4
8 b 5 4- AA
6010020
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.E.126
PRIIViukSKI dnevnik
Poštnina plačana v potovanj
Aw>- pitale i gruppo Cena 4UU lir
Leto XXXVI. Št. 253 (10.773)
TRST, sobota, 1. novelubra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA PRVI DELOVNI SEJI VLADA ODOBRILA TRI DAVČNE ZAKONSKE UKREPE
Takojšnje občutno privitje davčnega vijaka z upanjem na poznejšo razbremenitev plač
Močna podražitev bencina in žganih pijač ter	~	~ ” ~ “ “
povišek davčnega predujma na 90 odstotkov VSBDIIItl HOVIU U&VČflUl UnFCBOV
RIM — S svoje prve delovne seje nam je nova Forlanijeva vlada Postregla s tremi davčnimi ukrepi, ki v bistvu obnavjajo določila, ki je vseboval tudi gospodarski «veleodlok«, katerega zavrnitev v Mrlamentu je povzročila padec Cossigovega kabineta. Uradno sporo-® jj že uvodoma zatrjuje, da je bil namen vlade predvsem zaostriti adzorstvo nad notranjim povpraševanjem (ali v drugih besedah zaje-"d gibanje nakupov na notranjem fzišču) in pa povečati davčni pri-"y. da bi s tem zagotovili finančno P dporo pobudam za ohranitev konkurenčnosti italijanske industrije in a utrditev ravni zaposlitve.
, V tem smislu so tudi vladni u-afepi (oziroma njihovi učinki) tem-jprani: Najprej močno zmanjšanje denarne razpoložljivosti družin s P°Wšanimi davčnimi predujmi in količniki posrednih davkov (IVA in Pa Proizvodnjo), ki bodo davkopla-*e','a.'ce prizadeli že v prihodnjih fpdnih, medtem ko bo manjša razbremenitev delovnih prejemkov za-ce)a učinkovati šele od polovice Prihodnjega leta. Na ta način vlada. računa, da bo še v tem letu Pridobila novih 1.900 milijard lir. daiveč od povišanja davčnega pred-d®a (1.000 milijard) in od prav ta-p° povišanega nadomestnega dav-.a na bančne obresti (500 mili-Iprd). V prihodnjem letu pa na.[ bi ddebreni davčni ukrepi povečali davčni priliv za 4 300 milijard, nadaljnjih 3.000 milijard lir pa naj P* Pridobili z bojem proti davčnim
Uta'am.
Kot je bilo lahko napovedati, bo haiprej stopila v veljavo občutna Podražitev bencina in drugih go-r'v- oziroma je že stopila v velja-vd opolnoči, ker je zadevni ukrep idada sprejela v obliki zakonskega odloka, ki ga je že včeraj Forla-n' predložil v podpis predsedniku republike. Odlok vsebuje tudi do-j°cila o davčnih predujmih, nekake spremembe količnikov IVA in Poviške dajatev za proizvodnjo al “ohola, ki bodo občutno podražili zgane pijače. V- obliki navadnega Zakonskega osnutka je pa vlada Predložila dva ukrepa, ki zadevata zplošno preureditev količnikov dav-“a na dodatno vrednost (IVA) in Pa količnikov davka na dohodek URPEF). ki bosta zah stopila v 'Pijavo le, ko ju bo odobril parlament.
od danes je torej bencin dražji za 75 lir, žgane pijače za okrog ‘•“00 lir pri steklenici, do konca •heseca bo moral vsak dvakoplače-'jalec, ki je lani plačal več kot 100 tisoč lir dohodnine (IRPEF) ali 40 tisoč Ur občinskega davka (ILOR), Plačati vnaprej prek banke 90 odstotkov lanskih davkov. Davčne razbremenitve, ki naj odpravijo posledice inflacije na manjše dohodke ‘zlasti delavske plače in pokojnine) 1 znižanjem količnikov in večjimi Pdbitki za ženo. ki nima svojih dohodkov, pa pridejo v poštev šele Pri prihodnji davčni prijavi, ki jo
bo treba vložiti maja prihodnjega leta. seveda če bo parlament odobril vladni zakonski osnutek. Po podatkih, ki jih je navedel finančni minister Revigiio, naj bi zniža nje davčnih koUčnikov razbremenilo davkoplačevalce za skupnih 1.750 milijard lir. kar naj bi skupaj z že odrejenim povišanjem družinskih doklad (1.550 milijard) več kot odtehtalo povečanje davčnih dajatev zaradi inflacije, ki naj bi v prihodnjem letu znašalo okrog 2.800 milijard lir.
DAR ES SALAAM — JuUus Nje-rere je bil že četrtič potrjen za predsednika Tanzaniške republike. Prejel je 93 odstotkov glasov. 58-letni predsednik je na oblasti od leta 1961, ko je bivša britanska kolonija postala neodvisna država.
Ukrepi davčnega značaja, ki jih je včeraj sprejela vlada, so naslednji
Zakonski odlok
(ki je stopil v veljavo že danes) določa:
•	Nova cena bencina super je 775 Ur Uter (doslej 700), bencin normalen 740 (685), pUnsko olje za avtomobilski pogon 337 (327), plinsko olje za ogrevanje 262,14 (253,82), utekočinjen plin za avtomobilski pogon 490 (457), desetkilogramska jeklenka utekočinjenega plina 7.770 (7.650), metan za avtomobilski pogon 407 (350) lir kubični meter.
•	Davčni predujem na letošnje dohodke, ki ga je treba izplačati do 30. novembra, je povišan na 90 odstotkov (namesto dosedanjih 75 odstotkov) skupne davščine na dohodke iz leta ,1979. Prav tako morajo banke izplačati državi namesto tretjine 45 odstotkov obresti, ki se ustvarjajo na pologe kUentov.
•	Spremembe pri nekaterih količnikih davka na dodatno vrednost (IVA) zadevajo gradbena podjetja, ki prodajajo stanovanja aU zgradbe (od
6 na 2 odstotka), gradbeni material (od 14 na 8 odstotkov), knjige (od 6 na 2) ter prašiče (od 9 na 15) in gramofone in registratorje (od 35 na 18 odstotkov).
• Davek na proizvodnjo alkohola se poviša od 120.000 na 290.000 Ur za hektoUter čistega alkohola, za petrolejske proizvode se je pa povišala tako IVA (od 12'na 18 odstotkov), kot davek na proizvodnjo (za 53,5 Ure pri litru).
Zakonski osnutek
o splošni preureditvi količnikov IVA
V bistvu ponavlja določila ki jih je vseboval zavrnjeni »veleodlok«.
Zakonski osnutek
o preureditvi količnikov IRPEF
Znižuje za 1,2 ali največ 3 odstotke koUčnike za dohodke od 4 do 25 milijonov lir na leto, hkrati pa dovoljuje davkoplačevalcu, ki ima ženo v breme, nadaljnje davčne odbitke, ki naraščajo sorazmerno z njegovim dohodkom od 54.000 (pri 5 miUjonih) do 256.009 Ur (pri več kot 28 milijonih letnih dohodkov).
Po vsem zamejstvu se v teh dneh odvijajo spominske svečanosti. Naše ljudstvo se s hvaležnostjo in spoštovanjem klanja njihovemu spominu s polaganjem vencev in cvetja k spomenikom in na grobove. Svečanosti polaganja vencev so se začele že včeraj in predvčerajšnjim. Množična je bila tudi udeležba naših šolarjev in dijakov. Gornja slika prikazuje šolarje šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva, ki so včeraj počastih žrtve Rižarne. Višek pa bodo spominske svečanosti dosegle danes na po-kopaUšču v Bazovici,- kjer bodo ob prisotnosti uradnih predstavnikov SFR Jugoslavije in republik« Italije odkrili spominsko obeležje na novourejenem grobišču padlih borcev NOVJ
«iiiiiii*>«>it»iiiiii«ii*aaiii>«ii*vv«*ai«ii>>iiaiiiaiiiiiiiiitaiiaiiaiiaiiiiiaiiaii«iiiiiiiiii»tiiiiaiiiiiiaiiiiia«iiiiMii>iiii«iiiiatiaai«aiatBii>isiiii»iiiiiiiaiifi«iiiiiiit>as«iitaaiiii«a«>i«ii««iift«fiiii*R«iiafiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiivtiiinvuci«fiiii»iiiai««iiiaiiiiiiiiiiiiaaiiiiBiiittiiaitailiiaiiiiaiiii««iatti»t*»iiiM«niiiiiitai«i«AiiiiiiaBiiiiaBai>i«iaitii«B«aii«u»Aaii«ait«Basii»iiBaia*MiiiMMiMaiM>a>M>i>««**»****ia>iB«t««tMC«t«>*»aaMB««ai|
POČASTILI SO SPOMIN PADLIH
AFERA O PREKUPČEVANJU Z NAFTNIMI DERIVATI
Splošna zmeda in politične spletke ovirajo razčiščevanje «škandala»
Veliko pričakovanje za ponedeljkov sestanek komisije za finance in zaklad V sredo bo govoril finančni minister Revigiio - Polemike o intervjuju Eieonore Moro
RIM — Medtem ko preiskave v zvezi s »petrolejskim škandalom« še naprej vneto ootokajo, ne da bi obrodile novih senzacionalnih rezultatov, poskušajo nekatere stranke in številni parlamentarki razvozlati in razčistiti neskončni klobčič političnih, spletk In manevrov, ki potekajo te dni po hodnikih senata in poslanske zbornice ter številnih časnikarskih novic, intervjujev, “
i - Kil a*. J. s.._______o: n
kazenskih prijav in protiprijav. O-gromni mozaik, ki pušča vtis, da se itaUjansko politično življenje sooča z enim največjih škandalov svoje povojne zgodovine in da si v prihodnjih dnevih lahko pričakujemo še marsikatero presenečenje.
Veliko pozornost posvečajo politični opazovalci ponedeljkovemu sestanku komisije za finance in zaklad, ki bo morala preučiti »zloglasne« prepise treh dokumentov finančnih stražnikov, v sredo pa bo na vrsti finančni minister Revigiio, ki bo parlamentu poročal o ceotni zadevi. Revigiio že sedaj opominia, da je vlada pravočasno, to je maja leta 1979 posredovala pristojnim sodnim oblastem vse potrebne informacije v zvezi s »škan-
dalom«, informacije, ki so nato o-mogočile aretacijo generala Giudi-ceja in drugih. Dejstvo pa ostaja, da je vlada ostalim političnim skupinam celotno zadevo. vse doslej vztrajno prikrivala: je bil le »spodrsljaj« predsednika komisije Se-gnana ali tudi preračunana noteza?
Kljub tem pobudam pa marsikdo očita vladi, da ravna vse preveč površno saj bi morala že zdavnaj dati pobudo za parlamentarno preiskavo tako, kot bi morala finančna straža čimprej uvesti upravno preiskavo.
Po skoraj štiriletnem zatišju se torej sedaj pobude številnih javnih organov (preiskavo bo uvedel tudi računski zbor) sedaj kar kopičijo, kar samo povzroča večjo zmedo.
..i..-..........................
PRED NOVIM SPORAZUMOM V VARŠAVI?
Optimizem poljskih sindikalistov po včerajšnjem srečanju z viado
Predstavniki vlade so baje sprejeli nekatere pomembne zahteve avtonomnega sindikata «Solidarnošč» - Težave s priznanjem sindikata kmetov
.VARŠAVA — Seja med predstav-hiki vlade in predstavniki avtonomnega sindikata Solidarnošč se je j^čela včeraj ob 11. uri in se. v ‘tonutku ko poročamo, še ni kon Cala. Gre za izredno pomembno srečanje, ki bo po mnenju izveden c?v\ odločalo o bodočem razvoju ^ndikalne dejavnosti na Poljskem, ^nidikati so namreč postavili vla-ai. ki se je udeležila sestanka z najvišjim zastopstvom, sa.i 'ie vlad n* delegaciji načeloval sam mini sirski predsednik Jožef Pinkowski. sest izredno pomembnih zahtev. Te s°: dostop do sredstev javnega ob '’eščanja, omejitev oblasti uradne Bs sindikata, ponovno zvišanje Dlač. hkrepj v korist kmetijstva, prekini-iev obstrukcije ustanavljanju svo-hodnega sindikata na kraievni rav-*n izboljšanje distribucijske mre-4e- Predstavniki sindikata Solidar-n°šč so že napovedali, da bi lahko ,a 12. november proglasili stavko. ~ razgovori z vlado ne bodo pri Vedli (jo zaželenih uspehov.
9 poteku razgovorov m bilo mo-B°če izvedeti nič uradnega. Ven Uar pa so se nekateri predstavniki sindil^ta v dveh kratkih odmorih •ri-vali s skupino časnikarjev in pa “szali dokajšnji optimizem. Pred-'[sem so poudarili pomen tako kva-htetnega zastopstva vlade, ki jo R°\eg premiera Pinkowskega zasto Paio še podpredsednik vlade Mie-czVslaw Jagielski, ki je vodil podajanje med poletno stavko v Gdansku, minister za pravosodje Bafia. udeovorni za odnose s sindikati pri Vodstvu poljske združene delavske Partije Tadeusz Grabski in številni "fugi. Predstavniki sindikata so tu-
di poudarili, da je vladna delegacija že sprejela nekatere zahteve, med katerimi je pravica do dostopa k sredstvom javnega obvešča n ja. Odslej naj bi avtonomni sindikat lahko izdajal svoj tednik in objavljal knjige in brošure o sindikalnem gibanju. Kar zadeva regi-stracijo sindikatov, so vladni pred-stavniki zagotovili, da bodo pospešili prizivni sodni postopek, ki sc ga vložili voditelji Solidarnošči oro-ti sklepu o spremembi statuta tega sindikata. Seveda predstavniki vlade niso mogli ničesar zagotoviti v zvezi z vsebino razsodbe, kajti to sodi v pristojnost sodnih organov Pač pa bodo verjetno nastopile težave v zvezi z registracijo avtonomnega sindikata kmetov in sindikalni voditelji menijo, da bo težko doseči sporazum o tej točki.
Kaže torej, da razgovori potekajo v dokaj umirjenem vzdušju in da obstaja pri vladnih predstavni kih volja, da premostijo sedanjo krizo. To je še toliko pomembnejše glede na alarmantne vesti, ki so prihajale v prejšnjih dneh in sosednjih vzhodnoevropskih držav^ ki so uvedle vizum za poljske državljane, ki zapuščajo svojo državo v turistične namene, očitno zato, da bi zajezile morebitne reakcije na »liberalizacijo« tudi v sosednjih državah.
Grličkov končal obisk na Madžarskem
BEOGRAD — Član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije
Aleksandar Grličkov se je včeraj vrnil v Beograd s svojega obiska na Madžarskem. Grličkov se je na kratkem delovnem obisku sestal z madžarskimi partijskimi voditelji; sprejel ga ji tudi prvi sekretar CK madžarske socialistične in delavske partije Janos Kadar.
Temu je treba še dodati vrsto političnih skupin, za katere je «pei;«js lejski škandal« zelo rodovitna zetn-lja. Vihar sumničenj ni tako prizanesel niti preminulemu predsedniku KD .Moru. Dejstvo, da je njegova bivša «desna roka« poslanec Sereno Freato neposredno vpleten v škandal je po mnenju nekaterih dovolj zgovorno. Poleg tega je bil Moro tudi prijatelj Bruna Musselli-ja, ki je eden izmed najvidnejših industrijcev, ki so vpleteni v afero o prekupčevanju naftnih derivatov. Kot strela z jasnega pa je včeraj odjeknila vest o intervjuju Mo-rove žene. Eieonore, tedniku »Panorama«. V njem gospa Moro ponovno in še ostrejše napada KD in trdi, da so misovskemu senatorju Pisanoju ponujali več milijonov v zameno za molk o domnevnih odgovornostih ministra Bisaglie. Kasneje je Eleonora Moro demantirala intervju, češ da je popolnoma izmišljen, tednik »Panorama« pa je v uradni noti potrdil vsebino članka.
Novinarji so tudi izsledili nolkov-nika Vitalija, ki jc prvi leta 1976 prijavil oblastem ozadje celotne a-fere in so ga nato »čudežno« premestili. Slednji ni hotel dati nobene izjave, notranje ministrstvo pa trdi, da ie njegova .premestitev po polnoma normalen upravni ukren in da bo v kratkem polkovnik Vitali napredoval in postal general.
NEW DELHI — V kraju Kanpur v severni Indiji je prišlo včeraj do hude železniške nesreče, pri kateri je umrlo vsaj 40 oseb, 125 pa je ranjenih. Potniški vlak je namreč trčil v tovornega; slednji je iz še neznanih razlogov nekaj minut pred nesrečo iztiril.
Emiiio Colombo bo novembra odpotoval v SZ
RIM — Italijanski zunanji minister Emiiio Colombo se bo od 10. do 12. novembra mudil na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. To bo že tretje srečanje Colomba s svojim sovjetskim kolegom Gromikom, a prvo «uradno» po sovjetskem vdoru v Afganistan. Poleg polemike o afganistanski krizi Moskva očita Italiji predvsem njeno vlogo pri modernizaciji evropskega raketnega sistema. Zanimanje za obisk je precejšnje tudi v tujini, saj bo Colombo prvi zahodni predstavnik, ki bo odpotoval v SZ po ameriških predsedniških volitvah.
PRED JUTRIŠNJO RAZPRAVO V TEHERANSKEM PARLAMENTU
Iz Irana protislovne vesti o usodi ameriških talcev
Pobude za prekinitev iransko-iraške vojne - Pahlavijev sin se jc proglasil za šaha
iitiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHJiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiniiimfimiiiiuiuiiimnmimiiimiiiiiiiii miiiuiuiiiiiiiiiii
OB DNEVU MRTVIH
V vsej Sloveniji številne komemorativne svečanosti
Počastitev spomina talcev v Gramozni jami, osrednja svečanost pri grobnici narodnih herojev, danes pa svečanosti na Urhu in na Zalah - Počastitev spomina padlih tudi na Koprskem
LJUBLJANA — Ob dnevu mrtvih so po vsej Sloveniji bile že včeraj komemorativne svečanosti ob pomnikih revolucije in narodnoosvobodilnega boja. Dopoldne so se poklonili spominu talcev, ustreljenih v Gramozni jami pri Ljubljani. Osrednja spominska svečanost je bila popoldne pri grobnici narodnih herojev. Najvišji predstavniki slovenskega družbenega in političnega življenja so v imenu družbenopolitičnih organizacij iri organov re publike i<oložili h grobnici vence.
Sestanek
delegacijama poljske vlade in sindikata »Solidarnošč«
(Telefoto AR)
Danes bosta še spominski slovesnosti na Urhu in v spominskemu parku na Žalah ter v številnih občinah in krajevnih skupnosti po vsej Sloveniji.
Tudi na slovenski obali so bile že včeraj številne spominske svečanosti na pokopališčih in ob spo minskih obeležjih. Tako svečanost je pripravila občinska organizacija Zveze združenj borcev v Kopru pred obeležjem padlim španskim borcem. Priložnostni spored so pripravili dijaki doma učencev Heroj Tito in učenci osnovne šole s poukom v italijanščini. Podobne svečanosti so bile tudi v Semedeli, v Šmarjah, v Škocjanu, v Bertokih, na Škofijah, v Dekanih in v Slovenskem Gračišču. Osrednja žalna prireditev za izolsko občino je bila popoldne na Trgu padlih, za piransko občino pa v Portorožu pred spomenikom padlim partizanom - pomorščakom.
TEHERAN — Pred jutrišnjo javno razpravo iranskega parlamenta o usodi ameriških talcev prihajajo iz Teherana protislovne vesti. Zahodni opazovalci so opazili v nekem komentarju teheranskega radia skrij iranskih voditeljev, da pripravijo javnost na morebitno osvoboditev' priprtih diplomatov. V oddaji so namreč poudarili, da se ne sme oceniti osvoboditve talcev kot nepravično in bojazljivo dejanje, saj je bilo enoletno jetništvo »vohunov« dovolj stroga kazen, izpustitev pa bi obenem omogočila proces 30-letnemu ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve Irana. Drugo tako pozitivno znamenje je včerajšnja izjava švedskega zunanjega ministra, ki je napovedal, da je neko švedsko letalo pripravljeno za prevzem talcev.
Iranski ministrski predsednik Re-džaj pa je včeraj med petkovimi svečanostmi izjavil, da bo Iran prisilil ZDA, da mu dostavi nadomestne dele in orožje, ki so ga plačali že za časa šaha. Redžaj je tudi poudaril, da «niti za ceno zmage nad Irakom, ne bo Iran postal hlapec imperialistov.« Manj razumljiv je sklep islamskih študentov, ki so napovedali, da bodo omogočili ameriškim priprtim diplomatom, da se udeležijo predsedniških volitev. 4. novembra. Kako, v jetništvu ali na prostosti? Tega trenutno ne ve nihče. Tudi napoved islamskih integralistov, da bodo ob obletnici zasedbe ameriškega veleposlaništva (4. november) mogočne manifestacije, vzbuja vtis, da bodo skušali fundamentalisti preprečiti ' osvoboditev diplomatov. Do sedaj jim je to uspeta brez .problemov, v četrtek pa so se morali poslužiti bojkota parlamentarne razprave.
