa Breze — 1113 ' gov; 3. Aktiv ZMS Tovarne k galanterije Rimske Toplice - krogov. Pionirji: 1. SD Tom stič Zidani most — 501 krof SD Stane Rozman Laško - krogov; 3. SD Gvido PavUi draž — 439 krogov. ŠAH: 27. maja 1973 — W: — mladinci: 1. ŠK Laško I pa; 2. ŠK Laško II. ekipa; J Laško III. ekipa. Tekmovanje ekip OŠ t MED DVEMA OGNJEMA: 26 ja 1973 — KOPITNIK — det) 1. OŠ Jurklošter; 2. OŠ Toplice; 3. OŠ Laško. KOŠARKA: 8. maja 19''* LAŠKO: 1. TVD Partizan U 2. KK Hudlnja Celje; 3. ' Partizan — Old Boys Laško FANIKA LAPOB ŠPORT IZ SAVINJSKE DOLINE Rokometaši TVD Partizan Ža- lec so v nadaljevanju štajerske rokometne lige doma premagali Ljutomer z 19:18. Največ zadet- kov za Žalec je dosegel Kline 8. xxz Odbojkarji Partizana Šempeter so gostovali v Crešnjevclh in sre- čanje izgubili i 3:1. S tem pora- zom tako nimajo več možnosti, da bi bUl prvi ter se tako uvr- stili t slovensko ligo. xxx Igralci tenisa Partizan Žalec, Id letoa prvič nastopajo t slovenski ligi (tretja skupina), so sr^ proti Rudarju iz Trbovelj ' bili 3:0. Najuspešnejši je l*j rant, Id je srečanje proti nerju izgubil 1:2. Ostali I* izgubili gladko 0:2. ŠTEVILNE ŠPORTNE V 2alcu so bUe v poč^t Dneva mladosti ves teden ^ športne prireditve. Rokove, turnirja se je udeležilo 9 . V finalni tekmi so Griže VZ, gale Petrovče s 23:13 in prvo mesto. Vrstni red: !• 2. Petrovče, 3. Žalec. xxx Na štiristeznem kegljišč« ca je bilo tekmovanje ''js parov. NastopUo jih je tpri Vrstni red: 1. Fonda-Ramf^ kegljev, 2. Tomažič-Kači<5 ™ Grum-Cehovin 1891. ŠPORTNE VESTI KOŠARKA — REPUBLIŠKA PIONIRSKA LIGA — VZHOD KOVINOTEHNA : CELJE 49:48 (28:21) Pionirji Kovinotehne so bili skozi celo tekmo boljši nasprot- nik in zasluženo premagali mest- nega tekmeca. Tekma je bila skrajno borbena in na solidni kvalitetni ravni. Največ košev za zmagovalce so dali: Vrbovšek 17, Oblak 10 in Zdolšek 10, za po- ražence pa Udrih 13 in Kavčič 13. PREBOLD : KOVINOTEHNA 50:38 (27:17) Celjani se niso mogli resneje upirati razigranim domačinom, ki su slavili zasluženo zmago. Še najboljši pri Celju je bil Groru- can, ki je dosegel 12 košev za svojo ekipo. LAŠKO : CELJE 36:64 (20:35) Celjani so bili superiorni celo tekme in visoko premagali neiz- kušene domačine. Najboljši pri Celju so bili Mastnak z 20, Kav- čič s 14 in Pipan s 13 koši. ŠTAJARSKA PODROČNA LIGA ZA KADETE i'rejšnji teden so Celjani go- stovali v Rušah in v Mariboru. V Rušah so z veliko težavo ugna- li borbene domačine z 58:56 (37:27). Na tej tekmi sta bila najboljša Kitanovski z 19 in Po- žlep s 16 koši. Na drugi tekmi v Mariboru pa so zasluženo klo- nili domačemu Marlesu s 66:44 (;i3:22). Uspešno so se upirali uomačinom le prvi polčas, med- tem, ko jim je v drugem pošla sapa in domačini so zabeležili visoko zmago. Največ košev za Kovinotehno sta dala Kitanovski 12 in Mastnak 10. MEDOBČINSKA LIGA — ČLANI CELJE : HUDINJA 80:40 (36:21) Ekipa Celja je dosegla že peto zaporedno zmago nad novinci v tem tekmovanju. Najuspešnejši pn Celju so bili Peterka 19, Po- nikvar 17 in Jug 10 košev, pri iiudinji pa Sirca 15 košev. ŽALEC »B« : CELJE 54:61 Tudi po šestem kolu so Celjani ostali neporaženi in tako .še na- prej vodijo na lestvici. Najuspeš- nejši za Celje so bili Jug 21 in Ponikvar 18 košev. ČLANICE — REPUBLIŠIiA LIGA CELJE : RADENSKA 46:39 (29:14) Mlade igralke Celja so izboje- vale prvo zmago v republiški konkurenci. Vodile so že za 15 košev, ko pa je pri Celju vsto- pila v igro druga peterka so go- stje omilile poraz. Najuspešnej- še strelke za Celje so bile Bo- rovške M. 15, Mernik 10 in Ko- šak 10 košev. MLADINCI! REPUBLIŠKA LIGA — VZHOD KONUS : KOVINOTEHNA 73:77 (67:67) (35:36) V vseskozi izenačeni borbi Je Muhovcc v zadnjih sekundah iz- silil podaljšek za celjsko moštvo. v katerem pa so imeli Celjani več moči in zasluženo zmagali. Naj- več košev za Celjane so dali Mu- hovec 20, Kuljad 19 in Osole 10. V počastitev občinskega praz- nika mesta Žalec so košarkaši Kovinotehne z nekompletno ekipo premagali ekipo Žalca, ki tekmu- je v H. republiški ligi s 74:54. Celjani, Id so šele pred kratkim pričeli s pripravami za novo se- zono, se niso posebno trudili, največ košev pa sta dala Lesko- var 20 in Zmago Sagadin 17, pri Žalčanih se je najbolj izkazal Ramšak s 16 doseženimi koši. JANEZ CEPIN ROKOMET — Celjski roltome- taši so osvojili nov in dragocen par točk, ko so doma premagali Zenico s 17:14. V začetku tekme so bili daleč boljši, vendar so morali ob koncu tekme braniti pridobljeno vodstvo, kajti Zeni- čani so postajali vse bolj nevar- ni. Odlično so tokrat igrali Vla- do Boje\ač, ki je sam dosegel 6 zadetkov. Koren 3, Pevnik in Marguč. Celjani so še vedno osmi z 19 točkami, v naslednjem kolu pa gostujejo v Zagrebu proti Me- talcu. xxx Šoštanjski rokometaši nadalju- jejo zmagoviti pohod k prvemu mestu v republiški ligi in tako uvrstitvi v II. zvezno ligo, kar bo za kraj, kot je Šoštanj, ne- dvonmo velik uspeh. Z gostova- nja v Trbovljah so se vrnili s točko (15:15) in tako že skoraj za.ijotovo postali novi republiški prvaki, saj je malo verjetno, da bi v zadnjih kolih lahko izgubili vodstvo petih točk. Ce se že zdaj zbira na tekmi po 1600 ljudi, po- tem je prav, da se fantje uvrsti- jo v II. zvezno ligo in tako svo- jemu kraju nudijo več kvalitet- nih športnih prireditev. STREL-IANJE — Strelci strel- ske družine Celje so imeli v so- boto in nedeljo svoje prvenstvo. Letos je v malokalibrski puški serijske izdelave najboljši rezul- tat dosegel Jože Jeram in to 249 krogov. Sledijo: Jager 243, Pih- lar 236, Dobovičnik 236 in Polde Tržan 225 krogov. Medobčinsko in republiško prvenstvo bo v me- secu juniju. NOGOMET — Nogometaši Kla- divarja