HaročniiM niesc&oc 25 Dia, sa idožene stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletne 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitve je v Kopitarjevi nL6/III WENEC ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjev 6, telefon 2993 Telefoni nrednKtvai dnevna ahriEba 209» — nočna 2996, 2996 in 20M bhaja vsak dan sjntraj. ponedeljka ki dneva po praznika Po dnevih navdušenja Svečani dnevi v Sofiji so končani, navdušenju, ki je ob tej priliki zajedo ves naš rod, pa sledi premišljeno delo državnikov, da se na temeljil vrojemih bratskih čuvstev in stvarnih interesov obeh strani zgradi trajna politična, gospodarska in kulturna zveza med našo državo in Bolgarijo, kakor to odgovarja sorodstvu vseh Jugoslovanov, danemu mednarodnemu položaju in bodočnosti jugoslovanstva. Delo, ki sta ga v dosego tega velikega cilja začela oba vladarja, ima vse pogoje, da se dovede do srečne dovrši tve, ker je naslonjeno na želje, težnje in potrebe narodne duše, ki je ena od Mure do Marice, pa na realne zahteve političnega in gospodarskega položaja balkanskega poluotoka, ki mu zgodovina po minuli veliki vojni odkazuje vedno bolj važno vlogo v usodi evropskih narodov in držav. Ker smo od Bolgarov bili brez krivde bodisi na eni bodisi na drugi strani, kar se tiče ljudstva, dolga stoletja ločeni in od tujih režimov izrabljani, da smo se v njihovo korist obračali drug proti drugemu, namesto da bi bili iskali in našli, kar nam je skupnega — je bilo treba največje obzirnosti, previdnosti im priprave, predno se je načelo vprašanje tolike zgodovinske važnosti in dalekceežnosti ter tako globokega posega v zgodovinsko nastale razmere, ki se dajo spraviti v novo strugo le po največji, v resnici državniški modrosti in predvidnostL Prizadevanje, da se v tem oziru izvrši preobrat, ni šele od včeraj, ono ima svoje korenine v instinktivnem iskanja in stremljenju ljudstva to in onstran državnih mejnikov in je bilo predsluteno in pripravljeno tudi po kulturnih delavcih z obeh strani. To teženje je samo potrebovalo močne roke z jasnim pogledom, trdno določenim ciljem in neomaliljivo vztrajnostjo ter pogumom, da dobi določeno obliko političnega programa, ki si stavi j a naloge, katere so možne, uresničljive in postopoma izvedljive, tako da je izključeno vsako razočaranje in vsak vzvrat v prejšnjo smer. V obeh vladarjih sta obe državi našli voditelja, ki sta se odzvala klicu ljudske duše, časa in usode, vedoč, da le-ta zahteva skupnost jugoslovanstva na poprišču politične zgodovine, katero bomo odslej delali sami, zasledujoč en fam cilj po nacionalni in moralni vzajemnosti, ki bo obenem poglabljala tudi naše kulturne stike ter nas tako sčasoma spojila v eno veliko narodno telo brez umetnih vezi, v resnično spontansko enoto skupnega čustvovanja in hotenja. Šele takrat bo jugoslovanstvo zgodovinsko dejstvo v polnem obsegu, ki bo laliko odločilno poseglo v politično dogajanje in kulturno življenje vse Evrope kot žarišče in središče političnega življenja na balkanskem po-luotoku. Kar se je razpravljalo v Belgradu, Varni ln Sofiji, ki so prve tri etape na poti do popolnega narodnopolitičnega soglasja obeh jugoslovanskih držav, pomeni polaganje temeljev, ki so za to neobhodno potrebni Že komaj po enem letu skupnega dela in naporov z obeh strani vidimo uresničen trgovinski dogovor z veterinarsko konvencijo, ki bosta dobila sedaj 6voje nujno dopolnilo v sklepu, da se pospeši živahnejši promet po novih cestnih in železniških zvezah vzdolž meje med Jugoslavijo in Bolgarijo in da se obenem okrepijo kulturni stiki med nami in bolgarskim narodom, ki so najtrdnejši in najtrajnejši fundament vsakega zbližan j a, ki teži k enoti, dani po naravi in osnovani v krvnem sorodstvu. Kakor sta izjavila zunanja ministra obeh držav, je v političnem pogledu bistvene važnosti, da gremo naprej korak za korakom, ker je le to najsigur-nejše jamstvo za vspeh — kar se tiče čustevne in hotenjske strani, pa je v vseh dosedanjih manifestacijah, posebno pa ob obisku našega kraljevskega para v Sofiji, prišla do tako eno-dušnega, mogočnega in pristnega izraza, da državniki in politiki na obeh straneh ne morejo več zgrešiti praAe poti in pravega končnega cilja, ako se bodo opirali na narodovo dušo in miselnost, kakor se jc očitovala ob teh prilikah in kakor se bo v bodočnosti razodevala še vsebolj silno in kategorično. Kar je v teh ma-niiestarijab povedalo ljudstvo na tej in na oni strani, kar 6e je izkazalo kot želja najboljših mož političnih in kulturnih tvorcev, naših in bolgarskih, to je več vredno ko vse pisane pogodbe, ki bodo neizogibna posledica nacionalnega teženja in tem trdnejše, čim bolj bodo dozorele kot plod dobro premišljenega in na obojestranske realne koristi osnovanega proučevanja skupnega nacionalnega interesa Jugoslovanov na Balkanu, na katerem moreta in morata biti Jugoslavija in Bolgarija kot ena sama politična volja, predvsem na zunaj, temeljni steber sodelovanja vseh balkanskih narodov brez izjeme, da bo Balkan v resnici neodvisen tvorec svoje usode in bodočnosti brez in, če treba, tudi proti vmešavanju tujih interesov in vplivov. Zdaj je na nas, na najširših slojih našega naroda, da se delo, ki se je začelo po diplomatih, srečno dokonča, da se ideja, iz katere se je rodilo, čedalje globlje zasidra v dušo ljudstva in vsakega posameznika, da bodo državniki na tej in na oni strani imeli neprestano pobudo, neizčrpno gonilno silo in čustveno podlago za tisti napor treznega političnega dela, ki bo še potreben za popolno realizacijo smotrov, ki so si jih postavili. Ta pomoč, to sodelovanje, ki ima pomen pravega in pozitivnega soustvarjanja in je včasih celo dragocenejša uceo je delo za zeleno miza. bo oJ>- Evropska skupnost" se krha Poljska polaga karte na mizo Zakaj noče Poljska sodelovati QeŠlIC BfigC fldS prOV IliČ fie skrbe s Francijo v vzhodnem paktu (t Varšava, 30. septembra. (Od našega poročevalca) Inozemski, predvsem pa francoski listii že dalje časa prinašajo več ali manj nasprotujoča si poročila o vsebini note, ki jo je poljska vlada poslala Franciji v vprašnju tako imenovanega vzhodnega pakta Ker ima poljsko časopisje očividno nalog, da naj z inozemstvom glede tega nikakor ne polemizira, se je vaš dopisnik obrnil na merodajno mesto in dobil tam nekaj pojasnil, ki so za razumevanje navidezno nekoliko vijugaste zunanje politične linije Poljske neobhodno potrebna. Po teh pojasnilih smatra poljska vlada za neobhodno potrebno, da se mora tudi Nemčija priključiti vzhodnemu paktu, ki mora brezpogojno sprejeti tudi besedilo prijateljske pogodbe, ki jo bila sklenjena med Nemčijo in Poljsko. Nemčije ne kaže izključevati iz tega pakta, naspjotno, besedilo vzhodnega pakta mora v posebnem členu zagotoviti, da poljsko-nemška prijateljska pogodba ostane v polni veljavnosti. Poljska vlada je nadalje mnenja, da ona bolj kot katerakoli druga država razume politične težave na Baltiku. Vsled tega si pikakor noče naprtiti obveznosti, da recimo ščiti meje svoje sosede Litve. Litva in Poljska se bosta med seboj sporazumeli brez kakšnega posredovanja. Toda poljska vlada odklanja, da bi se glede Litve v kakšnem splošnem paktu obvezovala, da ščiti njene meje, preden se sama brez posredovanja ni sporazumela ž njo v spornih vprašanjih, ki še obstojajo. Posebno kategoričen pa je bil odgovor na vprašanje, kaj misli Poljska o Podonavju. »Mi imamo zadosti težav sami v svojem okolišu,« je dejala politična osebnost, »in ne želimo, da bi si naprtili še skrbi, ki nam jih treba ni. Podonavje nas nikakor ne srbi. Naj se organizira kakor njemu ljubo in drago. Francoski predlog o vzhodnem paktu hoče, da se mu priključi tudi Češkoslovaška. Mi tega ne želimo. Češkoslovaška ima vse svoje težavo ravno v Podonavju, kjer jih mi nimamo. Kdo na Poljskem si želi, da naj naša država sprejme nase obveznosti, ki je ne brigajo. Zato mi Poljaki nočemo, da naj pristopi k vzhodnemu paktu tudi Češkoslovaška. Mi smo za to, da naj baltiške spore rešijo države ob Baltiku in ne odklanjamo sodelovanja z nobeno državo. Toda mi nočemo vlačiti na Baltik skrbi, ki jih tam ni, niti nočemo dovoliti, da nas bi kdo zavlekel v Podonavje, kjer nimamo ničesar iskati. Če Češkoslovaški ne diši »Anschluss«, dobro, naj napravi, kar hoče, mi je ne bomo ne ovirali, ne podpirali, ker nas to ne briga. Če ima Praga težave z Madjari, nas to ne briga, naj se med seboj sporazumejo, kakor hočejo. Mi želimo samo, da so na severnovzhodno plat Evrope ne vrivajo državej ki tam nimajo ničesar opraviti, kakor se tudi mi ne mešamo v Podonavje, ki nas nikjer ne zadeva niti skeli.« Z drugimi besedami, Poljska noče braniti češkoslovaških meja niti proti Madjarom, niti proti Nemcem. Poljska vlada je slednjič mnenja, da ni treba pretiravati s temi raznimi pakti. Ali ne zadostujejo dvostranske pogodbe, ki so bile sklenjene tako z Rusijo kakor z Nemčijo. Kaj zahtevajo še več od nas v imenu miru? Če nas dvostranske prijateljske pogodbe ne ščitijo, mar nas bodo ščitili pakti, ki jih je podpisala šara držav. Poljska vlada je torej mnenja, da je treba enkrat napraviti strogo mejo, in sicer med vzhodnim vprašanjem, ki briga samo baltiške države z Rusijo in Nemčijo vred, in med podonavskim vprašanjem, ki se Poljakov ne tiče. Ravno tako kakor Madjari, ali Romuni ali Jugoslovani nimajo ničesar opraviti na severovzhodu, tako nima ničesar iskati Češkoslovaška. In ravno tako, kakor nima Rusija ničesar opraviti s Podonav-jem, tako Podonavje tudi ne briga Poljske. Francoska vlada, ki bi rada vse med seboj povezala, greši. Kdor preveč meša, ustvarja zmedo, ki svetovnemu miru nič ne koristi. W. R. Poljski narod pod orožjem Varšava, 1. okt TG. Predsednik republike je podpisal zakon, ki ustanavlja splošno vojaško pomožno službo, ki nalaga vsakemu moškemu od 17 do 60 leta dolžnost, da se udeležuje posebnih vojaških vaj. Isto dolžnost imajo tndi žene od 19 do 45 leta. Z istim zakonom padejo pod pojem »vojaške pomožne službe«: promet, telefon in brzojav, radio, obramba proti zračnim napadom, gasilska služba in zdravstvena služba. Vojaška pomožna slnžba je predvidena za primer mobilizacije in je obvezna. Beck prepričuje Dunaj Danaj, 1. okt. b. Naknadno se čuje, da je pri zadnjem obisku na Dunajn obiskal poljski zunanji minister Beck zveznega kanclerja dr. Schuschnig-ga, ki mu je vrnil v hotela Imperial obisk. Oba državnika sta se pri obeh sestankih razgovarjala nad 1 uro. Čuje se, da je poljski zunanji minister Beck prepričal dr. Schuschnigga, da bo kljub sporazumu med Poljsko in Nemčijo Poljska podpirala težnje Avstrije za ohranitev njene samostojnosti in svobode. V ostalem pa se ne bo Poljska vmešavala v nemško-avstrijska sporna vprašanja. Zunanji minister Beck je izraztl tndi željo, da pride do čim boljših trgovskih odnosov med Poljsko in Avstrijo Hitler o častivrednosti ročnega dela: „Dozdaj so izobraženci s pomilovanjem zrli na ročnega delavca - Temu bo sedaj konec" n__1 • 1 -1.1 TA ; nfinncln vic/\l/A cn/\7fl on i O UCPnfltnnfl f"fl 1 n Berlin, 1. okt. TG. Snoči je na velikem jesenskem žetvenem prazniku v Biickerbergu državni kancler Hitler znova povdaril svoj sklep, da hoče vso nemško mladino spraviti v obvezno ročno delo. »Demon neupravičenega napuha,« je dejal Hitler, »ki je povzročil, da so izobraženi krogi s zasmehovanjem in pomilovanjem gledali dol na ročnega delavca, je napravil neizmerno škode in treba ga je brez usmiljenja iztrebiti. S prisilnim delom nočemo samo zaposliti brezposelne nemške roke, ampak hočemo doseči, da bo vsaka nemška roka znala delati, ker bo le na ta način vsak nemški um znal tudi spoštovati delo rok in težave znoja. Splošna vojaška obveznost je našemu ljud- stvu prinesla visoko spoznanje vsepatriotičnih čuvstev in potrebe požrtvovalnosti za obstoj domovine. Tako bo tudi obveznost ročnega dela izbrisala iz naše kulture zasramovanje ročnega dela in bo žuljavim rokam v nemški državi vrnila čast, ki jim gre bolj kot komurkoli v državi izčiščenega nemškega naroda. Vse razlike med socialnimi plastmi bodo padle in morajo pasti.« Nemški državni kancler je zavrnil prerokovanja, da bo na-rodnosocialistični režim propadel, ker nima denarja. »Denar nas ne bo rešil, rešile nas bodo naše roke, ki nam bodo dale kruha, črnega in trdega, to je res, a zadostnega, da prebredemo sedanje težave. Naš kruh se ni podražil, to je glavno za nas in to je edina prerokba, v katero verujem!« Beg katoličanov iz Nemčije Za Trasoltom in [msgr. U/olkerjem tudi - dr. Muckermann Miinchen, 1. okt. TG. Knjiga »Kristus edini je vaš Gospod«, ki jo je napisal dr. Grober, nadškof friburške nadškofije, je bila od oblasti zaplenjena in prepovedana, ker je ponatisnila skupno pastirsko pismo nemških katoliških škofov. Znano je tudi, da je bila pred nedavnim časom (»Slovenec« je takrat o tem poročal) zaplenjena in prepovedana informacijska služba znanega nemškega jezuita dr. Muckermanna »Katoliški dopisni-ški urad«. Sedaj jo moral zapustiti Nemčijo tndi znameniti pater Frederick Muckermann sam, ki jc tajno pobegnil iz svoje domovine v Ho-landijo, ko je izvedel, da ga hočejo narodni socialisti aretirati in zapreti. Dr. Muckermann se je ta- koj po zmagi narodnih socialistov trudil, da poskuša najti sporazumno ploskev med narodnimi socialisti in med katoličani in je sedaj moral sam priti do spoznanja, da to ni mogoče iu da je boljše iskati rešitve in svobode onstran meja. Iz Nemčije sta pobegnila tndi pater T r a s o 11, voditelj katoliških mladinskih društev, ki sc jo rešil na Norveško, in msgr. W o 1 k c r, predsednik katoliških mladinskih društev vse Nemčije, ki se nahaja sedaj v Švici. Pokrajinski namestniki Nižje Bavarske, Palati-nata, Višje Frankonije in Frankonije so za nedoločen čas prepovedali vsako udejstvovanje katoliških mladinskih društev. 99 Čiščenje" v nemški mornarici 3 admirali in U višjih častnikov odstranjenih Berlin, 1. okt. b. Največjo senzacijo v Nemčiji je zbudila nenadna in popolnoma nepričakovana upokojitev treh admiralov in 11 višjih častnikov državne vojne mornarice, ki še niso dosegli najvišje stopnje v službi. V narodno socialističnih krogih se trdi, da je to začetek čiščenja Reichs-vehra in vojne mornarice, iz katere se morajo iztrebiti vsi nezanesljivi elementi. Pri polaganju prisege državnemu kanclerju Hitlerju se je opazilo, da so se mnogi častniki vojske in mornarice vzdržali prisege na la način, da so se napravili bolne. Za te častnike se je pozneje določil dan, ko naj bi prisegli zvestobo novemu državnemu predsedniku. Toda tudi potem so se skoraj vsi častniki, ki so se že prvič vzdržali prisege, odtegnili. Hitler je zaradi tega sklenil, da očisti vojsko takšnih elementov, enem tudi nas same prerajalo, okrepljnlo in pomlajalo, da bomo dozoreli za veliko nalogo, ki nas že v bližnji bodočnosti čaka, da bomo namreč kot ena celota zavzeli tisti položaj v svetu, ki nam po naših bogatih zmožnostih gre, če bomo med seboj »ložni, vredni našega zgodovinskega poslanstva resnično narod enega poliličnogu hotenja na velikem prostoru, ki nam ca je dal Bog. od katerih se ne bo nič več zahtevala prisega, temveč bodo enostavno upokojeni z znižano pokojnino. Enako se bo zgodilo z onimi, ki so znani kot ožji zaupniki generala Schleicherja. S tem bodo po vrsti zadeti vsi višji poveljniki. Istočasno je izšla naredba, po kateri se imajo dijaki, ki so končali štiri semestre, pozvati, da prostovoljno odslužijo enoletni rok pri Reicliswehru. Po enem letu bodo po prestanem izpitu postali rezervni poročniki. Ob času dobrovoljskega službovanja bodo imeli stanovanje in hrano ter mesečni dodatek 50 mark. Na koncu leta, ko bodo napredovali, pa se jim bo izplačala še posebna nagrada 150 mark. ★ Kriza španske vlade Pariz, 1. oktobra, b. Po poročilih iz Madrida tamkaj z gotovostjo računajo, da bo španska vlada danes v krizi. Pravijo, da bo novo vlado sestavil radikal Lerroux. Raje ima že seznam svoje vlade, ki ga je sestavil v sporazumu 7. voditeljem kmiet-sko-katoliške stranke Koblosom. Levičarske etranke niso prav nič zadovoljne z *v«zo med Lerrouxiem in Roblesom in zahtevajo, da naj novo vlado sestavi Azana ali pa Roman, nato na razpustila par-kuuo^i ampteota nove volitve. Naš kralj nagradil bolgarskega železničarja Sofija, 1. oktobra. AA. Današuje »Utro« priob-čuje pod naslovom »Nj. Vel. kralj Aleksander nagradil železničarja« tole: Ko je predvčerajšnjim jugoslovanska kraljevska dvojica prispela na postajo Petrič pri Sliv niči, je voz kraljevega vlaka lažje ranil postajnega načelnika Dimitrija Mihajlova. Nj. Vel. kralj Aleksander je slučajno zvedel za ta slučaj. Da pokaže svojo pozornost napram vestnemu postajenačelniku. ki je osebno nadziral kretnice pri prihodu vlaka, je Nj. Vel. kralj Aleksander odredil, naj se posla-jenačelniku Mihajlovu v znak priznanja za vestno 