Medtem pa se boji nadaljujejo vzdolž vse iraško - iranske fronte. Včeraj so bili vojaški komunikeji ponovno skrajno protislovni, kaže pa, da je iraška vojska ob Aba-danu izboljšala svoje položaje in mesto dokončno obkolila. Tudi diplomatski poskusi, da bi med državama zgladili spore se nadaljujejo. Včeraj je v Teheran prispel posebni odposlanec Indire Gandhi, podtajnik za zunanje zadeve Sathe. Vsak čas pa bo pričela s svojim delom tudi misija dobre volje neuvrščenih držav.
Ob vseh teh dogajanjih ni imela v svetu nobenega odmeva včerajšnja vest, da se je prvorojenec Reze Pahlavija v Kairu oklical za i-ranskega šaha.
Na sliki (telefoto AP); manifestacija Islamskih integralistov po teheranskih ulicah.
Močna okrepitev dolarja in funta
RIM — Ameriški dolar, ki se krepi na vseh evropskih tržiščih, je dosegel včeraj v Italiji kotacijo 903,70 lire, ki jo prekaša le rekordna menjava 912 lir za doral izpred pol leta. Še močneje se je okrepi! tečaj angleškega funta šterlinga, ki je včeraj dosegel Skoraj 2.200 lir, medtem ko so se ošibile vse druge evropske valute
Spopadi na vietnamsko-kitajski meji
HANOI — Glasilo vietnamske komunistične partije sporoča, da se spopadi med kitajskimi in vietnamskimi silami še nadaljujejo Že od 15. oktobi-a dalje kitajske čete zasedajo kraj Xin Man. na vietnamskem ozemlju. Kitajsko topništvo na je pred nekaj dnevi bombardiralo neko drugo vas v bližini meje. Vietnamski dnevnik dalje poroča da so vietnamske sile »nemudoma odgovorile na nova zločinska dejanja Kitajcev«.
Misel
za
današnji
dan
Dan mrtvih ...
Dan živih za mrtve ...
Ta odnos med živim i« mrtvim jo* v sami zakonitosti življenja, je življenje samb, ki se nekoč začne in se prav tako nekoč konča. Brez izjeme, za vsakogar. Ne gre torej ža kult ‘smrti, oziroma ne samo za kult smrti, gre obenem 'za kult življenja, ki je najprej rojstvo in potem smrt. In če se rojstva veselimo, ker je prihodnost in vera vanjo, ob smrti žalujemo, ker je konec vsega, ker je konec tudi tistega, kar v življenju ni bilo dorečenega, doseženega, ustvarjenega in ostaja za vsem tem obžalovanje, ponazorjeno z ugotavljanjem: kaj vse bi lahko še storil, tako rad je živel in toliko	načrtov je še imel...
Tako rad je živel, toliko načrtov je še imel..,
Za vsakim življenjem nekaj o-staja, tako ali drugače zabeleženo v spominu intimnosti, često o spominu zgodovine. Z vsakim življenjem je odšel ob smrti del časa, ki je v vekih zgodovine samo drobec, toda	zi	tiste,	ki so ta	čas
živeli, je	bil	tudi	ta drobec	po-
memben, lahko celo usoden.
Tak je	bil	tudi	čas tistih,	ki
se jih danes, ob dnevu mrtvih, spominjamo s posebnim spoštovanjem. Tak jc bil čas tistih, ki so v vzponu življenja omahnili na bojnih poljanah, na t streliščih, v pliiiskih celicah in krematorijskih pečeh, zgoreli v zubljih lastnih domačij. V dimenzijah zgodovine bo npkoč ta čas samo beležka, za tiste, ki so ga živeli pa je bil čas groze, je bil čas, v katerega se je strnilo tako rekoč vse življenje, saj so v umirali največ mladi, pred katerimi je bilo še vse, ki so imeli še toliko načrtov.
Načrtov zase in za vse, ker so umirali za idejo svobode kot najvišje vrednote življenja, ker so umirali za svoj in naš jutri, ko bi življenja ne prekinjalo več nasilje, marveč le naravni zakon omejenega trajanja.
V spominih na njihovo mladost, v čaščenju njihovega žrtvovanja bodi zato naša misel povezana s sedanjostjo, usmerjena v prihodnost. Smo naredili dovolj kot posamezniki in kot skupnost, kot ljudje in kot človeštvo, dg bi čas našega trajanja bilo življenje, vredno veličastnosti njihove žrtve? Ali pa smo spotjo odvrgli njihovo gorečo štafetno palico in je naša krivda, da spet trepetamo za mir, da spet preštevamo žrtve nasilja na bojiščih širom po zemeljski obli, na ulicah, trgih in postajah velemest, da dopuščamo propadanjt mladih v suženjstvu mamil...
Zastavljajmo si ta vprašanja, izprašujmo si našo vest, skušajmo kaj narediti, da bo vsaka roža, položena na grob naših žrtev, pomenila nekaj več kot navado, (jk)
Danes ob 10. uri bo na bazoviškem pokopališču v organizaciji VZPI - ANPI
OSREDNJA
SVEČANOST
OB ODKRITJU SPOMINSKEGA OBELEŽJA - GROBNICE 33 BORCEV JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE, KI SO PADLI V BOJIH ZA OSVOBODITEV TRSTA LETA 1945.
Uradne svečanosti se bodo udeležili uradni predstavniki vlad republike Italije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, predstavniki Vsedržavne zveze partizanov Italije in Republiškega odbora Zveze združenj borcev SR Slovenije.
Popoldne ob 15. uri bo slovesnost tudi na katinarskem pokopališču, kjer bo odkrito novo spominsko obeležje na grobu padlih borcev 4. armade JLA in domačih borcev NOB.
Obe svečanosti sta v okviru sporazuma med sosednima državama o urejanju grobišč padlih borcev za svobodo v drugi svetovni vojni. .
Z množično prisotnostjo se bomo poklonili spominu tistih, ki so žrtvovali svoja življenja v boju za svobodo naših narodov in za pravično družbeno ureditev.
VČERAJ ZJUTRAJ V RIŽARNI
Učenci šentjakobskega ravnateljstva so se poklonili spominu padlih borcev
Malčki so pred obeležje položili šopke cvetja in venec ■ Svojo prisotnost v Rižarni so potrdili tudi z recitacijami in priložnostno pesmijo
Vsakokrat, ko prehodimo dolg, ozek in temen hodnik, ki vodi v Rižarno, nas navdajajo vsakovrstni občutki, ki so obenem občutki groze, hvaležnega spomina na tiste, ki so tam našli smrt in odpora proti vsakršnim oblikam nasilja. Spokojni molk dvorišča, celic in zidov nam obuja spomin na tragične dni. ki jih sicer mladi rod ni neposredno doživljal, a se vendarle mora spominjati nanje, spominjati na herojstvo junakov, ki so padli pod zločinsko roko naci-fašizma in ki so pripomogli k temu. da danes uživamo svobodo. ________ Mladi rod mora o tem vedeti in
ŽE VČERAJ POLAGANJA VENCEV K SPOMENIKOM
v	v
Številne svečanosti potrjujejo navezanost na spomin naših padlih
Osrednji svečanosti bosta danes na pokopališčih v Bazovici in na Katinari
Spominske svečanosti, na katerih izražamo hvaležnost in zvestobo padlim v narodnoosvobodilni borbi, bodo danes dosegle svoj višek z osrednjo manifestacijo, ki bo ob 10. uri ob novourejenem grobišču padlih borcev NOVJ na pokopališču v Bazovici. Na grobišču, ki so ga uredili na osnovi sporazuma med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo, so vgradili spominsko obeležje, ki ga bodo danes, ob prisotnosti u-radnih predstavnikov obeh držav, borčevskih organizacij in drugih dejavnikov, slovesno odkrili. V predstavništvu jugoslovanskih oblasti se bedo svečanosti med drugimi udeležili podpredsednik v zveznem' komiteju za vprašanja borcev in vojnih invalidov Todor Vujoševič in predsednik republiškega komiteja za ta vprašanja Boris čižmek ter član republiškega odbora ZZB Slovenije Julij Beltram, ki bo imel tudi priložnostni govor. Od italijanskih predstavnikov, med katerimi bosta general Tolomei in podprefekt Ravalli, bo govoril član vsedržav nega sveta.VZPI - ANPI prof. Fran-cesco Davivo. V imenu krajevnih organizacij Bazovice in sosednjih vasi, bo spregovoril Karel Ražem. predsedoval pa bo pokrajinski taj nik VZPI ANPI Dušan Košuta. Po uradnem delu svečanosti bo kultur ni spored, pri katerem bodo sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor. mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice in mladi recitatorji.
V popoldanskih urah bo podobna svečanost na katinarskem pokopališču, ..jer bodo ob 15. uri odkrili spominsko obeležje borcem IV. armade NOVJ. ki so padli v zadnjih dneh borbe pred osvoboditvijo Trsta. Ob tej priložnosti bosta govorila predsednik obalno-kraške zveze borcev Rado Pišot - Sokol in predsednik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Arturo Ca'abria. Pred sedoval bo Oskar Kjuder. predsed nik krajevne sekcije VZPI ANPI.
V drugem delu svečanosti bo zapel pevski zbor iz Lonierja in Katinare.
Vsepovsod bodo danes tudi druge svečanosti. Krajevne borčevske in druge organizacije v številnih na ših vaseh se bodo pred vaškimi ali občinskimi spomeniki poklonile padlim junakom s krajšimi svečanostmi in polaganjem vencev in cvetja.
Polaganje vencev se je začelo ie predvčerajšnjim, ko so predstavniki generalnega ' konzulata SFRJ položili vence pred nekatere spomenike v zal odnem predelu naše po krajine. Včerai so obšli mestne predele, milisko in dolinsko občino in vasi vzhodnega Krasa. Danes, ob 8. uri bodo predstavniki konzulata položili venec ob spominsko grobni co 42 padlih borcev JNA na voja škem pokopališču pri Sv. Ani.
Predstavniki Slovenske kulturno
Dokument odbora za radiotelevizijsko službo
Protest zaradi imenovanj na vodilne položaje RA1
Deželni odbor za radiotelevi zijsko službo je v dokumentu, ki ga je soglasno odobril na svoji zadnji seji, izrazil zaskrbljenost zaradi nedavnih imenovanj na vodilne položaje RAI-TV, češ da so jih narekovali pristranski interesi in politični pritiski. Taka praksa, meni deželni odbor za radiotelevizijsko službo, je v nasprotju z zakonom o reformi RAI in še posebno s tistimi njegovimi določili, ki ščitijo avtonomijo, objektivnost in pluralizem javnega obveščanja. Odbor je odločno protestiral proti takim postopkom, istočasno pa izrazil zaskrbljenost, da se ne bi ne kaj podobnega zgodilo tudi na krajevni ravni, kjer bi zahteve različnih obstoječih ravnovesij utegnile prevladati nad splošnimi interesi.
Svoj dokument ie odbor pa slal deželnemu svetu, v vednost pa tudi deželnemu odboru, tržaškemu vodstvu RAI, upravnemu svetu RAI in parlamentarni komisiji za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi službami.
Predstavniki SKGZ so med drugimi včeraj položili venec na grob padlih v NOB na pokopališču pri Sv. Ani
vzgoja v duhu idealov narodnoosvobodilnega boja se mora začeti že od mladih nog, predvsem pa na šoli, ki se ne sme izogniti dogodkom in pričevanju o njih. Zato je prav, da si naši malčki v spremstvu učiteljev ogledajo Rižarno in počastijo spomin tistih, ki so zgoreli v ognju krivice, ki so ga prižgali krvniki.
In v teh dneh, ko najrazličnejše organizacije in posamezniki polagajo vence in cvetje pred spomenike padlim v NOB po naših vaseh in mestih, smo včeraj z zadovoljstvom sledili krajši spominski slovesnosti prav v Rižarni, kjer so se spominu mučenikov oddolžili učenci šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva. Skoraj dvesto učencev se je zbralo na dvorišču bivšega krematorija, prišli so iz vseh petih šol, ki spadajo pod ravnateljstvo pri Sv. Jakobu. V rokah so imeli šopke cvetja in tudi venec, ob tem pa, da bi bila spominska slovesnost še bolj svečani, so izvedli tudi krajši spored z recitacijami in petjem. Didaktični ravnatelj Egidij Strnad je najprej nagovoril malčke in ostale, ki so prišli v Rižarno ter pri tem dejal, da se te dni spominjamo žrtve vseh tistih, ki so padli za pravično stvar. Ravnatelj Strnad je tudi dejal, da moramo vsi enotno delati in nastopati, da bi se tisti časi ne vrnili več. Celotni zbor učnega osebja se je že pred časom odločil, je naglasil Strnad, da uvrsti to proslavo v programiranje delovanja med šolskim letom.
Sledile so priložnostne recitacije na temo odporništva, ki so jih podali učenci vseh šol, svečanost pa je zaključila pesem «žrtvam», ki so jo učenci skupno zapeli.
«11 Piccolo» danes ni izšel
Tržaški italijanski list «11 Picco-lo» tudi danes ne bo v kioskih zaradi stavke novinarjev, ki protestirajo, ker založnik ni dovolil objave njihovega stališča do zamenjave odgovornega urednika. Večina u-redništva namreč nasprotuje zamenjavi sedanjega direktorja Boria z Lucianom Ceschio, Tržačanom, bivšim vsedržavnim sekretarjem novinarskega sindikata.
Novinarji italijanskega lista bodo danes osebno delili po ulicah letak (imeli ga bodo pa tudi v kioskih), v katerem pojasnjujejo, da mimo zelo jasne ideološke, politične in sindikalne opredelitve kandidata, u-redništvo nasprotuje Lucianu Ce-schii predvsem, ker je bil vrsto let
gospodarske zveze so včeraj polagali vence v Ul. D’Azeglio, v Ul. Ghega, pri Sv. Justu, v Rižarni ter na grobišču bazoviških žrtev, Pinka Tomažiča in padlih borcev JNA
Predstavništvo deželnega tajništva in pokrajinskih izvršnih odborov SSk so včeraj popoldne položili venec na grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani ter v spominsko kostnico tabori šča v Gonarsu
Padlih borcev so se včeraj spomnili tudi v skoraj vseh šolah. 0-troci in dijaki so ponesli cvetje pred spomenike in na partizanske gro bove. Dijaki in učno osebje trgov skega zavoda Ž. Zois je obiskalo spomenik bazoviških junakov in Ri žarno. V raznih krajih dolinske občine so šolarji in dijaki pričakali predstavnike konzulata, ki so po lagali vence, da so se skupaj z niimi poklonili spominu padlih. Pred spomeniki so tudi peli in reci tirali
Danes bodo predstavniki občin skega sveta, kulturnega društva in športnega društva polagali vence k spomenikom na proseški postaji ob 8.45. na pokopališču na Proseku ob 9.15, v Gabrovcu ob 9.30, v Sa matorci ob 10. uri. v Saležu ob 10 30 in v Zgoniku ob 11. uri, V več krajih bo zapel tudi pevski zbor Rdeča zvezda, ki bo zapel tudi oh 14.30 na pokopališču v Sama-torci in ob 15. uri na pokopališču v Zgoniku.
Rtpentabrski občinski svetovalci in člani PD Kraški dom bodo ob 11. uri položili vence k spomeniku padlim v Repnu, kjer bo zapel moški pevski zbor Srečko Kumar.
V miljski občini bo osrednja sve čanost ob 10 50 pred spomenikom padlim, kjer bosta govorila župan Bordon in odbornik Vodopivec. Ob 12.30 bo svečanost pred spomeni kom pri Korošcih.
Spominskih svečanosti se bodo u-deležili tudi predstavniki dežele (predsednika Colli in Comelli bosta položila venec k spomeniku pri Sv. Justu) tržaške občine in pokrajine, katere predstavniki bodo ponesli vence pred razne sDomenike.
Večer o misli Franca Basaglic
V dvorani krožka za socialne in politične vede «Che Guevara* je bilo sinoči predavanje na zelo zanimivo temo »Franco Basaglia: kritika znanosti in boj v ustanovah*. O Basagli je spregovoril njegov sodelavec dr. Franco Rotelli, ki se ni omejil na poveličevanje dela in zapuščine pokojne' psihiatra, ampak skušal trezno, skozi marksistično optiko osvetliti njegovo misel in delovanje.
Večer je sklenila razprava, ki pa ni postregla z novimi vidiki Basa-glievega dela in miselnosti, kaj šele, da bi privedla do polemike.
iMiitMiiiiiiiliiiitiiiiiiiitiMHiiMiiiiiHHiiliiittiiiniiiiiinMiHiiilliiiiiiiHiilIllititiiiliilllllillliiliHiiiiiitiiiiiilll
ZA AKTIVNO SODELOVANJE MED USTANOVAMA
Dogovor med RTV Ljubljana in deželnim sedežem RAI
Podpisnika sporazuma bosta pobudnika akcij za sodelovanje med glavno direkcijo KAI v Rimu in ostalimi jugoslovanskimi RTV
30. oktobra 1980 sta se v Trstu sestali vodstvi RTV' Ljubljana in deželnega sedeža RAI za Furiani jo Julijsko krajino in podpisali do govor o sodelovanju. Zastopstvo RTV Ljubljana je vodil generalni direktor slovenske radiotelevizijske ustanove Tone Krašovec ob prisot nosti Lenarta Šetinca, direktorja ljubljanskega radia in Igorja Grud na, pomočnika direktorja Ijubljan ske televizije ter Mira Kocjana, di rektorja koprskega radia in Dušana Fortiča, direktorja koprske televizije.
Ob prepričanju, da aktivno sode lovapje med obema ustanovoma iz raža duha prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo in lahko prispeva k pozitivnemu razvoju od nosov med obmejnim prebivalstvom deželni sedež RAI in RTV Ljubija na sta poudarila pomembnost vlo ge pri spremljanju življenja in pro blematike svojih narodnostnih skup nosti in izrazila Zeljo, da bi čim prej prišlo do slovenskih televizij škili oddaj v okviru Tretje mreže. RTV Ljubljana je pripravljena ta koj nuditi pomoč slovenskim pro gramom RAL Obe strani pripisu
jeta posebno važnost omogočanju obem narodnoštim skupnostim; slovenski v Italiji in italijanski v Ju goslaviji, da lahko spremljata programe svojim matičnih narodnosti.
Deželni sedež RAI in RTV Lju bljana bosta pobudnika akcij sodelovanja med glavno direkcijo RAI v Rimu in ostalimi jugoslovanskimi RTV. Obe strani sta se še po sebe,j dogovorili o izmenjavi pro gramov lastne proizvodnje, o ko produkciji pri realizaciji radijskih in televizijskih oddaj, tudi v obliki neposrednih prenosov, ki obravnavajo ali predstavljajo problematiko in umetniško-kulturno ustvar janje Dežele Furlanije - Juliiske krajine in Socialistične republike Slovenije, pri čemer se bodo lahko vključevala tudi vsedržavna televi zijska omrežja RAI in ostale jugo slovanske RTV.
RTV Ljubljana in deželni sedež RAI sta se tudi dogovorila o imenovanju delovnih skupin z nalogo, da bodo dvakrat letno usklajevale konkretno sbdelovafije za naslednje polletje. Na sestanku je bilo tudi izraženo zadovoljstvo nad dosedanjim radijskim sodelovanjem.
odgovorni urednik tednika («H Me-ridiano di Trieste,. op. u.), «ki je nastal kot protiutež «Piccolu* in ki je stalno vodil ostro kampanjo proti dnevniku in njegovemu uredni štvu. »Izbira Ceschie — poudarjajo nadalje uredniki lista — pa bi nedvomno izzvala notranja trenja, kar bi vplivalo na korekten odnos list-bralec in to v trenutku, ko mesto doživlja odgovorno preverjanje.* Kar zadeva zamenjavo odgovornega urednika pa, sodeč po glasovih v mestu, bo Ceschia baje prevzel vodstvo «11 Piccola* že prihod nji teden, morda celo v ponedeljek.
Ministrska pojasnila v zvezi z izdajanjem novih davčnih potrdil
V zvezi z današnjo vpeljavo davčnih potrdil za nekatere kategorije trgovcev in obrtnikov, je finančno ministrstvo včeraj preciziralo, da so tiskarne, v katerih se tiskajo davčna potrdila, dolžne upoštevati navodila o zaporednem oštevilčenju potrdil tudi pri dokumentih, ki jih uvaja ministrski odlok z
Koristne pobude slovenskih bank ob mednarodnem dnevu varčevanja
Ob mednarodnem dnevu varčevanja, v okviru katerega so razne ustanove izpeljale številne zanimive pobude, je Tržaška kreditna banka poklonila Trgovskemu tehničnemu zavodu Žiga Zois dva pisalna stroja. Nadvse dobrodošlo darilo so sprejeli včeraj zjutraj v strojepisnici dijaki 2. A razreda. V imenu zavoda se je predstavnikoma banke, podravnatelju Adrijanu Sem-nu in gospej Jolandi Švab, zahvalil ravnatelj Šah, ki je v svojem
dne 2. julija 1980 (davčna potrdila | nagovoru izrazil veliko zadovolj-
za damske frizerje, avtomehanike in avtoličarje, prodajalce električnih gospodinjskih strojev, draguljarje, krznarje, itd.). Morebitna uporaba davčnih potrdil za gostince, v teh primerih ni dovoljena. Poleg zaporedne številke mora biti na svežnjih potrdilo in na samih potrdilih označeno tudi leto, v katerem so bila potrdila dotiskana.
stvo za tolikšni posluh za potrebe šole. Medtem pa je podravnatelj Tržaške kreditne banke poudaril pomembnost dneva varčevanja, ki ga je bančni inštitut izbral za vzpostavitev večjih stikov s šolo in mladimi. Dodal je tudi, da so se v banki odločili za tako pobudo, ko so zvedeli za stisko Trgovskega tehničnega zavoda: problem, ki je
MiituiiiiiumiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiitmitiiiiiiHimHmmiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiMiMiiiiM
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Zaključen mednarodni posvet o prevozu nevarnih tovorov
Včeraj so strokovnjak! obravnavali probleme pomorskega in letalskega prometa - Poudarjena nujnost odprave neskladij med zakonskimi normami posameznih držav
Na tržaški univerzi se je včeraj zaključil dvodnevni mednarodni posvet na temo «Prevoz nevarnih tovorov*. ki ga je organiziral tukajšnji Inštitut za preučevanje prftV.d-zov v Evropski gospodarski skupnosti. Medtem kp "so v ^četrtek predavatelji obravnavali predvsem vprašanja nevarnosti, ki ga predstavlja prevoz blaga po kopnem, se pravi po cesti in železnici, so se strokovnjaki iz Italije in iz tujine včeraj lotili teh vprašanj z ozirom na pomorski in letalski promet.