so v Mariboru osvojili svojo rešilno točko v borbi proti Kovinarju. Igrali so neodločeno 0:0 in si s tem že skoraj pribo- rili pravico sodelovanja tudi v bodoče v društvu najboljših. V prihodnjem, predzadnjem kolu igrajo doma proti Slaviji in v zadnjem kolu proti Železničarju v Mariboru. Torej obstanek je zagotovljen, večjega uspeha pa letos ni bilo. xxx Nogometaši Kladivarja so nas obvestili, da niso oni krivi, ker še ni bila odigrana finalna tek- ma z Velenjem. Sami so želeli igrati v Velenju proti domačinom. Toda uprava Kladivarja je sreča- nje predala. Škoda, da so se Ce- ljani toliko borili proti Brežicam. Bi kar Brežičanom prepustili pot v finale, kajti ti bi se sigurno borUi za najvišje pokalno tekmo- vanje v celjskem področju. xxx v conski l%i še ni sprememb. Vodeča moštva Šmartno, Velenje in Branik nabirajo točke. Do konca je še nekaj derby tekem. Najtežje bo vodečemu Šmartne- mu. Ta igra v nedeljo proti Bra- niku v gosteh in v zadnjem kolu doma proti Velenju. Vse kaže, da bodo šele zadnje tekme odlo- čale prvaka. Šmartno — Velenje in Olimp — Branik. Bojimo se le, da bo v borbi za najboljše mesto Branik izkoristil medseboj- no zagrizenost celjskih predstav- nikov, v preteklem kolu je Šmart- no premagalo Dravlnjo 8:0, Ve- lenje je zmagalo v gosteh 2:0, Olimp je po dveh porazih pre- magal Bakovce kar s 7:0, strelci Kač trikrat, Knez, Koštomaj, Uba- vič in Ključarič, Kovinar iz Štor pa Je doma prepustil točki Sliv- nici, ki se je tuko rešila začelja razpredelnice. Kovinar pa se bo le težko rešU izpada. Za Kovi- nar je v srečanju proti Slivnici dosegel zadetek Vrbajac. Rezul- tat 1:3. xxx Železničarska reprezentanca Ce- lja je osvojila naslov republiške- ga prvaka med železničarji Slo- venije. V finalu v Ljubljani so Oljani premagali Prometno šolo 9:0, Postajo Ljubljana 8:0 in iz- gubili proti Prometnem institutu 1:4. Igral se je mali nogomet. xxx Tudi letos so marljivi športniki celjskega garnizona priredili tra- dicionalni turnir Mladosti v ma- lem nogometu. V Mestnem par- ku je nastopilo 12 ekip. V finalu so največ uspeha imeU nogome- taši HDK Celja, ki so premagali Celje (igralci Kladivarja) 1:0 in Rimljana iz Rimskih toplic 4:2. Drugo je Celje, tretji Runljan. Sledijo od 4. do 6. mesta: Ga- berje 50, Celeia in Aškerčeva Cte- Ije. LETALSTVO — Po uspehu celj- skih jadralcev Črtomira Rojnika in Marka Klinarja, Id sta osvo- jila diamantni »C« znak jadralca pred desetimi dnevi, se je k no- silcem te najvišje značke na.šega jadralnega športa pridružil tudi Franc Peperko, naš najboljši ja- dralec. Ker je prelet nad 500 km že imel iz leta 1971, ko je prele- tel 550 km na svojem gostovanju na Poljskem, je tokrat dosegel drugi pogoj, višino nad 5000 me- trov v Olju in to nad Goro Olj- ko. Tako imamo v Olju letos kar tri najvišje nosilce jadralnih dosežkov. Po en pogoj pa imata tudi Srečko Pukl in Maks Arbaj- ter. Obema manjka prelet nad 500 km za diamantno značko »C«. AVTO RALLV — Tudi letos se bodo borili najboljši avto rally- stl v turističnem razredu za na- grado Štajerske 73. Prva tovrst- na prireditev Je bila v soboto v Olju. Preko 40 posadk je vo- zilo na 217 km dolgi progi. Le- tos Oljanl niso imeli najvdS uspeha. Na rallvju Mladosti, U ga Je priredila AMD Slavko Slan- der in Ljubljanska banka, so ekipno zmago odnesli predstav- niki AMD Slovenjske Bistrice, pred AMD Stražo in ZŠAM Ce- lje. V posameznih kategorijah pa so najboljša mesta osvojili: Kategorija do 750 ccm: Blažun (Straža) 1313, Kranjc (Slov. Bi- strica) 1324, Grajžl (ZŠAM) 1341, Završnik (Straža) 1384, Bider- man (AMD Olje) 1396, Jurak (ZŠAM Celje) 1427. Kategorija do 1150 ccm: Kers- nik (Lukavica) 1279, Gaber (AMD Šlander) 1342, Grobin (Straža) 1351, Plevnik (Šlander) 1392, Fi- ster (Šlander) 1410, Grad (ZŠAM) 1448. Kategorija nad 1150 ccm: Franc Krajnc (ZŠAM Olje) 1306, Deč- man (Slov. Bistrica) 1331, Širov- nik (Šlander) 1403, Dobrove (ZŠAM) 1427, Lesjak (Ravne) 1559, Arčan (Šlander) 1587. EKIPE — AMD Slov. Bistrica (Kranjc — Dečman) 2655, AMD Straža (Blažun — Grobin) 2664, ZŠAM Olje (Širovnik — Kranjc) 2709, Avto Olje 2738. Organiza- cija je bila odlična. Kladivar ju ni uspelo, da bi zabeležil dvojno zmago na finalu za atletski pokal Slovenije, ki je tudi veljal kot kvali- fikacija za zvezni finale. Med člani so bili domačini daleč premočni, saj so zbrali 422 točk pred ljubljansko Olimpijo, Ve- lenje pa je bilo šesto. Najboljši rezultat je dosegel Zlatko Bezjak, ki je vrgel kopje 76,60 m daleč, kar je nov republiški rekord. K ekipni zmagi pa so prispevali največ Kocuvan, Vi vod, Lešek, Svet in ne nazadnje vsi tisti najstarejši atleti in začetniki, ki so s svojim nastopom doprinesli dragocene točke za prvo mesto. Med članicami je celjske teltmovalke spremljala velika smola, saj sta dve njihovi atletinji padli v teku na 100 m ovire, s tem pa je bilo izgubljenih deset točk, ki so jih dobile predstavnice ljubljanske Olimpije. Ob koncu je Kladivar izgubil prvo mesto za 1,5 točke: Olimpija 224, Kladivar 222,5 ..., še sto pa je bilo ponovno Velenje. —tv 20 ^ 31. niaL197£ strar i.7 (rajevna skupnost Jagnjenica — 5i^/^/yo 2akaj samo Svibno? Za- Ker je ta kraj letos na oteži- čez dober mesec ^ v tem lepem hribov jgin kraju osrednja pro- [jya ob občinskem pra- Svibno? Kje in kakšno j7 Od Jagnjenice, s kate- j' tvori Svibno z zaselki pjpno krajevno skupnost, jlje cesta še štiri kilome- •e navkreber pod ruševine jtdaj mogočnega gradu )strovrharjev. Od tu se ^lek spogleduje s Ku- jom in strmimi Zasavski- li vrhovi. Pa ni Svibno 010 tistih nekaj hiš oko- jole in zgodovinske cer- ve pod grajskimi ruševi- lami. Razteza se od Jag- hjenice do Rovana in