AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 186 CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, AUGUST 8TH, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po naselbinah Amerike Predsednik S. N. P. Jednote, Poljska Narodna Zveza se je enoglasno izjavila za Mihelicha kot sodnika Poznani odvetnik v Clevelan- Kaj briga Caponija pošteno delo, ko mu gre vlada na roke! Mr. V. Cainker, je na seji glav- du, Mr. A. A. Rutkowski, nam nega odbora Jednote, ki se je je poslal pismo sledeče vsebine: vršila pred kratkim, poročal, da Pretekli torek, 4. avgusta, je je gospodarska depresija povzro- imela Komuna št. 89 od Poljske čila Jednoti mnogo stinosti, po- Narodne Zveze, svojo sejo. Te-večala je izplačila in povzročila 'kom seje je prišla na vrsto raz-glavnim odbornikom mnogo iz- j prava o kandidaturi Slovenca rednega dela. Glavni tajnik Vi- John L. Mihelicha za mestnega der je pa poročal, da je deficit i sodnika. Kandidatura je bila bolniškega sklada Jednote na- j encglasno odobrena. Komuna št. rastel na $90,000, v odškodnin- j 89, Poljske Narodne Zveze jej skem skladu pa znaša primanjk- sestavljena iz delegatov, ki za-ljaj $500.00. Skupno premože-1 stopajo enajst bratskih podpor-nje Jednote je znašalo koncem nih društev, s skupnim član-junija $4,915,226.85. Jednota je | stvom, ki šteje 2,500. Večina ob istem času štela 44,552 čla- njih stanuje v 21. vardi. Tekom nov v oddelku odraslih, in 17,969 zborovanja se je mnogo govori-v mladinskem oddelku, kar po-|lo o poštenem in iskrenem nameni, da je tekom šestih mese- stopu Mihelicha v mestni zbor-cev Jednota zgubila 900 članov j niči, članom se je pojasnil nje-v obeh oddelkih., V oddelek za j gov odlični rekord kot javni de-odrasle je pristopilo v šestih lavec, zlasti se je navzočim raz-mesecih 1,075 novih članov, od-!tolmačil njegov nastop, ko se je stopilo in črtalo se je pa 1,187 v mestni zbornici skoro sprejela članov in članic, cločim jih je 182 resolucija, da se ime Kosciuszko umrlo. Oddelek odraslih je na- Ave. spremeni v Hoffman Ave. zadoval za 294 članov. V mla-; Mihelich je s svojim nastopom dinski oddelek je pristopilo 905 j znal to preprečiti, in Poljaki so novih članov, v oddelek odraslih mu hvaležni za to. Kar je Polja-jih je prestopilo 706, odstopilih kov, ki so ameriški državljani in črtanih je bilo 818, umrlo je bodo z vsemi silami delovali za Pa 14 članov. Mladinski odde- izvolitev Slovenca John L. Mi-; lek je nazadoval za 633 članov, helicha za mestnega sodnika. In Jednota ima $670,370.38 poso-; Poljakov v Clevelandu, ki so dr-1 ienega na zemljišča svojih čla-; žavljani, je do 20,000. Komuna Hov!" i št. 89 je naročila odvetniku Rut- Naselbina North Chicago, Mi- kowski, da pošlje"zaključek zbo-: nois, je dobila svojega prvega rovanja "Ameriški Domovini," slovenskega zdravnika v osebi ki naj sporoči dr. Louis F. Kompare, ki je pri- stvo, kako visoko cenijo Poljaki šel iz So. Chicage. j Mr. John L. Mihelicha." Iskrena -o--i hvala, bratom Poljakom! Zopet živi V zaporih kot V naj- £0 dokazali, kako slovansko ču- V torek je važen sestanek Bivši senator Reed obtožu- slovenskih groceristov v prid naselbine je zvezno vlado, da prodaja opojno pijačo SbvencenT dej- Organizacije krščanske mladine zahteva odstranitev vzrokov vojne i ti jo! boljšem hotelu ______ Covington, Kentucky, 7. av- v. ,, gusta. Bančni ropar, Lawrence Blvsi podkralj, 7U let Dougherty, živi v ječi kot naj- star, se ženi s 37-letno boljšem hotelu, kot je pravkar i London, 6. avgusta. Markiz naznanil pomožni zvezni prav- Reading, bivši angleški podkralj dnik. V privatni celici ima Indije, tekom 50 let prominen-Daugherty svoj posebni telefon.! ten v angleški politiki, star 70 Jed je dobival iz prvovrstnega hotela. Stvar je prišla na dan, ko je bil Daugherty včeraj izpuščen iz zaporov. Za bančni rop je dobil 15 let zapora, toda so ga izpustili že v petih letih, ker je let, se je poročil danes z "najbolj čudovito žensko" v Londonu. Soproga je stara 37 let. Miss Charnaud je ime nevesti, ki je delovala kot tajnica v uradu podkralja 12 let. Nevesta je pri nešdavnem požar ju v zaporih poznana kot lepotica, izvrstna rešil več jetnikom življenje. Policija preti komunistom v Chicagi Chicago, 5. avgusta. Policijski načelnik v tem mestu je dal j 5 delavka, glasbenica in govori I mnogo jezikov. Delavci so za prodajo vina in pive Cleveland, Ohio. — Delegati 52 različnih narodov sveta, zbra-| ni v Clevelandu na'svetovni konferenci Young Men's Christian Association, ki naj predstavlja cvet vse svetovne mladine, so s'-i včeraj enoglasno izjavili proti vojni. Ti delegati zastopajo oni del narodov sveta, ki je prvi poklican pod orožje, kadar je vojna napovedana. Tekom skrajno zanimive debate včeraj so bile sprejete resolucije, v katerih se strogo pozivlje odgovorne vlade, da se po svojih zastopnikih zberejo in revidirajo Versaillsko mirovno pogodbo, ki je povzročila največje nezadovoljstvo in nemir po svetu. Nadalje bi se j morali odpraviti mednarodni ta- New Bedford, Massachusetts, rifi> ki Povzročajo gospodarske krize in ustaviti bi se moralo razumeti komunistom, da kakor vsako oboroževanje. Oboroževanje, tarifi in Versaillska mirovna pogodba so trije glavni vzroki, da nastajajo svetovne vojne, in kakor hitro bodo odpravljeni, "Mi ne avgusta. Državna organizacija unijskih delavcev se je izja-hitro bodo znova ščuvali črnce vila 2a pr0daj0 vina in pive jn Proti policiji, da bodo vsi komu- bo tozadevno delovala pri prihod-nistični voditelji nemudoma are- njjb volitvah, tirani. Tekom komunističnih iz- - , UVL- gredov zadnjj pondeljek so bili Spanslca republikanca Vjbo sledil svetovni mir trije zamorci ubiti od policije. osebnem dvoboju izrekamo te zahteve, da bi kdo Madrid, 6. avgusta. Angel j mislil, da je to samo pobožna na-Delavci V Indiani SO proti Glarza, direktor javne varnosti, ga želja," se je izjavil angleški prohibiciji iin Emilio Niembro> radikalni 'delegat, ki je predlagal omenje- Terre Haute, Indiana, 7. av-1 socialist, oba poslanca državne- |no resolucijo. "Mi smo popolno-gusta. Državna delavska fede- zbora, sta se močno stepla s ma pripravljeni, da vsak pri racija je danes glasovala proti Pestmi noc°j- Prijeta sta bila in svojem narodu neprestano in Prohibiciji, dočirn je še pred dve- ^držana v parlamentu, dokler j vztrajno deluje za dosego tega se nista pomirila. cilja. Odpravite vzroke svetov- 16 let Star, pa je bil lin- nih vojn, pa bodo narodi sveta čan od druhali iime,i traJ'en mir-" Haynesvilte, Arkansas, 6. av- Lindbergh se nahaja pri Eskimovcih. Radi slabega vremena ne more naprej Aklavik, 7. avgusta. V tej obširni naselbini severnih Eski-movcev se giblje danes Lindbergh s svojo ženo. Slava Lind-bergha je dospela pred dobrim časom tudi v to eskimovsko vas, kjer se Lindberg prav domačega počuti. Slabo vreme mu ovira nadaljevanje poleta proti Japonski. V arktičnih krajih, kjer se sedaj mudi Lindbergh, prevladuje občuten mraz, goste megle in deževje. Lindbergh in žena sta silno priljubljena pri Eskimovcih. .Eskimovke so dale Mrs. Lindbergh ime "Modra gos." Modre gosi so znane kot silno brhke letalke, in je to najbolj časten priimek, kar jih je mogla dobiti Mrs. Lindbergh od Eski-movcev. Ko se vreme zboljša, odleti Lindbergh s soprogo proti Point Barrow, Alaska, 544 milj proti severu. Poroča se nam, da se vrši v to- j New York, 7. avgusta. Bivši rek, 11. avgusta, v dvorani št. zvezni senator Jim Reed iz dr-2, Slovenskega Narodnega Do- žave Missouri piše v poznanem ma, novo poslopje, jalco važen! Cosmopolitan magazinu "Cos-| sestanek slovenskih groceristov mopolitan." V svojem članku di-iz St. Clair Ave. okolice. Mno- rektno dolži vlado Zedinjenih dr-go izmed groceristov je bilo že.žav, da je največja butlegerica v potom kartic obveščenih za ta Ameriki. Vlada Zedinjenih dr-sestanek, in kdor slučajno ni do- ;žav sama prodaja pijačo, potem bil, je pa istotako prijazno vab- pa aretira one, katerim je pija-ljen, da gotovo pride na sesta- |čo prodala. Nadalje pravi bivši nek. Pravi namen tega sestan- senator Reed, da je zvezna vlaka je, da se naai groceristi or- da dala $20,000,000 podpore vi-ganizirajo, kajti v skupnosti je ne rejcem v Calif orniji, da pri-moč, in dobiček bo imela vsa na- delujejo in prodajajo grozdje, j selbina. Skupno nakupovanje, potem pa pošilja svoje agente, točnejša postrežba, sporazum,'da aretirajo one, ki so prodali vse to bo uplivalo na cene bla- grozdje. Reed pravi, da mu je ga. V Collinwoodu so enako or- dobro znano, da je zvezna vlada ganizacijo naši trgovci ustano- !v Virginiji, v več hlevih, postavili že pred dvema letoma, in iz- vila bare in prodajala zamorcem vrstno uspeva v teh časih, in ne- pijačo, in v drugem slučaju so kaj podobnega se je že pred do- zvezni prohibicijski agenti v brim časom pričakovalo tudi od New Yorku odprli poseben klub, groceristov na St. Clair Ave. kamor so vabili ljudi, katerim so okolici. Pozneje je mogoče, da predajali opojno pijačo, nakar pride do zveze med našimi tr- so jih aretirali. V drugih mestih govr v Collinwoodu in Cleve- so zopet zvezni prohibicijski • landu. Slovenska trgovina je agenti odprli razne prodajalne podlaga napredka in uspeha v pijače z namenom, da privabijo vsaki naselbini, in sodelovanje policiste, ki bi zahtevali od pro-naroda v tem oziru je skrajno j dajalcev denar, da ne bi bili mo-, priporočljivo. Vse preveč dovo- teni. Policisti so bili aretirani, ljujemo, da tujci odnašajo slo- ko so prišli po denar, ker niso venski denar, nakar tožimo, da vedeli, da zvezna vlada operira ni napredka. Gotovo ga ni, ker prodajalno