6lužbo izroči 30.000 levov nagrade. Včeraj je načelnik prometnega odlni bojni opremi. Ti Indijanci so bili pri sveti maši, katero je daroval karineličanski pater Julian Rediguez v 200 let stari razvalini nekdanje lezuitske cerkve. V Buenos-Airesu že vihrajo zastave, tnodro-bela zastava argentinske republike (»leg rumeno-bele papeževe. Okrog in okrog trga Plaza de Mayo so napravljene velike priprave za razsvetljavo. Na tem trgu bo v četrtek, 11. oktobra o polnoči slovesna sveta maša, h kateri pa bodo smeli samo moški. Katoličani Južne Amerike so z nepopisnim navdušenjem sprejeli sporočilo, da je sveti oče imenoval za svojega legata na kongresu svojega državnega tajnika kardinala Evgena Pacellija. To je počastitev vse Amerike, kar povdarja 1200 argentinskih časopisov, ki povečini prinašajo kardinalov© sliko ter povdarjajo, da je sv. oče prvikrat poslal svojega državnega tajnika na mednarodni evharistični kongres. Listi liaglašajo, da že več kot 100 let noben državni tajnik m zapustil Vatikana s kakim posebnim uradnim naročilom. To imenovanje pa na drugi strani nalaga dolžnost za čim bolj slovesen sprejem Tega se zaveda i vlada i prebivalstvo, cerkvene in svetne oblasti, posebno pa pripravljalni odbor, kateremu načeluje msgr. Figureoa. Ta je takoj ob imenovanju v navdušenih besedah pozdravil kardinala legata ter ga prosil za prvi blagoslov. Obenem se je zahvalil papežu tudi nadškof iz Buenos-Airesa msgr. Co-pello, duhovni oče pripravljajočega se mednarodnega evharističnega kongresa. Odboru za sprejem kardinala legata načeluje bivši zunanji minister in minister za bogočastje dr. Ernesto Bosh. V tem odboru je še veliko število najuglednejših katoličanov. Poseben odbor skrbi za stanovanja prihajajočim osebnostim ter so najuglednejše družine dale svoje prekrasne hiše na razpolago za nastanitev gostov. Dne 9. oktobra bodo štiri argentinske križarke s topovskimi slreli slovesno sprejele legata zunaj na morju, tri skupine letal pa bodo visoko nad La Plato [»letele v Montevideo ter bodo ladjo »Conte Grande«, s katero se bo vozil kardinal legat s svojim spremstvom, spremljale v Buenos-Aires. Samo iz notranjosti Argentine bo prišlo 600.000 romarjev. Za te so že pripravljena stanovanja v Buenos-Airesu in pa v bližnji okolici. Kongresni vestnik bo izšel v šestih jezikih v 150.000 izvodih. Po ulicah Benos-Airesa še vrvi nenavadno živahen promet. Slišiš govorice najrazličnejših narodov. Ob dneh kongresa bo v Buenos-Airesu izšlo 23 časopisov v različnih jezikih. Pripravljalnemu odboru stoji na čelu častni odbor. Častnemu odboru predseduje predsednik republike Argentine general Avguštin P. Justo, minister za zunanje zadeve dr. Carlos Saavedra Lamas pa je častni podpredsednik. Člani tega častnega odbora pa so vrhovni šefi vseh državnih oblasti ter poslaniki in ministri tujih držav. Ne glede na veliko udeležbo od strani argen-tiske vlade pa bodo tudi druge vlade ameriških držav [»slale na kongres svoja jx>sebna zastopstva. Prva država, ki je sklenila in uradno razglasila, da bo poslala svoje vladno zastopstvo, je Paragvaj, katero bo zastopal predsednik dr. Evzebio Ayala. Uradno obvestilo o tem sklepu je bilo odboru izročeno v slavnostni noti. Ta vest je v vsej argentinski javnosti izzvala veliko zadovoljstvo in navdušenje. Praznik obrtnikov v Kranju V nedeljo je bila ob 11 dopoldne otvorjena (lruga obrtna razstava v Kranju. Otvoritev ee je izvršila na najbolj slovesen način. Prisostvovali eo ji najrazličnejši zastopniki. Predsednik skupnega združenj« obrtnikov je med drugimi pozdravil ob tej priliki pokrovitelja razstave ereskega načelnika dr. Ogrina in predstavnike drugih uradov in oblasti. Mestno občino je zastopal predsednik Pire, sodišče g. Gregorc, gimnazijo ravnatelj dr. Dolar, žandarmerijo major Ovetk&vič, davčno uparvo ^inšpektor Pnudič, župni urad kaplatn č. g. Simomčič. Navzoči so bili seveda še mnogoštevilni drugi zastopniki ne eamo organizacij, ampak tudi oblasti in tiska. Ob otvoritvi je svirala mestna godba. Predsednik združenja obrtnikov g. Bitenc je ob otvoritvi povdaril pomen razstave za Kranj in za obrtništvo. Njegovemu govoru eo sledili pozdravi mostne občine po županu g. Pireu, trgovsko-oibrtniške zbornice po g. Rebeku, okrožnega odbora obrtnih združenj po g. igliču, osrednjega društva jugosl. obrtnikov po g. Pičmanu. Vsi ti govori eo dokazali in poveličevali pomen razstave in dali priznanje delu obrtnikov. Glavna misel, ki je prevladovala med prisotnimi je bila ta, da delu slava in čast, oblasti naj pa tudi store vse, kar je potrebno za napredek. Po teh govorih je otvoril razstavo njen pokrovitelj g. sreski načelnik dr. Ogrin in je ob tej priliki ob spominu na kralja zaigrala muzika državno himno. Po otvoritvi eo si .reprezentanti ogledali razstavo. Razstava je res posebnost za Kranj in okolico. Celo prvo nadstropje v Majdičevem mlinu je naiK>I&}e.no z .najrazličnejšimi izdelki domačih obrt-niko-vT Razstava je tako pestra, da je ni skoro obrtne stroke v okolici Kranja, da ne bi bila zastopana na -razstavi. Tudi posamezni izdelki so posebnost za se, kajti vsi ti izdelki dokazujejo, da je obrtništvo na' Gorenjskem na višku tehničnega znanja in popolnosti ter eo izdelki času primerni. Povdariti je tudi to. da so razstavljavci znali kar najlepše de-korirali 6voje paviljone Ln je cela razstava tudi glede dekoracije ziares mična. Pri tem ee niso po- trudili samo razstavljalci, amj>ak tudi razstavni odbor sam. Seveda so na razstavi tudi razne pomanjkljivosti, ki se bodo pač morale prihodnjič odstraniti. Vendar se pa glede ureditve ne da dosti več napraviti in je v resnici smatrati razstavo za popolno. Med otvarjanjeni je prispela tudi brzojavna čestitka ministra Novaka. Ko so si gostje ogledali razstavo, so se udeležili slavnostnega obeda pri »Stari pošti-. Pri tem banketu je bilo izrečenih mnogo napitnic. Vee te napitnice so poveličevale delo obrtnikov, njihovo slogo, vzorno organizacijo. Padle so čestitke v imenu oblasti, ustanov in kor-poracij. Začela pa se je tudi debata o ločenih in neločenih zbornicah ter so ee sicer pojavile misli, ki eo bile potrebne za napredek obrtništva kot stanu in tudi ostalega slovenskega narodnega gospodarstva. Glede te točke je bila temeljna misel ta, da pred par leti še niso bile roke tako žuljave kot danes, da ee je moglo dobro preživljati. Te slabe razmere pa nieo nastale po krivdi domačega obrtništva, ampak naše zavožene gospodarske politike, za katero bi bil že čae, da v resnici postane nacionalna v tem smislu, da bi bila v prid domačim delovnim stanovom. Povdarjeno je bilo tudi to, da s samimi komplimenti ni še nikjer ničesar doseženega i.n da samo zastopanje še ni prineslo pravih koristi za napredek. Mesto zastopanja naj bi ee vodila raje primerna gospodarska politika. Sicer pa so gorenjski obrtnik; trdno odločeni, čeprav z žulji in v vseh teh težavah, prebroditi krizo iz lastne volje in lastnega dela. Ne zanašajo se prav nič več na nikake podpore, katerih od nikoder ni, ampak na delo svojih rok, na kvalitetno izdelavo in na primerne cene. Storili bodo tudi vee, da bodo šli njihovi izdelki na jug države, kjer še ni Obrtništvo na taki stopnji razvoja kakor pa je na Gorenjskem. Pni vsem tem delu se bodo pa sami ravnali po pravilu, delu 6lava, delu čast in Bog živi pošteno rokodelstvo. Taka mišljenja nam dajo jamstva, da slovensko obrtništvo ne bo še tako kmalu uničeno, ampak da bo kljub nenatumim oviram znalo eamo z delom reševati svoj obstoj. Slovesnost v vojni akademiji Belgrad, 1. okt. m. V vojni akademiji je bila danes velika slovesnost ob priliki napredovanja absolviranih gojencev 59. razreda nižje vojne šole v čin podporočnika in zaključka dveletnega kurza oficirjev, slušateljev bivše vojne šole. Prisotvoval je slavnosti odposlanec Nj. V. kralja, prvi adjutant, divizfjski general Milan Ječmenič, ki je najboljšemu gojencu Demirju N i k o 1 i č u podaril sabljo, darilo Nj. V. kralja. Nato se je prečital ukaz, s katerim je napredovalo v čin podporočnika 289 absolviranih gojencev 59. razreda nižje vojne šole. Med njimi •so napredovali za podporočnike tudi sledeči Slovenci: Andrej Kezele, Miloš Ahčin, Edvard Osoj-nik, Roman Bak in Ladislav Repše. Gospodarska Mala zveza Belgrad. 1. okt. m. Po osemdnevnem stagnira-ijti se je danes nadaljevalo delo gospodarske Male eveze. Po končani konferenci je bilo zasedanje zaključeno ob navzočnosti zunanjega ministra Jevtiča. Pred zaključkom zasedanja je šef romunske delegacije Tabakoviciti izjavil časnikarjem, da so rezultati sedanjega zasedanja gospodarske Male zveze taki, da bodo iznenadili neprijatelje gospodarske Male zveze, ter da se je pristopilo k reševanju konkretnih in važnih gospodarskih vprašanj za vse tri države, v katere ni bilo mogoče prej posegati. Zato bo sedanje belgrajsko zasedanje pomembnejše od bukareškega in praškega. Rezultati sedanjega zasedanja bodo pokazali, koliko je gospodrska Mala zveza nujen in koristen instrument. Končno je še izjavil šef romunske delegacije, da je zelo zadovoljen z osemdnevnim delom v Belgradu. Zbor slovanskih lekarnarjev Belgrad, 1. okt. m. Danes so prispeli semkaj bolgarski, češkoslovaški in poljski lekarnarji, ki bodo prisostvovali kongresu slovanskih lekarnarjev v Belgradu. Prišlo je 24 lekarnarjev iz Bolgarije, 37 lz Češkoslovaške in večje število iz Poljske. Kongres je bil otvorjen danes in bo trajal tri dni. Udeleženci kongresa so se pred otvoritvijo kongresa vpisali v dvorsko knjigo, po otvoritvi kongresa pa so obiskali vojnega ministra, generala Miiovanoviča in ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novaka. Nato so odšli na pokopališče, kjer so položili vence na grob bivšega predsednika Zvez« slovanskih lekarnarjev Dušana Jankoviča. Slovanski lekarnarji bodo 4. oktobra odpotovali v Zagreb, kjer se bo kongres nadaljeval. Dne 6. oktobra pa odpotujejo v Split, od koder bodo napravili krajše in daljše izlete po naši državi. Obisk angleškega brodovja Split, 1. okt. b. Davi je priplulo v splitsko luko devet britanskih destroyerjev. Ob 2 pojjoldne je admiralska ladja »Resolution« dvignila sidro in od-plula nasproti britanskemu sredozemskemu bro-dovju, ki se zbira iz vseh primorskih in dalmatinskih luk. Srečanje je bilo v Braškem kanalu, kjer so se sestale vse vojne ladje, 34 po številu in nato odplule v splitsko luko. Ob ;s.30 je vice admiral Forbes jiovabil predstavnike naših oblasti na admiralsko ladjo, da so lahko prisostvovali vhodu angleške vojne mornarice v luko. Davi ob 9 je pri-plula v splitsko luko tudi naša križarka »Dalmacija«. Ob vhodu je pozdravila s častnim topovskim streljanjem britansko admiralsko ladjo Resolu-tion«, ki je odgovorila tudi s tojiovskim streljanjem. 01) 11 je poveljnik naše eskadre kapetan bojne ladje Benič napravil uradni obisk vice admiralu Forbesu, ob 11.30 pa je vice admiral Forbes vrnil obisk na križarki »Dalmaciji«. Taksiranje računov Belgrad. 1. oktobra. AA. Finančno ■ministrstvo je svojo akcijo glede plačevanja take po tar. štev. M teksne tarife, ki odreja obvezno izdajanje računov, pripisov, poročil in tako dalje, že izpopolnilo 7. novimi ukrepi. Vse davčne uprave so dobile okrožnico, naj finančni organi vsak dan nadzirajo obrate, lokale itd. in naj referenti te prestopke takoj kaznujejo in kazni izvršilnim potom kar najhitreje poberejo. Med drugim ee v bodoče bloki za le račune ne bodo več prodajali s |>omočjo prodajalcev mono-polskih prpdmeiov na drobno, marveč jih bodo davčne uprave same in neposredno prodajale tistim osebam, ki morajo obvezno izdajati račune. Tako bodo davčne uprave lahko volile strogo nadzorstvo nad tem, koliko blokov je kdo kupil. To pa bo podlaga za ae posebno nadzorstvo. * Dnnaj. 1. okt. b. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg bo v spremstvu zunanjega ministra Perger-Waidenegga obiskal Rim koncem meseca oktobra. Nato odpotuje naibHie v Pariz in London. Ljubljana, 1. oktobra. Našega dragega tovariša Lojzeta Golobiča smo danes spremljali na njegovi zadnji poli Krčilo 6e nam je srce, ko smo se udajali otožnim mislim, da spremljamo po poti, ki čaka slehernega človeka, tako mladega moža in da poiagamo v grob usahlo življenje, ki je še pred dnevi obljubljalo največ. Žalost našega uredništva, tiskarne in drugih podjetij istega lastništva pa je dehlo z nami tudi zelo številčno občinstvo. Čeprav je bil Lojze Golobič mlad, vendar je njegovo prosvetno udejstvovanje že dobilo močan odzvok v javnosti in številni ugledni predstavniki javnosti, organizacij, umetnosti so danes s svojo udeležbo pokazali, da cenijo pomen imena Lojzeta Golobiča ter njegovega dela, Žalni sprevod je bil kolikor mogoče preprost, vendar pa je velika udeležba dokazala, da občinstvo ceni napore časnikarja, ki mora tako mlad podleči. Pred mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je naš nepozabni Lojze ležal na mrtvaškem odru, se je popoldne zbralo mnogo občinstva. Krsto so krasili zelo številni venci. Poleg vencev sorodnikov in prijateljskih družin omenjajmo še venec, ki ga je poklonilo dragemu tovarišu uredništvo »Slovenca«. Jugoslovansko novinarsko združenje, sekcija Ljubljana, je poklonilo krasen venec iz lepih jesenskih rož z napisom: Vrlemu članu. Lep venec je poklonilo tudi društvo Bela Krajina, enako tudi osebje Učiteljske knjigarne. Krsta je bila vsa obložena s cvetjem. Prijatelji našega pokojnega Lojzeta so se vsi iskreno potrudili, da bi čimbolj ozalj-šali zadnjo in žalno pot tega prezgodaj usahlega prosvetnega delavca. Cerkvene obrede v mrtvašnici, v cerkvici na pokopališču in na grobu je opravil šenbpetereki župnik g. P e t r i č , ki so mu asistirali: glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, urednik dr. Kuha r in g. C u d e r m a n. Pri mrtvašnici je »Ljubljana« ginljivo lepo zapela pod vodstvom dr. Doli n a r j a : Usliši nas Gospod. Po tej žalostinki se je razvil veličasten žalni sprevod proti pokopališču. V sprevodu je šlo najprej društvo »Ljubljana«, za krsto pa sorodniki, skoraj korporativno vsi ljubljanski časnikarji s predsednikom sekcije g. V i-r a n t o m in podpresednikom Brozovičem na čelu. V sprevodu je šlo tudi vse uredniško osebje »Slovenca«, enako tudi osebje uprave, tiskarne in knjigoveznice, lastništvo »Slovenca« je bilo prav tako zastopano, tako s predsednikom dr. Pečjakom in s tajnikom duh. svetnikom Č a d e ž e m , dalje je Jugoslovansko tiskarno zastopal ravnatelj g. Čeč, upravo »Slovenca« ravnatelj g. Rakove c , po osebju pa sta bili zastopani tudi Jugoslovanska knjigarna in knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne. Narodno galerijo je zastopal predsednik dr. W i n d i s c h e r , narodno gledališče g. G o 1 j a , Rafaelovo družbo, katere odbornik je bil pokojnik, sta zastopala p. Kazimir Zakrajšek in ravnatelj g. Fink, društvo Bela Krajina^ ee je po svojih članih korporativno udeležilo pogreba s predsednikom dr. K o c e t o m na čelu. Častno je bilo zastopano Katoliško akad. starešinstvo z dr. Valenčičem, Katoliška akcija z dr. Krekom, enako Društvo zasebnih in trgovskih nameščencev s predsednikoma urednikom Krem-žarjem in g. Smersujem na čelu. V sprevodu je bilo mnogo duhovščine in akademskega dijaštva. V častnem številu pa so spremili tovariša Golobiča na njegovi zadnji poti naši književniki in drugi umetniki. Pri viaduktu je društvo »Ljubljana« zapelo žalostinko »Človek glej«. Nad svežim grobom, v katerega je moralo uredništvo »Slovenca, slovenski časnikarski stan, najbolj pa njegova družinica, položiti toliko upov, toliko mladostnega ognja, je najprej spregovoril urednik g. Franc Kremžar: Naložena mi je bridka dolžnost, da se tukaj v imenu uredniških tovarišev zadnjikrat poslovim od strohljivih zemeljskih ostankov našega zlatega tovariša Lojzeta Golobiča. Mislim, da se danes prvič dogaja, da polagamo v zemljo telo mladega aktivnega »Slovenčevega« urednika, ki je šele pravzaprav zastavil s svojim delom. So že pred njim legali v grob »Slovenčevi« možje, kateri so vsi utrujeni šli počivat po dela in uspehov polnem življenju. Naš Lojze si jih je izbral za svoj zgled in hotel veliko delati. In mnogo je že storil, še več zasnoval. Pa vsi ti njegovi osnutki in vsi njegovi ter naši upi — se nam zdi — sedaj ž njim vred leže v tejle leseni krsti, da jih ž njim vred pokopljemo. Toda duhovni Lojze Golobič ne bo pokopan, ker v trohnobo je že od rojstva obsojeno le telo. Delo, trpljenje, žrtve, ideje, ljubezen, —• vse to pa je duhovno in ne strohni, marveč živi. In tega, kar je ostalo od našega pridnega in zvestega Lojzeta, je veliko, veliki — najboljši del. V trpljenju in napornem delu je sejal ideje, s svojim vzglednim življenjem sadil ljubezen; vse to bo poveličano. Katoliški značaj, čist in zlat, do korenine ves v harmonični skladnosti izklesani značaj — je bil