ja- Bjskih gozdov. Svibno je a meji štirih občin: la- te, sevniške, hrastniške in tijske. šteje okoli 320 vo- vcev in še enkrat toliko krajanov. Pred tisoč leti je bilo ribno zaradi mogočnih strovrharjev znano po »j kranjski deželi. Jimak viteških iger, Viljem Ostro- vrhar, je zaradi svoje sla- ve ostal nesmrten tudi v Prešernovi Rozamimdi. V petnajstem stoletju, ko so ostrovrharsko posest pre- vzeli Habsburžani, je zgu- bil grad tik nad Svibnem svoj sijaj in je polagoma propadel. Tudi cerkev sv. Križa je znamenita po svo- jih freskah tn taborskem obzidju. Solo je Svibno dobilo po 1848. letu. Zidano učilno leta 1911. Takrat je bilo Svibno središče, samo- stojna občina, ki je obse- gala še Podkum, Dobovec in Jagnjenico. Samostojna krajevna skupnost je bilo Svibno že pred 10 leti. V zgodovino je Svibno prišlo v drugi svetovni voj- ni, ko je tri četrtine vseh občanov bilo preseljenih, na njihova posestva pa so za kratek čas prišli Koče- varji in Južni Tirolci. Svibno noče v pozabo. Pozna svoje vzpone in za- tone. Po vojni je ta kraj bil vselej med najbolj ak- tivnimi. Njihovo prosvetno društvo obstaja od leta 1921, razen kratek čas, ko je nastope na odru prepo- vedala kanonična vizitaci- ja, češ da je le-ta leglo javnega pohujšanja in se- veda med vojno, ko so bili v šoU nemški vojaki. Vsa- ko leto dajejo po dve, tudi več dramatskih del. Organizacija RK je ena najboljših v občini. Koli- kor je majhen ta kraj, ima mladinski aktiv, ko mnogi večji kraji v obči- ni mladinskih organizacij nimajo. Svibno je za osrednjo proslavo občinskega praz- nika kandidiralo z najbolj- šim programom. Spričo po- manjkanja sredstev se je le-ta precej skrčil, vendar — ostalo je poglavitno ... Krajša cesta z Jagnjeni- ce v hrib je bila ozka, vi- jugasta, strma in nevarna. Po prvomajskih praznikih se je pričel horuk. Od ta- krat do danes je vsak dan na trasi veliko krajanov, največ pa ob nedeljah, ko se jih zbere tudi po pet- deset. Buldožer, ki je do- slej razširil cestno traso več kot do polovice, je op- ravil doslej okoli 170 ur. Kmetje s strojnimi žagami pri podiranju in razžagava- nju drevja so opravili oko- li 90 ur, s traktorskimi pre- vozi okoli 80 ur. Seveda brez krampov in lopat ne gre. Doslej so občani pri- spevali pri gradnji nasi- pov, zemeljskih škarp, jar- kov, propustov okoli 1.400 prostovoljnih ur. Na zadnji seji odbora za proslavitev praznika so ugotovili, da bodo stroški za stroje, cevi, cement in gramoz predstavljali kveč- jemu tretjino vrednosti, ki jo bo cesita imela ko ko bo končana. V glavnem pa bo končana do prazni- ka. Kaj si obetajo od ceste? Janez Starina, predmetni učitelj v VPD Radeče, svi- benjski domačin, je pred- sednik režijskega odbora, ki vodi gradnjo ceste. Ta- kole pravi: »Prepričali ste se, da je Svibno tako lep kraj, da je škoda, če bi ne bil dosto- pen tudi drugim. Seveda cesta pomeni ogromno pri- dobitev za občane, katerih večji del je zaposlen v dolini, zlasti v papirnici. Zato ima papirnica tudi to- likanj posluha za naš kraj. Svibno bomo v bodoče urbanizirala. Tu bo gotovo zraslo več novih hiš, saj je od vsake družine kdo za- poslen. Morda ni več da- leč čas, ko bomo na Svib- no dobili prve počitniške goste. Seveda bo treba do takrat še marsikaj nare- diti, toda cesta je pogla- vitna.« In tako je pravkar stor- jen velik korak, da Svib- no ne bo zakoten pozab- ljen kraj, da bo spet zna- no po vsej kranjski deže- li in morda še čez. J. KRAŠOVEC Vsako nedeljo, pa tudi med tednom, je pri rekonstrukcij ceste iz Svibnega v Jagnjenico; vedno veliko prostovoljcev« ki bodo k vrednosti nove ceste prispevali vsaj dobro polovico, j 18. stran —NOVI TEDNIK St. 20 — 31. maj humor »Je res, da je poslo^^od• ja zaprt?« »Da!« »Tak lažnivec! Meni pa je relcel, da gre za nekaj mesecev k bratu!« »Saj ni lagal. Njegov brat namreč tudi sedi!« XXX »Srček, se boš sedaj o- možila z mano?« »Ne, golobček. Vedno pa bom občudovala tvoj dobri okus.« XXX »Pravkar berem v časo- pisu, da je nekdo pet let po nedolžnem presedel.« »Po nedolžnem? Meni se kaj takega ne bi mog- lo primeriti.« XXX Papež Pij X. je ostal vedno ponižen in skromen, kakršen je bil še kot župnik. Niso mu bila všeč pretirana zagotavlja- nja vdanosti in vere. Si- cilijanski škof, ki ga je napadla malarija, ga je po monsinjorju zaprosil za blagoslov kot za edino zdravilo. Papež je monsi- njorju odgovoril: »Prisrčno pozdravite ško- fa in mu dajte moj bla- goslov. Recite pa mu, naj vzame kinin, kar je vedno bolj uspešno.« XXX Ko je igralec in režiser Orson Welles prišel v Ita- lijo, so ga vprašali, kaj so. di o italijanskih igralcih. »O, Italija je bogata z ig- ralci!« je odgovoril Welles. »Vsak Italijan je pristen igralec, nagonsJco in po na- ravi. Najslabši so poklicni igralci.« FERDO GOblXA BELE "TULFIKE Roman poklanja bralcem Slovenija Zrem skozi golo brajdo na cesto. Kdorkoli gre mimo dvigne visoko klobuk in me pozdravi. Malih otrok že ne poznam več. Po štirje gredo mimo, držijo se za roke in glasno govorijo. Ko pridejo do okna, pretrgajo s pogovo- rom. Najstarejši se glasno pokloni, mali pa za njim drobijo »Jezus Kristus« in s kratkimi rokami komaj dvignejo ka- pe. Potem šepetajo med seboj. Sedem se za mizo. Govoril bi rad z materjo, kajti v Turnišče se mi ni mudilo kakor prejšnje čase v Lendavo. Ta mir me je uspaval. Zrak je bil opojen. Slišal sem, kako je mati zvala štefa h kosilu, štef ni prišel iz hleva. V hlev je spravljal vsako zimo drva, odkar ni mogla več imeti pn hiši krav. čemu bi ji bile krave? Ona vsega ne more opraviti, če pa vzame koga k hiši, ni nikoli miru. Jaz sem ji dajal toliko denarja, da je najpotrebnejše stvari kupila. Kupila je mleko, sladkor, včasih kavo in še druge stvari, brez katerih hiša ne more biti. Prav tako sem ji v Lendavi poravnal ves davek, da je živela brez skrbi. Dolgo je bila med nama borba zaradi krav. Ni in ni hotela prodati živine. Spoznala je, da ne zmaguje vsega, toda ne, krav ne bo prodala. Bil sem doma, ko je kupec prišel po živino. Bil je neki Odrančar, nizek, suh človek. Brke je imel dolge, obraz dobrodušno kmečki. Pogladil je živino, ko jo je plačal, in bila je njegova. Tipal jo je po glavi in hrbtu. Videlo se mu je, da ravna z njo kot s člo- velcom. To je mater nekoliko potolažilo, da se je vdala v usodo. »Mesarju jih ne boste prodali?