PRIPROST NAGROBNI KAMEN m ^mmm^m i*^ i „ itiMxix -fcSeMiv-f SVETA OFENZIVA USPEVA; AVSTRALCI SI USTANOVIU OPORIŠČA; DROGE VESTI Manila, Filipini. — Avstralske čete so v soboto in v nedeljo vpadle na obrežja otoka Borneo na novih mestih in so s? uspešno ustanovili važna oporišča, iz katerih zdaj že prodirajo v notra-! njost otoka. Pristanišče Balikpapan, skozi katerega je^šel ves izvoz olja, ki ga, proizvajajo na otoku, je že pod kontrolo Zaveznikov, dasi v mestu samem sar ožinah med Borneo in Celebes otoki. Te ožine zdaj popol-se Japonci še branijo, kjer pa noma obvladuje zavezniška ne bodo dolgo vzdržali. Vse! mornarica, ki stalno bombardi-operacije vodi osebno general j ra obrežne pozicije Japoncev MacArthur, ki je vodil tudi na obeh straneh ožin. vpad na filipinske otoke. V Balikpapanskem zalivu so Vpad na Borneo so izvršile avstralske čete, ki so se preje številne oljne čistilnice, kjer či-j borile v Grčiji in na Kreti in so stijo in prekuhavajo surovo j nalašč tranirane za slične ope-olje, ki ga dobijo iz vrelcev in racije. ga na to očiščenega do gotovih Iz Chungkinga poročajo, da stopinj nakladajo na parnike in so kitajske čete v Kwangsi pro-lzvažajo. Zadnja tri leta so ime-j vinciji vrgle japonske čete pre-h ta izvoz zase Japonci. Preje ko meje v Francosko Indo-kino. Holandci in drugi Zavezniki, j Ob Yungningškem polotoku pa Balikpapan se nahaja v Makas- j (Nadaljevanje na 6. atr.) ZASEDANJEJ^MCIJE, VOLITVE V ANGLIJI IN DRUGO London, Anglija. — Zavezniško zasedanje Nemčije ne gre tako od rok, kakor so pričakovali. Namreč razdeljevanje okupacijskih zon. Ob porazu so Angleži in Amerikanci šli dalj, nego določajo zaključki jaltske konference, ki je določila meje zonam, katere bodo okupirale j------- razne zavezpiške armade. Zdaj njih dni. Volitve bodo v četrtek to izvajajo, toda vsled počasne 5. julija. Angleška delavska organizacije, ki ima vse to izve- stranka pridobiva na vplivu in J V«- H ,/■ - , ............. .v... v pSlik,!,Pre^laJlja pripro,t na9robni ki 9« bodo poeiarili na grob pokojnega predsedni- u fraiuima D. Roosevalfa. Na kamnu je puičea prostor za ime Mrs. Roosevell. Kamen fe 4 čer-lje širok, 3 čevlje visok in 8 čevljev dolg. 1 sti, ta porazdelba ne gre tako hitro od rok, kako bi se pričakovalo. V nedeljo'in ponedeljek so dospeli angleški in ameriški vojaški oddelki v Berlin, katerega bo imela v zasedbi skupna zavezniška vojska, vsaka izmed zaveznic svoje okrožje. Nemci po mnogih krajih se vedno vodijo podtalni odpor proti Zaveznikom. Celo napade izvajajo iz zased. Več takih ro-goviližev so zadnje dni zajeli in usmrtili. Iz Anglije prihajajo poročila o živahni volilni kampanji zad- konservafivci, katere vodita Churchill in Eden so v skrbeh, da jih znajo te zadnje ure labo-riti nadkriliti. Churchill je te zadnje dni apeliral na angleško javnost za glasove in je zagrozil, če bo dobil majhno večino, da bo resigniral. On hoče v teh važnih dneh za seboj zedinjeno Anglijo, ko se bo odločevala na mirovnih konferencah njena dolgotrajna bodočnost. Kako in kam bodo krenili te zadnje dni Angleži s svojo večino močno mteresira prav ves svet. CARTER ZA VARNOST MIRU NA RESETU PRED SENATOM Washington, D. C. —Senatski odsek za tujezemske zadeve je določil, da se začne javno zasliševanje za in proti Carterju Mednarodne Svetovne Organizacije za varnost miru dne 9. julija. Ta ponedeljek dne 3. julija je predsednik Truman izročil in predložil Carter senatu Zdr. držav s posebnim apelom, da naj senat pohiti z odobrenjem istega, da bo tako dana Mednarodni Svetovni Organizaciji vsa priložnost za čim uspešnejše delovanje za mir v svetu. Večina senata je Carterju naklonjena, če tudi se morda nekateri senatorji ne strinjajo z vsemi točkami v istemu. Pretežna večina demokratov, pa tudi precejšen del republikancev bo glasovalo za odobritev Carterja. Toda ima pa poleg teh Carter tudi nasprotnike. Senator Taft iz Ohio in nekateri drugi se čuje, da bodo odk^čno pobijali nekatere točke v Carterju in naglašajo, da bo isti popol- noma zavezal roke Združenim državam v marsikaterem slučaju tudi tu doma. Ameriška politična neodvisnost, pravijo, je v nevarnosti. x Tako izolacijo-nisti. N Izmed 96 senatorjev pravijo, da bo glasovalo za Carter nad 80 senatorjev. Tako napovedujejo, kaj gotovega pa seveda ni. Filibustrom se zna posrečiti, da bodo debato o Carterju zavlekli za nekaj časa. Da bi odobritev preprečili, se jim pa ne bo posrečilo. Debata pa bo zanimiva, ker v vsakem slučaju bo pokazala mišljenja nekaterih senatorjev o mednarodnih zadevah v svetu. AMERIKANCI PROUČUJEJO NEMŠKO TAJNO 0R02JE Washington, D. C. — Mornariški oddelek je poslal v Nemčijo posebno misijo, da prouči nazijske tehnologične izume, ki so dvignili mnogo iznenade svetu KOT be in več drugih KRIZEN v otne bom- predmetov. Henry Schade, ki načeluje misiji, pravi, da če bi bila vojna trajala še nadaljnih šest mesecev, da bi imeli Nemci precej novega orožja v uporabi. Tako ga pa niso imeli prilike, ne časa preizkusiti. To orožje se bo dalo mogoče uporabiti proti Japoncem, pravi vest. Poveljnik Schade ima s seboj do 200 tehničnih strokovnjakov, ki so v Nemčiji na proučevanju v korist naše mornarice. -—o- francija demobilizira Pariz, Francija. — Francoska vlada je odločila, da bo za naprej imela v redni vojski le od 20 do 23 leta za vojsko sposobne moške. Vse starejše nad 23 let, zlasti še oženjene, ali kje potrebne bo odpustila iz svoje vojske. -o- - stavka voznikov avto-trukov končana Chicago, 111. — Stavka, ki je trajala nad dva tedna med transportacijskimi družbami in vozniki trukov je končana. Vojaštvo, ki je obratovalo truke, se zdaj vrača nazaj na svoja ihesta, iz katerih so prišli. -o- otok kume zaseden Otok Guam. — Amerikanci, ki so vpadli sredi zadnjega tedna na otok Kume, ki se nahaja sredi Ryukus otočja, so istega popolnoma zasedli brez vsakih zgub pravi vest. Otok bo služil Amerikancem za bazo za zračne napade na kitajsko celino. -o- letošnji junij bil najbolj mrzel v zgodovini Chicago, 111. — Vremenoslov-ci pravijo, da je bil letošnji junij najbolj mrzel stalno skozi ves mesec. Podobnega slučaja nimajo zabelježenega še. Kak posamezen dan je bil bolj mrzel, a ne ves mesec, kakor letos. Tudi deževen je bil. Izmed 30 dni je deežvalo 19 dni. Zato je vse rastlinstvo letos pozno za najmanj tri tedne. — London, Aaglija. — Londonski listi so objavili v soboto vest, da se bo vršil sestanek "velikih treh" enkrat ta v Potstfam, predmestje v marmornatni paladi, kjer so bivali preje T Hohenzollernci. Tako bodo Zavezniki kovali mir prav tam, kjer so nemški vojni lordi kovali načrte za podjarmljenje sveta. — Berne, Švica. — Angleški radio je objavil, da po treh letih prizadevanja Mednarodnega Rdečega Križa, se je končno posrečilo izposlovati dovoljenje od japonske vlade, da bodo zastopniki Mednarodnega Rdečega Križa smeli obiskati taborišča vojnih ujetnikov na Japonskem. — Washington, D. C. — Pristojbina za pisma, ki se pošiljajo potom zračne pošte v Rusijo je znižana s 70c na 30c. Zračna zveza z Rusijo gre preko Alas-ke v Sibirijo in odtam v razne dele Rusije. — Rim, Italija. — Poročilo iz Milana omenja, da so odkrili velik fašistični zločin, v katerem so fašisti malo preje, ko je bila osvobojena severna Italija, zazidali 150 ljudi v klet kraljeve palače in jih pustili zazidane pomreti. Zdaj iščejo zločince. — Washington, D. C.