opojne pijače. To se Igre denar v tuje žepe, iz katerih je zgodilo lansko leto v Indiana-se nikdar več ne vrne med nas. polisu. "Ali si morete misliti Naši trgovci so vselej dobri, ka- vlado," piše senator Reed, "ki dar je treba dajati darila za dru- j vam sama nastavi past in vas štva in posameznike, in to so na- prisili, dal prelomite postavo, po-ši trgovci delali v najbolj obilni tem vas pa aretira kot zločin-meri skozi vsa leta. Naša dolž- ca? Kaj takega niti v najbolj nost je, da stojimo z njimi in jim ; nazadnjaški deželi sveta ne bi pomagamo v boju za obstanek, bilo mogoče." Prohibicijski od- v Washingtonu je mogoynikov v okolici tega me-jligentni dovolj, da bodo razume- potrdil trditev' senatorja Reed, sta zborovanje, pri katerem so i'i položaj. Vsak slovenski groce- toda izjavil, da ne izvršuje več posvetovali o problemu pre- rist Je toreJ vljudno vabljen, da enake prakse. i CJO n/1 nI Af»i ciAof O 1» » Zvezna vlada bi morala dobiti kontrolo nad pre-mogarsko industrijo Pittsburgh, 7. avgusta. Pred kratkim so imeli operatorji pre- Mislimo, da so rojaki naši inte- delek vlade se megarske • j ... n ...i^e gotoVo udeleži sestanka v to-mdustrije. Govorili! ® ,, , . ,, rek, 11. avgusta v S. N. Domu. so resno o načrtu, da vprašajo ;Pomagajmo si samim sebi, tujci vlado Zedinjenih držav, da pre-lnam ne bodo pomagali! -o-- vzame kontrolo premogarske industrije. Odvetniki Pittsburgh Coal Co. in Carnegie Coal Co. se bodo te dni sešli, da sestavijo tozadevno prošnjo na zveznega trgovinskega tajnika. Vlada sama «'usta- Tukajšni župan Hoan je je že prej poslala tako operator-1 razP°slal l)lsma na 100 raznih jem kol '(zastopnikom United žuPanov v večjih-mestih Zedi- Posebno zasedanje kongresa za brezposelne Milwaukee, Wisconsin, 5. av- ^la letoma glasovala za prohibi cijo. Delegati delavske organi-zacije so izjavili, da bodo podpisali za volitev v kongresne ura- de le osebe, ki se izjavijo proti gusta. Zamorski fant, star 16 Prohibiciji. i let, ki je poskusil posiliti 11 let Španci imajo težave s i staro belo dekletce, je bil danes imajo težave s svojo lastno državo Barcelona, Catalonija, 6. avgusta. Prebivalci španske province Catalonije zahtevajo na Vsak način, da postanejo samo-stojna republika. Po vsej Cata-^0,1iji so se vršile volitve za ne- prijet od druhali in linčan. 32 Krstija Danes bodo v bližnjem Akro-nu krstili največji zrakoplov sveta ,ogromni vojaški zrako-strelov so linčarji oddali v tru-jplovza ameriško mornarico. Ime plo črnca, šerif, ki je zvedel za b(J «Akron » Krstno slavnost bo zadevo, ni nikogar aretiral. ^ izVršila soproga predsednika Bruemng obišče papeža Hooverja, ki je nalašč v ta na-in Mussolinija men prišla v Akron. Pričakuje Berlin, 5. avgusta. Nemški °dvisnost province. Oddanih je [kancler Bruening obišče v kratilo nad 800,000 glasov za ne-'kem Rim, kjer bo posetil papeža °dvisnost, in le kakih 2000 proti, lin Musolinija. se 100,000 ljudi, ki pridejo iz vseh delov Amerike, da so navzoči pri slavnosti. Nad 200 vojaških zrakoplovov bo navzočih. Umoril ženo Dolgo vrsto let je že vladal prepir v družini Frank Rafala, ki je star 38 let in biva na 6805 Seibert Ave. Prepir je zadnje čase postal še hujši, ker mož ni delal. V petek zjutraj sta se mož in žena začela znova prepirati tako glasno, da so štirje otroci pobegnili iz hiše. Ko so se vrnili, so dobili mater mrtvo v kuhinji. Dobila je štiri strele, dočim je mož sam si pognal dve krogi j i v glavo. Odpeljan je bil v bolnico, in se pričakuje, da ne bo dolgo živel. Znamenje časov Poročano je bilo v časopisju, da je dobila tovarna The Cleveland Tractor Co. večje naročilo, in da bo rabila 100 delavcev. Včeraj se je pred tovarno oglasilo nad 3,000 moških, ki so vpraševali za delo. Tovarna je pa naznanila, da bo dala delo le onim delavcem, ki so že prej pri kompaniji delali. Mnogo je kruha na svetu, še več pa lačnih Washington, 5. avgusta. Letošnji pridelek žita na svetu bo Š3 veliko večji od lanskega. Lansko leto je bil žitni pridelek tako obilen, da so ostale velike žitne zaloge v skoro sleherni državi, toda računa se, da bo letošnji žitni pridelek na svetu še za Mine Workers unije nasvet, da:nj'enih dl&v,-v katerih jih pro- $100,000,000 višji kot je bil se zberejo v Washingtonu in'po-isi' da Peljejo kongres, da se lansko leto. svetujejo, kakšne korake je tre- "smde k ^vanrednemu zasedanju, - ba narediti, da se spravi pro- kl na> d()ločl Podporo za brezpo- Listnica uredništva blem premogarske industrije zo- selne- Naročnik. — Da, vaš brat pet v pravilni tir. Operatorji so j ~--. lahko pride v* Zedinjene države mnenja, da je enaka konferenca j V Wisconsin na obisk za 6 mesecev. V več brez pomena. Oni mislijo, da je Mr- in Mrs- Ernest Levar,; slučajih se da ta obisk podal j -vprašanje plač stranskega po- ;6208 I,uther Ave- 80 se odpeljali sati za nadaljnih šest meseev. V mena. Glavni problem je nad- v scb°to za dva tedna na počit- uradih, kjer prodajajo paro-produkcija premoga. Ako bi se I nit;e k dnižini Kaučnik v Owen, brodne liste, dobite lahko še bolj moglo preprečiti preveliko pro- Wisconsin. Tja so se podali z j natančna pojasnila. diAkcijo premoga, tedaj bi se ce- avtomobili. Z njima potujejo; c 0.. na premogu zvišala, in delavske5Judi Mrs. J. Owen in Mary; New York fenYral železnica plače bi enostavno sledile ter bii^en, Mr Mike Klemencic z 1)0 imela ,,a dan 15 ta Ako bi kdo pred tre- |družino :in družina Vrhovmk. In | ben vl;lk ki pd je naravno,t v se Tja so se Z njima potujejo | J. Owen in Marv Mike Klemenčič z 1 višale. Ako bi kdo pred tre- družino in družiria Vrhovnik. In ; mi leti predlagal, da vlada pose- da se zdtavi vrnete v Cleveland! CHrey> Qhio >kjer se nahaja gl(> že v premogarsko industrijo, . Zvezni agenti _ vita božja pot. Tozadevne vston- tedaj bi operatorji planili po- , ,ZadnJe so zvezm prohi- ujce )ahko d()bite Mr Frank koncu in obsodili enak predlog a«'entl v Clevelandu po- Suhadolniku, 6107 St. Clair Ave kot boljševizem. Danes so pa stah l)rece.l aktivni. Zlasti za-; operatorji mnenja, da je to edi- l^dujejo prostore, v katerih se Ga je strah ni izhod zi zagate. prodaja pivo. 11 oseb je bilo fe strahom pričakuje okrajni' _ aretiranih v četrtek in petek. avditor Zangerle rezultata vpla- Dobro toda drairo Novorojenka čanih davkov. Skupno bi morali uooro, iona cuago , Das- vroče) ^ tQ ne oplagi ljudje plačati $41,471,000 v dav- Mestna vlada je dobila nove1 znanke štorklje, ki se je ustavi-1kih> toda dasi je obrok za plači-vozove za pobiranje odpadkv. la pri družini Martin Račeič, lo davkov že potekel, pa je do-Vsak voz velja $8,500.00. To je 19900 Tyronne Ave., kjer je pu- bi,a okrajna blagajna šele $25,-najbolj moderni produkt v av- stila srčkano deklico, čestitke! ;000,000. In mestne kot okrajne tomobilski industriji. Vozovi1 Vreme jeblasti potrebujejo denar, zgledajo kot prometni avtomo- ; Vlada Zedinjenih držav je za- Gradlliranec bili vrtnarjev, in odpadki ne čela z butlegerskim businesom! Mladi Frank L. Hočevar, sin razširjajo nobenega smradu. Bogu je znano, kako v slabem Mr. Frank in Mrs. Frances Ho-Dva taka avtomobila sta sedaj v j stanju je danes blagajna Zedi-; čevar, 1441 E. 53rd St. je te dni službi, in v prihodnjih tednih se njenih držav, torej mora vlada graduiral iz East High šole. nekaj začeti. — Rogers. j Iskrene čestitke! jih pričakuje še 23. AMERIŠKA DOMOVINA' (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NBWBPAFMI Published dally except Sunday »ud Holidays_ nje v nedeljo na Koprivčevih farmah. Odbor. NAROČNINA: E» Ameriko ln Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto «7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta M.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto »5.60; pol leta M.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta «3.50. Posamezna Številka I cente. Vaa plama, dopise ln denarne poSiljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson «63«. j AMIS DIBIVIO and LOUIS J. PIKO. Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 190D, at the Post Offlce it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 117«. -83 No. 186, Sat., Aug. 8th, 1931 Svet ki je zdivjal Marsikomu izmed nas se zdi današnji svet kot bi prišel iz svojih tečajev in se ne vrti več kot se je vrtel v "starih, dobrih časih." Dela ni, denarja ni, zaslužka ni, živeža ni pri milijonih naših stanovalcev sveta, vojske punti in revolucije po vseh krajih sveta, skratka, svet se nam zdi kot da ne bi bil več oni prostor, o katerem smo govorili: "Uživaj, saj po smrti ne boš mogel več!" In dočim se je v svojih časih vedno kdo dobil, ki je naredil konec podivjanosti in orgijam, ki se danes vprizarjajo na svetu, pa je videti, da svet nima danes državnika, na katerega bi narodi gledali kot svojega voditelja in odrešenika. Odkar je nehala svetovna vojna, se je vojna šele pričela, vojna pomanjkanja, politične in družabne nezadovoljnosti. Davnej že je za nami doba volovske vprege, kočij, konj in sulic, handžarjev ščitov. Za nami je doba plina, električne razsvetljave, telefona, brzojava in parne sile. Danes živimo v dobi, ko se pride okoli sveta z letalom v osmih dnevih, živimo v dobi, ko radio najde svojo pot sedemkrat okoli zemlje prej, kot pa morete vi trenuti s svojimi očmi. Ni čuda, se svetu vrti v glavi in da postaja napol aboten. Jako dobro je tozadevno označil položaj predsednik Chicago univerze, dr. Hutchins, ki se je izjavil: "Svet, ki smo ga ustvarili, je postal prevelik za nas. Danes že ne moremo več povedati kdo je odgovoren za vse, kar se dogaja na svetu. Mašinerija, ki smo jo iznašli, ima