Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja «a ree leto • • • 96.00 Za pol lete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo ieto $7.00 TELEFON: CHelses S—3878 NO. 229. — STEV. 229. GLAS ssr list slovenskih .delavcev v AmerfkL and lesa! Hobdays. 75,000 Readers. Entered ss Second Olsss Matter September 21, 1908, at the Poet Office at Nsw York, N. Y., under Act at Congress of Msrch 8, 1870 TELEFON: OHelaea 3—8878 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 1, 1934. — PONEDEL JEK, 1. OKTOBRA 1934 VOLUME XLIL — LETNIK XL!I. ROOSEVELT ZA MIR MED DELOM IN KAPITALOM PRIHODNJE LETO BO IZGUBILA NRA SVOJO VELJAVO, TODA VSE NJENE DOBRINE BODO OSTALE TRAJNE Spor med Jugoslavijo in Italijo Predsednik pravi, da se ne plaši nazadnjaških ju-ristov in časnikarjev. — Vlada je pripravljena pričeti novo razdobje velikega poskusa. — Se ta mesec se bo vršilo v Washingtonu važno posvetovanje med zastopniki delavstva in delodajalcev. HITLERJEVI ODPOSLANCI V ITALIJI Trije odposlanci skušajo stopiti v zvezo z Mussolini jem. — Hitler hoče STRAH PRED SVETOVNO REVOLUCIJO BOLGARSKA IN JUGOSLAVIJA SE ZBLIŽUJETA Moskva je obhajala 70- Boris letnico Prve internaci-- jonale. — Glavni govor- zopet dobiti stvo Italije. prijatelj- nik je bil Bela Kun. Rim, Italija, 30. septembru. Po K i ni u so razširjene vesti, da se v mestu nahajajo trije skrivnostni odposlanci kanclerja Hitlerja, katerih naloga je stopiti v zvezo z Mussolini-jem. Sedaj še ni mogoče misliti Moskva, Rusija, .'30. .septembra. — Po mesečnem molčanju je sovjetsko časopisje zopet pričelo agitirati za svetov-: no revolucijo. Listi so obsežno pisali o 70-letniei ustanovitve Prve internacijonale. Slavno-sti so se vršile v prisotnosti i n Aleksander sta se podala v lovski grad. — Kraljici sta o-stali v Sofiji. — Boris upa na novo dobo miru. WASHINGTON, D. C, 30. septembra. — Vče-raj je govoril iz Bele hiše po radio predsednik F. D. Roosevelt ter pojasnil ameriškemu narodu svoje načrte. Dejal je, da se bo še tekom tega meseca vrnilo v Washingtonu važno posvetovanje med zastopniki delavcev in delodajalcev ter da bo posledica tega posvetovanja trajen mir med taborama, ki sta si že odnekdaj nasprotna. Tako delavci ket delodajalci se bodo morali sporazumeti glede plač in delovnega časa. Vse bodoče spore med delavci in delodajalci bodo uravnavali j,la kako premembo v nemško- d„ . ji« italijanskih odnošajih z ozi- rzavni oziroma zvezni posredovalci. I rom na sedanje italijansko Glede nezaposlenosti je dejal predsednik: — Pod - javno mnenje glede Nemčije in nacijonala) m njen zemaini nobenim pogojem nočem in ne morem priznati, da ozirom na bodoči obisk fran- voditelj Josip Stalin!" jcoskega zunanjega ministra Slavnostni govor je imeli j Barthoua v Rimu. Jasuo pa je, bivši odrski komunistični dik-' Kralja sta odpotovala na i da skuša Nemčija zopet dobi- tator Bela Kun, ki jo izjavil, Borisov lovski grad v Tse-dilo. Kakorhitro nam bo mogoče, bomo narodno!ti .Uussolinijevo prijateljstvo. ,]a S(, jl0 združil prolctarijat ^bamkorje ter sta razpravija-gospodarstvo tako preuredili, da bo stalna neza-1 Da se tozadevna podajanja sveta in se bo rm Ka_.ia sama o položaju v ju~osia poslenost odpadla. Uveljavili bomo odredbe, ki **...... do onemogočile povratek sedanjih razmer. jl»i glavni zapisnikar krone za- "S tako mogočno podlago JUGOSLAVIJA HOČE PREPREČITI ZBLIŽANJE MED FRANCIJO IN LAHI RIM, Iatlija, 30. septembra. — Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, ki nikdar niso bili prijateljski, so se zadnje dni zelo poostrili. Časopisi v obeh deželah pišejo razžaljivo čez drugo deželo. Sofija, Bolgarska, :«). sept. da tluli italijansko časopisje Medtem go so jugoslovanski j »lora za to prevzeti nekaj krivin bolgarski zunanji minister jk«'r j*' sledilo jugoslovan-ter ministr. predsednik Geor- • ^kenm časopisju na to polje, razpravljali o tem, ako j tj)ko oro-v^njih na jugoslovanski stvo od