Posam e zne Številke i N avadno Din —'75, ob nedeljah Din 1*—« P 0 ?t hlnaB tattms w cot6»1hT. tena ,tfenaf'nre žtev. QirtV50 PHaveneKavIkit lavadn« Din w7i •b nadelfab Di« lv^. .TABOR* bUi« mk arhl]o, dinastijo Karagjorgjevičev in vi- dovdansko ustavo. Včeraj se je vršil povodom tega jubileja svečan banket, katerega so se udeležili člani HSS in nekateri radikali. Danes je bila darovana v katoliški cerkvi svečana maša. Dnevna kronika Politični položaj stoji v znamenju viso- 1 ® ^Detosti v radikalskem klubu, ki pa po-ai tembolj komplicira, ker vlada na zunaj Polna nesigurnost. Nihče ne ve, kako se bo viil" spor met^ Pašičeni in Ljubo Jovanove p0- ^nočnli zasrebški listi so poročali, da aS'č nekoliko umika in da je Aca Sta-evld prevzel posredovanje. Z druge strast"1 Se. zdi, da Pašič »za tnat« noče oslabiti l^016 Pozicije ln da je voljan iti do skrajnih „hn**Vnc. Boj med obema rivaloma, kateri jJSa't Predstavlja posebno skupino v stran-®oj' POse^no taktiko, se razpleta ob nervozni \t 3rn°stl vseh političnih krogov. »Politika« *nišir°Vedati’ c*a °*<0',ca dvora mnogo raz-?jj 1 0 tem, ali se da še delati s Pašičem trudjle’ *CInb°lj> ker Pašič, ki se neugnano t0 V| Za v°lilni mandat, sam povdarja, da s ne more delati. Zato se v dvornih hom0 Doaos*0 imenuje dr. Ninčlo kot nov radi£evr?Kius< Najbližji radikalski zavezniki Igrajo j’ 'Srai° čudno vlogo, vendar pa Jo v ajo Paši • • Oba slu' • U ln ča^af3- da so pripravljeni za j^^aln^o Za VSa^ pa so na zunaj srcu simpatizirajo z Ljubo potem StJ. Radiča pa se la- ,„ea nervoznosti radikalov priča, da Sk j° 'lik radlkalskega kluba Ljuba Ziv-<3ri,K>in '£ZVa' *** več incidentov, tako med ^'ožaj VZ. bcoKra.,sklm1. novlnarjf. Sploh ie čaka skrajno napet. — Opozi- * **®JšI *"» na ra®P,et dogodkov. Naj-110 ODr^^S^mos?0'ni demokratje, ki imajo trQbIem'om ? stališče nasproti vsem Prlhifev,r,Ž'7ne polit,ke ,n ravno UH«io. Prečk J „ posredoval pri skupščin-^*ernoi»_,. n|ku, da naj da na dnevni red K.;,r?elacij0 Stoja !Hu ilVi/l.razprav v izrodno kočljivem tre- ,^-Stol±de koruPcliske afere Rade ° Učljivih r,r_C’ jejo odboru v -Ljubijiano. — K^kor davemo, vlada r.a »Vodniikovo družbo« v vseh krogih živahno zanimanje. Mesto in dežela tdk-mujeta med -sabo. že tsedaj lahko skle-pajiio, da 'bo Vodnikova družba že prvo leto, preden je izdala svoje publikacije, dosegla, častno število članov. — Zahvala »Drave« Ptuju. Prejeli smo: Nar. žel. glasb, društvo »Drava« se zahvaljuje tem potom posetnikom koncerta dne 20. t. m. v Ptuju za tako časten obisk in priznanje ter povdarja obžalovanje, da tega ni moglo storiti po koncertu na licu mesta, ker radi odhoda vlaka ni bilo časa. — Odbor. — Nabori čežkaslov. državljanov. — Konzulat OSR v Ljubljani poživlja vse češkoslovaške državljane, roj. 1. 1904, 1905 in 1906 in starejšo, ki se dosedaj &e uho prijavili k naboru, odnotsruo. ki svoji naborni obveznosti iz kateregakoli vzroka niso zadostili, da se pismeno ali uistmeno čhnpreje javijo pni osi. konzulatu v Ljubljani. Nabori se bodo vršili meseca aprila, o čemur bodo obvezane! potom tiska in posebnih pozivmic pravočasno obveščeni, — Mednarodni dijaški kongres se bo vršil od 27. julija do 2. avgusta v Sremskih Karlovcih. Kongresa se bo udeležilo 220 delegatov iz 30tlh držav. Pet delegatov bo prispelo celo iz Nove Zelandije (Avstralija). — Dunaj In Berlin. Včeraj Je odpotoval v Berlin avstrijski kancelar dr. Ramek. — Časnikarsko zbornico nameravajo osnovati v Avstriji Tako bi poleg zdravnikov, Inženerjev, advokatov In delavstva dobili tudi žurnalisti posebno javno zastopstvo. — Najemninski davek je pruska zbornica odklonila s 198 glasovi proti 195 glasovom. Ker so proti vladi naperjeni predlog podprli tudi komunisti, hoteč doseči demlsijo vlade In razpust zbora, je ostala vlada v manjšini. Pruska vlada pa trdovratno vstra-ja in pravi, da se radi komunistov ne bo umaknila. Co bodo hoteli komunisti vlado vreči, bodo morali glasovati tudi za druge opozicijske predloge, kar pa jim najbrž n» bo teknilo. Ta trdovratnost v parlamentu preglasovane vlade je značilen pojav. — Pismo na smrt obsojenega. Rudar George Thomas v Bargoved (Anglija), ki je v prepiru umoril svojo ljubico in Je bil radi tega obsojen na smTt, Je pisal dan pred usmrtitvijo svoji materi ginljivo pismo, ki se glasi takole: »Moji edinoljubljeni materi, naj-slajšl, ki jo je imel kedaj kateri človek! Tl, ki si že toliko pretrpela, moraš doživeti še to strahoto, da ti bodo vzeli sina, ki si ga tolikanj ljubila. O mati, kako težko sem se pregrešil — ali kljub vsemu Tvojemu trpljenju zrem ponosno v Tvoje lepe oči, kakor tedaj, ko si me učila vere in me bodrila, da naj se ne bojim umreti. Kakor lilija v polnem cvetu, tako čista in visoka Je bila moja mala ljubica v mojih očeh. Najina smrt bo pač zadela one, ki so bili vzrok vsega najinega trpljenja. In kljub temu — tudi njim stiskam roko. Ljubičin grob bodi moj grob; cvetlice, ki bodo položene nanj, bodo položene tudi meni v spomin. Kakor sva bila združena v življenju, tako bova zedinjena tudi v smrti. Izza tiste strahotne noči sem moral neznansko trpeti: videl sem jo In moje roke so Jo objemale. Še čutim nieno toplo drobno ročico in slišim njen glas, ki mi je zvenel kot godba. Obstoji pač boljši svet, v katerem ni bolesti tn tuge, »vet ljubezni in solnčnega šlja nikdar zahajajočega življenja! Zdravstvu}, ljuba mati! Hraber In čist Te zapuščam. Veruj svojemu večno ljubečemu Te sinu Georgu«. — Princ v ženski obleki. Na špansko-por-tugalski meji je bil te dni aretiran princ Loul* Orleainskl. Aretirali so ga v nekem hotelu, kjer je bil preoblečen v žensko v družbi treh prijateljev. Prt njem so našli precejšnjo množino kokaina. Kovček Je ime! poln Ženske obleke, dragocenih tkanin in lepotlčja Princ Louis Orleainskl Je bil 1. 