rezultate, o katerih niti sanjali nismo in katerih danes ne moremo več odvrniti. Industrijske organizacije, ki so se razširile med nami, nas vodijo na nepoznana pota. Mi ne vemo kako in kam. Danes imamo več denarja na svetu, več živeža, več stvari, ki so potrebne za življenje, kot so sploh kdaj ljudje v zgodovini sveta imeli. Toda v istem času smo danes večji siromaki, kot so bili ljudje kdaj prej, bolj smo lačni kot zadnjih tisoč let, večja mešanica vlada na svetu kot je vladala kdaj prej ..." Dr. Hutchins je s temi besedami zadel žebelj na glavo. Mimogrede povedano je dr. Hutchins najmlajši predsednik velike svetovne univerze. S svojo skico je dobro naslikal svet, ki je prišel izpod kontrole ljudi. Voditelji sveta so danes absolutno zgubili kontrolo nad svetom, nemogoče jim je slediti brzini, s katero se svet vrti, niti ne vedo, katero smernico je svet zavzel. Stvari na svetu so postale tako ogromne, tako silne, da jih je težko razumeti. Sila, moč in brzina se je hitreje razvila, kot pa mišljenje naših učenjakov. Tu nam pride na misel starodavna grška pravljica, ko je Phaeton hotel poskusiti, da vozi voz svojega očeta — solnce — pa je zgubil kontrolo nad vozom. Divji žrebci Apolona so pobegnili,. Pravljica govori, da so se podivjani konji zgubili v nepoznane pokrajine, in da se je razbiti voz razsul po vsemirju. O oblakih sc je začel kaditi. Phaeton je zazrl, da svet gori pod njim, toda bil je'brez moči. Na zemlji je zavladala silna vročina in žeja, in da prepreči vesoljni požar, je Jupiter zagnal strelo v voznika, ki ga ni vrgla samo s sedeža, pač pa tudi pogubila. Nauk te pravljice je priprost. Ko zgubi voznik vozila, ki se mu pravi "napredek," kontrolo, tedaj je na vsak način potrebno, da se odstavi voznika. Kar je resnično o vsem svetu, je resnično tudi o posameznih narodih. Vsak voditelj, ali voznik, naroda, ki je skušal voziti narodni voz od leta 1914, je doživel usodo Phaetona. Tekom svetovne vojne je umrlo 20,000,000 fantov in mož, bodisi da so bili ubiti v vojni ali so pa umrli za boleznimi, ki so bile posledica vojne. Odkar smo zgubili v Ameriki Po'osevelta in Wilsona, nismo še imeli voditelja. Harding, Coolidge, Hoover, same šlape v enem ali drugem pomenu! In kako dolgo bo še vsemogočni Jupiter, ameriški narod, dovolil, da vozniki njegove usode divjajo z usodo naroda? Čas je prišel, da se vrže moderne Phaetone z njih sedeža in da se zopet dovoli spretnim, pametnim, razumnim ljudem, da vodijo usodo naroda! Kamcnško-št.janž, Jugoslavija.—Vožnjo čez morje smo imeli lepo, samo Frances Kern in jaz sva bili bolni. Samo me dve izmed vseh Slovencev. Ur-ha sva začeli klicati na pomoč že drugi dan, potem pa kar naprej do pondeljka. Ne vem, kaj bi bilo, če bi ne imeli seboj Mr. Kolandra. On je za nas tako skrbel, kakor za otroke. Kdor ni mogel k mizi, mu je on pre-skrbel, da smo dobili v kabine, kar je kdo poželel. Kar nas je bilo njegovih potnikov, nismo imeli nobene skrbi. Ne morem ga dovolj pohvaliti, kako dober vodnik je on. Ko smo prišli v Ljubljano, je on preskrbel, da niso naših kovčegov in druge prtljage nič preiskovali, ko drugače vse razmečejo in še plačati je treba povrhu. Druščina je bila izvrstna, to smo vriskali in peli. Se reče, kadar nismo "urhovali." V Parizu smo bili en dan in eno noč. Tam je Mr. Kolander naročil štiri buse, pa so nas prepelja-vali ves dan po mestu. Videli smo mnogo zanimivih stvari. Ko smo prišli nazaj, nas je pa čakala na mizi okusna večerja. Po večerji, smo šli pa lumpat. Ko smo prišli nazaj, sva se morali midve s Frances sezuti, ko sva lezli v 5. nadstropje, da nisva zbudili drugih v hotelu. Jaz bom najbrže prišla nazaj z Mr. Kolandrom, ker mi je že dolgčas po prijateljih. Lepe pozdrave vsem skupaj. Frances Novak. NAJNOVEJŠA SLOVENSKA LIRIKA V AMERIKI (V ljubljanskem "Slovencu" je profesor dr. Josip Debevec ocenil najnovejše Zormanovo delo "Pota ljubezni." Dr. Debevec, profesor svetovnih in klasičnih jezikov, ki je prevedel iz italijanščine v slovenščino nesmrtno Dantejevo delo "La Divina Come-dia," je gotovo avtoriteta na literarnem polju in čujmo, kaj pravi on o delu našega Ivana Zormana): Tihaboj, Jugoslavija.—Zad njič sem že nekoliko poročal o našem potovanju, danes pa še par vrstic. Na Francosko smo prišli 8. junija zjutraj. V Parizu smo prenočevali. Mesto smo si dobro ogledali pod vodstvom Mr. Avgust Kolandra. Kar je on storil za,nas potnike, fee mu ne moremo dovolj zahvaliti. Frances Novak je kupila v Parizu nove bloomers; pravi, da so v Parizu boljše. Potem smo se odpeljali proti Švici in naprej. Švica je krasna, Avstrija je lepa, toda pravijo, da peša. V Ljubljano smo dospeli desetega julija. Na poste-ji je čakalo veliko ljudi svoje prijatelje in sorodnike. Marsikatera solza se je potopila radosti. Potem smo se pa razšli vsak na svoj kraj. Ljubljana ima precej lepše lice, kot kdaj prej. Pozdrav vsem prijateljem in znancem, A. Z. Kako je otroku, ki ljubi svojo mater in bi bil rad pri njej, a je moral oditi na tuje, ker mu mati ni mogla dati kruha? Tak otrok hrepeni po materi, neprestano mu je rodna hiša in ves domači kraj z vso lepoto svojo pred očmi, in vrnil bi se srčno rad o prvi možni priliki. To je ob kratkem tudi vsebina drobne, ali tehtne knjižice Zormanove. Vkljub temu, da je to že četrta zbirka (leta 1919 je izšla prva, leta 1922 druga, leta 1925 tretja, v se v Ameriki, v isti založbi, moram vendarle reči da naš pesnik ustvarja počasi, premišljeno, s strogostjo napram samemu sebi. Teh 60 liričnih pesmi—toliko jih namreč knjižica vsebuje—je nastalo v petih letih. Leta 1925 je bil kot zrel mož obiskal svojo staro domovino (zapustil jo je bil z očetom nekako leta 1900 kot desetleten deček), bil je v rojstni vasi (v Velesovem), na naših gorah, v krajih, kjer je bil služboval oče kot organist (na Dolenjskem) in ti obiski so mu obudili silo lepih spominov, pa—če hočemo—tudi vsekali krvavečih ran ob slovesu. Zlasti tiste prve dni po prihodu mu je bilo srce pač prepolno silnih čuv-stev. Tu čutimo še mi ž njim. če čitamo na primer stran 60 pesem "Domovini" (kitica 2. in 3.): Kako srce je k vam želelo, nezabni kraji mladih let, kako v nočeh o vas sem sanjal, ko me je mamil tuji svet! Spet Čara me vas dih skrivnosti, med vami zopet sem otrok: vsak cvet kot nekdaj se mi laska, kot nekdaj boža me vsak zvok . . kjer v solfičnem bregu grozd zori, kjer veter zlato klasje ziblje, kjer slavec v tiho noč žgoli . . ." Ena skrb (ne le za vsakdanji kruh in za dolar) pa stalno in s težo vznemirja našega pesnika in zavedne slovenske očete ž njim: "Kaj bo z našimi otroki, sinovi in hčerami? Li bodo ostali/ zvesti našemu rodu? Bodo ohranili slovensko besedo in slovenski značaj ?" "Čez noč je vstal med nami mladi rod— vse bolj ponosno predse zre ko mi; podjeten, drzen zre v prihodnje dni, kot plaz planine, sam si dela pot . . . To, oče, je vprašanje vseh vprašanj: Li znali bodo mladce pridobiti, tako jih znali nase prikleniti, da bodo rod ljubili, verovali vanj?" (Iz Pisma očetu). Pesnik se boji, boji: Z družico si še včeraj gnezdo spletel — (Tako nagovarja očeta "pijo- nirja"). mladič tvoj danes malo že občuti glasove naše pesmi čudovite; prerad drugod veselja, sreče išče, prerad glasove tuje povzdiguje, premalo lastni vrli rod spoštuje . . . (Stran 102). Kakršne7 so matere, tak je narod ; zato naš pesnik upravičeno želi, da bi predvsem dekleta ostala zvesta domovini očetov. S tem namenom je pač zložil "Slovensko deklico" (stran 82): Mlada sem Američanka iz slovenskega rodu; ljubim jezik materinski, govorim ga brez sramu. Rada grem v slovensko šolo, pridno vsega se učim, da s slovenskimi darovi si duha obogatim. V šoli in od staršev čujem, v knjigi berem mnogokdaj, kako slovenska domovina rajske je lepote kraj. liki, umetniški formi? Mar je potrebno? Iz navedenih mest pač lahko sam uvidi in presodi, da je Zormanova pesem lahko umljiva (kot vsaka resnična umetnina), zelo melodijozna (avtor ni zaman jako priljubljen učitelj glasbe v Clevelan-du!), brez nepotrebnih mašil, plastična (le na par mestih nas moti abstraktni izraz na primer stran 60: Spet čara me vaš dih skrivnosti); večkrat nas spomni naših narodnih ali pona-rodelih, ampak to z namenom in upravičeno—na primer v "Slovenski deklici"). Slovenščina je brezhibna. — Lesorezi so poučni in duhoviti. Tisk brez napak, oprema tiskarne sijajna. Končno bi bilo zelo zanimivo (in najbrž bi pesnik sam tudi rad to vedel), ugotoviti, v kakšnem razmerju je pričujoča zbirka s prejšnjimi tremi in v katero smer se je pesnik v vseh teh letih razvijal ? O tem bomo razpravljali drugod. "Slovenec" je hotel s temi vrsticami le opozoriti na ta toli lepi in važni književni pojav med rojaki v Ameriki. Ce verjamete al' pa ne. Pravni nasveti Piše Frank V. Opaskar Cleveland, O.—Poletni čas ye bliža koncu; samo še par nedelj in konec bo naših piknikov in izletov, Letošnje poletje je že tako vroče, da si vsak želi v pro-afo naravo. V nedeljo 9. avgusta priredi dramatično društvo Ivan Cankar članski izlet na Ko-privčeve farme v Ilambdon. Ohio, dani in prijatelji društva so vabljeni. Vsak naj sam prinese prigrizek, za suha grla bo pa tam dobro preskrbljeno. Odpeljemo se izpred S. N. Doma ob osmih zjutraj. Tisti, ki imate svoje avtomobile, ste pro-šeni, da se ustavite pred Slovenskim narodnim domom ob osmih, kateri pa nimate avtomobilov, pridite pa ravno tako pred SNU in se bo preskrbelo, da se peljemo vsi. Za tiste, ki pridejo pozneje, velja to: Vzemite Chardon Rd do mesta Chardon, O., to je cesta št. 85. Peljite se kar skozi Chardon, ostanite na cesti 85 do Hambdona, to je tri milje iz Cbardona. Tam zavijte pri ga-sol) tisk i postaji na levo po posuti cesti, katera je tudi tri milje dolga. Potem zavijte na desno in je druga farma na desni. Vsega skupaj je 34 milj iz Cleve-landa. Kateri ste že bili na Cankarjevem izletu, sami veste, da je bila zabava vedno prvovrstna. Pridite zgodaj, ker dnevi so sedaj že precej krajši. Na svide- Cleveland, O.