Barthoua zahteval, da Francija prekine vse zveze z Jugoslavijo. VZROK CAPONEJEVE PREMESTITVE Washington, D. C., 29. sept. Al Oapone v kaznilnici v Alca-da bi še užival vse do- Značilno je, kako je odgovoru pre jim nasprotnikom, ki pravijo, da je treba rešiti a-meriško svobodo pred "new dealom". — Mene ne morejo preplašiti nazadnjaški juri-sti in časnikarji. Jaz sem odločno proti takemu pojmovanju svobode, ki je leta in leta dovoljevalo, da je bil ameriški narod igrača v rokah nekaterih. Jaz dajem prednost novemu pojmovanju svobode, ki je odločilno za naša prizadevanja, da damo posamezniku večjo mero svobode in eksistenčne možnosti. Ta svoboda mora biti veija kot je bila kdaj prej v 'govskih plačil in glede nem-zgodovini Amerike. |fkivh *»™tov v Italiji. Vse to j kaze, da se zeli Nemeija zopet Nato je predsednik pojasnil cilje in dosedanje u- ,sprijateljiti z Italijo. spehe gospodarske politike ter precej na dolgo razpravljal o novem razdobju, v katero je stopila NRA. Na podlagi dosedanjih izkušenj bo vlada napra- «ik.:Wr nobenega najti,IP™ .l«bi vojn in revolucij. \ , v B v v t „ L J . , .J ] kajti Hitler želi, da se ta p»-|sveto\*ali tudi o tem, kako bi bilo mogoče najti pri- j lnernega moža za .'Hi let staro i sestro kralja Borisa, princeso nje ni brigala, ker ni hotela kaliti mednarodne sloge (?). Zadnje čase pa je proti-ita-lijansko mišljenje, ki je bilo [m>džagano na teli zborovanjih, po>talo tako silno, tla je vlada s prošnjami in prizivi nadlegovali justičnega departmenta. Capone je bil prepeljan v kaznilnico v Alcatras, iz katere ni mogoče pobegniti navzlic temu, tla' je bil vzgled kaznen-ca. Oiliti pa je moral, da zara- Kvdoksijo. stične revolucije po celem sve- strija mora ostati samostojna ' • država. Najbrže bodo Hitlerje- Obenem pa je tudi komuni-vi odposlanci skušali Mussoli-, stična internacijonala, čije na-nija pridobiti za to, da bi bil \men je s pomočjo svetovnega] Obisk jugoslovanske kraljevi* dvojice je utrdil prijateljstvo med Aleksandrom in Borisom. Nevtralni opazovalci zatrjujejo, da so opazili viden uspeh tega obiska, kajti oba kralja sta pokazala, da sta odkrito naklonjena, kar je velikega pomena za mir na Balkanu in v Evropi. Boris je v svojem pozdravnem govoru na velikem banke- mislila, da mora biti italijan- ... ski narod poučen o pMoža ju.1,1 "J^gOVega političnega VPll-Ker je bil S tem dosežen na-j™. Ue bl kaziulnišlca uprava men, da so bili Italijani obveš- j I>nAla v ^ko zadrego, čeni o tem, kaj Jugoslovani; mislijo o njih, so se odnošaji med obema narodoma poostrili, kot še nikdar poprej. Italija je bila zelo ozlovo-ljena, ko je na nekem zborova-nu v .Jugoslaviji bila skupini sl " netMlrešenih" Slovencev izročena slovenska zastava in je bila pri tej priložnosti sprejeta resolucija, v kateri je bilo izraženo upanje, da bo ta za-tevo kmalu za vihrala nad Tr- tu, ki je bil prirejen na čast stom. Italijanska javnost je bi-kralju Aleksandru in na kate-jla tudi zelo razburjena, ko so rem je bilo navzočih nad 600 zborovalci poslali jugoslovan gostov, rekel: 14 Bližina naših dveh narodov, njih skupno slovansko pokoljenje, narodni ideali, vse ta zahteva, da živimo kot do-{ bri sosedje v miru in slogi. sredi prihodnjega leta svojo veljavo, ker je bila u stanovljena le za dve leti, toda predsednik bo pri poroči) kongresu, naj vse njene dobrine trajno u ^ ^^ ^ ^ ^ b_ ^ je g pomo. jo svetovnejta. >IJuz gam in y^^ki na- veljavi. pri Barthouovem obisku v Ri-' proletarijata vprizarjati vsta- (roti veva, <3 Glede konference med zastopniki delavcev in de- 'mu posredovalec med Nemci-j je, izdala iz svojega stalnega želja draga lodajalcev, ki se bo vršila sredi meseca oktobra v j*> i" Francijo. Washingtonu, je dejal predsednik, da bo skemu kralju Aleksandru brzojavko, v kateri so ga prosili, da združi vse Jugoslovane, posebno one, ki žive pod Italijo, i pod svojim žezloni. kaznenci za gotov čns mrtvi za svet. Prve tri