8554 Ah
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PR.mv^SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 400 lir
Leto XXXVIII. Št. 50 (11.178)
TRST, torek, 9. marca 1982
P RIMO K S KJ D N E V NIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v (jpvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
IZREDNO ZANIMANJE V TOKIU ZA NJEGOV OBISK
PREDSEDNIK PERTINI DANES NA JAPONSKEM
Gospodarski odnosi glavna tema italijansko-japonskih pogovorov
TOKIO — Predsednik republike Pertini bo prispel danes v Tokio na uradni obisk in bo kot prvi evropski državni poglavar spregovoril v japonskem parlamentu. Njegov obisk pričakujejo na Japonskem z velikim zanimanjem tudi zaradi osebnosti italijanskega državnega poglavarja. O tem priča tudi dejstvo, da se bo japonski cesar udeležil kosila, ki mu ga bo Pertini ponudil na sedežu italijanskega veleposlaništva v četrtek.
Potovanje Pertinija v Japonsko je treba gledati predvsem kot poskus, da bi okrepili vezi med največjo azijsko industrijsko državo in državami Evropske gospodarske skupnosti. Umestnost take okrepitve je v zadnjih letih prišla večkrat do izraza in sicer povezava med Japonsko. Evropo in ZDA. Tako med energetsko krizo kot prav pred kratkim, ko je šlo za ukrepe zoper Poljsko, je japonska vlada bila videti bližje evropskim stališčem kot ameriškim. Prav tako soglaša Japonska v veliki meri z evropskimi stališči glede odnosov z državami v razvoju. Na področju trgovskih odnosov je Japonska, tako kot evropske države, naklonjena iskanju kompromisov, da bi rešila morebitne spore.
Kar zadeva Italijo je treba omeniti nekaj velikih in pomembnih pogodb na področju gospodarskega in industrijskega sodelovanja. Gre za pot, h kateri so se trenutno obrnili tudi Američani. Gre za sporazume med tovarnama Alfa Romeo in Nissan, ki so jih dosegli oktobra 1980, med Innocenti in Daihatsu februarja 1981 ter med Italsider ter Nippon Steel junija lani.
DA BI BRANILCEM OMOGOČILI SESTAVO ZAGOVOROV
V Veroni zaieli in že odložili proces Manjšine so živ element obogatitve proti ugrabiteljem generala Doziera standardizirane evropske kulture
RMZC0V0R Z EVROPSKIM POSLANCEM GAETAN0M ARFEJEM
Obravnava se bo nadaljevala v ponedeljek - Neomajni Di Lenardo: «Mueili so nas»
VERONA — Včeraj se je v močno zastraženi in za priložnost posebej urejeni dvorani veronskega sodišča začel proces po naglem postopku proti šestnajstim domnevnim rdečim brigadistom, ki so u-grabili ameriškega generala Jamesa Leeja Doziera. Včerajšnja obravnava je trajala bornih trideset minut. Toliko časa je namreč predsednik sodišča potreboval, da je prebral obtožnico in skupaj s sodnim dvorom odločil, da se proces odloži na ponedeljek in na ta način omogoči branilcem, da pripravijo svoje zagovore.
Če je bila obravnava zgolj rutinska. kar je bilo sicer pričakovati, pa je bilo zanimanje za proces o največjem vojaškem in političnem porazu RB v njihovi že desetletni zodovini kljub temu precejšnje. Od šestnajstih obtožencev se jih je v dvorani pojavilo le sedem. V eni kletki so karabinjerji spravili neomajna Furlana Cesara Di Le-narda in Alberto Billianto, v drugi
pa so bili «skesani» Antonio Sava-sta, njegova prijateljica Emilia Li-bera, Vercnčan Armando Lanza, bivši železničar Giovanni Ciucci in lastnica Dozierove padovske «jeee» Emanuela Frascella. Ta skupina se je v soboto v odprtem pismu javno distancirala od oboroženega lx> ja in povabila brigadiste, ki so še na prostosti, naj se predajo. Procesa pa se ni udeležil 23-letni šofer RB Ruggero Volinia, ki je baje odločilno prispeval k odkritju padovskega skrivališča.