—Kon-gresnik Landis, republikanec iz drŽave Indiana, je predložil predlog v kongresu, v katerem se določa, da naj se plačuje vsem osebam starim nad 60 let $40 mesečne penzije. Kako bo predlog vzet na znanje v kongresu še ni znano. — London, Anglija. — Švedska vlada je priznala začasno novo poljsko vlado, ki se je sestavila predkratkim v Varšavi. Švedi j a, kot bližnja soseda Rusije, je to najbrže storila iz razloga, da je s tem pokazala dobro voljo do svoje velike sosede. — Pariz, Francija. — V Ba-variji so zavezniške oblasti zajele znanega zverinskega "o-berfirerja" in 18 njegovih so-zločincev, ki so uganjali zverinska početja v Buchenwaldskem taborišču. Zločinci so se skrivali in so se izdajali za vojne ujetnike. Cehi dali rutenijo rusom - London, Anglija.. — Ceho-slovaška in Sovjetska Rusija 3ta na podlagi medsebojnega sporazuma uredili vprašanje Ru-li Ukoimenovane Pod- rpatske Rusije. Zemljepisno in po narodnosti spadajo Ru-tenci k Ukrajini. Pred prvo svetovno vojno je Rutenija spadala Avstro-Ogerski. Po vojni jo je dobila Cehoslovaška. Zdaj po tem sporazumu bo pripadala Ukrajinski republiki, ta pa pripada v Unijo sovjetskih socialističnih republik. V Londonu niso kaj preveč veseli te izravnave med Češko in Rusijo iz razloga, ker gledajo ljubosumno na Rusijo in so mnenja, da se je to zgodilo samo zato, da bo Rusija tako mejila z Oger-sko in da bo bližje Balkana. Pred ruskim medvedom je bojazen vsepovsod. -o- UNRRA SE BAVI S TEŽKIMI PROBLEMI POMOČI ZA PRIZADETO EVROPO Washington, D. C--Izvršni odbor UNRRA (Uprava organizacije za pomoč in rehabilitacijo Združenih narodov), je prav kar izdelal načrt za drugo polovico leta 1945, po katerem naj bi se dajalo prizadeti Evropi pomoč v vseh raznih oblikah. Načrt določa za šest prizadetih dežel pomoč v skupnosti 3,895,000 metričnih tonov raznega blaga, vrednosti $913,000,000.00, kar bodo prispevale gotove Zavezniške/dežele, največji del pa Združene države. Tekom junija je bilo poslanih 1,229,113 metričnih tonov raznega blaga prizadetim deželam, v vrednosti $256,300,000.00. Na podlagi načrta, ki ga je objavil načelnik Uprave UNRRA Roy F. Hendrickson je 'določenega iz skupne določene količine pomoči sledečim deželam takole: Albanija bo dobila 91,000 tonov, v vrednosti $19,-000,000. Cehoslovaška bo dobila 884,000 tonov v vrednosti $196,000,000. Grčija bo dobila 1.034,000 tonov v vrednosti $171,000,000. Italija 99,000 tonov v vrednosti $29,000,000. Jugoslavija 858,000 tonov v vrednosti $242,000,000 in Poljska pa 929,000 tonov v vrednosti $256,00^0,000. * (Dalje na 5. strani) CLARK I V Washington, D. C. — Vojni department je objavil koncem zadnjega tedna sklep, da je general Mark W. Clark, ki je poveljeval peti ameriški armadi v Italiji imenovan za ameriškega vrhovnega poveljnika ameriških vojaških sil v Avstriji. Pod njegovo področje spadajo tudi če-1------ grki nervozni pred jugoslovani Atene, Grčija. — Grški vladni krogi so v veliki nervoznosti, ker Jugoslovani in Bolgari vodijo-propagando, da se vso za-padno Makedonijo ob Egej-skem obrežju vključi v novo federativno Jugoslavijo, da bo tako Jugoslavija imela dostop tudi v Egejsko morje. Grki so vsled tega vznemirjeni. . v o • mraz uničil michigan-ske crešnje Shelby, Mich. — Zveza mi-chiganskih sadjerejcev objavlja, da je slana uničila letos do 90% črešnjevega cveta, radi česar v Michiganu razen prav nekaj malega skoro nobenih črešenj ne bo. -o- byrnes novi dr2avni tajnik Washington, D. C. — Predsednik Truman je imenoval za državnega tajnika Jamesa F. Byrnesa, konservativen te v Italiji in v Julijski krajini. Avstrija bo razdeljena v štiri okupacijske zone. Tudi prestol-no mesto.Dunaj bo razdeljeno v štiri zone. Zone bodo imeli vsak posebej zasedeno, Angleži, Amerikanci, Francozi in Rusi. V Italiji, kjer je zdaj še nad 50,000 ameriških vojakov, bodo do konca leta večino premeščeni. Ostali bodo le delne trans-portacijske čete na gotovih ba* zah in za te pravi vest, da bo zadostovalo okrog 2,500 mož. Do tega znižanja bo prišlo tja do meseca decembra. V Trstu ni okolici se omenja, da bo ostalo okrog ena divizija ameriških vojakov. To bo gorska divizija, omenja vest. Glede vojaških zadev v Avstriji bo general Clark predstavljal najvišjo avtoriteto. Ke-daj ravno se bo zasedba izvedla in kako natančno bo razdeljena pa še ni znano. TRI ČETRTINE NEMŠKE INDUSTRIJENI PRIZADETE Washington, D. C--Na podlagi pregleda in poročil iz Nemčije o stanju nemške industrije in trgovine, je ostalo po zaključju vojne v Evropi, še vedno do tri četrtine nemške industrije nepoškodovane in nedotaknjene. Wendell Berge, pomožni ge-, —---- neralni pravnik je pred sena- prf življenju sistem kartelov. 5. demokrat iz South Carolina. Byrnes ______ ____m 4 nikakor ni kak novinec. Bil je ški industrialci ohrannTor^ani- tom podal poročilo, ki pravi: Res je, da je zavezniško bombardiranje prekinilo obrat nemške industrije, a uničilo jo pa še daleč ni. Do tri četrtine iste je nedotaknjene. In to je nevarnost, da se zdaj po vojni lahko obnovi. Nemška industrija predstavlja še vedno visoko možnost, da se lahko v hitrem času razvije. Nemški industrial-ci imajo baje tajen načrt in sicer ta-le: 1. Nemška industrija upa, da bo ostala nedotaknjena od strani Zaveznikov tudi v času okupacije. 2. V Nemčiji bodo nem- več let zvezni senator in najvišji zvezni sodnik. Pod predsednikom Rooseveltom je bil načelnik mobilizacijskega odbora, katero nalogo je izborno izvedel. Konservativni demokrati se ga vesele, ker je iz njihovih vrst. zirano proučevalno osobje, ki bo skrbelo stalno za točne podatke o vseh napredkih in razvojih na polju industrije v svetu. 3. Nemški industrialci upajo, da bodo ostali v nadvlada-nju gospodarstva v Evropi. 4. Nemci upajo, da bodo ohranili Nemci upajo, da jim bo ostalo vse, kar so zasegli po zasedenih deželah, če tudi Zavezniki govore, da se bo moralo vse vrniti. 6. Nemci upajo, da se jim bo posrečilo obnoviti industrijo in vzdržati svoje investicije v tujini s tem, da bodo dali istih angleškim in ameriškim indu-strialcem. 7. Nemci upajo, da bodo ohranili fizično, politične in gospodarske baze svoje vojaške moči. Tak načrt imajo torej Nemci. Ali jim bodo Zavezniki vse to mirno dopustili? sp SEE PAGE 3 ENGLISH SECTION ( FRATERNAL VOICE) ( | i Of \\ > THE WESTERN SLAVONIC 1 i____ASSOCIATION _ | * ■ ' ■ X ' 3 _ i . .*' ' '." "-V [Jfl AMERIKANSKI SL#VENEC Tjsl PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI 53 [ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! jImmS^ let za svoj ________^par™"1* vKSSSn. glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; p. s. družbe sv. mohorja 1 == v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. | bonpei | « CHICAGO, ILL., TOREK, 3. JUUJA — TUESDAY. JULY 3. 1945 T rTTTir VTTI I IT Zavezniška invazija v Borneo DOGODKI AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljeni leta 1891 Ishaja T»k torek in petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta ___$4.00 . 2.00 . 1.25 Za četrt leta_____ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____$4.50 Za pol leta_2.25 Za četrt leta________1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year----------- For half a year------- _____$4.00 _ 2.00 For three months-------------1-25 Chicago. Canada and Europe For one year------- For half a year_ For three months $4.50 2.25 1.50 bodo reševala pravilno treba pametnih pravil. Seveda bo treba ta pravila vedno izpopolnovati, ker pojavljala se bodo v svetu vedno nova vprašanja, za katera ne bo sproti poskrbljeno kar se tiče določil pravilnika. Toda glavno je, da je začetek tu. Če bo med narodi le nekaj dobre volje se bo vse razvijalo naprej v pravem mirnem in prijateljskem duhu. Svetovna mednarodna konferenca je dalje organizirala več pomožnih pododsekov, ki bodo reševali poedine slučajnosti. Tako je organizirala takoimenovani Svet za za sem bil pa vesel, da sera jim mogel ustreči. Za enkrat prihodnjič bom pripravil kaj daljšega za tisk. Počasi dobivam skupaj celo strašno povest, kako se je godilo s temi našimi sorojaki od časa, ko so morali z domače zemlje prisiljeni v tujino. Tu zraven prilagam še štiri I krajša obvestila ali poizvedbe Dopisniki so prošeni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je lisi zaključen. Za torkovo ilevilko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prej sni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede julra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1379. . , . , . c , j i • za sorodnike v Ameriki, za ka- scito in varstvo miru, potem je Svet za gospodarske m so-:; tere bi radi zaZnali. cialne zadeve in še več drugih pomožnih edinic. Vsaka iz- j Kako bo z menoj v prihod- med teh bo vprašanja, ki spadaja v njihna področja, rese- injosti še ne vem. Sliši se, da se vala strokovno in ko bo po proučevanju vseh možnosti na- lahko zgodi, da bomo prišli dru- šla praktično izvedbo za rešitev, jo bo končno nasvetovala mesec nazaj v Ameriko. Se in predlagala glavnemu svetu Svetovne organizacije za|veda Je to 8amo «ov°rica, a v sprejem, potrditev in za uveljavljenje iste. "p*m:.da bomo/edeli r f., , ,____ t_- • J J rt J. J kako bo. Z fanti iz nase fare ni V takih okoliščinah m dvoma, da bo Svetovna medna- jsem še z nobenim prišel skupaj rodna organizacija uspela, ako bo le med onimi, ki jo