vsem vzor pri izpolnjevanju poklicnih dolžnosti ter v tovariški zvestobi, kakor je bil vzoren v ljubezni do svoje ljubljene družinice. Njegova ljubezen pa ni ostala zaprta v te meje. Vsej naši doraščajoči, dorasli in že odrasli generaciji je Lojze Golobič vzor ljubezni do slovenskega naroda. Ves svoj študij in vsa v študiju prestradana leta je posvetil ljubezni za svoj narod. Odlični dijak, misleč, da čuti v sebi poklic za duhovnika, se je hotel žrtvovati Gospodu, da bi se v njegovi službi čimbolj mogel žrtvovati za tisti del slovenskega naroda, kjer je služba zanj ena sama žrtev in odpoved. Zato je belokranjski fant stopil v goriško semenišče, da bi slovenskemu narodu na Goriškem izgorel v svoji žrtvi. Ta najčistejši znak, biti služabnik slovenskemu narodu, nosijo vsa njegova literarna dela, vse njegovo zasebno in pisateljsko delovanje. Kolikokrat smo te dni mi vsi razmišljali in vpraševali: Ljubi Bog, zakaj dopuščaš, da padajo v teh dneh naši najboljši možje in fantje? Pa se tolažimo z mislijo, da nam Bog nalaga žrtve, ker se morda naš narod premalo zaveda, da so žrtve potrebne. In pa še to: ko umira tak, kakršen je bil naš Lojze Golobič, se ljudje šele zavedo, kakšen mora biti katoliški slovenski javni in kulturni delavec. S svojo smrtjo nam je postal vzgled, duhovno umljiv in bolj naš. In h koncu še besedo mlademu prijatelju, s katerim sva si bila v uredništvu nele tovariša, ampak skoraj kakor sin in oče. Takrat, moj zlati fant, ko ni bilo nikogar zraven, sva se veliko pomenila o katolištvu in slovenstvu, takrat sva snovala tudi roman slovenskega trpljenja in zmage. Ta roman je ostal nenapisan. Ob Tvojem grobu, Lojze Golobič, pa prosim Boga, da bi se roman našega naroda in življenjski roman nas vseh zaključil v tako lepi in skladni harmoniji, kakor se je lepo in v vsem z živo vero v vsemogočnega Stvarnika in Očeta, ter s križano Ljubeznijo skladno zakliučil roman TvojeiSa živlienia. Ave anima candidal Pozdravljen onakraj groba, zlati naš fanti V imenu ožjih rojakov je spregovoril semiiki župnik g. p. Rainer Erklavcc. V svojem pesniško zasnovanem govoru je omenjal, da se je Lojze Golobič odločil letošnjo jesen udeležiti se trgatve v Beli Krajini. Toda Bog je utrgal njega kot dozorel zrel grozd. V lepih primerah je govornik očrtal pomen Lojzeta Golobiča, katerega trohljivo telo sicer mine, duša pa ostane. Lojze Golobič, ki je bil Bogu ves udan, naj prosi pri Najvišjem za nas, da bomo tudi mi nekoč uživali pri Njem iste radosti, kakor jih on sedaj. V imenu Jugoslovanskega novinarskega združenja sekcije Ljubljane je spregovoril urednik g. Prnnk: »Dragi in ljubljeni kolegal Skoraj ne moremo verjeti, da moramo mi že osiveli tovariši jemati slovo od tebe, ki si komaj zbrstel s popjem. Bil si eden naših najmlajših tovarišev in si nastopil šele pred kratkim trnjevo, toda častno pot slovenskega novinarja. Zbral si si ta poklic in pokazal si velike darove, marljivost in veliko vnemo, žal pa te je prehitela smrt v času, ko si bil v največjem poletu,. Čudna so pota usode, ker ne ravna po naših načrtih usoda gre po drugih vekovitih in nam nevidnih načrtih. V imenu JNU, katerega član si bil in v katerem si pokazal popolno solidarnost, se poslavljam od tebe. Nas slovenskih novinarjev ni veliko število in zato nam je izguba slehernega toliko bolj bridka. Posebno pa nam je bridka izguba Tebe, ki si bil eden naših najboljših! S prisrčnim govorom se je poslovil od pokojnika predsednik Bele Krajine dr. Jure Koče V tugo žalost je danes zavita deželica med solnčnimi Gorjanci in sinjo Kolpo. Brezove lože, hribčki in revne vasice pod njimi so v žalosti onemele in kako en bi? Saj je ta revna Bela Krajina izgubila svojega najboljšega sina, vzorno plemenitega po duši in srcu. Ni dolgo tega, ko si, dragi Lojze, v našem društvu predaval o onih belokranjskih možeh, ki so ponesli ime Bele Krajine onstran njenih meja. V svoji skromnosti nisi seveda niti t. besedico omenil svojega dela, čeravno si že do sedaj zavzemal med njimi odlično mesto, in vsi, ki smo te poznali, smo bili prepričani, da boš zavzel prvo mesto med sinovi, ki jih je kdaj rodila belokranjska mati. Že sedaj si zaoral na njivi dela globoke brazde in bogato je že obrodilo polje tvojega dela. In še bogatejše bi bilo, ko bi ti bilo dano dalj časa živeti. Bela Krajina, revna in skru-šena, bi najraje zavpila: O moj Lojze, vstani Lojz©! Toda vsemogočni Stvarnik je odločil drugače in Te poklical k sebi. Bela Krajina, ponosna, da si njen sin, in strta v žalosti, ker si tako hitro odšel, se ti zahvaljuje in ti bo ostala vedno hvaležna ter ti želi, da mirno v Gospodu počivaš! Solzne so bile naše oči, ko smo metali na krsto našega ljubljenega tovariša kepe prsti. Jok vdove in sorodnikov se je družil z našo bridkostjo. Lojze Golobič, Ti, ki sedaj za svojo vdanost v življenju uživaš večno radost pri Njem. Tvoj spomin n« bo pozabljen ne med nami tovariši, ne v naših uredniških sobah in ne v slovenskem prosvetnem in javnem življenju. Le malo časa si imel priliko sejati, toda nasejal si mnogo. To, kar si v življenju napravil, to bo ostalo! Naj Ti sveti večna luči Osebne vesli Belgrad. 1. oktobra, m. S kraljevim ukazom so postavljeni: za banskega svetnika IV. skuip. 1. stop. banske uprave dravske banovine dr. Lovro Bogataj, banski svetnik IV. skup. 2. stop. iste banske uprave; za policijskega svetnika IV. skup. 1. stop. uprave policije v Ljubljani Viktor Kokalj, policijski svetnik IV. skup. 2. stop. iste uprave; za okrajnega načelnika IV. skup. 2. stop. v Celju dr. Ivan Vidmar, okrajni načelnik V. skup. ietotam; za okrajnega načelnika IV. skup. 2. stop. v Konjicah dr. Mate Suhač, okrajni načelnik V. skup. istotam; za okrajnega načelnika V. skup. v okrajnem načelstvu Maribor desni breg Leopold Aljec, okrajni načelnik VI. skup. pri istem načelstvu; za policijskega komisarja VI. 6kuip. komdsarijata železniške obmejne policije v Mariboru Štefan Trajnovič, policijski komisar VII. skup.; za višjega nadzornika VII. skup. policijskih agentov v Mariboru Anton Pavleti«, nadzornik VIII. skup. policijskih agentov istotam. Hmelj Žatec, 1. okt. c. Trgovina s hmeljem je bila zelo živahna in je dosegel hmelj povprečno ceno 1300 do 1600 Kč za 100 kg. Dozdaj se lahko reče, da je prešlo že 90% od celokupne žetve iz roke pridelovalcev v roke prekupčevalcev in da je tako rekoč vsa žetev že razprodana. Razpoloženje je zelo dobro in pridelovalci so polni zaupanja. Drobne vesli Belgrad. 1. okt. m. Snoči je stopil v veljavo pravilnik o izvrševanju novega zakona o pobijanju spolnih bolezni, kolikor se nanaša na policijski nadzor nad javno prostitucijo. Z današnjim dnem so bile zaprte vse javne hiše v državi in ukinjeno policijsko nadzorstvo nad prostitutkami. Varšava, 1. okt. c. Pri preiskavi glede 10 milijonov zlotov, ki jih je zapustil grof Potočki v ka-ritativne namene, so dognali, da so bili ti milijoni poneverjeni, in je bilo v zvezi s tem aretiranih večje število odličnih osebnosti. Bukarost, 1. okt. c. Trgovinski minister Teo-dorescu je odstopil, ker se vlada ni strinjala z njegovo carinsko politiko. Baje je vzrok njegovega odstopa tudi odkritje korupcijske afere v njegovem ministrstvu. Moskva, 1. okt. c. Novo imenovani nemški veleposlanik, grof von Schulenburg je danes prispel v Moskvo in bo predal svoja poverilna pisma še tekom tega tedna. Novi poslanik ima nalogo, kakor sledi iz njegove izjave časnikarjem, da uredi vsa sporna vprašanja s Sovjetsko Rusijo in da vzpostavi razmerje, ki je trajalo od rapallske pogodbe do prevzema oblasti v Nemčiji po narodnih socialistih. Praga, 1. okt, c. Finančno ministrstvo je izdalo številčne podatke o državnih dohodkih v zadnjem mesecu. Dohodki so padli za 16%, in sicer v postavki davkov in carin. Tokio, 1. okt. c. Japonski cosar je sklical veliko konferenco vseh japonskih veleposlanikov, da se z njimi posvetuje o novih smernicah zunanje politike. V političnih krogih pričakujejo popoln prelom v nekaterih črtah, zlasti v pogledu Kital* ske in Združenih držav. Nedelja avtomobilskih nesreč celjski gasilski župi je bil poslovodja, pri gasilski zajednici dravske banovine podstarešina ter član uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Pred reorganizacijo gasilstva je bil podstarosta Jugoslovanske gasilske zveze. Gasilce je zastopal na raznih mednarodnih gasilskih kongresih, sodeloval pri neštetih predavanjih, tečajih, dopisoval v Gasilca ter sodeloval pri novem zakonu o organizaciji gasilstva. Njegova prsa so krasila najvišja inozemska gasilska odlikovanja, češka, poljska, francoska in avstrijska. Pri nas je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Bil je živahnega temperamenta in navdušen govornik V privatnem življenju je bil prijazen, praktičen katoličan, ki je v redu izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Njegovo truplo so prepeljali v Celje in položili v prostorih Gasilske čete na magistratu na mrtvaški oder, odkoder bo jutri, v torek ob pol 5 popoldne pogreb na mestno pokopališče. Zapušča vdovo in tri otroke, od katerih študira najstarejši jus, drugi obiskuje gimnazijo v Cejju, tretji pa hodi še v ljudsko šolo. Naj v miru počiva! Huda nesreča ljubljanskih godbenikov v Žalcu Isti večer, kakor karambol v Levcu, se je do godila ne daleč proč, med Žalcem in Št. Petrom, na mestu, kjer zavije cesta v Vrbje, druga avtomobilska nesreča, ki1 ni po obsegu skoraj nič manjša od prve. Okrog 11 ponoči so se vozili člani delavske godbe Zarje« iz Ljubljane iz Maribora, kjer so se udeležili delavskega kulturnega dne. Na omenjenem mestu je mislil šofer, da pelje cesta v Ljubljano skozi Vrbje, a se je zmotil in vozil nazaj na glavno cesto. Pri tem je zavozil v jarek, z zadnjim delom sunil v jablano in jo s korenino vred izru-val. Z zadnjega dela avtomobila so popadali godci na tla. Avtomobil žalske gasilske čete je nato ponoči prepeljal v celjsko bolnišnico naslednje: Novaka Franca, 32 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika iz Ljubljane, ki ima hude poškodbe na glavi, zmečkan prsni koš ter zlomljeno levo roko; Kepica Cirila, 24letnega posestnikovega sina iiz Radomelj pri Kamniku, ima zlomljeno roko ter poškodbe na glavi; Jancžiča Stanka, 25 letnega pleskarskega [»močnika iz Dobrunj pri Ljubljani, ki ima poškodbe na glavi in levi nogi. Lažje so ranjeni: Tcnce Angel, 32 letni inkasant Delavske zbornice v Ljubljani, Prislan Ciril. 26letni delavec v železniški kurilnici v Ljubljani (že odšel domov) in Friškovcc Janko, ključavničar pri progovni sekciji na dolenjskem kolodvoru, ki je tudi že odšel v domačo oskrbo. Zadnji del tega avtomobila je tudi precej poškodovan, močno so pa pokvarjeni tudi instrumenti. V Solčavi ... Tretja nesreča, o kateri smo zvedeli, da se je zgodila v nedeljo, je bila v Solčavi. Okrog pol 3 popoldne je vozil neznani motociklist iz Logarjeve doline v Solčavo. V nasprotni smeri je privozil neki avtomobil, oba sta trčila, pri karambolu je bila močno poškodovana prikolica motornega kolesa, pa tudi avtomobil je precej poškodovan. Ljudem se ni pripetilo ničesar. In šc o četrti nesreči smo slišali pripovedovati, ki se je menda zgodila pri Polzeli, pa nismo mogli dobiti podatkov. Trbovlje Most se }e podrL Težek tovorni avto je peljal za trgovino Lcpšina pri Vebru 40 vreč moke čez tamošnji most, ki pa velike teže ni vzdržal, ampak se pod zadnjim težjim delom avla vdal in 18 vreč moke je padlo v potok in se uničilo. Ostale vreče so ostale na vrhu suhe. Most je bil že res star in ni bil zgrajen za tako toč.o, šofer pa je bil malo preveč pogumen. Zanimivo zn naše krajevne razmere ie, da je v petek zvečer igrala sokolska godba podoknico za god gosp. Mihaelu Korenu. Tudi znamenje konsolidacije. Svečani dnevi v Sofiji Bolj zadovotjn i od dneva do dneva ...ste ako uporabljate ALBUS-ierpeniinovo milo za pranje svojega perila. ALBUS-terpen-t i novo milo spaja, nesnago razkrajajoče moc * čistilnim učinkom močno penečega se ALBUS-mila. ALBUS-terpentinovo milo Vain prihrani čas in trud, opere Vaše perilo bleščeče belo in jc zanesljivo varčuje. Šolska mladina pričakuje Nj. VeL kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Družabno življenje Slovencev Prosvetno delovanje „Slovenskega V oarajevu kluba" - Akcija za slovensko ljudsko šolo v glavnem mestu Bosne Sarajevo, september 1934. Slovenci, ki prebivajo v Sarajevu, tvorijo veliko kolonijo, katera šteje okrog 1500 duš. Slovenci eo po večini uradniki, nastavljeni v raznih državnih dn samoupravnih uradih, a so tudi kvalificirani delavci in tehnični strokovnjaki, naposled pa so samostojni trgovci in obrtniki. V družabno-prosvetnem pogledu so Slovenci dobro organiziram, zakaj že 25 let obstoja in uspešno deluje »Slovenski klub«, lansko leto pa se je ustanovilo delavsko društvo »Cankar«. V poslednjem času se je tapočela akcija za ustanovitev slovenske ljudske iole v Sarajevu, uresničenja te zamisli pa doslej še nismo dočakali radi ekonomske krize; nedvomno pa je, da bo akcija preij ali slej uspela. Žarišče vsega prosvetno-družabnega dela je zaenkrat še vedno »Slovenski klub«, ker vzdržuje to društvo tesne duhovne zveze z ožijo domovino Slovencev. Ta moment je lepo izražen v tajniškem poročilu na poslednjem letnem občnem zboru društva, v katerem je med drugim navedeno sledeče: »Pozitivna postavka v obračunu za preteklo leto je tudi dejstvo, da smo danes z našo ožjo domovino v tesnejši zvezi kot kdaj poprej. "Žalost in f Prijatelja Lojzeta Golobiča Prav štirinajst dni je tega, ko sem Te obiskal na domu. »Noge imam težke,« si mi dejal in se nasmehnil, »pa bo kmalu spet dobro.« Tvoj sveži in veseli obraz še malo ni pomenil, da Ti je tako blizu dih smrti. In živahen si bil v razgovoru, kot navadno, kadar sva se menila o kulturnih stvareh, posebno še za načrte, za katere ni vedel drugi, kot midva. Kdo izmed naju je tedaj mislil, da je to zadnji razgovor? Bil je; niti pisala si nisva več. Saj bi se po treh tednih itak videla za dalj časa, da se »kupno lotiva dela, na katero sva se pripravljala ssak zase. Z veselim upanjem na skorajšnje svidenje in željo, da kmalu ozdraviš, sem šel od Tebe. Se en pogled in nasmeh — in razšla sva se za vedno. Z bolečino se je utisnila v mojo dušo Tvoja zadnja podoba, ko sem zvedel, da Te ni več. Tedaj sem se zjokal. — Umrl si. — Ne, Lojze, Ti Mrae nisi umrl, Ti zame še vedno živiš, živiš v delu, ki si ga zapustil, živiš v pismih, ki si mi jih Pisal, živiš v spominu na svojo življenjsko zgodbo, ki si mi jo pravil. Kako naj dovršim sam delo, ki Iva si ga skupno naložila in pri katerem si Ti največ delal? Storil bom, kar bom mogel, a večji del bo izostal, del Tvojega duha. Moj dobri Lojze 1 Še bi pisal, a ne morem, bolečina je prehuda. Hudo mi je za Tvojo smrt, ker Te je iztrgala ljubeči ženi in otroku, prijateljem, hudo mi je, ker je tako nenadno prekinila Tvoje delo in Tvoje velike načrte, in ker Te je iztrgala meni, ki mi je težko brez Tebe. Blagrujem Te pa, ker si sedaj Irečen v novem življenju. Še obljubo Ti dam ob slovesu: Zvest bom ostal tistim idealom, za katere si se borii Ti, šei bom po Tvojih stopinjah, ker spomin nate bo živel Vedno z menoj. Troja duhovna pričujočnost naj nodrnra. Z ki veselje delimo z našimi sobrati v prelepi Sloveniji. In to je tudi edino pravilno, ker sicer smo samo suha veja, ki ne more doživeti prave pomladi. — Vest, da je umrl v Ljubljani nestor naših skladateljev, naš oče Hugolin Sattner, nas je močno pretresla. Odbor je smatral za svojo sveto dolžnost izraziti predstojništvu oo. frančiškanov globoko sožalje.