—Cenjene članice S. ž. Z. št. 32! Bliža sc čas našega dveletnega obstanka. Na naši zadnji seji je bil sklenjeno, da napravimo banket in sicer na 30. avgusta in da vzame vsaka članica vstopnico za 50c. Prosi se članice, da to upoštevajo. To je dovolj majhna vsota, dasi je v resnici težko v teh časih za nas vse. Toda kadar gre za kori;-:t društva, je naša dolžnost, da delujemo skupno, ker v skupnem delovanju se pride do večjega napredka. Ne izgovarjajte se, da je dovolj, ako plačate 25 centov vsaki mesec. Tistih 25 centov od vsake članica se mora poslati vsak mesec na glavni urad. Zatorej moramo skrbeti na kak drug način, da opomoremo naši blagajni. Saj imamo vedno kake stroške, ker smo vedno kam povabljene in to vedno stane denar. Prosi se članice, da vsaka po svoji moči nekaj daruje za to našo prireditev. Ne bodite zato užaljene. Ako katera more dati, naj da, ako pa ne more, se je ne bo sililo. Opominja se tudi vse tiste, ki dolgujejo za asesment in "Zarjo," da store svojo dolžnost in poravnajo svoj dolg. Veste da društvo težko zaklada i;; društvene blagajne. Obenem se vabijo vse članice na sestanek v pondeljek 1'0. avgusta ob sedmih zvečer v navadnih prostorih na Bliss Rd., da se pogovorimo o sprejemu Rojstni kraj pesnikov je—kakor rečeno, Velesovo—ali točneje vasica Trata s podružno cerkvico sv. Marjete (kjer je tudi pokopališče za vso župnijo). Tu bi najrajši postavil sem kar celo pesem, ki je morda najgloblje občutena izmed vseh v zbirki. Prišel sem spet k Tebi, sveta Marjeta, iz hrupne dežele onkraj morja; pogled na Tvoj beli hram mi spleta spominov venec okoli srca. Le eno pomlad in eno poletje me čaral je kras slovenske zemlje, a pisp.ni cvet ob cerkvici Tvoji oni podpisali pakt miru." Končno pa: Zakaj je dal pesnik zbirki naslov: "Pota ljubezni?" V tretjem izmed petih razdelkov (torej v sredi) čitamo 14 drobnih pesmic o ljubezni. Pesnik tu govori kot izkušen mož in z velikim sočutjem do mladih ljudi; ljubezni je lačno prav vsako človeško srce; lepa, ali tudi bridka je ljubezen; časih je pozaba edini lek; modra, značaj na deklica žal! večkrat ostane brez ženina kakor pa vihrava, nestanovitna, ker "Ah, ljubimci so slabotni . . ." in ne presodijo prave cene dekletove . . . Pregledali smo—seveda le površno—vsebinsko stran zbirke. Ali naj govorimo zdaj še o ob- Na mnoge načine sodni j a razsoja tožbe, ki jih dobiva vsak dan. Mnogokrat se pripeti, da ne zasliši pritožbe, pa naj bo ta še tako pravična, zato, ker ni bila vložena o pravem času, v predpisani dobi po postavi države Ohio. Vsaka tožba mora biti vložena tekom predpisanega časa. če bi ne bilo tukaj določenega gotovega roka, bi se lahko zgodilo, da bi priče pomrle, izginili bi dokazi in marsikatera krivica bi se zgodila temu ali onemu. O tem mislim danes nekoliko pisati. V kriminalnih slučajih, to se pravi, v slučajih, ko vloži država tožbo proti posamezniku vsled kršenja te ali one postave v kri-minalistiki (uboj, tatvina), ni predpisana nobena doba, tekom katere sc mora vložiti tožba, če bi bila v teh slučajih predpisana gotova doba za vložitev tožbe, bi lahko zločinec za ta čas izginil s prizorišča, pa bi bil potem, po preteku te dobe nedotakljiv. Za navadne civilne slučaje je p avedno predpisana doba, v kateri se mora vložiti tožba. Tako se mora najkasneje v 21 letih vložiti tožba, kar se tiče zemljišč. Seveda, če je bil oni, ki vloži tožbo, takrat, ko se mu j zgodila krivica pod 21. letom starosti, če je bil zaprt, ali blazen, tedaj lahko vloži tožbo v teku desetih let, ko postane zmožen vložiti tožbo. Štiri leta je predpisana doba za vložitev tožbe, ki se tiče osebnega premoženja, ki je bilo komu vzeto po krivici. Ista doba je predpisana za goljufijo, če pa je obtoženi ta čas pobegnil, se ne prišteva tej dobi čas njegovega bega. Ko se pa gre za kakšne pogodbe in če je bila ista spisana, potem je odločen čas 15 let za vložiti tožbo. V slučaju nezapisane pogodbe, je pa odločen čas samo šest let. Za telesne poškodbe se moramo zglasiti na sodni j i tekom dveh let, če hočemo, da se naša tožba upošteva. Tožba radi obrekovanja se mora vložiti v teku enega leta. Ista doba je tudi, če nas je kdo napadel in pobil, ali pa nas dal po krivem zapreti. Ista doba je, če hoče kdo radi nepravilnega ravnanju tožiti zdravnika ali odvetnika. So še drugi slučaji, ki zahtevajo predpisano dobo za vložitev tožbe, toda za vsakdanje slučaje zadostuje, da veste o zgorei omenjenem, če imate kak poseben slučaj, nikar ga ne zanemarjajte, ampak se posvetuje z vašim odvetnikom in vložite tožbo pravočasno. Če se ne vloži tožbe pravčasno, jo smatra sodnija neveljavnim. Pazite torej, da se poslužite pravočasno svojih pravic. V pekarijo stopi slabo oblečen človek, tresoč se po vsem telesu. "Dajte mi eno štruco rženega kruha, prosim," reče prodajalki in položi denar na mizo. Ženska mu zavije kruh. "Ali mi morete povedati, kje je najbližja bolnica?" vpraša kupec prodajalko s slabotnim glasom. 'Kje je najbližja bolnica?" se začudi ženska. "Da, gospa. Strašno slabega se počutim. Mraz in vročina me spreminjata. Mislim, da imam črne koze." "Kaj!" zavpije prodajalka, "črne koze? Pa si upate priti v mojo prodajalno? Poberite se ven, sicer bom poklicala policijo." Možak se obrne proti vratom. "Tu imate vaš denar za kruh! Vzemite ga, da se me kaj ne prime." Možakar vzame denar in reče pohlevno: "Potem boste pa tudi kruh vzeli nazaj ?" "Obdržite kruh in glejte, da se poberete!" Postopač gre ven in za bližnjim vogalom se mu pridruži drugi. "No, kako je šlo?" ga vpraša. "Imenitno, dobro sem jo izpeljal. Sedaj pojdi ti v tistole mesnico in kupi na isti način eno šunko, pa bova imela izborno kosilo." A Kar štirje avtomobili naših Clevelandčanov so se odpeljali proti Wisconsinu. Obiskati nameravajo Mrs. Mary Kaučnik v Owen, Wis. Po vsej sili so hoteli tudi mene seboj, ker je Mary naročila, da se brez mene ne smejo prikazati tam, ker- ima zame,-spravljeno tri leta staro špago." Hvala za povabilo, ampak ... kaj se pa fantič v nevarnost podajaš . . . pa nisem šel. A "Kako je župan prebil noč?" vpraša zdravnik županovo ženo, ko pride pogledat k bolniku. "Vso noč se je premetaval po postelji in vsakih pet minut je hotel imeti vodo." "Še vedno se mi blede,'revežu" ugotovi zdravnik. A Pri farmerju Gramcu se oglasi tujec in ga vpraša, če ima kako delo zanj. "Ja, imam delo, pa še jako lahko delo. Najprej pojdi v kuhinjo, da ti da naša mama kaj za pod zobe, potem pa pridi ven, da ti odkažem tvoje delo." Cez kake pol ure pride tujec iz kuhinje zadovoljnega obraza in vpraša Jožeta: "No, sedaj pa le povejte, kakšno delo imate zame." "Tvoje delo bo, da boš sedel ves dan pri kokoših in kadar bo katera znesla jajce, boš moral takoj zapisati na jajce dan in čas, kdaj je bilo jajce zneseno." Tramp se praska za ušesi in po kratkem premišljevanju reče: "Veste kaj, dosti sem že pretrpel v svojem življenju in opravljal vsakovrstna dela, ampak da bi bil pa jaz kokošim za tajnika, nak, tega pa ne." A Berač brez noge potrka pri skopuhu in ga prosi: "Dajte revežu kaj vbogajme. Pred desetimi leti sem izgubil nogo." "Kaj pa hodite k meni, saj j a« je nisem našel." A Sredi mokro-veselega popivanja se je začel Štefuc glasno jokati. "Kaj pa ti je?" so prestrašeni vprašali pajdaši. "H j a' je jecljal Štefuc, "tule sedim in pijančujem, da bi pozabil na mojo staro, ko bom pa potem prišel domov, bom videl dve mesto ene." ML EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. L. H. Zadnjo nedeljo so naši fantje potegnili to pasjo vročino za nos in ji pokazali fige na Močilni-karjevi farmi. Prav lahko bi bili še prenesli par sto stopinj toplote, brez vsake škode in zamere. Saj smo imeli pet sodčkov mrzle pijače, katero smo točili in pili z dovoljenjem človeških pravic, enakosti in bratstva. Hudo smo grešili razne amendmen-te, toda smo dobili odvezo že v pondeljek zjutraj, ko smo se krepčali s kislimi kumarcami. Imeniten piknik je to bil. čistega preostanka beležimo: pet praznih sodčkov, nekaj kurjih vratov in par perutnic. To smo vse skupaj spravili, dodali še nekaj in Mrs. Maren nam je za našo sejo v torek napravila imenitno obaro, za kar naj ji bo na tem mestu izrečena nesmrtna čast in slava ter en domač bohlo-naj! Na pikniku smo imeli oficijel-ttega fotografa, John Princa, ki je snemal filmske slike, da se je tam na mestu konštatiralo vse dejanje in nehanje naših fantov. Vsak požirek zlatorumene pijače se je točno slikal, da ne bo potem kakšnega prerekanja, da ga je ta ali oni več požrl, kot drugi. Nekatere je dobra pijača napravila silno lahke in so hoteli venomer plezati na drevje in skakati od veje do veje. Na pikniku smo imeli tudi zverinjak. Leo Laušin je pripeljal domačega zajca in belo miško, katerima se je pridružil Bir-kov psiček. Sicer je to čudna kombinacija: pes, zajec in miš, toda so se prav dobro razumeli, ker je Joe Birk svojega psa tako dresiral, da je olikan in pri-kzen napram vsakemu tujcu. Na pikniku je bila izvrstna '^strežba in vse je bilo tako °A"Usno pripravljeno, da je'kar Samo doli lezlo. Razume se, da so se v raznih skupinah organi zirali p^pki dueti, kvarteti in celi zbori, kar je vse slikal John ny Prince, če se bodo glasovi slišali na platnu, pa ne garantiram. Ko je solnce za goro šlo in še malo pozneje, so silile boljše polovice domov, kot je to njih slaba navada. Se reče, v nedeljo bi njih ukazi ne veljali dosti, da ni posegla usoda v naše sodčke in jih izpraznila. Torej je vsak svojo ženico kaj rad ubogal v nedeljo. Kakor pravijo, je še) naš predsednik zadnji s piknika, da je pogledal, če je vse v redu in okej. V torek smo imeli nekako sedmino, kot sem že omenil, da smo še tisto pojedli in predihali, kar je v nedeljo ostalo. Bili smo take volje, da če bi bilo dovolj denarja v blagajni, bi bil v nedeljo zopet en tak piknik. Sklenili smo, da povabimo Rainbow Hunting & Fishing klub, ter St. Clair Rifle klub na tekmovalno streljanje in to v nedeljo 23. avgusta. Tekma se vrši na Hribarjevih farmah v Painesville, O. Tekma se prične točno ob dveh popoldne. Lahko pa pridete tje že dopoldne, ker bodo naši fantje spekli okusnega koštrunčka za kosilo. St. Clair Rifle klub je že obljubil, da se udeleži, čakamo samo še odgovora od Newburčanov. Ampak gotovo se bodo tudi ti udeležili. Zadnjo sredo streljanje na Močilnikarjevih farmah: Hoffart.................... 