1924. izgnan Iz Franclje, kor se je pečal z raznimi umazanimi aferam!. — Rogaška Slatina flajboli renomtrano zdra* hurja,, žolčnih kamnov, srca, ledvic ln jeter, vllišče proti boleznim ■ želodca, čreves,- me-Izven glavne sezone izredno nizke cene. — Zahtevajte prospekte! Nova ofenziva proti Abdei Krimu. pripravljajo Španci in Francozi na skupno ofenzivo proti Abdel Krimu, ki tudi organizira svoje čete, z namenom, da pobije ofenzivo. — Revmatizem. — Izjava zahvale. Gospod dr. Ivan Rahljev, Beograd. — Dobil som Vaše zdravilo in ga rabil. Bolečine so kmalu ponehale vsled česar se Vam najprU srčneje zahvaljujem. Priporočil sem ga tudi mojemu tovarišu, kateri leži vsled revma* tizma, ter Vas vsled tega prosim, da mi pošljete še 3 steklenice Radio - Balsainika pa povzetju. V nadi, da bodete naročene steklenice takoj poslali, se Vam v naprej najlepše zahvaljujem. S spoštovanjem Marjan Simonovič, delavec v Topionici Barskog Rudnika. Ber Plinočki 5. septembra 1925. — Velespoštovani g. dr. M. Rahljev In M. K. Rahljev, Kosovska 43, Beograd. Spodaj podpisani se Vam lepo zahvaljujem za Vaše zdravilo proti revmatizmu, kateri Je imel pri meni zelo dober uspeh. Gospod, jaz Vas sedaj lepo prosim, da pošljete eno steklenico Radio - Balsamika po povzetju na na, slov: Jankulov Ilija No. 5, Jasenovo — Banat. Jasenovo 25. avgusta 1925. Ostajam z odličnim spoštovanjem Svetozar Nikolič, kolar, No. 8, Jasenovo ~ Banat. ■— Zdravilo Radio - Balsamika izdeluje, prodaja in pošilja po povzetju laboratorij Radio - Balsamika, dr. J. Rahlejev, Kosovska 43, Beograd- Onstran meje Italijanska justica Pred poroto v Chieti se je zaključil senzaca jonaluii proces zoper morilce socialističnega poslanca Matteattija. Zadava je dovolj znana. Matteotti je bil mlad, temperamenten im ugleden poslanec, velik uP socialistične Italije. Imel jdobro zveze z inozemstvom in proti-fašfeti so videli v njem mlado silo kt bo lahko nekega dne obračunala z Mussolini jenu Njegove izjave inozemskim listom, zlaisti pa njegov govor v parlamentu, v katerem je ostro žigosal faustovske zločine, so mu nakopali be»no sovraštvo vseh črnosrajčnikov. Odkod' je prišel migljaj, se z vso verjetnostjo domneva; dejstvo je, da so ga obtoženci ki so stali pi-ed poroto v Chietd, prav dobro ra»umeli_ in so Matteotti j a odvedli ter med potjo na zverinski način umorili. Njegovo sesekano truplo so vrgli na neki skriti kra j, tako da ga doligo niso mogli najti. To so dejstva. Pred poroto go se Dumini in tovariši — seve sami ul-trafasieti — zagovarjali, da »o res odvedli Matteottija, ki pa je jel med potjo bruhati kri in so ca potem z uda/red nbii-li. Porotna razprava v Chieti je bil® škandalozna komedija, ker jo vsa fa-šiistovsika Italija smatrala morilce za na-rodine junake drn je bilo že v naprej si-jfurno, da bo sodiba izredno mila. To e« je tudi zgodilo — saj je bil pri razprav? ves časi navzoč glavni tajniik fašistovsike stranke in Mussolinijeva važna oproda — Farimacci. Trije morilci ®o bili obsojeni na 5 let, dva pa oproščena. Ker pa je bila ob laterni času 4® dan a amnestija, iso vse izpustili. -o- Gospodarako-polltlčnl boji v Avstriji Dumaj, 36. marca.' % Zai-edanje avstrijskega. Narodne** sveta že del j časa ne zanimia šiirše javnosti. Ciitateij dnevnih listov ne najde več v poročilih o delovanju avstrijskega parlamenta burntjh debat im opozicijskih demonstracij, kar bi značilo, da »o e« politični volovi pomirili. To pa je le vi* dez. Zakaj v resnici se vnSe v Avstriji težke borbe, ki segajo na globoko in 1-majo radii tega iarazito gospodarski značaj. Razen bojev za stanovanjski zakon, ki bodo trajali še dokaj časa. tvorijo poglavitno točko sedanjih razprav agrarn® in L.dustrijsike carine. Industrija ima v Avstriji težko stališče, število brezpoael-ni-h. jo^doseglo tekom zadnje zimo naj- nekoliko ~^i &u.tno Stev-Ho čl,nov. .Potit Jonmri. RaHtn, da ift SteviŠK to SC SiSS Cj fV/I I A « A Iti I A M c~r^--------------TT7 Stran V Marjbortu., da« 2S- marca 1926. * — parilo, ne za/malo Avstrijo še vedno znatno. Avstrijska industrija zahteva po-vliga/no carinsko zaščito, ker upa, da Si bo tako lažje in hitreje osvojila, domači trg. Ali je to res ali ne. je drago vprašanje. A tudi kmetje so prav nezadovoljni s sedanjimi carim-ki mi pogodbami in zahtevajo, da vlada prepreči uvoz poljedelski'^ pridelkov liz inozemstva.. — Zahtevam kmetij cev pa nasprotujejo socialni demokratje ki so mnenja, tla bi nove agrarne carine poslabšali e položaj celokupnega delavstva. Nadaljni spor, ki sedaj zanima av-striji.sko javnost, jo vprašanje lastnikov miale rente, ki zahtevajo, da vsi predvojni papirji dobe zopet staro vrednost in da se jim na ta. način zasi-gura njihov prejšnji položaj. Vlada zahteva od par-. Taijnenta., da odobrri postopno zvišanje najemnine vse do zlate parite.te in na-imierava iz dohodkov hišnega davka zadovoljiti lastnike malih rent. SoCiialni demokratje pa temu načrtu ostro na-ffipa-ot.uj.ejo. . . i V boju.za povišanje carine je dosegla vlada izveste« uspeh, ker je carinski odbor sprejel zahteve kmetijcev za. povišanje carine na sladkor, rogato živino. mleko in na, snperfosfat. Zato pa bodo poljedelci postali na povišanje carine na železo... Notranja, politika Avstrije živi tedaj v znamenju 'izključnih borb za carinsko zašči to. Taka zaščita, pač utegne domači Produkciji* začasno koristiti, trajno pa nikakor ne. Epohalni izumi našega časa Rami radio-telefona spada med pomembne izume našega časa telegrafiranje slik in gledanje v daljavo. Na Dunaju je te dni predaval prof. Belin iz Pariza o svojih izumih..Te 1 e-g r a f i j a s 1 i k, ki omogoča najnatančnejše prenašanje slik in pisanjih veisti, ima v prvi vrsti trgovski značaj. Onemogoča iijpačenje brzojavk in naslovljenec dobi .v roke avtentičen dokument Telegrdfirauje slik je v prvi vrsti v in-: tereeu politike . in tiska,. ker omogoča da se slika dogodka, ki .se je zgodil z jr traj na pr. v San Frančišku v Amerik? reproducira še istega dne na Norveškem Kol kultu rili oinitelj ima ta iznajdbi’ pomen tudi za Daljni Vzhod, ker orne-goča prenašanje kompliciranih tipov ja ponske in kitajske pisave. Kar se tiče. skrivnosti g Te d a n j a-, v • • pra-v tako bo nmdi-1 članstvu j>rilaiko, Verdun na Francoskem je bil ena najbolj ekspo .iranih točk v s.eiovm vojni. Stotisoča ljudi je v bojih za to mesto izgnbilo življenje. Sedaj ga pridno obnavljajo. Naša slika nam kaže škofovsko palačo. tla vodstvu inoijative za še . delovanje v letošnjem! poslovnem le^ Za današnji občini zbor so bile clan^; razposlane lično opremljene informa“' iie brošuri ce* ki jih je pt^pledno ees ■ vi-1 gremijalni tajnik g. Zidanšek. .a Zanimlivo je statistično poročilo. ,j katerega posnemamo, da je imel iT.erllA.. j v preteklem letu 1414 članov in priP®,^ nikov. Samostojnih ti-govecv je , včlanjen/ih. 440, družabnih tvrdk -q. | družb in zadru« Pa 28. Obrtnih l-ititov ^ bilo na novo podeljenih 133, medtern !L RO MOLA" LILLIAN GISH 5.