« je vprašala Odrančarja in stala na pragu praznega hleva. Po glasu se ji je pozna- lo, da ji je težko. »Ne, ne« je dejal kupec in zvezal krave skupaj. »Te bom obdržal za sebe. Dobro blago so, čeprav malo pte- drago.« Krave so šle z našega dvorišča. Mahale so z repi, sto- pale so počasi in še jaz nisem mogel verjeti, da jih res ne bo več nazaj. Mati je zaprla hlev, obrnila kljuko in šla v kuhinjo. Jaz se tistega dne nisem mogel dolgo muditi. Hlev je ostal prazen do jeseni. Ko je prišla zima, je spravila mati s šte- fom drva na pod. Od takmt je v hlevu od poda do tramov oslica drv. Mati v kuhinji nekaj pere. Najbrž posodo, štefa le ni iz hleva. Sliši se, kako nalaga polena na oslico. štef je nekaj let starejši od mene. Nekoč sva skupaj hodila v šolo. »Ah, s tem človekom je vedno križ,« je govorila o Ste- fu. Videl sem jo, kako je čez nekaj časa nesla krožnike čez dvorišče v hlev. štef ne mara zaradi mene v hišo. Od nekdaj je sramežljiv. čeprav me je mučil spanec, ne bi rad doma zaspal. Noči v Turnišču so bile dolge, gluhe in mučne. Vse noči se v polju, kamor je gledalo moje okno, ni nič spremenit, šel sem iz sobe in stopil na stopnice. List se je spml s starega trsa. Nekdo v t>asi je pel. Sonce je bledo siji da so se sence pod brajdo komaj poznale. Trava je ieSi na zemlji, rjava je bila in na nekaterih mestih čisto sid V hlevu sta mati in štef govorila. Mati ga je s p jetno resnostjo oštevala, štef je od časa do časa kaj i brundal. Stopil sem v hlev. štef je sedel na polenih, in ko sem stopil na prag,« je pogledal s škilastimi očmi, se sklonil nad krožnik^ prijet žlico. ^ V hlevu je dišalo po lesu. Vrbe in jelše so imele i čan, prijeteh duh. Sedel sem na odrezan hlod, ki je 1^ ob stem. Objel sem st koleno. Rad bi se s štefom poi varjal. čutil sem, da štef tega ne mara. Kje so časi, ■ smo skakali po travi in dvorišču. Plezali smo po dret in si čez plot kazali jezike, štef je bil že od nekdaj po^ sen, trd in redkobeseden. Grobe poteze v licu je imel" mladosti. Zdaj, ko je bil starejši in zdelan, so mu po^ v licih postale še bolj grobe. Brke je imel nerodno oH zone. Štrleli so mu na vse strani. Zdeli so se mi podc^ obrabljeni ščetki »Skladaš, skladaš?« sem ga vprašal kolikor mogi^ prijazno, škilasto je pogledal mater in trdo rekel: »Skladam.« Po travi čez dvorišče se je zaslišala hoja in enako^ no, obnemoglo stokanje otroka. Na vratih se je prikaz Stefona žena Reba z jokajočim detetom v naročju. Za' lo se ji je držalo dekletce štirih, petih let. Za dekleto je pomolil glavo v hlev nekoliko večji fant. Ko je zag^^ mene, je potegnil glavo iz hleva in stekel čez dvorišče. * di Reba ni pričakovala, da bi bil jaz v hlevu. Pozdrav, je glasno, kakor pozdravljajo vsi. Brez sledu čustva pozdrav. Ne veselja ne nevolje ni v njem. Stegnil sem roko, dekletce pa se je krčevito opt^f Rebe in zajokalo, da mi je šlo skozi ušesa. Ničesar ni bilo mogoče razumeti v hlevu. Reba js ^ la na deklico. Otrok, ki ga je držala v naročju, je otie^ glo jokal brez solz. »Kaj mu je?« sem vprašal, ko se je hlev nekoliko ril. . ,/) 31. maj 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 ttied štirimi očmi ■aljubljena P ^ ™ Itnam že trideset let, pa ^ še ne morem odločiti jj človeka, s katerim bo- ^ v bodočnosti živela jUupaj. Trije se mi ponu- jajo, jaz pa oklevam med ^0tn tremi. Na vsakem pajdem kakšno napako, pj tudi sama nisem brez jjih. Ko vse to vskladim, jj ne morem odločiti. Naj jjm vse tri naštejem? Ne, le toliko vem, da so kar ^ redu pobje, čeprav, kot jem rekla, z napakami. Jako naj se odločim? MICA Spoštovana Mica, ju bi poiskala še četrte- p, morda bi bil tisti brez napak? Premalo ste napi- sali, da bi se vam dalo urejeno od.?ovoriti, pa tu- di za vas .je najbolje, če sami ujamete svoje notra- nje ravnotežje. Kaj huj.še- pa je, kot da se še niste toliko uravnovesili, da bi se lahko sami odločili? Pa posebno »fejst« mora- te biti, da imate kar tri na en prst, kajne? NATAŠA kako obarvati nohte za maturo? Rekli boste, da sem ne umna gos, ker vas sprašu- jem za barvo nohtov pri maturitetnem plesu. A to je moj največji problem, ker vse ostalo že imam, tega pa ne vem. Rožnato obleko, rožnate čevlje imam, zdaj pa ne vem, če potrebujem zraven tu- di rožnate nohte. Kaj pa rdeče, bele, biserne? Miša Draga Miša, predvsem potrebuješ še rožnato pamet, da boš v resnici vsa rožnata, kajti, če bi bila rdeča, bela ali biserna, se morda ne bi u.iemala z zdravo pametjo naših deklet, ki hvala bogu, še večino ne nui- čijo taki problemi. Si me razumela? Nataša PIŠE IN RIŠE: MARJAN BREGAR ^ lltesrnili bi zaspati, dragi bralci, če bi naštevali vse, |,'j^ bilo izrečenejra na govorniškem odru. Povzeli bi le '^^žncjše misli: l^^ša industrijsko pripravl,)ena hrana — so poudarili „^"^voiniki po vrsti — .je zastrupljena do skrajne mere. ^' ki sedajo na naše sendviče, so pričele crkati... Naš zrak — so se prav tako vsi strinjali — je onesna- žen do konca in kisika imamo reci in piši le še za štiri- najst dni! Naše vode, so izjavljali v en glas, niso več vode! Sicer pa, saj jih skoraj ni več, in še ta hip je treba uzakoniti strog predpis za ves Mars, da je najstrože prepovedano potegniti vodo v stranišču ... In najbolj pereče! — povzdignil je glas sedemkratni doktor psiholo.gije — Po našem lepem Marsu razsaja katastrofalen DOLGČAS! Odobravajoče so kimali udeleženci kongresa in na ši- roko zehali, malce zaradi dolgih govorov, malce pa tudi zaradi res neskončnega dolgčasa, ki je razsajal sirom po Marsu in se je prikradel pač tudi v dvorano. 