Poleg omenjenih oseb so ugrabitve generala Doziera in njegove žene, kraje nekaterih draguljev generalove žene in posesti orožja obtoženi tudi nekateri pripadniki strateškega voda prevratniške organizacije kot so Francesco Lo Bian-co, Barbara Balzarani, Luigi No-velli, Remo Pancelli, Marcello Ca-puano, Pietro Vanzi in drugi. Gve v bistvu za vse najnevarnejše teroriste, ki so se doslej izognili masovnim aretacijam policije.
V SPOMIN NA BOSTONSKE TRAGIČNE DNI PRED 74 LETI
«Mir in deh» temeljna zahteva žena ob včerajšnjem mednarodnem prazniku
Rimsko srečanje za razorožitev in mir - Odločen boj za ohranitev svojih delovnih mest
RIM — «Mir in delo* je bilo ob včerajšnjem 8. marcu prevladujoče geslo, ki je združevalo ženske vseh celin, neglede na ideološko, versko, jezikovno in družbeno pripadnost. Drugače ni bilo sploh mogoče, saj je mir postal v sedanjem napetem mednarodnem položaju najdragocenejša dobrina. V Rimu so ženske posvetile temu mednarodno srečanje za razorožitev in mir. Dobro se zavedajo, da o vojni in miru v svetu kljub izjavam o enakopravnosti še vedno odločajo moški, a spoznale so tudi, da je lahko njihova vloga neprecenljive vrednosti, nc da bi zapadle v skrajno
sil raznih feminističnih gibanj, ki že napovedujejo, da ženske ne bodo rojevale otrok za topovsko hrano. Iz rimskega srečanja izhaja namreč spoznanje, da lahko ženske storijo mnogo pri spreminjanju sedanje družbe, ki temelji na vojni in izko-riščevanju šibkejšega, v družijo miru, z vsakodnevnim vzgojnim delom, * nepokorščino vojnohujskaškim naklepom. Pacifizem je torej v večji ali manjši meri zajel skoraj vsa
ženska gibanja. Nekatera so mu dajala širšo, religiozno vrednoto; a neizpodbitno je ostalo dejstvo, da brez miru ni napredka, ni premostitve krivic.
Delo, kot druga najpomembnejša dobrina, pa je za ženske v tem trenutku splošne gospodarske krize najbolj žgoča tema. Prav ženske so namreč prve, ki jih ekonomska logika pošlje na cesto, saj so bile le rezervna delovna sila, ki prav
Muiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiniiiiiimiitiiimiiiiiiiiimtin
niimniiniiiuiimiiiiiiiiimii
TAJNIK POLJSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE DABROVVSKI V RIMU
Se negotovo papeževo potovanje na Poljsko
Poljski cerkveni dostojanstvenik sicer optimist
RIM, VARŠAVA — Tajnik poljske škofovske konference, msgr. Dabrowski. .je včeraj takoj po prihodu na rimsko letališče Fiumici-no zanikal vesti nekaterih zahodnih poročevalcev iz Varšave, da je Ja-ruzelski odpovedal že načrtovani obisk papeža Janeza Pavla II. na Poljskem. Številnim novinarjem je dejal: «Svetcga očeta so povabili na Poljsko in to je dejstvo. Glede datuma in programa bo kot vedno odločal or, sam. Dve obletnici sta zelo blizu in povezani med seboj: v avgustu bo 600 obletnica Črne Madone iz Czestochovve in tudi obletnica zmage poljskih vitezov na Dunaju leta 1683. V okviru teh dveh praznikov bi moralo priti do obiska.»
Namestnik poljskega zunanjega ministra Jožef Wiejae pa je izjavil španskemu novinarju, da bo papeževo potovanje na Poljsko v marsičem odvisno od obnašanja poljskih partnerjev. Nato je te pojasnil, da pri tem misli na liste države, ki so uvedle sankcije proti Poljski. Obenem pa je poudaril, da vsaj za sedaj še ni nič gotovega.