-8. Henry Pouleyt Invalid Orl šel je v tneslto, da. naroči kože ih ^ebljev. Ker je imel v mestu nekaj starih prijateljev, ?e je odločil, da obišče tudi nje. S .sabo je vzel hčerki Memeno in Denizo. Deklici *ta šli redkokedaj z doma.; ker so- prijatelji imeli sinove, m je mi-slil, da. bosita imeli deklici prijetno družbo. On bo medtem v mestu opravil svoje po*le in še malce posedel v delavnici isvojega prijatelja, ki je tudi. bil čevljar. Dopoldan je minil zelo prijetno, — prav tako. kakor se je nadejal. Tudi pri obedu je bilo zabavno. Domenili so «e, da bodo celo večerjali v mesto; žena doma ne bo v sikrbeh, ker bo vedela, da So se zamudili, pri prijateljih. Deklici sta bili kar razigrani od novih vtisov. Ali popoldan so mu prišle tako močne bolečine, da je premislil prvotni oačrt iin si je nujno zaželel domov. Nenadoma pra je zgrabila mrzlica. — Glavo je imel itako težko, da se mm je edelo, da bo izgubil ravnotežje. Strašen plavobol, ki ga je često za več dni priklenil na posteljo, se ga je zopet lotil pa ye0 moč. To so bile posledice vojne, co je bil štiiri-krat ranjen,. Zadnja rana je bila na glavi in je zahtevala dve ope-jftoijd. Od takrat n-i več ozdravel. I Ker so prijatelji poznali težave njegove bolezni, ga niiso več zadrževali v mestu. — Pospremil ife bom do doma, če hočeš. — mu je predlagal prijatelj. Vrnil se bom s prvim vlakom, kaj ne, Lujo1? Odvrnil je, da tega ni treba, saj ni t.ako hudo bolan: navsezadnje je imel s sabo tudi svoji hčerki, k.i bi mu--bili na pomoč v -sili. Vsi so jih spremili .na postajo. Ko je prišel vlak, so izbrali vagon in prostor, poslovili so se; otroci pa so se objemali med sabo. Prijateljske solze so polzele raz obraza. Lokomotiva se je izpočdla v dveh 'mimitah in že je pričela sopibat.i. Bilo je ob šti rih. Vreme ■je bilo k-ms-no. Solinee je razprostrlo svoje prozorne peruti nad vso prirodo. Deklici sta zrli skozi okno, kako pod •sin.iim južnim nebom beže .vasi, njive in logi. Že so popolnoma pozabile na zabavo v mestu. — Poglej, Memena, onile grad! Stoj — ni ga, več. Izginil je. Bežali sta ,k desnem oknu. a v tem hipu «c je že pojavila na levi lepa. vas. Oce, k.i je bil po navadi vedno vesel in zsovoren, je molčal. Deklici »ta se -začudili. Starejša je čez nekaj časa postala v skrbeh im je vprašala: — Ali si bolan, oče! Oče je odgovoril. — Sem ... malo... Postaje so se vrstile druga, za drugo. Bližali so se domu. — Ah! Če bi mogel leči! je vzdihnil oče. Ne oziraje se na bolnika., sta. otroka živahno očMovala užitek, ki sta Ka imela ob- slikah, ki vo m pojavljale in zopet izginjale za oknom. Če bi bilo okno odprto, bi lahko bolj in pa dalj časa. zrli kraje — sta si mislili. A bali sta se, da oče radi prahu ne bo ugodil njuni želji, Škoda! Sedeti vedno na istem mesitu je precej dolgočasna reč; postajali sta vedno bolj^ živafhmi in zpovorni. Njun nemir pa je dražil vročičnega moža, z bolno dušo; želel sl je odmora, postelje in miru. četudi mu jo bilo težko, jima je vendar velel, naj bosta mirni: — Sedite! Ubogljivi deklici sta se pomirili in sedli. Alj v teh letih je zelo težko sedeti nepremično. Prva je bila stara, deset, a druga sedem let. vendar sta. bile obe jako pametmi. Mislili sta si: Oče je bolan in ga ne smeve vznemirjati. Voziti se morajo še dve postaji, do sem sta vča-sih prišle peš. Približno znana okolica- ju ni tako zanimala in pričeli sta razpravljati o šoli. igri in lutkah. Pripe]ja!i -so se do.nrcd^dijije posta-. je. Vlak je obstal. Starejša- je poka®* na neko hišo v daljavi: — Tam stanuje Berta. — Ah! je rekla mlajša, tudi ja* -v za to hišo. Vlak je odpeljal. Oče je nenadoma vstal. Nedvo®,, mu je bilo ž ; ^ ..>vAy» Na njeni je sedel še Dagobcrt iz rodu Me-rovlngcev. (Zadnji je bil na njem ustoličen Napoleon I.) Je bilo vrnjenih 85. Gremtij ima 8 rondov, ki izkazujejo 102.000 dinarjev Premoženja: v zadnjem poslovnem letu le naraslo za 38.000 dinarjev. . Gremn jevo delovanje v minulem letu le hilo v resnici obsežno. Če uvažiino, ^eliko trgovcev se tičočih izprememb jo mio v raznih resor tih naših ministrstev, . lahko ustvarimo sliko, g kako težavo le 'sledil gremi j fenolni valovanju nemre-lenih razmer. Koliko urgenc, protestov, ®asvetov, informaoij, tolmačenj in po-^edovanj je bilo potrebnih, da je gre-zadostil nalogam, o tem nas bodo BJegovi fnnlcdiijonarji natančneje informirali na nocojšjem občnem zboru. -o- j, © Češkoslovaški konzul dr, Františck hesl v Mariboru. Danes dopoldan je Prispel v Maribor češkoslovaški konzul . ■Ljubljani g. dr. Frantieek Besi. Na P°‘staj:i so ga sprejeli: imenom lige podpredsednik dr. Reisman in tajnik inž. ^8bon, v imenu Češkega kluba pod-Ptedfiedniik svetnik Knop in tajnik pod-Avnatelj J ir o v š o k, nalkar se je po-Sn;l najprej k velikemu županu, dr. ^irkm aier ju. da ga obišče kot vtedfetavnika naše marih. oblasti. Gosp. . elitki župan je bil tudi tako prijazen, je za nadaljnje obiidke v mestu ponu-p' g. konzulu na .razpolago svoj avto. v. župani jstki palači je g. konzul obiskal p dv. sv. dr. Stareta prosvetnega še-dr. Po 1 j ah c a ter oba »redka po* gavarja dr. Ipavca in Poljanca, i^komi dopoldneva je K. kouzul posetil ® več drugih predstavnikov oblasti in Prijateljev J6. ligo in nje delovanja. drugim škofa dr. Karlin a, gene-. ‘a Kosiča, župana dr. L e e k o-J a> podžupana dr. Lipolda. mi-JPtra v p. dr. Kukovca, predsednika . Z. * * vu^KVi j'Uiaa ISIVI . OUUbvGU, i Zemljiča, predse-dui-ka M&-^■»orskej-a novinarskega kluba B. Bor-’n. druge. Popoldan je prisostvoval uPui seji Jo. lige in Češkega kluba ter . zvečer udeleži predavanja v »Ljudski Verzi«. m Lep napredek. Naš rojak g. Danilo Cingerli iz M ari.bor a je dovršil ^ te dni z odilličnim uspehom tehn,-kemično strojarsko šolo v Freiibergu Sa. v Nemčiji, K temu .napredku iskreno čestitamo. ml Nocoj družabni večer Jčl. v Narodnem domu. Po nocojšnjem predavanju .Tčl v Ljudski univerzi se vrši družabni večer prijateljev JčL in Češkega kluba v restavraciji Narodnega doma. Vabljen je vsakdo, da preživi z nami par davatedja g. ravnatelja Pustoaleančka. ur v družbi g. konzula dir. Reala in pre-m »Tabor« bo dolgo živel! Čitatelji se sigurno spominjajo narodnega pregovora, ki pravi; Komur vsi prerokujejo smrt, ta bo dolgo živel! »Straža« je »Tabor- že zdavnaj pokopala, pa bo šla sama v grob in bo talko dala »Taboru« prir liko, da izmoli za njen dušni pokoj kako molitvico. Minule dni se je oglasil »Slovenec« in jo hotel pokopati kar dva »mrliča«: »Tabor« In v isto grobnico Še »Slovenski Narod«. Tudi temu grobofco-pu se utegne zgoditi, da bo legel v njegov čaimiški grob še kaik klerikalni tovariš. »Taboru« in »Slov. Narodu« pa bo zopet ostala dolžnost, da ga priporočita v blag ispomlim. Sedaj se je oglasil še zagrebški »Jutarnji list«. Tudi ta nam hoče s krivimi prerokovanji podaljšati življenje. Vsemi nepoklicanim smrtnim svatom od črmih vranov do pisanih zla-torepk kličemo: Mi pa ostanemo, kakor smo b’li.,. m Smrtni krči. Kadar kdo umira, zar čenja v smrtnih krčih bloditi. Umira joča »katoliška-.