Prvi je nastopil tržaški izvedenec prof. E. Volli, ki je razčlenil problem civilne odgovornosti pri prevozu nevarnih in škodljivih tovorov v luči obstoječih mednarodnih spora-razumov. Sledilo je predavanje funkcionarja Tržaškega Lloyda kap. T. Susija o prevozu nevarnega bla-ga v kosovnih pošiljkah po morju. Predstavnik legalnega urada organizacije IMCO (Ihtergovernamenta! Maritime Consultive Organization) iz Londona dr. F. De Franchis je nato predočil prisotnim vrsto klavzul v mednarodnih sporazumih, ki so preživele in ki bi jih bilo zato treba spremeniti Strokovnjak dr. F. Fornelli iz Rima’ je prikazal tehnična in pravna vprašanja. ki nastajajo pri prevažanju nevarnih tovorov z letali Sledil je nastop dveh avstrijskih izvedencev, in sicer dr. P. Bergera z Dunaja o strokovnem usposabljanju osebja, ki se ukvarja s prevažanjem nevarnega blaga, in !.ig. M. Twaro-cha, prav tako z Dunaja, o prevozu vnetljivih tekočin s cestnimi cisternami.
Predavatelji so v svojih posegih v glavnem poudarili, da se zakonodaja, po kateri je urejen promet blaga, nevarnega za človeka in okolje, razvija prepočasi v sorazmerju z razvojem tovrstnih prevozov. Položaj je toliko slabši, ker veljajo mednarodni sporazumi samo za nekatere vrste prevozov — denimo po morju ali po cesti — pa se še ti le deloma spoštujejo. Nekoliko bolje urejeno je področ je pomorskega prometa, za katerega je organizaci.ja IMCO leta 1971 izdelala poseben mednarodni pomorski zakonik za prevažanje ne-
varnih tovorov, ki se ga večina držav v glavnem drži. Nobenega mednarodnega sporazuma pa ni, ki bi urejal prevoz takih vrst blaga po železnici. Odtod nujnost čimprejšnje rešitve teh problemov na meddržavni ravni. .....
• Dne 21. oktobra so bili uradi Tržaške hranilnice zaradi stavke osebja zaprti. Zaradi tega je prefekt odredil podaljšanje rokov za izvedbo bančnih operacij, ki so zapadle na dan stavke oziroma v naslednjih petih dneh, za 15 dni od 22. oktobra dalje. Dne 23. oktobra pa je stavkalo osebje zavoda «Banca Cat-tolica del Veneto*. Tudi v tem primeru je rok za vse bančne operacije pri tem zavodu podaljšan za 15 dni od 23. oktobra dalje.
v banki še toliko bolj občuten, saj izhaja večina tam zaposlenih uradnikov prav iz te šole.
Naj pri tem omeni njo še pobudo Openske hranilnice, ki je kot vsako leto poklonila najboljšim dijakom vseh slovenskih višjih šol nagrado 100 tisoč lir, medtem ko je dijakom openske slovenske in italijanske nižje srednje šole ter u-čencem slovenske in italijanske o-snovne šole darova'a 50 tisoč lir.
V zvezi z včerajšnjim mednarodnim dnevom varčevanja naj omenimo, da je Radio Trst A sinoči oddajal razgovor ob okrogli mizi o pomenu varčevanja v današnji stvarnosti. Posveta, ki ga je vodil časnikar Egidij Veršaj, so se udeležili predstavniki. in ravnatelji vseh slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem in Goriškem. Med zanimivim posvetom so direktor Tržaške kreditne banke dr. Žaromir Simonič, predsednik openske posojilnice inž. Milan Sosič, predsednik Kmečke banke iz Gorice Zoro Škrk, ravnatelj posojilnice v Doberdobu Maks Gergolet, predsednik in ravnatelj nabrežinske posojilnice Gvido Zidarič in Milan Vremec ter ravnatelj posojilnice v Sovodnjah Jožko Prinčič orisali razvoj naših denarnih zavodov v zadnjih let;h ter prikazali pomen varčevanja za socialni in gospodarski napredek naše narodnostne skupnosti v teh krajih.
Na sliki: predstavnika TKD, ravnatelj trgovske akademije in dijaki 2. A razreda z novima pisalnima strojema.
Delegacija tržaške KPI na obisku pri* j reški zvezi komunistov:
Delegacija tržaške avtonomne federacije KPI, ki jo je vodil tajnik Claudio Tonel, je prejšnje dni obi skala občinsko konferenco Zveze ko munistov z Reke.
V svojem pozdravnem nagovoru .ie predsednik reške občinske konference Stjepan Vitovič podal kratko sliko dela organizacije komunistov kvarnerskega centra. Claudio Tonel je v odgovoru poudaril, da je v sedanjem težavnem političnem in ekonomskem položaju v Trstu
resno ogrožena ena temeljnih točk osimskih sporazumov: industrijska prosta cona na Krasu. Kljub temu pa je Tonel izrazil mnenje, da mora za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo nadaljevati sodelovanje na tehničnem, ekonomskem in industrijskem področju in to z ustanavljanjem družb z mešano glavnico Na srečanju so razpravljali tudi o možnosti graditve avtoceste, ki bi povezovala Reko z jugoslovansko-italijansko mejo in bi nato nadaljevala do Trsta ter o sodelovanju med tržaškim in reškim nrištani-ščem. Posebno pozornost so posvetili sodelovanju med italijansko skupnostjo v Jugoslaviji ter slovensko skupnostjo v Italiji in naglasili nujnost zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Razgovor se je udeležila tudi predstavnica italijanske skupnosti v Jugoslaviji in članica CK Zveze komunistov Hrvatske Agnese Superina.
Prosveta
V Prosvetnem domu na Opčinah
bo od 5. do 16. novembra razstava Milka Bambiča «S!ike, risbe in povojni lepaki*. Odprtje bo v sredo, 5. novembra, ob 20.30. Nastopila bosta ženski in moški pevski zbor Tabor pod vodstvom prof. S. Grgiča.
PD Rdeča zvezda obvešča, da bodo vaje otroške folklore v osnovni šoli v Zgoniku vsak torek od 16.30 do 17.30 za I. skupino in od 18. do 19. ure za n. skupino.
.^Čestitke
llllllll lil IIIIII lili lili Ml I lili IIIII lllllllllllll III lltNIIIIIIIIII III llllll IIMIMI lili III Hill llllflllllll MIH IMHIIIIIIIIIIIIIII
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlMllllltlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIII*llltllllllllMllMMIIIIMII|lllllMIIIIIIIIMai|IIIIIIIIMMMIIIH
IZ BELEŽNICE ČRNEGA KRONISTA
Ob 15.40 so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnico hudo ranjenega 23-letnega finančnega stražnika Pasqualeja Russa, ki so ga nemudoma sprejeli na nevrološki oddelek. Zdravniki so ugo tovili močan udarec v obraz, hudo poškodbo levega očesa, domnevni zlom zgornje čeljusti in še druge udarce po telesu. Prognoza okreva •nja je 90 dni.
Istočasno so v bolnico prepeljali tudi 21-letnega finančnega stražni ka Micheleja di Ronza, ki je v nesreči utrpel več 'ažjih poškodb Di Ronzu so zdravniki nudili prvo po moč, potem pa so ga odpustili.
Finančna stražnika sta se malo prej poškodovala na cesti Monte d’Oro, ko sta se v avtu znamke lancia peljala proti Prebenegu. Za radi slabe ceste in verjetno tudi velike hitrosti se je vozilo zabilo v drog cestne razsvetljave.
V noči med četrtkom in petkom
pa se je v Ul. Molino a vento pripetila slikovita prometna nesreča, v kateri sta se poškodovala 32-let-ni Aldo Lussi iz Ul. Furlani 1 in 32-ietni Giancarlo Ierman iz Ulice Scala Monticello 3. Lussi in Ierman sta se ponesrečila, ko sta se peljala po zgoraj navedeni ulici v avtu A112, ki ga je upravljal 33-letni Bruno Cacich iz Ul. Flavia 14. V višini hišne številke 76 je voznik iz še neugotovljenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad avtom in je najprej trčil v tri parkirana vozila, potem pa se je prevrnil.
• • •
Dokaj naivna žrtev sleparije je bil 49-letni jugoslovanski državljan Elez Murina. Ko -e je predvčerajš njim mudil v mestnem centru, sta se mu približala moška, ki sta se predstavila za Maročana. Zaprosi la sta ga, naj jima pokaže jugoslovanski denar. Dejala sta, da niso nekateri njihovi sodržavljani še nikdar
videli dinarjev in njim bi jih ona dva nadvse rada pokazala. Kot porok sta Maročana dala Murini dva medaljona, ki naj bi bila zlata, kot pa je ogoljufani kasneje ugotovil, sta brez vsake vrednosti.
Jugoslovanski državljan je torej izročil moškima 5.500 novih dinarjev, nato pa potrpežljivo čakal, da se z njegovim denarjem tudi vrneta.
Šele čez čas, ko je Murina ugo tovil, da sta ga Maročana speljala in se zlepa ne nameravata vrniti, ju je začel iskati in ju je tudi res nično izsledil v nekem baru. Ko pa se je jima približal in zahteval svoj denar, mu je eden v pravilni srbohrvaščini 'zagrozil, da ga bo zabodel, če se takoj ne pobere iz lokala.
Murini ni preostalo drugega kot da je odšel. Obrnil se je na poli cijske agente, toda nadaljnje iška nje ni obrodilo sadov.
Pisma uredništvu
O odkritju nagrobnega
spomenika padlim borcem
JLA na Opčinah
V nedeljo, 27. oktobra, je bila na Opčinah svečanost ob odkritju plošče ,z imeni 116 padlih jugoslovanskih borčev. Td je ogromen ktvhi davek, ki so ga dali jugoslovanski narodi za opensko oziroma tržaško osvoboditev. Prav ob misli na te žrtve, človek ne more mimo tega, kake je nof°l organizator VZP1-AN Pl spregledati še drugo prav tako kruto resnico in sicer, da je padlo za osvoboditev Opčin tudi 32 sovjetskih državljanov. Če so se go vorniki, kot je tudi pravilno, spomnili vseh žrtev ljudi naših krajev, slovenske, italijanske ter drugih narodnosti, bi bilo prav, da tudi borci ruskega bataljona Bazoviške brigade ne bi bili pozabljeni ob taki svečanosti.
Viktor Sosič
# # »
Še o slovenskem IRRSAE
Cenjeno uredništvo
Dragi tovariši,
v številki 22. oktobra 1980 Primorskega dnevnika, sem na drugi strani brala v «Pismu uredništvu* zanimivo pojasnilo drage tovarišice in prijateljice S. Lavrenčič.
Dovolite mi le, da sporazumno s podpisnico pisma, dodam še svoje pojasnilo v zvezi z drugim odstavkom, ki obravnava vprašanje Slovenskega deželnega instituta za razi skovanje, poglabljanje in sperimen-tacijo.
Ne drži namreč, da je KPI »osvojila* predlog Sindikata slovenske šole ! o ustanovitvi tovrstnega slovenske- ■ ga inštituta, kakor se trdi v član- | ku, temveč se je zanj popolnoma samostojno odločila in ga za časa | sedme parlamentarne dobe vključi la v svoj zakonski osnutek za glo balno zaščito Slovencev v Italiji.
Znano je, da je v tis* i mandatni dobi KPI predelala svoj prvotni osnutek iz leta 1970 in novo obliko pr vič dala javnosti v pretres januarja 1977.
Novembra istega leta je KPI izdelala svoj predzadnji osnutek (bila je že enajsta oblika!) in vanj vklju čila tudi slovenski IRRSAE na pobu do izključno članov svojih osrednjih deželnih organov.
Kmalu potem je KPI dobila seznam koristnih predlogov Sindikata slovenske šole in marsikaterega tudi upoštevala v svojem osnutku, ko se je izdelovala zadnja, dvanajsta oblika. -Med drugimi predlogi je bil tudi slovenski IRRSAE, ki ga je pa zakonski osnutek KPI že vsekakor vseboval, le ustroj njegove organizacije je bil za malo različen.
To pojasnilo naj se smatra le kot tako, saj ni važno, kdo si je prvi izmislil slovenski IRRSAE. Očitno je, da je vprašanje čuteno, in to je prav. Važno pa Je, da se z zamislijo strinjamo in da skupno postopamo, zato da jo uresničimo.
S tovariškimi pozdravi
Jelka Gerbec
I JUHCTl 1MM
V	počastitev svojih pokojnih daruje Angela Čepar 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Marije Abram daruje Ema Tomažič
10.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji.
V	spomin na mamo Štefanijo Kralj daruje sin Bogda' z ženo
20.000	za ŠD Primorec, 20.000 za PD Primorec, 20.000 za popravilo Ljudskega doma v Trebčah, 15.000 za šolo P. Tomažič in 15.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na pok. svojce darujeta Mara in Ladi Milič 10.000 za ŠK Kras in 10.000 lir za PD Rdeča zvezda.
V	spomin na Marija Rusovega darujejo Mahničev? 20.000 lir za j
Danes praznuje 18. rojstni dan M4iy^.?EeNARDIS iz štandre-ža. Vse Hajbdljše ji želijo mam*, oče in brat Massimo.
Razna obvestila
Predstavniki krajevnih organizacij z Opčin bodo polagali vence na spomenike in grobove padlih danes, 1. novembra 1980. Zbirališče ob 8.30 v Prosvetnem domu.
Urnik polaganja vencev v občini Devin-Nabrežina: danes, L novembra ob 8. uri odhod z županstva, ob 8.10 v Slivnem, ob 8.20 v Medji vasi, ob 8.30 v Devinu, ob 8.40 v Ce-rovljah. ob 8.50 v Mavhinjah ,ob 9-uri v Prečniku, ob 9.10 v Trnovci, ob 9.20 v Praprotu, ob 9.30 v Šem-polaju in ob 9.40 v Nabrežini (trg).
PD Prosek - Kantove) vabi vaščane, da se udeležijo počastitve padlih borcev in polaganja vencev danes, L novembra, ob 15. uri na Proseku in ob 16. uri na Konto* velu.
Kriške organizacije obveščajo vaščane, da bodo počastile padle tovariše s polaganjem vencev danes, L novembra, ob 10. uri. Moški zbor Vesna bo ob tej priliki zapel nekaj žalostink. Zbirališče v Ljudskem domu, od koder bo krenil sprevod.
PD Kolonkovcc organizira v društvenih prostorih Ženjan 46 tečaj slovenščine. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj za vpis in druge informacije telefonira na št. 813716 od 20. do 21. ure. Vpisovanje bo tudi na sedežu, in sicer danes, 1. t.m.. od 17. do 18. ure in jutri, 2. t.m-. od 9.30 do 10 30.
Tržaška ljudska univerza prirej* v akademskem letu 1980/81 v prostorih osnovne šole «A. Sirk* V Križu, poleg dveh točajev za osnovnošolce, tudi naslednje tečaje namenjene odraslim: dva tečaja slovenskega, en tečaj italijanskega jezika in začetniški tečaj angleščine. Vpisovanje na šoli še danes, 3l; oktobra, od 19. do 21. ure.
Ob nenadni smrti Edija Guštin* izrekajo župan in svetovalci občin* Repentabor svojcem občuteno sožalje.
Člani balinarske sekcije Kraški dom - Repentabor izrekajo ob smrti dragega Edvarda (Edija) Guštin* šolo »Primož Trubar* v Bazovici. I svojcem globoko in občuteno sožalje.
Zapustil nas je naš dragi
EDVARD GUŠTIN
Pogreb pokojnika bo v torek, 4. novembra, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo bratje, sestra, svakinje, svak, nečaki ter drugo sorodstvo
Trst, 1. novembra 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo)

Gledališča
ViiKlii
Jutri, 2. novembra, ob 16. uri
Red D za vse prostore bo na sporedu tretja predstava Zandonaijeve opere «Francescs. da Rimini*. Dirigira Gabor čtvos Medtem so se pričele priprave za drugo repertoarno predstavo Rossinijevo «Pepelko», katero bo vodil Gabrielle Ferro, režiral pa Filippo Crivelli, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Lucia Valentini Terrani, oilvana Moyso, Milly Mascaro, En-zo Dara, Dalmacio Gonzales in še drugi.
Gappella (Jnderground 18.00— 20.00—22.00 «La giacca verde». .Režija Franco Giraldi. Senta Her ; get, Renzo Montagnani.
Ariston 16,00-22.00 «Gigo!6». Da\id \Bovvie, Sydne Rome, Marlene Die trich, Kirn Novak.
Nazionale 15.30—22/15 «Un uomo -chiamato cavallo*. Barvni film. ^uen’16.00 «Zucehero, miele e pe : perpncino*. P. Franco, E. Fe-,'nech, R. Pozzetto
16.00 «La locandiera*. A. Ce-lentano, C. Mori, P. Villaggio. Excelsior 16.00 «Kagemusha». Barv ■ ni film.
Grattacielo 16.00 «Mia moglie e una strega». Renato Pozzetto, Eleono-ra Giorgi. Barvni film, menice 16.00 «Count down, dimen sione zero*. Barvni film.
Mignon 15.00 «C iao marziano*. Pip-Po Franco. Barvni film. Filodrammatico 15.30— 22.00 «Porno Proibito». Prepovedan mladini pod 18. letom
Aurora 15.30 «La settimana bianca».
G. D'Angelo, A. M. Rizzoli. Gristallo 15.30 «L’impero colpisce ancora*. -Barvni film.
Vittorio Veneto 15.15 «Piedone d’E-gitto». Bud Spencer, Enzo Canna-vale.
Gapitol 16.00 «La moglie in vacan-2a, il marito in citta*. Barvni film.
Moderno 15.30 «Luca il contrahan-diere». Prepovedan mladini pod 14. letom.
*°Ra 15.00 «1 leoni della guerra*. Charles Bronson.
Včeraj-»danes
Danes, SOBOTA, 1. novembra
VSI SVETI
“Once vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52, — Dolžina dneva 10.07 — La-118 vzide ob 0.07 in zatone ob 14.25
Jutri, NEDELJA, 2. novembra
VERNE DUŠE
^reme včeraj: najvišja temperatu ra 15 stopinj, najnižja 10,5, ob 18. 'u’i 12,7 stopinje, zračni tlak 1022,8 IM* narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 12 km ra uro s posa-b^znimi sunki do 34 km na uro, Tlaga 37-odstotna, nebo jasno,-mor ^ .rahlo razgibano, temperatura. ^Prja 16,7 stopinje.,,	n i
Dnevna službArlekarn
(od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-«»no.l. Ul dei Soncini 179. Ul. Re voltella 4!
8.30 do 13. in od 16 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2.
nočna SLUŽBA lekarn
(od 20 30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
LEKARNF v okolici
, Bol junec: tel 228 124 Bazovica-£*• 226 165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel: 2‘25 506; Nabrežina- tel "81121, Sesljan’ tel 209 107. Zavije tel 213 137; Milje: tel 271 124
LOTERIJA
bari	28	74	75	68	38
CAGLHRI	15	35	17	,56	29
Rirence	12	10	20	24	76
GENOVA	63	55	86	70	25
Milan	43	56	35	1	6«
Neapelj	54	35	78	6	5?
£*» EP.MO	57	40	6	23	39
RIM	40	67	30	33	8
TURIN	23	54	82	73	19
BENETKE	15	77	19	12	34
ENALOTTO
11	1	2 X X XXI 1X2
KVOTE:
12	-■ 8 451 0P0 lir
M -	340.000 lir
1® -	32.500 lir
VČIRAJ V PORTOROŽU
Italijanski sindikalisti obiskali Splošno plovbo
Vsedržavne sekretarje zveze transportnih delavcev je sprejel predsednik zveznega odbora delavcev sindikata in zvet Jugoslavije Cedo Mokole
KOPER — Italijanska delegacija enotne sindikalne zveze transportnih delavčev, ki so jo sestavljali nacionalni sekretarji Virgilio' Gallp (CGIL), Gaetano Argenti fClSl.) in Enrico Russino (UIL) so včeraj v Portorožu obiskali delovno organizacijo Splošna plovba. Navsede-žu te pomorske organizacije so se pogovarjali z delegačijo sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije in s predstavniki Splošne, .plovbe. Jugoslovansko delegacijo je vodil predsednik zveznega odbora .delavcev sindikata in zvez Jugoslavije Čedo Mokole, v n.ieni, sestavi so bili še podpredsednik ‘ zveznega odbora Pavao Potočnjak, predsednik republiškega odbora SRS, Jože Pečnik, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev v pomorskem in rečnem ladjevju Hrvatske Luka šušič in drugi.