O razmerah na Poljskem je pa drobneje spregovoril poljski pravo sodni miDister Syilwester žatvadzki na tiskovni konferenci za tuje novinarje. Dejal je. da se število interniranih stalno zmanjšuje in je padlo na 3 953. Vsi ti so zaprti v 25 taboriščih, v katerih naj bi se življenjski standar postopoma izboljševal. Glasnik poljske vlade Urban je na isti tiskovni konferenci povedal, da med interniranimi ni niti enega duhovnika. V zaporu naj bi bila le dva duhovnika, prvi je že bil obsojen, proti drugemu .je še v teku postopek. Oba Da nai bi bila povezana z organizacijo in izvedbo atentata na nekega policij skeča podčastnika.
Na tiskovni konferenci so pred stavniki poljskih oblasti tudi poudarili, da se veča število tistih internirancev. ki so zaprosit za od-
hod iz države. Vlada je pripravljene sprejeti vse te prošnje. Izjemo predstavljata le bivši prvi sekretar PZDP Gierek in bivši ministrski predsednik Jaroszevvicz.
Obenem velja zabeležiti obnovitev delovanja nacionalkomunistične organizacije Grumvald. Kljub iz rednemu stanju je ta organizacija dobila dovoljenje za shod v Varšavi, na katerem je sprejela resolucijo v podporo ustanavljanja ljudskih odborov za nacionalni pre porod.
SAN SEBASTIAN - Ob obletnici smrti baskovskega voditelja Monzo-na sta dva pripadnika baskovske separatistične organizacije ETA na stadionu Anoeta v San Sebastianu zažgala špansko zastavo.
DUNAJ — V torek bo prispel na štiridnevni uradni obisk v Avstrijo libijski voditelj Gadafi. Glavna tema njegovih pogovorov z avstrijskimi predstavniki bo gospodarsko sodelovanje med državama.
pride v trenutkih gospodarskega razmaha, v recesiji pa je njihovo mesto ponovno v službi moža in otrok ter česa drugega, v slogu »kuhinja, otroci in cerkev*. Od Piemonta do Sicilije se je včeraj razlegal odločni ne takim naklepom. Roke, ki so stregle strojem, in so se nato še razdajale družini, saj j# na njih vse slonelo, nočejo, da bi jih sedaj odpustili, borijo se za vsako delovno mesto, saj bi to ne izbežno pomenilo vračanja k stare mu. ko ženska v sodobm družbi še ni dosegla prave enakopravnosti in bi ,ji gospodarska odvisnost v dobršni meri odvzela priborjene drobtinice.
Prav zato .je včeraj marsikje potekalo praznovanje mednarodnega dneva žena v vzdušju sindikalnega boja, ki ga niso omilile priložnostne izjave najrazličnejših politikov, saj se ženske dobro zavedajo, da bo 8. marec ni puhli praznik temveč dan boja, v spomin na tragično preminule bostonske delavke pred 74 leti.
vu sodne obravnave so mladeniči, vsi so stari 20 let, izjavili, da je bilo «spanje ng straži* v vojašnici «Pica» že i "taljena praksa, kateri se ni nihče nikoli odrekal. Kljub temu pa so izrazili »kesanje* zaradi svoje nepokorščina vojaškim pravilom.
Življenjski jubilej Vladimira Marica
Za »popestritev* včerajšnjega sicer plitvega prvega dne obravnave je nekoliko poskrbel samoime-novani politični jetnik Cesare Di Lenardo, ko je v improvizirani tiskovni konferenci govoril o mučenju. katerega naj bi bil deležen med zasliševanji na kvesturi. Preiskovalci naj bi z njim ravnali nečloveško in uporabljali metode, ki zelo spominjajo na ravnanje nacističnih in sodobnih latinskoameriških rabljev. Di Lenardo je dejal, da so enako ravnali tudi s Savasto in ostalimi teroristi. Zanimiva je tudi verzija, ki jo furlanski briga-dist daje o Dozierovi osvoboditvi. Ko je posebni oddelek policistov vdrl v naše skrivališče, pravi Di Lenardo, smo se z Dozierom za prli v eno izmed sob in smo ga osvobodili šele po daljšem pogajanju, ko so nam policisti zagotovili. da ne bodo streljali. Di Lenar-dove izjave je odločno demantiral javni tožilec Papalia. Potrdil jih ni niti Antonio Savasta.