20. stran —NOVI TEDNIK St. 20 — 31. ma) |. Po železniški nesreči Ob koncu letošnjega ja- nuarja je prišlo do večje železniške nesreče pri Zbelovski gori na progi med Poljčanami in Lipo- glavom, ki je zahtevala večjo materialno škodo. Kc je ŽTP zbralo vse po- datke o nesreči, so ugoto- vili, da je bilo med reše- vanjem za več milijonov ukradenih različnih pred- metov, ki so jih peljali v kasneje ponesrečenem vla- ku. Vse skupaj so predali v nadaljnjo obravnavo Po- staji milice v Slovenskih Konjicah, ki je po več mesecih in napornemu delu izsledila ljudi, Id so se hoteli v nesreči oseb- no okoristiti. Tako so že predali javnemu tožilcu spisek tistih, ki so, name- sto, da bi pomagali pri odstranjevanju nesreče, iskali možnost, da bi lah- ko nekaj vzeli za sebe. Tako je Anton Hriber- nik iz Belovske gore osu- mljen, da je vzel 330 kilo- gramov vijakov raznih di- menzij, 13 sirkovih metel j, 35 ženskih spodnjih hlačk in še nekaj drobnarije. V stanovanju Alojza Koroš- ca so našli ženske spod- nej hlačke in nekaj manj- ših predmetov. Prijavili so tudi Cirila Korenjaka iz Ostrožnega pri Ponikvi, ki si je prilastil okoU 70 kilogramov vijakov. Zanimivo pa je, da so v kraji sodelovali tudi šo- ferji, zaposleni pri sekciji za vzdrževanje prog. Ti so z avtomobili odvažali raz- tresene predmete med drugim tudi k sebi do- mov. Tako so v stanova- nju Ivana Hribernika v Celju našli prisvojenih 180 ženskih spodnjih hlačk, pri Mihaelu Cesar- ju v Šentjurju 113 in pri Vjekoslavu Hohnjecu v Celju 13 ženskih spodnjih hlačk, deset metel in šti- ri zavoje raznih vijakov. Vsekakor žalosten poda- tek za ljudi, ki bi morali reševati, pa so se raje od- ločili za prisvajanje tujih predmetov. VLOM V KOČO Neznanci so vlomili v delavsko kočo, ki je last gozdne uprave Gornji grad. V delavski koči na Vrhu so si postregli s hrano, preostanek pa zme- tali skozi okno ali polili po prostoru. Ugotovili so, da so to storili otroci iz bližnjega naselja. PRUET VLOMILEC E>elavci Postaje milice Žalec so prijeli Franca Kitaka, 51, trenutno brez stalne zaposlitve in stal- nega bivališča. Osumljen je več vlomov in tatvin, ki so bile zabeležene v zadnjem času v 2alcu. To so ugotovili po predmetih, ki so jih našli pri Kitaku in ki odgovarjajo tistim, ki so v zadnjem času j-^manjkali. UKRADENA MOTORNA VOZILA Delavci PM in UJV Celje so izvedli celo- dnevno akcijo, kjer so ustavljali in preverjali ukradena motorna vo- zila. Tako so jih pre- gledali preko 400 in ugotovili štiri ukrade- ne ponije ter en oseb- ni avto z ukradeno re- gistrsko tablico, pri katerem pa se tudi ne ve točen lastnik. Za- to so pridržali vozni- ka Franca Kodrmana iz Gorioice pri Morav- čah. Istočasno s to akci- jo so ugotavljali tudi ostale prekrške. ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Zgorelo je gospodarsko poslopje Martina Ževarta v Velenju. Do požara je prišlo zaradi samovžiga v stelji, zgorelo pa je za 80 tisoč din stelje, sena in gospodarskega orodja. ZASTRUPITEV PRI MALICI Osem delavcev se je za- strupilo pri malici v no- vem jašku Rudnika ligni- ta v Velenju. Štiri so pre- peljali v bolnišnico. Sani- tarna inšpekcija je ugoto- vila, da je do zastrupitve po vsej verjetnosti prišlo zaradi enega starega kosa mesa. Drugi vzroki so iz- ključeni, saj je istočasno malicalo 600 delavcev. POVOŽEN V TUNELU Do težje delovne ne- sreče je prišlo pri gradnji tunela na novi avto cesti v Konjiški vasi v občini Konjice. Vzvratno je peljal z delovnim strojem Mo- horko, pred njim pa je proti izhodu stopal tu- di delavec Silvo Kam- puš, ki ni opazil, da je za njim stroj. Mohortoo je Kampuša zbil NAJDENO TRUPLO v Sotii pn vasi Vi- dovica v občini Šmar- je so našli razpadajo-^ če moško truplo. Ko-^ misija je agotov"ta, cta' gre za Stanka Govedi-i ča, 43, doma iz Vidovi* ce. 22. stran St. 20 — 31. ma) NA OBISKU PRI OBNOVI SKROMNI ZAČETKI Vprašajte danes nekoga o razvojni poti tega ali onega ipodjetja pa bo morda stal pred težkim problemom. Kajti marsikaj se je v zadnjih letih bistveno spremenilo. Povsod fimo priča hitremu napredku in razvoju. Kolektiv obrtnega in gradbenega podjetja OBNOVA CE- UE sodi med tiste delovne skupnosti celjske občine, katerih začetki pred leti so bili več kot skromni. Morda nihče niti pomislil ni v tistih letih, da bo kolektiv v sorazmerno krat- kem času dosegel rezultate, ki ga uvrščajo med dobra podjetja, med pK>djetja z jasno začrtano perspektivo in obetavnimi možnostmi. Iz nekdanjih majhnih, nekakšnih stanovanjskih podjetij v malem, ki sta delala v centru in na Dolgem polju, je z leti pričelo rasti novo podjetje. Integracije, ki jih je uspešno izvedel kolektiv pa so iz leta v leto jasneje začrtavale razvojno pot kolektiva. Leta 1965 se je, komaj pet let po oistanovitvi OBNOVE, kolektivu pridružilo podjetje Dolomit iz Prankolovega. Isto leto se je za integracijo odločilo še Pleskarstvo Dom, medtem ko se je leto poprej pridružil tudi že kolektiv lesnega p>odjetja Lava. Gradbeno podjetje Ingrad, ki se je vse bolj usmerjalo v industrijsko dejavnost, je opustilo dvoje svojih obratov, to je pečarstvo in kamno- seštvo in oba sta se združila v OBNOVO. Tako