bodo j predno bi šel nazaj, bi rad-ob-tvorili dovolj iskrenosti in dovolj prave dobre volje za sodelovanje. Mednarodna organizacija bo polagoma postala pravi Clearing House za vse svetovne težave. Seveda popolno vse ni in še ne bo niti jutri. Nekaj pa je in vsak nekaj" je boljši od nič. kateri ste še živi. Če tudi nas ločijo dalnjave, pa potom lista se še lahko srečavamo in pomen-kavamo. Ne gre mi roka pri pisavi več tako gladko, zato moj dopis ne bo dolg. Le pozdravim naj še vse stare Calumetčane, kjer koli so že po Ameriki in kolikor jih je še živih. Pozdravljam vse in listu pa želim obilo novih naročnikov in sotrudnikov. Stari naročnik, » -o- LETOŠNJI ČETRTI JULIJ Dan četrtega julija je zapisan v zgodovini Združenih držav na najodličnejšem mestu.. Na ta dan so Združene države proglasile pred 169 leti svojo neodvisnost po dolgi in hudi borbi za svojo svobodo in demokracijo. Velik zgodovinski dan je bil to za tistočasne začetnike zidarje te velike svobodne dežele Združenih držav. Težko je, če so se tedaj zavedali tisti prvi pogumni pijonirji, da so prav tedaj pred 169 leti polagali temelje deželi, ki bo nekoč igrala tako odločujočo vlogo v svetu v vseh ozirih. Yes, takrat ubogi in težko prizadeti pijonirji so polagali temelje novi dobi v svetu, v kateri naj pride za vse narode in človeštvo več svobode, več prostosti, kakor pa jo je za nje imel takratni še srednjeveški svet. Iz tistih hudo krvavih žrtev je pozneje začela poganjati nove mladike demokracija po mnogih delih sveta. Po revoluciji ameriških kolonistov je zajela po demokraciji in svobodi hrepeneče narode nova zavest, da boriti se za svobodo ni noben greh, marveč pravica in dolžnost vsakega kulturnega naroda. Amerika je pred 169 let! pokazala pot prav vsemu svetu po kateri se pride do demokracije in svobode. Ta pot kajpada ni lahka, je to trn jeva pot, polna trpljenja in žrtev. A kdor na njej ustraja in je pripravljen za svojo svobodo doprinesti tudi potrebne žrtve, ta na njej zmaga, kakor so zmagali ameriški revolucijonarji leta 1776. To demokracijo in svobodo so morali Amerikanci še mnogokrat pozneje braniti, a v bojih za isto so vedno zmagali in vsaka zmaga za isto je dodala demokratični Ameriki novo mero slave in priznanja. SREBRNI JUBILEJ SLOVENSKE ŽUPNIJE V DENVERJU Denver, Colo. Vsem Slovencem v Denverju in okolici se naznanja, da bomo imeli veliko slavnost v naši fari Kraljice, Sv. Rožnega venca v nedeljo 8. julija, ko bomo obhajali srebrni jubilej ali 25 letnico ustanovitve naše fare. Zatorej vabimo vse Slovence in Hrvate in druge Slovane, kateri živijo v Denverju in okolici, da se udeležite te slavnostne sv. maše, katera bo točno ob 10. uri dopoldne, pri kateri bo navzoč sam mil. nadškof Most Rev. Urban J. Vehr, D.D. in na vzočih bo dosti tudi drugih du frovnikov. Dalje se prosijo vsa slovenska društva, kakor tudi hrvatska društva, da se zberejo v dvorani Slovenskih društev do 9. ure zjutraj, odkjer odkorakajo k cerkvi, kjer bodo napra- 0. 1.J.J i .... i vili špalir od šole do cerkve in Svojo svobodo in demokracijo je Amerika morala bra- L^ g nadškof in duhovščina niti pred 27 leti v Evropi. Prav zdaj jo je morala zopet m bo nato med špalirom šla v cer-doprinesti za isto visoke žrtve. V Pacifiku nadaljuje borbo še vedno in jo bo dokler ne bo zmaga nad sovražniki ameriške demokracije in svobode popolna. Do te pride, ker mora priti. Slava in časten spomin prvim ameriškim junakom, kakor tudi vsem poznejšim, ki so doprinašali žrtve za demokracijo in svobodo Amerike. Posebna slava tudi sedanjim borcem, ki se bore daleč tam v vseh delih Tihega morja in Azije, da luč ameriške svobode ne ugasne. Slava vsem, ki so dali v prejšnjih in v sedanji vojni svoja življenja za velike demokratične ideale Amerike. Večen jim spomin! Njihove žrtve, kakor vse žrtve njihovih slavnih prednikov bodo nam prinesli še veličastnejše spominske praznike naše neodvisnosti. Ko bo ta krvava borba končana in ko se bodo vsi naši junaki vrnili nazaj domov kot zmagovalci, bomo v pirhodnjosti slavili še vse z večjim slavljem in navdušenjem največji ameriški narodni praznik 4. julij, DAN !šim Priiateljem in sosedom in | pokažimo, da smo Slovenci za vedni v takih slučajih. Pridite 0 polnoštevilno! Z rojaškim pozdravom, George PavIakovicH, tajnik Cerkve sv. Rožnega venca. ---o- ŠTIRINAJSTO PISMO SLOVENSKEGA MORNARJA kev kjer bo nato začela slovesna služba božja z leviti. Pri sv. maši se mi, kateri smo bili pri ustanovitvi naše fare, zahvalimo Bogu, da smo doča kali srebrni jubilej župnije zdravi in živi. Vsak naj s^ spomni onih naših rojakov, ki so se z nami trudili pri ustanovitvi fare, katere je Bog poklical že v neskončno večnost. Veliko teh že počiva v črni zemlji. Naj jim Bog dodeli večni pokoj in naj jim sveti večna luč! Zdaj še enkrat prosim vse rojake nepozabite nedelje dne 8. julija in pridite vsi na dan Povejte to vest še drugim, va- NAŠE NEODVISNOSTMI PO MEDNARODNI KONFERENCI ki tehtajo po Mednarodna konferenca v San Francisco se je zaključila: Trajala je nad dva meseca. Povprečnemu opazovalcu se je morda zdelo, da konferenca ni poslovala, kakor _ fSJHPI bi morala in da ni dosegla svojega cilja. Za začetek je; mouthT Va.fže od 27^ maji Tu-konferenca dosegla kar dovolj, že to, da se je petdeset narodov sestalo in je skupno reševalo razna vprašanja, je velik korak v skupnost. Tudi drugače je konferenca izvršila ogromno delo. Na sto in sto vprašanj se je rešilo in našio načine, po katerih se Bodo taka vprašanja reševala. Navzoči narodi so si sestavili poslovni pravilnik, po katerem bo Svetovna organizacija združenih narodov poslovala in reševala zadeve mirovne konference, kakor tudi nove zadeve, meni samo eno stvar: da ne boki bodo nastajale v svetu. Že samo to je ogromno delo. Po- mo več na Atlatitiku, ampak mislimo samo, da že pri navadni podporni organizaciji daje sestavljanje ali spreminjanje pravil toliko dela in vzame toliko časa. Kako veliko dela mora zahtevati šele pravilnik I'd urejevanje vsega sveta in vseh narodov.: Vsak narod in vsaka dežela ima svoja posebna vprašanja in da s? Portsmouth, Va. Tako, sedaj sem pa v Ports- kaj je ena največjih ladjedelnic na svetu. Popravljajo ladje vseh vrst, pa tudi veliko novih naredijo, takih, 45,000 ton. Ves čas, kar smo tukaj, popravljajo našo ladjo in jo barvajo z drugačno barvo. To po bomo šli na Tiho morje ali Pacifik. Če bo le res mirno in tiho! Atlantik, na katerem sem prebil 15 mesecev, je zelo burn št 16umrl dne 6. maja, 1945: Frank Jersin, Cert. 2895, star 59 let. vzrok smrti: Cerebral Hemorrhage. Pristopil v Zvezo 13. maja, 1925. Zavarovan je bil za $500, R. 40. ej J** % 21,umrl aPrila- 1S*5: Matt Milek, Cert DD-1204, star iL* v k snurix} Pulmonary Embolism. Pristopil v Zvezo 21. junija, 1942. Zavarovan je bil za $500, R. 48 ✓ ,Št; ^J"*?1 dne J" APrila, 1945: Robert J. Butara, Cert. DD-1326, star 18 let Vzrok smrti: Killed in Action. Pristopil v Zvezo 18. maja Zavarovan je bil za $500, R. 17. our SS£** 10 b«™ed - ""rn^SS^SLZ Ji?^ DEPT- OF *** WSA FOR MAY, 1945 FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ ZA MESEC MAJ. 1945 Lodge No. Dr. it 1 3 4 5 losky, Cert CC-191, C. 18, 1943. Prejemki $54.75. 