24 Mlakar .................... 22 Leonardi.................. 22 Mandel .................... 22 Lausin .................... 21 Sepic........................ 18 Zabukovec .............. 18 Janževich ................ 17 Legan ...................... 16 Marn........................ 16 Dolenc J................. 16 Jerič ........................ 15 Klaus ...................... 15 Jazbec...................... 15 Baraga .................... 14 Rošel........................ 10 V. Penosa .............. 19 L. Penosa .............. 18 Pirnat...................... 17 Novak :..................... 16 Susel........................ 16 Glažar...................... 15 Buchar .................... 14 Peterka .................. 12 A. Urankar ............ 12 Kavchnik ................ 10 Tako smo streljali 1. avgusta: V. Penosa .............. 22 Glažar .................... 20 Turšič...................... 20 Pirnat...................... 20 Malavašič................ 17 Seitz ........................ 15 Susel........................ 15 Novak .................... 15 A. Urankar ............ 13 Peterka .................. 13 A. česen ................ 9 J. Urankar ............ 9 Prah ........................ 8 Kren ........................ 8 Šinkovec .................. 1 PO SUHEM CERKNIŠKEM JEZERU St.Clair Rifle and Hunting Club Piše V. PENOSA Nekateri moji lovski tovariši se jezijo, ker nisem dal v javnost izid predzadnje vaje na lončene golobe. Seveda bi jaz Poročal kot sem vedno, toda nikakor se nisem mogel pripraviti k temu; kajti kakor hitro sem botel zapisati kakšno besedo ali ime člana, pa mi je roka kar nehote zapisala, piknik, ice cream špaga, prešič, ohajčan ali kaj uličnega. Rojil mi je namreč po glavi naš piknik, kateri se je tudi vršil v nedeljo 26. julija na Glažarjevi farmi. To je bil dan '•a naše fante. Naš blagajnik Kauenik je namreč sam posegel globoko v žep klubove blagajne ter kupil prašičke (toda stem ne mislim člane našega kluba) in druge posvetne dobrote in reč* nioram, da smo se dobro imeli. Priporočljivo bi bilo da se večkrat kaj takega priredi, kajti danes so slabi časi in naši fantje so itak z vsem zadovoljni, da iSe le do sita najedo in dobro žanjejo in da še malo ostane pa je O- K. Omenil sem ,da smo se dobro imeli na pikniku, kar je tudi V(Js, toda pred piknikom se nam ni dobro godilo, vsaj meni ne. fe cel teden sem ženo tolažil, da •>* ne bo treba v nedeljo ničesar kuhat opoldne, ker bomo na far-n,*h prašička jedli in seveda sc ■1,> tega tudi držala. Ker nisem kotel biti prvi na mestu, sem "rišel šele ob 11. uri dopoldne, bil sern presenečen ker sem ysc drugo videl samo ščetinar-Jl'v ne. šele ob treh popoldne je J'rirnaha naš slavni predsednik JUčar z dvema pečenima prašič urna n'$v rami (svojo kočijo j.€ '•".stil eno miljo proč od piknika |.'!r se je bal, da bi mu jo naši 'u,tji razbili iz same jeze). Za (ritgi ptluiik mu bomo kupili aeroplan, pa bo gotovo ob pravem času na mestu. Na našem izletu smo pridobili tudi dva člana, to so Frank Seitz in Tine Šinkovec, oba fajn fanta. Frank je na prvi vaji zbil 15 golobov izmed 25, kar je gotovo jako lepo za novinca, Tine se je pa bal, da bi naredil klubu preveč škode, ako bi vse golobe razbil, zato je pa samo enega, ter nam dokazal, da lahko zadene samo če hoče. Pri zadnji vaji sem po dolgem času zopet videl Toneta Novaka na našem strelišču in dokazal nam je, da ima še dobro oko in mirno roko kajti zbil jih je 24, patudi enega jazbeca je prinesel seboj, katerega je lastnoročno ustrelil. Le še večkrat pridi, Tone. Našim fantom bi priporočal, da se polno številne udeležujejo mesečnih sej ter s svojimi nasveti pomagajo k boljšemu napredku kluba. Našim članom se naznanja, da nas je Euclid Rifle klub povabil na tekmo v streljanju za nedeljo 23. avgusta. Tekma se bo vršila na Hribarjevi farmi v Painesville, O. Začetek točno ob dveh popoldne. Torej se že sedaj opozarja naše fante, da se vsi brez izjeme udeležimo te tekme. Prvikrat smo mi odnesli zmago in tudi sedaj (upamo), da bomo odnesli prvo zmago. Streljali bomo vsi trije klubi, kakor smo zadnjič na 4. julija. Naši fantje naj se pravočasno domenijo, da bomo šli kolikor mogoče skupaj. Kdor ne ve kje je Hribarjeva farma, naj se pravočasno o tem informira, da jo ne bo cel teden iskal po ohaj-skih farmah. Tako smo streljali 18. julija: Malavašič................ 22 Turšič .................. 20 že slavni Valvazor je v svojem odličnem popisu vojvodine Kranjske opisal natančno vse zanimivosti in čuda Cerkniškega jezera. Njegovo delo o Cerkniškem jezeru dosega le eno, vsi ostali popisi pa se povečini naslanjajo na Valvazorja in lastne kratkeizkušnje. Zato ni čudno, da je Cerkniško jezero do danes nerešen problem za geologa in povečini neznano čudo za naše izletnike. Večina tistih, ki pride gledat Cerkniško jezero, gre do nasipa pri vasi Dolnje Jezero. Tam vidi obsežno lužo in s tem je Cerkniško jezero odpravljeno. Pa pustimo krasote Cerkniškega jezera tedaj, ko poplavlja površino 30 kvadratnih kilometrov, in si ga oglejmo raje sedaj, ko je usahnilo. Skoro po vsej dolžini je nago-sto zarastlo s trsjem in bičjem, ki sega do višine 2 metra in pol. To trsje raste spomladi iznad vode in kmetje se vozijo v čolnu po jezeru in kose trsje, ki raste iz vode. Potem, ko jezero vpade, pa izgleda tako pokošeno trsje kakor meter visoko strnišče. V večjih globinah, kjer trsje ne raste več, pa raste celo ped debel vodni mah, ki je temnozelene barve. Ko pa voda vpade, ga pa solnce povsem obeli, tako da izgleda pokrajina, pokrita s tem mahom, prav tako, kakor da bi zapadel sneg. Sedaj teče po jezerskem dnu le še majhen potoček Stržen, ki pa ponikuje že v Veliki ponikovalnici nekako \ sredi jezera. Sem in tja stoji v ilovnatih globokih jarkih nekaj tenmozelenih luž, polnih žab in mladih ribic. Tam naletiš tu in tam tudi na čaplje, ki se goste z mastnimi žabjimi kraki. Ogromne vodne množine, ki so zbrane v jezerski kotanji, pa proti koncu pomladi odtekajo vedno hitreje skozi nešteto po-nikovalrdc. Zapadni rob jezera je vseskozi prevrtan kakor reše-to. Tam sta tudi edini znani ponikovalnici Velika in Mala Kar-lovica. Veliko Karlovico so lansko leto začeli umetno poglabljati in so ji znižali dno za pol-drug meter, to pa zato, da bi je- zero hitreje odtekalo in da bi izsušili več ozemlja. Radi tega je pa nekaterih krajih res zrastla sladka trava, dočim je bila tam preje kisla močvirska trava. Drugod pa je prehitro usahnila voda, tako da ne raste sedaj tam niti trsje pa tudi ne kisla in ne sladka trava. Kmetje tega izsu-ševanja, ki letos radi pomanjkanja denarnih sredstev ni napredovalo, niso nič kaj veseli, ker jim prinaša močna denarna bremena, ki so samo lansko leto znesla vsoto 2 milijona dinarjev. Kaže se pa tudi še druga slaba stran izsuševanja. Radi razširjenih odtokov vode odteka jezero v začetku mnogo hitreje, tako da nastopajo v Planini pri Rakeku, kjer voda zopet prihaja na dan, precejšnje poplave, ki uničujejo rodovitno polje, in tamkajšnji kmetje so si morali nabaviti čolne, kajti voda poplavlja tam celo mesto. Zato je važno vprašanje, če se izsuševanje Cerkniškega jezera sploh izplača, zlasti še zato, ker pri dosedanjem hitrem odtekanju pogine mnogo več rib kot doslej. Sistematsko urediti odtekanje vode iz Cerkniškega jezera pa najbrže nikdar ne bo mogoče, saj je jezero na pravem rešetu po-nikovalnic, od katerih so zlasti znane Rcšeto, Vodonos, Retje, Mala in Velika ponikovalnica, Mala in Velika bubnarica ter Skedenjca. Rešeto je n. pr. velik komplens ponikovalnic, skozi katere teče globok jarek, ki se vije v silno stisnjenih S-krivu Ijah. Pobočja jarkov pa se bele vsa v snegu vodnega mahu. Izredno globoki sta Velika in Mala bubnarica, kjer segajo špranje med skalami do 8 metrov globoko pod tamkajšnje dno jezera. Skedenjca je pa vsa pokrita na debelo s polomljenim suhim trs jem, ki leži ponekod po pol metra debelo. Jezero s svojimi ponikovalni-carni je zlasti sedaj, ko si je mogoče ogledati vsako ponikovalni-co od blizu, zelo zanimivo. Užival pa bo seveda le tak turist, ki ima smisla za čudovite igre narave. Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust Šenoa iz Iirv. Poslov. L. J.) Marko je z občudovanjem gledal na Elijo: "Škoda," je rekel, "da si vrgel od sebe puško, ker se ne rodi vsak dan tak junak. Daj, vrni se zopet k nam!" "A kaj nagovarjate tu mojega moža, Marko?" reče Kata hitro in prime Elijo za roko. "Ne boj se, ljuba Kata," se nasmehne Elija mirno, "dosti muk sem že pretrpel v svojem življenju, a sedaj hočem, da živim mirno poleg svoje drage." — Uskok sklone glavo i nse zamisli. "I)a, človek je pluto," reče naposled, "ki plava po vodi. Voda ga- meče semtertje. Srečen tisti, ki priplava na obrežje! Ni-li res, sveti oče?" 