Nacionalni sekretarji italijanskih sindikatov transportnih delavcev so v Jugoslavijo prispeli že v ponedeljek 27. oktobra, predstavniki jugoslovanskega sindikata so se najprej pogovarjali v Beogradu nato obiskali delovno organizacijo Jadro-slobodna v Splitu in Jadroliniio na
uresničitev sporazumov in dogovorov UNKTAD in v tem pogledu preusmerjanja blaga iz Srednje Evrope k severnim obalam Sredozemlja. To bi se moralo uresničiti v konkretnih dogovorih med transportnimi organizacijami obeh držav.
Predstavniki italijanskih sindikatov so predlagali način, s katerim bi lahko konkretizirali dogovorjeno sodelovanje. Dogovorili so se za srečanje, ki naj bi bilo marca ali aprila prihodnjega leta v Trstu. Na ta sestanek bi bili vabljeni predstavniki sindikata Furlanije Julijske krajine, tržaške pokrajine in občine ter posameznih delovnih organizacij s področja transporta. Sodelovali bi tudi predstavniki republiškega odbora sindikata, prometa in zvez SR Slovenije in zveznega odbora sindikata SFRJ. Tu bi razpravljali o uresničevanju osimskih sporazumov in o vprašanjih, ki se nanašajo na probleme transporta in povezav med obema državama.
Robert Škrlj
Reki. Včeraj so, kot že rečeno, končali svoj štiridnevni obisk po Jugoslaviji z razgovori o splošni plovbi.
Sindikalisti obeh držav so si izmen iali izkušnje, iskali stične točke, k.ier bi lahko skupno nastopali. Strinjali so se, da bi morali spodbujati posamezne delovne organizacije iz obeh držav za tesnejše sodelovanje na področju zvez in transporta. Sporazumeli so se, da bi morali skupno močneje podpreti prizadevanja za
KD SLAVKO ŠKAMPERLE se bo poklonilo spominu
PADLIH
SVETOIVANČANOV
s polaganjem venca.
Zbrali se bomo danes, 1. novembra, ob 11. uri pred Narodnim domom.
Danes, 1. novembra, (rt) 10. uri bo pred začasnim spomenikom pri SV. Api spominska svečanost, kjer se bomo poklo-
polaganjem ^vfnOa <.in nastopom žčhVkV&E^čA&kd^a1 t/bm,žr«Va lentin Vodnik* iz Doline pod vodstvom Vihre Kodrič.
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
Za najpopolnejšo telovadbo in najboljšo obrambo
ŠOLA DOJOSHINKAY — KARATE
. Tehnični učitelj Sergij Štoka, Prosek, Ul. S. Nazzario, telefon 225-654.
PD RDEČA ZVEZDA
obvešča svoje člane in prijatelje, da je v teku nabiralna akcija za nakup oblek domačemu mešanemu pevskemu zboru. Prispevke prejema Bojana Furlan - Salež št. 50.
Svečanosti pred spomeniki ki spominjajo na partizane
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
V RIMU dobi službo dekle, ki jo veseli strežba v hotelski restavraciji. Plača 450.000 lir. Nudim tudi sobo in hrano. Ponudbe poslati na naslov: hotel Bled, Roma 00185, Via S. Croce in Geru-salemme 40, telefon 06777102 ali 040/212-042.
DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244.
ŠOFER C kategorije z znanjem slovenščine in poznanjem trgovske stroke išče zaposlitev. Telefonirati na št. 228 475 v opoldanskih ali večernih urah.
USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda avto «panda 30* rablje., šest mesecev. Telefonirati na št. 229-250 od 14. do 20. ure.
IŠČE se družina, ki bi sprejela v trajno rejništvo 9 letnega dečka. Telefonirati na rt. 775-454 o l 20.30 do 21.30.,,,-,
USLUŽSENEC tvrdke Fiat proda l31 supermirafiori 1300 rabljen šest mesecev v odličnem stanju. Telefonirati na št. 911-404 od 20. ure dalje.
PRODAM avtomobil bianchina pa-noramica — autobianchi, letnik 1970 v dobrem stanju. Tel. na št. 212119 po 21. uri.
UPOKOJENKA — Slovenka, vdova, zdrava, brez otrok in obveznosti nudi pomoč v gospodinjstvu z možnostjo prenočišča. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Poštena:.
IMATE probleme z lasmi? Zelo mastni ali presuhi, mogoče s prhljajem ali pa že sivi? Na zalogi imamo učinkovite preparate in šampone z vseh koncev sveta. Opčine — «Kozmetika 90».
IŠČEM opremljeno sobo v mestu ali v Barkovljah za krajšo ali daljšo dobo. Telefonu ati na tel. štev. 544-21 v večernih urah.
Pred partizanske spomenike v naših krajih na Goriškem bodo danes spominske svečanosti. Danes zjutraj položijo zastopniki generalnega konzulata SFRJ iz Trsta venec pred kostnico umrlih jugoslovanskih internirancev v Gonarsu, ob 11. uri pa bo zastopstvo konzulata položilo venec na glavnem go-riškem pokopališču na kostnici tukajšnjih padlih partizanov in jugoslovanskih borcev. Ob tej uri pridejo na goriško pokopališče tudi zastopniki zamejskih in borčevskih organizacij, da položijo vence, pel bo tudi podgorski pevski zbor.
Podobne svečanosti pa so na sporedu tudi drugje. V Doberdobu priredi občinska uprava svečanost v sodelovanju z društvi ob 9. uri na Poljanah, ob 9.15 na Palkišču, ob 9.30 v Jamljah in ob 9.50 v Doberdobu. Prav tako bodo v organizaciji občine in društev svečanosti na področju sovodenjske občine in sicer ob 10. uri na Vrhu, ob 10.30 v Gabrjah in ob 11. uri v Sovod-njah. Skupna svečanost občine in društev bo ob 11. uri tudi v šte-verjanu. Prav tako bo svečanost pred sp) imenikom v Pevmi, za kar je tokrat poskrbela rajonska skupščina, svečanost bo ob 10. uri.
V Podgori pa bo svečanost ob 10.30 pred domačim spomenikom padlim.
Na deželi sestanek o krizi v avtoprevozništvu
O krizi goriškega avtoprevozni-štva so govorili na sestanku v Trstu, ki so se ga udeležili predstavniki ministrstev za zunanje zadeve, prevoze in trgovino ter deželni odbornik za prevoze Dario Rinaldi in goriški župan Scarano. Na tem sestanku je župan predlagal, naj na prihodnji seji mešane italijansko-jugoslovanske komisije za prevoze rešijo valutno vprašanje, zaradi katerega so nastale težave. Scarano je dejal, da kriza v avtoprevozništvu povečuje zaskrbljenost med delavci, ki so hudo prizadeti zaradi krčenja števila delovnih mest. Skliceval se je na duh osimskega sporazuma ter dejal, da ukrep kaznuje prav tisto mesto, ki je bolj kot vsa ostala prispevalo k obmejnemu sodelovanju.
Pomota ali grobo kršenje lastninske pravice?
Do pomot prihaja (žal prepogo-I sto) tudi v uradih krajevnih usta-| nov. Kaj lahko se namreč pripeti,
1 da ti zaradi takih ali drugačnih pošbgov' V javno korist zaseže jo ženlTjišče, ki je bilo in je še zmeraj tvoja last. Seveda, ne da bi te sploh vprašali, ali kako drugače obvestili o namenih. Do takih pomot ali spozab prihaja pogosto na go-riškem županstvu. To je sicer tudi razumljivo spričo številnih gradbenih posegov na obmejnem postaja lišču, za gradnjo cestnih povezav in končno za urejanje infrastruktur na področju industrijske cone.
Na primer grobega kršenia lastninske pravice so nas te dni opo zorih v Sovodnjah, kjer so z raz-1 nimi posegi v razmeroma kratkem I
času povsem uničili kmetijsko zemljišče, parcelo v velikosti okrog 1600 metrov. Zemljišče leži ha področju goriške občine, v neposredni bližini prečiščevalne naprave za odplake, lastnica pa je Angela Gabrijelčič iz Sovodenj.
Najprej so povzročili precejšnjo škodo z Vkopavanjem glavnega voda kanalizacije, potem so vgradili cevi za odplake iz industrijske cone, zemljišče pa so smatrali tudi kot primeren kraj za odlaganje najrazličnejšega materiala iz izkopov in, kakor da ne bi bilo dovolj, so približno na sredini parcele izkopali še globoko jamo, široko približno štirikrat štiri metre, kamor že nekaj časa odlagajo kosti in drugo nesnago, ki se nabira v bazenih prečiščevalne postaje.
Lastnica, oziroma njeni sorodniki so doslej že nekajkrat protestirali na županstvu, vendar brez uspeha. V tehničnem uradu vztrajajo, da so bili vsi zgoraj omenjeni posegi napravljeni na občinski parceli. Najbrž gre za grobo napako, ki bi jo kazalo v najkrajšem času popraviti.
V GORICI
V	torek skupščina članov WWF
Pred letom dni je tudi v Gorici nastala podružnica Mednarodnega sklada za varstvo narave, ustanove, ki si prizadeva za varstvo ogroženih živalskih vrst in narave nasploh.
V	letu dni je društvo sprožilo nekaj pobud ter sodelovalo pri nekaterih akcijah, za katere so dale pobudo druge ustanove, ki se prav tako ukvarjajo z vprašanji ekologije. Mogoče bi bilo napraviti še marsikaj, menijo v odboru, ki je doslej usmerjal delovanje podružnice, vendar so bile vmes začetne težave, organizacijskega, predvsem pa finančnega značaja.
V	torek ob 18.30 se bodo člani podružnice spet zbrali na redni skupščini, da se pomenijo o delovanju ter izvolijo svoj odbor. Skupščina bo na sedežu v Orzoni-jevi Ulici.
• Predsednik pokrajine prof. Silvio Cupeta je včeraj položil vence pred razne spomenike na Goriškem, danes gre z delegacijo odbora v Kobarid h kostnici italijanskim padlim iz prve svetovne vojne.
NA GORIŠKEM RAZSTAVIŠČU
ŠE NEKAJ PRIREDITEV NA SEJMU AMBIENTE 4
V ponedeljek Dan zaročencev
Da se ljudje zanimajo za pohištvo i vali v tipični bavarski pivnici, kjer
in druge predmete, ki jih rabijo za opremo stanovanja, dokazuje u-speh letošnjega sejma stanovanjske opreme Ambiente 4, ki je v razstavne prostore v nekaj dneh privabil nad 15.000 obiskovalcev. To je bilo razvidno še posebej v nedeljo, ko so cele družine izkoristile proste trenutke, da so prišle na razstavišče. Prireditelji so zaradi tega prepričani, da tudi danes in jutri bo kar precej ljudi prišlo na razstavišče, v bližini katerega je tudi precej parkirnih prostorov.
Ljudje so se zanimali za vse, kar je tam razstavljeno, še posebej za drobne predmete, ki jih gospodinja skoro vsak dan rabi v kuhinji ali drugih prostorih svojega stanovanja. Seveda so nekateri prišli na razstavišče tudi, da bi se pozaba-
.....................................umil........................iiiiniiiihiiiiiiiiiiihiiimi.niiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE SPREJETI SKLEP
V V
STALNO ZASEDANJE SKUPŠČINE DELA VCEV 0BRA TA TECFRIULI
Družba nima denarja niti za izplačilo osebnih dohodkov delavcev - Za 13. november je napovedala stečaj
Na včerajšnji skupščini vseh delavcev obrata TecFriuli v Krminu so z ogromno večino glasov (na 300 prisotnih je bilo samo 5 nasprotnih in 6 vzdržanih glasov) sklenili podaljšati zasedanje skupščine vse do takrat, dokler ne bodo pristojna telesa sanirala podjetja. Časa na voljo delavci nimajo ravno veliko, zakaj Zveza industrij-cev iz Gorice je tovarniškemu svetu na včerajšnjem sestanku sporočila, da bodo gospodarji 13. novem bra razglasili stečaj, če ne bodo našli denarja za kritje priman.iklia ja. Kakor smo izvedeli na skupšči ni, ši je obrat v prvih osmih mesecih tega leta nabral 3,8 milijarde lir izgube
Na včerajšnji skupščini, ki .je bi la na dvorišču obrata, so delavcem spregovorili Guido Buzzi, član tovarniškega sveta, Giobatta Schin cariol in Claudio Bignulin, oba od kemičnega sindikata FULC. 9'tDčlavcem so najprej povedali, kakšni so bili rezultati dosedanjih sestankov, predvsem tia deželi, ter jih seznanili s sporočilom Zveze in dustrijcev. da podjetje nima denar ja ne za izplačilo dozorelih oseb nih dohodkov in niti za plačilo pri spevkov za tiste delavce, ki jih namerava vpisati v dopolnilno blagaj no. Tovarna nadaije nima nobenega finančnega in proizvodnega načrta in če do 13. novembra ne bo noben zasebnik pristopil kot novi delničar, bo skupščina TecFriuli razglasila stečaj.
Ob takšnem stanju delavcem ni
preostalo drugega, kot da zaostrijo svoj boj in da politične sile, oblasti, zlasti pa deželo, prisilijo, da sodeluje pri sanaciji obrata. V naslednjih dneh se bodo delavci sestali z občinskim svetom v Krminu, danes bodo sprejeli delegacijo KPI, pozneje še delegacije drugih demokratičnih strank, če se zadeva hitro ne uredi, bodo še pred 43. novembrom oklicali splošno stavko v vseh tovarnah krminske industrij ske cone.
Izleti
Socialistična sekcija Prosek Kon-tovel organizira in vabi na izlet v Padovo in Benetke, 3. novembra t.l
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UZBA Nočna služba id . d< 8 ure tel 73267. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8 do 20 orP. tel 68441
Obveščamo vse bralce, ki potujejo v Milan ter vse Slovence, ki tam živijo, da je
PRIMORSKI DNEVNIK
v prodaji v Milanu
v kiosku na letališču IJnate
v kioskih CO.VKS št. 1, 5 in 8 na glavni železniški postaji
in v kioskih Alsani - Piazza Della Scala Marcu - Galleria Passarella Grilti - P.zza del Duonio PnIInni - P.zza del Dumno
v-riMp
BANCA m CREDITO Dl TRIESTE Tt|?A-SKA KREDITNA BANKA •	S( P. A.
TR3T - ULICA Ir. FILi MOjJ-jl '35? G1 AdfJ
31. 10. 1980	
Ameriški dolar	885,-
Funt šterling	2165.—
Irski funt šterling	1770.-
švicarski frank	524.—
Francoski frank	203.—
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	471.—
Avstrijski šiling	66,50
Kanadski dola'	750.—
Holandski Lorin*	434.—
Danska krona	153.—
Švedska krona	208,-
Norveška krona	178.—
Drahma	17.—
Mali dinar	27,20
Veliki dinar	27,70
MENJALNICA
vseh tujih valut
Internacije družbe SIP uporabnikom
Telefonski račun za IV. trimesečje 1980
Zapadel je rok za poravnavo telefonskega računa za IV. trimesečje v letu 1980. Družba SIP poziva zato tiste, ki še niso poravnali računa, naj to store čimprej.
Poleg tega obveščamo, da je bil izjemoma podaljšan za 10 dni rok za obremenitve odškodnin, predvidene za plačila po zapadlosti, katere določa pravilnik o naročninah, ki se nahaia na prvih straneh imenika.
5IP Societa Italiana per 1’ EsercizioTelefonico
r of|o.
SALON POHIŠTVA IN HIŠNE OPREME
fotografska razstava
NA POBUDC' .Tutu?) N Fl'fu A tv.K IM l v.)TOO‘lA> OV
f	SRFČAN' 'A Tt • *■" Vor. A ATPAKCi
/tf K ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSIRIJO;
/	N OBRT IN KMETIJSTVO • OORICA
(Alk) gožizta espostzioni
Via tl"ll i Bruca.'16 Te-1 04B1/33440
■ m or9aifi
PRIDITE V GORICO
PONEDELJEK,
3. NOVEMBRA 19M
DAN ZAROČENCEV
LESTAN NICOLO'
GORICA-UL.GARZAROLU 105 TEL8H0I
STEREOFONUA HIFl:Mann« AR (hunt« Ram Indiana Lina CatMtum Akai Vamana Sanyo
RADIO TV COLOR: Nord Manda Blaupunkl Schaub loran«.ITT Grundtd Loawa Opta - Radia Marata Zoppaa
«Espobianco»
GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823
GOSPODINJSKI STROJI BoachMiala Argo Smog Arltton smal-NAJBOLJŠIH ZNAMK
MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE
Še vedno veljavna obveznost staršev za šolanje otrok
neške Slovenije ter v bližnjih furlanskih krajih, je novo sezono sklenilo popestriti s prirejanjem planinskih večerov in predavanj. Prvi planinski večer bo na sporedu 14. novembra, ob 19.30 v prostorih Al giardino v Špetru, posvečen pa bo lanski jugoslovanski odpravi na Everest. Program bodo popestrili tudi z nastopom domačega pevskega zbora.
Pa še nekaj velja zabeležiti. Skupaj s preda vatel jeni, ki/bo prikazal bogat, izbor barvnih- diapozitivov s poti na streho sveta, se bosta prireditve udeležila tuli dr.-Tomaž Banovec, predsednik Plahfhske zveze Sto-včiflje in dr. Mih Potočnik, častni predsednik te. organizacije in včliki ; prijatelj zamejskih planincev.
Pred okrajnim sodiščem v Tržiču je bila te dni nekoliko neobičajna kazenska razprava, ki se je zaključila
Berra In njegove 414etne zi brielle In bivališče v Trstu, prgd sodiščem pa sta se znašla zaradi kršitve zakona o obveznem šolanju otrok. V težave sta prišla zaradi 7-letne-ga sina Simona, ki bi moral redno obiskovati prvo stopnjo osnovne šole. Od prijave sodnih oblasti do razprave je poteklo kar precej časa in tako sta zakonca lahko medtem tudi uredila po zakonu določeno obveznost ter sodišču dokazala. da sin obiskuje neko zasebno šolo. Odtod tudi oprostilna razsodba.
Pomanjkanje bolničarjev v. tr/iški bolnišnici
^ sihfttkata bpbii-
šiaU/pretorju in ... „	tffiiMU pisrtio o
položaju v bolnišnici v Ul. Rossini v Tržiču. Seznanil ga je s pomanjkanjem bolničarjev, ki spremljajo operacije v grlu in na očesu, in s tem, da nekateri bolničarji niso v' staležu.
je bilo piva in klobas dovolj za vse, ali pa da so poslušali recital goriške glasbene skupine <4 trovie-ri». Ta bo svoj program ponovila jutri popoldne.
Pa še druge okvirne manifestacije so bile na sporedu. Društvo furlanskih fotografov je vsak večer predvajalo diapozitive o naravnih lepotah krajev v furlanski pokrajini.
Sejmišče bo odprto še danes, jutri in v ponedeljek. Jutri popoldne nastopijo, kot srqf> že omenili, 1 trovieri. V ponedeljek pa bo dan, posvečen zaročencem. Pari zaročencev bodo imeli prost vstop in iz čisto razumljivih razlogov jim bodo razstavljavci nudili posebno pozornost.
«Romeo In Julija» v sredo v Verdiju
V Verdijevem gledališču se prične u sredo, 5. novembra, italijanska gledališka sezona v priredbi Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine.
Na sporedu imajo Shakespearovo delo *Romeo in Julija*, ki ga daje na oder bocensko stalno gledališče. Igrajo Corrado Poni, Aldo Reggia-ni, Maria Teresa Martino in Donatella Ceccarello.
Razna obvestila
Goriška trgovinska zbornica obvešča zainteresirane, da bodo v občinah Gorica, Sovodnje in Štever-jan uporabili kupone štev. 8 za nakup govejega mesa proste cone _ v mesecu novembru, v drugih občinah pa kupon štev. 7. Kupone morajo kupci izročiti mesarjem do 30-novembra.
Žene in dekleta iz Sovodenj bodo
jutri, v nedeljo, od 9.30 dalje, čistile Kulturni dom v Sovodnjah. Vabljene vse, ki žehjo priskočiti na pomoč.
Slovensko planinsko društvo bo tudi letos priredilo tradicionalni smučarski tečaj, ki bo potekal na Nevejskem sedlu 30. novembra ter 7., 14. in 21. decembra. Prijave na sedežu društva vsak dan do 15. novembra, oziroma do zasedbe vseh razpoložljivih mest.
Slovensko planinsko društvo sporoča. da bo tradicionalni praznik kostanja pri štekarjevih na Valeri-šču v nedeljo, 9. novembra, s pričetkom ob 11. uri. Za tiste, ki se bodo V Števerjan napotili peš, naj zapišemo, da bo zbirališče pri pevm-skem mostu ob 9. uri.
SPD - Gorica priredi 16. novembra tradicionalno martinovanje v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave na sedežu društva do 11. novembra.