- »Straža« pa pod šiframi imunih poslancev blodi o svojih političnih nasprotnikih ali o .uradnikih, ki niso bili nikdar deležni njene milosti. Tako je »za. slovo« neosnovano napadla tudi K. velikega župana, Ali je moralno ia katoliško, da osebno-žaljive napade podpisujejo imuni poslanci, ker si žaljivo! ne upajo pred! sodišče! Ali naj bo pasji bič, ki ga ponuja temi nedotakljivim1 gg. njihov bivši prijatelj g, Prepeluh, edina obramba pred »katoliškim« trikom? Kaj pravijo k temu gospodje v škofiji! m Francoski krožek. Radi nepričakovanih zaprek, se mora odgoditi redni občni zbor društva, ki bi se moral vršiti 30. t. m., do sredi aprila. Dan se bo pravočasno objavi!. m Posetite akademijo trgovske In obrtne mladine. Izobraževalno društvo napredne trgovake in obrtne mladino v Mariboru priredi jutri v nedeljo dne 27. t. m. oh 15. uri v jasli dvorani Narodnega doma slavnostno akademijo. Na sporedu so izbrane glasbene 5m draon1-ske točke tor recitacije. Sodeluje tudi društveni tamiburaškj zbor. Vabljeni so predvsem trgovci in obrtniki. m Odbor za vpostavitov Spomenika ▼ svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru, je na svoji seji dne 15. marca 1926 sklenil, da. se gospodu Anton-u Kre-pek-u odvzame predsedstvo tega odbora Javnost se tudi opozarja, da Anton Kre_ pek ni več upravičen zbirati prispevkov za. ta spomenik. Odbor. m Godbeni odsek »Sokola« v Mariboru priredi dno 10. aprila v vseh gornjih prostorih Narodnega doma prav prijetno domačo veselico, na kan se že dane« vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo o-pozarja. Natančni program.' bomo So pravočasno sporočili. m Zahvala. Pevski odsek pekov izreka tern! potom g. Josipu Čebokliju, pekarskemu mojstru v Mariboru, najsrčnejšo zahvalo za 200 Din, ki jih je daroval ob priliki svojega godu. Odbor. N 46 Oče! Oče moj! ^ *t»rejša je že hotela izstopiti, kakor so .j. bila to čisto preprosta reč. Ali 30 3e pri^0*a za °bleko in zadr- je vozil ravno na ostrem ovin-bejv so®^in'i«Ka vagona je bilo slišati j0 J°,zen smeh, podoben smehu žene, ki ®«kdo razgalja. , __8kliel sta sc zastonj žalostili. mlisliš. Memeua, kaj poreče sta zakrili oči z rokami in pri-( cviliti. Marna! Mama ! .... Uboga mama! 1« ttdfjč ^ PBPa pad?' ? ~ J'e vT>ra^a- • :'ft c-1 govorila ©tokaje; T,, "N 3e bolan. • <— v? aJ Js bil bedar.7 Kadi rane. *b‘>ti'i,fre3'*a i'5 naio obrisala »veje in lir*e sol/,«. ^ko.^° ^ v'e^* Oeniza, mami bo i)a . ^ L . ,• • » + h.f>'T1''' prispeli, — je rekla sta-Obo 5ri7')a robec. Natns3, za ,lf>kaj trenutkov. * -- p, 3 Deniza nadaljevala: 11 raSfi38 1 ria“eu ^akaj je 3.e .bj'la vojna kaj j© vojral Starejša ni zuala odgovoriti. Vedela v- tajno, da «e lju »je oblačijo v vojnšk * cfc.'eko in da jih po3U.ia.lp «i';aan hale?. S'mo o nečem je hl’a prepričana: da je r.jtn oče umrl zavoljo vojne. • • • - ' Vlak j« pripeljal na postajo. % tkna v tretjem nadstropju v bližini stoječe hiše je neba ženska veselo mahala deklicama, 'ki sta izsiopili. — Glej! nvaima, — je rekla Deniza. — Ali ti je oče dal listke? je vprašala Memena. — Da. Mala je dala tri listke. Vlakovodja, id ju je videl, ko sta vstopili z očetom, ju je vprašal: — Kje je oče? Saj je bil vendar z vama. Obe sita mahnili a rokami in odgovorili: —- Tam! Tamkaj! JVidel je njuna objokana obraza, Tresoč otroški glas ga je presenetil, ker ni nič razumel, njiju ni več izpraševal. Otroka sta odšla. — Njega naš oče prav nič ne briga — je rekla mlajša. Starejša pa jo je privila k sebi in dejala z grozo v očeh: — Ah! Deniza. kako naj poveve mami?............. •»O— m Obrtno gibanje. V mesecu februarju so bile prijavljene sledeče obrti: Franc Greif, Maribor. Pobrežka c. 23, strojarska in usnjarska obrt. Franc Gniišcfk, Koroška cesta 75, trgovina z duvamvi na drobno. Olga Rupnik, Glavni trg št, 3, belo šivanje, predtiskarija in vezenje. Pavlina Millner. Slovenska ul. št. 37, šiviljska obrt. Josip Dogša, Tržaška cesta 3, čevljarska obrt. Franc Jug, Koroška cesta 43, krojaška obrt. Franc Voršič, Vrbanova ul. 39, trgovina z radio aparati, sestavnimi deli. gramofoni in ploščami, DKW mo tori in kemlčno-teh-ničnimi potrebščinami ter pisalnimi stroji. Oton Pela,n, Koroška cesta 48, trgovina z manufakturo in koafokcajo na drobno. Leopold Benčina, Mlinska ul. 30, trgovina z lesom. Joeipina Brun-čko, Grajski trg št. 3. kouvisija z kovi-naist.imi polfabrikatii in nakup in prodaja kovinastih odpadkov. Ana Majcen. Ob brodu štev. 5, šiviljska obrt. Josip Pobežin, Vojašniški trg št. 7, igranje na hairmoudlko. Hermina Fischbach, Orožnova ulica štev. 1, belo šivanje. Marija Kes, Wildenralnerjeva ulica 8, šiviljska obrt. Ignac Reich, Aleksa ndrova ere ta 33. mlekarstvo. Tvrdika Franc Negerin sin. Slovenska ulica 29, mehanična obrt. Friderik Ceh, Glav. trg, mesarska obrt. Romana. Lah, Koroška c. 17, trgovina z manufakturo in komlirijo. Karol Abt, Kejžarjeva ulica 8, trgovina z mešanim blagom, perutnino, jajci, sadjem, zelenjavo, mesom' in mesnatimi izdelki ter divjačino pod tvrdko »Viljem Abt«. Tvrdka Gaspari & Faninger, Ruška c. 45. izdelovanje trikotaže im perila na. tovairniški način. Frane Skušek, Tržaška cesta št. S. izdelovanje konfekcije za gospode, oblek za delavce in dečke, športnik oblek in perila na tovarniški način ter trgovine z manufakturo in konfekcijo. Terezija Rapoc. Tržaška C. št. 34. branjarija. — Ob istem času so bile odjavljene nastopne obrti: Fr. Neger, Slovenska, utica št, 29, mehanična delavnica. Alojzija Spetič, Aleksandrova cesta 33, trgovina z mlekom ir mlečnimi izdelki. Julij Omerzu, Koroška «• 84, trgovina z mešanimi blagom na drobno. Maria Weidaoher, Koroška cesta 17, šiviljska obrt. Anton Stlebler. Sodna ulica št. 2, krojaška obrt, Ivan Gerlič, Mlinska ulica št. 21, trgovina z vinom. Jakob Kelo, Stolna ul. 5. trgovina z mianufakturo in konfekcijo. Marija Friihauf. Framkopanova ul. št. 10, trgovina z mešanim blagom, ter prodaja piva v zaprtih steklenicah. Frančiška Strašek, Dravska ulica št. 7. trgovina s perutnino in pečenje kostanjev. Franjo Werbni.g, Meljska cesta 39, pekovska obrt. Ivan Vaupotič, Šolska ulica št. B. čevljarska obrt. Marija Turič, Ciril-Me-todova ul. 3, prodaja pisarniških potrebščin in galanterije. Vitjem Abt,.trgovi-na z mešanim bla.gomi na drobno, Kejžarjeva ul. 8. Tvrdka »Zora«, tvornioa konfekcije dr. z o. z. v Mariboru. Ruška c. 45, izdelovanje konfekcije ca gospode, oblak za delavce in dečke, športnih oblek im perila na tovarniški način ter trgovrio z manufakturo i,n konfekoijo. —- Vinotoč Korber zopet otvorjen!! Narodne sladallife ROTTBimH*. Sobota, 27. moren ob 20. uri »Grofica Marica« ab. C. (Kuponi). Znižane cene. Nedelja, 28. marca ob a), uri. »JSvangeij nik« ah. A. (Kuponi). Hudožestveniki v Mariboru od torka 39. marca dalja Pridejo iz veleuepešne) in triumfalne turneje po Nemčiji. V j Miinehnu n. pr. so imeli tak uspeh, da so se morali vrniti Iz Diisseldorfa še na daljnih 7 gostovanj. V Mariboru prirede 