36.51 2.85 15.60 2.70 6.60 2.10 6.60 1.20 20.62 2.10 34.45 16.35 48.02 4.50 2.43 6.90 1.80 .60 1.05 9.15 2.40 Receipts Prejemki 1.35 8.25 72.84 .15 26.58 2.10 26.99 88.70 7.05 11.10 1.20 3.30 14.43 2.10 3.15 4.07 14.45 .75 12.70 24.55 2.85 1.35 F0RWAR MIGHTY F T % BUY AN EXTRA $100.00 WAR BOND TODAY! HELP TO END WAR! ACT TODAY! BUY BOND TODAY! DENVER NEWS ITEMS Congrats, Denver folks, we learn you went over in grand style in the recent War Bond drive. You can always be counted on to come through in any kind of helpful cause. Speaking of a helpful cause, the committee and patrons are all on their toes for a grand and successful picnic of the WSA lodges at the Slovenian Gardens on the third Sunday in July—the 15th. And everybody is 100% behind the Silver Jubilee Celebration of the Holy Rosary Parish oa Sunday, July 8th. In connection with this year's eventful celebration of the anniversary a summer festival will be held Aug. 16, 17, 18 and 19. A $500.00 grand prize is to be given. We're all for that Lt (j.g.) Leo Jurjovec, son of our Sup. President spent several days in Denver before returning to Great Lakes for reassignment to new duties in the Navy. Sister Leo Catherine stopped in Denver to visit her parents, Mr. in Mrs. Frank J. Canjar. The former Mary Canjar is a clinic instructor in St. John's hospital in Helena, Mont We understand Frank Arko arrived in Fort Logan direct from overseas. Ed and Willie Arko are still in Europe and another brother, Leo, is in Oklahoma also in the armed forces. Louis VtfkSirtieh, army, knd Frank Kucler, navy, are also home visiting good old Denver. Mr. and Mrs. John Yelenich recently celebrated their Silver Wedding Anniversary and Mr. and Mrs. John Trontel celebrated their 20 years of wedded life. Congratulations to both couples. No nicer thing could . have happened! Merely by the known address of his brother Ray, Arthur Jersin of the Merchant Marines, located him somewhere in the Pacific. We hope to give you a detailed account and perhaps some pictures of the boys in the next F. V. Edward Jersin is at present somewhere in Germany. We want to pass on in behalf of the Denver community the heartiest congratulations and best wishes to the St. Mary's parish, Pueblo, which will celebrate its 50th anniversary of the dedication of its church which happened in July 1895, though its origin goes back some 12 years previously. We send congratulatory greetings to all WSA members and friends. We shall be seeing all of you at the convention in August Good luck. Frank Mearsha, a wearer of the Purple Heart, is back in civilian clothes as of June 25. Having over 100 points to his credit he was entitled to an honorable discharge. A last -minute flash just coming in states that Lt. (j. g.) Leo Jurjovec returned to Denver where he will meet his brother, Frank, also a Lt (j. g.) and both will travel to the West coast for important Naval assignments. Leo's numerous trips to Denver lately which had an air of mystery, was finally cleared up when Leo proudly announced his engagement to the lovely Alice Relic of Canon City, Colo., daughter of Mr. and Mrs. John Relic of that city. Congratulations, and the best of the best to both of you. , .... j Folks hereabouts enjoyed a grand outdoor picnic at the Slovenian Gardens sponsored by the Slovenian Home, Inc., on Sunday, June 24. It was touching to hear Sup. Juv. Supervisor Miroslavich sing for the pretty wedding of Mary Jane Grande, a former juvenile member he watched grow up and who was one of his juvenile delegates to both conven- tions. Miss Fernand Cain, a juvenile member of United Comrades, presided at the organ in her usual professional manner. Congratulations to all. Birdies just can't keep their beaks shut, for instance, one of them told us that another recent juvenile graduate to adults is to be married. We don't like to mention names, but her first name begins with Frances and her last name begins with Kucler. The date can't yet be fully revealed, but this much can be told—it is the day after Aug. 11 and the day before Aug. 13. Ah me! Life is wonderful, and love is grand! If You Buy Buy War Bonds it's Bye Bye Nippons. WE WANT NEWS The Fraternal Voice craves news— lots of it—from the various lodges and juvenile branches all over the country. What's going on? Your editor is powerless to furnish news of your locality if you do not send it to him. The other members would like to read of the important ' goings on" of your lodge, your own members would like to read about their own lodge. Someone ought to send in an article occasionally. We are one big family; let's visit through our offiical organ. Send in anything of a newsy nature. We will do the rest. Your writeups must reach the F. V. editor before the 16th of the month. 41 Grebene Maryann Total — Skupaj .............................................. Exchange Charges — Vnovčenje kuponov_________ Total disbursements — Skupni izdatki ..... Balance May 31, 1945 — Preostanek_______ $109.90 .45 ______ $ 110.35 $40,730.53 Entered into Juv. Dept of The WSA in May, 1945 C lani pristopili v ML Odd. ZSZ za mesec maj. 1945 Total — Skupaj ...... $609.29 $609.29 Interest on Bonds — Obresti na obvenice: $2000 Pinal Co., Ariz. Elect. Dist. No. 4, 6%..„.......................... Total Receipts — Skupni prejemki . 60.00 x otai receipts — Skupni prejemki .J.............$ 669 Balance April 30, 1945 — Preostanek.............................40,171 Total — Skupaj ............................... __________ $40,840.88 Disbursements — Isdalki: Reserves refunded - Reserve povrnj Wg.No. Name Dr.it im« Zupančič Charles Salmich Margaret 1 5 5 6 11 14 16 16 16,, 211 32 36 38 Popovich Martha ..... Kukuljan Regina ..... Goodall Dorothy M Stavar Sylvia............. Kochevar Bernard ... Perko Richard__________ Zabukovec Helen Novak Dorothea ..... Hren Frank Lodge No. 1: David G. Bonger, Cert 7107; James Brozovich, Cert. 7081; Lawrence Brozovich, Cert 7082; Marlene Brozovich, Cert. 7083" Rose M. Brozovich, Cert. 7084; Ernest J. Bryant, JC-63 $1000; Ernest J. Bryant Cert 7097; Burton D. Drumright, Cert. 7102; Claud E. Drumright, Cert 7103! Shu-ley E. Drumright Cert 7104; Alan E. Fahrenbruch, Cert. 7085; James T. Florida, Cert. 7086; Norma Lee Florida, Cert. 7087; Frances Grupp Cert 7108; Paul Kozik, Jr., Cert 7088; John Richard Kuhn, JC-62, $1000; Philip A. Lesser, Cert 7109; Patrick G. Moran, Cert. 7110; Norma McCown Cert 7089; Paddy Ann McCown, Cert. 7090; Glenda L. Shaffer, Cert. 7094* J D Shaffer, Cert 7095; Judy Lyn Shaffer, Cert. 7096; Rosemary Tondreau Cert 7098. N°- 3: Kathleen F- Dremel, Cert. 7111; Carol Ann Dynes, Cert 7112; James Frank Kasic, JC-65, $500; Robert E. Mismash, Cert 7113-Nick Roitz, Cert 7114; Edith Skul, Cert. 7115; Dennis Snook, Cert 7116: Gary D. Snook, Cert. 7117. No" 5: June Frances Lake, Cert. 7118; Mary Ann Lake, Cert 7119; Norman Lake, Cert. 7120. Lodge No. 9: Stephanie Ellyas, Cert. 7121 Cer^zl^d1™ AKX,auder^PrZy^ylski' Cert 7122: Daniel Przybylski, S , SLw01^, r^ykyteki, Cert. 7124; Leonard Przybylski, Cert. 7125; Nicolas Przybylski, Cert. 7126; LaNetta R. Tuomala, Cert. 7127; Richard D Tuomala, Cert. 7128; William H. Tuomala, Cert. 7129 ^cnara u. No- 26: Paul M. Devan, Cert. 7130; Steve Ed. Devan, Cert. 7131 7i3 Lodge No. 29: Pamela M. Gruden, Cert. 7132; Karen Turkovich, Cert r7t,cL2?Se Not33: Dolores J. Brence, Cert 7134; Geralding Brence Cert 7135; Patricia Lewaniak, Cert 7136; Barbara L. Suchomski, Cert 7137- David J. Suchomski, Cert. 7138. ' stello^Cert^7106^* ^^ A" CosteUo' Cert- 5500; Richard A. Co- Cert" 7100'- Schupman, Cert. Lodge No. 55: John B. Oyhorcabal, Cert 7099 Lodge No. 59: Thomas Wm. Galish, JC-66, $500. Transferred to Adult Dept — Pristopih v Aktivni oddelek: 6243t^Vonci^rtJ^ ^ ^ ' Lodge No. 6: Martin Trinajstich, Cert. 1189 Lodge No. 9: Edward Javornik, Cert. 1198 Lodge No. 11: Dorothy May Goodall, Cert. 4264. Lodge No. 14: Annie Brajkovich, Cert 1178. Lodge No. 21: Lawrence Burja, Cert. 5822 Lodge No. 29: Julia Kosec, Cert. 2585 Lodge No. 38: Florence S. Paterno, Cert. 3306. Lodge No. 59: Paul Shedlosky, Cert 1657. Transferred: ON TOLERANCE The most lovable quality, that any human can possess is tolerance. Tolerance is the vision that enables us to see things from another person's point of view. It is the generosity that concedes to others the right to their own opinions and their own. peculiarities. It is the bigness that enables us to let people be happy in their own way instead of our way.— Phila. Public Ledger. EVERY MEMBER MEMBER. GET A NEW t:|Ant|ijy Mihelich, Cert 1900; Elaine Mi-Denver/ Colorado, June 20, 1945. ANTHONY JERSIN, Sec'y-gl tajnik. SENSE-WIT--! NONSENSE I s i by Minnie Ha Ha A SOLDIER gets a furlough. A SAILOR gets a leave. A MARINE gets 'the situation well in hand." But a WAVE can get all THREE. * * • "A dead log can float down stream. It requires skill and energy for a man to swim against the current." m * • He: Do you shrink from kissing? She: No^jf I did I'd be nothing but skin and bones. * * • Lieutenant (roaring at steward): 'Who told you to put those flowers on the table?" Steward: 'The commander, sir." Lieu tenant: "Pretty, aren't they." » * » If what you did yesterday seems big to you, you haven't done much today. * * * Laws are not made for the good.— Socrates. • • * There are two worlds; the world that we can measure with line and rule, and the world that we feel with our hearts and imagination.