je iz leta v leto rastel kolektiv, širila se je njegova dejavnost, prera- ščala spočetka začrtano pot in OBNOVA je z leti že postala pomemben dejavnik na svojem področju. Ob registraciji leta 1960, kolektiv torej ni starejši od trinajst let, je bilo v podjetju zap>oslenih le 102 delavca, ki pa so dobro vedeli, v čem je njihova razvojna pot, kaj jim bo zagotovilo boljši jutrišnji dan. Zaradi tega kolektiv, kljub težavam, ki so ga čestokrat hudo pestile, ni okleval pri svojih prizadevanjih. Prizadevno delo, skrb za razvoj, stalna skrb za kadre, so pogojili hiter razvoj iz skromnih začetkov prvih let. OBNOVA DANES Današnja OBNOVA je nekaj povsem drugega, kot je bilo podjetje na začetku svoje razvojne poti. Kolektiv šteje 3&4 zaposlenih delavcev ter 43 vajencev. Struktura zaE>oslenih se je bistveno izboljšala in kolektiv- danes že razpolaga s stro- kovnimi kadri, ki zagotavljajo nemoteno delovanje razve- jane dejavnosti vse od projektive do gradbene operative. Lansko gospodarsko leto je kolektiv zaključil uspešno. Pre- ko štiri milijarde starih dmarjev celotne realizacije, kar pomeni skoraj petino več kot leto poprej. Za nekaj več kot |>etino pa se je povečal tudi družbeni proizvod na za- poslenega delavca, pri čemer velja še ix>S6bej omeniti, da se število zaposlenih v primerjavi s prejšnjim letom ni po- večalo, kar pomeni, da je večji družbeni proizvod dejansko rezultat prizadevanj kolektiva po večji produktivnosti dela. Dobri gospodarski rezultati lanskega leta pa se nadalju- jejo tudi v letošnjem letu. V prvih treh mesecih so že ustvarili preko ene milijarde starih dinarjev realizacije, pri čemer so dosegli 476 milijonov dinarjev dohodka in 129 milijonov dinarjev ostanka dohodka, oziroma tistega, kar bodo odvajali v sklade. In če k temu dodamo še to, da znaša v kolektivu OBNOVE poprečni mesečni dohodek ne- kaj manj kot dva tisoč dmarjev, potem je sleherno besedo- vanje o uspešnem gospodarjenju kolektiva odveč. Seveda pa imajo, le kje jih nimajo, tudi težave. Največji problem kolektiva je prav gotovo njegova lokacijska raz- drobljenost. Posamezni obrati so raztreseni po vsem mestu in njegovi periferiji, kar nedvomno povzroča hude težave in predvsem terja večje stroške poslovanja, kot pa bi to bilo potrebno. Tega se v kolektivu dobro zavedajo, zato si kar najbolj prizadevajo, da bi problem čimprej uspešno rešili. V ta namen so že^ odkupili del potrebnega zemljišča v po- daljšku Dečkove ceste, kjer bodo že v letošnjem letu pri- čeli graditi prve hale. V bližnji bodočnosti pa naj bi se na tem mestu združile vse številne dejavnosti kolektiva. To bo za prizadevni kolektiv velik dosežek in še večji prazaiik! ŠIROKA DEJAVNOST Poleg tega, da se je podjetje razvijalo iz drobnih uslug, pa so v kolektivu močno razvili in usposobili beno operativo. Zgradili so precejšnje število staiJ trenutno pa grade v Novi vasi štiri stolpiče s 112 stano* Njihova prizadevanja bodo tudi v bodoče veljala temu' ročju, kajti tudi pri gradnji stanovanj si je podjetje nimi projekti, odlično kvaliteto, predvsem pa z dosleri izdajanjem postavljenih rokov, pridobilo že dokajšen^ Dejavnost posameznih obratov je kljub povečevanju izvodnih zmogljivosti dobro izkoriščena. Prostih kap^ v podjetju praktično ne poznajo. Nasprotno, v nelca> obratih bi morali še povečevati zmogljivosti, da bi ustregli vsem, ki sprašujejo bodisi po njihovih izdeUoj uslugah. Kamnoseški obrat, ki so ga pred kratkim oprt- še z novo moderno diamantno žago, komaj zmaguje p; vati povpraševanja po njihovih izdelkih, s katerimi piajr; zalagajo ves slovenski in hrvaški trg. Perspektiva ob je nedvomno izredno velika, saj med drugim kolekti, tem zahtevnem in težavnem delu razpolaga tudi s sticj nimi delavci z bogatimi izkušnjami, ki pa so ravno na področju bistvenega pomena. Zavedajoč se dejstva, da je možno najučinkoviteje t pati na tržišču taikrat, kadar lahko poniidiš zaključeni uslug pri tako imenovanih zaključnih delih pri stan« skih objektih, si kolektiv prizadeva, da bi se širše py, tudi s preostalimi dejavnostmi v Celju, kajti tako bi u rili skupno še večje možnosti učinkovitega nastopanj: celotnem širokem tržišču, že doslej so prevzemali štev zaključna dela ravno zavoljo tega, ker so investitorjem p tično ponudili skoraj vse, kar vsa ta dela obsegajo, že preprosto niso zmogli vsega prevzeti, kajti trenutno k razpolagajo z zadostnimi kapacitetami. ŽE DANES ZA JUTRI Dosežem rezultati pa kolektiva niso uspavali. Zaved se, da je treba naprej, da je potrebno hoditi v kora razivojem tehnol<^je m napredka ter temu prilagajati i lasten razvoj. V podjetju so že izdedaU razvojni program, v katera jasno določeno, kako se bodo v bodoče razvijale posara dejavnosti, kako se bod širile najakumulativnejše dejs sti, kam in koliko se bo vlagalo, da bi podjetje v perspei še trdneje stopalo po poti uspešnega razvoja. V uvod delu razvojnega programa je med drugim rečeno tud slednje: »Obrtno gradbeno podjetje OBNOVA ostaja tudi vi« če gradbeno podjetje. Predvideno je, da bi moralo podj s svojimi obrati razvijati in osvajati sodobno tehnola v gradbeni smeri in obrti na zaključnih delih v gradi štvu. Fizične kapacitete bi se letno povečale med 5—10 stotki, različno za posamezne obrate. Večje povečanji predvideno za naslednje obrate: gradbeni, slikopleslui keramični, parketarski in kamnoseški obrat. Gradbeni ol bi se bolj specializiral za stanovanjsko gradnjo, « nešteti obrati, ki izvajajo zaključna obrtna dela na šl" območju Slovenije, morajo povečati kapacitete v tai meri, da bodo zadovoljili povečane potrebe pri posp« stanovanjski gradnji. Večina' fizičnih kapacitet teh ote se ne predvideva samo v večanju zaposlenih, temv« mora vsaj 50-odstotno povečanje doseči z različno mehs: cijo, boljšo organizacijo dela ter predvsem s sodobno nologijo. Ostali obrati podjetja: ključavničarski s ser krovsiko-kleparski, instalacijski in mizarski obrat razvijali v takšni meri, da bodo zadovoljevali potrebe i jetja za ta dela, ki jih podjetje prevzema v celoti...