2—3 gostovanja. Uradniški abonenti imajo 25% popusta na omejenem številu sedežev, če se priglasijo najdalj« do ne* delle 28. marca opoldna Ipavčev »Možiček« na mariborskem odru. Vrše se zadnje vaje zamelodjozna češko komično opero »V vodnjaku« od Blodeka, katera se bo davola, ©kupno z eno najboljših domačih odorekih kompozicij, Dr. Josip Ipavčevo pantomimo »M o ž i č e k«. OPrvobnii orkestrski materi jal te skladbe je goireil a tržaškimi Narodnim domom/ vred: Zato je inštrumenti/ral »Možička« g. Vlfctor Parma na novo za veliki orkester. Z ozirom na osebno pri ;atel>jistvo_ katero je vezalo z obema ital, prerano umrlima, skladaite- 1 jemo_ Intendanta Dr. Brenčiča, bo on sam dirigiral sMožička«. Kino SIL. »Grajski kino*.1- predla od četrtka 25. do vŠtevSi sobot« 27. trn »Jaz ljubim te«. Glavni vlo-gi igrata Dane Haid In Al fon« Frvland Film nas popelje v so-lnono Ttalijo. vi njena čarobna letoviška mesta, ki razo- * devajo vso lepoto prirode in človeške un metnoeti. Pred nami se razpleta ena Izmed onih ljubezenskih zgodeb, ki nas očairajo in zgrabijo, da f a dolgo ne pozabimo nanje. Uprava kina je poskrbela m primerno godbo, ki bo še pojačala učinek tega lepe filma. Svira, pomnožen orkester, znr Griegova pesem »Jaz ljubim Te« pa ee ix> izvajala s celo solom. V nedeljo sle-dti, znamenita »Bela sestra«. i »APOLO KINO« predvaja od 26. do vštevši 29. t. Bil vele-filmi v 6 dejanjih »Kaj žene žele«. Dejanje, ki je skozi vso igro zelo napeto, preseneča gledalca tako po bogastva dogodkov kalkor po izborni režiji in igri. Sodelujejo v glavnih vlogah Leopold Ledebour. Lucy Dortune in Lia E ib en-schiitz. Snov je vzeta iz današnjih dni! in nam nudi globok vpogled v žensko duševnost in zlasti v ljubezenske odnos« moderne žene. Odpravljajmo slučajne vzroke, ki vzdržujejo stanovanjsko bedo Stanovanjska beda je resna in velika. Mnogo sto stanovanjskih zadev se zbog velikega pomanjkanja stanovaj ne more ugodno rešiti, a tam, kjer stanovanjsko sodišče prve stopnje v tajni seji prošnjo ugodno reši, se nekateri soprosilci, oziroma često tudi lastnik, iz preobjesti ali tudi iz zavisti tako! pritožijo na višje stanovanjsko sodišče v Zagreb, češ, v Mariboru so ravnali pristransko. Pritožniki naštevajo v svojem ne-poznanju razmer malenkostne, često celo smešne vzroke, s čimer vselitev v stanovanje silno zavlečejo. Po prejemu razsodbe prve tajne seje mine 8 dni za vložitev pritožb, potem mine 4—6 tednov, preden sc rešitev teh pritožb vrne v Maribor z nalogom, da se zadeva ponovno obravnava v javni razpravi vpričo vseh prosilcev. Do javne razprave mine nadalnjih 10 do 14 dni. Novi razsodbi sledi zopet 8dnevni rok za nove pritožbe v Zagreb, potem mina iznova 4—6 tednov do stalne razsodbe višjega sodišča; šele sedaj (po preteku 3—4 mesecev) je mogoče najemniku zasesti prisojeno mu stanovanje. Kdo je zakrivil to zamudo, trpljenje in škodo? Nikdo drugi kot samo pritožniki, ki v svojem nepoznaniu razmer, okolnosti, potrebe nujnosti in drugih soodločujočih potreb Via« gajo svoje pritožbe slepo, samo da ustrežejo čutu zavisti ali jezi v smislu nizkega »primoj* duš!« Stanovanjski zakon 'določa, da mora novi najemnik plačati gospodarju najemnino od dneva, ko se mu je stanovanje prisodilo. V prihodnje se naj najemniku šteje ta dan v slučaju pritožb od dneva zadnje prisoje zagrebškega stanovanjskega sodišča, ne pa od prve prisoje mariborskega, najemnina za minulo medčasje pa naj se zavrne v dolžnost plačevanja pritožnikov, ki so najemniku rabo stanovanja s svojimi pritožbami onemogo. čili. To bo dobro zdravilo za vse wprimoj-duš« pritožnike, ki bo stanovanjska sodišča v delu razbremenilo, ker se bo število pritožnikov zmanjšalo ali v mnogih slučajih celo odpravilo, a najemnikom bo pomagalo priti prej do prisojenih jim pravic, lastniki hiš ne bodo utrpeli nobene gmotne škode, ker bodo dobili najemnino potom najemnika od pritožnikov plačano. Pritožniki, ki vidijo vedno samo svoj lastni jaz, naj okušajo tud* posledice tega! -č /poit Spznam dirk, ki jih priredi kolesarsko društvo „Perun" v letu 1926 I. Otvoritvena klubova dirka za vs« skupine. Proga Maribor-Fala-Maribor, Dne 2. maja 1926. 3. jnmioTji na 30 km, 2. novinci na 15 km. 3. starimi n* 10 ku> (Ojlj in start Glarvtni trg). Dirka dveh klubov »Peron« Maribor in »Zvonček« Ptuj. Dne 23. maja 1926, Na progi Maribor - Slovenska Bistrica-Maribor 50 fcmi 1 skupina. DI. Dirka okrog Pohorja za prvenstvo mariborske oblasti 157 km. Dne 20, junija. 1926. Pravico udeležbe na tej dia> W imajo vsi klubi, ki imajo sedeže v Marrborski ob last L _ IV. Dirka Maribor-Raejc-Ptnj 25 km. Dn« 4. Julija 1926. Za kluba »Peruu« Maribor in »Zvonček« Ptuj; za vso skupine. V. Klubova dirka In izlet na prog! Maribor-Št, M j. 14. km. Dne L avgusta e£rtwi ■%r7FB-?sv* VI. Dirka Dravosrad - Maribor M km. 3>ne 19. septembra 1936. Za vse mariborske klube. VII. Zaključna klubov a dirka za pr* *enstvo kluba 1926. Dne 10. oktobra 1926. Na progi Maribor-Sv. Ožbald - Maribor 50 fam. . , , hd— s Službene objave MOLiNP. (S Seje 22. marca tl.) V nedeljo dne 28. t.om. ee bodo rušile sledeče prvenstvene tekme: Ob 5414. uri Mairiibor rez.: Raipid rez. sodnik g. Grebenc. Ob 'A 16. uri SD Raipid : SK Ptuj sodnik fr. Nemec, športni nadzornik z■ RadoKS. ISSK Maribor se- opozarja, d!a morajo rediteljrf. imeti znalke. V pondeTjek. dne 29. t.m. se bo vršil v hotelu pri »Zamorcu« Ob 20. uri izredni oibčnii zbor, kateremu bo prisostvoval delegat INEP-a ff. Bedljanič. Klubi se o-poaarjajo, da pošljejo delegate s pove-rlilmdcaimi ker so važne točke na dnevnem redu. — Tajoifc. : Hazena, MO. Kot stranišča sodnika j>ri pokati ni mladinski tekmi Iliri ja (LjuM jaina): Mura (Murakia Sobota) se določata jr*;. Pehenim in Zorko. Tekma se vrši ob 11. uri na isžrfuSSu ESSK »Maribor«. : Lep športni dogodek v Mariboru. V nedeljo ob 11. uri se odigra tukaj mla-čbiutsika bazenska pokalu a tekma za krasni srebrni pokak Nastopajo samo članice s še nedovršenim testnajiJtimi letam, kiii so se v obširnem tekmovanju prebori-le do današnje končne odločilne bombe. Pripoi-očamo vsemu imešSainstJvu kat najtopleje, da obišče ta eportni dogodek, ker se obeta res tes> in napet, -boj irajfoolj-feb in najimlajšiih i8port)ašic Slovenijo. Za. ffatohio konkurenco sta seplasiraiU imladmsfci družini »Parijia^ (Ljubljana) Sil »Mura« (Murska Sobota). Je to prvi BhtSaj. da tekmujeta dva tuja. nasprotnika ua nevtralnem mesto.v Mk je razpravljal rstvo, j© obrtni odsek členili, da se predloži ministrom trgovine in industrije osnutek tiovega gostilničarskega zakona, kakor ^ga je izdelala zbornica sporazumno z Zvezo gostilničarskih zadTug. Obrtni predpisi za ?o-ftfeiilnioaTS''vo utor a jo »biti t*a>ki> da ^ lx>do ustrezal i-nžitevam. kflkor jih stavi j av-uost na soitilničar^ki obrt in da bodo nudili tudi v^odlago za uspešen razvoj in povadHgo gostkluičarstva in tujskega prevmeta. V razpravi so bi la. važna obrtuopra.v-na vprašanja, med temi vprašanje poostritve i is pošoibdjenostn.ih posrojev za ssodavičarsft.) obrt, zopetne uvedbo omoje nih stavbnih koncesij, monopoliziranj a elektrotastailaoij»kib dd s strani nekaterih elektrarn. 