—Leigh Hunt • • • Soldier Bridegroom: With all my worldly goods I thee endow. Father: There goes his barracks bag and fountain pen. • • » A gossip is one who talks to about others; a bore is to you about himself; conversationalist is you about yourself. * 'Did "you miss your 'No! I didn't like its chased it out of the station." luoage Di*- No. Receipts bursements Dr. st Prejemki Izdatki 3 2------------------157.70 343.00 3 3.................237.22 —.— 34—..............11.79 17.50 3 6--------------------204.33 40.00 3 7--------------------44.15 40.00 3 8------------------101.79 59.00 41------------534.83 64.00 4 4------------------68.55 561.00 4 5----------------86.11 1000.00 4 6------------------104.75 75.00 5 1--------------------89.21 ? 28.00 5 2...............65.78 — 53—..............14.57 —.— 5 4--------------------79.09 11.00 5 5__________________30.20 —.— 5 6------------------61.83 109.00 57..______________13.39 —^ 5 8--------------------13.23 —.— 5 9------------------90.96 — 6 0............35.00 —— 6 3...........51.70 — 6 4.............38.78 — 66......................5.50 — kifri torek, 3. julija 1945 de POTOPLJENO MESTO I V SREDOZEMSKEM MORJU Pogumni možje so prodrli v ledene polarne kraje, v trop ske goščave in žgoče puščave, da raziščejo še neznane kraje naše zemlje. Drugi so se tipali za sledovi minulih kultur ter odkrili počasi prazgodovino človeške civilizacije. Zemlja je danes temeljito raziskana, bele lise so že domala izginile z zemljevidov. In vendar sta še dve tretjini zemeljske oble zagrnjeni skrivno stnim pajčolanom. Kaj je in kaj se godi na dnu oceanov, o tem ne vemo skoraj r.ičesar. Res je, da so vse morske globine precej natančno izmerjene, tudi nekaj prav svojevrstnih življev so že potegnili iz temnih morskih globin na površje, a to je bore malo, vemo samo, da je življenje tudi v največjih globinah, kjer vlada večna tema in kjer na vsem živim tišči silni vodni pritisk. Znanost trdi, da se je vse življenje začelo v vodi. V obrežnih plitvinah so se začela iz neskončno majhnih praživi počasi razvijati vse večja in popolnejša bitja prav do gigantskih zavrijev, ki so bržkone propadli ob začetku ledene dobe, ko so se nekatere te.h praživali preselile iz morja na kopno, med tem ko so se drugje umikale čedalje globlje v ocean, kjer so na morskem dnu živele še skozi neštete genera-cije^ V morske globine namreč ni prodrl mraz ledenikov, ki so se za tisoče in tisoče let razgrnili čez dobršen del zemeljskega površja. Ali tam spodaj še žive potomci teh velikanov, ali so med tem spremenili svojo vnanjost in način življenja? Ničesar ne veftio. Kaj ovira raziskovanje, oceanskih globin? Samo vodni pritisk in tema. Ali bo moderna tehnika mogla kdaj premagati te ovire? Že pred tristo leti so izumili potapljaški zvon, pozneje pa potapljaške obleke in oklepe, ali oboje človeka ne ščiti zadosti pred vodnim pritiskom. Kaj znatno, boljšega pa danes, žal, še nimamo. Nekateri pogumni možje so se hoteli navzlic pomanjkljivi opremi spustiti v večje globine, pa niso bili deležni ne moralične ne denarne podpore; ljudje so se jim smejali, kakor vsem drznim novotarjem in marsika teri je poplačal svoj idealizem z življenjem. Eden najpodjetnejših pionirjev raziskovanja morskih globin je ameriški elektroin ženjer dr. H. Hartman iz New Yorka. Ta mož je po nekaterih uspelih poskusih zgradil po seben potapljaški cilinder in opremil malo ekspedicijo, ki je raziskala morsko dno v Na-polskem zalivu, kjer je napravila krasne fotografske snetke potopljenih razvalin klasičnih rimskih palač, potopljenega mesta Paleopolis in podvodnih obokov, ki razsvetljujejo "a zurno jamo" na otoku Capri. Profesor Maluri, ki je vodil izkopavanja v Pompejih, je o-pomnil dr. Hartmana, da so baje že nekoč poprej potapljači pri otoku Rodu zagledali ko zlato se bleščeče ostanke "Ko-losa z Roda," eno izmed sed merih Čudov starega veka. O-stanki so pa baje tako globoko, da se jim v navadni potapljaški opremi ni mogoče približati. Svetoval je dr. Hart-manu, naj bi se o prvi priložnosti preveril, koliko resnice je na stvari. Sredozemsko morje, morje antičnega sveta, je tako vabljivo za taka razjskovanja. Dr. Hartman domneva, da je na njegovem dnu tekla zibelka vse civilizacije, ko je bila tamkaj Še rodovitna, napol tropska nižina, feravi raj v primeri z od- vrope. Sredozemsko morje iz-pariva ogromne množine vode, tako da jo reke, ki se stekajo vanje, komaj sproti nadomeščajo. Vdavnih časih je to morje ločil od Atlantskega o-ceana skalnati greben, ki se je vlekel preko Gibraltarja iz A-frike proti Španiji. Del globoke, tople kotline sta bržkone zavzemali dve jezeri, ki ju je ločil ozek pas višavja, razteza-jočega se med Italijo in Tuni-som. Jezeri pa sta bili zvezam z ozkim prekopom, kakor so dognali z merjenjem. Rodovitna tropska dolina je bila zelo ugodna za naseljevanje in bivanje človeka, zakaj vse na o-koli je bilo ostro, neprijazno podnebje, a dobršen del severne zemeljske polute je bil pokopan pod več sto čevljev debelo ledeno skorjo. Tako je moralo biti proti koncu zadnje ledene dobe. Potem je nastala velikanska sprememba. Ogromni ledeniki so se začeli tajati. Neznanske gmote vode so drle v ocean, čigar gladina se je čedalje bolj dvigala. Kmalu je začel Atlantik preplavljati skalnato pregrado v Gibraltarju, ki jo je slednjič popolnoma porušil. V, divjih hudournikih je udrlo ledeno mrzlo morje v lepo, obljudeno dolino. To je bila nemara najstrašnejša katastrofa, kar jih pomni človeški rod. Kaj je pravljični vesoljni potop biblije? Vsa stara ljudstva, ki so živela ob Sredozemskem morju, si pripovedujejo prastaro povest o velikanski, VBe uničujoči povodnji, ki je v predzgodovinskih časih preplavila dežele. Rešili so se samo tisti ljudje, ki jim je uspelo pravočasno umakniti se na celino, ali pa splezati na najvišje gore, katerih vrhovi so kot o-toki ostali nad vodo. Otok Malta skriva še nešteto tajnosti, med drugim globoko v skalnata tla izvožene ko-lesnice, ki pričajo, da so morali tod mnoga stoletja voziti težko naloženi vozovi s človeško vprego. Med raziskovanjem je dr. Hartman spoznal, da mora svoj potapljalni aparat v marsičem spopolniti, če se hoče približati vsem tem rečem. V pi*vi vrsti je bilo treba aparat toliko povečati, da je dobil v njem prostora za dva človeka in izumiti boljšo podvodno razsvetljavo. Iz te potrebe je nastal nov potapljaški aparat, ki ga bo dr. Hartman uporabljal na novi ekspediciji v globine Sredozemskega morja. Predaleč bi nas privedlo, ako bi hoteli novi Hartmanov aparat opisati v vseh podrobnostih. Za varnost je v vsakem pogledu zelo vestno preskrbljeno. Aparat vežeta s pomožno ladjo telefonski in električni kabel. Toda tudi v primeru, da bi se po nesreči oba pretrgala, aparat ni izgubljen, ker ima pomožne baterije in sam zopet splava na površje. Za potapljanje ne potrebuje balasta, marveč ga vleče v globino majhen propeler na električni pogon. Kakor hitro se propeler ustavi, se ves aparat zaradi lastnega vzgona takoj dvigne na površje. Zrak v notranjščini se avtomatično nadomešča iz cilindrov, napolnjenih s stisnjenim kisikom; izprijeni zrak pa srka električni ventilator v absorcijske * aparate. Več izredno močnih žarometrov služi za osvetljevanje predmetov, ki jih nameravajo fotografirati pod vodo. Svetlobni žarki se dado tako usmeriti, da se v vodi prav malo odbijajo, tako da so snete slike zelo jasne v obrisih. Poleg navadnega fotografiranja je urejeno tudi za snemanje filmsko kamero;tki tezale preko vse osrednje E- vanje s prostim očesom je vdelano v aparatu široko razgledno ' okence, ki se neprodu&no zapira z debelimi lečami iz kremenca. Kaj pa da je opremljen aparat tudi z mehaničnimi prijemalkami, ki lahko grabijo precej velike in težke predmete ter jih dvignejo na površje. Prav sedaj snuje dr. Hartman družbo za proučevanje-morskih globin, ki bo vsako leto pošiljala znanstvene ekspe-dicije v Sredozemsko morje. Z vsemi modernimi pripomočki opremljenim ekspedicijam Be tod nedvomno obeta prav dober lov. Ako se uresničijo načrti podjetnega Almeričana, se smemo nadejati marsikakega presenetljivega odkritja z dna morja. Eden prvih obiskov ekspedicije bo .veljal potopljenemu predzgodovinskemu mestu ki ga je dr. Hartman odkril med otokom Sicilijo in Tuni-som, v globini kakih 120 m. Lega tega neznanega mesta je bila za veliko