mesece C_'ai>one-ja ne sme nikdo obiskati. Ne more biti pri nobeni filmski predstavi in ne sme poslušati radija. Brati ne sme niti časopisov, niti pisati pisem. Po preteku treh mesecev, sme sprejeti po en obisk na mesec. Toda še takrat bo Caponeja in obiskovalca ločila močna steklena stena, da se bosta mogla videti, toda govorila bosta skozi cev, po kateri ni mogoče vtihotapiti kake pile in žage ali orožja. njena svrha ustanoviti začasno razdobje gospodarskega miru. — Od vseh, ki bodo sodelovali, — je rekel Roosevelt, — bom skušal dobiti zagotovilo, da bodo sklenili in uvaževali pogodbe, ki se tičejo mezd, delovnega časa in delovnih pogojev. Našo gospodarsko civilizacijo je" treba pravzaprav šele civilizirati. Niti delavci niti delodajalci se niso poslužili sredstev, NORMA MILLEN OBSOJENA bra len, 19 let stara hči protestan-tovskega pastorja in 7"pa roparja Murtona Millena. ki je bil obsojen na smrt je bila obsojena na eno leto zapora, ker je bila navzoča, ko je njen mož . . ... i • t V!n A s svojim bratom oropal banko ki jih predvideva NRA za uravnavo sporov. Vladi in sta pri toj priIiki istrelila ne pride na misel, da bi odvzela tej ali oni stranki! nekega policista, orožje, ki te ga poslužujeta za dosego svojih pravic, Taka zborovanja so zelo nevarna na odr-ošnje med obema da je ta plemenita državama. Nevarna so iz dveh tudi Vašemu Veli-1razlogov: prvič, ker povzroča-glavnega stana v Moskvi na- čanstvu, katerega vsi slave kot jo ozračje nezaupanja in sovra-vodila vsem komunističnim1 modrega in veličastnega vodi-|štva, in drugič, ker imajo ve-organizacijam v inozemstvu, telja usode jugoslovanskega , lik vpliv na francosko-italijan-da izvolijo delegate in se pri- naroda. jske odnošaje, ker smatra Ita- Dedham Mass <>8 «ertem lpravijo' da se udeleže svetov-1 44Kot razlagate^ mišljenjaIKja izboljšanje svojih odnoša-,n _ Nornv, Rri(»-bton Tdil kon£rosa* ki se bo 7 Pri" bolgarskega naroda vam mo-|>v s Francijo za edino sred- h " ?etku prihodnjega leta sestal rem zasotoviti, da je ta obisk ,stvo, s katerim je mogoče od- v Moskvi. j Vašega Veličanstva, ki je nov straniti vojno nevarnost v Ev Komunistične organizacije 'n tlragocen donesek k priza-v inozemstvu so sedaj prejele Sevanju Jugoslavije in Bolgar-naročila, da opozorijo svoje >ke za "trditev balkanskega in člane na bodoči kongres. Med mednarodnega miru, našel glo-drugim bo prihodnji kongres bok od™ev med nami m bo razpravljal o kampanji protijP^P1"1 del° » bhž;inJe fašizmu 'našima deželama ter bo pvipo- mogel k prosperiteto, razvoju toda gledala bo na to, da se bodo vsi spori, če le j mogoče, mirnim potom uravnali. ! P na Madžar- skem okraji, katerih prebiva I- •i ii • • kljuetije aktivno volilno pra- mka Horthvja m spremenil >.a- ■ , , „ , . , ' . . . . 1 , . i vico lialekoseznost teh v _ .... .. . . i \ mi wuit*nwM'/.iiiiM n*ii ome 11- <-asno trajanje nlegove tunke» L , i i i m « i- - 'tev se da najbo le preceniti, ee je v dosmrtno. Tako bi vpraša-, ......... ' „ ' , „ ' . Vasovalca je obstrelil. V noči na torek 11. septembra je Karlo France, posestnikov sin iz Brengove, v družbi tovarišev, popival v gostilni Jakoba Kožarja v Kunovi pri Negovi. Zaužiti alkohol je družbo ojunačil za ponočno vasovanje. Sklenili so, da se zgla-sijo pri Tončki Slekovčevi v Kunovi. Ko se je družba napotila proti posestniku Francu Sle-kovcu v Kunovi, je naletela na družbo treh moških, med katerimi sta bila tudi Slek vec Franc in Kreft Jožef iz Kunovi*. Kakor je dognala orožni-ška preiskava, je Karlo Franc brez povoda začel kamenjati na cesti stoječo moško družbo, pri čemer je zadel Klekovca v glavo, Krefta Jožefa pa je nato, ko je prispel do'njih. s kamenjam precej poškodoval na glavi in vratu. Med tem Sle-kovec pobegnil pred nasilnežem in se potem doma odpre-mil k počitku v seno. Ker se j< .iotavljaitju je rekla: — Toda zdi se mi, da je tisti dve svoji ženi v AfriKi po-nedolžnem usmrtil... "GLAS NARODA1 