0'hrtni odsek .io. končno z odobravanjem1 vzel na znanje intervencijo abomice pri ministrstvu ir-govime in industrije 3n pri poslariskili 'klubih radi prikrajšanja Slovenije pri kreditih za strokovno šolstvo in obrtno pospeševanje v 'proračunu za leto 192G-27 ter korake, kii jih je »bomica. pokreniia, da se obrtništvni olajša udeležbo na državna dobavah. Kultura Predavanja v »Ljudski univerzi" V torek dne 25. f. trt. je *. prof. G a-iparin naidaljevaI im zaključil svojo Kgodovino francotke revolucije. J^akor pwo preda^"a>nje, je bilo tudi drugo pre-gileduio iim lepo zaokroženo, tako da so dobili slušatelji valic velikeinn obilju dogoflkov in ipojavov v t*j iizred.no n.e-mirnd dobi kolikor raiočl jasno »Iško ene največ jih renroimeij v č!weški zgodovini. Prorlavatolj je začel pri obglavljenju Luiea XVI. in njegove soprnoge^s tem aLnoni je revoducijivka masa porušila, zadnji most do mona.T.biizma. Natopili «» ki *o jib slutili prrt. asačefcnfiklte revoluci je, kalkor na pr. «rof Miirabeau in celo Danaton in ki jih niso želeli: teror niajrnrcdivkoviteiše a najtbolj nevarno jjol irtično sredlsfcvo, je začel pireeega ti meje in je postal »lepa iigrraclka. temnih instinktov imaipe. Roberrspierova irsorla nam najlepše priča, kako revolucija žre svoje kastne sinove. P&clavsitelj se je po-mudil del j časa ptri: vojaških ak<-i jah IVancije' in je očrtal iraavoj francoske «rmado za revolucn>3lkega oa.-sa, kažoč pota, po katerih ge j« bližal a revolucijski akcdjii nje na/srprotnica — dnsc.iplnni-rana vojaška sM«, ki j® vrgla fa svojega trojanslce^fa konj:a pleibej^k^a ohuovi-telja TOOnarrbije — Napoleona I. Predavanje. ki je tudi’ topot mikalo pozornost elnšatel jev, so fsprennfljale Številne in le pe skioptične sliilce. • V petek dn e 26. t. nn. 5« pmJaval gosp. jrrof. dr. Zelenik lie Ptnja o raT^oju francoske misli. Predavatelj si je natisi nalogo prikazati v kratko odmerjenem Sasu zgodovino francoBke civi‘lizaci j'e. V enournih izvajam jiih je povtedal veliko »auimiivega. Prau«wki duh, v katerem eo se srečno spojila galska duhovitost, germanska ^varnost in romam sika Živah nost, se odlikuje po svoji jasnosti (elar-tč), « katero pronike v najbol j zapletene probdrnee in jih izraža preprosto in umetnost vedro. Omenjajoč znani francoski esprit; ki se razodeva tako v lliteraturi kakor v vedi im v motafimki. je predavatelj' o-značil, da očitujejo Francozi miimo velikega intelektualiama. tudi veliko seaiti-mentaluost. Nato je povedal, kaj vse je storil francoski duh za človeštvo. Kratek čas jo dovolil predavatelju vcčj&del le naštevanj« imen. Ozaiačil pa je ogro^ mevi i*omen Descartesa za vso poauejao filozofi jo, Lamarcka za biološke in naravoslovce vede in C/omta za sociologijo, ne da. bi. bil pozabil.omieniti vrsto drugih senijplnih miaiecev in izumiteljev, ki so obogatili, vse zapo;dno človeštvo % liovi-m>i spoznanj!: Mo-glavja, od Budimpešte naprej, pa nam privabijo pred oči dnevo naše osvooo-dittve ob prevratu. In po teh opisih sklepajoč, kii -nam jih je pisatelj podal povsem: verno In resnično, lahko trdimo, tla je visa. knjiga, eii sam resničen dogodek. Oprema knjige, tisk in papir sta zelo elegantna. Iver knjiga ni saano zabavna, ampak tudi vrlo poučna, zato naj bi jo šolske oblasti priporočite v nabavo /sem ljudskim. meSeamstcinn in uredajlm šolam. Jezik je vt-esikozi lop, gl.fwlak iu čist. Dodatek knjd«e — zeodcvina ruskega narod« — od strani 467—(511, bo bogat vir za predavanja po društvih in za. vsakogar, ki sL"' šijo življenja mestnega- prebivalstva- Stanovanjska kriza se ne da rešiti 7. regUF' ranjeni uporabe obstoječih .stanovanj, tanl’ več se stanovanjska beda, ki -jc nasta' N-sled pomanjkanja stanovanj da rešiti edinole z -zidanjem novih stanovanIs»B. zgradb. . Savez najemnikov je že pri svoji ust*’, novitvi, poznavajoč nase neurejene ■ not-ra*. nje razmere, predložil- 21. oktobra , gospodu ministru so.cijalnc politike 1*2 ■ tovljcn načrt zakona, s katerim se Jc ime-. lo pristopiti k stvarnemu reševanju stanovanjske krize, namreč, z osnutkom gradbenih zadrug najemnikov, ki so imele dve prednosti za.svoje ustvarjenje, da 5°. jih imeli osnovat! najemniki samo oflil1 mest, ki čutijo za to potrebo in ker 801 imeli v te zadruge doprinašati v glavnem, samo najemniki. Ali vsled nerazumev-uu2’. malomarnosti .in nesposobnosti upravni!1-faktorjev, ostal je to samo glas vpijočih* * mesto tega je izšel zakon, za katerega !e bilo jasno vsakomur, da je neizvedljiv, kef kaže popolno brczglavnost, dovoliti hiŠtu'11 lastnikom toliko pravic odpovedi, a ne P°' brigati se predhodno, kje se bodo te oe' loži ran e družine namestile. Obupno stanje, v kojega si dovedeni lia” jemniki z današnjim stanovanjskim zak°' nom, se najbolje zrcali v dejstvu, da same oblasti ne morejo dalje izvajati strahu pred rušenjem javnega miru lil $'*’ žabnega reda, ako se izvršijo vse odpovc* di, ki so odobrene. Društva najemnikov, ki so v prvi VrSl1 poklicana, da odstranijo to veliko nevar' nost od svojih članov, so podvzela vsai110' goča sredstva, da se temu zlu odpom°re' In tako so upravne oblasti uvidele vso nc varnost nadalnje uporabe tega nečlovesk6 ga zakona, ter zavlačevale, v kolikor mogle njega izvajanje. Iz tega iievzdržll1 vega stanja ni rešitve, ako ž vso hitrosti ne popravijo sedanjega stanovanjskega *3 koria saj v toliko, da sc ne dovoli ' izselitev, dokler se dotičnemu najeff^** ne na.idc drugo stanovanje. V skrbi za mir in zdravje svojih 21 a*1 ter da jih varujejo pred vsemi mož0^^^ .nesrečami, ki prete njim in celemu PrC valstvu, predstavniki najemniških orga zacij iz cele države najodločneje zahtev od vseh odločujočih faktorjev, da se za nodajnim potom že v sedanjem budžetsK zakonu za leto 1926/27 uvede nare^*13’ o katero se potom izmenjave člena ° 5 vanjskega zakona ne sme nihče Prl ■izseliti, predno se mu nc dodeli drugo liovanie. sil'10 sta' sedaJ Najemniki te države poživljajo ze pristojne faktorje, da se pravočasno ^ priprav za nov stanovanjski zakon P° čelih, navedenih v priloženem projek u_ kona, sorejetem na današnjem *conil0 d* U ver jeni-, da se stanovanjska beda rešiti brez. zidanja novih stanovanj, -ltI vajo v prvi vrsti, da pristopi drža V ilauboru, .dae 28. majica 1923. Št ra n o. mestne občine takoj k pcvzdjgi zgradb za svoje urade, a posebno, da država za svoje potrebe ne kupuje že obstoječih zgradb, namesto, da bi z istimi sredstvi gradila nove, ter da ne jemlje v najem privatnih zgradb, s čemur še bolj poostruje stanovanjsko krizo, in to za drage in visoke najemnine, s katerimi bi mogla v malo letih zgraditi lastna poslopja. Najemniki te države smatrajo za svojo dolžnost, da v tem odločilnem'časir opo-zore vse odgovorne faktorje, kakor državne, tako samoupravne, kakor tudi vso javnost na brezupno stanje, v katero se dovede najemnike z nadalnjim izvajanjem sedanjega zakona ter na vse posledice za prebivalstvo, če se (o stanje še v zadnjem času ne zboljša. Is llCIenia in svata Koliko poslancev imajo evropske države Zapet je izšel sloviti iu jako čislani Gotha, almanah. Letos je sicer nekoliko buržujski. vendar prinaša dovolj zanimivosti. Iz tn objavljene statistiko jo videti, da vlada v Evropi 12.