« Prizadevanja kolektiva v bodoče gredo predvseni' smer, da se v celoti kar najbolje usposobijo za komi* zaključna dela-pri stanovanjski gradnji, s čimer bi po<^' s svojim paketom uslug postalo pomemben komplemen'- del celotnemu gradbeništvu. Tudi ta stanovanjski stolpič v naselju Nova vas bo zgrajen točno do postavljenega rok«. Zaenkrat kapacitete lastne betoname še zadostujejo. Bo to dovoli tudi za v bodoče.. .7 Gradbišče v Novi vasi, kjer gradi »OBNOVA« preko sto novib stanovanj, sodi trenutno me«! njena največja detovišča. V boOoče jib bo m vedi Tehnologija obdelave marmorja je zahtevna stvar, pomembne pri tem pa so tudi ^ naprave, ki jih je treba sproti modernizirati. Gore in gorniki Piše BERNI STRMČNIK (16) DANI KOPUŠAf) DANI KOPUSAR je bil rojen 1W3. leta na Ljubnem ob Savkxji. 2e kmalu pa so se njegovi starši preselili v Gorenje, kjer žive še danes. Dani je obiskoval osnovno šolo v šmartnem ob Paki, nato pa je šolanje nadaljeval na Metalurški šoli na Ravnah na Koroškem, kjer se je po končani šoli kot strojni ključavničar tudi zaposlil v tamkajšnji železarni. Po vrnitvi iz vojske pa se je leta 1963 za- p>oslil v SIP Šempeter, kjer je zaposlen še danes. Je poročen in ima enega sina. V planine je začel zahajati že kot osnovnošolec. 2e ob končani osnovni šoti je prehodil slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Bohinja. Največ je zahajal v planine z učiteljem šabcem, ki mu je v teh letih tudi bil velik vzornik. Ko se je šolal na Ravnah na Koroškem, pa ga je kaj hitro zaneslo med alpiniste. Tu je koroški alpinistični odsek organiziral plezalru tečaj in Dand je z navduše- njem obiskoval predavanja in prve plezalne poskuse na skalah pri Ravnah. Prvič je stopnil navezan v steno Raduhe, in sicer v tako imenovanih PVjUoah z Dušanom Kukovcem ter Pušnikom leta 1962. Skromnim začetkom pa so kmalu sledili ved- no številnejši in zahtevnejši vzponi. Doslej je skupno opravil že preko 150 alpi- nističnih vzponov v domačih in tujih gorah. V svoj dnevnik pa je vpisal tudi že prvenstveni vzi>on, in sicer je to Šaleška smer v Križevniku v Robanovem kotu, ki sta jo prva preplezala z Dušanom Kukovcem. Izmed številnih vzponov je iz- bral naslednjih pet, ki so mu kot največja doživetja ostali najbolj v six>minu: 1. Herletova smer v Ojstrici, številne ponovitve v raznih navezah skozi vrsto let 2. Dibonova v Veliki Zini, Janez Resnik, leta 1967 3. Rumena zajeda v Koglu, Pušnik, leta 1966 4. Steber Križa, Pušnik, Zagorc, leta 1965 5. Pallaviccini v Grossglocknerju, Oman, leta 1965 Iz svojih mnogoterih doživetij v gorah je izbral prigode med plezanjem t Ojsitrici jeseni leta 1963. Lep jesenski dan se je oznanjal izza gora, ko se je skupina m.ladih alpini- stov prebujala v novo ju- tro na Klemenškovi plani- ni. Noč so prebili v tesni in prijazni koči, ter se pri- pravljali na poslednji na- skok v spominski Reyevi smeri v Ojstrici. Dušan Kukovec, Drago Zagorc in Dori Pušnik so se navse- zgodaj podali v steno. Da- ni pa je v navezo prevzel Dušanovo prijateljico Ivi- co. »Dani, pelji jo malo v steno. Morda bo še najbo- ljše, če gresta v Kanto nad bivak in od tam na vrh Ojstrice,« je dejal Du- šan Daniju, ki je takrat imel za sabo več kot leto alpinističnih izkušenj. Ma- lo je skomignil z rameni, saj ni bil nič kaj posebno navdušen nad tem, kajti dekle doslej še nikoli ni bila v steni. Dušan mu je podrobno opisal smer, še zlasti pa edini težji ter najnevarnejši del pod pre- visom, za katerega mu je razložil, kje ga bo najlažje obšel in preplezal. Ločili so se. Dušan je s prijatelji od- hitel proti steni, kjer so takoj vstopali v Reyevo smer. Dani pa se je z Ivi- co napotil proti bivaku... Desno nad bivakom sta se navezala in vstopila. Nekako dve uri sta dobro napredovala, saj sta bolj hodila kot plezala. Svet ni bil posebno težaven in ho- ja jima je dobro odrezala. Previs! Dani si je steno ogledal z vseh strani ter obujal v spominu napotke, ki mu jih je dal Dušan. Dobra je vedel, da mora, ko bo dosegel polico, pre- stopiti v levo in od tam nadaljevati nad previs, kjer bo dosegel udobno polico. Dal je Ivici nekaj navodil in pričel pleza- ti. Hitro je napredoval in dejstvo, da pravzaprav ni- ti ni varovan, ga ni kaj posebno motilo, čutil se je varnega in zanesel se je nase. Dosegel je kritič- no mesto, ozrl klin, ki je tod tičal kdo ve kako dol- go ,že trdno zabit. Vzpel se je in si ogledoval pre- hod na levo. Ni in ni mu šlo^T račun, da bi bilo tod"" možno prestopiti v zajedo, ki bi ga pripeljala na vrh previsa, ki se je dvigal dobrih šest metrov nad njim. Ce bi sam še nekako zlezel do roba in preko njega, dekle, ki je prvič v steni, tega prav gotovo ne bo zmogla. Ta- ko je razmišljal in se ozi- ral po steni. Odločil se je, da bo poskusil v desno. Ni vrag, da tudi tod ne bi bilo prehoda, saj je na levo nemogoče preplezati. Previdno je robkal za oprimki in se pomikal vi- šje in v desno. Po dobrih treh metrih je dose:;f3l prečko, ki pa je obetala kaj slabe možnosti za na- daljevanje poti. Ni okle- val. Stopiti ni imel kam in prečko je preplezal do- besedno viseč samo za ro- ke. Prsti so ga že pošteno boleli, ko je končno dose- gel rampo, ki je bila pri- bližno poldrugi meter nad njim. Oddahnil si je, čeprav je vedel, da težav s tem še ni konec. Pogled po steni navzgor sicer ni obe- tal nič dobrega. Ker ni bil varovan, je zabil klin, se vzpel in malo počil. De- kle je čakalo pribUžno petnajst metrov pod njim, na dokaj ozkem varovali- šču, do kamor Je zlezel pred tem. Dal ji je napot- ke, kako naj prične lezti. Ni mu sledila! Spustil se je do nje in ji rekel: »Počakaj, te bom prevezal, potem te bom potegnil preko stene!