'človek obrača, a Bog obrne. Božja milost je velika in ne zapusti dobrega človeka," odgovori župnik. "A kako si prišel v ta kraj?" vpraša uskok. ■ "Prav slučajno. Poznal sem ta kraj že preje. Na svojem domu v Ribniku mi je pomrlo vse razun brata Nikolaja, ki sa pa ž njim ne morem posebno pohvaliti. Ban mi je dovolil, da grem, kamor hočem. Prišel sem služit Heningovcem po priporo-čitvi gospoda podbana Ambroža — devetnajst let je tega. Najprej mi je dal to naselbino, in ko mi je postalo tu dolgčas, sem rekel pri sebi: oženi se Elija! Skoro se je našla prilika. Po gospodovih opravkih sem šel enkrat v Pišece na Štajersko k nekemu Ozvaldu, ki ju kupoval od gospode vino. Pri Ozvaldu je služila brhka deklica — sedanja moja žena. Zmotila mi je oči in vprašal sem jo: "Bi-li hotela biti moja, Katarina?" Slekla jc štajersko črno krilo, obula opan-ke ter oblekla beli jopič. Tako sva se našla in vzela, pred pustom je bilo tega devet let in nikoli mi ni bilo žal, da sem iz šta-jerke napravil Hrvatico." "Lepo je to, Bog naj vama da srečo, Bog vaju poživi!" dvigne uskok vrč, "dober človek si, Elija, in ako maraš, ljubiva se po junaško, bodi moj pobratim!" "Hočem, Marko," reče Elija in mu poda roko. "Na zdravje junaško, na zvestobo junaško, Elija, Evo, polagam roko na glavo tvojega sinka in prisegam pri Bogu in svetem Nikolaju, da hočem biti tvoj brat v sreči in nesreči, brat tvoji ženi, oče tvojim otrokom. Moja desnica ti bode vedno zvesta, moja junaška, zvestoba bo tvoja obramba, če prelomim prisego, naj ne da Bog sreče ne meni in ne mojim potomcem. A ti, sveti oče, blagoslovi!" "Trdna zvestoba pri Bogu," odvrne Elija. "Amen," konča župnik veselega obraza in blagoslovi stara junaka in novo bratsko zvezo. V. Poleg stare mestne hiše stoji nasproti samostanu svete Klare dvor knezov Ededijevcev. Tu sem se je pripeljal dne 1. velikega srpana leta 1564. iz Slavonije s svojega posestva želina knez Peter. Bržkone zaradi važnih opravkov. Zlovoljen, na hrbtu prekrižanih rok in sklonjene glave hodi Peter gor in dol po prostorni sobi. Z jasnimi, modrimi očmi gleda neprestano na tla, pokrita s kamenitimi ploščami; včasih pogladi z roko dolgo svet-o brado, včasih se pogladi po tratkih laseh, po visokem, sis-njenem čelu, ki se mu včasih na-gubanči. Peter Erded je visok človek, širokih pleč in debelušast. Lica ima nekoliko upadla in po-rumenela, doživel je že mnogo na svetu. Zamišljen je, tare ga neka skrb. Ne zmeni se za to, da je njegova dolga, višnjeva suknja zaprašena, da so gumbi tu-patam odkrušeni, da ima visoke škornje iz surove kože blatne, ne vidi celo svoje žene, ki sedi pri oknu na pisani skrinji, držeč na rokah moško dete, staro od enega do treh let. žena more imeti kakih sedemindvajset let. Reje-na je, polna in rdeča, črnolasa, oči ima kakor črne črešnje, ali v njih ni življenja. Nima finih potez, na čelu se ji ne bere razumnost, a poteze okoli debelih ustnic in okoli kratkega nosu znači-jo, da je ponosita, celo ohola. Kako tudi ne? Banica je, druga žena Petra Erdeda in hči slavnega junaka Ivana Alapiča. Ni razumna, a morda je zvita, kakor so vse Evine hčere. Pozna se ji, da je banica, velikašinja, dasi-ravno je ravnokar došla s potovanja. Na, Sebi ima plašč iz črnega damaska, obšit z lisičevi-no; izpod plašča se vije dragoceno svileno krilo; noge so obute v špicaste črevlje iz rumene kože. Pod vratom ima plašč spet z dvema ploščicama. Na eni ploščici vidiš podobo jelena, grb Erdeda, na drugi pa podobo železne roke, ki maha s sabljo proti zvezdi — grb Alapičev. Sklonjene glave gleda banica v svoje dete, ki se odteguje materinemu naročju, in mu gladi z roko zla-tolaso glavico. Milo gleda mati sinčka, zasmehlja se časih na-lahko, srečna zadovoljnosj, se ji bere na obrazu. Bržkone vidi v tem detetu vir svoje sreče. Naenkrat dvigne glavo, odpre napol svoja široka usta, vpre oči v bana in mu reče: "Gospod Peter, moj soprog! Kaj Vam je? Od želina pa clo Zagreba nisem slišala iz vaših ust niti besedice, a sedaj hodite po sobi nem in zamišljen, kakor da ni tu ne Vašega sinka, ne Vaše žene. Kaj Vam je?" "Gospa Barbara," odvrne ban pristopivši k nji in pogladivši sinka, "ne vprašuj me. Take skrbi niso za žensko glavo, treba je glave iz železa, moške glave." (Dalje prihodnjič) ' * Nemčija namerava kupiti 600,000 svežnjev bombaža v Ameriki. MALI OGLASI Javnosti v pojasnilo! Včeraj je zagledal beli dan dopis v "Enakopravnosti," kateri naznanja o velikem javnem pikniku pevskega zbora "Zarja." Resnici na ljubo konstatiram, da "Zarja" je imela svoj lep in uspešen piknik dne 2. avgusta na Pintarjevih farmah. Vse drugo je izrabljanje imena in slepomišenje. Javnost naj to blagovoli vzeti na znanje. Drugo sledi v drugih časopisih, kajti tudi temu je treba napraviti enkrat konec—slepomišenju pod namišljeno firmo —izrabljanju imena onih, ki so začeli z zborom, ki nima z razkolniki nobenega opravka.—J. Franceskin, tajnik inkorporirane t«-7 . »* Z.arje. Zahvala Spodaj podpisani se tem potom vsem onim, ki so pomagali v kontestu združenih društev fare sv. Vida z delom, denarjem in trudom, prav iskreno zahvaljujejo, ker le njim se imamo zahvaliti za tako lepo nabrano svo-to in krasne nagrade. Vsem prav iskrena hvala, in ob priliki tudi mi radi enako pomagamo. Mrs. Frances Oražem in družina 6326 Carl Ave. Slovenska šivilja se priporoča Slovenkam za izdelavo oblek po najnižjih cenah. Vse delo garantirano. 6026 SI. Clair Ave. Suite No. 2 (187) Hardware trgovina naprodaj na 14910 Lakeshore bulevard. Brez vsake konkuren-ce. Tel. KEnmore 2194-J. Dve sobi se oddasti v najem. Vpraša se na 1187 E. 61st St. (187) Stanovanje se da v najem, štiri čedne sobe, furnez in vse druge udobnosti. Prav poceni. Stanovanje se nahaja na 3976 E. 93rd St. Pozve se na 3769 E. 93rd St. (188) Čedna soba se da v najem enemu fantu. Pripravno tudi za p e č 1 a r j e. Vprašajte na 1153 E. 61st St. (188) Naznanjamo da smo odprli konfekcijsko trgovino in prostore z lahkim prigrizkom, in sicer na 1029 E. 62nd St. Rojakom se vljudno priporočamo za obilen obisk. Mary Stare (187) V najem se da pet lepih, čistih, velikih sob, toilet, elektrika, posebna klet, velik jard. Rent $22 na mesec. 7002 Becker Ct., med Superior in St. Clair Ave., blizu 71. ceste. Ključ je zgorej pri Mr. F. Kos. Tel. Eddy 7612-R. (187) Stanovanje obstoječe iz štirih sob, se da v najem. 965 Addison Rd. (186) Stanovanje se da v najem, na 70. cesti. Hiša-s a m a za sebe, ima 5 sob. Elektrika in klet. Rent samo $22.00 na mesec. Vpraša se na 6414 St. Clair Ave. (186) Farma naprodaj južno od mesta Geneva, Ohio. Se zamenja tudi za mestno posestvo. Vprašajte pri John Da-ney, Rock Creek ali Footvijle, Ohio. (188) Soba se da v najem, za enega ali dva fanta. Vprašajte na 1019 E. 63rd St., spodaj. (187) Tajni spisi sovjetske vlade zaplenjeni Buenos Aires, 6. avgusta. Policija je zaplenila veliko blagaj no ruske trgovske družbe v tem mestu, katero je dala s silo odpreti in se je tako polastila ruske tajne pisave in korespondence. Znajo slediti zanimiva razkritja. Miss Poland bo deportirana iz Amerike Los Angeles, California, 6. avgusta. Janina Smolinska, ki je v tekmi za svetovne lepotice dobila naslov "Miss Poland" bo deportirana iz Amerike. Prišla je sem na obisk za 6 mesecev, in je ostala v deželi preko te iFobe. * 2,000 petrolejnih vrelcev je bilo zaprtih v državi Texas. Zahvala Gotovo je bil dan 1. avgusta eden najlepših dni najinega življenja, kateri bo ostal nama v spominu za vedno. Ker ta dan sva si zaprisegla zvestobo za najino življenje. Da je bila pa poročna slavnost popolna, ste nam pripomogli Vi cenjeni so-, rodniki in prijatelji, ker ste se odzvali našemu povabilu v lepem številu, ter ste nas počastili s svojo navzočnostjo na ta slavnostni večer v Slovenskem Narodnem domu. S tem ste nama naredili veliko veselje že vsled tega, ker sva videla kako veliko prijateljev imajo naši starši še iz stare domovine. Dragi sorodniki in prijatelji, veže naju dolžnost, da se Vam na tem mestu zahvaliva za nam skazano prijateljsko ljubezen, ter želiva naj ostane tako še nadalje tudi med nami mlajšimi. Zelo rad bi Vas imenoval po imenu, ker bi bilo pa preobširno, upam, da mi oprostite in upoštevate, da se zahvalim vsem, kateri ste se vdeležili naše slavnosti. še posebno se želim zahvaliti Josephine La use he in gospodični Udovič, kateri sta nas nepričakovano iznenadije z lepem petjem v cerkvi. Dalje družini Slapnik, kateri je ozaljšal cerkvene prostore s krasnim cvetjem in to po tako nizki ceni. Naprodaj je pohištvo za obednico, miza, Šest stolov in hrastov bufet ter shramba za posobo. Vprašajte na.7,416 Myron Ave. (186) Naznanilo Članicam društva Srca Marije (staro) se naznanja, da je društvo sklenilo, da mora vsaka članica plačati 50 centov v društveno blagajno. Zato se letos piknik opusti, kakor tudi društvena veselica. Vsaka bo prispevala 50 centov namesto veselice ali piknika. Prošene ste vse članice, da ta sklep upoštevate. Katere pošiljate svoje otroke plačevati asesment, dajte poleg rednega asesmenta še 50 centov. Nikar ne mislite, da je to naredil sam odbor, pač pa je to sklep vseh društvenih članic, ki so bile navzoče na društveni seji. Pripeljite tudi vsaka vsaj eno novo članico, v to naše lepo napredujoče in najstarejše žensko društvo v Glevelandu. To je