Vloga tako imenovanih »skesanih* teroristov je spet postala aktualna potem, ko je sodstvo izpustilo na svobodo štiri rimske sindikaliste, ki so bili po krivem obtoženi pripadništva RB. Krajša preiskava je pokazala, da so bile obtožbe, ki so jih proti njim izrekli nekateri aretirani teroristi povsem izmišljene in da je šlo pravzaprav za grobo provokacijo. Tudi Viero Di_ Matteo, ki se je v petek popači prostovoljno javil policiji, ko je na časopisih prebral, da ga »skesani* RB obtožujejo umora sodnika Minervinija in napada na kvestorja Simoneja, je med včerajšnjim zasliševanjem sicer priznal, da je bil član prevratniške organizacije, a da je že pred leti zavrnil njena stališča in izstopil.
Beneško sodstvo pa je včeraj sklenilo preiskavo o ugrabitvi in umoru funkcionarja petrokemijske tovarne Montedison Giuseppa Ta-liercia. Obtoženih je devetnajst domnevnih brigadistov. med kate-
V oktobru lanskega leta je Evropski parlament odobril listino pravicah manjšin v Zahodni Evropi. Poročevalec o tem vprašanju je bil socialistični poslanec Gaetano Arfe, ki se v teh dneh mudi v Trstu. Izkoristili smo priložnost in ga zaprosili za razgovor.
3 1 rimi so skoraj.vsi obtoženci na pro I cesu o Dozierovi ugrabitvi.
RIM —- V Rimu so včeraj pokopali zadnjo nedolžno žrtev fašističnega terorja, 17-letnega študenta Alessandra Caravillanija, ki je med petkovim bančnim ropom v Rimu padel pod streli «črnega* prevratnika.
MOSKVA — Zadnje dni marca bo v Moskvi plenarna seja CK KP Sovjetske zveze. Uradno bodo razpravljali o položaju v kmetijstvu in o pomanjkanju živil, neuradno pa bodo bržkone izvedli razne spremembe v luči nedavne smrti partijskega ideologa Suslova.
«Spanje na straži» ustaljena praksa v vojašnici
' NEAPELJ — Sedem do petnajst let zapora. V tem razponu se giblje kazen, ki bi jo moralo vojaško sodišče izreči proti devetnajstim nabornim voj' kom, ki v noči od 8. na 9. februar niso »opravljali svoje dolžnosti* na straži v vojašnici «Pica», ki so jo napadli in opustošili orožja pripadniki rdečih brigad. Na včerajšnjem prvem dne-
BEOGRAD — član predsedstev SFRJ in CK ZKJ dr. Vladimir Ba-karič sprejema ob 70. rojstnem dnevu številne čestitke. V imenu predsedstva CK ZKJ in v svojem imenu mu je poslal brzojavko z najiskrenejšimi čestitkami predsednik predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac.
— Poslanec Arfe, morda bi najprej za bralce Primorskega dnevnika obnovili okoliščine, v katerih je prišlo do razprave o listini in na-vedeli vzroke, ki so privedli do odobritve tega tako pomembnega dokumenta?
— Do odobritve dokumenta je prišlo po zelo dolgem postopku in poglobljeni razpravi tako v komisiji kot v zbornici, kjer smo zabeležili široko soglasje o tem besedilu. Rekel bi tako, da je parlament široko podprl zahteve manjšin in je dokazal, da lahko pozitivno odgovori na pričakovanja tako velikega dela prebivalstva Evrope.
Alternativa centralizmu nacionalnih držav
— Je prišlo med razpravo v komisijah do razlik v stališčih?