(500 po-lamcev, ne plod© na Rusijo in Turčijo, o katerih ni točnih podatkov. Z ozirom na celotno prebivalstvo Evrope odpade na. vsakih 30.000 prebivalce v po en poslanec. Za.ni-toiveje pa je. če primerjamo razdelitev Poslancev po posameznih državah. Na mestu je Nemčija z litimi zasebnimi državami. Pole« Iteicbsta.ga. ki ®leje 490 članov in Rciohsratha p 661 imi lana vsaka, nemška državica svojo Posebno skupščino, eventualno tudi se-laiat. T©;n državam načeluje Pruska z 430 .Poslanci., Na drugem mestu j© Hamburg j® 160 poslanci in 151 imi senatorji, torej Pride na vsakih 7000 prebivalcev po en Poslanec. Nemčija ima torej 2517 poulan-°ov. to je na vsakih 27.000 državljanov odpade en poslanec. Hipertrofijo unrave jo prav posebno Opaziti v Avstriji. Kljub tem n, da je jfcelo majhna, je vendar razdeljena na 9 idiržavic, ki imajo popoln upravni apa-pat. vlado s Skupščino in zastopstvi. Vseli |®os-1aneev. je 665, tako. da odpade na jlO.000 prebivalcev en po silam ec. Od pre-jOstalih dežel Ima največ porda/neev TtaJi- predvsem, radi senata., čigar člane imenuje kralj, iii ko jih število ni, omeje- • po. Anglija ima skupaj z Škotsko 1344 poslancev. V Italiji in Angliji odpade pa 30.000 prebivalcev po en poslanec. ► Enako razmerje med prebivalstvom iu poslanci je tudi na Češkoslovaškem. Ro-pnimskem in na Maidjarskein. V Belgiji, pa švedskem. Norveškem, Portugalskem |in v Bolgariji priide en poslanec na £0.000 prebivalcev. V Juigoslaviiji in Litvi pdpado en poslanec na 25.000 prebivalcev. v Švici. Latviji, Finski, Danski in pa Grškem pride na 15.000 prebivalcev pa en poslanec, a v Franciji na vsakih 145.000 prebivalcev. Na Poljske m pa na I vsakih 50.000 poslancev. Zanimivo je, da jo v najmanjših državah tudi razmerje ,med: poslanci in prebivalstvom najmanjše. V republiki San Marino pride en poslanec na 200 prebivalcev. Vseh poslancev pa. ima, 00. V Lichtcnsteiuu pride od 15 poslancev po en na.800 prebivalcev. V Albaniji na 1500, a. na Luksenburškem ima vsakih 5000 prebivalcev svojega zastopnika,. Tu so z spopade na števila samo zakonoda-jn.iih teles. Če pa upoštevamo t;ndi občinska., mestna, okrožna in druga i zastopstva, ki so tudi' velikega pomena za. svoj delokrog, dobimo ogromno število ljudi, ki so na kakršenlkolii način zaposleni v javnem življenju. Povprečno vzeto, opravlja vsaki trideseti Evropejec ka.ko javno funkcijo. —D— Sodobna ruska kultura Kako je sedaj v Rusiji? Opisi sodobnih ruskih razmer si skoraj vedno nasprotujejo. Medtem ko nekateri inozemski poročevalci pripovedujejo o barbarskih nasiljih boljševizma, povzdigujejo drugi, rusko reforme .sodobnega družaibne.jra življenja, prav do nebes. Nedavno je izšla knjiga francoskega socijailteta Henrj* Berauda, ki sodi jako pesimistično in predoču.ie rusko življenje v orni. luči. Da p®.si bodo citate! ji lahko usitivar.il i primerno .sliko ruskih razmer, bomo Skušali v naslednjem podati celotno in objektivno sodbo o sodobni ruski kulturi. Za sovjeitsiko-n7.ske razmere je najbolj značilno, da obstoji talko veliko nasprotje medi modernimi uredbami na polju tehnike, sccijahiega skrbstva, in celo na polju zakonodaje, in pameti razmerami na kmetih, ki nudijo skoraj tako sliko, kakor so jo nudile naše razmere ob za-oertlku srednjega, veka. Ne pozabimo pa, da čaka sovjetsko vlado ogromno delo, če hoče temeljito kultivirati Rusijo. 00% ruskega prebivalstva, ne zna niti pisati niti črtati, ker ga je earl stični režim nam e mana zanemarjal in držal v temi. Še sedaj je najti v Rusiji pakra-jine. ki so popolnoma' odrezane od sveta.. Nobena zaščita več ni tako ztnesljiv*. kakor je ««l*(r.irij> tudi malih vlog xa zidanj« rtalih ftanoranj pri kreditni-»tavbni zadrugi „Mojmir‘, Retoriki trg. 597 ?enf?"e PLaIma'kaučuk Pete i« podplati so naprav frkratz.naJ°olile surovine, varujejo Vaše obuvalo, so «čco ui-pe v,ejsI kot usnJ‘e in Vam omogočajo eias-<, • Dojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreba - vsakega človeka. 268 Vesele velikonočne praznike želim svojim čč. odjemalcem in se priperočam za naprej M. Stanič, ^afikantinja Maribor, Slovenska ulica štev 2 Prilika za zidanja. Popravila nazidavv, novogradnje, cenene nadrlo in proračun« preskrbi novoerganizirani oddelek , Mar-atan“, Ro‘ovlki trg. 598 flfahn re'e 1)0 uhki ceni pri vltSIlb J. Hochmflller, Maribor, Pod mostom St. 7 (D«ini br«g Drave). 6C0 ?nim bito, lezniski postaji št Jani pri Spodnjem Dravograda. Cena 60.000 Din. Ponudbe: Schsaon Earico, Trieite, Via S'gan-tini 6. 50J. 4 Pohištvo! vsakovrstno moderno, po najnižjih cenah, tudi ra obroke, nudi in vabi na ugled ŠERCER IN DRUG, mizarstvo in zaloga pohiStva Vetrinjska ul. 8, dvorišče. 395 Podpirajte sokolski tisk! Tako je pred leti prišel k raportu pred buljševiško oblast -poBci Jafcb.. -bie».pM«a..r nekega daljnega mesta oblečen v polno ,carlstično uniformo in z všenij. starini*! odliko vam ji. .Služboval je celiti' 7 let v zasneženi pustinj.! in ni .hi« izvedbi o boljševiškeim prevrata. V Rusiji.,jo mnogo kmečkega ljudstva, ki sieto ve za prevrat, ar ne razirme njegovega smisla, zato se ne smemo prav nič čucliti. čc na jdeino poleg carjeve slike tudi, Leninovo sliko. Znan je 11. pr,tale dogodek;.: K Leninu, je prišla stara ženica. Slišala je, da je sila. dober in da vsakemu rad pomaga. Ko je vstopila, jo jc Lenin vprašal: »Kaj, pa hočeš, mamica?« Starka hm jc odgovor >i.la: »Ti.-si sedaj naš car, osvobodi nas vendar teh • prekletih boljš^vik-ov.