vaša dolžnost. Asesment je samo $1 na mesec, posmrtni-na znaša $300 in $6 bolniška podpora na teden. Društvo tudi rado pomaga revnim članicam, tako da je v vseh ozirih v resnici dobro podporno društvo. S sestrskim pozdravom, (186) tajnica. Slovenska vdova stara okoli 40 let, išče primernega dela pri vdovcu, za gospodinjstvo ali za kuharico v restavran-tu. Vprašajte na 7761 Broadway. Tel. Michigan 0586. (186) Priporočam ga vsem rojakom. Ne smemo pozabiti kuharice Mrs. Fabjan in nje pomočnic, katere so se skazale, da so vešče pripraviti naj okusne j ša jedila, s kateremi so nam postregle. Zahvaljujem se tudi vsem tistim prijateljem, kateri ste celi večer trdo delali, da ste stregli našim gostom itd. Hvaležna, Jac. iji Mary Tekauc. Stanovanje se da v najem, štiri sobe in kopališče. Garaža na razpolago. Jako poceni. Vprašajte na 1217 E. 176th St. * (186) Stanovanje se odda v najem, štiri šobe. Vprašajte na 3600 E. 81st Si. (186) OGLEJTE SI novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer. BLASCO IBANEZ Za čast in ljubezen ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC Vr. Mrtvecu vzamem orožje, suknjo in turban, vlačem ga za gost grm, potresem krvavi sled s prahom, zajaham konja in haj-di proti Kostajnici. Naenkrat čujem za seboj vpitje: "Jusuf! človek! Kje si!" Vidim, kako dirja Ibrahim za mano. Ni mi kazalo, da bi mu kazal hrbet. Obrnem konja in mu grem naproti. Turčin ostrmi. Vidi turban ,vidi suknjo in sulico, a ne vidi džavra. Bila sva še precej oddaljena. "Ke je džavr?" "Evo ga," zakličem in vstrelim s samokresom konja v glavo, da pade in pokrije jezdeca. DoIjik) sem še slišal, kako Ibrahim na ves glas jadikuje in psuje, a odrinil sem naglo proti Kostanjici. Ko je čul knez Nikolaj Zrinjski o tem mojem vražjem činu, mi je dal deset cekinov in dva samokresa ter mi ukazal, da moram služiti pri njem. Služil sem mu vdano in lepo je služiti junaku, a Nikolaj, brate, je junak, ki mu ne dobiš enakega med Dra vo in Savo. Pod njim sem bra nil Zrinj, z njim sem šel pod Pe što. Nepopisno smo 'bili veseli, ako smo imeli priliko, da se za-letimo v janičarje. Moram reči, da so junaki, rajši pade, nego se umakne le za ped. Toda smešni so. Vsak ima zataknjeno za klobukom žlico, a klobuke imajo velike kakor vreče. Vedno mi je šlo vse po sreči, odnesel sem zdravo kožo pred topovi, puščicami, puškami in sabljami. Še marsikaj sem doživel v svojem življenju; bil sem celo turški jetnik v Carigradu. Toda vselej mi je Bog čudovito pomagal." Ko so polipi završili svojo prebavo, so pričeli plavati. Do-bivši apetit, so pričeli z bliskovito naglico križariti po vodi, iska-joč novih žrtev. Freya je bila ogorčena. Paznik jim je metal mrtve ribe. Ona pa je želela videti borbo, borbo, žrtev in smrt. Koščki sardine so bili slaba hrana za te razbojnike, ki so občutili slast samo \ hrani, zabel j eni z umorom! Polipi, kakor da so vedeli za njene pritožbe, so se spet spustili na dno ter ostali tam nepre mični. Tedaj se je pričel spuščati proti dnu majhen morski rak; privezan na nit, je naglo gibal s svojimi nogami. Freya je zadrhtela ob misli na skorajšnji prizor, ki se ji bo nudil, ter se je že tesneje privila k Uliseju. Z enim skokom se je ena teh nepomičnih mas na dnu pretvorila v zvezdo; sesalke so se ji pričele zvijati in iztezati kakor ka če, izkušajoč zgrabiti živi plen, Paznik, ki je hotel podaljšati ta lov, je zaman poizkušal potegniti raka zopet na vrh, Tipalke nakaze so že ovile ubogega raka in tako silno potezale, da je je pretrgala vrvica, na kateri je visel. Polip je padel kakor kamen na dno in potegnil seboj svoj plen. Freya toliko da ni zaploskala Obraz ji je zelo obledel. Skozi njeno obleko je Ferragut čutil vročično vročino njenega telesa. Da bi bolje videla, se je nagnila naprej,'tako da se je skoraj do teknila s čelom tekla. Nakaza na dnu je brizgnila v raka iz sebe otrovno tekočino, da je s tem preprečila vsak odpor nesrečne žrtve, nato pa ga je po žrla. "Ah, kako je to lepo!" je za šepetala Freya vzhičeno. Tudi ostali polipi so dobili svoj živ plen. Ko je nato paznik vrgel v bazen raka, ki ni bil privezan, temveč popolnoma svoboden, je Freya kriknila od vzhi ženja. Nastal je lov, in sicer tak, ka- kor se razvije v divjem misteri-ju morja: dirka v smrt. Ubogi rak, ki je slutil nevarnost, je zaplaval proti kamenju, da bi pobegnil v najbližjo luknjo. En polip se je dvignil za njim, dočim sta ostala dva nadaljevala s svo jo prebavo. Ušel bo, ušel mu bo!" je vzkliknila Freya, tresoča se od' razburjenja. Rak se je žuril med kamenjem, izrabljajoč vsako skriva lišče. Polip zdaj ni več plaval, temveč je tekel naprej po dnu. kakor kakšna kopna žival, pomagajoč si pri tem s svojimi tipkami. Rak se je že s polovico telesa zaril v neko luknjo, ko se bliskovito iztegne za njim ena od strašnih sesalk, ter ga poteg ne iz luknje. "Ah!" je vzkliknila Freya tei odskočila nazaj; zdelo se je, da se bo onesvestila na Ulisejevib prsih. Ulisej je zadrhtel, ko je čutil, kako mu je ona okoli telesa ovi-la svoje roke. Zdelo se mu je, kakor da ga je objel ogromni polip oceanskih globin in ga nenadoma omotal z eno svojih sesalk. čutil je divji stisk njenih rok okrog svojega pasu. Freya ga je trdno držala \ svojih rokah. Stiskala ga je v svojem objemu z vso svojo močjo, kakor da mu hoče na dvoje prelomiti njegovo močno telo. Nenadoma je približala njegovemu obrazu svojo glavo, kakor da hoče zasaditi vanj svoje zobe .. . Njene povečane in solzne oči so izgledale, kakor da je njihov pogled nekje daleč, daleč. . , Morda niso niti poznale kapeta-na, kdo ve . . . Nato so njena drhteča usta poiskala njegova ustne ter se prižela nanje v dol gem, strastnem poljubu. Bil je to poljub pijavke, dolg, strasten in bolan, še nikoli v svojem življenju ni Ferragut imel takih občutkov. Vlaga njenih ust mu je prešinila kakor sladak strup vse telo. V prsih mu je čudno zadrhtelo in zaprl je oči. Zazdelo se mu je, kakor da mu po tem poljubu polagoma uhaja življenje iz njegovega telesa ... 1 Slutil je, da mu postane ta poljub usodepoln in da pomeni je bilo vse. Mlada žena je izrazila željo, da bi izvedela vse podrobnosti iz Ferragutovega življenja, kadar pa je on napeljal pogovor o njenem življenju ter jo pričel iz-praševati o Javi, o Andih ter o njenem tamošnjem bivanju, mu je vedno nejasno in izbegovajoče odgovarjala. Zaradi tega se je večkrat vprašal, da-li je bil prizor v Akvariju resnica ali samo sen. Nekega jutra pa je Ferragut doživel, da se mu je izpolnila ena želja. Bil je namreč ljubosumen na neznane Freyjine prijatelje, ki so često obedovali ž njo. Dasi mu je Freya trdila, da je doktorica njena edina prijateljica in tovarišica, vendar ji kapetan ni verjel, temveč je zahteval, da bi se pomiril, da bi pričela prire jati Freya ž njim daljše izpre-hode v neapelski okolici. Ob takih prilikah ji je vedno rekel; "Obedovala bova v kaki prijazni "trattoriji" (gostilni). Nekega dne sta se torej skupno odpeljala z zobčno železnico na hrib Vomero, od tam pa sta šla peš na gričevje, ki se dviga nad trdnavico San Elmo in nad samostanom San Martino. Ko sta se nagledala in nadivila v opatijskem muzeju starim spominom izza dobe burbonskega in Muratovega gospodstva, sta zavila v neko bližnjo trattorijo. Pred tratorijo na terasi so bile razpostavljene mize in stoli, odkoder je bil krasen razgled na Vezuv in cel neapeljski zaliv. Na vratih se je namestil neki prodajalec ostrig, temnopolt in mrša\ in z očmi kakor žerjavica. Freya se je smehljala tipični lepoti prodajalca ostrig ter njegovim žarkim pogledom, katere je metal vsem damam, ki so zahajale v trattorijo. vi Eldorado za mlade turiste, željne pustolovščin domače bar ve! V ozadju se je nahajal mali orkester, ki je dozdaj spremikal petje nekega tenorista, ki pa je med tem odpel in orkester je zdaj sam sviral dalje. Ko je sedla Freya za mizo, je občutila v srcu neko detinsko radost. Pred njenimi očmi se je razprostirala krasna panorama mesta, zaliva in njegovih rtov. že dva tedna ni Freya prišla iz Neaplja in tukajšnji sveži zrak jo je opajal. Njen pogovor s Ferragutom so spremljali prijetni zvoki harf in vijolin orke stra. Obedovala sta z nervoznim tekom, kakršnega daje veselost. Nekoliko miz dalje od njiju j-j ke! svoje želje. Vino je dajalo i nepremično ter se delal, kakor njegovim besedam ognjevitost, da gleda v daljavo, v resnici pa tožeči glas tenorjev je baš ta-j je lovil na ušesa njiju pogovor krat pel, spremljan od orkestra, in slišal vsako besedico. Tudi neko romanco iz "Svečanosti v 1 ona dva Angleža, ki sta risala Piedigrotyti," ljubavno žalostin- zaliv, sta pričela gledati k mizi, ko, pesem smrti, temu zadnjemu i za katero sta sedela Ulisej in pribežališču onih, ki ljubijo bre* Freya, in kapetan je občutil da nade. se nahaja v smešnem položaju Laž, laž!" je rekla Freya ter in pričel je postajati nervozen, se nasmehnila. "Kakšni komedi- Freya je to zapazila in rekla: jantje so ti ljudje okoli Sredozemskega morja, kadar gre za ljubezen!" In zatem je zlobno dodala: "Moram vas opozoriti na to, da imate tekmeca. Pazite, Ferragut!" Freya je okrenila glavo, da bi videla prodajalca ostrig. Ta se je bil takrat zagledal v neko damo, ki je bila vsa okitena z nakitom in ki je sedela pri nel drugi mizi s svojim možem. Izgledala je zelo iznenadena zaradi nesramnih pogledov, ki jih je metal nanjo prodajalec ostrig. • Prodajalec ostrig pa si je vihal svoje črne brke ter pri tem od časa do časa pogledoval na svoj jopič iz angleške volne, gladil njegove gube in brisal ž njega prah. Bil je to lep gusar, iz-premenjen v žentlemana. Ko je