V bolnišnici iščejo šoferje
14. NOVEMBRA
Planinski večer v Špetru
Beneško planinsko društvo, ki ima sedež v Čedadu, svoje članstvo pa razkropljeno po vseh dolinah Be-
V goriški splošni bolnišnici nameravajo v prihodnje zaposliti nekaj kvalificiranih voznikov rešilnih avtomobilov. Namestitev je začasna, vendar obstaja možnost kasnejše uvrstitve v redni stalež.
Prosilci — rok za predložitev prošenj poteče 29. novembra — morajo razpolagati z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Za podrobnejša pojasnila je na voljo urad za osebje goriške glavne bolnišnice.
®WIMImmhihiiimdmmihiiihmiiiiiiimmiii§iiiihii»hiiii*iiii Humih ii im n iimimimiH m mmi mil »minuimiH
SKUPŠČINA LETALIŠKEGA KONZORCIJA
V TRETJO ZIMSKO SEZONO S POMOŽNO PRISTAJALNO STEZO
Zamude pri nameščanju elektronskih pristajalnih naprav • Padec števila čarterskih poletov
Tudi v zimi, ki bo ravnokar potrkala na vrata, bodo morala letala pristajati na pomožni stezi deželnega letališča v Ronkah. Zaradi počasnosti pri nameščanju navigacijskih naprav na kontrolnem stolpu, bo letošnja že tretja zaporedna slaba sezona, ko se morajo letala posluževati neprimerne steze, na kateri ne morejo pristajati, kadar je vidljivost izpod 1.800 metrov. Ko bodo na kontrolnem stolpu namestili sodobne elektronske naprave za vo denje letal med pristajanjem, bo na glavni stezi zadostovala vidlji vost na razdalji 600 metrov.
O teh .»lavah je na letni skupšči ni konzorcija deželnega letališča govoril njegov predsednik Nicolo Re-verdito. Uovedal je, da je zasilno pristajalno stezo konzorcij zgradi) z deželnim prispevkom, in je še prava sreča, da so jo zgradili, sicer bi morali letališče zapreti.
Skupščina konzorcija je odobrila proračun za leto 1981, po katerem bo imel konzorcij 2,2 milijardi lir izdatkov in prav toliko prihodkov: deficit bo znašal 126 milijonov lir ter ga nameravajo odpraviti s fi-skalizacijo socialnih dajatev.
Med prihodki je poročevalec navedel 1,2 milijarde lir (58 odstotkov). ki jih bodo prejeli z letališkimi uslugami, ter 630 milijonov Ur (18 odstotkov), ki jih bo prispevala dežela. Za osebne dohodke bo do izplačali 1,6 milijarde lir, odnosno 73 odstotkov vseh stroškov.
Letošnji promet, ocena velja za prvih devet mesecev, beleži občuten padec čarterskih poletov. Poletelo je 279 letal z nekaj nad 27 tisoč potniki, medtem ko so v ena-
kem razdobju lani zabeležili 316 čarterskih poletov z 31.700 potniki.
V razpravi sc ugotovili pomanjkljivosti v povezavah med letališčem in avtocesto, o razširitvi izstopne postaje, upravi letaUšča in o letalskih zvezah.
Izleti
Prosvetno društvo Sovodnje sporoča, da bo izlet v Reograd v torek, 4. novembra. Odhod ob 4. uri zjutraj iz Sovodenj.
f Čestitke
Včeraj je naša draga SARA praznovala svoj 15. rojstni dan, danes je v družini spet praznik, saj praznuje mala DAŠA 9 let. Da bi bili še vedno tako | ridni in zdravi jima želita nono in nona.
Danes praznuje naša teta KAR-LINCA rojstni dan. Vse lepo in dobro ji želijo Komctovi.
Kino
Prosveta
Prosvetno društvo «Briški grič* v
Števerjanu priredi tradicionalno martinovanje, ki bo letos prvič v novih društvenih prostorih na Bukovju v soboto, 15. novembra, ob 20.30. Poleg jedi na žaru in briškega vina se bodo udeleženci lahko zavrteli ob zvokih ansambla «Gian-ni e gli allegri*. Za vpis se je treba obrniti do Bojana Mikluša (Ščed-no), Silvana Pittolija (Valerišče) ter Rudija Koršiča (Jazbine).
Prosvetno društvo »Naš prapor* iz Pevme, štmavra in z Oslavja priredi v soboto, 8. novembra, v go stilni »Pri Tildi* na Oslavju martinovanje. Vsakdo, ki bi se rad u deležil družabnega večera, naj se zglasi pri Miri Sošol (Pevma) ter pri Berti Pintar in Stojani Grav-ner (Oslavje).
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Kor zo Italija 244, tel. 83 538.
Pri8fn‘ntjt<< za
DIJAŠKO MATIC«
(j urica
VERDI 15.15-22.00 «Una notte d’e-state*. G. Rovvlands in B. Henry. Barvni film.
CORSO 16.00-22.00 «Kagemusha — 1'ombra del guerriero*. Barvni film.
VITTOR1A 16.30-22.00 «Clito il pe-talo del sesse*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Mako, lo squalo della morte*.
PRINCIPE 16.30-22.00 »American gigolo*.
A« m (iurica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Zadnji dnevi Pompejev*. Ameriški film.
22.00 »Doživetja privatnega detektiva*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Zaklad morskega psa*. Ameriški film.
22.00 «Za eno noč ljubezni*. Španski film.
DESKLE 16.00—19.30 «Herbie gre v Montecarlo*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul.
Terenziana 26, tel. 44 387.
Pris
•m
Namesto cvetja na grob Ladislava Cotiča darujeta prosvetno društvo Danica in sekcija VZPI 50.000 lir v sklad Gospodarske zadruge na Vrhu.
Namesto cvetja na grob Ladislava Cotiča z Vrha daruje Rudi Devetak 10.000 lir za Zvezo borcev z Vrha.
Prosvetno društvo «Danica» I sekcija VZPI na Vrhu izrekata si rodnikom iskreno sožalje ob smr
Ladislava Cotiča
dolgoletnega člana in pevca.
OD 12. DO 15. NOVEMBRA V TRSTU
Objavljen bogat in zanimiv program 16. seminarja za slovenske šolnike
Šolsko skrbništvo v Trstu je objavilo program 16. seminarja za profesorje, učitelje, otroške vzgojiteljice in dijake zaključnih razredov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom•> na Tržaškem. Seminar se bo začel v sredo, 12. novembra, ter bo trajal do sobote. 15. novembra. Predavanja bodo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 13.30. Ker bodo udeležence seminarja razdelili na več skupin, bodo predavanju ne samo v Kulturnem domu v Trstu, pač pa tudi v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, v Finžgarjevem domu na Opčinah, Narodna ulica 89, v prostorih učiteljišča Anton Martin Slomšek pri Sv. Ivanu in v osnovni šoli p Nabrežini.
Program seminarja pa je naslednji:
Prvi dan, 12. novembra, se bodo vsi udeleženci seminarja zbrali v Kulturnem domu (začetek ob 8.30), kjer bo dr. Boris Paternu s Filozofske fakultete v Ljubljani predaval o sodobni slovenski poeziji. Sledila bo slovesna otvoritev seminarja, nato pa še sprejem, ki ga bo udeležencem seminarja priredil v veži Kulturnega doma jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj.
V naslednjih dneh bodo predavanja po ločenih skupinah. V četrtek, 13. novembra, bo za profesorje slaviste v Gregorčičevi dvorani predaval prof. Silvester Fatur z Zavoda za šolstvo SRS o metodiki pouka slovenskega jezika. Ostalim profesorjem bo v Kulturnem domu prof. Franc Strmčnik z ljubljanske Filozofske fakultete govoril o programiranju pouka. Tudi učitelje bodo razdelili v tri skupine. Prvi bo v Finžgarjevem domu predavala prof. Jelica Mesesnel z Zavoda za šolstvo SRS o vsebini in oblikah ustnega in pisnega izražanja, drugi bo , v osnovni šoli v Nabrežini mag. Milan Adamič z Zavoda za šolstvo SRS govoril o sodobni didaktični koncepciji pouka, tretji skupini, ki se bo zbrala na učiteljišču Anton Martin Slomšek, pa bo prof. Ivo Zrimšek, prav tako z Zavoda za šolstvo SRS, predaval o branju in sodobnem jezikovnem pouku. In končno bo vzgojiteljicam v Kulturnem domu predavala prof.
Irena Levičnik z Zavoda za šolstvo SRS. Naslov predavanja je: Vzgojni program za vzgojo in varstvo šolskih otrok. Predstavitev novih gradiv s področja predšolske vzgoje.
V petek, 14. novembra, se bodo profesorji slavisti zbrali v Gregorčičevi dvorani, kjer bo predstavnica Pionirske knjižnice iz Ljubljane Martina Šircelj govorila o sodobni slovenski mladinski književnosti. Ostalim profesorjem bo v Kulturnem domu predaval dr. Franc Strmčnik o programiranju pouka. Prvi skupini učiteljev bo v Finžgarjevem domu predaval mag. Milan Adamič o sodobni didaktični koncepciji pouka, drugi skupini (osn. šola v Nabrežini) bo prof. Ivo Zrimšek govoril o branju in sodobnem jezikovnem pouku, tretji (učiteljišče A. M. Slomšek) pa bo prof. Jelica Mesesnel govorila o vsebini in oblikah ustnega in pisnega izražanja. Za vzgojiteljice bo v Kidturnem domu imela predavanje prof. Mira Voglar z Višje telesne vzgojiteljske šole. Naslov predavanja: Razvijanje otrokove glasbene ustvarjalnosti. Novejše pesmi za predšolske otroke.
In končno še zaključni dan seminarja, v soboto, 15. novembra. Profesorjem slavistom bo v Gregorčičevi dvorani predaval prof. Janez Sivec z ljubljanske Filozofske fakultete o nazornosti pri pouku materinščine. Za ostale profesorje bo v Kulturnem domu predaval dr. Ivo Toličič z ljubljanske Filozofske fckultete o razvojnih posebnostih mladostnika. Prvi skupini učiteljev (Finžgarjev dom) bo prof. Ivo Zrimšek govoril o branju in sodobnem jezikovnem pouku, drugi skupini (osn. šola v Nabrežini) bo prof. Jelica Mesesnel predavala o vsebini in oblikah u-stnega in pisnega izražanja, tretji skupini (učiteljišče A. M. Slomšek) pa bo mag. Milan Adamič predaval o sodobni didaktični koncepciji pouka. Za vzgojiteljice pa bo v Kulturnem domu predaval prof. Borut Stražar z Višje vzgojiteljske šole v Ljubljani o novostih na slovenskem knjižnem trgu za predšolske otroke z obravnavo nekaterih tekstov.
NOVICF. Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Pričakovanje na ameriške volitve močno pogojuje kotacijo valut
W
Ameriške volitve so pogojevale tudi ta teden kotacijo valut in dragocenih kovin na valutnih tržiščih. Dolar se je še bolj ovrednotil in je skoraj dosegel vrednost 900 lir ali 1,9 marke: ob tej kotaciji se je krepitev dolarja zaustavila. Očividno gre za u-metno podporo dolarju, ki jo je odredil Carter iz čisto političnih razlogov. Dolarju je sledil v glavnih obrisih tudi britanski funt. Le malenkostno se je okrepil japonski jen, ostale valute in plemenite kovine pa so se pocenile. Najšibkejša je bila nemška marka, malo bolje se je odrezal švicarski frank. Italijanska lira se je razvrednotila še za pol odstotka in je v glavnem sledila nemški marki.
Dolar je bil še vedno v ospredju splošnega zanimanja in se je iz dneva v dan krepil: na j višjo vrednost je drsegel v sredo, ko je veljal 899 lir, 1,89 marke in 1,7 šv. franka. V Tokiu je isti dan veljal 210,8 jena. Kaže, da se je umetna revalvacija denarja pri tej ceni zaustavila, saj je dolar naslednje dni že nekoliko padel. Tako visoka kotacija ameriške valute je povsem nerealna in ni odraz resničnega stanja a-meriškega gospodarstva, ki se je sicer rešilo velike recesije, a se ni še postavilo na trdne noge. Dovolj zgovorno že govori podatek o visoki inflaciji, obresti na posojila najboljšim klientom pa znašajo v ameriških bankah 14,5 odstotka. Očitno gre za predvo-
Ameriški dolar Kanadski dolar Nemška marka Holandski florint Belgijski frank Danska krona Švedska krona Norveška krona Francoski frank Italijanska lira Angleški funt Irski funt Švicarski frank Avstrijski šiling Japonski jen Avstralski dolar Španska peseta Portugalski eskudo Jug. dinar mali veliki
Grška drahma
CENA	TUJIH	VALUT	
Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
31. 1«.	30. 10.	30. 10.	31. 10.
880.-	13,10	1,70	27,65
738.—	11,10	1.45	23,15
468,—	698,00	90,18	1498,64
430,-	644,50	83,48	1348,51
28,50	43,30	5,62	91,52
150,—	226,00	29,28	484,72
207,—	308,00	40,26	648,66
177,—	264,50	34,56	558,73
150,—	■ 301,90	39,17	649,41
—	1,44	1,85	3,16
2125,—	32,16	4,17	67,47
1777,50				—	—
516,—	778,50	—	1661,53
66,—	—		12,75	211,31
3,90	6,15	0,82	12,76
985,-	—	—	31,80
11,15	17,20	2,27	36,19
16.—	22,00	3,32	—
26,50	39.—	5,80	—
26,50	39.—	5,80	—
17,50	27,50	—	61,02
lilni manever predsednika Carterja, ki se hoče predstaviti pred ameriške volivce z močno valuto. Podobno je bilo sicer tudd v marcu, ko se je boril za imenovanje svoje stranke ter je tudi takrat umetno napihoval dolar, ki pa je že dan po imenovanju padel za skoraj štiri odstotke. Tudi tokrat se je Carter posluževal višanja obrestne mere ter kreditov vrste swab pri nemški centralni banki, s katerimi je na svetovnih bor-
OHnHiiiiiHtiiiiiHitftiifiiHiiinniiiiHtHnniiinHiiiitimmiiiiiHiiiMiiniiiiiuaMuiiiiiiiHiiiiiiHuiiiiiiiiiiiimniiimiiiMHnHrannHiHiiiiHiiHHiuiniiHnmHinafiuuianiiUMManMiniHiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiHiiiiiiiiHmHHimimHiHniMiiinitimuHniiiiiiHiiiHiMiiimHmHmiHii
V RAVENSBURGU ODPRLI JUGOSLOVANSKI CENTER
Pcbudo sta dala slovensko slovansko društvo «Polet»
Dopisnik DELA zo Primorski dnevnik
BONN — Slovensko društvo «Pia-nika* in jugoslovansko društvo »Polet* v Ravensburgu sta minuli teden z velikim uspehom odprli nove društvene prostore »Jugoslovanskega centra v Ravensburgu*, ki bodo po mnenju aktivistov obeh društev lahko v bistveni meri povečali obseg stikov med jugoslovanskimi državljani na začasnem delu v tem delu Zvezne republike Nemčije. Prostore za pestra o-blike društvene aktivnosti so dolgo iskali, navsezadnje pa so se z mestno upravo sporazumeli o prostorih s površino 200 kv. metrov. Zanje bi bilo treba plačati najemnino v višini 1380 mark. vendar je mesto pristalo na soudeležbo pri plačilu lajemnine in celo prevzelo večji delež (1000 mark). Za adaptacije sedanjih novih društvenih prostorov je mesto prispevalo od 25 tisoč do 30 tisoč mark, člani društev pa so opravili v njih obsežno prostovoljno delo. O dobrih odnosih z mestno upravo govori že dejstvo, da se je na otvoritvi, ki ji je prisostvovalo 200 ljudi, pojavil tudi vr' mestne uprave (nad-župan n župani), ki so posebej postavljali za vzgled izkazano zanimanje Jugoslovanov za boljše in tesnejše stik? s prebivalci tega dela mesta. Na otvoritev sta namreč društvi povabili tudi vse nemške prebivalce ulice, kjer so novi prostori in kjer je že tudi italijanski center.
Nastop pevskega zbora in recitatorjev so "o otvoritvi dopolnili pogovori med člani, kako bi bilo mogoče v prihodnje kar najbolj poživiti delo društev. Poleg pevske, dramske in recitatorske sekcije nameravajo v slovensker društvu »Planika* zdaj pripraviti še luktov-no sekcijo in se posvetiti folklorni skupini odraslih in otrok. Društvo
društvo «Planika» in jugo-ob podpori mestnih oblasti
je povezano z občino Moste - Polje, deluje uradno dve leti. toda njegovo delo sega še precej nazaj, že dalj časa deluje na primer tečaj slovenskega dopolnilnega pouka za otroke takih 600 do 800 Slovencev na tem območju (Jugoslovanov je skupaj nekaj tisoč).
Otvoritev prostorov, kjer je mesto Ravensburg pokazalo dobro voljo, je pripisati vztrajnemu de-lu aktivistov. * med njltni zlasti Antonu Kokolu. Hkrati je to dokaz o uspešntan'.'<S)S-flanjeff( delt#! in dobro izhodišče za naprej.
MOJCA DRČAR-MURKO
V BAZILIKI SV. SILVESTRA
Koncert klavirskega dua Acconcia- Carlini
Pred dnevi je bil v baziliki sv. Silvestra na sporedu koncert klavirskega dua Acconcia - Carlini.
Pianistki Mariaconcetta Acconcia in Pia Carlini sta diplomirali na tržaškem konservatoriju «G. Tartini* in sedaj poučujeta v Avel-linu in v Milanu. Kot duo sta prvič nastopili na vsedržavnem tek-m van u decembra 1977 t’ Ales-sandrii, ko sta prejeli zlato kolajno. Uveljavili sta se tudi na tekmovanju v Pescari (1978) in na številnih koncertih v raznih italijanskih mestih.
Koncert je bil prirejen v okviru «Glasbenih srečanj*, številno občinstvo je z navdušenjem sledilo programu, ki se je pričel z Mozartovo skladbo Tema in variacije K 501 v G-duru. kateri je sledila Clementijeva 4. sonata v C-duru. V drugem delu koncerta sta bili na sporedu še Dolly op. 56 francoskega skladatelja Faureja in Pe-tite Suite C Debussgja.
Koncert je doživel precejšen u-speh, saj je bila publika navdušena nad izvajanjem ,čeprav je takih štiriročnih koncertov razmeroma malo.
Iz umetnostnih galerij
Mariano Černe spet razstavlja
Že teden dni je razstava tržaškega likovnika Mariana Černeta v središčni galeriji «11 Tribbio» na Piazzi Vecchi v središču pozornosti tržaških ljubiteljev umetnosti in kulturnega občinstva nasploh. Nič čudnega, saj gre za razstavo enega izmed visoko kvotiranih tržaških umetnikov, ki se je tako rekoč že odpisan vrnil v tržaški likovni svet. Ko je Mariano Černe prejšnjo soboto zvečer odprl svojo razstavo, se je v galeriji zbralo izredno veliko ljudi, saj je to bil ponoven javni nastop umetnika, i ki so ga zdravstvene razmere pred poldrugim letom potisnile na rob tržaške likovne stvarnosti in vse ' je 'tčaiafo, da‘bo'iimetnik povsem odpovedal. Pa se je pred nekaj meseci ponovno opomogel in začel delati tako, da je v galeriji želo veliko del z letošnjo letnico.
Mariano Černe je tokrat tej zahtevni galeriji pripravil nekakšno antološko razstavo, saj je dal na ogled veliko svojih starih stvaritev, začenši z mavčno glavico dečka iz leta 1951, pa vse do najnovejših del, že omenjenih risb z letošnjo letnico, torej do del, ki jih je ustvaril potem, ko je premagal svojo bolezen. Vmes pa je vrsta drugih del, kipov in risb, mavčnih modelov, pa tudi in še največ bronastih odlitkov iz še povsem čiste figurativnosti do novejših del, ko se konture že zabrišejo, pa čeprav Černe tudi v svoji plastiki ne prerine v abstrakcijo. Seveda je Černe tudi tokrat razstavil največ risb, med katerimi je veliko ženskih aktov. Njegova sedanja posebnost pa so akvareli, krasni, zares
BERITE
REVIJO
tekoči akvareli lepih skladnih barv, s katerimi je presenetil tudi tiste, ki so mu bili v njegovem velikem umetniškem razvoju vedno blizu.
Zato je njegova sedanja razstava nekakšen likovni praznik tako zanj, ker je dokazal, da more še ustvarjati, kot tudi za prijatelje njegove umetnosti.
>
Tržaški likovni mojster Mariano Černe se je od vsega začetka lotil kiparstva, vendar ni nikoli zanemarjal risbe in njegova najbolj priljubljena motivika je bil ženski akt. Posebno sedaj, ko mu zdravstvene razmere ne dopuščajo, da bi se loteval kiparstva, je ta način likovnega izražanja zanj odlična rešitev. Zato je na sedanji razstavi v galeriji «11 Tribbio* vrsta odličnih čmo-belih risb, med katerimi je tudi gornji ženski akt
zah lahko kar na debelo kupoval dolarje. Posledica premočnega dolarja je bila ta, da so skušali ameriški uvozniki takoj plačati blago, uvozniki drugih držav pa odlašajo s plačevanjem v dolarjih. Vsem je jasno, da gre za kratkotrajno stanje, zato ga skuša vsak po svoje čim bolje izkoristiti. Umetno ovrednotenje dolarja naj bi znašata te dni 7-8 odstotkov.