predzgodovin-sko naselbino uprav idealna, zakaj tod so se križale vse poti iz Afrike v Evropo in vsi prehodi med vzhodnim in zapadnim jezerom, preden je Atlantski ocean preplavil sredozemsko kotlino. Raziskavanja bodo pokazala, če to potopljeno mesto ni nemara izgubljena "Atlantida," okrog katere se plete toliko tajinstvenih legend. -o- čaroben sad, ki hlepita po njem Človek in žival - Na Malajskem otočju dozori trikrat na leto plod, ki mu pravijo domačini durio. Po vonju spominja durip na česen in star sir. Evropec, ki prvič uživa ta plod, si navadno zatisne nos. Kmalu se pa navadi njegovega čudnega okusa in potem ga ne more več pogrešati. So Malaj-ci, ki se hranijo izključno s temi plodovi. P*, ittdi mnogi Ev-ropci se jim ne morejo več odreči. Najzanimivejše je, da tudi nekatere živali ne morejo živeti brez teh plodov, tako sloni. V živalskih vrtovih nekaterih velikih malajskih mest so ugotovili, da tudi tigri zelo radi jedo durio in da postanejo sčasoma zagrizeni rastlinojed-ci. Strokovnjaki dele drevesa, ki rode ta sad, v petnajst vrst, toda samo dve ali tri vrste dajejo sadove, ki človeka in žival tako skrivnostno privežejo nase. Zrel plod je velik kakor o-troška glava in zelo bodičast. Semena so velika kakor naš kostanj. Malajci jedo te plodove po večini sirove. Znajo pa iz njih pripravljati tudi zelo o-kusna in redilna jedila in so celo prepričani o tem, da imajo ti plodovi pomlajevalni učinek. Ce namreč uživa človek te plodove, ostanejo njegovi živci v prijetni napetosti. Po mnenju Evropcev je to najboljši plod, kar jih daje vroča zemlja. Zato so se našli zadnjih letih podjetni ljudje, ki so skušali te plodove izvažati v ameriške in evropske države. Zaenkrat pa večjega uspeha niso dosegli, kajti ti plodovi izgube med vožnjo ne samo okus, temveč tudi vse lastnosti, zaradi katerih so v svoji domovini tako priljubljeni. -o- indijci sprejeli angle-ški predlog Simla, Indija. — Muslimani in Hinduji so pristali te dni na j angleški predlog za uredbo Indije v bodočnosti. Angleški predlog določa, da se sestavi posebni izvršni svet, v katerem i naj bi bilo enako zastopstvo Hindujev, Muslimanov in dru-1 gih. Načelnik sveta pa ostane angleški podkralj. Indijci so seveda pristali le samo, da se začno pogajanja na tem temelju. Pri reševanju podrobnosti se znajo še prepirati. UNRRA SE BAVI S TEŽKIMI PROBLEMI POMOČI ZA PRIZADETO EVROPO (Nadaljevanje s 1. str.) Kako hitro-se bodo pošiljatve odpravljale naprej je odvisno od okoliščin in razmer. Mnoge dežele imajo boljše prevozne sisteme kot druge. Odvisno je tudi od tega koliko in kako hitro bodo določene količine in pa določene vrste blaga na razpolago za pošiljanje. Za UNRRA je razdeljevanje pomoči silno težak in kompliciran problem. Razmere se hitro spreminjajo in marsikje, kjer je bilo predkratkim ali pa je sedaj potreba po nečem, čez nekaj časa ni taka potreba več tako nujna. Vendar se skuša vsem slučajem najbolje ustreči, kakor že dovoljujejo razmere. Tekom junija, ko je bila pomoč najbolj nujna, se je pošiljalo pomoč kar iz vojaških skladišč na Srednjem vzhodu, to je kar se tiče raznih medicinskih predmetov in pa nujnih drugih predmetov, ki so biil tamkaj na razpolago. ' UNRRA ima zadostiti velikim zahtevam tudi na Kitajskem, kjer silno manjka medicinskih predmetov, semen vseh vrst, kakor tudi prehrane in oblačil. Potrebe so zelo visoke. . ; Biti brez slovenskega lista V .teh časih se pravi biti bres zve-ce s svojim narodom. POZNA JO A: "Psiček gospe Klobuštri-nove je bil povožen. Ta vest jo bo gotovo zelo potrla." B"Seveda. Strašno novico ji bo treba sporočiti previdno." A: "Da. Telefoniram ji najprej, da je bil povožen, recimo, njen mož . . Društva, lu oglašajo svoje prireditve v "A. S."t imajo vedp no dober uspeh. Man for exterminating with car Steady Work — Good Pay Chance to get in on the ground floor for a postwar future New Era Exterminating Co. 4041 PATTERSON AVE. kil. 9437 Girl for office work also work typing. Good pay. Steady work. Apply now for a post wax future SAMUEL WAX FISH CO. 9240 So. Baltimore Ave. REG 3940 do PAINTERS . UNION -.Earn & good annual wage thru steady year-round work PLENTY OVERTIME MURRAY BROS. 1414 SO. MICHIGAN Call: Wabash 5555 CLERKS AND ORDER PACKERS General work in wholesale FISH HOUSE 5Vt Day Week STEADY WO&K — GOOD PAY W. M. WALKER INC 213 SOUTH WATER MARKET MEN AND EX-SERVICE MEN needed at once! PUNCH PRESS OPERATORS Permanent Post-War Positions Day or night shifts Good starting salary DON'T WAIT! APPLY TODAY! SUPERIOR ELECTRICAL INDUSTRIES 1259 SOUTH CAMPBELL AVE. (2500 West) VI IN VASI PRIJATELJI se iskreno vabijo, da se udeležite G-iO pening HOVE SLOVENSKE GOSTILNE ki jo vodita ♦ MARTIN IN ANNA SENICA, LASTNIKA pod imenom: MARTIN'S TAVERN 3234 W. 23rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon Bishop 7897 Ijadenimi stepami, ki so se raz-,lahko obratuje na'ročni?ali pa na električni pogon. Za opazo- V OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! V SOBOTO 7. JULIJA 1145 Pripeljite s seboj svoje prijatelje. Serviral se i bot #ifi^fifaltiodo svirale Mozinataye NAZNANILO IN ZAHVALA i „ ^ _ . Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je dne 21. maja 1945 nemila smrt odvzela našo preljubo maier in sestro JOHANO JAMNIK (rojena KLUN) Pokojna je bila rojena 18. junija 1897 v vasi Raplovo, fara Struge, na Dolenjskem. V Ameriki je bivala od leta 1813. V jen pogreb se je vršil 27. maja 1345 po cerkvenem katoliškem obredu is hiše žalosti v slovensko cerkev sv. Jožefa ln potem pa na pokopališče Sv. Križa. Cerkvene očrede so opravili naš č. g. župnik George M. Trunk, sa kar se jim najsrčnejše zahvaljujemo, kakor tudi za vse obiske in dušne tolažbe sa časa bolezni naše blagopokojnicc. Lepa hvala dr. sv. Jožefa« št, 56 KSKJ in dr. Planinski Bratje, št. 5 ZSZ sa darovane vence in udeležbo pri pogrebu. Najlepša hvala članicam Slovenske Ženske Zveze za lepe obrede in udeležbo pri pogrebu, sa sv, mašo in za darovana sv. obhajila za dušo pokojnice. Nadalje najlepša hvala vsem našim prijateljem in znancem sa naročene sv. maše, za cvetlice in vence. Bog Vam stotero poplačaj. Lepa hvala tudi vsem, ki ste prišli pokojno kropit in molit sv. rožni venec in ki ste jo spremili k večnemu počitku. Prav lepa hvala Vam, ki ste dali avtomobile sa sprevod. Bog naj Vam to stotero poplača. Končno najlepša hvala vsem in vsakomur, karkoli je kdo storil v teh dnevih naše velike žalosti, bodisi sa pokojnico, ali za nas, vsem hvala in Bog plačaj. Tebi pa, draga mati in sestra želimo večni mir in pokoj. Spavaj v Bogu od truda in težav, ki Ti jih je nalagalo življenje, dokler se ne snidemo tam gori nad zvezdami, kakor "««« govori sv. Križ. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spo- min! Bela žena, smrt nemila, žrtev si izbrala je, . s koso svojo zamahnila, s tugo nas navdala vse. Ljuba mati, draga sestra, se ločila je od nas, zadnja ura smrtna njena, je odbila sa ves čas. .-.I j« 'ffvtf** V grobu tihem tamkaj sniva večno spanje že sedaj, . v miru Boijcm naj počiva, večna luč ji sveti naj. Žalujoči ostali: Sgt. JOSEPH JAMNIK;, «n* JZttTNIE MINDENHAL, hči; FRANK, brat; MAHY in ANGELA, sestri. Leadville, Colo., dne 3. julija 1945. HOME FEDERAL KJE PRIHRANKI RASTEJO HITREJE.. a pripisovanjem obresti vsakega pol leta po obrestni meri 2h% Najbolj važno je, da hranilne delniške vloge so zavarovane do $5,000 po vladni ustanovi Zdr. držav. Od svoje ustanovitve 1886 je ta zavod vzdržal v vseh panikah in krizah. Stalno je posloval brez prekinjenja vsak poslovni dan. Vedno izplačeval brez prekinjenja ne manj, kakor 2 Y2 % na hranilne vloge. se* OGLASI V ^Ai IMAJO VEDNO USPEH. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 3. julija 1945 Dr. Ley je izjavil, da bodo morali obesiti 80 milijonov Nemcev,, če hočejo zatreti nacizem. Pretiravano seve, ampak precej resnice je na tem. Ne bodo več rjuli "Heil Hftler", ampak v srcih bo vpilo naprej. pri nekih Amerikancih je še danes tako, da jih, bolj boli, da je njih orožje Rusom pripomoglo do zmage. ročila kuharici, naj izbere kaj zelo lahkega. — Ves dan zahaja Miss Granger k svojim čajankam. Kadar odhaja, ima na roki obešeno veliko čmosvileno torbo, ki se zdi nekam preobložena. Ker se angleške dame ne shajajo kot naše, z vrečico za pletenje, mora ta torba imeti vso drugo vsebino. Ko jo nekega dne Rožamarija vprašala po vsebini te torbe, je dobila za odgovor, da mora človek imeti pri sebi vedno kako dobro knjigo. Treba je včasih prečitati kak imeniten ali znamenit stavek, da se s tem podvigne in poživi razgovor v družbi.