« Ni odgovarjala, ko jo je opa- sal z vrvjo, jo zapustil in se povzpel nazaj na poli- co, kjer je že malo f\'prej zabil klin. Pričel je vleči. Dekle pa nič! Planila je v jok in jela tožiti, da jo vse boli in da ne more. Kaj storiti? Razmišljal je in takoj ugotovil, da z nar daljevanjem vzpona ne bo nič. Morala bosta sestopi- ti. Zopet se je spustil do nje in ji povedal, da bosta morala nazaj. Po več kot dveurnih poskusih, da bi spravil dekle preko težav- nega mesta in bi nadalje- vala plezanje, je dokončno odnehal. Toda s tem, ko se je od- ločil za povratek, težav ni ni bilo konec. Vrv, ki jo je zalučal preko stene, ni dosegla police! Kako naj se spuščata, Ivica nima nobenih izkušenj? Naj njo spusti v negotovo, naj se spušča najprej sam? Zna- šel se je v situaciji, ko re- šitve ni bilo. Dan se je že globoko prevesil v popol- dne, ko je spoznal, da sta dokončno obtičala. Vreme se je pričelo slabšati. Za- varoval je dekle na ozki polici, kjer je bilo le toli- ko prostora, da je ona se- dela z nogami visečimi preko stene, zanj pa je preostalo le še toliko pro- stora, da je lahko stal. Nekaj časa sta ugibala, kako bosta obvestila tova riše, prepevala sta pesmi, bolj pa ko se je bližal ve- čer, se je slabšalo vreme, bolj jima je uhajalo upa- nje na skorajšnjo rešitev iz stene . . . o O o Dušan, Drago in Dorl so tega dne uspešno pre- plezali Reyevo smer ter ob mraku izplezali na Oj- strici. Preko škarij so se vrniU proti Klemen- ški planini, kjer jih je nek planinec, prav tako s Ko- roškega obvestil, da je sli- šal vpitje iz zahodne stene Ojstrice, da pa se ni mo- gel pogovoriti z ljudmi, ki so mu vpili na p>o- moč. »Nesreča!« je dejal Du- šan in nemudoma se je hotel odpraviti proti ste- ni. Zunaj pa se je med tem časom stemnilo, me- gle so se privlekle vse do nižin in začelo je de- ževati. Kljub slabemu vremenu so se pKKiali v steno. Vpi- li so in klicali, dokler ni- so dobili odziva iz stene. Zvedeh smo, da se jima ni ničesar' zgodilo, le da ne moreta ne naprej ne nazaj. Misel na reševanje ob slabem vremenu in te- mi so opustili. Onima v steni so voščili lahko noč in se vrnili na Klemen- škovo planino ... o O o OkoH desete se je nevi- hta razbesnela da nikoh tega. Grom je stresal goro in voda se je vlila nanju v pK>tokih. Dobra volja ju je že zdavnaj minila, ure pa so se strahotno vlekle. Premočena sta bila do ko- že. Dani je sicer posku- šal, da bi zlezel vsaj tride- set metrov nižje p>od pre- vis, kjer bi bila vsaj na suhem. Ivici so od mraza proti večeru otekle roke in misel na spust je moral opustiti. Prepevala že zda- vnaj nista več In Dani je v mislih narahlem prekli- njal Dušana, ki mu je pravzaprav skuhal to kašo. Toda, kar je je in poča- kati je treba jutra. Noč je bila dolga. Dež j ni in ni popustil. Vedno j znova so se udirale plohe i in vse je kazalo, da se je ' cel svet zarotil proti nji- ma. Dani kar pomisliti ni smel, kako oni tam spo- daj prijetno smrčijo na pogradih, on pa tu v tem mokrem sk^ovju, nemo- čan, da bd ukrenil kar- koh... o O o Zdanilo se je. Pod sa- bo sta zaslišala tovariše, ki so jima hiteli na po- moč. Megle se niso ho- tele razkaditi. Noge je imel težke kot svinec, to- da ni kazalo drugega kot čakati. Bil je ves otrpel in Ivica prav tako. Bližina tovarišev ju je navdala z zavestjo skorajšnje reši- tve iz objema stene in moči so jima povračale. »Madona, saj glas pri- haja z desne!« je zakričal Ehišan, ko se je povzpel pod skalovje previsa, šele sedaj je ugotovil, da Da- ni in Ivica nista plezala v levo, temveč na desno. Izogibala sta se eni težavi in zašla še v hujše. Pre- hod na levi je bil nemo- goč! Okoli devete so prispe- li do njiju. Dušan je Ivici prinesel obleko in vsa sreč- na je zlezla v suha obla- čila, čeprav je imela ne- malo težav pri preobla- čenju na ozki p>olici in privezana v steno. Spusti- li so jo nižje, za njo se je spustil še Dani in kma- lu nato so dosegli zložnej- ša tla. Rešeni.,. o O o Izza skale je pomolela postava zavita v dežni plašč in s kapuco glo- boko poveznjeno na čelo. »Dali je ovdje put za Avstrijsku?« se je oglasil moški in ogovoril Daneta. Ne meneč se za nenavad- nost vprašanja je Dani pri- čel možakarju razlagati, da tod ni nobene poti v Avstrijo in da če že hoče sitnoba emigrirati v Av- strijo, mora drugod. Ta- krat pa je moški snel ka- puco. Bil je Lojze Golob, ki je pritekel na pomoč, kajti o nesreči so bdli ob- veščeni tudi že v doli- ni... Vsi so prasnili v smeh ter se zadovoljni napotili proti dolini. Dane in Ivi- ca sta stopa.la dokaj trdo, kajti noč prebita v steni jima je odvzela mnogo moči. 20 NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic^' Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehničm urednik; Drago Medved - Redakcija: Milan BožiC Edi Goršič, Jure JCrašovec. Domimka Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik, Tone VrabJ — Izhaja vsaH četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m idišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne št^ Vilke Idin — Celoletna naročnina 4S din, poDetna 24 din. Tekoči račip 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Telel;' uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00. Ega3bi^BEaBa8SiSJiI3g&3a.ii^^ I II HI IIIIIIII IHlili llgaBSH I Mil lili i|IIIHi llliHlllli ■Hi'BtiM—i^^