— Seveda, prišlo je do znatnih razlik. Temeljile so na nekaterih stališčih prejudicialnega značaja. Nekateri so trdili, da je v državah z demokratično ureditvijo zakon enak za vse in da torej ni nobene potrebe. da se določijo posebne pravice za etnične in jezikovne manjšine. Prevladala pa je juridična doktrina, po kateri ni dovolj zajamčiti pravice do obstoja, ampak je treba u-stvariti ugodne pogoje, da se ta pra vica lahko uveljavlja in v primeru manjšin je pač prejudicialnega značaja nujnost, da se odpravijo ovire, zaradi katerih so bile manjšine ponekod že stoletja v podrejenem stanju v primerjavi z večinskim narodom. Do izraza je prišla tudi zaskrbljenost političnega značaja, da bi zaščita na evropski ravni vzpodbujala separatistične in celo prevratniške težnje znotraj manjšin. Prevladalo pa je stališče, da se s pozitivnimi perspektivami, ki daje-
uiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiMiimiiiiiinitiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiii
BRZOJAVKE V RIM
Predsedniku senata Fanfaniju ter senatorjema Murmuri in Vemaschiju
Društvo Narodna in študijska knjižnica v Trstu terja takojšnjo izpolnitev zahtev Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini; zahteva da parlament izglasuje brez odlašanja globalni zakon za zaščito pravic vsem Slovencem v deželi brez samovoljne delitve v posamezne kategorije. In takojšnjo rešitev zahtevata pravica in demokracija in sam ugled demokratične države.
* * *
Sen. Murmuri, predsedniku senatne komisije za ustavna vprašanja
Komisija za gospodarska vprašanja pri Teritorialnem odboru Slovenske kulturno - gospodarske zveze za videmsko pokrajino poziva, naj se čimprej sprejme zakon o globalni zaščiti za slovensko manjšino v Italiji s posebnimi normami, ki bodo zagotavljale gospodarski razvoj manjšine.
* # *
Senator Antonino Murmura, predsednik komisije za ustavna vprašanja, senat italijanske republike »Palazzo Madama«, Rim Senator Vincenzo Vernaschi
Senat italijanske republike »Palazzo Madaraau, Rim
Domska skupnost gojencev in delavcev slovenskega dijaškega doma »Simon Gregorčič*--v Gorici, zbrana na srečanju s starši in gosti ob priliki domskega dne Vas poziva k pospešenemu in stvarnemu na-i daljevanju razprave o zakonskih osnutkih za globalno zaščito Sloven-.MOSKVA	Novi finski predsed- cev v Italiji. Slovenci čakamo že vsa povojna leta. da se rešijo naša
nik Mauno Kodvisto bo danes pri-1 osnovna vprašanja zaščite, kot so bila z ustreznimi zakoni v okviru "’'°l " '•	- J'	italijanske ustave in mednarodnih obveznosti rešena za ostali dve na-
rodnostni . manjšini v državi. Gostje našega doma so že vso povojno dobo tudi gojenci iz videmske pokrajine kjer ni še slovenskih šol. Prepričani smo, da bomo deležni zaščitnih pravic na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem, socialnem in šolskem področju vsi Slovenci, ki živimo v deželi Furlaniji - Julijski krajini in da bomo lahko nemoteno posečali slovenske državne šole v svojem rojstnem kraju.
Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič* v Gorici
spel v Sovjetsko zvezo. V helsinških političnih krogih poudarjajo, da .je Koivistov obisk predvsem prilika, da se predstavi sovjetskim voditeljem, ki so do zadnjega u-pali, da bo na finskih predsedniških volitvah zmagal socialdemokrat Katjalainen.
•iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaii«iiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiii|||||||i||||init||||||ir|||||||||||||l||||||,|,|,n,|]nit||ll|a(|||,|imnU|,|IM|,||||||,||ll,|||lll,llll,||lll|lil||||||m|||||||||||||||,
DELEGACIJA PREDSEDSTVA DEŽELNEGA SVETA F-JK NA URADNEM 0RISKU V SR SLOVENIJI
Potrjena važnost vloge manjšin za krepitev sodelovanja
Včeraj v Ljubljani uradni pogovori med delegacijama, ki sta jih vodila predsednika Celli in Kučan
LJUBLJANA — S položitvijo venca k spomeniku revolucije v Ljubljani se je včeraj začel uradni obisk predsedstva deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v Socialistični republiki Sloveniji; delegacija F-JK je v Ljubljano dopotovala na povabilo predsednika skupščine SR Slovenije Milana Kučana, s tem pa je praktično vrnila obisk, ki so ga slovenski predstavniki imeli maja lani v naši deželi. Delegacijo deželnega sveta F-JK vodi predstavnik Mario Colli, v njej pa je še podpredsednik Del Gobbo ter tajniki Iskra, Ermano, Specogna in Per-sello.