— to pa morajo biti že zelo velike knjige, katere nosi s seboj Miss Granger! — Rožamarija ne kaže več posebnega zanimanja za vsebino črne torbe. In tako odhaja Miss Granger, oborožena s svojo dušno hrano in se vrača ob sedmih zvečer, oči vidno dobro razpoložena. Takoj izgine v svoji sobi in se ne prikaže več. Zjutraj hodi v angleško cerkev ter se vrača vsa potrta in sjcrušena, kar je v velikem nasprotju z rožnato voljo ob pov/atku od čajanke. — To vsakojutranje nerazpoloženje vzbuja v Rožamari ji veliko neugodje. Poizkuša tolažiti Grangerjevo ter doseže nepričakovan uspeh. Miss Granger ji je namreč priznala, da prosi Boga, da bi odvrnil od njenih dragih neko pretečo nesrečo ter ji obenem da razumeti, da bi se ta nezgoda mogla odvrniti z majhno denarno podporo. Rožamarija ne sluti nič slabega ter vzame it svoje kasete tri zlate. Oče ji je bil poslal večji znesek, katerega sme porabiti za osebne potrebe. Vsi računi se itak plačujejo naravnost iz Braunecka. S temi tremi cekini potolaži za danes Miss Granger. Ta Be dostojanstveno zahvali v imenu svojcev in njen obraz se vidno razvedri. Toda Miss Granger je dnevno huje zaskrbljena radi svojcev in to redno zjutraj, kadar se vrne iz cerkve. In tako ginevajo zlatniki Rožamari je, dokler ne zre nekega dne le še v modri baržun svoje kasete. — In naposled je Rožamarija tudi že pri obedu sama. Miss Granger zauživa svoje pudinge in posebnosti v svoji sobi. — Nekega večera sedi Rožamarija v svečani obleki sama pri zanikrno pogrnjeni mizi. Oknatki so obraščena s heliotropom, vrtnicami, in glicinijami, so odprta. Adolf, ki je bil pravkar prinesel večerjo, je smel takoj oditi. Zelo žalostno je za Rožamari jo, da bi imela pri svojih kosilih le družbo svojega sliIge. — In ta čudna jedila! Rožamarija jih motri in vzdihuje: "Da se moram tako vlačiti, jesti in piti, samo da minevajo dnevi nekoristnega in onečaščenega življenja." — Kar začuje neki šum! Skozi listje ob oknu, ki ni previsoko od zemlje oddaljeno, se prikaže najprej majhna, suha, rjavočrna rokica, ki se oprijemlje oldnjaka. Nato črna kuštra-va glavica in bedno telesce v raskavi, raztrgani srajci ! — Z velikimi, okroglimi, črnimi očmi strmi to človeče v dobre stvari, ki so razstavljene po mizi ter šepeče z gr-grajočimi, Rožamariji čisto nerazumljivi glasovi, vedno iste besede. — Brž vstane Rožamarija. Otrok se tega tako prestraši, da malodane pade raz okno. Kaj tako velikega in belega še pač v svojem življenju ni videl. — Toda Rožamarija se mu nasmehne, naloži na krožnik mesa in zelenjave, vzame nož in vilice ter postavi vse lepo vabljivo na oknenico. V črnih očeh umazanega možiclja se zabliska. Noža in vilic se ne dotakne. Opravi svoje delo s prsti in s svojimi drobnimi zobmi. Rožamarija bi ga rada pripravila do tega, da bi zapustil svoj viseči sedež. Toda če se pm približa, dvigne malček obe roki pred glavo, kot bi se hotel zaščititi pred udarci._ Kako je vendar ta otrok lačen! Ko bi ga le mogla spraviti v sobo, da bi ga dala malo umiti! Toda ne pusti je preblizu. „ (Dalje prihodnjič) Približala se je praV lahno in na glavi je nosila klobuk s peresom, kar je za Ifi-genijo nekam čudno. Vendar je to ni pačilo. Ne udajajte se pesniškemu razpoloženju, gospod Albreht! Počakajte še malo! To še ni vse. Pride še pravcata pravljica! Nisem nosil samo pesmi Bowningove, ampak tudi neko brošuro tovariša Leon-hardija. Imel sem smolo in sem ta zvezek nevede izgubil. Korakal sem čvrsto naprej ter trdno oklepal Elizabetine portugalske ljubavne pesmi. Kar se me nekdo dotakne. Pred menoj stoji Ifigenija v vsej svoji mi-lobi ter me ogovori s prijetnim visokim glasom: "Gospod, to ste izgubili," ter mi izroči izgubljeno brošuro. Kakor majhna šolarica, tako prijazno in dostojno je pritekla za menoj." "In njen obraz, gospod profesor?" "To je bilo najlepše na njej. Brž sem se zravnal ter sem snel klobuk. Pri tej priliki se mi je izmuznila Elizabeta in zares, — mlada kraljica se pripogne ter mi jo pobere. In odslej smem vsaj pred njo, kadar jo srečam, dvigniti klobuk. Vi pa, gospod Albreht, ste me poslali v knjižnico in ste s tem postali moj dobrotnik. Ali ne? Toda moja zgodba še ni pri kraju! Cul sem še, kako jo je ona siva spremljevalka v angleščini pokarala radi njene vljudnosti. Ko sta dami zapustili vrt, sem sledil za njima v spoštljivi razdalji. V sebi pa sem v tem trenutku ' izsledil Sherlok Holmesa. Stopal sem za njima ne kot mladenič, temveč kot detektiv. Izginili sta v nekem parku. Zabeležim si hišno številko, hitim k Schulteju in pregledam vse sezname tujcev." - i "O, gospod profesdfr, ti Šte hoteli izvedeti tudi ime!" "Ne! Toda imel sem občutek, kot bi zasledoval osebo iz nase preteklosti. Gospod Albreht, spoznal sem jo, — nemško cesarico iz dobe Hohenstaufov." "Vi ste vendar mislili na Grkinjo!" "Pogrešam pri vas, gospod Albreht, temeljitega znanja zgodovine. — Ali se niso ženili Hohenstaufi z bizantinskimi princesami? Grška kri torej nikakor ni izključena ! — Princesa je iz Braunecka! Izhaja iz enega naših najodličnejših rodov. V sorodstvu je s Hohenstaufi in z njimi vred so se nekoč borili proti papežu in proti Guelfom. Na neštetih nemških bojiščih so se bojevali in so krvaveli hrabri Brauneckerji. Zdaj je pa ta rod v mnogih vejah že izumrl. Enakoroden je ž vsemi vladajočimi evropskimi rodovi. Ifigenija bi mogla postati nemška kraljica." t "In kako malo moderna ženska je to, kako malo modernaProfesor se zvonko nasmeje. Pobere iz tal, kakor OtiHja v Goe-thejevih 'Sorodnih dušah', tujemu gospodu knjigo! — Marvam ne zadostuje to za kako lirično spesnitev? Ta vnukinja slavnih pradedov, ki je toliko skromna in ponižna! — Toda to morate sami najbolje vedeti!" V novi čehoslovaiki vladi je sedem komunistov, še več jih je v slovenski vladi, in dosti jih utegne biti v bodoči poljski in hrvaški in srbski in bolgarski in rumunski in mažarski vladi. Ves vzhod je komunistično rdeč. Kaj bo? Zaskrbljenost je utemeljena, neki celo trdijo, da bo ves svet tako rdeč. Ali naj trdim, da ne bo nič hudega? Ne morem. Izkušnja me pa uči, da je bil marsikdo hud brdavs, dokler ni prišel na vlado, ko pa je prišel, je postal "tasast," kakor pravimo, bolj krotak, ker je uvidel, da ne more z glavo skozi zid. Ves a-teističen komunizem je v Rusiji mnogo kaj spridel, naroda, ruske duše, ni mogel, kakor je že davno prej povedal Dostojevski, in zdaj že isti ateistični komunisti prisostvujejo pri pravoslavnih cerkvenih slovesnostih. Bog ne umrje. Samole omenil sem, da je Slovenija dobila prvikrat v zgodovini slovensko vlado. Vlada je vlada, in vsaka vlada je sad političnega stremljenja in prizadevanja. Politika je vrlo umazana, ampak kdor hoče vlado, si mora zavihati rokave. Ako je prišlo do take vlade, je to dokaz, da je nekdo za vlado delal, bil uspešen pri politiki, in še znak, da druga politika ni bila uspešna. Odkod, da ni bilo uspeha? Golo zabavljanje na tako vlado nič ne pomaga, vlada je tu. Jutri bodo volitve na Angleškem. Tam ni nobene "sfere", svobodno bodo odločevali Britanci. Kako bo? Jutri bomo videli, danes kalkuliranje nima pomena. !ofenziva uspeva; avstralci si ustanovili oporišča; druge vesti so zasedli otok Weichow, ki je velike strateške važnosti v zalivu med omenjenim polotokom in obrežji Indo-kine. Tudi v drugih delih južne Kitajske se vojna obrača v dobro Kitajcev, omčnjajo zadnje vesti. Zračna ofenziva proti Japonski nadaljuje stalno. Težki a-meriški bombniki in "leteče trdnjave" stalno obdelujejo japonska industrijska mesta, železniške proge, itd. Japonci občutno trpijo pod temi napadi. Tokijska radio postaja je v ponedeljek jutro omenjala, da se Japonska, pripravlja s posebnim načrtom na vojno, ki bo trajala nad 20 let. To je pa samo prazna tolažba. Na drugi strani pa Japonci priznavajo da so napadi iz zraka za nje zelo usodni in da je že večina mest zelo hudo prizadeta. Enako so tudi Nemci izjavljali, toda zračni napadi so jih uničili in tako bodo tudi Japonce. Le malo časa je še treba in-se bo to kmalu pokazalo. Japonci so zdaj v kleščah, iz katerih se ne bodo tako lahko izmuznilL -0 veCje živali po veČini živijo dalje kakor manjše