« Članstvo »Slovenskega kluba« je kolebalo po •rilikah med številom 150 in 270. Radi gospodarske rize je letos število članov nekoliko padlo, tako da šteje »Slovenski klub« zdaj 150 članov, ki marljivo posečajo društvene prostore v reprezentativni palači hrvatskega kulturnega društva »Napredak«. Klub ima svojo čitalnico in knjižnico. V čitalnici so na razpolago vsi slovenski in pomembnejši hrvatski listi in časopisi. Knjižnica »Slovenskega kluba« je mlada ustanova, a se je doslej prav lepo razvila ter poseduje 522 del, med njimi 422 knjig iz slovenskega slovstva; ostala dela pripadajo srbsko-hrvatski, francoski, nemški in angleški literaturi. Knjižnico obiskujejo vsi člani, v prvem redu pa otroci slovenskih staršev, učenci sarajevskih srednjih šol. Lansko leto je prečitala največ knjig gimnazistka Saša Držaj, za njo pa prihajajo po vrsti gosp. ing. Milan Vidic, Fran Stauber i. dr. Na letošnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika »Slovenskega kluba« g. Anton Zemljič, uradnik saraijevske železniške direkcije; za podpredsednika Avgust Czerny, zasebni uradnik; za blagajnika Josip Rotar; za poslovodjo pa Drago Pe-tovar, bančni uradnik. Za gospodarja so izvolila Franca Mušiča, za knjižničarja Vlada Cvara; upravni odbor društva tvorijo gg. Ciril Lipovž, Alojz Hude, Gačnik in Čučnik. V nadzorstvu delujejo Ivan Potočnik in Ivan Soklič. Na istem občnem zboru so izvolili v znak posebnega priznanja v delu za napredek »Slovenskega kluba« za častne člane gg. Petra Pusta, vojnega referenta mestne občine, Roberta Frana, majorja v p. in gdč. Lujzo Šubič, uradnico mestne občine. Novi odborniki zavzemajo vidna mesta v družbi, med Slovenci pa so popularni in priljubljeni, radi tega se nadejamo, da bo »Slovenski klub« pod njihovim vodstvom še bolje napredoval in uspeval. Ptuj Dijaški dom v Ptuju. Po poročilu kuratorija Dijaškega doma je bilo stanje v Dijaškem domu v preteklem šolskem letu sledeče: Tekom leta je bilo v zavod vpisanih 42 gojencev. Od teh je tekom leta 5 gojencev izstopilo, 5 gojencev pa je vodstvo iz razlogov discipline in reda izključilo. Učni uspehi od prvega polletja so se izboljšali. Od 32 gojencev jih je izdelalo 18, 6 gojencev pa je ugodno prestalo popravni izpit. Poskusna bilanca za preteklo šolsko leto izkazuje okoli 5000 Din prebitka ter je postal popravni izpit. Poskusna bilanca za preteklo šolsko leto izkazuje okoli 5000 Din prebitka ter je postal tedaj zavod vsled znižanja režije spet aktiven. Za nastopno leto je ostala hranarina splošno neizpre-menjena. Vednar je vodstvo zavoda pooblaščeno, da v omejenem obsegu lahko pristane v posameznih slučajih na znižanje hranarine na 4500 Din. Za le-koče šolsko leto jc vstopilo vkljub po časopisju izvršeni reklami le 23 gojencev ter se je bali, da sc bo stanje zavoda vsled majhnega števila gojencev spet poslabšalo. Celje, 1. oktobra. Nedelja, dne 30. septembra bo ostala zapisana s črnimi črkami v kroniki avtomobilskih nesreč bližnje celjske okolice. Niso se še pomirili duhovi zaradi ene nesreče, je že prispela vest, da se je zgodila enaka nesreča drugemu avtobusu. Danes vse mesto ne govori drugega kakor o katastrofi v Levcu in Žalcu. Karambol celjskega gasilskega avtomobila v Levcu V nedeljo okrog 8 zvečer se je z bliskovito naglico razširila po mestu vest, da se je skupina celjskih gasilcev, ki se je vračala od blagoslovitve novega Gasilnega doma v Pernovem, v bližini Levca hujše ponesrečila. Te proslave se je udeležila večja skupina celjskih gasilcev, med njimi tudi g. Jernej Vengust, višji poštni kontrolor iin odličen delavec v raznih gasilskih edinicah. S proslave so se vračali po 7 zvečer z avtomobilom, ki je last celjskega prostovoljnega gasilnega društva. Na proslavi je imel slavnostni govor g. Vengust. Ko so vozili od Levca proti Celju, se je zgodila katastrofa, ki je zahtevala življenje g. Vengusta. Pred njimi je vozil neznan motociklist s prikolico, katerega so hoteli prehiteti, a ga niso mogli, ker se neznani motociklist ni umaknil, ter je bilo videti, da nalašč nagaja. Celjski avtomobil, ki ga je šofiral g. Kar-beutz, je vozil pravilno po desni strani ceste, a mu je motociklist ves čas zapiral pot. Ko bi bil moral avtomobil zaradi kolebanja motociklista skoraj zadeti v motorno kolo, je g. Karbeutz z vso silo zavrl avto, kar je bilo pa usodepolno. V trenotku je na vso moč zaropotalo, avto se je obrnil počez, med tem sunkom se je odtrgalo zadnje desno kolo, vsi potniki so pa v lokn zleteli iz odprtega avtomobila na cesto. Prva sta bila na mestu nesreče posestni-kova sinova Lednik Stanko in Marovt iz Arje vasi, ki sta se vozila s kolesi proti Celju. Lednik in Marovt sta pomagala g. Karbeutzu ustaviti motor. Pogled je bil grozovit: avto je stal razbit na cesti, po' tleh so ležali ranjeni Celjani, ki se niso niti zavedli, kaj se je z njimi zgodilo. Počasi so trije vstali sami, medtem ko so drugi obležali na tleh, med temi g. Vengust, ki je priletel s tako silo na tla, da je bil na mestu mrtev. G. Lednik se je takoj odpeljal s kolesom v Celje na rešilno postajo, ki je v največji naglici odšla na kraj nesreče z rešilnim avtomobilom ter Korberja Antona. 32 letnega kleparja, ki ima zlom lobanjske baze, Schlosscrja Bogomirja, 53 letnega slikarskega mojstra, ki je dobil poškodbe na glavi, ima zlomljeno desno roko ter poškodbe na obeh nogah, Karbeutza Franca, 36 letnega sina trgovca, ki ima poškodbe na glavi, obeh nogah in desni nogi, in Gradišerja Ivana, vrtnarja, in dimnikarskega delovodjo Ma-stnaka Josipa, ki sta dobila le lažje poškodbe, prepeljala takoj v celjsko bolnišnico, kjer so jim nudili takojšnjo pomoči G. Vengust je bil mrtev, pri padcu se mu je zdrobila lobanjska baza. Njegov sin Mirko, ki je dobil le lažje poškodbe, je ostal še na kraju nesreče. GradiSerja in Mastnaka so takoj odpustili iz bolnišnice v domačo oskrbo, medtem ko so drugi, katerih poškodbe so težjega značaja, ostali v bolnišnici. Posebno resno je še vedno stanje g. Korberja. Kmalu po nesreči je prišel na kraj nesreče tudi zdravnik g. dr. Hočevar in orožniki. Okrog razbitega avtomobila se je nabralo v najkrajšem času mnogo ljudi. f Gasilski organizator g. Jernej Vengust ki je postal žrtev te katastrofe, je bil kmečki sin in je bil doma iz Gradiš, občina Škofja vas. Rojen je bil 4. avgusta 1878. Po dovršenih študijah je oblekel vojaško suknjo in služil pri vojakih od 1809 do 1012. S svojo pridnostjo mu je uspelo, da je vstopil v službo k pošli, vendar je moral kmalu zopet k vojakom in ves čas od 1014 do 1018 je prebil v vojni'. Pri |Kišti je služboval v Selztalu, Radgoni, Zg. Radgoni in od 2. decembra 1022 v Celju, kjer je bil nazadnje višji pošlni kontrolor, .le tudi rezervni kapetan I. razreda. Ves svoj prosti čas je | g. Veugust porabil za organizacijo gasilstva. Pri Ljubljanske vesti: Pri cerkvi sv. Cirila in Metoda še vedno zidajo Tri mesece je že, kar ie bila nova cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani posvečena, pa se dela do danes še niso končala. Med tem časom so podrli kor v stari cerkvi sv. Krištofa in sicer tako, da je prednja stran s stebri ostala. Velika vrata stare cerkve so zazidali in t|a postavili oltar sv. Antona. Oltar za okvirjem starega kora naredi jako ugoden vtis. Bo tudi jako pripraven prostor ze božji grob in jaslice. Z majhnimi stroški se bo dalo narediti nekaj jako ličnega. Zunaj cerkve pride na mesto prejšnjih velikih vrat spomenik ameriškemu indijanskemu misijonarju Pircu, za katerega zbirajo Amerikanci potrebni denar na pobudo bivšega Amerikanca g. Podgornika iz Ptuja. Cerkev sv. Krištofa so tudi prenovili in prebelili. Te dni so položili v srednji cerkvi, v Marijini kapeli, zanimiv kamnit tlak, izum kamnoseškega mojstra g. Al. Vodnika. Je nekaj povsem novega, nekak moderni mozaik, »presvuršt« mu nekateri hudomušno pravijo, ker izgleda, kakor bi »presvuršt« klobaso prerezal. Br^z simetrije so kosci najrazličnejšega kamna, raznih barv in velikosti skupaj zbetonirani. Pozamezna plošča ne naredi posebnega vtisa. Vendar pa je celota, položena, naravnost umetnina prve vrste in jako prijeten pogled za oko. Človeku se zdi kakor cvetlični vrt sredi najlepšega cvetja. Posamezne barve kamna se zde, kakor bi živele, kakor bi pele lepo pesem prijateljske razlike, zložene v skupnost harmonije. Prihodnji teden začno pokladati tlak v novi cerkvi, takozvani »ladijski tlak« iz hrastovine. Klopi so tudi že gotove in pridejo takoj nato. Veliki oltar in obhajilna miza iz podpeškega črnega marmorja sta tudi že skoraj gotova in bosta postavljena v teku meseca oktobra. Stene okrog velikega oltar- A. St. Magr v Ljubljani ja bodo obložene z brušenim podpečanom, ki bo tvoril črn okvir spominskim ploščam, ki bodo iz svetlobelega kararskega marmorja. Posvetitev teh plošč bo 1. novembra zvečer, ko bodo prvič molitve za vse pokojne, priporočene na teh ploščah molitvam faranov. V zakristiji stoji že krasna omara, mojstrsko delo g. Jos. Senice, jako praktično urejena, da ima duhovnik vse potrebno za službo božjo pred seboj, vendar tako, da se čuvajo masne obleke. Vsak predal ima svoj napis. Dve večni luči pred Najsvetejšim bosta stali na dveh stebrih iz črnega labradorskega marmorja, iz spomenika, katerega je darovalo Trgovsko bolniško in podporno društvo. Zakristija strežnikov je tudi že opremljena s potrebnimi policami, da se čuvajo obleke. Cerkveni pevski zbor pridno zbira potrebni denar za nove orgle. Kakor vse kaže, bodo pevci izpolnili svojo obljubo, katero so dali lansko leto, da bodo na sveti večer nove orgle že pele. Poleg del v cerkvi se vrše obenem tudi dela na povečavi in preureditvi župnišča. Da so se dobili prostori za župnijsko pisarno in stanovanje kaplana, so se prizidale k sedanji stavbi na dvorišču tri sobe in kopalnica. Društvena soba se je prizidala dvoranici tako, da bo lahko služila društvom za zborovanja, pevcem za petje, obenem pa dvorani za oder. S pregibljivo steno bo zvezana z dvorano. Vsi prostori v starem vlažnem župnišču se bodo izolirali in predelali, da bodo za silo za več let lahko služili svojemu namenu. Župnijska pisarna bo dobila tudi malo čakalnico. Tudi del hiše, kjer stanuje cerkovnik, bo popolnoma preurejen, da bo imel tudi cerkovnik primerno stanovanje, ki bo snažno in udobno. | Dva požara pri Litiji Litija, 1. oktobra. V nedeljo zjutraj, kmalu po '2, je izbruhnil požar na Hočevarjevem hlevu v Sp. Hotiču. Ker je vsa stavba iz lesa in s slamo krita, je požar kaj hitro opravil svoje delo in je cela zgradba pogorela do tal. Ogenj je takoj opazil sosed Krhlikar, ki se je odpravljal na vlak v Litijo, ter je zbudil vaščane. Vrli hotiški gasilci, e svojim načelnikom Ivanam Pavliham, so bili z motorko takoj pni požaru in se jim je z neumornim brizganjem posrečilo požar omejiti, da ni prešel na sosednje hiše. Pogorela je skoro vsa krma, to je okoli 80.000 kg sena in 5000 kg slame. — Poleg te škode za krmo je pogorela tudi skoro nova elainoreznica, vredna nad 2000 Din. — Po mnenju izvedencev utrpi lastnik Končar nad 50.000 Din škode. Za hlev je bil zavarovan za 40.0000 Din, in sicer po polovici pri Vzajemni in Jugoslaviji. — Ogenj je moral biti vsekakor podtaknjen, ker stoji hlev tik oib bano-vinski cesti, in v hlevu ni nihče spal, oziroma imel tam ob tej uri kak opravek. Drugi požar pa je izbruhnil v nedeljo ob 9 zvečer na kozolcu-samcu posestnika in gostilničarja Avguština Vrhovca iz Gradca pri Litiji, ki stoji na graškem polju med Kržanam in Premkom. Ker so bili litijski gasilci neverjetno hitro na licu požara in je motorka tudi takoj prišla v obrat, se je posrečilo del kozolca rešiti. Požarno akcijo je vodil g. Cerar Franko. Gostilničar Vrhove utripi škode okoli 3000 Din, ki pa je delno krita z zavarovalnino. — Na kozolcu je bilo polno otave. — Požar je bil brezdvoina podtaknjen, ker ee je ugotovilo, da je bilo zažgano nad 4 lato v kozolcu. Mariborske vesti: Glavni kulturni urednik uglednega praškega lista »Prager Presse«,' g. A. St. Magr, se mudi v Ljubljani. Našim kulturnim delavcem ni neznan; že opetovano se je ustavil v Sloveniji ter tako iz neposrednega stika s kraji in ljudmi poročal v svojem listu. Z izredno vztrajnostjo in z globokim umevanjem spremlja zlasti jugoslovanske kulturne pojave ter si je z neprekinjenim poročanjem o njih pridobil za nas velike zasluge, saj je^ »Prager Presse« list, ki ga pozna in ceni vsa Evropa. Vprašal sem gospoda Magra, ali mi more kaj povedati o svojem sedanjem potovanju po Jugoslaviji. Izjavil je, da je tudi svoj dopust — ki ga je prebil v Jugoslaviji — porabil v studijske namene, saj mora od časa do časa sam obiskati naše kraje in ljudi, da zamore z večjim vpogledom in razumevanjem citati naše knjige in časopisje, ki jih prejema v recenzijo in o katerih obvešča v svojem listu široko evropsko, zlasti pa češkoslovaško javnost. Na svojih potovanjih po Jugoslaviji se mudi najraje v Dalmaciji. Tudi letos je bil na Rabu, kjer se je po nasvetu prof. Artura Schneiderja od zagrebške Akademije posvetil zlasti umetnostno - zgodovinskim znamenitostim otoka. V Zagrebu se je sestal s starimi znanci in prijatelji. obisk ul je pesnika Nazora in kiparju Me-štroviča, ki se je pravkar iz Splita vrnil v Zagreb. Kakšni so njegovi vtisi o Zagrebu? Slišal je različna mnenja. Zlasti je obžalovanja vredno, da razen »Hrvatske revije« Hrvatje nimajo trajnejših in pomembnejših revij. Temu je deloma kriva sedanja gospodarska stiska, radi katere trpijo tudi kulturna stremljenja. Opazil pa je, da tudi tam kulturno delo napreduje, kolikor je pač mogoče. Obiskal je IV. retrospektivno razstavo Strossmayerjeve galerije, v kateri je videl deloma preurejeni oddelek za moderno umetnost. O svojih vtisih bo poročal v svojem listu. Ko je 1. 1926. prišel prvič v Jugoslavijo, je bila Ljubljana njegova prva postaja. Mudil se je tedaj v Sloveniji 14 dni in pozneje, 1. 1932., se je spet vrnil sem. Pisal je tedaj mnogo o svojih vtisih s potovan ja v treh podlistkih, o svojih kulturnih vtisih iz Slovenije pa je napisal šest podlistkov. Navezal je prisrčne in plodonosne stike s slovenskimi intelektualci, nekatere je pridobil kot sotrudnike za svoj oddelek v »Prager Presse« ter tako ustvaril pogoje za izmenjavo mnenj med slovenskimi in češkoslovaškimi kulturnimi tvorci. Te stare zveze hoče sedaj obnoviti ter poiskati še novih, pogledati hoče, koliko smo od njegovega zadnjega obiska napredovali, kaj se pri nas dela. Novinar je. Kar jc važnega, hoče pač videti s svojimi očmi in slišati s svojimi ušesi. Izrazil je upanje, dn bo ta ponovni sestanek s kulturnimi predstavniki slovenskega naroda pripomogel k boljši izgraditvi medsebojnih kulturnih stikov med Jugoslovani in Čehoslovaki. Vesel je prisrčnega sprejema in vsestranske podpore v svojem delu, ki je je med nami deležen. Toliko je povedal gospod Magr o sebi in svojem potovanju. Ljubeznivi gospod, čigar temeljite in stvarne članke o jugoslovanski)}, /lasti pa o slovenskih kulturnih pojavih v »Prager Presse« ludi nas z velikim zanimanjem beremo, je izredno simpatičen in njegova ne samo poklicna, marveč tudi osebna ljubezen do predmetov. ki se tičejo izlasti naše znanosti in umetnosti. kakor tudi naše revijalne publicistike, jo gotovo vredna ne samo našega priznanja, marveč tudi našo jm»xžaxe hvaležnosti. e. s. Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62 Danes in jutri „CONGORILLA" Cene: Din 2.50,' 3.50, 4.50; balkon 5,50. 0 Angleško društvo v Ljubljani bo pričelo s 1. oktobrom 1934 zopet redno poslovati v svojem novem lokalu Wolfova ul. št. 1-1. Društvo, ki ima namen skrbeti za vežbanje svojih članov v angleškem jeziku in gojiti kulturne stike z anglosaksonskim svetom, poseduje knjižnico z nad 1000 knjigami. Poleg tega redno dobiva angleške dnevnike in tednike, kakor: Times, Studio, Manchester Guardian, Time and Tide, New Statesman, itd. Knjižnica je na razpolago članom ob torkih in petkih od 18 do 19 v društvenem lokalu. Kakor vsa prejšnja leta bo društvo tudi letos priredilo več tečajev angleškega jezika in sicer: začetniški, naprednejši in konverzacijski ter se bodo vršili tudi običajni članski sestanki in sicer ob sredah ob 8.30 v društvenem lokalu počenši s 3. oktobrom 1934. Odbor poziva članstvo, da se čim intenzivneje udeležuje društvenega življenja, zahaja na sestanke in uporablja knjižnico. Prijatelje angleškega naroda, ki še niso člani, ter one, ki bi se radi naučili angleščine, pa poziva, da se vpišejo v društvo. Prijave za tečaj in za pristop k društvu 6e sprejemajo ob torkih in petkih od 18 do 19 v društvenem lokalu v Wolfovi ul. 1-1, kjer se dobe tudi natančnejše informacije. o Priključitev okoliških občin k Ljubljani. Z Viča nam poročajo, da poročilo, da je bil na skupni konferenci za priključitev okoliških občin, ki se je vršila pri okrajnem načelniku, župan g. Pe-trovčič proti priključitvi, ni točno. Gospod Pe-trovčič je bil za svojo osebo vedno za priključitev in se tudi na konferenci ni izjavil proti. Pač pa so bili glavni nasprotniki priključitve gospodje Koman Albin, narodni poslanec, Mesar Ivan, podpredsednik, in Borštnik Pavel, tajnik JNS za ljubljanski okraj. Ker nočemo nikomur delati krivice, naše prvotno poročilo s tem lojalno popravljamo. Naznanilo! Cenj. občinstvu in cenj. odjemalcem naznanjam, da sem prevzel zastopstvo in prodajo »S O K O« oblek za Slovenijo. Potrudil sem bom svoje dosedanje, kakor tudi nove odjemalce čim bolje postreči. Pripominjam, da kakor do sedaj, tudi v naprej ne bo nobenega usiljevanja k nakupu, temveč sem radevolje pripravljen razkazati vsakomur našo velikansko zalogo. Vsem dosedanjim odjemalcem se zahvaljujem za njihovo naklonjenost in zaupanje ter se jim še nadalje priporočam. I v a n K o Sv. Petra cesta 23 Ljubljana, Celovška 63 Kot je res da je 2X2 = 4 tako je tudi res, da ni boljše od žitne Kave »^DRM« Smrt pod lokomotivo Litija, 1. oktobra. Posestnik in gostilničar Ivan Volčič iz Vač sa je danes zjutraj z vozom pripeljal na sejem v Litijo, kjer se je vse dopoldne mudil na živinskem sejmu na polju. Po kosilu se je pa podal v prodajalno litijske predilnice v Gradec kupovat jabolka. Pri prehodu čez železniški tir pri litijskem glavarstvu pa je privozil iz ljubljanske smeri proti Zidanemu mostu, pred pol 2 popoldne, braovlak št. 605, ki je nesrečnega Volčiča zagrabil in ga zavlekel kakih 100 m v smeri proti Savi, kjer ja z razbito glavo mrtev obležal sredi proge. Stroj mu je tudi dobesedno odtrgal levo nogo. Truplo so spravili" v čakalnico litijske postaje, kamor je takoj prišel njegov 6in Ivan, ki ima v Hotiču gostilno in trgovino, in je v mrtvecu spoznal svojega očeta. Pokojni Volčič zapušča več sinov, ki so pa razven Ivana vsi v tujini, v Franciji. Mir nje-govi duši, preostalim naše iskreno sožalje! 