Britanski funt se je okrepil še za en odstotek in velja že 2180 lir ali 2,41 dolarja. Kot običajno, pomagajo funtu, da se o-hranja na taki ravni, energetska neodvisnost, visoke obresti in razmeroma urejene notranjepolitične razmere v Veliki Britaniji. Le visoka inflacija ne opravičuje tako močnega ovrednotenja funta.
Nemška marka se je ot sedanji valutni nevihti še najslabše obnesla. Ošibila se je v evropski valutni skupini, padla pa je nasproti dolarju in sicer kar za 8 odstotkov. Veliko se govori o ranljivosti nemškega gospodarstva zaradi energetske krize ter o zmanjšanju proizvodnje. Do neke mere bo vse to sicer držalo, o-staja pa dejstvo, da je inflacija v Zvezni republiki Nemčiji zelo majhna (6-7 odstotkov)
Švicarski frank se je te dni o-vrednotil za nekaj odstokov in je že veljal 532 lir, potem pa je padel na 525 lir ter se je tako spet približal nemški marki.
Japonski jen se^je okrepil in velja zdaj 4,26 Jh4. Očividno se je del kapitalov prelil iz dolarja v japonsko valuto,- -
Zlato je pred nekaj dnevi padlo na 623 dolarjev za unčo, v sredo pa se je spet podražita na 645 dolarjev. To ceno je plemenita rumena kovina ohranila tudi v četrtek. Kot običajno, je bila cena zlata obratno sorazmerna z dolarjem, zato je padala vse dokler se je le-ta krepil. Pravijo, da se bo cena zlata po ameriških volitvah še bolj dvignila, v glavnem zaradi bistvene šibkosti dolarja ter zaradi skorajšnje podražitve petroleja, (srs)
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 31.	10.
Sovjetski rubelj	242,-
Poljski zlot	6.—
češka krona	32,-
Madžarski forint	25,-
Romunski lej	24,-
Bolgarski lev	315,-
Turška lira	6-
	
DRAGOCENE KOVINE	
30.10. 80	Nakup	Prodaja
ZLATO	
Milan (g)	18. »0	18.800
ZLATO	
London (unča)	641	dol. 643
SREBRO	
Milan (kg)	561.400	574.500
PLATINA	
Milan (g)	19.050	19.250
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Veliki dirigenti
11.00	Maša
11.55 Nabožna oddaja
12.30	Svet v vojni —, dok. film 13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Moja pištola za Billya film
15.35	Koncert Ramonesov
16.05	čudna ljubezenska zgodba
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	V soboto ob petih popoldne
18.35	Nabožna oddaja
18.45	Oko, ki ubija, vragolije Mar-tyja Feldmana
19.20 Sefir in jeklo, 6. epizoda
19.45	Almanah in Vremenske razmere
DNEVNIK
»Scacco matto» — oddaja v zvezi z Loterijo Italija Josephine Beauharnais 4. del TV nadalj.
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal Človek in ideje 20. stoletja Zajčja past — film Risanke
DNEVNIK 2 — OB 13. URI Dnevnik 2 — Lepa Italija. .. športna sobota Rim — Nomoget:
ITALIJA - DANSKA Benetke: NAMIZNI TENIS Dnevnik 2 — Flash Program za mladino II barattolo, igre, kvizi, kratki filmi, risanke in komike
Dnevnik 2 — Dribbling Napoved vremena DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
Osvojitev Divjega zahoda TV film
Andrej Wajda: Poroka film
Ob koncu DNEVNIK 2 —
Tretji kanal
DNEVNIK 3
20.00
20.40
22.05
10.00
1100
12.25
13.00
13.30
14.20
17.00 17.05
19.00 19.45 20.40 22.15
19.00
19.30.20.35	in 23.10 Gianni in Pi:
notto	*• -
19.35	Napoved programov V.. 20.05 Poroka dreves
20.40	Dantejevo življenje
20.05 Intervju z Viktorjem Sklov-skijem
22.40	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano	f
8.00	Poročila
8.05	Ela Peroci: Ankine risbe
8.20	Minigodci v glasbeni deželi.
8.30	Dimnikarček se potepa - P« svetu
8.40	Zadnja dirka
9.10 Poletavček	*,
9.40	A. Haley:
Korenine naslednje genera
11.10	V izjemnih okoliščinah •:
11.35	Po sledeh napredka 12 05 Ljudje in zemlja
13.05	Poročila
17.00	Poročila	. ,
17.05	Črni Jack, mladinski angleški film
18.50 Naš kraj 19.G5 Zlata ptica
19.10	Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	J. Dieti:
Bolnišnica na koncu mesta, TV nadalj.
20.55 Pozdravite lastovke, češki film 22.25 TV kažipot 22.45 Poročila
Koper
14.00	Nogomet:
BEOGRAD - HAJDUK
17.10	Košarka:
ŠIBENKA - CIBONA
19 00 Odprta meja
19.30	Ljudske žalostinke
20.00	Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče
20.30	DNEVNIK NEKEGA ITALI JANA — film
22.00	TV D - Danes
22.10	Programi tedna
22.20	LEONOR — film
TRST A
8.00, 13.00. 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Dobro jutro po naše- 9.00 Maša; 9.45 Radij, koncert; 11.00 Mladinski oder: «Smeh in solze*; 11.40 Folklorni odmevi — Beležka; 12.00 «Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ b’le», glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasba po željah — I. del; 13.20 Glasba po željah — H. del; 14.10 Otroški kotiček: »Tomi na obisku*, 14.30 Gremo v kino:
Radio Trst A bo po opoldanskem radijskem dnevniku ob 13. uri, imel na sporedu reportažo z osrednje1 svečanosti na bazoviškem pokopališču ob odkritju spominskega . obeI«|iaa>a<Uin%b<ncem JugoMdV*n|ke	mfn«? v
borbi za osvoboditev Trsta.
14.40	Glasba od A do Ž: 15.30 Neposreden prenos 2. polčasa nogometne tekme Italija - Danska, veljavne za svetovno prvenstvo:
16.30	Poslušali boste; 17.00 Mi in
glasba: Pesmi v spomin. . .; 17.30 Na goriškem valu; 18 00 Ob dnevu mrtvih:	-:Včasih bi nekaj rad,
tako rad», iz črtic Slavka Gruma; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Kompozicije slovenskih avtorjev; 9.15 Knjiga po radiu; 9.30 Zbori za jesenski dan; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Iz melodije v melodijo; 10.35 Mozaik, glasba in nasveti; 1100 Kirn, svet mladih;
11.30	Vrtiljak motivov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba: 15.00 Simfonični koncert; 15.30 Partizanska balada; 15.50 Orkester RTV Ljubljana; 16.00 Pojejo slovenski zbori; 16.30 Crash; 16 55 Pismo iz...; 17.00 Prah zvezd; 17.30 Glasbeni vikend.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.30, 13 30 Poročila; 7.00 Jutranji glasbeni spored; 8.00 Posebna oddaja; 8.15 Jesen — spored zborovske glasbe ob Dnevu mrtvih; 13.00 Igrajo godalni orkestri;
13.40	Glasbeni notes; 14.00 Postoj,
kdor mimo greš; 15.00 Posebna oddaja; 15.30 Glasba; 16.00 Iz zemlje gre trsek — spored mladinske zborovske glasbe; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Poje Jožica Svete; 17.00 1. Zvonimir Ci-glič: Concertino zh harfo in godala; 2. Radovan Gobec: Njegovo ime je legenta — eantata.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje;
7.00	Kakšna glasba! ; 8.50 Vikend; 10.13 Black-out; 11.20 Glasbeni program z Mino; 12.03 Pošasti; 13.20 Svet motorjev; 13.30 Iz rocka v rock; 14.15 Nogometna tekma;
16.35	Mi kot vi; 17.05 Jazzovski prcgram; 17.30 Objektiv Evropa;
18.00	Globetrotter; 20.00 Zdrav-fctvčnd1 (Stelja; 20.03 Glasbena od-
dajar” •	'
-C —RADIO 2
7 30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 16.30, 17.j0,'' 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 8.45 Sobota in nedelja; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Tri, tri. tri; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Radijska priredba: 15.35 Hit Parade; 17.32 I Rusteghi; 19 50 Glasbeni program; 20.45 Koncert orkestra mladih Evropske skupnosti; 22.50 Nočni čas.
LJUBLJANA
8.00.	9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.08 Šopek krizantem na grobu talcev;
8.40	Skladbe za mladino; 9.05 Lahka glasba v molu; 10.05 Requiem za talca; ta..30 Dragotine in spodbude v rekj življenja; 11.00 Pesem jeseni; 12.10 Lepe melodije; 12 30 Spomni se; 13.30 Spomini na Frankolovo; 14.05 Koncert za besedo; 14.25 Iz opusa skladatelja Marijana Vodopivca; 15.00 Informativna oddaia; 15.15 Z našimi opernimi solisti;: J6.00 «Užiška 15*; 16 2Q Iz arhiva popularne komorne glasbe; 17.05 Utrip bolečine; 18.00 Duša Počkaj: Tri meditacije; 18.40 Iz partitur orkestra Mantovani:
19.35	Mladi mostovi; 20.00 NekogJ moraš imeti rad — pesmi svobodnih oblik slovenskih avtorjev;
20.40	Razpoloženjska instrumen talna glasba: 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Jazz v komornem studiu «Pravi pogreb*; 00 05 - 4.30 Nočni program — glasba.
Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje 3	1918-1919
Hrabrost slovenskih, dalmatinskih in bosansko-herce-govskih polkov je v tej vojni bila brezobzirno zlorabljena. Pošiljali so jih na najhujša žarišča bojev, kjer so kot masovna topovska hrana krčili število moškega prebivalstva jugoslovanskih dežel. Ta bodoči, potencialno zelo nevaren nasprotnik — Jugoslovan — naj bi verjetno po končani vojni glasno in krepko trkal na vrata narodnostnih in socialnih pravic, zahtevajoč tudi osebno in kolektivno odgovornost jvseh dejavnikov, ki so zločinsko gazili osnovne in človeške pravice. O tem so sicer mnoge razprave, ni pa v njih zaslediti podatkov o sodnih sankcijah za zločine in preganjanja našega ljudstva.
Slovensko ljudstvo je s stisnjenimi zobmi neomajno prenašalo vsa izzivanja, šikaniranja in tudi vsestransko pomanjkanje. Trden up in nekakšno preroško prepričanje, okrepljeno s podtalno protivojno propagando, so bili tista moralna hrana in moč, ki je klicala k vztrajanju, vzbujala upanje na bližajoči se razpad nenarodne države in na osamosvojitev v novi jugoslovanski skupnosti.
RAZPAD AVSTRO-OGRSKE DRŽAVE IN NJENE ARMADE
Take misli in želje so obdajale tudi vojne site in hrane lačne vojake na fronti in v zaledju. Ohola nemška in
madžarska šovinistična starešinska klika jih je surovo šikanirala kot nekakšna brezpravna, manjvredna bitja. Tiho godrnjanje in zaupni pogovori vojakov so prerasli v posamezne glasne proteste, ki so se spremenili tudi v skupne upore slovenskih enot - 17. polk v Judenburgu, 97. polk v Radgoni, vojne mornarice v Kotoru, drugi planinski polk v Codroipu in drugi. ,Ti so bili oznanjevalci bližajočega se poloma fronte in razpada stare, že izžete monarhije, imenovane tudi »taborišče zasužnjenih narodov*.
Omajani temelji Avstro-Ogrske in njene armade so se pričenjali končno drobiti že v drugi polovici 1918. leta. Konec oktobra 1918 so tlačeni narodi v boju za narodno svobodo in socialne pravice privedli do razkroja absolutistične države in do razpada njene armade.
29. oktobra 1918 so narodni sveti v Ljubljani in Zagrebu proglasili združitev jugoslovanskih narodov Avstro-Ogrske v novo svobodno državo SHS in odpoklicali svoje vojaštvo jugoslovanskih narodov z vseh front v novo domovino. Avstro-Ogrska in njena vojska sta razpadli. Zrasle so nove nacionalne države do tedaj podjarmljenih narodov.
Dezorganizirane enote in skupine s fronte se vračajočih vojakov (predvsem z italijanske fronte) so se peš, z železnico in vsemogočimi sredstvi usmerjale skozi slovenske kraje. Tamkajšnje oblasti pa v tem času niso bile organizacijsko pripravljene, da bi obvladale množice vojakov. Dogajala so se razna nasilja in neredi, ki so ponekod dali sliko splošnega brezvladja. To so občutila mesta in kraji ob glavnih poteh, posebno pa železniška križišča.
Najtežje je bilo v Ljubljani, Zidanem mostu in Mariboru. Tu je bil železniški promet na robu zastoja. Šte-
vilni nepričakovani transporti so blokirali ves manevrski prostor, vhode in izhode, khr je povzročalo dolgotrajne zamude in zastoje, tako da so posamezni transporti čakali na odhod po več ur. Lokomotiv in vagonov ni bilo dovolj. Nezadostno železniškp osebje, čeravno čez mero požrtvovalno, je z veliko težavo reševalo težke razmere. Med drugimi so prišli prostovoljno na pomoč slovenski vojaki, tako v Mariboru kot v Ljubljani. Drugi slovenski planinski polk, ki se je prej v Codroipu drugič uprl ukazu za odhod na PiavO, je 31. oktobra prispel v Gorico. Tu so se predvsem vojaki - Primorci prostovoljno javili go-riškemu pokrajinskemu odseku narodnega sveta v pomoč. Varovali so važne objekte in skladišča, razoroževaii so prehodne transporte povratnikov s fronte, odvzemali bojno opremo, konje, vozove in drugo. Na železniški postaji so prevzeli varstvo nad narodno imovino in sodelovali' z varnostno službo pri vzdrževanju reda in pri preprečevanju incidentov. Ko je čez nekaj dni ta gneča in zmeda minila, je v Gorico prispela predhodnica in za njo glavnina italijanske vojske. Slovenski vojaki so se 8. novembra 1918 umaknili proti Ljubljani.
STANJE NA SEVERNI SLOVENSKI MEJI 1918. LETA a/ Štajersko Podravje
Podobna slika je bila tudi v Mariboru. Prej so bili tu le kadri 47. pešpolka, 26. strelskega, 5. dragonskega in artilerijskega polka. Vsi polki so bili na poti s fronte. Iz omenjenih oddelkov se je precejšnje število Slovencev prostovoljno prijavilo mariborskim oblastem za pomoč pri razoroževanju in odpravljanju transportov, prav tako pa tudi za službo varstva važnih objektov in notranjega reda. V nasprotju z drugimi mesti, je stanje v Mariboru bilo
ŠIAIERSKR -KOROŠKA
OBMEJNA V ZONA
MollabirB
* BolovICi


lrtbln|C
iv.VincCr»c •
vuhrrd
™	^ •*ro|ne -GRAD
prfvaljc
J*-*«* V1"*"'**1
J »LOV,-VORADi
•••
planina
izjemno težko, skoraj dramatično. Tu je potekal boj na dveh frontah: proti kaotičnemu stanju, ki ga je ustvarjala razpadajoča armada bivše vojske in proti nemški šovinistični grabežljivosti za 1 politično in vojaško nadoblast v Mariboru in slovenskem Podravju.
Ob razpadu avstro-ogrske monarhije je bila konec oktobra 1918 ustanovljena (iz prejšnjih avstrijsko-nemških dežel) nova država pod imenom Nemška Avstrija. Toda po pogodbi o premirju med zavezniki in avstro-ogrsko armado, ni bila določena demarkacijska črta, ki bi veljala' za začasno razdelitev med Slovenijo in novonastalo avstrijsko državo. Država SHS in slovenska vlada v Ljubljani takrat še nista bili priznani.
Vatarc •
»V»HN tipa
'KOVIC	/truda	____
pialisT'" "T f
•«»». "“vt J vmw
Vaa	J	,rr* ' r‘‘
••• f	v V*	. _	_
• tfabrla	^	i p	“
Primorski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
1. novembra 1980
RIM — Zoff, Gentile, Cabrini, Marini, Collovati, Scirea, Bruno Conti, Tardelli, Altobelli, Graziani, Bettega, 12 Bordon, 13 Zaccarelli, 14 Pecci, 15 Patrizio Sala, 16 Pruzzo. To je postava «azzurrov», ki bo danes ob 14.30 stopila na igrišče za kvalifikacijsko tekmo za SP proti Danski. Srečanje v Rimu se bo pričelo ob 14.30 in ga bo neposredno prenašala italijanska televizija.
Italijanski zvezni trener Bearzot se je torej odločil za Bruna Con-tija za «sporno Antognonijevo mesto*. Pecci bo torej na rezervni
NOGOMET
V KVALIFIKACIJSKI TEKMI ZA SP
VZELO POMEMBNEM SREČANJU ITALIJA DANES PROTI DANSKI
Tekma bo v Rimu in jo bo neposredno prenašala italijanska TV s pričetkom ob 14.30 - V vrstah «azzurrov» tudi B. Conti - Danski trener optimist
DOMAČI ŠPORT
Zbor ekip med kratko slovesnostjo ob začetku Borovega mednarodnega ženskega turnirja na
stadionu «1. maj*
MEDNARODNI ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR ZA »MEMORIAL NEDE MUOT*
V PRVEM DNEVU KOPRČANKE PREMAGALE SLOGO IN NEPRIČAKOVANO KLONILE ŠESTERKI ŠZ BOR
Kratka otvoritvena svečanost z orisom lika prerano umrle Borove igralke
Včerajšnji izidi
Koper — SLOGA 2:1 (15:7, 15:11, 14:16) Sodnik Secchi, stranski Schiro, zapisnlčar Zac-chigna.
BOR _ KOPER 2:1 (12:15, 15:10, 15:5) Sodnik Schiro, stranski Zacchigna, zapis. Secchi.
. POSTAVE KOPER; Radišič, Bandelj, Orehek, B. in N. Klun, Matič, Kikelj, Mermo-Ija, Kržišnik, Sever, Trošt, Govrič.
SLOGA: M. in N. Grgič, M. in T. Križmančič, Zoch, Gulič, Ražem, Mi-lič, Hrovatin.
BOR: Bolčina, Ra^r^, in E. Maver, Montrinan, Glavina, Debenjak, Cer-golj, V. in M. Kiemše, Zupančič, Kus.
Današnje tekme
Ob 18. uri Haiadas — Koper Ob 19.30 Bor — Haiadas
Jutrišnji spored
Ob 9.30
Sloga — Haiadas Ob 11. uri Bor — Sloga Ob 12.30 zaključek in nagrajevanje.
«športno združenje Bor posveča svoj prvi turnir enemu izmed svojih članov, svoji bivši igralKi Nedi Mi jot. Od nas je odšla pred štiri mi leti v času, ko je komaj dobro zastavila svoj življenjski korak, ko je po mladosti, ki jo je preživela med nami, stopila na pot novih življenjskih vrednot in novih spoznanj. Ko je odšla od nas, smo komaj verjeli v to,- da je ni več in je he bo. več med nas. Toda čas je tekel, njen uk med nami pa je ostal ne okrnjen. Prav zato je padla odločitev, naj bi njeno duhovno prisot nost med nami označili s priredit vijo v tiste zvrsti., kateri se je sa ma kot igralka najbolj posvečala in razdajala in v kateri je skupno z generacijo, kateri je pripadala, ponesla sloves in ugled, ne le na-
šega društva, ampak tudi vseh slovenskih zamejcev,- v sam kakovostni vrh italijanskega športa...»
Tako je začel v imenu glavnega odbora ŠZ Bor Mario Šušteršič svoj govor na včerajšnji kratki sveča nosti ob otvoritvi mednarodnega ženskega turnirja za prvi memorial «Nede Mijot*. nakar je pred sednik odbojkarske sekcije Livij Valenčič uradno odprl mednarodni tur nir, kapetanka Borovega moštva Tanja Bolčina pa je izročila mami pokojne Nede šopek rož.
Turnir se je začel s srečanjem med jugoslovanskim drugoiigašem Koprom in Slogo, ki bo nastopala v C-2 ligi. Po predvidevanju so zmagale bolj izkušene Koprčanke, ki so bile že zlasti učinkovite ob servisih in ob mreži. Slogašice pa
tfiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiHtiiMiiiiitiiiiHiiHHiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiitimniiiiiiiiimiiiitiiiiiii
ODBOJKA
V PRVENSTVU DEKLIC
SLOVENSKI DERBI
«51* /SlUMHKl#«.	' ‘	■* ******
SOKOL - SLOGA A
Tekma bo jutri v Nabrežini ob 10.30
Danes bo na naših odbojkarskih igriščih nekaj manj tekem kot jih bi moralo sicer biti, ker so prazniki in zato so naša društva nekaj srečanj preložila. Ne glede na to pa bo sedem tekem.
MLADINKE
Dosle.i so zastopnice Sokola odigrale dve srečanji in obe tudi izgubile. V tretjem nastopu pa .jih čaka dčkaj težka naloga, saj spada Scar-roteca iz Gradišča rried boljše e-kipe v tej konkurenci, šesterka iz Gradišča je izgubila samo obračun _________________________ z Borom, potem pa je sredi Trsta
košarka,?