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 1, 1934 THE LARGEST SLOVENS DAILY in TJ. 8. A. PEES: Kadarkoli se vozim na golen j sko stran in zdrsi vlak od Sorskega polja doli v sotesko pod gorenjsko metropolo, stopim vselej k oknu in se zagledam tja na farovsko loko. I^epa je farovška loka. In vendar sem jo, čeprav sem preživel svojo mladost v mestu nad njo — zmerom gledal le od d alee. Kajti prav na po-eetku slavnostnega evropskega klanja, petnajstega leta mislim, je izkrvavel na njoni zeleni travi neznan mož, izkrvavel na najokrutnejši način. Ne vein, ali je bilo to pomladi ali jeseni, vendar-se tistih dni spominjam z neko čudno natančnostjo. Še znanih in neznanih ljudi se spominjam, kako so šepetali in se stiskali v gruče, splašeni in bledih o-brazov: črna senea je obvisela nad Kranjem in legla kakor mora na vse mesto. Tme ji je bilo: smrt po prekeni sodil. Zgodilo se je pri avtomobilski četi. Šofer, vojak mlad kolen jak, Dunajčan, poročen, oče štirih otrok (čudno, vse te podrobnosti je vedelo vse mesto takoj prvi dan!) se je uprl nekemu •nesmiselnemu ukazu. Beseda sem. beseda tja, feldvebel rili ljudje, črna senea je obvi-je zabrusil šoferju grdo žaljiv- ^ela nad mestom, ko in ta ga je udaril za uho. i _ Kdo pa bo streljal !V me-Prijava — itd. Ni minil dan,'stu so samo šoferji in "tre-dva — že so se zbrali avditor- narji''! Ali bodo trenarji stre-ji v gimnazijskem poslopju. 1 jali ? — Gimnazijo je zasedlo voja-l streljali so trenarji. Tz hleva štvo takoj v početku. Razrede' so so pripeljali štiri stare, osi-so razdelili po raznih stavbah.; veIe može' oborožene s starimi Med drugimi so zasedli tudi vernadlovkami. mestno ubožnieo. Kam so spra-' °b zi(lu* na starem Punger-vili mestno ubožnieo. Kam so tu trl° 1Juo»«bno taka smrt. nes ne vem. Podoba je, da jih \ Ko so obsojencu prebrali je vojna enostavno črtala s sodbo, se je začudil: *'Ne, to programa. IHiožei irn pokveke ni mogoče! Zarali klofute? Ni v vojni itak nimajo kaj opravi- mogoče!" — Bil je zdrav, doti. j lier Dunajčan, ni mogel razu- Zasedanje vojaškega sodi- meti... In vendar je bilo mo-šča je bilo kratko. Upor proti go če. nadrejenemu — jasna stvar,1 Streljali so trenarji, štirje ki ne dovoli odloga in cincanja. stari, osiveli možje. Ko so sto-Smrt z ustreljenjem. Vojna je pili v vrsto pred moža z zave-tisti čas poganjala svoje prve zanimi očmi, so jim omahovale pomladne cvetove, oficirji so venndlovke v tresočih se rokah. SMRT NA LOKI ri ne poznajo izjem — prav to šali.) En sam strel ga je zadel je njih globlja vrednost. Šoferja, očeta štirih otrok, so torej soglasno obsodili ' na smrt. Ker je kvitiral umazano žaljivko s klofuto. Po mestu je završalo: smrt. Za prostor usmrtitve so določili zeleno farovsko loko doli pod mestom. — Da — je tolmačil meščan meščanu, — vojaško sodišče ni šala! Upor — Upor — je ugovarjal drugi, — že prav! Upor ni dovoljen... Toda oni ga je žalil! Žono mu je žalil, sem slišal... Tam na oglu je višala gruča žensk. — Za klofuto pa rinrt? Veste kaj, ženske!-- Tn štirje otroci, vsi majčkeni ! — — Oh, pri nas v oštariji je pokazal fotografijo—pravi an-geljčki: — Ila, onemu hudiču se l»o že še maščevalo! Ne bo imel mirne ure več, ne! — Poslušajte, naši Mici je pravil neki šofer, da je tudi oni Dunajčan... Zaradi ženske sta se,- zaradi ženske.. . Oni je prej hodil za njo... — O ješ, o Marija ! Tako in še drusrače so jrovo- GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za atari kraj stane $7. V - Italijo lista ne pošiljamo. POŽAR V PODZEMSKI ŽELEZNICI v vrat. Še enkrat so streljali preplašeni starci. Ranjeni šofer i-e je trgal ob kolu in strahotno ječal. Takrat je priskočil zdravnik. Z drhtečimi rokami je izdrl majhen browning iz bledožol- i tega toka, (nastavil ga je šofer-! - ju na srce in sprožil. * Moskva, Rusija, 2!). septeiii- Y krču se je zvilo močno te- bia. — Pri požaru, ki je nastal lo in na usta mu je s kapljico v še ne dograjenem