Kako visoko starost doseže to ali ono bitje je največkrat odvisno od tega, kako živi. To velja zlasti za človeka, ki skuša živeti čim udobneje, kar mu manjša odpornost. Toda človeku kakor živalim so ne glede na način življenja postavljene meje starosti. Narava je naklonila posameznim vrstam živih bitijtSftzlično starost. Naj višjo-starost dočaka morski orjak kit. Pravijo, da dose- Mnogi se čudijo, da je nem-| ški narod mogel pasti do tak-, Snih nizkot in uprizarjati grozodejstva, ki vsakega pretrese-jo. Kristjan ima razlog, more I pojmiti take izpremembe. — ( "Perditio optimi pessinia—prej dober človek se lahko najbolj spridi." Tudi taki skačejo, ki mislijo in trdijo, da delajo v človeku le možgani, da je člo-t vek le malo pomalana in po-L barvana žival. Vsaj pri nera-L ških nazijih in tudi pri Japoncih, kakor kažejo odkrita grozodejstva, bi bilo vse razvitje možganov privedlo le v pravcato bestijaliteto brez vsakega * sledu najmanjše človečnosti j ali humanifete. Ali se ne boste ' šli besit? Ali ni to obupno, ko " so se možgani tako razvili? A-li se mislite še truditi in znojiti pri razvitju možganov? Mož-' gani, možgani ... he ... he . . Ce bi bilo bistvo človeka le v razbitih možganih, kakor trdite in mislite in učite, potem bi bila pomoč le v zboljšanju možganskih snovi, toraj bi bilo treba več beljakovine, več žvepla, več fosfora in sličnih snovi. Kaj, ko bi mislili na kako novo pumpo, brizgalnico, da i bi mogli nekaj več takih, snoy-skih tvarin spumpati v možgane? Mislite, vi materialist!, na pumpo, ker sedanji razvitek možganov je tak, da lahko zgrabite iz obupa za štrik! Pumpajte, pumpajte! ★ Ko je 1. 1917 zagrmelo v Rusiji, so mnogi mislili, da se tam raj odpira. Tudi nekaj Slovencev iz Amerike je odšlo tja. S pobešenimi glavami so se vrnili. Naivni so pač bili. Drugi enako. Nihče rad ne prizna, da se je blamiral, krivdo potiskuje na revolucijo. Zdaj to ne gre več, ker kaže, da je revolucija podrla in izgnala nemške roparje. Tudi Maks Eastman se je blamiral in J. B. Powell tudi. Prej navdušena komunista, zdaj — well — najmanj v Rusiji ni demokracije, toraj je Rusija za žat>e. Ako Eastman trdi, da umira do 20 milijonov delavskih sužnjev v Sibiriji, bi bilo toraj vse prebivalstvo Poljske, baltiških državic pri prisil j nem delu v Sibiriji, kaže, kakor bi hotel razbremeniti Nemčijo, kjer je bilo le 12 miljonov takih sužnjev. Ali niso oči prevelike, ko je feila blamaža radi pričakovanega raja velika, in naivnost Še večja ? -- Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je možno nale katoliško časopisje. Se o prehrani Marsikaj sem videl in doživel. Pred zadnjo vojno je bilo trdo za denar. " Kmet je moral prodati vsak funt masla, sladkorja je kupil le za pet krajcarjev ali nič. Ob koncu zadnje vojne je bilo denarja ko črepinj. Kaj je sledilo? Masla kmetje niso prodajali, kopičili so ga doma na stotine kil (ne pretiravam!), in sladkorja so nakupili, morda zamenjali, da je prostora zmanjkovalo. In enako z vsem. Ni čuda, da je "zmanjkovalo", i Ko je pričelo denarja zmanjkovati, se je zboljšalo. Čehi so v marsičem glavice. Kaj so narediil že prve dni* ko so prišli nazaj v Praho? Odre-|dili so, da je ves denar izdan od Nemcev ob zasedbi brez vred-jnosti. Mnogi bodo prizadeti, j res, ampak trdo bo za Češki de-inar in stavim, da bodo prehrano kmalu imeli v redu, ker pro-ducenti bodo morali prodati, da pridejo do denarja za davke itd., in konzumenti bodo kupovali le najbolj potrebno, sladkorja le pol funta, ne na desetine kil. - Menda posnemajo Čehe tudi Amerikanci in Angleži v zasedenih delih. Trdo bo, ko bo denar le navaden papir, ampak za pod zobe utegne prej kaj priti, in to je trenotno glavno. * - Pri soeedih skoroda ni dneva, j kjer bi ne bilo nekaj kavsanja, l kdo je več prispeval k zmagi, ' Stalin ali to, kar so Amerikan-\ ci naredHi in posodili. Nekdo i ima sina v armadi, ki je poročnik, in amerikanski patriotje \ moramo biti. Tisto kavsanje je I pa prav nepotrebno, ker k zma-sri so pripomogli Riisi kot vojaki, pripomoglo je pa tudi ame-i rikansko orožje. Oče je pono-sen na sina, kateri oče bi ne bil? Pretiran ponos pa ni dober, ker potvarja resnico. Kakor prizna celo malo kritičnd pristranski amerikanski opazovalec, je bil začetek nemškega poraza že pred Moskvo, ko so Rusi zagr-meli Nemcem "kertajh", in tedaj Amerikanci še ničesar niso poslali ali posodili Rusom, in v visokih krogih v Washington!! so celo nestrpno pričakovali, da bodo Nemci zdaj pa zdaj v Moskvi. Veter se je šele pozneje tako zasukal, da so morali Amerikanci delati in pošiljati orožje Rusom, ker Hitler je silil 3 v Moskvo skozi Stalingrad, in ; Če bi tam ne bilo za njega.ru- ■ skih batin, bi bil prišel &e v Washington. : Rusi so zmagali in amerikan- i sko orožje je zmagalo, ampak i iy$Le 2 JUGOSLAVIJO Rojakom,Jci so mi glede tega pisali, sporočam, da se sedaj telegrami lahl^o pošljejo v Jugoslavijo. Tudi za brzojavni odgovor se lahko tukaj plača. Natančne informacije dobite pri svojih lokalnih brzojavnih uradih. Tudi jaz vam jih pošljem, če želite. — Ameriška pošta zdaj že sprejema pisma za Jugoslavijo. — Toda denarja in paketov še ni mogoče poslati. — Za sedaj tudi možnosti za prosto potovanje še ni na vidiku. — Kakor hitro se kaj spremeni, bo naznanjeno. GENERAL TRAVEL SERVICE,INC. ' LEO ZAKRAJŠEK 302 E. 72nd Street, # NeV York 21, N. Y. ; že celo 300 let in v izrednih 'primerih še več. Drugi tak velikan, čigar domovina je na suhem, je slon, ki dočaka starost 100 let. Pri levu je značilno, da doseže višjo starost, če je zaprt v kletki, kakor Če Živi j svobodno. Po kletkah imajo tudi do 65 let stare leve, medtem ko se mu na svobodi nikdar ne posreči živeti tako dolgo. Konj je že precej star, če se mu posreči dočakati 25 do 30 let. Srna pa opeša navadno že pri svojih 15 letih. Lisica doseže kvečjemu 20 let. Čebel-na matica doživi največ tri do štiri leta. Muham pa je usojeno še dostikrat krajše Življenje. Navadna muha dostikrat ne preživi več kakor eno poletje« muha enodnevnica pa le nekaj dni. Kakor je iz teh podatkov razvidno, večje živali dočakajo višjo starost kakor majhne. -o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC! Michael Trinko in Sinovi PLASTERING end PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal ltM Kadar imate a oddati kako ples Slovencem priliko in da vprašate nas, če daste potem delo tudi dru-karsko (plasterers) delo, m vam priporočamo, da daste nam kot nas za cene. Nobene zamere od gam. Za pleskarska dela Jamčimo. dr.j.e.ursich| zdravnik in KJRURG Uredi 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 491« R etiden Eni leL» La Greste 999» 1—8 In T—I Pit razen oh sredah i ~ ■ " . * •. » 1 DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST- a J 1801 So. AsMandAve. Telefon Cand «22 : •1 Uradne ure: Ponedeljek, to-' rek, četrtek in petek od 9:30 do 1 12:00 in od;i:3Q do.ttjO zvečer. . Ob sredah zaprto. , . - ^ Ob sobotah od $30. do, 12:00 ' in od 1:30 do 7:00 zvečer. V Zelo se je bati, da bi teta Helena danes ne bila preveč zadovoljna s svojo državico, katero je bila pred svojim odhodom tako vzorno uredila. Nered se je začel čisto spodaj pri italijanski služkinji. Njeno sorodstvo je rastlo od dne do dne in obeduje pri zadnjih vratih. — Brauneški sluga Adolf, ki bi naj bil v zaščito ženskega štaba, postaja cesto ob žični ograji, ki obdaja sosedno vilo, v kateri bivajo Angleži. Uči se angleščine pri majhni, brhki angleški pestunji ter dovoljuje pogosto njenim varovancem, da jahajo na njegovih kolenih. — Kuharica je čemerna in neredna. Porabi toliko mesa, da bi desetčlanska rodbina bila z njim imenitno preskrbljena. — Miss Granger je sporočila nekega večera princesi, da ji je zdravnik prepovedal pozne večerje ter jo je prosila milosti, da bi smela odslej večerjati kaj lahkega v svoji sobi. Rožamarija ji je to dovolila ter je celo na- v N [ Dušica - Rožamarija Agnes Giinther -t. 9 J! 1 - IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak ki ga je spisal in lsdal DR.F.J.KERN To Je najpopolnejši angleiko-slovenskl besednjak a angleško isgovarjavo. Po tem besednjaku so popraševalL Zdaj Je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5J00 kar Je poslali s naročilom. TIstL ki ga ielljo dobUL na} takoj piiejo ponj na naslovi KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois J. M. Tmnlr