DREVI V DOLINI
Jadran favorit
feral bo proti moštvu Gabrielli iz Cittadelle • Sokolov trener Andrej Pupis o naših naraščajnikih ekipah v tem kolu
telovadnici v Dolini bo danes °b 20.00 4. tekma C-2 lige v košarki se bosta pomerili ekipa našega adrana in moštvo Pio X. Gabrielli 2 Cittadelle pri Padovi.
. Težko je napovedovati, kakšen bo tekme, ker so pač vse ekipe v J®® prvenstvu izenačene, čeprav so •^katere v dosedanjem poteku pr-etistva le izstopile. Med te spada Pr»v gotovo tudi ekipa iz Cittadelle, jr je sicer ne poznamo a vemo, je homogena, borbena in vztraj-2? do skrajnosti. Za Jadran pa tu-P1 vemo, da je prežet z Najboljšo °*jo do zmage, zaradi česar lahko jjjlčakujemo borbeno tekmo, v ka bosta odločala koncentracija in koki na odbite žoge. In če bo.Ja-jjranu uspelo vsiliti še svojo hitro,
"gresivno igro ni izključeno, da bi j)tegnil zabe'ežiti nov par točk. To-taka predvidevanja so seveda Pjbžna te na papirju, kajti realnost j°jjio videli drevi na igrišču. Odbor adrana vsekakor pričakuje, da bo jjašo ekipo podprlo številno občin-?tv°, ki lahko odločilno pripomore k Uspehu domačega moštva. Naj tu jjtoenirno, da bo v dolinski teiovad-Plj-i od danes naprej na voljo kari*" 50 oštevilčenih sedežev v sa-parterju, ki so namenjeni abo-behtom. Cena abonmaja je 18.000 *jr (za 6 tekem v prvem delu pr Veilstva), abonma pa lahko naroči j? danes, in Sicer eno uro pred za j-etkom te1-.me. Naj ponovno pou berimo, da se Jadran praktično vzdržuje sam, se pravi s podporo 0°Sameznikov in podjetij ter z inka k°hi ob domačih ekmah, ki je tudi vrste podpora
Naj je omenimo, da bo Jadran bkslednjo sobota igral s S. Boni-r®ciom iz istoimenskega kraja (bli-*u. Verone),, ki sodi med najmoč-b*jše ekipe v tem prvenstvu. Od-
bor Jadrana je poskrbel, da bodo igralci odpotovali v S. Bonifacio z avtobusom, in sicer v soboto, 8. no vembra, ob 15. uri z Opčin oziro ma s Proseka. Ker je v avtobusu še precej prostora, vabi navijače Jadrana, da se pridružijo ekipi. Cena vožnji je 8.000 lir, za člane Kluba prijateljev Jadrana pa 7.000 lir. Vpišete se lahko že danes, n sicer pred ali po tekmi, drugače pa pri Srečku Sedmaku rta Devinščini ali pa pri Marčelu Malalanu na Opčinah.
NARAŠČAJNIKI
Danes in jutri bodo zaposlene vse tri slovenske peterke v prvenstvu naraščajnikov. Obe Borovi peterki bosta igrali že danes, Sokol pa jutri.
Sokolovega trenerja Pupisa smo vprašali o možnosti naših moštev v tem. tretjem kolu.
«Naša ekipa bo jutri igrala proti Ferroviariu. Tako našo kot ekipo Ferroviaria sestavljajo igralci, ki so lani nastopali v prvenstvu dečkov. V dosedanjih dveh nastopih smo imeli velike težave predvsem I v napadu, pa tudi naša pomanjkljivost je, da ne razpolagamo z visokimi igralci. Če pa bomo zaigra li požrtvovalno, in kot smo na pri mer igrali v prijateljskih tekmah, bi lahko jutri proti Ferroviariu tudi zmagali*,' je dejal Pupis.
«Kako pa o ostalih dveh srečanjih: bor A - Ricreatori in Inter 1904 Bor?
»Bor B je neizkušena in mlada ekipa. Proti Interju 1904 verjetno nima možnosti za uspeli. Bor A pa je zelo uigrano moštvo z nekaterimi zelo dobrimi posamezniki, kot sta Bradassi in Volk. Mislim, da bi morali danes košarkarji Bo ra A premagati Ricreatori*.
premagala Orna, ki spada med favorite za končno zmago v skupini (to je ekip, ki imajo zastopnice’ v A, B in C ligi).
Mladinke Sloge, ki so še neporažene, čeka danes popoldan pri Banih precej lahka naloga, saj je tržaški Volley club preslab, da bi lahko presenetil. Po našem mnenju pa bo precej izenačen obračun med Interiem 1904 in Bregom. Brežanke so bile v prvih dneh prvenstvenih nastopih uspešne in za nameček niso izgubile niti niza.
DEKLICE
Osrednja tekma v tej konkurenci bo jutri dopoldan v Nabrežini med domačim Sokolom in ‘ prvo postavo Sloge. Na papirju so favoritinje gostje, toda tudi to pot bo,-slej ko prej, najboljši razsodnik igrišče. V gosteh bo nastopil tudi Kontovel. ki bo imel v telovadnici Zandonai na drugi strani mreže Le Volpi. Tržaške igralke pa ne delajo najboljše časti imenu, saj so jih doslej nasprotnice kar dvakrat «pre-lisičile*.
MLADINCI
Potem ko so bili mladinci Bora v 3. kolu prosti, bodo danes odigrali tretjo prvenstveno srečanje s Sola rispm. Oba tekmeca imata po 2 točki, toda Solaris je odigral srečanje več. če bodo mladi borovci zaigrali kot znajo, niso brez možnosti za osvojitev drugih par točk, ki bi bila seveda tudi najboljše plačilo in nagrada za prizadevno vadbo.
G F
TENIS
TURNIR V TOKIU
Borg in Lendl izločena
TOKIO — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Tokiu je prišlo do velikega presenečenja: o-ba favorita Borg in Lendl sta bila izločena. Izida: Scanlon (ZDA) -Borg (Šve.) 7:5, 3:6, 7:5; Sadri (ZDA Lendl (ČSSR) 7:6, 6:7, 7:6.
klopi, «polemični» D’Amico pa kar na tribunah.
Tudi danski zvezni trener Piontek, ki je dokaj optimistično razpoložen pred današnjim srečanjem, je žs sporočil postavo. Le-ta je naslednja: Qvist, Rasmussen, Steffensen, Bertelsen, Olsen, Ziegler (Rontved), Bastrup, Lerby, Jensen, Arnesen, Elkjaer, 16 Kjaer (drugi vratar), 12 Rontved, 13 Madsen, 15 Schaefer, 14 Sander.
Današnje srečanje je za obe reprezentanci izredne važnosti. Danci, ki so po dveh kolih še brez točke, bi z novim porazom izgubili še poslednjo možnost za uvrstitev na SP. Tudi za Italijane bi bil poraz verjetno usoden, saj jih čakata že v prihodnjih dveh kolih izredno težki nalogi: srečanje z Jugoslavijo v Turinu, 15. novembra, in tekma v gosteh, proti Grčiji, 6. decembra.
Več kot o nogometni tekmi bi lahko dejali, da bo danes med Italijo in Dansko prava «psihološka borba*. Uspešna bo verjetno reprezentanca, ki bo mirnejših živcev in spretnejša pri izkoriščanju, verjetno maloštevilnih priložnosti za gol.
prvi prijateljski tekmi proti Španiji in je včeraj v drugem prijateljskem srečanju premagala vrstnike Danske z zadetkom, ki ga je v 32. ihinuti dosegel nogometaš Udi-ne«.ia Pradella.
Čeprav so «azzurri» zmagali, pa tudi tokrat s prikazano igro niso zadovoljili.
KOLESARSTVO
V Rimu so uradno podpisali pristopno pogodbo med Moserjem in kolesarsko hišo FAM cucine - Cam-pagnolo.
l)A IN KS
SOBOTA, 1. novembra 1980
NOGOMET
KADETI 14.30 v Dolini Breg - Edile Adriatica CICIBANI
10.45 v Miljah
Fortitudo A - Breg * # *
10.00 na Opčinah Opicina - Primorje
MLAJŠI CICIBANI 10.00 v Miljah Eortitudo - Breg
KOŠARKA
C-2 LIGA 20.00 v Dolini
Jadran - Gabrielli Cittadella NARAŠČAJNIKI
15.30	v Trstu, «Prvi ma'
Bor A - Ricreatori « « «
19.30	v Trstu, športna palača (mala dvorana)
Inter 1904 - Bor B
•iifiiiiiiiitrniitiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiitMiiiiimiimiiiiiiiiimiiiniMiiiiiuiMiiiiiiuiiH
Priznanje licejkam Prešerna
Prijateljska tekma »under 21»
«Azzurri» zmagali z golom Pradelle
Italija — Danska 1:0 (1:0)
-ITALIJA: Zinetti, Storgato, Tae-coni, Benedetti, Pin, Guerrini, Mu-sella, Giovannelli, Mariani, Manzo (od 46. min. Mauro), Pradella.
DANSKA: Nielsen, 01czyk, We-ber, Christiansen, Hansen (od 34. min. Therkelsen), Hedergaad, Sive-back (od 46, min. Andersen), Helt, Biakedal, Rasmussen (od 64. min. Ling), Bolsen.
STRELEC: Pradella v 32. min.
SODNIK: Saralyotis (Grčija).
GLEDALCEV: 5.804.
AVELLINO — Italijanska nogometna reprezentanca pod 21. letom se je le oddolžila za poraz v

MŠkkd.
• :jC*r
/!/■■-
Bfc.
vViSKv* *
'-'m. rr i
V-
Ravnateljica Laura Abrami prevzema priznanje, ki ga je prejel licej Prešeren za uspešno nastopanje na mladinskih igrah v Rimu
niso razočarale in z njihovo, igro je bil zadovoljen tudi trener prof.
Joži Peterlin, ki nam je po srečanju dejal: «Pričakovati je bilo, da bomo proti objektivno boljšim Koprčankam izgubili. Važno pa je, da lo kako. In reči rrioram, da smo častno izgubili. Z igro svojih igralk sem zadovoljen. Srečanje pa je bilo za nas zelo koristno pred bližnjim prvenstvom.*'
V drugi sinočnji tekmi je Borova šesterka nepričakovano, toda tudi povsem zasluženo premagala Koprčanke, ki so verjetno bile nekoliko utrujene po prvem srečanju s Slogo.
Kazalo je, da bodo Koprčanke pospravile tudi drugo zmago, saj so zasluženo osvojile prvi set, že v drugem nizu pa so odbojkarice Kopra zagrešile vrsto naivnih napak, poprečne so bile pri podajah, za nameček pa so tudi zgrešile vrsto servisov. Po drugi strani pa so se borovke srčno vrgle v borbo ib stanje v setih tako izenačile. Pričakovati je bilo, da se bo v tretjem jn odločilnem setu bil ogorčen boj za vsako točko. Ni pa bilo tako.
Koprčanke so popustile na vsej drsti, tako da so borovke brez večjih težav osvojile set in tudi nepričakovano zmago.
Po tekmi je bil trener koprskega moštva Tx>gar dokaj razočaran in je igro svojih varovank ocenil takole: «Igrali smo izredno Slabo. Bili smo slabi pri podajah, pri servisih, pri vsem, skratka slabo smo igrali.*
Turnir se bo nadaljeval tudi danes z dvema tekmama. V obeh bodo zaposlene madžarske prvoligaši-ce Haladasa. V prvem srečanju bodo igrale s Koprom, v drugem pa ž Borom. Ljubitelji odbojke bodo tako lahko tudi danes prišli na svoj račun. Naj omenimo tudi, da so tekme V novi dvorani na stadionu »Prvi maj*, ki je bila včeraj prizorišče prvega mednarodnega športnega dogodka, (bi) ;
.........................................................................................
(
Plaketa za drugo mesto v Rimu
-Na sinočnji slovesnosti na Gradu sv. Justa so nagradili najuspešnejše udeležence mladinskih. iger na Tržaškem
ODBOJKA
MLADINKE 18.00 v Gradišču
Scarpoteca - Sokol « « »
15.30	pri Banih Sloga - Vol!ey club
MLADINCI
18.00	v telovadnici Morpurgo Solaris - Bor
DEKLICE
18.30	v telovadnici Zandonai
Le Volpi - Kcntove!
jimu
NEDELJA, 2. novembra 1980
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu
Vesna - Costalunga •'
* * *
14.30 v Bazovici
Zarja - Rosandra , * * ■*
14.30 v Dolini Breg - Kras
3.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah Primorec - Olimpia
* # *
14.30	na Padričah
Gaja - S. Andrea * » •
10.30	na Proseku
Primorje - Sistiana # # *
14.30	v Štandrežu
Juventina - Adria • * •
14.80 v Doberdobu
Mladost - Vermegliano * # *
14.30	v Koprivi
S. Lorenzo - Sovndnje
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu Vesna - CGS
NAJMLAJŠI
10.15	v Trstu, Kampanele
Campanelle - Breg • « »
9.00	na Proseku
Primorje - Olimpia * * •
10.30 v Bazovici Zarja - Chinrbola
ZAČETNIKI
10.30 na Padričah
Gaja - Opicina
» » •
12.15	na Opčinah Primorje - Chiarbola B
« « •
11.00	v Fari
Pro Farra - Sovodnje
Na Gradu sv. Justa so sinoči pripravili pod pokroviteljstvom Tržaške hranilnice in pokrajinskega odbora CONI prisrčno slovesnost, na kateri so podelili posebna priznanja tistim udeležencem letošnjega finalnega dela mladinskih iger
Borovi minikošarkarjl srečno dospeli v Beograd
Borovi minikošarkarji so včeraj srečno dospeli v Beograd, kjer se udeležujejo prvega festivala minibasketa v organizaciji mestnega društva Radnički LMK. Že prvi dan so imeli borovci izredno pester spored.
v Rimu, ki so se tam najbolj izkazali. Priznanja je prejelo več šol in društev, poleg teh pa tudi trenerji, ki so vodili svoje tekmovalce, sodniki, ki so sodili tekme v Rimu, pa tudi predstavniki nekaterih športnih zvez/
Med nagrajenci je bil tudi slovenski znanstveni licej »France Prešeren* iz Trsta, ki je sodeloval na rimskem finalu s svojo žensko odbojkarsko ekipo, ta pa je tam osvojila odlično drugo mesto. Plaketo, kot posebno priznanje za ta uspeh, so izročili, kot predstavnici šole, ravnateljici prof. Lauri A-brami.
Med nagrajenimi trenerji je bil tudi prof. Bojan Pavletič, ki je prejel spominsko kolajno.
Nagrajencem sta govorila in jim
izrekla priznanje za dosežene uspehe predsednik Tržaške hranilnice odv. Aldo Terpin in namestnik tržaškega šolskega skrbnika prof. De Rosa.
Večer se je zaključil v prijetnem pomenku vseh prisotnih, ki so si ob prigrizku in napitkih izmenjali še enkrat vtise o tej veliki mladinski prireditvi, na kateri so letos uspešno sodelovali tudi mlad; slovenski zamejski športniki.
BOKS
Zmaga Zanona v Gorici
Sinoči je v Gorici v mednarodnem boksarskem srečanju težke kategorije Italijan Lorenzo Zanon premagal Mehikanca Guerro Zanon je zmagal s k.o. v 3. krogu.
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Sokol « » «
10.00 v Trstu, stadion «1, maj* Bor A’1 Ricreatori
ODBOJKA
MLADINKE
11.30	v telovadnici Petrarea
Inter - Breg
DEKLICE
10.00 v telovadnici Petrarea
OMA - Sloga B
# # *
10.30	v Nabrežini
Sokol - Sloga A
Športno društvo Juventina
obvešča, da bodo pričeli s treningom odhojke za mladince in mladinke. Vaje bodo v občinski telovadnici v Štandrežu n sicer po sledečem razporedu: mladinci ob sredah ob 18. uri. mladinke pa ob torkih in četrikih ob 18. uri. Prijave novih čl.nov bodo sprejemali ob omenjenih dnevih, pred začetkom treninga.
NOGOMET
JUTRIŠNJE KOLO AMATERSKIH LIG
ŠE NEPORAŽENI KRAS PROTI BREGU
Ugodna nedelja za slovenske enajsterice 2. in 3. AL
2. AMATERSKA LIGA
V jutrišnjem, sedmem kolu imamo na sporedu nekaj res zanimivih dvobojev, izidi katerih znajo precej spremeniti lestvico.
V tem zavrtljaju imamo med drugim na sporedu drugi derbi med našimi ekipami in sicer Breg Kras, Vesna in Zarja pa igrata pred domačim občinstvom.
Breg — Kras
Omeniti moramo, da ekipa Krasa v tem prvenstvu še ni doživela poraza. Torej popolnoma obratno od Brežanov, ki so slabo startali. »Plavi* so šele prejšnjo nedeljo prišli do prve zmage, vendar so še na predzadnjem mestu lestvice (sicer s tekmo manj). Iz tega jasno sklepamo, da bo Kras šel v Dolino s trdim namenom, da ohrani nepremagljivost, kar daje slutiti, da bi se ekipa Krasa, ki se je ojačila z veznim nogometašem Stocka Puntarjem, zadovoljila tudi z delitvijo točk.
Brežani pa seveda računajo na
Catania - Monza	X	1
Cesena - Spal	X	2
Foggia Atalanta	1
Genoa - Taranto	1
Lazio - Rimini	. 1
Lecce - Vicenza	X
Milan - Palermo	1
Pescara - Varcse	1
Piša - Sampdoria	X	2
Verona - Bari	1	X
Arezzo - Pagancse	1X2
Campobasso - Ternana X Pesaro - Anconltana	1X2
2. -
prvi drugi prvi drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	-r- prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
X
2
2
X
1
1
X
2
2
2
obe točki, saj le s tem bi popravili nekoliko kritičen položaj na lestvici. V vrstah plavih bo odsoten Samec, katerega je disciplinska komisija kaznovala s prepovedjo igranja za štiri kola.
Vesna — Costalunga
Obe ekipi, ki sta favoritinji za pre stop v višjo ligo, sta prejšnjo nedeljo doživeli prvi prvenstveni po raz. Vesna ima sicer tri točke več od Costalunge. ki pa mora odigrati še zaostalo tekmo z Bregom. Zato bi morda Vesni zalegla tudi ena točka.
Prav v tej tekmi pa ima Vesnini trener Mandanicci probleme s postavo moštva, ker je mladi branilec Purič diskvalificiran. Vendar bo morala tudi Costalunga na igrišče brez diskvalificiranega napadalca Brainicha.
Zarja — Rosandra
Vsi so trdili, da je letošnji cilj Zarje obstanek v ligi, po šestih kolih pa so Bazovci na drugem mestu lestvice. Morala je zato v taboru Zarje precej visoka. Čeprav tudi Rosandra igra letos precej solidno, saj je klonila le Vesni (v tretjem kolu), si Bazovci za jutri ne delajo problemov. Zarjani bi se prav gotovo zadovoljili z eno točko, vendar upanje Križmančiča in tovarišev je, da bi odnesli celotni izkupiček.
Ostale tekme: Baxter Op Su-percaffe, S. Marco - CGS, Campanelle - Libertas, Staranzano - Gia-rizzole in Čampi Elisi Domio.
3. AMATERSKA LIGA
Odigrali bodo tekme petega kola, v katerem igrajo vse tri naše e-najsterice na domačih tleh.
Gaja — S. Andrea
Izid tega dvoboja zna biti odločilnega pomena za obe ekipi. Tre-
nutno si Gaja in S. Andrea delita drugo mesto. Navijači seveda upajo, da se bo Gaja otresla tekmecev, ki imajo učinkovit napad (10 danih golov), vendar nekoliko bolj pazljivi (posebno v nedeljo), pa bodo morali biti v obrambi (prejeli so namreč že 7 golov).
Primorje — Sistiana
Po zmagi v derbiju s Primorjem se je proseška ekipa znašla na vrhu lestvice, ki bi ga morala seveda ohraniti. Jutrišnji nasprotnik, sodeč po dosedanjih izidih — ena zmaga (S. Andrea), trije porazi — ne bi smel delati preglavic Primorju, ki juriša na celotni izkupiček.
Primorec — Olimpia
Po dveh zaporednih porazih je zmaga obvezna za Primorec, pa čeprav bedo imeli v gosteh Olimpio, ki je bila do prejšnjega tedna na vrhu lestvice. Samo z zmago lahko Trebenci še upajo na’ zgornji del lestvice
B R
OBVESTILA
NOGOMET
Bjorn Borg. Jody aci.ecKlet m Paolo Rossi bodo ob koncu novem bra nastopili v Monte Carlu na ne kem nogometnem srečanju, katerega izkupiček so namenili v dobrodelne namene.
Vierija odslovili
PISTOIA — Livo Meri od včeraj ni več trener nogometnega prvoligaša Pistoieseja. Odbor društva je poverili začasno vodstvo Pistoieseja Vierijevemu pomožnemu trenerju Giuseppeju Malavasi. Kaže, da bo novi trener Pistoieseja bivši trener Fiorentine Carlo Mazzone.
ŠD Dom
iz Gorice obvešča, da bo vsak torek in petek od 16. do 17. ure vadba orodne telovadbe za dečke.
Prvi trening bo v torek 4.11.1980.