predora krvi privrela beseda: poduličiie železnice v Moskvi, — "Niclit!" • sta našla smrt en inžinir in en Zdravnik se je zgrabil za pr- J klavec, z obupno gesto je prislonil j browning na šoferjevo senco Zdaj je torej lahko bral te vrstice, ki so vprašala z drhtečim glasom: mu plesale pred očmi, da se mu je kar.v gla-j — Ali, gospod grof, saj ste vendar i vi vrtilo. volili, da lahko še nekaj časa ostaneta! Iz grla se mu je izvil krik zmagoslavja, do- in sprožil. Sofor jo s,k..zo. ob ROMANTIČNA POROKA kolu. V vrsti so trepetali stari trenarji z dvignjenimi puškami in na glas jokali. Oficir je grizel ustnice in gleda J proč, tja inckani v gozd nad loko. Da, takšna je bila smrt na farovški loki. Tistega zdravnika isem videl potem, ko se jo peljal z vojaškim vozom mimo i Zelena, ki potuje često naše hiše. Bil je mnčun, veji k človek. Sedel j<- v vozu sam, s krvavimi očmi in neprestano se je brisal z robcem. To je bil prvi mož, ki sem owo and aaya that h* la the Editor of the Olaa Naroda, and that tt.o following la,to the boat or Us knowledge and belief, a true statement of the ownership. man**einent land If a dally paper, the circulation) etc. of the aforesaid publication for th«> dau> nliown in th»- above caption, required by the Act of March 3rd. 1411, embodied In section £37, Postal Uwa and Ilefrulatlona. printed on the re vera« aide of this form, lo wit: 1. Ttu.t the names an« addresses of tho pubUakor.edltor. mana*ln( editor, and bustnsss —»»fiti s aro; Publisher, Uiovenlc Publishing Company, 21« W. 1« Street, New York, N. Y. Kdltor. Janes TerCok. 21« W. IB Street. New York. N. Y. Managing Editor. Janes Tertek. 21C W. 18 Street. New York, N. Y. Business Manager. ?.udwis Bonodlk. 21C W. X8 Street. New York. N. Y. 1 That the owners ars: (Olvs names and addreesoa of individual owners, «r, If corporation. Kir m Its nasao and name« awd a^dreeeae of stoekhotderw owning or lotdlac i por oeat or man of the total amount of stock) Siovenlc Publiahlxr Company. 21« W. I« St New York. N\ Y. Krunk Sakaer, Sr.. 216 U Vat lit h Street. New York Frank Sakaer, Jr., 216 West 18th Street, New York Ludwlg Benedlk. 21« West 18th Street. New York John Putrlch, 21« \\Vjt:i ptirocila prt'tl kiatkiiii rlO-l«-liii r. Sali'li je soilnilv v Ali*k-s-iinlrpti. I*artliil>i>ki profesor 1'° ^ki. Oi'ientu, k.j«*i* nabira ara! naro rati ponu'-il z Kv-ropko. Y Par« I ubira h je Ml lenka dostikrat »-ost v družini K aš per je v i in je svojemu ]>ii-jatelju }»ri)M>roril njih Hi-letuo lirer. Mt*d obema mladima «"l<>vt>-koma se j»- razvilo vneto tlojii- ki je prodrl vitezu do srca. Vitez je hotel, naj bi grof Henriki vse odpustil in ji štel v dobro, kar je bila storila. Napel je vse sile in spregovoril: — <'itajte, toda ne pozabite na preteklost; spomnite se, kako je vas-Diana zadnji dan >voje zaroke solznih o<**i pnosiki... Toda grof ni vee poslušal. Izbuljenih oei je ])OŽiral vrstiee in roke so se mu vedno bolj tresle. Slednjie je ves iz sebe kriknil: vse to je storila ona! — Ne ona, — je vzkliknil v odgovor ger, prizadevajoč si vneto braniti njo, ki je bila vpričo njega obdolžena, — ona ne, temveč tisti, ki so napravili iz njenega molka vprašanje življenja ali smrti njenega otroka! .. — Njenega otroka ? Ta krik razjarjenega grofa je spremljal zadnji udiaree, zadan že itak izmučenemu grofovemu ulnlni. Prvi ndaree je bil zadel grofa, ko je zvedel, da je grofiea ljubila pred njim drugega. Nekaj časa je stal nepremično, bled, iz buljenih, od jeze žarečih oči. Potem se je pa prijel z obema rokama za prša. da l)i zadušil v njih.silno bolest. In ves iz sebe je ponavljal s liropečim glasom: . — Njen otrok!... Njen otrok!... Njen otrok! Vitez-de Vaudrev je bil ves zbegan ob pogledu na tako hitro uničeno srečo, pokopa, so van ji1 v frant-oščini, ziimc-jn(> veselje in pokopane nade razočaranega, njala >ia si tudi «voji 1'otogm-1 v ara nega moža. Njegova jeza se je takoj polegla