« Sovjetski vladi se mora,,priznati, da se trudi ria vise načine, da., bi .izdrniiikala rmsko ljudstvo. V Moskvi jel upeljan .obvezen šolski pou.k; tekom 90 let .bo, upeljan po vsej .Rusiji. Ro..v.aseh bodo ustanovljene takozvane »postaje za po-, bijanje attalfahetizma«, ki bodo dajale kmetom1 začet ni pouk v citanju in pisanju. Škoda le. da se prosveta, širi preveč v kotinmiističnoni smislu. Vise še ppesoja s 'komunističnega staliSča.; celo Ijudsko-'-šolski račun-ki primer' se. glasi na pr:. takole1: »Trpovec j c kupil 'blago zn ta denar, prodal ga jc toliko dražje. Koliko, je zaslužil nesramni navija,lec, dedič osovraženega carskega- režima- na brvj preprostega ljudstva?« ... Na vaseh se živahno. podp.ira: in Širi prot.iversflco gibanje in se’ ceifkvo češfo preurejajo v šole. Mesto .cerkvenega-krsta; je vlada uvedla1 .».oktobrirnnje« (spornim na okiobersko revolucijo), Obred obstoja v tem, 'da se: novorojenec: pori je v rdečo zastavo, pri čemer debi ime (kar ni treba, da bi bilo krščansko)/ kakega' predmeta, na: pr. 'vrat,; peči, okna itd. Priznati pa je treba, da sc malokateri kmet-zadovolji, s tem' krstnim nirdo-me.stiloml. ■ i Praznoverje ima kljub ogromnen-iu prosvetnemu delu -med Ijiidstvom še .vedno močne korenine. Ljudje še- verujejo, v čarovnice, duhove in hudiča. Trajalo j ho še dolgo, predno bo vsa Rusija pro- ■ sveti jena. V nasprotju st ©ml najdciho že v gib vaseh rnd.foposta j-e,- v drtigih .zop uporabljajo kmetje, 'za pokončevan.' škodljivih mrčes o. v in živali š.trnpcv., pline, ki: so pitali izza vojnega .c,i.sri V mesto *o vozijo. naikup6-vat zhvtunb-bilomiim žive dokaj tnoder-rio. ' 'Prometne razmere, ki so bilo nedavno popolnoma zanemarjene, so se znatno izboljšale. Polagajo se novi železniški tiri in s ;.in'»Djekabrisf-i«, ki ; 'šovjetske kritike niso šini. Toda kljub t.em-u ni povoda zn obup Fpizadevanja. da se nairod kar najbolj ■in 'prejkomogoče i.zomlka, IumIo rodila ko:.ho. pretiravanje v nakntsrih oziri' prenehalo, obilo sadu. Po »Tagespost;« mcr^cireDarjBDBčHsOBd® |7|v..atMn*,uu«wn « u-««.rrjrv, J P O %,© ! led izredno.ugodnega.na-. ’ j| . J.up.a. razprodajam, ja "no- j' vrstne izgotovljene obleke 5 o zelo znižanih cenah 3 ‘:i in sTecr:. rhleke il sitna'- liin 455 'iln. 12(13 Gčlrkc iz tajna' Pin 200 do 500 *, u-avke ta fanta Oin 5il do 303 j hteizk.sukna ' Bin 120 ne- 290 - L hlflče lz sajga -. Din • 50 ilo 130 . ■ pletene. oprsnike(v este). last-j nega izdeljka Din 90 do 200, •! gumijeve plašče od Din 240 K - — TTrrpi-ej. . v.’J b. Nepremočljive pelerine j! • Din 390 Obleke no naročilu izdelujem solidno, hitro in poceni, tudi iz blaga, ki ga prinesejo stranke same. "a obilna naročila so prinoroca JI- VEJ5MK, kralaC MARIBOR, VETRINJSKA IU.. 17 Trapim' za roslion. poduzet-ir I «&:!»! osobn sr-20 —30.0.00 Din, dobra z.arada. krasan hram — vise usmeno. Upitat N. R o p i i, Gjurgjevr.c, Podravina. 592 Soba so takoj odda v Gosposki ulici. Naslov v upravi. 605 Vež perzijskih preprog se proda. VoraSali GregarfiJcva ul. St. 12/11. levo, 591 Čedna sobica i elektr. Iu čjo se da solidnemu gosporln v najem Mlinska ul, 32/1. l«vo 596 Motor Indlan Prince nov, elektr. luč. hupa,, tahj-mster, •e proda. Naslov pove uprava., '604 Domačo ..Mednarodna Špedicija” a. REI/MAN se priporoča za prevoz lahkih in težkih tovorov, preselitve, ocari-njenje in vskladiščenje v lastnih skladiščih. ' . Pisarna in skladišče: VoiaSniika ulica Si,S (Pristan). 566 SvariSo! Podpisani Alojz Wallis, izjavljam, da sem last* nik vrtilnjaka, kise nahaja na zemljišču mestne občine Maribor v Studencih, Črtomirova ulica in z katerim obratujeta g. Franc Cimermann in Perina Krakovka, in da svarim vsakogar pred nakupom vrtilnjaka od omenjenih dveh. ec* Alojz Waliis 'Potovalinia k^ike, damske torbice, gamaše, nahrbtniki in razne torbarske izdelke v veliki izbiri priporoča SVAN KR.VAOS Aleksandrova cesta 13. 603 Za pomlad Od. 1. marca 1925 ‘KARO e Vseh v f s t' a?; 10%- ipopusSa garantirano neispremenjena priznano najboljša kvaliteta m, Mor, Ksrsšte cssla ev jo naS nujl^oljii domači intomuŽnl garro’! » iSlZ T T«eh fina«tih unojijiT« povecjonjhs jafonnacija o v8eni, postno pa o« o. | jmorpan bUbji don>mih »«TPd6T,t i ■hfhhižaatrjiahrhpo^jet^i in ortT^tnih osob | gr» infornaoija »o tožne, ijSrpno žn I>r7 > ae T Vfcha Kžradild* pi. 11, Bgogrr. ' a oj»vai ik„i, „i, ...... milom- * 'eno P«' , ;.laUw> svojega ,ua ^ n u d i m o n a j ve č j o izbiro modnih srajc za gospode, ovratnike v modernih oblikah, spodnje hlače, nogavice, naramnice, žepne rute, palice, d e f. n! k!. Samoveznicfi v modnih barvah. Delavsko perilo po izjemnih cenah. Srajce od 36 dinarjev naprej Gaspari & Faninger, Aleksandrova c 23 JuttiCcvA UiM flotacijstuiijj, Sta stroji £itosng$q Kainnoiisk Knjigotisk JfiljigOKjnira kolače, torte raznovrstne povlt^c in stično izdelate lahko doma, ako vporabite Dr. A. Oetkerev nctla glava *rašef« za pecivo ten\e«e _ le, <*° a,\1 ^enda ■Znan° t8d> denen*1- y\ zlata'1'*’ pos»«a)K „„6«. *«» „ ' ' rsa»©ls “SZ**"0* Vanffin sladkor Pra!ek za puding Zmes za kolače Dobijo se povsod in v glavni zalogi Jot. Reich, Maribor. Knjiga receptov na žel jo brez plačno in poStnlne prosto. 585 Nenazahin^očninn ŠfcE SE razumen KLJUČAVNIČAR za izdelavo precizijonskega orodja. Le resnično Siim st \jne, dobre moči naj se blagovolijo oglasiti pri Splošni stavbeni družbi Tezno pri Mariboru. o-o mm pct^htec tovarna za Izdelovanje II* kerjev, de*, vin in sirupov Maribor, Meljska c. 3 priporoča svoje najfinejSe likerje vseh vrst, desertna vina kakor Vermouth, Mars«* ta in Marsaleta. Istotako ie v zalogi vedno pristna slivovi-ca, brinjevec, rum ter konjak I ■ ■ S npsway-‘ WBBB£!Ba!Bg!85BBsnaBBS'r 11 ima zmiraj pripravljen Čajanka brez Suhora ni popolna! bhssoti i Likvidna p Radi reduciranja In delne oddaje lokala v naiem, se prodaja samo kntek čas pohištvo, posteljnina, preproge, linoleti, nnmlanl prti In posteljna pregrinjala, pregrinjala z a divane, blago za pohKtvo, pllš, prevleka za Slmnlco, otomane, divane, fotelf, slike 1.1. d. Kakor tudi razna stanovanjska cp-®ma O one 2!0 - 50 °/0 z u i ž a n e Proat ogled - neobvezen nakup. PoJlljatve na deželo. Cenik brezžično TRGOVINA POHIŠTVA IJS KAROL PRSI3, MARIBOR, GOSPOSKA UUCA 20 prodaja premog i* SLOVENSKIM PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za la-dustrijska podjetja In razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOČI IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleSkl koks za livarne In domačo uporabo kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 159 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUMJANI Miklošičeva cesta 15/1. I.sraftčm umetniški' jrcrood MAarooasKATis: TEUJFON -2A Štor '-im 3t.au »Mariborska Tlaka^o*« v. Maribora. prodatavnlk: 9tanko D> t e 1 a. ra vnatelj. Urednik Božidar Borko, ^redatavnltt Vekoslav Sp 1 d d 1 e i. novioajr. Val v Maribor«. ■w. Udarit*)/ 9***ort&