99 Maribor v jeseni Ui 0 Posebni vlak v Zagreb vozi v nedeljo dne 7. oktobra za 56 Din tja in nazaj. Legitimacije in vozovnice dobite samo pri »Putniku«, Gajeva ulit-ca, katere se bodo izdajale samo do petka 5. oktobra do 18. © »Prometno društvo Medno-Tacen«, ki bo v nedeljo, dne 7. oktobra ob pol 2 otvorilo novi mostič čez Savo v Mednem, je dobilo dovoljenje, da priredi v kritje gradbenih stroškov sre-oolov. V ta namen bodo v prihodnjih d.neli članice in člani skavtske organizacije obiskali ljubljanske p. n. trgovce s prošnjo za naklonite v dobitkov, ki sc bodo žrebali na ljudski veselici pri Ctrnianu. Hvaležno se »prejme vsako tudi najmanjše darilo. 0 čudna nesreč« na špici. Včeraj popoldne so prale perice v Ljubljanici na špici. V bližini pa so se igrali mladi Fantje in eden teh je zagnal nehote debel kamen, ki je priletel v glavo 23 letni Elizaboti 'Per, služkinji pri Fani Remčevi. Pcrova, ki jo dobila huoo poškodbo na glavi, je omedlela in padla v vodo. Ženske so jo s težavo potegnile i/, vode, da ni utonila. Poklican je lvil nato reševalni avto, ki je ponesrečenko prepeljal v bolnišnico. 0 Ponesrečenci iu poškodovanci. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali štiri ponesrečence in poškodovanec. 17 letnega hlapca Ludvika Mostarja iz Cerovca pri Litiji je neki fant vrgel s tako silo ob tla, da si je poškodoval levo nogo. — 58 letni dninar Franc Bcr-toncelj iz Godišiča pri Stari Loki si je v zmedenosti prereza! vrat ter sc precej resno poškodoval. — Franca Briclja, 20 letnega zidarskega pomočnika, je ponoči napadel v vasi ne- Velik obisk kmetijske razstave v unionski dvorani dokazuje, da je bila taka prireditev v Mariboru potrebna in da je pravilno zasnovana. Ves dan v nedeljo in včeraj so prihajali obiskovalci, ki so z zanimanjem ogledovali po-sann-zne oddelke razstave. V nedeljo je bilo izlasti mnogo obiskovalcev iz bližnje, pa tudi daljne mariborske okolice. Še vedno je središče in najbolj privlačni oddelek na razstavi sadni oddelek. Zato zasluži ponovno pohvalo sadjarska podružnica v št. Petru pri Mariboru, vsi odborniki te podružnice z načelnikom in tajnikom g. Kra-merjem, pa tudi vsi člani, ki so pripomogli do te najlepše razstave sadja, kar jih je bilo do sedaj v Sloveniji. Prišlo je že tudi več sadnih trgovcev, ki nameravajo kupiti večje količine. Priporočamo pa tudi privatnikom, ki nameravajo kupiti jabolka za zimo, da si to razstavo še posebej ogledajo in kupijo potrebno množino jabolk za zimo že kar na razstavi. Oceno sadja prinašamo med gospodarskimi vestmi. Pet mariborskih vrtnarjev je z okusno aranžirano vrtnarsko in cvetličarsko razstavo poskrbelo, da dobi obiskovalec cele prireditve takoj ob vhodu najugodnejši vtis. Zelenje in cvetlice vabijo vsaKega, da si ta oddelek še posebej ogleda. Perutninarski oddelek nudi lepo sliko stanja reje štajerske kokoši, 6aj je razstavljenih okrog 400 lepili živali vseli treh priznanih barv: bela, rjava in grahasta. Razne tabele in slike so sestavljene tako nazorno, da bi jih bilo treba ponatisniti Lu razmnožiti. □ Buličev večer bo priredilo ZDM v četrtek, dne 4. oktobra ob 8 (20) v čitalnici Študijske knjižnice. O velikem pokojniku, ki je odkrival rimsko, starokrščansko in starohrvat-sko preteklost našega Primorja, bo govoril Bulicev dolgoletni prijatelj, predsednik ZDM pre-lat dr. Fran Kovačič. Vsi člani ZDM vljudno vabljeni! □ Danes otvoritev! Drevi se odpio vrata mariborske Talije s Shakespearjevim »Hamletom«. S tako slovesnostjo je mariborsko gledališče doslej le redkokdaj otvarjalo sezono. Predstava bo obenem interna proslava desetletnega oderskega ustvarjanja Vladimirja Skrbinška. □ Mariborske zastavljalnice. Na zadnji seji upravnega sveta Mestne hranilnice .je bilo govora tudi o novi mestni zastavljalnici, za katero je hranilnica dobila koncesijo, ki je ne izvaja. Ugotovilo se je, da bi bilo treba imeti za otvoritev take zastavljalnice najmanj pol milijona dinarjev na razpolago, ki jih pa Mestna hranilnica zaenkrat najbrže nima.\ Če ne dobimo v Mariboru mestne zastavljalnice, ki bi bila iz socialnih ozirov nujno potrebna, bomo obogateli kar za tri nove zastavljalnice. Po zakonu se namreč sme dovoliti na vsakih 10.000 prebivalcev po ena zastavljalnica. Ker taka zadeva očividno nese, je za zastavljalnice zaprosilo vse polno interesentov. □ Zgradba novega postajališča ua Teznu pri Mariboru naglo napreduje. Zemeljska dela so že dokončana. Zidanje postaje bo končano še tekom jeseni. Zobozdravnica dr. med. dent. Bosiljka Krajnovic se je vrnila s potovanja in zopet redno ordi-dinira od 9—12 in 15-18. Glavni trg 22 (hiša Oset) □ Tekmovanje z dimniki. Maribor ima vedno svoje posebnosti in med take spada gotovo tudi svojevrstna tekma, ki je drugje najbrže še niso imeli, namreč tekmovanje s tovarniškimi dimniki. Dolga leta je bi! najvišji dimnik v tovarni Doctor in drug. Zadnje čase ga je pa prekosila kar cela vrsta tovarišev. Najprej dimnik v tovarni Zelenka in drug, tega zopet dimnik Jugosvile, vse pa novi dimnik tovarne svile Thoma na Pobrcžju, ki že stoji ter je po višini tretji v državi. Pa tudi njegovi slavi so dnevi že šteti. Visoko ga bo prekosil novi dimnik v Hutterjevem velepodjetju, ki bo sploh najvišji v celi državi. ki noznanec in ga poškodoval s kamnom^ po glavi. — 21 letnega zidarskega pomočnika Karla Mrharja iz Prigorice pri Kočevju je napadel neki neznanec ter mu z nožem prizadejal več ran po životu. © Bežigrajska šola. Del bežigrajske šole je v surovem stanju že dograjen. Treba je še postaviti streho. Razširile so se govorice, da mestna občina ne more nadaljevati gradbe šole iz finančnih težav. Temu ni tako. Strešna in krovska dela so bila šele zadnji petek na gremijalni seji oddana. S strešnimi in krovskimi deli prično v najkrajšem času ler bo ta del šole letos že pod streho. Travništvo in poljedelstvo zavzema večji del velike unionske dvorane, je dobro organiziran in nudi lepo sliko, kakšno naj bi bilo naše travništvo. Pri prihodnji taki prireditvi naj bi zlasti poljedelstvo vpoštevalo v večji meri tudi trgovsko smer in rentabilnost. Pri vseh poizkusih z umetnimi gnojili naj bi bile poleg reklame tudi tabele o tem, v koliko sc izplača vporaba umetnih gnojil. Pri gozdarskem oddelku se je izkazala zlasti kmetijska zadruga iz Sv. Lovrenca na Pob., ki je razstavila razne vzorce lesa po trgovskih uzancah. Iz domače industrije kažejo vzorci volnenega blaga iz domače volne, da si more zlasti danes preskrbeti kmet volneno obleko na cenen način doma. Pri poučnem oddelku je najzanimivejši del, ki ga je sestavila gozdarska šola. Nekaj posebnega je vzorec žage na vodno kolo z vc-necijanko in cirkularko, ki jo je izdelal 16 letni Milan Muliič iz Sv. Barbare pri Konjicah Na oceno posameznih delov razstave in celotne prireditve se povrnemo po zaključku razstave. Za enkrat moremo razstavo in njen obisk priporočati vsakemu. Tako kmetovalcu, ki dobi na razstavi mnogo koristnih vzpodbud za svoje gospodarstvo, kakor tudi meščanom vseh slojev, ker bodo tu dobili najvernejšo sliko današnjega kmetijstva in vpogled v življenje onega stanu, o katerem se vedno govori, pa je danes v največji krizi. Razstava ostane še odprta v torek in v sredo. □ Elektrifikacija industrije. Na mestno električno omrežje so se te dni priključile tovarne Jugosvila, Jugotekstil in Marko Rosncr. Jugosvila in Jugotekstil sta imeli dosedaj lastno elektriko, Rosnerjeva tovarna pa še ni v obratu. Mestna elektrika jim pride ceneje, kakor lastna. Za vsa tri podjetja je zgradilo mestno električno podjetje skupen transformator, ki je eden največjih v Mariboru. □ Kaj bo rekla milostiva! V Mariboru imamo pasji kontumac, ki pa že tako dolgo traja, da ga nihče več ne izvaja. Od časa do časa {»a vendar pride v mesto konjederec ter pobere najdrznejše cucke. Tak obisk je napravil tudi včeraj ter v kratkem času nalovil poln voziček štiiinožcev. Pri lovu pa se je pripetil na Glavnem trgu razburljiv prizor. Na trg je prišla služkinja s plemenitim psičkom svoje milosti-ve. Kuža jc bil seveda brez vrvice in brez nagobčnika. Naenkrat je milo cvileč obvisel v konjederčevi zanjki ter se— ena dve — znašel v zaprti gajbi. Služkinja pa v jok in krik. Po vsej sili je hotela imeti psa nazaj. »Kaj bo rekla inilostiva,« je tarnala med solzami tako, da se je smilila vsem, lc trdega konjederče-vega srca ni omehčala. Celje 0 Glasbena šola Glasbene Matice v Celju-Naknadno vpisovanje je še danes in jutri. J3- Korošci bodo zborovali. Na notico pod gornjim naslovom, objavljeno pred dnevi na tem mestu, moramo še omeniti, da bo pred občnim zborom Kluba koroških Slovencev v nedeljo, dne 7. t. ni-ob 9 dopoldne v opatijski cerkvi v Celju sv. maša za umrla častna člana kluba generala Maistra in dr. J. Brejca. Na predvečer občnega zbora pa sc bodo zbrali Korošci in prijatelji Koroške v Narod nem domu. Polovična vožnja je dovoljena. & Poročili so se: Zupane Franc, zasebni uradnik, in Karolina Gračner, frizerska pomočnica, oba iz Celja ; Jožef Kovče, delavec, in Frančiška Novak, služkinja, oba iz Zg. Hudinje; Pangerl Anton, tov. delavec, in Marija Paj, tov. delavka, oba i* Lokrovca; Franc Teršek, delavec i/z Lise, in Krivec Frančiška, tov. delavka iz Gaberja; Karel Križanec, kmet v Loparju, in Angela Skrbinšek, posestnikov« hči s Prihove. Častitamo! 0 Uprava celjske gasilske župe je imela včeraj ob 11 dopoldne v prostorih gasilske čete na magistratu žalno sejo za pok. g. Vengustom. G. starešina Konrad Gologranc se je v lepih besedah spomnil zaslug, ki si jih je pridobil pokojni organizacijo gasilstva. Nadalje je bilo ukrenje«° vse potrebno, da se okoliške gasilske edinice v čil« večjem številu udeleže pogreba. Častno stražo pr1 mrtvaški krsti vršijo gasilski oficirji in podoficirji iz Celja in Gaberja. J0- Iz delovanja protituberkulozne lige. Pn zadnji seji protituberkulozne lige je bilo zopet p0' deljenih več podpor na pljučih bolnim. Liga bo napravila prošnje na vse občinske odbore v njenem okolišu, da stavijo v proračun primerne zneskei *a ligo. Izrečena je bila najlepša zahvala g. prof. Oo-rupu, društvenemu blagajniku, ki se jo preselil v Ljubljano, za njegovo večletno vestno poslovanje. Blagajniške posle bo do novega občnega zbora vodil trgovec g. Jagodič. , P! Primurij dr. Emil VVaOtkc nc ordinira u« IG. oktobra. Polharske Pod gabrom, septembra. Kmetski otroci, posebno oni v hribih, preživljajo svoje proste ure povsem drugače kakor mestni otroci, Iščejo zabave tam, kjer jim jo pač narava more nuditi. V hribovskih vaseh je v jesenskem času med otroci in odraslimi posebno priljubljen lov na polhe. Kako pridno tešejo in zbijajo pasti, katere potem nastavljajo večer za večerom po starem drevju. Par sliki Visokora.ščen f&nt, pravi sin šume in gora, je zasledil v starem drevesu polhe. Pod visoko drevesno krono so imeli izhodišče. Splezal je po deblu navzgor, suval s palico skozi luknjo v votlo deblo ter tako plašil polhe. Po kratkem odmoru je smuknil prvi iz luknje, a že ga je držala lovčeva pest — Da se izkaže, je polha vtaknil v usta in ga z močnimi zobmi zadušil. Saj drugače tudi ni mogel. Z eno roko se je oklepal debla, z drugo pa je držal palico, ostalo mu je le par prstov za silo praznih. Ni, da bi to gledal vsakdo, a komur to nič ne de, bi moral priznati, da je bil v tem davljenju pravi strokovnjak. Četrti, peti je pogledal iz luknje. Vse je premagal. Stari samec pa se ni dal pregnati. Ker le Kaj pravite ? Po primeru Švice in Italije so se začele zadnja leta tudi druge države močno zanimali za tujski promet in povsod razvijajo obsežno propagando za obisk svojih krajev. Tudi pri nas smo se začeli pred nekaj leti nekoliko gibali, kar je čisto prav. Na nekaj pa smo precej pozabili. Ni ie dolgo tega, ko je objavil neki češki dnevnik člančič o tujskem prometu, kjer opozarja javnost, da bi bilo prav, če ne bi kazali tujcem, ki prihajajo na Češko, le svojih zgodovinskih znamenitosti in prirod-nih krasot svoje dežele, ampak da bi jim tudi pokazali, kaj premore češka — domača kuhinja! Ali so češki cmoki nič? In domače prekajeno meso? In na domač češki način pečene goske — ali je to nič? Tako opozarja češki dnevnik češko javnost ludi na propagando za češko domačo kuhinjo. Tudi mi v tem oziru nismo nič boljši, kakor so Cehi. K nam prihaja zlasti zadnja leta mnogo odličnih tujcev, ki jih sprejemamo z odprtimi rokami, jih vodimo v gledališče Ud., zvečer pa na pojedine. Te pojedine so pa večinoma — ali pa vedno ~~ lako »mednarodne*, da tujec ne more prav nič vedeli, ali večerja v Londonu, v Parizu, na Dunaju ali pa v — Ljubljani. In to ni prav. Neka staropleraiška in res bogata grofovska rodbina na svoji mizi pri prav slavnostnih prilikah ni prav nič zaničevala naših — ajdovih žgancev! Rodbina se te jedi ni sramovala, ker je bila štajerska in je cenila domače blago. Tudi naše prekajeno meso in trnovski motovileč sla že našla pot na odlične mize; samo mi doma smo še lako otroški, da mislimo, da bomo tujcem silno »impo-niralu, če jim pokažemo, da znamo tudi mi kakšen iunajski jabolčni zvitek — spacati... Kaj pravite, g. urednik: Ali se ne bi izplačalo opozoriti tudi naše tujske promelarje in gostitelje na to malenkost. So 'namreč na svetu ludi malenkosti, ki niso malenkosti. Jugoslovanski javnosti Na stotisoče naših bratov in sester ječi še pod tujim jarmom. Težek, da obupen je boj, ki ga bijejo za ohranitev svojih narodnih in človečan-skih pravic. Nevarnost je velika, da klonijo pred silno premočjo. Težki vzdihi in obupni klici izgnancev in jetnikov, solze nesrečnih mater in žena, ki čuvajo ob osamelem ognjišču, proseči in roteči pogledi osirotelih dečkov in deklic, prelita kri mučenišlcih mladeničev, tožbe in obtožbe skrbnih gospodarjev, ki vidijo, kako propada neizprosno z osebno posestjo naša narodna posest in kako izginja naša kultura in naš jezik, morajo zganiti srce slehernika izmed nas in morajo najti odmev v zadnji vasi in koči. Dolžnost nas vseh je, da razmišljamo o usodi našega teptanega naroda in da mu tudi dejansko pomagamo. To nam veleva naš narodni čut, to nam veleva bratska ljubezen. Zato so tudi naše osrednje kulturne in narodne organizacije na poziv društva »Branibor« sklenile, da naj se letošnji 10. in 11. november posvetita izključno narodno obrambnim dolžnostim. S prireditvami, ki naj se vršijo ta dva dneva po vsej naši banovini in pri katerih naj sodelujejo vsa naša društva brez izjeme, dokažimo, da sočuvstvujemo z našimi zatiranimi brati in sestra- ni kazalo drugače, jo je končno le ubral iz luknje in hotel po deblu navzgor. Toda, fant je bi hitrejši in ga je pograbil za zadnji konec. Z bliskovito naglico je hotel tudi tega na znan način zadaviti. Slo bi, da ni slabo držal. Ko je nesel polha z glavo naprej v »stiskalnico«, se je ta oprostil in ga pograbil za spodnjo ustnico. Prej ko v pol ure, je spodnja čeljust narasla skoro za — eno glavo ... Na ta način love podnevi polhe 10 do 12 letni otroci. Kolikokrat se primeri, da ga polh pograbi za prst, ki kmalu močno oteče. Pa kaj bil Drugi dan še z večjim veseljem po drevju hlače šiva. Pastirji so na paši izsledili polha in ga pregnali na nizek grm. Preganjali so ga, dokler se ni ©plazil na konec veje, od koder si naprej ni upal, nazaj ni smel. Čakal je, da ga je zadela pastirjeva palica. Hitro so napravili ogenj, polha slekli in ga na ražnju spekli za malo južino ... Precej visoko je polhar razbijal po votlem deblu. Poihi so se razleteli na vse strani. Nerod-než, polh, se je obrnil navzdol in bogve kaj misleč, se je pognal za odpeto polharjevo srajco. Ni bilo časa za pomislek, brž se je odločil, še bolj ljubeče je objel deblo in..nato pa segel v nedrije ter zmagoslavno vrgel mrtvo žival na tla ,., Taki so ti naši polharji. mi in da jim stojimo složno vsi ob strani v težkem boju za narodni obstanek. Osrednji prireditveni odbor, ki se je stvoril iz zastopnikov osrednjih društev in ki ima svoj sedež v prostorih društva »Branibor« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II, bo vsem društvom razposlal natančnejši program in navodila. Vendar jih že sedaj poziva, naj se z vnetno