in spregovoril je spoštljivo, obzirno: — Da, njen otrok, ki je bila od njega lo- (Jrof je srdisto zamahnil z roko. Diauin glas in izrazi materinske ljubezni so gsi še bolj razjezili in tako si je zaman prizadeval ukrotiti svojo jezo. Urofiea je vsa iz sebe čaka?ia, kaj bo. • Tedaj je pogumno posegel vmes vitez de Van:lrej\ Stojiil je h grofu, rekoč: — Vaše besede bodo njena obsodba-Njegov prestrašeni pogled se je ustavil na grofovem obrazu kot bi upal. da ga more prisiliti k edino možnemu odgovoru. ris t i hip j e pa poslal bog težko preizku- — Osramočen!... Izdan!... Varan!... In Šenemu možu misel na milost, prosto vseh liji in ker sta ugajala drug drugemu, je olnoraa obvladati. Ze proti vaši gospej materi sem izgubil nekoliko svojega ravnotežja in sem se ji izdal. Ta markij mi mora spoti, drugače — Katina lica žare, kajti sama je bila zbegana in se je zatekla za sramežljiv nasmeh. — Toda, gosf>od doktor — kako se morete tako razburjati nad tem človekom. Zdi se mi, da mu s tem ko izkazujete preveliko Čast. Božo naenkrat obstane sredi dvorane ter jo ostro pogleda. — Tako vroče je v dvorani — ali ne bi hoteli iti z menoj v kako stransko sobo? Kati malo prebledi. In ne da bi kaj odgovori!*1 sklone glavo. Božo potegne njeno roko skozi svojo pazduhq ter jo pe-l^e mimo plešočih parov in molče skozi nekaj sob, dokler nista popolnoma sama. Kati mu sledi brez vsakega obotavljanja. ; ' Tedaj pa Božo < bstoji pred njo ter ji ljubeznivo pogleda v žareči obraz. — Gospodična Kati — predrzen sem in vem. da sem proti vam prehiter — toda ne morem drugaee. Povedati vam moram, da vas ljubim. &e dalje bi molčal, kajti sedaj šele pričenjam. da se kaj pokažem in nisem hotel stopiti pred vas s praznimi rokami. Toda ta markij me je popolnoma spravil s tira — ali boljše: načrt vašega očeta, da bi vas ž njim poročil. Kati — ne dovolim te nikomur, pa če bi bil eesar. Daj mi pravico. Kati. da te branim pred terfl človekom, ki je mogoče se kaj hujšega kot navadni Iojhiv. Kati — soj čutim, da me imaš ravno tako rada. kot jaz tebe. In svojih želja ne morem več vstavljati, četudi si še tako visoko nad menoj. V nebo pojdem po tebe. Kali — kajti ljuhim te — ljubim te! In ta giujenost ga spreletuje, olniki, ki jih je 19- oktobra: . , . . , *. " Statendam v Boulogne flur Mer prevzelo tako trdno spanje, vedno močno shujšali in se cesto zbudili mršavi tako. da jih je bila le še kost in koža. Patricia M aguire pa se je zredila med spanjem celo za nekaj kilogramov. Ko jo je prevzel silni spanec, je bila stara 2(i let. zbudila pa se je v 29. letu starosti. Kadarkoli se bo spominjala svojih mladih let, ji bosta vedno manjkali dve leti iz naj lepše dobe življenja, ki jih j«» tako trdno prespala. Hamburg Cherbourg VPRAŠANJE RAKA 20. oktobra: Kremen v Ura men lie d« Fr:uice v Havre 26. oktobra Olympic 27. oktobra: Euro pa v I ire men Champlan v Havre Conte di Savofa v Genoa 31. oktobra: Berengaria v Cherbourg Dfciitschland v Hamburg 2. novembra: Majestic v ChelKiurg 3. novembra: Ijiafyetlc v Havre Oen. von Steuhen v Hamburb Saturnia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: Bremen v Bremen Aquitania. v Cht-rhourg Rex v Genoa '0. novembra: I!e dp France v Havre Veendum v lioulogne sur Mer 14. novembra: Nt w York, M. C. v Hamburg 16. novembra: Sl.itendarn v Boulogne sur Mer II« 'tnenria v Cherbourg 17. r.ovrmbra: Ctiamplain v Havre 21. novembra: Washington v Havre Albert Ilallin v aHmburg 23. i ovembra: Majestic v Cherbourg Co ti te d i Savola v Cen« »a 24. novembra: Pa ris v Havre 29. novembra: St. Louig. M. S. v Hamburg 30. novembra: Olympic v Cherbourg POD OSEBNIM VODSTVOM V V B0ZICNI IZLETI v JUGOSLAVIJO Iz. New nosti prebledeva in zopet zardi. toda njene oei široko in od ' bolezni, kateri sta podlegla til- ! velike, toda njegova poplavit krito gledajo v njegove, jasno in žareče. di njegov oee in brat, namreč na želja se j«' vendarle nrosni- Kozo — dragi Božo — hvala