V dopoldanskih urah so bili na sedežu skupščine uradni pogovori med delegacijama, za slovensko delegacijo so na njih, poleg predstavnika Kučana, med drugim sodelovali tudi podpredsednik Ludvik Golob, predsednik komisije za mednarodne odnose v skupščini Bojan Lubej, podpredsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj in predstavnik italijanske manjšine v Sloveniji Apollinio Abram. Pogovorov sta se nadalje udeležila tudi generalni konzul SF RJ v Trstu Štefan Cigoj ter gene-
ralni konzul Italije v Zagrebu Clau-dio Bay Rossi,
Uvodoma .je predsednik Kučan podčrtal važnost takih srečanj, ki so koristna za medsebojno spoznavanje in sodelovanje med obema obmejnima deželama; zaustavil se .je nato o splošnem mednarodnem položaju in podčrtal, kako sta boj za interesne sfere in oboroževalna tekma poslabšali ta položaj. Delegacijo F-JK je nato seznanil z vprašanji notranjega razvoja Jugoslavije, z glavnimi gospodarskimi problemi, o pripravah na volitve delegatskih skupščin in na kongrese ZK ter o razvoju dogodkov na Kosovem. Zadnji del svojega razčlenjenega posega je Kučan posvetil vprašanju medsebojnega sodelovanja med obema deželama; z zadovoljstvom je ugotovil, da se je le-to intenziviralo na vseh področjih in s ponosom pristavil, da je jugoslovanski zunanji minister te odnose označil kot zgledne in kot take, ki krepijo prijateljstvo in medsebojno razumevanje med obema državama. Podčrtal je, kako je bilo v sklepnem dokumentu zadnjega srečanja med delegacijama pou-
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiMiiiiiiiuiiiiuiiiiniiiiiMiniifiiiNiiMiiiniiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiMMtiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimimiimiiiiHiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
BIVŠI OBRAMBNI MINISTER GUEVARA IMA VSE MOŽNOSTI ZA ZMAGO
Goljufije na gvatemalskih predsedniških volitvah
CIUDAD DE GUATEMALA - Prvi rezultati nedeljskih predsedniških volitev v Gvatemali potrjujejo napovedi. Bivši obrambni minister in vladni kandidat Anibal Guevara naj bi dobil večino preferenc, kljub temu pa ne absolutne, kar bi mu omogočilo, da bi neposredno postal novi predsednik države. Po vsej verjetnosti ga bo moral zato potrditi gvatemalski parlament. Vsekakor pa postaja vedno bolj jasno, da bo tako ali drugače prevzel oblast v državi in bo tako potrdil že večdesetletno tradicijo v tej državi, da je o-brambni minister naravni naslednik predsednika.
Te ugotovitve ne potrjujejo samo njegovi številni privrženci, ki so stražili pred volilnimi sedeži, ampak predvsem zelo glasne ob-
sodbe drugih kandidatov, prav tako desničarjev, ki mu očitajo, da je organiziral številne sleparije, da bi si zagotovil potrebno število preferenc. Volitve so torej ponovno izpadle kot farsa. Volivci so prišli na volišča in ugotovili, da niso na volilnih seznamih, oziroma, da so že volili, ali pa so dobili glasovnice, na katerih je bilo že prečrtano ime vladnega kandidata.
O volilnih goljufijah so poročali tudi politični opazovalci v Gvatemali, ki so k temu dodajali, da se je nedeljskih volitev udeležil zelo velik odstotek volilnih upravičencev, približno 50 odstotkov. Vendar volivci niso prišli na volišča zaradi prepričanja, da bodo lahko tako vplivali na potek dogovorov v državi, ampak predvsem zaradi groženj desni-
čarskih škvader in zaradi vladne napovedi, da bodo vse tiste, ki bodo bojkotirali volitve, obsodili na večmesečno ječo.