pripravljajo, da bodo prireditve, katerih čisti donosi so namenjeni našim narodno - obrambnim svrbam, dosegle zaželjeni uspeh tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Za vsa morebitna pojasnila naj se društva obrnejo na gornji naslov, itainor naj tudi predložijo svoje event. nasvete iu predloge, ki bi bili koristni za celokupno akcijo. Z vnemo in , požrtvovalnostjo na delo pod geslom: »V bratski slogi za pomoč zatiranim bratom in sestrami« Društvo »Branibor«, Gasilska zajednica dravske banovine, Jadranska Straža, Jugoslov. ženska zveza, Jugoslov. profesorsko društvo, Klub koroških Slovencev, Narodna Odbrana, Pevska zveza, Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, Narodno obrambni odsek, Društvo »Soča«, Slov. kat. akad. starešinstvo, Starešinska organizacija »Jadrana«, Društvo »Tabor«, Jugoslov. učiteljsko udruženje, Združenje borcev »Boj«, Zveza kulturnih društev, Propagandni odsek zveze jugoslov. emigrantskih udruženj, Družba sv. Cirila in Metoda, Hubadova pevska župa, Klub Primork, Zveza kmečkih fantov in deklet, Udruženje četnikov — vsi v Ljubljani. Dve žalostni . . . Smrt otroka pod vozotn — 74 letni starec se obesil, ker se ni smel oženiti Maribor, 1. oktobra. V Rušah pri Mariboru se je v nedeljo smrtno ponesrečil mali, komaj 4 in polletni Uroš Koše-nina. Prosil je svojega očeta, da bi smel iti k sosedu Josipu Zidariču igrat se s psom. Oče mu je to strogo prepovedal, vendar je sinek kljub prepovedi odšel. Na dvorišču soseda nii bilo psa in se je fantek spravil na »truglo« za prevažanje gramoza, ki je bila ob steno prislonjena. Naenkrat pa se je težka trugla prevrnila ter pokopala otroka pod seboj. Oster rob ga je udaril s tako silo po glavi, da ntu je prebil lobanjo ter je fantek obležal na mestu mrtev. V trenotku nesreče je prišel iskat sinka njegov oče, ki je videl nepričakovano smrt svojega otroka. S presunljivim krikom je priskočil na pomoč, bilo pa je že prepozno. Drug žalosten slučaj pa je odkril lovski čuvaj Franc Jarc v gostem grmovju v gozdu tik nad Dravo zadaj za tovarno dušika v Rušah. Našel je truplo 74 letnega upokojenega železničarja Franca Bucluneistra, ki je živel v Rušah pri svoji hčeri. Že 12. septembra je izginil od doma ter je bilo potem vse iskanje za njim zaman. Buckmeister je visel na nizki veji, da je čisto čepel pri tleh. Vzrok samoumora je čisto svojevrsten ter dokazuje, da ni pokojnik ravnal pri pravi zavesti. Kljub 74 leti se je hotel po vsej sili še poročiti. Ker so mu lastni otroci ugovarjali ter mu branili, si je izbral prostovoljno smrt. — Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval krvi Položnice dobe v današnji mdaja »Slovenca« vsi p. n. naročniki, da ee z njo poravna naročnina za čas od 1. oktobra dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno VBe prizadete, da se položnice poslužijo čim največ mogoče že tekom tega tedna, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do sŠlovenčeve« smrtno-nezgodne podipore samo oni p. n. naročniki, ki eo imeli ob času nesrečo naročnino plačano vsaj za tiBti mesec, v katerem se je pripetila smrtna nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z nijo novega naročnika. Koledar Torek, 2. oktobra: Angeli varuhi, Lcodegar, Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Tonca Hmelak, veleposetnica. Pogreb bo na Rakeku v sredo, 8. oktobra ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesti — Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone petega razreda strokovni kap. I. razr. Viktor Helinan; z redom Sv. Save drugega razreda peh. brigadni general Dragan Korais; z redom sv. Save petega razreda nižji voj. uradnik I. razr. 6odne stroke Vatroslav Kropaj in z zlato kolajno za vestno vršenje službe nižji voj. uradnik I. razr. ekon. stroke Radoslav Šmue. = Upokojeni so peh. brigadni gener.il Dra- fan Korais; peh. podpolkovnik Drago Miku ž; apetan fregate Ivan Kober; zrakoplovni podpolkovnik Velizar šuput; peh. polkovnik Anton Petrinčič; orož. podpolkovnik Fran Dekval; strokovni kap. I. razr. Viktor Helinan; nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Edvard Godel in Juro Tkalčič ter v sodni stroki Vatroslav Kropaj; nižji voj. uradnik III. razr. ekon. stroke Radoslav Šmuc in orož. kap. L razr. Anton Čižman. — Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na teSče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Jose!«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. Ostale vesti — Prvi krst po grško-katoliškem obredu v Kamniku. Preteklo nedeljo so imeli v Kamniku redko slovesnost. Dopoldne ob 8 je bila v župni cerkvi na Šutni sv. maša po grško-katoliškem obredu, ki jo je daroval gosp. dr, Ivan Gjuro Višočevič, župnik grško-katoliške župnije sv. Cirila in Metoda in rektor škofijskega seminarija v Zagrebu. Pod to župnijo spadajo tudi vsi grko-katoliki v Sloveniji Po sv. maši je gosp. dr. Višočevič po grško-katoli-škem obredu krstil sinčka svojega brata Aleksija Višočeviča, ki je poročen z g, Marijo roj. Berton-celj iz Škofje Loke. Botra sta bila tretji brat gosp. Alojzij Višočevič, starešina Ciril-Metodovega zbora in urednik Ciril-Metodovega Vestnika v Zagrebu, in njegova sestra g, Marija Orljenica roj. Višočevič. Po sv. krstu, pri katerem je novorojenček dobil ime Metod, mu je krstitelj po grško-katoliškem običaju podelil tudi zakrament sv, birme. Obredi so zelo lepi in zanimivi. — Milo je milo, si misli marsikatera gospodinja. Toda dejstva ji dokažejo nasprotno. Res je namreč, da je med milom in milom zelo velika razlika, večja kakor med moko in moko. Pri tej obstoja razlika le v mletju, dočim ostanejo redilne snovi iste. Kljub temu pa zahteva vsaka gospodinja le gotovo mioko, dočim marsikatera pero s poljubnim milom, četudi ji perilo v kratkem razpade. Razumna gospodinja pa se tej ne priliki izogne in pere dosledno le •/, Zlatorog-ovim rnilojn, ki ne škoduje niti najfinejši tkanini. — Domača umetnost. V cerkvi na Rakovniku je izstavljen ogromen in ves pozlačen ldp Marije Pomočnice kristjanov, namenjen v novo salezijansko cerkev v Bratislavo na Slovaškem. Kip je delo našega domačega in priznanega umetnika, akademskega kiparja Tineta Kosa. Razgibana Marijina postava izraža prav lepo, kako Marija hiti na pomoč svojim vernim. Tudi Kot atlet močan čuti se, kdor M bonbone je. KlerM^, j, si M hl SL povsofll i PROIZVOD UNlbN, ZAGREB. Jezušček s svojim tipično otroškim in ljubkim ob račkom kakor da ipomiluje uboge reve, ki iz doline solz zapuščeni k Mariji v>pijejo. Obe ročici je iztegnil proti njim in so nagnil iz Marijinega naročja, kakor bi hotel reči: Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in jaz vas bom pokrep-čal. — Gospod umetnik zasluži zares vse priznanje. Slovenska umetnost prodira tudi v tujino, kar je lepo znamenje. — Vsem sadjarjem in posestnikom vrtov. Pred prvim mrazom v oktobru priveze vsak previden sadjar na saduo drevje lepljive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pedica ali mrazovca. Namesto zastarelega in nepraktičnega načina mazanja lepiva na papir, se dobe že več let som patentirani, gotovi, z goseničtnim lepivom že opremljeni drevesni pasovi, ki so mnogo bolj štedijivi in s katerimi se da lahko in hitro delati. Banovin-ska vinarska in sad jarska šola v Mariboru je te pasove preizkusila in jih najboljše priporočila. Dobite jih pri vseh gospodarskih zadrugah, v večjih trgovinah s semenjem, kjer jih pa ne bi dobili, jih naročite pri »Unio« družbi tvornici sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev, Maribor. Tu prejmete tudi brezplačno knjižico »Zatiranje sadnih škodljivcev«. Izkušnja uči: »Samo toliko se bo sadja nabralo, kar nam bo od' škodljivcev ostalo«. ŠTEBIJIVA Lulz peč Jugo-Lutz družba z o. z., Ljubljana VII, teleton3252 — Zveza ribarskih društev Dravske banovine v Ljubljani ima 6—8 tisoč komadov enoletnih potočnih postrvi naprodaj. Cena za tisoč komadov Din 1000, za članstvo pa Din 600. Naročila se sprejemajo do 5. t. ni. — Ksaver Meško v češkem prevodu. Božični misterij v štirih slikah »Henrik, gobavi vitez«, ki je prvikrat izšel letos v »Domu in svetu« in nato v knjižni obliki pri Družili sv. Mohorja v Celju, je v Antošu Horsaku našel svojega prevajavca v češčino. V čedni zunanji obliki je namreč pravkar izšel češki prevod tega dela pod naslovom »Jindfich malomocny rytif, vanoenf mvsterium ve 4 obrazech«. Cena 8 Kč. Tisik je oskrbela Společensk.i knihtiskar-na v Prerovč. Navedena ni založba niti kraj izida, marveč samo letnica 1954. — Knjižica obsega 56 strani. — Mesna ali rastlinska prehrana. Časovne in življenjske razmere nas silijo, da se čim bolj obračamo od samo mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bolezen ali prerano smrt moramo pripisati napačni prehrani. To potrjujejo razni zdravniki in znanstveniki, ki so potom preiskav in primerov iz svoje -prakse dognali, da je današnji način naše prehrane za človeški organizem škodljiv. Čim več rastlinske — presne hrane dobi naše telo, tem bolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Po drugih deželah se je ta način prehrane že močno udomačil. Slovenci emo dobili tako knjigo šele pred par leti, pod naslovom: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štefanija Humekova,-učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po spisih dr. med. Bireher-Rennerja in po zbirki kuharskih receptov gospe B. Brupbacher-Bircherjeve v Curihu. Ima 224 strani in stane nevezana Din 30, vezana Din 40. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani — Dopisna trgovska šola otvori z 12. oktobrom nove dopisne tečaje. Za te tečaje se lahko_ vpiše do navedenega dneva vsakdo. Šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah. Pri njej sodelujejo najboljši strokovnjaki, ki poučujejo vse trgovske predmete, ki se učijo na državni trgovski šoli, kakor knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko računstvo, stenografija itd. Poleg tega pa tudi še vse moderne jezike. Na zahtevo pošlje vodstvo šole brezplačna pojasnila in prospekte. Šolnina je v tekočem šolskem letu globoko znižana, zato se študij pri njej vsakomur naj topi je je priporoča. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam ln napadih kapi zasigura »Franz Joscfova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Kulturni obzornik Mariborsko gledališče Jubilej g. Viadimirja Skrbinška če greš mimo mariborskega gledališča, takoj vidiš, da trka sezona na vrata. »Vaje, vaje,« ti bo rekel g. Pavle Kovič, ko ga srečaš. »Vaje, vaje,« ti govore obrazi vseh igralcev. Upravnik g. dT. Brcneič pa gre zamišljen po ulici, privzdigne svoja široka pleča in seže z roko v brado. Vse polno skrbi, vse polno skrbi! — Čakal sem na oglu gledališča g. Vladimirja Skrbinška, ki bo v torek, 2. oktobra, praznoval svoj desetletni jubilej. Čakal sem in upiral oči v desko, s katere vaLitu »Hamlet« in Cankarjev »Za narodni blagor«. Hamlet — g. Vladimir Skrbinšek... Mislil sem nanj in bral na vabilu k Cankarjevi drami kot motto Hamletove besedo: »Namen umetnikov je bil od nekdaj, je, ter ostane, da naturi takorekoč ogledalo govori: kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe.« Da, da. Velike, velike besede! Težke, zelo težke besede! — Za menoj je v zrastla visoka postava g. Vladimirja Skrbinška in začela sva razgovor. Kdaj se je vnelo v njem veselie do gledališča? — »Ta opredelitev je dozorevala v meni polagoma. Pod vplivom predstav v ljubljanskem gledališču, v katero sem zahajal po tisto tilio očiščenje lastnega jaza, ki vas vsega pretrese. Tu sta sc mi rodila ljubezen in spoštovanje do gledališča. Bral sem dramsko literaturo, ki je nisem uživaj samo v čitani besedi, temveč jo jc moja fantazija takoj oblikovala v vizualne pojave in jo takorekoč v duhu prenesla na gledališki oder. Vsebina posameznih njenih ljudi me ie mnogokrat sama od sobe prisilila, da sem jo začel sam za sebe igralsko oblikovati, v govoru in v vsem. Preden sem se ga sam zavedal, so opazili moj talent moji tovariši na realki in letniki, me pritegnili k priložnostnim dijaškim predstavam, ki so mi praktično dokazovale, da imam v sebi silo igralskega oblikovanja. Vem le, da me od tedaj strast do igralskega ustvarjanja ni več in me ne bo več zapustila. — Kje sem študiral in kako? V vzorih in praktičnem delu. Razmere mi niso dale, da bi študiral domačo, kaj šele kakšno inozemsko akademijo gledal, umetnosti. Ne zamudim pa tudi danes nobene prilike ,da si ogledam vsakega igralca, ki je kakorkoli svojstven. Na Dunaju sem si ogledal več nemških igralskih prvakov. Poznam Bassermana in Kortnerja, v Jugoslaviji pa skoraj vse markantne osebnosti našega igralstva. Seveda ne posnemam slepo vsega, tudi samo zunanjega njihovega oblikovnega izraza ne. Gledam le njihov nazor o gledališču in s tem v zvezi psihološko, ali bolje notranjo pripravljenost, s katero se lotijo svoje vloge. Poleg tega sem imel priložnost, da sem delal ,z odličnimi režiserji. — Kje sem nastopil prvič? — V poklicnem gledališču 1. 1923. Najprej v Mariboru, nato v Ljubljani. Manjši oder nudi več možnosti za razvoj, zato sem nastopil še isto leto v Mariboru svoj prvi an^ažma. Potem me je peljala pot v Varaždin, Zagreb, na turnejo po Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Črni gori, Albaniji. Moj končni cili je bil — Split. V Splitu je dobil moj razvoj odločilni vzgon pod vodstvom rež. Rada Pregnrcn. Ta mi je odprl vrata, da sem se zbral, inipoglobil nazor o gled. umetnosti sploh. Nnto sem se vzgajal sam. Vsebina in bistvo gledališča — to mi je merilo tudi pri prebiranju strokovne literature. Svojo umetnost ločini v njeno duhovno vsebino in tehniko. Prva polovica vsebuje v glavnem pozuiuije tehtne gled. literaturo in nazor o gledališču sploh, ki je tesno vezan s svetovnim nazorom obliko-vavcu pesniške umetnino — torej igralca ali režiserja. Ta je tudi usodna za resnično vrednost dela. Druga polovica je rokodelstvo. Glavna moč gledališča je v govorjeni besedi. — Vse to si skušam pridobiti, kakor jc v naših razmerah pač najbolj mogoče. Kakor pa je za vsakega mladega igralca dobro, če mnogo igra, tako mu na manjših odrih pri tako neprestanem in napornem delu zelo primanjkuje časa, da bi mogel v podrobno in da bi se sam vzgajaL Zato som že nekaj časa sem usmerjen v Ljubljano. Ona je naše kulturno središče. Upam, da bom s prihodnjo sezono že v Ljubljani. —« Ko sva se poslavljala, sem mu pogledal v izraziti obraz, ki je bil zelo resen. O, koliko važnih stvari bi bilo treba sprožiti še v Mariboru! Skrbinšek premišljuje o njih, toda, ali so sploh razmere za to, da bi se mogli uresničiti lepi načrti za mariborsko gledališče, ki je tako važno, tako silno važno na tej naši severni meji. — In ta severna meja se danes in te dni koplje v soncu. Štajerska jesen! Dr. Ivan Dornik. Musorgski: Hovanščina Nova operna sezona je pričela z zelo pomembnim slovanskim delom, 6 Hovanščino Musorgskega. Človeku, ki delo pozna in je prav radi tega mogel zelo skeptično pričakovati to premijero, je po predstavi povsem odleglo. Kajti delo je kljub izredni zahtevnosti, zlasti kar se sredstev tiče, lepo uspelo. Vsi sodelujoči — dirigent ravnatelj Polič, režiser Ciril Debevec in vrsta solistov — so položili v stvar vse svoje sposobnosti, kar je dvignilo splošni nivo uprizoritve na zavzetno višino. — Ce prva uprizoritev ni bila pri občinstvu deležna tiste pozornosti, ki jo narekuje vrednost dela, pa upamo, da bodo naslednje našle ves nujen interes za se. — O delu in o uprizoritvi bom podrobneje poročal po reprizi. * Europiiische Revne + Sonderheft: Der Balkan. — Zanimanje Ncmcev za Balkan jc v po- slednjem času zelo oživelo in vedno pOgOstcji srečujemo v nemškem novinarstvu članke in razprave o razmerah na Balkanu. Vsi ti novinarski pojavi 6o z redkimi izjemami prežeti s simpatijami do balkanskih narodov in do dela za obnovo in izgradnjo balkanskih držav. V ozadju tega pojava pa vidimo obnovo stare vloge netnštva, ti si hoče gospodarsko in kulturno zagotoviti vpliv na Balkanu. V tem smislu moramo sprejeti tudi ta posebni zvezek znamenite politično-kulttirne »Europiiische Revuc«, posvečen balkanskim narodom. Kljub odlični kvaliteti nekaterih prispevkov moramo vendarle |h>-udariti, da zvezek ne nudi organične podobe Balkana. Dasi je v gospodarskem pogledu podan dokaj izčrpen pregled obnovitvenega delu v posameznih balkanskih državah, pogrešamo vendarle enotnosti vidikov. Prepletanje interesov Nemčije na Balkanu in lastnih gospodarskih teženj balkanskih narodov je dokaj dobro podano, vendar moti izključno nemški pogled na dogajanja. Pomemben je prispevek J. LI r i -bovsehka »Die Emancipierung des Balkans«. v katerem ugotavlja avtor, da se balkanske države, ki so bile še nedavno igrača v rokah evropskih velesil, polagoma osamosvojujejo, da sc velesile potegujejo za