ti za tvojo ljv^ezen, — pravi prisrčno. Tedaj )ia jo Božo pri vije na svoje prsi ter jo iskreno in vroče poljubi. — Kati — moja Kati, — blagoslovljen naj bo markij, ki mi je dal )»ogum. O, Kati — tako zelo te ljubim! Kati se vsa srečna' smeje. — In jaz tebe tudi, moj ljubi, ljubi Božo! In še enkrat se poljubita. Nato pa se Kati prestraši. — Moj Bog — Božo — če nas kdo tukaj vidi ? Poln sreče se Božo zasmeje in pravi: — Ali bi bilo to tako slabo? Kati vzdibne. . ~ Bi — Božo — moj oče saj ne sme vedeti, da sem se s teboj zaročila — saj sedaj še ne. &ele počasi ga moram na to pripraviti. Samo mati sme to vedeti — njo imam vedno na svoji strani in ve, da te ljubim. . Božo ji 1 južen ji vo poljubi roko. — To se mi je zdelo — drugače se nocoj še ne bi upaVpri-enati ti svoje ljubezni. — Tedaj bi me bil še dalje pustil v mojem strahu, ti po-rednež. ~ ■ jetike. Tudi pri njem se je o Čila: živel je v Afriki, kjer so glašal črv rane smrti. Kri se mu je zdravje vidno boljšalo, mu je vlivala zaporedoma in Ko se je telesno okrepil, je bilo je jasiio, da ga ne more začel misliti "na izpolnitev svo-rešiti nič drugega kakor biva ! jega drugega življenjskega nanje v tropih. j črta: na raziskovanje črnega Težko življenje mu je postalo , kontinenta. Lotil se je te^a po-še težje, ko je videl, da ne do j sla s pravim dobrim uspehom bi od nikoder podpore, sam p? j in je v tem pogledu toliko sio-ni imel sredstev, tla bi odpoto- ril, da ga štejejo v Nemčiji val v Afriko. In tu je seglo v ! med pionirje njihove kolonial- njegovo življenje čudno naključje : Nachtigal, ki je bil po poklicu zdravnik, je nekega dne anonsiral v časopisu, ki so ga čitali tudi v tropskih deže-kih, da išče službo zdravnika v tropih. Kmalu je prišla ponudba iz Tunisa. Nachtigal ni ne misli. Vsega tega pa ni bilo, če no bi bil Gustav Naclitigal uvrstil v list malega oglasa, ki mu jc Vrč. znanih nemških učenjakov je odločno zavrnilo trditev berlinskega biologa in hakteriologa prof. von Bn-li-merja. da je odkril bacil raka. K tem ugovorom je Brehmer sedaj obširneje spregovoril v pogovoru /. nekim časnikar-jem. I čenjak vzdržuje svoje trditve v polnem obsegu. Svojim nasprotnikom očita, da so za-1 vračali njegova odkritja, ne da hi jih niti dobro poznali. On pa jamči zanje s svojim imenom, ki ga noče lahkomiselno sprav-j ljati v nevarnost. Bil jc toliko previden, da je čakal z objavo. Vorka odplujeta priljubljena ekspresna paruika NEW YORK 13. DECEMBRA Izborile železniške zveze od Hamburea BREMEN 16. DECEMBRA Kkspresni vlak ob v Bremmerhaven za-janiči udobno potovanje do Ljubljane. Za (Mijasnila vprašaju* lokal. ngt»u1a a".i HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH CERMAN LLOYD 57 BROADWAY. NEW YORK VO. Bozo jo poljubi na oči. — Mogoče, Kati. Toda tvoja mati mi je poprej dala pogum. Kako sem ji hvaležen in kako jo bom ljubil za to. — Saj jo tudi moraš, Božo, kajti bo ti vedno dobra mati, ker ljubiš mene. — Tli tvojega očeta, Kati, bom še tudi premagal. Markija se ne bojim. Nekaj je na njem narobe. In o tem se bon. prepričal. In tedaj bo tvoj oče rešen svoje budalosti: — Zaradi tega se ne spieš hadovati nanj. — Na očeta moje Kati! Prav gotovo lic! — Toda sedaj pojdiva zopet v dvorano. Božo — najina ljubezen mora še nekaj i-axa ostati tajua. Kaiuo materi iu lhi-nieli jo bom zau|«da. In mislim, da Daniela Juti, da se ljubiva. Naglo ji pritisne en poljub ua ustniee, iuito \m ju pelje v dvorano. — O meni Itamiela ie ve — o tebi pa samo >luti. Vedno mi je dajala upanje. IIvabi Bogu. da je moja aertra pri tel»i — tako moreva vedno z njenim posre«lovanjeiu ol»čevat i. Ako ne moreva govoriti* si moreva pisati, kaj ue. moja Katif — Da, Boso. Sedaj i« naglo v dvorano med plesalec, kmalu bo godba obmolknila. „ Boso vzdibne. — Sedaj bi bil s teboj rajši na kakem samotnem otoku kot pa v plesalni dvorani. Kati lahno stisne njegovo roko. — Sedaj mi bo mnogo lažje kot doalej. Morava biti