. ■ • •
SK Devin
sporoča, da se bo v četrtek, 6. novembra, pričel tečaj telovadbe, ki bo dvakrat tedensko, in sicer ob torkih In četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici srednM sole «De Marchesetti* v Naselju sv. Maura v Sesljanu. Zainteresirani se lahko javijo pred pričetkom telovadnih ur.
# # #
ŠD Mladina
vabi na delovno akcijo za ure-dttev igrišča v 'lomu »Albert Sirk* — Križ, ki bo jutri, 2., in v ponedeljek, 3. novembra. Udeležite se!
*	* 4t
ŠD Mladina
Otroška telovadba se ho pričela 4. novembra 1980 ob 15. uri v starem vrtcu »Albert Sirk* — Križ. Vabime k vpisu otrok.
•	• »
ŠD Mladina
organizira, predsmučarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rckreatoiiju v Križu vsak četrtek, od 6. novembra dalje, od 20.30 do 22. ure.
• #. *
ŠD Breg
obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle ob torkih ob 21 00, ob petkih ob 21.15.
* * 4»,
ŠK Kras
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok za letošnji te- otroške telovadbe v Repnu.
Vpisuje Nadja Škabar, telefon 22-73-59..
« • •
Namiznoteniška sekcija ŠZ Bor
sprejema vpisnine za začetnike
(letniki 1967 lil mlajši). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Vpisnine ob urah treningov ali pa po telefonu
na št. 52779 (trener Ervin terjal). * * *
KD Oton Župančič
Pri Kotalkarskem društvu Oton Župančič v Štandrežu sprejemalo v tem času nove člane. Starši, ki bi svoje otroke radi prijavili k rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu.
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi minibasketa v občinski telovadnici v Nahrežir.1 ob torkih |- petkih od 16.311 do 18. ure. Vsakdo, ki hi rad igral minlha«ket, se lahko vpiše kar oh urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509.
* * «
TPK Sirena
poziva vse člane, ki imajo čolne na društvenem prost ru, da poskrbijo za njihovo priči rslitev.
Društvo ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi m gia nastati ob slabem vremenu,
• * *
Bor
košarkarska sekcija obvešča, da bo v torek. 4. novembra, ob 20. uri na stadionu «1. maj* sestanek odbor, sekcije in trenerjev.
• * *
ŠPORTNA ŠOLA TRST
SV. IVAN
obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otroke na stadionu «1. maj*. Urnik: torek 16.30 do 17.15 (starejša skuphia ’ " do 5 let); od 17.15 do K.00 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci) Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 16.45 do 17.30 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci).
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul, Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	’	1. novembra 1980
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45261 «ADlT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., teleron 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogiasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Fgrlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
_ JU ,	lidaioL, JzTT «£23£&I|J
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	intiskajr	jaioinikov fieg"*^

Včeraj so v Italiji stavkali železničarji, včlanjeni v avtonomni sindikat FISAFS. Železniški promet je bil skoraj popolnoma ohromljen; težave so bile še zlasti na dolgih progah, na katerih je vozilo le malo vlakov, pa še ti z veliko zamudo. Gornja slika je posneta na rimski postaji Termini (Telefoto AP)

(Telefoto AP)
Predsednik Carter med volilnim
ulicah
SVETOVALEC REPUBLIKANSKEGA KANDIDATA JE BAJE IZKORIŠČAL SVOJE FUNKCIJE ZA ČASA NIX0N0VE ADMINISTRACIJE!
Nov predvolilni škandalček tokrat oškodoval Reagana
Kampanja se nadaljuje: Carter na govorniškem odru z očetom sindikalnega voditelja Walese zagotavlja podporo novemu poljskemu sindikatu
CD DANES DALJE V VELJAVI
Obvezno davčno potrdilo tudi za ženske frizerje
Potrdilo morajo izdati se mehaniki, krznarji, prodajalci gospodinjskih strojev itd. * dobe do 225 tisoč Ur
avtomobilske tovarne Nissan. V istem obdobju naj bi si Allen tudi prizadeval, da bi Japonska kupila od ZDA izvidniška letala tipa «fc 2-C«; posrednik naj bi bil japonski «trgovski operater« Tamocu Taka-se, čigar ime se pogostoma Dojav-lja tudi v dokumentaciji v zvezi z zadevo Lockheed. Wall Street Journal piše, da razpolaga s številnimi pismi, ki potrjujejo te odnose.
Sicer pa se volilna kampanja nadaljuje. Po ameriško, seveda: Rea gan in Carter potujeta, pozdravljata. govorita, pri vsem tem pa je vsebine bore malo. Vsa pozornost je namenjena zunanjosti. «show» je bistvo kampanje. Carter je poskr bel za še eno presenečenje. Ko je govoril skupini poljskih izseljencev v Filadelfiji, je pripeljal s sabo na
oder Stan!eya Waleso, očeta polj skega sindikalista Lecha. In tudi govor je bil temu primeren: če bo ponovno izvoljen bo podpiral poljske delavce, je dejal Carter. Vse to bi sicer ne bilo nič nenavadne ga, če se ne bi Staniey Walesa pred nedavnim predstavil na govor i niškem odru z Ronaldom Reaga nom. še en primer labilnosti političnega stanja v Ameriki iri sličnosti programov obeh kandidatov.
LONDON — V britanskem glavnem mestu je včeraj praktično začela delovati bančna ustanova «An-glo - Vugosiav limited«, katere cilj je pospešiti in financirati trgovino med Jugoslavijo in Veliko Britanijo kot tudi jugoslovansko trgovino z ZDA in drugimi državami.
rrf*itaia*iaiis«iaatit«ittia«tiiiiii>iMai«t*tBiiai«ti«a«ii«iiitiiiaaiiiiii8it*iiiiiitfiiMaiii«i«aiiiisifliiiiiaaiiiiBiilvvvliailatl|t|aa|BI||RaMMI tB|iaiii|l|||Blt|f s niiaiiinMiiiiitiiiiiiiiiiaaaiif iiiii>flirtiiii«ii«iiifiii««iif iiii>i>i««iiii*itiaiiiiiiiiivtiMiiiBiiMi«ai*iiiiimiMiiiiiiiiaiiiciiiiiiaiiitaiiiatiiiiiii«iiiaiBMaaaM«M>ia«a>af ■
ZARADI STAVKE ČLANOV AVTONOMNEGA SINDIKATA FISflFS
Ohromljen železniški premet
NEW YORK — Še en potres predi ameriškimi predsedniškimi volitvami. Richard Allen, glavni zunanjepolitični svetovalec Ronalda Reagana je moral zapustiti fnesto v «staffu» republikanskega kandidata zaradi številnih obtožb, da-je'izkoristil pomembne funkcije za časa vladanja Nixona, da bi si zagotovil pogodbe za sodelovanje z nekaterimi japonskimi in portugalskimi družbami ter da je poskusil izsiliti od nekega sodelavca 60.000 dolarjev.
Odstop Richarda Allena je toliko bolj presenetljiv, saj. je malo orej načelnik volilne ekipe Ronalda Rea gana Ed Meese izjavil, da je po natančni preiskavi ugotovil, da «so vse obtožbe proti gospodu^ Allenu neutemeljene«. Nekaj ur zatem je prav Meese izdal lakonično poročilo: «Gospod Allen je sporočil, da prekinja s svojo predvolilno dejavnostjo v teh zadnjih dneh volilne kampanje, da bi preprečil, da bi celotna zadeva vplivala na volilni izid. Gospod Allen še vedno uživa popolno zaupanje Ronalda Reagana in te volilne organizacije «
To. je potrdil tudi sam Reagan, ki je včeraj dejal, da je prepričan, da je Allen popolnoma nedol žen in da pričakuje «natanSno poročilo«, ki mu ga bo pripravil Meese v zvezi z obtožbami! ki bremenijo njegovega sodelavca. Reagan je še pripomnil, da je «vsekakor že sedaj prepričan«, da so obtožbe, ki jih je objavil Wall Street Journal popolnoma neutemeljene, Vendar pa je časopis, ki je strogo konservativen (in torej naklonjen bolj Reaganu kot Carterju) navede! vrsto podrobnosti, o katerih že sedaj prevladuje mnenje, da jih bo kaj težko izpodbiti.
Allen, ki je star 44 let, je imel d\e funkciji za časa Nikonove administracije. Najprej .je bil član sveta za državno varnost, ki mu .je takrat predsedoval Kissinger, nato pa je postal namestnik predsednikovega svetovalca za mednarodna gospodarska vprašanja. Po govoricah, ki jjh niso nikoli demantirali, je Reagan nameraval — V primeru izvolitve za predsednika — - poveriti Allenu zelo Visoko funkcijo, ver jetno mesto predsednika sveta za državno varnost.
Sedanje obtožbe govorijo še zlasti o funkciji, ki jo je imel Ailen kot namestnik svetovalca za med narodna gospodarska vprašania. Bit je namreč tudi član komisije, ki od’oča o trgovskih odnosih ZDA s tujino in po pisanju newyerškega gospodarskega dnevnika naj bi izkoriščal to funkcijo in sporočal japonskim gospodarskim krogom zaupne informacije, ki naj bi mu zagotovile veliko nagrado, od strani
NEPRIČAKOVAN IZID POLITIČNIH VOLITEV NA JAMAJKI
ZMAGA OPOZICIJSKE LABURISTIČNE STRANKE ODPIRA POT TUJEMU KAPITALU NA JAMAJKO
Dosedanjo pot v socializem ljudske nacionalne stranke bo zamenjalo kapitalistično gospodarstvo

RIM — Z današnjim dnem prišle veljati obvezna izstavitev davč-lega potrdila (ricevuta fiscale) tudi lar zadeva nekatere kategorije trgovinskih obratov. Potrošniki morajo od sedaj dalje zahtevati davč-10 potrdilo tudi od krznarjev, me-lanikov, frizerjev za ženske, zla-arjev, prodajalcev gospodinjskih strojev, prodajalcev avtomobilskih jum, upraviteljev avtopralnic itd.
Ta novi krog «kontrole» nad davč-linii utajami ni povzročil med trgovci posebnega ugovarjanja, kot ie do tega prišlo pred osmimi meseci, ko so uvedli obvezno davčno »trdilo za gostilničarje in hotelirje. Takrat je iz protesta več go-itilničarjev celo zaprlo svoje lokale. Movi zainteresirana so na splošno lozitivno sprejeli ukrep, čeprav so ari tem podčrtali več težav in po-
Bivši premier Michael Man!ey
Laburistični voditelj Edvard Seaga
KINGSTON - Opozicijska labu ristična stranka Jamajke (Jamaica Labour Party — JLP) je po še nepopolnih podatkih zmagala na pred včerajšnjih volitvah, saj je, kot kaže. dosegla absolutno večino v spodnjem domu, ki jo ne bodo spremenili niti dokončni rezultati.
Zahodni politični opazovalci, ki so pred volitvami napovedovali skoraj izenačen izid, že govorijo o »pre kinitvi demokratične poti v socializem.« Ljudska nacionalna stranka (People's National Party — PNP) dosedanjega premiera Michaela Manleyja bo morala po osemletnem mandatu prepustiti krmilo male ka ribske države laburističnemu lider-ju Edardu Seagi. S tem pa bo tudi končal program demokratičnega socializma, ki ga je z nizom druž-beno-gospodarskih reform uvajal Manley.
JLP Edwarda Seage zagovarja namreč tržiščno gospodarstvo v liberalnem sistemu. Seaga je takoj po vesteh o zmagi napovedal, da bo zahteval odhod kubanskega veleposlanika iz Kingstona. Pred vo litvami pa je izjavljal, da bo odprl državo transnacionalnim družbam in severnoameriškemu kapitalu. Laburistična stranka Jamajke je torej skrajno konservativna, da pomeni njena zmaga bistveno prelomnico v bodočem razvoju male karibske države.
Kot rečeno so zahodni politični opazovalci presenečeni nad izidom volitev. Severnoameriški reakcionarni krogi so pred volitvami celo na povedovali, da bo napredna PNP sebi v korist pretvorila volilne rezultate. To se ni zgodilo, še več, kljub porazu je PNP dokazala, da sprejema načela demokratične konfrontacije in pluralizma. Vsekakor pa bo laburistična zmaga zavrta proces gospodarske in politične o-samosvojitve Jamajke in bo državo ponovno pahnila v naročje transnacionalnih družb in tujega kapitela..
Vzroki tega premika so skrajne zapleteni, a glavni skupni imenovalec je gospodarska kriza, ki je zajela tudi to karibsko državo. Pomanjkanje sredstev je onemogočilo izvajanje družbenih reform, strah pred nadaljnjimi nacionalizacijami pa je povzročil beg kapitalov v tujino in izseljevanje podjetniških in specializiranih kadrov. V takem položaju se je kriza še izostrila, ko je v zadnjem obdobju zajel Jamajko tudi val nasilja, ki .je dosegel svoj višek med volilno kampanjo. Volivci so se torej odločili za korenite spremembe, v upanju, da bo laburistična stranka uresničila ponovni vzpon gospodarstva in novo blagostanje v tej otoški državi. Seaga že napoveduje, da bo Jamajko uvrstil v sam «vrh kapitalističnih držav«.
Glede zunanje politike kaže, da bo Jamajka ostala v gibanju neuvrščenih. zrahljala pa bo vezi s
Kubo in z državami vzhodnega bloka in se bo bolj oslonila na zahod. Kako pa bo vplival tuji kapital na njene bodoče izbire in neodvisnost v, odločanju, bo povedala bodočnost, a že sedaj lahko trdimo, da vsaka pretirana gospodarska odvisnost pogojuje večjo ali manjšo neodvisnost.
Študijske štipendije AFSAI
RIM — Mednarodna. organizacija AFSAI ponuja tudi letos številne študijske štipendije, mladim med 15. in 22. letom starosti, ki želijo preživeti leto dni v neki tuji državi. Ministrstvo za šolstvo bo udeležencem, ki bodo redno obiskovali kako šolo, priznalo šolsko za prijavo zapade 20.
OGROŽENIH JE SKUPNO SEDEMNAJST DRŽAV
Suša, vojne in pomanjkanje mednarodne pomoči glavni činitelji lakote v Afriki
Najbolj prizadete so Uganda, Tanzanija in Kenija ■ Pojav nomadstva Ohromljena proizvodnja žita in mleka ■ Raztezanje saharske puščave
LIZBONA — Gospodarski in družbeni zaostalosti, ki že večno pestijo afriško celino, sta se v zadnjih letih pridružili še dve drugi vsaj navidezno nerešljivi muki: vojna in suša. Več kot 20 milijonov Afričanov tvega vsak dan smrt zaradi lakote in žeje. Lokalistično ozko gledanje številnih državnikov, nle-menskih voditeljev ali burkaških poglavarjev in pomanjkljivost mednarodne pomoči sta poglavitna krivca grozovite tragedije, ki se je Afričani ne morejo, v polnem razmahu tehnološke družbe-.tfešiti. .Imperialistične težnje in vmešavanje tujih držav v notranje zadeve afriških držav pa so seveda druga plat medalje.
Po statistikah mednarodne organizacije Rdečega križa se s problemom lakote v svetu ubada 26 držav, od teh kar 17 je afriških. Najbolj prizadete so Uganda, Tanzanija in Kenia, države ki so nekdaj sestavljale neločljivo zavezništvo, v zadnjih letih pa so v stalnih medsebojnih vojaških spopadih popolnoma izčrpale svoje že itak skromno gospodarstvo. V teh deželah se pojav nomadstva najboljši pokazatelj tragične usode afriškega ljudstva. Cela plemena zapuščajo rodni kraj in brezupno tavajo po deželi, da bi se tako izmaknili gotovi smrti," kar pa povzroča vejike preglavice mednarodnim reševalcem in postavi na glavo etničnost in kulturni razvoj države.
Pomanjkanje vode je najbolj prizadelo proizvodnje, žita in mleka, ki sta Afričanom življenjsko potrebni. Da bi se lahko izognili lakoti bi morale letos Kenia. Uganda in Tanzanija uvoziti približno milijon ton žita. Tudi v primeru, ko bi dobili potrebno finančno podporo, pa bi bila njihova prizadevanja zaman. ker trenutno niti ZDA, niti Južna Afrika, ki so največje svetovne proizvajalke, nimajo na voljo tako ogromno zalogo žita. Deficit plačilne bilance afriških držav pa znaša 1,3 milijarde ameriških dolarjev.
Suša pa se je medtem iz afriškega roga razširila tudi v notranjost in v severne predele celine. Prizadela je še Čad, Nigerijo, Somalijo, Etiopijo, Mavretanijo, Mali, Zgornji Volte. Gambijo, Zaire, Zimbabve, Mozambik, Botsvvano, Ruian-do in Kapverdske otoke/ Poznavalci ugotavljajo, da se je saharska puščava v zadnih 17 letih razširila še za nadaljnjih 125 kilometrov medtem, ko je padavin za 25 odstotkov manj.
Tudi mednarodna pomoč deluje zelo pomanjkljivo. Ta čas se z življenjskimi težkočami Afričanov u-bada približno 400 organizacij, ki delujejo brez prave povezave in večkrat le podaljšajo agonijo prizadetega prebivalstva namesto, da
bi stvarno rešile njihove probleme. Najbolj značilen je zgled šotorišča Kurtemvaareja v Somaliji, kjer ži votari v popolnem brezdelju, s skromnimi sredstvi, približno 16 tisoč ljudi.
DUNAJ — Zakaj ljubiš svojo domovino? To j? bilo vprašanje, ki so ga v okviru sociološke ankete postavili poleti 2000 Avstrijcem. Odgovor je bil presenetljiv: ker se v Avstriji dobro je, ker je pokrajina zelo lepa. ker v državi vlada družbeni in politični raic,.
Sicer pa so bili odgovori porazni: 27 od sto Avstrijcev meni, da je
Po mnenju sociologov, gre pripisati to stanje predvsem tisku, saj Avstrijci berejo predvsem bulevard-ske časopise, ki o političnem položaju svojih bralcev ne informirajo.
Pravda ocenjuje Cossigo
MOSKVA — V dolgem dopisu iz Italije pod naslovom «nauki neke krize« je včerajšnja moskovska Pravda skrajno negativno ocenila rezultate Cossigove vlade. Za glasilo sovjetski!)	, je - Cps
siga zanemarjal reševanje perečih notranjepolitičnih problemov, v zu
Avstrija članica OPEČ (za državo, inanji politiki pa je zagovarjal «mi-
ki nima niti kapljice petroleja je to še kar presenetljivo), kar 47 od sto pa je prepričano, da je Avstrija članica Evropske gospodarske skupnosti, pičli odstotek, 3 odst., misli, da je Avstrija včlanjena v SEV.
iitarizem« in strogo spoštovanje smernic Washingtona. Pravda se tudi huduje nad italijansko industrijo orožja, ':i je uvrstila državo na 4. mesto med izvozniki vojaške o-preme in orožja.
manjkljivosti. Naj omenimo le najvažnejše:
—	PRODAJALCI GOSPODINJSKIH STROJEV: z današnjim dnem morajo izdati davčno potrdilo za prodajo vseh gospodinjskih strojev: hladilnikov, televizorjev, pralnih strojev, električnih peči itd. Največja težava pri vsem tem pa je, da se prodaja ne usklaja vedno z nakupom. Večkrat se zgodi, da potrošnik naroči neki stroj in se kasneje odreče nakupu, ali stroj celo zamenja, tako da pride do razlike v ceni. Ko pride do takih primerov je prodajalcem še sedaj nejasno, katero vsoto morajo napisati na davčno potrdilo.
— ZLATARJI: glavni problem je prodaja na črno. V Rimu na pn-mer 50 odstotkov vsega trgovanja z zlatnino gre skozi podtalne kanale prekupčevanja, kjer ni davčnega nadzorstva. Zato se zlatarji potegujejo, da bi se davčni urad boril za odpravo prodaje na črno.
— KRZNARJI: obvezna izdaja davčnega potrdila velja samo za tista krzna, ki so podvrženi alikvoti IVA 35 odstotkov. Za popravilo krznenih plaščev ni obvezno davčno potrdilo.
—	FRIZERJI ZA ŽENSKE: izdaja davčnega [»trdila za vse storitve: za umivanje las, za trajno, za manikiranje ter za morebitno prodajo parfumov in drugih kozmetičnih izdelkov,
—	AVTOMEHANIKI: obvezno izdajanje davčnega potrdila za vse usluge, razen za zamenjavo motornega olja.
Kot izhaja iz tega kratkega naštevanja, sitnosti ne bo malo, saj vsebuje ta novi odlok veliko trgovskih kategorij. Kot že rečeno, se predstavniki posameznih kategorij okvirno strinjajo, ni jim pa še jasno, če bedo lahko uresničili do pičice zakonska določila. Na obzorja so mastne globe (za gostilničarje in hotelirje že veljajo); od 50 do 225 tisoč lir globe bodo plačali tisti trgovci, ki ne bodo izdali davčnega potrdila, od 5.000 do 22 500 lir globe pa bo plačal potrošnik, če ga c*b morebitnem pregledu zalotijo brez potrdila.
MOSKVA — Sovjetski sindikalni dnevnik «Trud« sporoča, da bodo iz energetskih razlogov od - L april* dalje uvedli legalno uro tudi v Sovjetski zvezi. Sklep so sovjetske o-blasti sprejele na podlagi izkušenj drugih držav.
Oklopno vozilo je na ulicah Kingstona nekaj povsem vsakdanjega
(Telefoto AP)



o#


<«•
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
si ze naročen •