njihovo prijateljstvo in da ni duleč čas, ko bodo vodile povsem neodvisno in samostojno politiko. — V kulturnem pogledu vsebuje zvezek samo izčrpne j ši pregled sodobnega grškega slovstva, dočim jo jugoslovansko slovstvo opisano zgolj z vidika nemškega vpliva nanj (M. T. Seleskovič), prav tako piše C. Rndulescu-Motru o vplivu nemške kul-ture v Romuniji. J. M. Jovnnovuc, bivši minister, je, prispeval članek o sedanjem položaju Jugoslavije, V. Bnjkič piše o gospodarskih odnoša-jih med Jugoslavijo in Nemčijo. Simpatičen je prispevek Gerharia Pohl-a: Erlebnis Siidsla-wien. — »Europiiische Revne« izhaja v založbi Deutsche Vcrlngs-Anstalt, Stuttgart-Berlin, njen Izdajatelj je Kari Anton princ Roban. Važne tzkopnine v Betlehemu V kraljestvu skrivnosti morskega dna Slavni ameriški raziskovalec morskih globin dr. WiIIiatn Beebe se je spustil pred nedavnim osem milj vzhodno od St. Georga v bajno globino 1000 m. S svojo okroglo potapljaško pripravo »Batisfero« je dosegel najprej 830 in kmalu nato 1000 m. Med spuščanjem v neznane morske globine je bil Beebe v stalni telefonski zvezi s pomožno ladjo, kateri je sproti poročal o svojih vtisih. S pomočjo močnih reflektorjev se je Beebeju posrečilo napraviti tudi krasen film. Dr. Beebe opisuje ribe najčudovitejših oblik, ki jih doslej še nismo videli. O svojem smelem poiizikusu poroča slavni naravoslovec sledeče: Naš jezik nima primernih izrazov, s katerimi bi mogel dovolj lepo opisati krasoto in lepoto narave, ki nam jo je doslej zakrivalo globoko morje. Vstopil sem v svojo pripravo nekako ob 9 dopoldne. Za menoj so zaloputnili 180 kg težka jeklena vrata, in pomožna ladja me je s pomočjo žerjava polagoma spuščala navzdol. V začetku me je obdajalo kristalno čisto vodovje, ki se je izpreminjalo najprej v sivo in nato v nekam čudno modro barvo. V globočini 800 m sem se znašel v popolni temi in kmalu pristal. Nad mojo »Batisfero« je težil ogromen pritisk 500.000 ton. Temperatura v gondoli je padla na 6 stopinj Celzija. Ker sem se bal, da bi okence iz kremenca ob še večjem pritisku ne popustilo in mi je že primanjkovalo kisika, sem se odločil ostati na dnu le pol ure. Po triurni vožnji navzdol in kratkem pristanku, sem dal zopet znamenje, naj me dvignejo. Pred mojimi očmi se je razvijalo pestro življenje vseh mogočih oblik. Usmeril sem močan žaromet v temino, v katero ni še nikoli prodrl žarek svetlobe. Čudoviti stvori, o katerih znanost niti ne sluti, so švigali mimo mojega okna. Nekatere ribe so bile več ko 2 m dolge. Za kratek čas, sem žaromet zatem nil in ugledal novo čudo. Morje se je svetlikalo od naštetih rib. Kakor žareče baklje v temni noči so se bližale mojemu oknu, da mi je kar vid jemalo. Nekaj večjih rib se je zaletelo v gondolo in videl sem, kako so se razletele. Najlepšo ribo pa sem ugledal v globočini 800 m. Bila je lepo krvavo-rdeča in se svetila. Škoda, da nisem mogel nekaj teh bitij ujeti in jih vzeti seboj. Znanost bi dobila vpogled v skrivnostno globokomorsko življenje, od katerega nas loči ogromni vodni pritisk. Upam pa, da se mi bo prihodnjič posrečilo tudi to. S posebno pripravo nameravam naloviti nekaj teh živali in jih pod istim pritiskom, kakršen je na morskem dnu, spravili na površino Za tiste stavkujoče tekstilne delavce, ki so ob zadn ji stavki v Ameriki zagrešili kako nasilje, so napravili konccfttracijska taborišča. Moški stanujejo v šotorih, ženske pa v poslopjih. Taborišča so obdana z bodečo žico. AredLrani bodo ostali v taboriščih, dokler ne nridejo pred sodišča. 272 stopinj mraza v laboratoriju. V berlinskem laboratoriju fizik al no-tehničnega državnega zavoda so sestavili posebne plinske posode. V njih plin helij spremene v tekočino. Tako dosežejo 271.8 stopinj mraza, kar je torej zelo blizu mrazu, ki vlada v vsemirju, kjer g« je 273 sto-pinj. Poeode imajo dvojne stene, med katerimi je brezzračen prostor. Znotraj so stene posre-brena. da zunanja toplota ne moro segreti notranjosti. Junak zamorske svobode Hendrik Witibooi, slavni voditelj zamorskih Hotentotov v Južni Afriki, ki je 3. okt. 1904 zibral vse črne hotentot&ke rodove ter jih pozval na boj za svobodo proti Nemcem, kateri so okupirali zamorske kraje v južni Afriki. Vršili so se strašni boji in izvrševale so se grozo-vitosti na obeh straneh. Končno je za svobodo se 'boreči črni narod Hotentotov omagal pred premočjo in tehniko belih civilizatorjev. Nema slave sedaj 30-letnico teh bojev. Toda ta 30-let-nica pomeni bolj slavo črnih kakor pa belih ljudi. „Če hočeš, zmoli zadnji očenaš /" Ameriški »gangsterji«, kakor tamkaj imenujejo zločince vseh vrst, imajo svoja sodišča, ki obsojajo in s smrtjo kaznujejo tovariše, kateri se pregreše zoper disciplino ali ki hočejo obrniti hrbet slabi družbi. Iz Newyorka poročajo 20. septembra: V Broo-klynu je v nekem klubu zopet bila izvršena taka smrtna obsodba. Žrtev je bil mladi Italijan Fred Bocci, ki je pravkar prišel iz ječe, kjer je presedel daljšo kazen zaradi sleparij pri kartah. Bocci je ponoči ravno igral karte v klubu, ko sta v klub stopila dva oborožena moža. Eden je zaklical Bocci ju: »Ce hočeš moliti zadnji očenaš, stori to naglo!« Bocci je takoj pokleknil in pričel moliti. Naenkrat pa je vstal in planil k telefonski celici, da bi poklical policijo. Toda izvrševalca obsodbe sta bila urnejša. Tik pred telefonsko celico so Boccija zadele štiri krogle, da se je mrtev zgrudil ★ Ubogi sosedje. Uglaševalec: »Prišel sem, da uglasim Vaš klavir.« Gospa: »Naš klavir? Saj Vas nisem klicala.« Uglaševalec: »Vi ne, pač pa Vaši sosedje.« Demanti v avtomobilskem Večkrat se dogaja, da pri popravilih avtomobilskih motorjev najdejo najrazličnejše stvari, ki so na skrivnosten način zašle v motor in ki so večkrat v zvezi z zločinom. Nekdo, ki je sam avtomobilist, v listih popisuje svoje skušnje. Našel je v užigalniku motorja šport-i}£ga voza nekoč bakreno kroglo, drugič je našel za celo pest kovinskih opilkov. Vzrok je bila tukaj seveda sabotaža. Včasih pa se za takimi najdbami skriva tihotapstvo ali pa tudi goli slučaj. Pri nekem motorju je odpovedala sesalka v hladilniku. Ko jo je mehanik vizel narazen, je v njej našel velik biser. Čudno je, da ta dragocenost na svojem popotovanju ni bila prav nič poškodovana. Lastnik avtomobila je to na jdbo prav lahko znal razložiti. Biser je zgubila njegova žena. Padel ji je iz prstana, ko je polnila hladilnik. Izgubo so takoj opazili. Biser so iskali povsod, dvignili tla avtomobila — brez uspeha. Na to pa, da bi bil biser padel v hladilnih, nihče ni mislil Sele čez več mesecev ga je našel mehanik. Nekaj podobnega je pred kratkim poročala angleška garaža. V hladilniku je našla velik de-mant. Tudi v tem slučaju je lastnik avtomobila pogrešal demant že dve leti. Hudo se je čudil mehanik, ki je odprl star tank motornega kolesa, da bi žalil luknjo, do katere je težko prišel. Na zgornji strani tanka je poleg odprtine za vlivanje našel čedno pritrjeno malo posodico. Ko jo je vzel stran, je našel v njej celo zbirko ne vdelanih deroantov. motorju Sedaj so zgodovino tega motornega kolesa skrbno preiskavali. Počasi so dognali, da je to kolo nekoč bilo zaplenjeno tihotapcu, kateri je bil pozneje zaprt zaradi tihotapljena kave in deviz. Carinska oblast je motorno kolo prodala na dražbi. Ker o demantih v kolesu nihče —> razen tihotapca, ki pa je seveda previdno molčal — ni nič vedel, so ostali v kolesu, dokler jih slučajno niso našli. Kolo je med tem v teku let, ko je tihotapec sedel v ječi, šlo iz rok v roke, dokler ga slednjič ni nekdo kupil zelo poceni, ko že ni bilo dosti več vredno ko staro železo. Pa je kupil demante. Nepojasnjena pa je ostala kepica zlata v sesalki avtomobila. Ker se ventil ni hotel dobro zapirati in odpirati, so začeli iskati vzroke. Našli so krivca. To je bila zlata kepica, nekoč prav gotovo kaka zlatnina, katero pa je ventil zmečkal v kepo. Vendar pa pisec ne svetuje, da bi cenjeni bralci razdrli že vsak motor, da bi videli, ali ni kje kri: kak demant. Verska šola v Avstriji Avstrijsko prosvetno ministrstvo je i/dalo odlok, ki pomeni pripravo za prehod k verski šoli v Avstriji. Odlok določa, da morajo v vsaki srednji šoli nekatoliški učenci biti v posebnem oddelku, tako da so v glavnem oddelku razreda samo katoliški učenci; v paraleiki pa nekato-liškL S tem so vpeljani verski srednješolski razredi, ki so podlaga za versko šolo. Aretirani stavkajoči v koncentracijskih taboriščih Kje stanuje g. Haron? Že leta 1869 je angleška pisateljica Lujza May Olcott spisala priljubljen mladinski roman »Male ženske«. Zdaj je ta roman vnovič doživel velik uspeh v filmski obliki. Holly-woodska tvrdka, ki je pri filmu dobro zaslužila, je sklenila ostati zvesta dobičkanosnemu avtorju. Zato je brzojavila v London založbi, pri kateri je bila kupila filmske pravice za »Male ženske«: »Pripravljeni smo kupiti tudi prihodnje delo gospe Olcottove. Brzojavite kratko vsebino vaših pogojev!« Londonska tvrdka je odgovorila: »Obrnite se na pisateljico samo. Prebiva pri g. Haronu, obala Stiksa«. Žal je bil ta angleški humor izgubljen, ker ga Američan ni razumel. Ameriško filmsko glasilo je prineslo londonsko brzojavko z očitki na naslov mladih pisateljev, ki nimajo poslovnega duha: »Ko je doživela gospa Olcotova prvi nspeh, je že odpotovala v inozemstvo in ni zapustila točnega naslova, ki je seveda pogoj za redino dopisovanje. Prosimo čitatelje, naj nam sporoče, ako bi kdo vedel za Haronov hotel in za neko monsko obalo ali reko z imenom Stiks? Mi nismo o tem še nikoli slišali!« Pri nas seveda že vsak druigošolček razume, da je Anglež Američanu hotel v šaljivi obliki dopovedati, da je stara gospa Olcott že davno v večnosti. Modri mandarin Ladja je dobila močno poškodbo na viharnem morju. Potop ladje je neizbežen. Na ladji je 30 ljudi: 15 Kitajcev in 15 Turkov. Ladja bi se dala še rešiti, ako bi odstranili 15 potnikov. Toda, katere naj odstranijo? Na ladji je moder mandarin, ki je predlagal tole: Vsi potniki naj se postavijo na krov v vrsto in petnajstkrat naj se štejejo od 1 do 9, začenši na levi strani. Vsakega devetega naj vržejo v morje. Mandarinov svet sprejmejo vsi z navdušenjem. Mandarin pa je postavil Kitajce tako v vrsto, da je vsaki deveti bil Turek. Vseh 15 Turkov so torej vrgli v morje in ostali so samo Kitajci. Kako je mandarin to naredil? — Iz »He. roldo de Esperanto«. * Njegova prva misel. » ... gospod ravnatelj ... gospod ravnatelj. Tiger napada Vašo gospo soprogo!« »Za Boga. Kaj naj naredim, Kje bom sedaj dobil drugega tigra?« ★ Jožek je prvič obiskal svojega deda na deželi in pride poln vtisov in novih doživljajev v mesto. »No, Joško, kaj ti je bilo najbolj všeč na deželi?« ga vpraša oče. »Najlepša je bila garaža, v kateri so stale krave.« Zgoraj: Votlina v cerkvi Jezusovega rojstva v Betlehemu. Tu so sedaj izkopali dokaze, da sffl kristjani že v 1. stol. po Kr. na tem kraju častili kraj Kristus, rojstva. Našli so tla iz mozaika 1. 326-333. zgrajene Marijine cerkve. Poleg te so našli rimsko zidovje poganskega svetišča boga A-donisa, katero je cesar Hadrijan 1. 135. p. Kr. zgradil na tem mestu zato, da bi onečasiil ta 6veti krščanski kraj, kjer so kristjani že v 1. stol. častili Kristusa in njegovo rojstvo. — Spodaj : Pogled na cerkev Jezusovega rojstva od zunaj. Spoti Teniški turnir no Iliriji Razpis srednješolskega in akademskega prvenstva Ljubljane v tenisu Športni klub Ilirija .priTedi v petdk, 5. in soboto 6. oktobra prvenstvo srednješolcev in akademikov v tenisu za leto 1934. Prireditev bo vseskozi propagandnega značaja in ima namen zbrati vse ljubljanske mlajše moči v borbi za omenjena prvenstva. Turnir se vrši ločeno za srednješolsko in akademsko prvenstvo. V obeh skupinah se tekmuje v singlu im doublu gospodov. Ce se prijavi zadostno število tekmovalk, tudi v singlu dam. Sistem tekmovanja ee bo določil po številu prijav. Pravico sodelovanja imajo samo srednješolci m akademiki iz Ljubljane. Prijave je poslati do petka opoldne na SK Ilirijo, Kavama Evropa, podrobne informacije pa ee dobe vsak dan od 14—16 na teniških prostorih SK Ilirije. Prijavnine ml Prijav-liencem so za trening na razpolago prostori in joge do pričetka turnirja, ki bo v pelitike, je podal tudi tele zanimive podatke o cenah nekaterih važnih živil v Rotterdamu in Nemčiji za mesec avgust. Ta primerjava je bila naslednja: rž Rotterdam 56 mark, v Nemčiji 159, pšenica (za tono) v Liver-poolu 69 mark, v Nemčiji 199 mark, prašiči v Chi-cagi 12 mark, v Nemčiji 47 mark za stot (100 metr. funtov), maslo v Kopenhagnu 78 mark, v Nemčiji 254 mark, svinjsko meso za dvojni stot v Kopenhagnu 107 mark, v Nemčiji 184 mark, jajca v Kopenhagnu 3.5 pfeniga, v Nemčiji 8 pfenigov za Nujno potrebno je torej, da se vsaj pri tej akciji manifestira stanovska solidarnost in enodušnost vsega obrtništva. Pozivamo zato vse obrtniške organizacije in korporacije dravske banovine in vsakega poedinega obrtnika še posebej, da brez ozira na svoja načelna naziranja složno sodelujejo in pomagajo pri izvedbi te važne propagandne prireditve. Obenem se obračamo na našo javnost, ki je vedno kazala razumevanje za potrebe in upravičene zahteve obrtništva s prošnjo, da tudi ona podpre to našo propagandno akcijo ter s tem pripomore k uspehu ne samo obrtništva, temveč tudi nacionalni produktivni delavnosti sploh. »Temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan«. Centralni delovni odbor »Obrtniškega tedna« v Ljubljani. kemad. Londonski •••Economist« prinašajoč te podatke: To so stroški za avtarkijo! Rusko zlato za Nemčijo. Zavod za ločitev zlata in srebra v Frankfurtu je dobil od Reichs-banke pooblastilo, da lahko nakupuje ruske rude, ki vsebujejo zlato in to zlato izloči v svojih delavnicah. Zavod računa, da bo letno dobil iz ruskih rud 3000 kg čistega zlata, katerega bo lahko porabil za industrijske svrhe. Borza Dne 1. oktobra 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Pariza in Trsta, dočim so vsi ostali tečaji narasli. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling popustil na ljubljanski borzi na 8.40—8.50 in na zagrebški na 8.31—8.41. Grški boni v Ljubljani 29.65—30.35, v Zagrebu 28.77—29.47, v Belgradu pa 29 bl. Angleški funt je v Ljubljani narastel na 225.20—226.80, v Zagrebu na 226.03—227.63. — španska pezeta v Zagrebu in Belgradu 5.95 bl. Madjarski pengo v Belgradu 9.95 bl. Ljubljana, Amsterdam 2302.63—2313.99, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 794.68—798.62, Curih 1108.35—1113.85, London 166.36—168.46, Newyork 3341.61—3369.87, Pariz 223.93-225.05, Praga 141.56 —142.42, Trst 290.79—293.19. Curih. Pariz 20.20625, London 15.07, Newyork 304.06, Bruselj 71.70, Milan 26.26, Madrid 41.875, Amsterdam 207.775, Berlin 123.10, Dunaj 72.73 (56.90), Stockholm 77.70, Oslo 75.70, Kopenhagen 67.30, Praga 12.79, Varšava 57.925, Atene 2.92, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.805. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72.50*, agrarji 40— 41, vojna škoda 353—356, 6% begi. obv. 59—60, 8% Bler. pos. 66-68, 7% Bler. pos. 56.50—57.50, 7% pos. DHB 66-67. Žagreb. 7% inv. pos. 71.50 d., aorarji 41 den., vojna škoda 365-357, 10., 11. 356-360, 12. 357— 360, jan. 1935 352—360, 6% begluške obveznice 59—60, 8% Blerovo posojilo 65—68.50, 7% Ble-rovo posojilo 57—57.75, 7% pos. DHB 67.50—70. — Delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agr. banka 217—220, Osj. sladk. tov. 130-140 (130), Bečkerek sladk. tov. 750 bl., Osj. livarna 145 bl., Impex 50 den., Trboveljska 85—90 (90). Belgrad. 7% inv. pos. 71.50—72 (71), agrarji 40—41, vojna škoda 356—357 (357), 12. 360—361 (360.50, 360), 6% begi. obv. 60.75-61.25 (61.25), 12. 61—61.50 (61.50), 7% Bler. pos. 57—57.50 (57). — Delnice: Narodna banka 4120—4130 (4120), Priv. agr. banka 216—217 (217, 216). Žitni trg Splošno ni dosti izpremenib, vendar se za pšenico opaža za termine čvrstejša tendenca. To kaže, da bo v kasnejših terminih pšenica dražja. Glede koruze so sušilnice v zadregi, ker ne morejo oddati dovolj velikih količin, kolikor so jih prodale. Povpraševanje za koruzo iz Avstrije in Češkoslovaške je znatno. Cene so bile danes sledeče: pšenica 117—120 (malo čvrstejša tendenca), umetno sušena koruza 75—77.50 in moka 205—215. Živina Ptujski svinjski sejem. V sredo 26. t. m. so prignali 153 svinj in 140 prašičev, skupaj 293 rilcev. Od teh so prodali 82 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7, pro-lenki 5—6 Din; prašički stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti in sicer od 80—150 Din eden; plemenske svinje so stale od 200—600 Din. Na mariborski svinjski sejem dne 28. septembra je bilo pripeljanih 283 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari 40—70, 7—9 tednov 80—90, 3—4 mesece 130—180, 5—7 mesecev 250—300, 8 do 10 mesecev 350—400, 1 leto 600—700 Din. — 1 kg žive teže 5—6, mrtve teže 8.50—10 Din. — Prodanih je bilo 126 svinj. PALMA O K M A PODPLATI IN POOPETNIKI SO NCSPOLILIIVI, poceni IM SKORAJ NEIINiClJIVI varujejo občutljive noge in pbed hokboto. •«»»« u*,,. etniaj* No^iaoiaila Ljubljana 1 Kino Kodeljevo. Dane« in Jutri senzacionalni ftLin artna Moste. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Torek, 2. oktobra: Orlii. Bed A. Sreda, 3. oktobra: M igo — dekle t Montpantasa. Premiera. Izveu. Četrtek, 4. oktobra: Ougalnioa. Red Četrtek. Petek, 5. oktobra: Zaprto. Sobota, 6. oktobra: Hlapci. Premiera. Izven. OPERA (Začetek ob 20) Tarok, 2. oktobra: Zaprto. Sreda, 3. oktobra: Hovanščina. Red Sreda. Cotrtek, 4. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa- tron. Red B. Petek, 5. oktobra: Zaprto. Sobota, 6. oktobra: Rigoletto. Iiven. Znižane čeme od 30 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, i. oktobra ob 20: Hamlet. Otvoritvena predstava. Izven. Sreda, 3. oktobra: Zaprto. Četrtek, 4. oktobra ob 20: Hlapci. Prvič. Radio Drugi programi t Programi Radio Ljubljana* Torek, 2. oktobra: 11.00 Šolska ura: Uvodna bo seda: preds. JUU Dimnik Ivan; nato Ob 100 letnic, Pr. Erjavca (pror. Kolarič) 12.15 Ob Žili in Dravi (slov. narod-ue na ploščah) 12.50 Poročila 13.00 Cas, saksofon in ksilofon solo (plošče) 18.00 Taras Sevčenko (dr. Pre obraženskij) 18.20 Radijski orkester 18.00 Otroška urs (ga. Medvedova) 10.20 (ia. Herta Kralj poje otroške pesmi 19.50 Cas, jedilni list, program za sredo 20.01 Dr. Janko Savarik 20.20 Dramatični prizor: Univcr žalni genij (gg. Mirko Jalačin hi Danilo) 21.00 Raili.i ski orkester, vmos čas iu poročila 22.30 Angleške plošče ot TOREK, 2. oktobra: Belgrad: 20.30 Prenos y Dunaja — Zagreb: 20.15 Konc. večer 20.45 Komorni kviiP tet 21.00 Radijska ura 21.15 Klav. kone. — Dunaj: lft.nfl Sodobna avstrijska cerkvena glasba 20.30 Franc Lehar, rnd. potpourri, dirigira Lelmr sam 22.50 Vo.i. godba 24.00 Godalni kvartet — Budimpešta: 10.00 Sni. gl. 20.30 Dunaj — Milan-Trst: 20.45 Opereta — Rim-Bari: 20.45 Kom. gl. hi vok. konc. 21.30 Veseloigra 22.00 Pitana gl. — Praga: 10.10 Nar. pesnil 19.30 Zab. gl. 20.1C Klav. gl. 20.35 Vžigalični kralj, igra 21.85 Sonati: -Brno: 10.30 Liturgični korali — Bratislava: 20.35 Ork in viol. konc. — Varšava: 20.10 Marija, opera, Stokov aki — Berlin: 20.10 Mozartov koncert 21.10 V spomli: Miirikeja — Vratislava: 20.10 Eli Ney igra — Lipsko. 20.10 Duh. več. gl. 21.10 Zab. kone. — Frankfurt: 2il.il' Kratek progTam — Monakovo: 19.35 Maria, opera, Fiotoiv. I Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki , osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Alja Rahmanova: 42 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik rusko žene Medtem je prikolovratil bliže in zamahnil pest, "la bi jo udaril. Luša se mu je s hitro kretn jo umaknila in pobegnila. »Andrej,« sem rekla, »ali vas na nič aram, da tako pretepate svojo ženo?< »No, čemu je pa moja žena, če bi je še pretepati ne smel? Če hočem, jo tepem I Zato imam svojo voljo!« mi je odgovoril in me srepo gledal z bleščečimi, od pijanosti blodnimi očmi. Ogledala sem fi ga natančneje: majhne, globoko udrte kalmiške oči, lica razrita od kozjih jamic, nos v sedlu udrt, najbrž zaradi kake bolezni zmaličen, dolge roke Povešene ko pri gorili: nič, kar bi spominjalo na fioveka; žival, ostudna žival. Še enkrat sem poskusila najti inost do ■ tega, kar bi utegnilo še biti človeškega v njeni, in sem rekla proseče, živahno: »Andrej, pomislite vendar, ona je v drugem stanu, otroka nosi pod srcem k »To me čisto nič ne briga, to je njena zasebna zadeva. Razumete, in vas še celo nič ne briga! Odstranite se, sicer... Ajdfl, Luša! Sem pridi, 6e-zuj mi čevlje!« Stopil je še en korak bliže k stopnicam, da bi usedel; toda spotaknil se je in ni imel več moči, da bi vstal. Počasi se je zleknil in v trenotku je smrčal, z uinutmii na pupljuvaiiiii stopnicah. --— Odšla sem Otmarju nasproti in tedai so mi nrišli na misel Nekrasovovi verzu Kdo pač težjo nosi U6odo? Kdo? Če ne žena ruska ti? Kdo bi 6e čudil, da ee osiplješ, Preden razcveteš se v cvet, Ruskega ljudstva trpečega tisoč bridkosti It peča mati! — — — Napisala sem črtico iz življenja gasilcev in njihovih žena, ki stanujejo pod nami. Nič se ni tu spremenilo, ista umska tema, ista živalska narava, okrutnost in opoklost, kakor prej. Potrudila sem se narisati lip trpeče žene in sem nesla listek v naš mestni časnik. V uredniku se,m prepoznala svojega nekdanjega sodijaka. Sprejel me je Belo prijazno in dejal: »Samoumevno bomo natisnili vašo črtico, Aleksandra Lvovna! Pridite, prosim, jutri zopet, da vam povem, kje morate kaj spremeniti ali kaj dostaviti. Saj veste, pri nas mora sedaj vse imeti tendenco. Vsebina mora biti stroprocentno komunistična!« 12. aprila 1922. V uredništvu mi je danes Ivan Ivanovič povedal to-le: »Vaša črtica ne velja. Prav dobro 6te napisali, razborito, pa brez uklona. Pokazati bi bili morali, da je bila to usoda ruske žene do revolucije, cla jo je pa sedaj boljševizem osvobodil. Takih tipov mi ne smemo ustvarjati, to je preostanek iz prejšnjih časov. V časniku moramo biti prepojeni 7. optimizmom, tisoče veselih gesel moramo vreči med ljudstvo, ne rinemo kazati n« točke, kjer se je življenje ustavilo, ne, pokazati moramo, da živ- j ijenje vre. delo kipi, da je žena osvobojena. Sij : voui, da je vse bo neumnost, prazno besedičenje, > ki ga samo idiotje jemljejo resno; toda, kaj hočemo? Od nas časnikarjev ne zahtevajo razboritih člankov, ampak agitatorekega elana, naša naloga je, da pokažemo ljudstvu in vseimu svetu, da je vse. kar je slabega, slabo zato, ker izhaja iz dobe buržujiskega gospostva, in da more biti to, kar ustvarja komunistično gospostvo, le dobro. Kajpak samo trap verjame to; kaj menite, ali niso idijoti glavni del ljudstva?« Ivan Ivanovič se je prekanjeno smehljal. Po-te.ni se je pa zresnil in nadaljeval: :?Sicer pa ta sistem ni tako neumen, kakor bi kdo mislil na'prvi mah; nasprotno, celo zelo fino, psihološko je zamišljen. Veste, to je tako ko pri kamnu, ki ga kaplja za kapljo izvotli. Če bralcu venomer ubijamo v glavo, kako dobro mu je pod našim režimom, bo sčasoma sam verjel, da se mu dobro godi. Kričati, kričati, široko usta odpirati: to je glavno bojno sredstvo komunizma. In kdo naj je bolj v naprej določen usta odpirati, ko mi časnikarji? To je naloga časnika! Komunistični tisk mora biti trajno odprt gobec čez vso Rusijo in vse bomo imeli v rokah! Zlasti mladino! Stari izumro, mladina bo verjela vse, še to, da je pri nas bolje nogo drugod!« 13. aprila 1922. Dobili smo stanovanje s štirimi sobami, da bomo vendar enkrat imeli svoj svet, kjer bomo lahko gospodovali po mili volji. 14. aprila 1922. Zaradi otroke me neprestano vznemirja, da moram tako stradati. Ves dan ni drugega ko red-več iz ovseno moke, in pri temt naj še Mini otroka zelenja dna iuba in tnalo kruha, iu še t« naj- ka! Za dojnice so predpisani posebni pajoki. Bila sem že najmanj desetkrat pri gosposki, da bi dobila ta pajok, toda vedno mi pravijo, da imam sicer do njega pravico, da pa dejanski nimajo ni česar. Vse samo na papirju! In koliko je sitnosti z vsako drobnarijo! P!e niče in blazinice si moram skrpovatii iz starega perila. Štuipe ne dobim v vsem mestu, namesto nje moram uporabljati navadno moko; gumaste tkanine ni nikjer dobiti, namesto tega moraim polagati pod plenice ovitke starih šolskih zvezkov. Otroškega penila imam tako malo, da moram ve* ljubi dan nepretrgoma prati. 15. aprila 1922. Danes smo obiskali grob profesorja Brauna. Bil je oblačen, topel pomladanski dan, vzdiub je bil poln vlage. Sveža tohlina je prihajala od tal, ki so bila pokrila 7. dračjeni, in kadar je veter nekoliko prenehal, je udarjal čez pokopaliSčne ograje vonj sveže narezanih borovih vojic. Iz grmičja «<• kukali prvi zeleni brsti in vse naokrog se je razlegal iz tisočerih kljiuičkov živžav neugnanili yra •bičev. i Nikjer nisem našla bolesti in žalosti. Vse jf bilo tako, kakor je moralo biti Ob delavniku na rave. Venci so zvenili, trakovi so bili premočeni od dežja, r. ramen križa so padale kapljice v rednih presledkih na tla, kjer so ei žur.ni potočki napra vili stružnice. Kako naj bi tudi bilo drugače? Kaj zato, če leži v grobu mož, ki je umrl od bede ir lakote, učenjak, ki ni smel dovršiti svojega živ I Serijskega dela? Naročajte ,S!ovenca'J MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—* ženltovonjskl oglasi Din 2'—. NaJmanJSi znesek za mali oglas Din 10*—. M«0 oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega snaCaJa se račnna enokolonska 5 mm visoka p elitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilfl znamko. 1 Službe iičeio Dekle 21 let stara, dobro izu-čena šivilja, vajena nekoliko gospodinjstva, želi k dobri krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11390. (a) mm\ Brivci! Rad bi dal Izučit 15 letnega dečka z malo maturo. Če rabite učenca, pošljite naslpv upravi »Slovenca« pod »Brivski vajeneo« št 11402. (v) MJfflFl Učni tečaji trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« otvori početkom oktobra večerne učne tečaje ob delavnikih od 19 do 21 za knjigovodstvo, stenografijo, slovensko in nemško, ter nižji in višji tečaj za laški in nemški jezik. Prijave v društveni pisarni od 8 do 2 (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom). (u) E3EH Spomenike iz skladišča prodaja za hranilne knjižice dobrih zavodov Kunovar, kamnosek, Sv. Križ, Ljubljana. (d) Bančne vloge, akcije kupuje, prodaja, lombar-dira najsolidneje: St. Praznik, Zagreb, Varšavska niiulica 6, telefon 28-33. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II. Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam s 1. oktobrom. — Vprašati od 10.—12. in od 2.-4. ure. Soteska 10.-II. Dvosobno stanovanje vse pritikline, I. nadstr., balkon, oddamo novembra na Vodovodni 75. (č) Enosobno stanovanje parketirano, oddam mali družini. Kopač Stanko, Zg. Šiška. (č) Sobico oddam gospodični za Din 100 mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11423. (s) i Pohištva i Staro pohištvo poceni naprodaj dne 1., 2. in 3. oktobra od 8—12 in od 3—S. Javno skladišče, Tyrševa 34, levo, pri mosticu. (š) Vnajevti ODDAJO: Trgovina s trgovsko opravo, stara, vsestransko znana, se takoj odda v najem v Št. Jerneju na Dolenjskem. Eventuelno naprodaj tudi hiša z gospodarskim poslopjem. Pojasnila daje Franc Novoselc, posestnik v St. Jerneju na Dolenjskem. (n) Posestva Trgovina moške mode, v centru mesta, se ugodno proda. Resne ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod »Rentabilnost 500« št 11354. Lepa hiša dvonadstropna, 3 sobe, 2 kuhinji, z lepim razgledom, naprodaj v Rate-čah-Planicl. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11401. (p) II Kupimo Polnojarmenik že rabljen, do 60 cm, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe pod »Jarmen 60« št. 11399 upravi »Slovenca« Maribor. (k) stifte gobe in vsakovrstne deželne pridelke kupuje tvrdka — fran Pogačnik d. z o. z., v Ljubljani sedaj v javnih skladiščih (Balkan). Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. iMfflni R. Warblneh najstarejša tvornica klavlrjov Ljubljana Gregorčičeva ul. 5 I. Prodaja inozemskih in lastnih izdelkov Strokovnjaška popravila in uglaševanje Najcenejša izposojevalnica Obročna odplačevanja Dve partiji bleh instrumentov, prva za 10, druga za 18 ljudi, naprodaj. — N. Hvaletič, Zagreb, Opatinova 33. g Čitajte in širite »Slovenca«! Ratno Šivalne stroje Fenihs nove, zamenjam za suhi les, novo pohištvo ali vino. Rudolf Kompare Aleksandrova 48, Maribor rcmrra Parkete kupite najugodneje di- rektno od tovarne par-ketov: Alojzij Kane, Mengeš. (1) Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Emajlirano posodo nekoliko okrušeno, prodaja po teži tt. Fr. Stu-pica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Semensko pšenico in rž ima tvrdka rran Pogačnih d. z. o. z. v Ljubljani Tyrševa c. (Dunajska) št. 33 Javna skladišča BALKAN Koruza nova, umetno sušena, zdrava, sposobna za me-ljavo, se dobi vsako množino po nizki ceni pri tvrdki M. Ogrizek, Osijek I„ Gunduličeva ulica 60. Vzorec koruze pošljemo na zahtevo. (1) Zakaj se zadolžujete v inozemstvu, ko si s falzifikati pokvarjene prebavne organe lahko okrepite z domačo naravno, ceneno JORDAN grenčico Lastnik Rupp, Beo grad, Kn. Mihajlova 16. Telefon 3059 ✓ N PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šj. 5. Prodam Propylaen Weltgeschichte — 10 zvezkov — polus-nje, popolnoma novo — knjigarniška cena 7000 Din — za 4000 Din. Ponudbe pod »Propylaen« št. 11398 upravi »Slovenca« Maribor. (1) Laške orehe za Nemčijo večje množine, kupim. — Ernst Naumann, Essen, veletrgovina s sadjem, Rheinischestrasse No. 48. Vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin našega predobrega očeta, starega očeta, tasta itd. Ivana Pogačnika ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali, izrekamo iskreno zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. mansignoru St. Premrlu za njegov žalni govor ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur posebej: Bog plačajl Rakek, dne 1. oktobra 1934. Rodbina POGAČNIKOVA. ODKRITA JE SKRIVNOST PUŠČAVE Ta žena ve, s čim se prikupi možu Opazujte, kako prehajajo oči Vašega soproga z Vašega lica na Vaše roke. Ali so Vaše roke grde, rdeče, robate in raskave? Ali so bele, nežne in baržunaste? Vaše roke bi lahko imele ravno tako dražestno polt kakor Vaše lice. Po zaslugi sveža smetane in prepariranega olivnega olja, kombiniranega z dodatki, ki napenjajo, belijo in krepčajo kožo, je sedaj dokazano, da lahko nova krema Tokalon bele barve (ne mastna) napravi čudež na licu in rokah — že v treh dneh. Raskava površina razpokane kože te hitro razkroji m izgine, odkrivajoč pri tem naravno sve-žost nove kože, ki je bila doslej skrita. Poizkusite še danes to novo kremo Tokalon bele barve. Ona zožuje razširjene znojnice, odpravlja zajedalce, solnčne pege in gube, povzročene od skrbi in utrujenosti. Najtemnejša koža postane svetla. STARŠI! Otroku, ki obiskuje šolo, dajte, ako je slaboten, použiti vsak dan ziutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi. živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako ie slabotno. To ie prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din. Reg. S. br. 19.147/33. Za jugoslovanski patent št 7701 od 1. julija 1930 na: »Indukcijski motor« (»Induktionsmotor«) — in dopunski patent št. 8257 od 1. januarja 1931 na: »Indukcijski motor s kratko-stičnimi palicami oblike U« (»Induktionsmotor mit U-formigen Kurzschlues-staben«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Š u k 1 j e , Beethovnova ulica 2. Ljublj ana, HUBERTUS plašči garantirano ne-premočljivi znamke »SOKO« od Din 130 do 320 Damski plašči znamke „Soko" najmodernejši pariški kroji Ročno delo! Tovarniška prodaja »Soko« oblek Ljubljana Sv. Petra cesta 23 Celovška cesta 63 Kranj Glavni trg 102 Zajednično starešinstvo sporoča vsem gasilskim župam in četam pretužno vest, da je včeraj nenadoma umrl v starosti 56 let njegov mnogoletni vrli sodelavec, tovariš JERNEJVENGUST poštni kontrolor, prvi podstarešina Gasilske zajednice Dravske banovine, član savezne uprave, častni član češkoslovaške in poljske gasilske zveze in drugih evropskih gasilskih federacij Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil iz gasilskega doma v Celju v torek, dne 2. oktobra 1934 ob pol 17 na mestno pokopališče V Ljubljani, dne 1. oktobra 1934 Gasilska zajednica Dravske banovine Župno starešinstvo sporoča vsem gasilskim župam in četam pretužno vest, da je včeraj nenadoma umrl v starosti 56 let njegov mnogoletni vrli sodelavec, tovariš župni tajnik JERNEJ VENGUST poštni kontrolor, prvi podstarešina Gasilske zajednice Dravske banovine, član savezne uprave, častni član češkoslovaške in poljske gasilske zveze in drugih evropskih gasilskih federacij Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil iz gasilskega doma v Celju v torek, dne 2. oktobra 1934 ob pol 17 na mestno pokopališče V Ljubljani, dne 1. oktobra 1934 Uprava gasilske žnpe sreza Celje Tužnega srca naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, zlata mati, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa Tonca Hmelak vd. Žagar roj. Kobi veleposestnica in lastnica tvrdke Franjo Žagar ki je po dolgi, mučni bolezni, v starosti 43 let, previdena s sv. zakramenti, danes ob 18 mirno v Gospodu zaspala. Nepozabno pokojnico prepeljemo iz Ljubljane na Rakek. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti na Rakeku v sredo 3. oktobra ob 16 na tamkajšnje pokopališče v rodbinsko grobnico. Ljubljana, Rakek, Markovec, dne 1. oktobra 1934. Franjo Hmelak, mož. Line in Franci, sinova. Franja Kobi, mati in vsi ostali sorodniki.