metua, Bozo in me smeš samo povabiti na kak ples. ako mi ml markija preti kaka nevarnost. Kajti moram še plesati s kom Ko se je vršila stavka tekstil nilt delavcev, je bila v mnogih drugim, kot pa s teboj. i državah mobilizirana mili< «i, ki je zastrazila tovarn«' in Božo ji ljubeznivo pogieda v njen poredno zaokroženi (kompanijsko lastnino ter skrbela za rini. Na sliki vidite pri- th Caroline, ko branijo jem doatop k tovarni. KOMPANIJSKA LASTNINA ZASTRAŽENA po zaslugi njegove junaške vo- svojih odkritij dve leti, potem lje rešil, življenje ter mu poleg ko jih je tudi natančno pre iz-1 tega še prinesel posmrtno sla-_kusil. Njegovi nasprotniki pa| niso imeli niti prilike, da jili doslej eksperimentalno proučijo in so zato njih napadi nestvarni. O slovitem berlinskem raziskovalcu raka prof. Scliillingu so trdili, da je njihovega mnenja, to x>*i *» i res, ker je v strokovnem listu 4 M<»-dizinisehe AVelt' podal izjavo, I da je Brehmer svoje poskusi izvršil z vso natančnostjo, in nič drugega. Sicer so pa napadi proti njemu umljivi, kajti že od lick.laj se proučevalci raka delijo v dva tabora. Eni trde, da je rak le posledica obolenja hormonov ali drugih organov in zapisujejo zato zdravila, ki naj hi obnovila normalno funkcijo teli orjjanov. Dnuji pa so prepričani, da ima rak svojega | mikroskopskega povzroči tel ja. t ki ga je trelm odkriti, če lio-1 čemo bolezen us|tesno zdravi-J ti. V bistvu gre za Imj. ki s*' |M»navlja v zgodovini proučevanja skoraj vseli kužnih 1m>-lezni. Tudi Rohreta Koclirt so ostro iiapa«lali. ko je odkril Irn-eile tuberkuloze, a potem so mu le morali dati prav. Z rakom je ista. Sedaj ko je odkril | zor iz države North Caroline, ko branijo niiličarji štrajkar-^ Ko prideta v dvorano, ae pomešata med plfilff. ki ao' s 1 Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA- v platno vez ............. v fino usnje vez......... v najfinejše usnje vez___ v najfinejše usnje t rila vez SKRBI ZA DUŠO v platno vez ............. v fino usnje vez......... v najfinejše usnje vez ... RAJSKI GLASOVI v platno vez ............. v usnje vez ............. v fino usnje vez ......... v najfinejše usnje vez ... KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez..... v usnje vez ............. v fino usnje vez......... v najfinejše usnje vez ... v najfinejše usnje tnla vez v liel cellulol«! vez........ NEBESA NAŠ DOM v i h »narejeno ............ v naj rine j š*- usujt- vez. ... t najflnt-jše u*uje trda vez Hrvatski molitveniki: . .90 .1.50 .1.80 1.80 . .90 .1.50 .1.80 . .80 .1.20 .1.50 .1.60 . .00 . .80 .1.20 1.50 .1.20 najfinejša vez.............1.60 ZvonČec nebeški, v platno.......80 fina vez..................1.— Vienac, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belii kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano v belo kost vezano .30 .35 Key of Heaven fino vezano ...............33 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) 1'tjrtuj rt ar—ti. firm t«. Slava Baca, a mi fina rez. . .1.— KNJIGARNA 216 West 18th Street ,1._' Kry of Hravrn l.jfl V «fllulttill VfZHDII.........1.5® l.M T wlluloiil najfinejša vez. ..IJM V fino usnjf vexauo....... CallMlir Pork rt Manoal: r fino u>nje tcuuu ......1JI Are Maria: IJil r fino usnje rezano ......I.M GLAS NARODA" New York, K. Y. ruma proti raku. ki ira je isto merili zadostujejo injekeije te ^tako mik ril in ki je eden i/.me«lst raniti in šele ]>otem mer, je |M»stalo vsako prepri-lstalem dokazali tinji poskusi s se paeient obravnava s sern eanje o tem, da li je to kužna'prenašanjem novo o«lkritih mi- mom in drugimi primernimi ali organska bolezen, popolno-1kroorganizmov na miši). Ta naeini leeenja. Prof. Brehmer ma odvee. j serum je s|>«»s«»lM'n «>41st ranit i je svoje metodo praktično pre- Popolnoma odveč je tudi | povzročitelje raka povsem iz izkusil v stotinah primerov, v prepiranje o učinkovitosti se-1 krvi. Pri lažjih in začetnih pri-1 vseh z istim uspehom.