opazil Freyine poglede, je izpre-menil pravec svojih pogledov, začel je vrteti svojo palčico in odgovarjati na Freyine poglede s pogledi hudobnega angela. "Evo ga," je rekla Freya ter prasnila v smeh, "tamle imam novega ljubimca!" Prodajalec je stal tam, ponosen, da je pritegnil nase pozornost te lepe dame, Ferragut pa je nagubal čelo in dejal, da bo vstal in da mu bo šel pritisniti par poštenih klofut. "Ne bodite smešni," je rekla "Ferragut, plačajte, n a k a r cdideva." Freya je prijela kapetana pod roko in se z zaupnostjo deteta naslanjala nanj. Uliseju je zaužito vino zopet vrnilo njegovo smelost. "Moja uboga mala! . . . Majhna, ponorela glavica! je šepetal ter lahno potegnil nase Fre-yino glavo, ki jo je naslonila na njegove rame. On jo je objel, ne da bi se ona temu upirala, še več: Ona sama mu je dala poljub, toda tužen, slaboten poljub, ki ni bil v ničemer podoben onemu poljubu in divjemu prizeman ju v Akvariju. Nato mu je z nekim daljnim glasom ponovila to, kar mu je bila rekla v trattoriji: "Pojdite od tod, Ulisej, in ne iščite me več. To vam govorim v vašo lastno korist in srečo. . ." Kapetan je izrabljal vse ovinke ulice, da je prekinjal Freyino govorjenje s svojimi poljubi. Ona je šla naprej, ker jo je on takorekoč vlekel, tocla brez lastne volje. V kapetanovih možganih je s satanskim zadovoljstvom pel neki glas: "Zdaj bo moja . •. . zdaj bo moja!" Iz znova je počel vleči za seboj mlado ženo, sam ne vedoč, kam jo vleče, toda siguren svojega triumfa. Blizu kolodvora se jima je pri- V mestnem delu Chiaie sta se razstala. Ko je Ferragut ostal sam, je še bolj občutil učinek pijanosti. Nekaj časa je premišljeval, če ne bi bilo najbolje, da odide na svojo ladjo. Občutil je namreč potrebo, da bi poveljeval in se s komurkoli spri. Toda vsled slabosti svojih nesigurnih nog, se je končno odločil, da poj-de v hotel. Ko je dospel v svojo sobo, se je top, pijan in brez misli, zavalil v posteljo, z obrazom naprej, klobuk pa se mu je zakotalil po sobi. Naslednjega dne je opazil, da Freya ni odnesla slabega vtisa z včerajšnjega izprehoda v San Martinu. (Dalje prihodnjič) DEVET evropskih zelišč je naravno zdravilo za vse nepriliice želodca, pa tudi a irlavobol, zaprtje, linšelj, prehlad, nervoznost, brezspalije, nevralprijo, revmatizem, izpnbo apeti-ta, bolečine v hrbtu in razne kožne bolezni. Cena $1.00. Kominova lekarna PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU 6430 St. Clair Ave. voKal Addison Rd. nasproti S. N. Doma. 1 DOBER PREMOG! 1 © Točna postrežba! ® (g) The Hill Coal Co. ® (©) 1201 MARQUETTE R» ® Stari Cimpermanovi prostori ^ HEnderson 5798 X JU FRANK ARKO, zastopnik j§J Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK 5K Čez dan: ULMER BUILDING Zvečer od 6. do 8. 61U ST. CLAIR AVE. Soba St. 7. Tel. RAnd. 5105 Tel. CHerry 3982 JOHN SRAKAH 669 E. 159th St. GLenville 4152 stavbeni mizar, izvršuje po nizkih cenah vsa dela v popravila na vaših hišah. GASOL1NSKA POSTAJA SUNOCO GASOLINE 23515 St. Clair Ave. KEnmore 4423 Slaščičarna, konfekcija in prroeerija: 23511 St. Clair Ave., Euclid, 0. * Se priporočam JI G. M. KABAY J £.i!!iiimimiiiiiimmimiiiiimmiiiiiim^ ■5 ^ EDAJ sc nahaja naša 2 5 trgovina nasproti A. S 2 Grdina in Sinovi Furniture g 5 Store, na 15302 Waterlbo ltd. S FRANK JELEItČlČ nimiimiiiiHiiiiiiiiiiimumiiiiiiiiiiiim? Freya. "Ubogi človek! Morda j bližal neki starejši človek ter ji-> Bil je tu pra- ]ma doma ženo in kup otrok. To ma izročil karto nekega hotela, je oče družine, ki želi, da bi mo- ne da bi pri tem pozabil pohva-gel prinesti svojim domov čim liti in povedati, kakšne so tam-več-denarja. kaj sobe: sklel neki mladi par, ki je, sti-joc si Nastal je dolg molk. Ulisej se je zdel užaljen radi lahkomiselnosti in živahnosti svoje tovari šice. "Ne srdite-se!" je rekla Freya. "Nu, moj dragi morski volk, nasmehnite se malo! Užaljeni ste, ker sem vas hotela vzporediti s tem človekom. Nu, vi ste edini moški, ki ga vsaj malo spoštujem. Ulisej! To vam pravim resno, z vso resnostjo, ki jo daje vino. Ni mi bilo potrebno, da sem vam to povedala, pa sem "Vse so opremljene z vsemi udobnostmi ... V vsaki sobi topla voda . . ." Ferragut je zdaj prvikrat rekel Freyi "ti," ko jo je vprašal: "Ali hočeš? ... Ali hočeš? . ." Ona pa, kakor da se je pravkar prebudila iz globokega sna, je nenadoma izpustila njegovo roko. "Nikar ne norite, Ulisej! Do tega ne "bo nikoli prišlo! Nikoli!" Ob teh besedah se je vzravna- vam vendar rekla ... Če bi sploh Ila in od'šla na kolodvor, trdnih mogla kdaj ljubiti moškega, bi in Ponosnih korakov, ne da bi roke, pozabil na obed, zanj začetek nekega novega živ- ';ki je postajal mrzel pred njima, ljenja; slutil je ,da se ne bo mo- [Dva angleška zdravnika, ki sta gel nikoli več, odtrgati od teh i bila z neke angleške bojne ladje, j spremljala njen ritem, vlažnih usten, ki istočasno gri- j katera se je nahajala v prista-žejo in milujejo in iz katerih jejnišču, in ki sta sedela pri neki vel duh cimeta in azijskih šum. . , i drugi mizi, sta pravtako pozabi- Brez odpora se je udal temu ljubimkanju divje zveri, izgu-bivši pri tem vse misli, liki bro-dplomee, ki se potaplja vse niže in niže v brezdanje morske brezdno. . . Ljubezen Kirlce Šum kol-akov vračajočega se paznika ju je zdramil ter prekinil njiju ljubkovanje. Prva se la na svoj obed ter sta z vso vnemo skicirala v svoje knjige panoramo mesta, ki se je raz prostiralo pred njima. Na mizi, ob kateri sta sedela Feragut in Freya, je stala tre-bušasta, s slamo prepletena steklenica italijanskega vina, in Freya se je od srca smejala Far-ragutovi treznosti, ki je z vode . "Tako kakor vi, so morali piti vaši dedje, mornarji," je rekla Freya veselo. "Tako mešano vino je prav gotovo bil tudi vaš davni praded Ulisej." In natočivši sama kapetanovo čašo, trudeč se, da s pretirano je zavedla Freya. V diu njenih mešal močno italijansko črnino oči je lebdel kakor meglen oblaček zadnji odsev ognja, ki je zdaj polagoma ugašal. "Zbogom! čakajo me!" In odšla je iz Akvarija s spremstvu Feraguta, ki se je mrzlično tresel. Vse njegove prošnje, ki jih je zdaj govoril, so bile zaman. "Do tukaj, in ne dalje," je rekla Freya ob vhodu v neko ulico v Chiaiji. "še se bova videla, to vam obetam, toda zdaj me zapustite." In ob te hbesedah se je oddaljila s svojimi prožnimi koraki. To pot je držala svojo obljubo. Ferragut jo je poslej videl vsak dan . . . Sestajala sta se poslej običajno v bližini bolnice, nakar sta odhajala na izprehod, kjer sta kramljala o tem in onem. Ferragut se ji je neprestano zaklinjal, kako vroče jo ljubi, Freya pa se mu je rogala, in to bili ta moški vi." Ferraguta je takoj minila vsa njegova slaba volja in zadivljen je prijel Freyo za roko. Preko terase so se razlili blagoglasni zvoki godbe, in Freya je z lahnim vihanjem glave To ,kar je zdaj orkester igral, je bila poznana, tužna skladba "Sere-nada," Tosellijeva vulgarna ja-dikovalka strasti, ki vznemirja duše potnic po dvoranah velikih hotelov. Freya, ki se je dozdaj smehljala tej glasbi, je nenadoma začutila, da so se ji orosile oči. "Ah, če ženska ne more nikogar ljubiti!" je zašepetala. "Nikogar ljubiti, temveč mora sama po svetu . . . Ah, kako lepa j p ljubezen!" Sluteč, da bo. Ferragut protestiral, je ona naglo nadaljevala: "Ne, Ulisej, vi me ne poznate. Vi ne veste, kdo sem. Pojdite ocl mene! Nekaj dni ste mi bili ravnodušni. Jaz mrzim moške in nikoli se nisem kesala, če obrnila glavo, da bi videla, ali ji Ferragut sledi ali je ostal zadaj. Ko sta dospela v mesto, je bila Freya zopet dobre volje. Kapetan pa je, razočaran in ohlajen, nevoljno molčal. iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinuuiiimiiuiiHiiiiiiuiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMi iiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiniiMK 1 DR. J. 1. ŽUPNIK DOBRO POZNANI ZOBOZDRAVNIK se je vrnil v svoj urad po desetdnevni odsotnosti in bo vesel videti zopet svoje pacijente v njegovem uradu na 6131 St. Clair Ave. vogal E. 62. ceste, nad North American Trust banko v Knausovem poslopju. Vhod samo na E. 62. ce3ti. URADNE URE od 9 dopoldne do 8 zvečer vsak dan. V nedeljo od 10 do 12 po posebnem dogovoru. Telefon: ENdicott 5013 A. J. ZUZEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. -Stanovanje: 15708 Parlcgrove Ave. Main 8038 - IČenmore 2857-J Vz THE OLD HOME TOWN Registered U S Patent Office Stanley natančnostjo odmeri gotovo ko- Isem jim učinila zlo. Toda vi me ličino vina in vode, je dejala-"Pijva na čast bogovom!" Tako sta vedno pogosteje pila na čast bogovom in kapetan je kmalu začutil občutek sladkega odmora in istočasne zaupnosti. Zdelo se mu je, da je bila ta ženska že odnekdaj njegova. Toda Freyin glas ga je priklical nazaj iz sanj. "Ulisej, govorite mi o ljubezni . . . Glejte, že vse jutro mi niste rekli, da me ljubite, i Kljub ironičnemu tonu njenega poziva, ji je on ustregel ter ji začel spet zagotavljati svojo ljubezen in istočasno ji je tudi izre- zdaj v resnici pričnete zanimati. Odidite, bežite od mene! To je najboljši dokaz naklonjenosti, ki jo čutim do vas, in ki vam ga morem dati." Te besede je izgovorila Freya z mrzlično razburjenostjo; kakor da je Ferragut v veliki nevarnosti, pa ga ona zdaj poziva, naj beži od nje. "Ah, če bi poznali moje življenje!" je rtadaljevala. "Ferragut, verujte mi; prijatelj, pojdite z moje poti in odidite od mene!" Godba je med tem umolknila. V bližini je * stal neki natakar EDGAR SAPPLE ACQUIRED A COAT OF TAN "THAT \MOULD HAVE MADE A HIT WITH THB GIRLS, IF HE HADNT WORM SUN GLASSES THROUGH OUT THE TANNINE PROCESS l_EE W. STANLEY