O nasilju in grožnjah priča tudi podatek, da so desničarske oborožene organizacije v dveh dneh pred volitvami pobile najmanj 100 političnih nasprotnikov. V nedeljo pa naj bi uspešno branile volilne sedeže in pobile nekaj upornikov, ki so poskušali preprečiti »normalen* potek volitev.
Nasilje vlada tudi v sosednjem Salvadoru, kjer so v nedeljo odkrili več desetin trupel obglavljenih kmetov. Obenem se v ZDA širijo zahteve, naj Reaganova administracija pogasi požar v Srednji Ameriki z miroljubnimi sredstvi.
darjeno, naj osnovo temu sodelovanju postavljajo osimski sporazumi.
Kljub temu pa ostajajo še nekatera nerešena vprašanja: na prvem mestu .je Kučan omenil nerešeno vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Podčrtal je, kako je po obisku slovenske delegacije maja lani v F-JK prišlo do dveh važnih dogodkov: deželni svet je junija obširno razpravljal o tem vprašanju, KD pa je sedaj predložila svoj zakonski osnutek. Upamo, je dejal, da so s tem u-stvarjeni pogoji, da bi se razpra va začela. Vsekakor je ponovil že znano stališče slovenske delegacije do tega vprašanja: zakon, ki ne \)o sprejet s sodelovanjem manjšine in ne bo usklajen z njenimi pogledi. ne bo ustvaril razmer, v katerih bi se manjšina lahko čutila del države. Bistvena zahteva manjšine je, da se Slovencem zagotovijo pravice v vseh treh pokrajinah, kjer živijo, nc glede na odstotek pripadnikov manjšine. Dodal .je še, da bi vsako preštevanje sprožilo nacionalne emocije, kar bi ne prispevalo k dobremu sožitju: glede osnutka KD je dejal, da kot mu je znano, govori o različnosti razmer, ki jih je moč ugotavljati v raznih krajih, kjer Slovenci živijo; to pa dopušča interpretacijo o diferensiranem obravnavanju Slovencev v treh pokrajinah. Vsekakor pa je izrazil upanje, da bo z dobro voljo tudi to vprašanje rešeno z obojestranskim zadovoljstvom in z zadovoljstvom manjšine. Samo tako bo manjšina lahko o-pravljala svojo vlogo mostu, je zaključil Kučan, samo tako se bodo lahko premaknili kamni spotike, kar sicer ne velja samo za slovensko manjšino v Italiji, ampak tudi za italijansko v Jugoslaviji.
Potem ko se je zahvali' za topel sprejem, je predsednik deželnega sveta F-JK Colli podčrtal, kako je treba opozoriti na nove korake, ki so bili storjeni na poti kooperacije med obema državama od zadnjega srečanja med delegacijama. Zaustavil se je o pobudah, ki potrju-
jejo krepitev tega sodelovanja, posebno pozornost pa je Colli namenil pozitivni vlogi, ki .jo imajo manjšine, kot bistveni elementi utrjevanja sodelovanja v teh krajih in politike odprte meje. Prisotne je seznanil. da se bo v italijanskem parlamentu začela razprava o raznih zakonskih osnutkih o juridični zaščiti Slovencev v Italiji. Vsi mi si želimo, je nadaljeval, da bi z obvezo vlade in vseh demokratičnih političnih sil v parlamentu, ter z aktivnim sodelovanjem slovenske manjšine, prišlo do zedovoljive rešitve tega velikega problema demokracije, katerega važnost smo vedno poudarjali na vsakem našem srečanju. Predsednik Colli je tudi dejal, da je deželni svet z obširno razpravo gotovo prispeval za spoznavanj in poglobitev tega vprašanja. Colli je nato opozoril na kvalitativno in kvantitativno izboljša nje raznih pobud z italijansko manjšino v Sloveniji.
Želja po čim tesnejšem sodelovanju in prijateljstvu je prišla do izraza tudi v napitnicah, ki sta jih oba predsednika izrekla na uradnem kosilu, katerega sta se kot gosta udeležila tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janez
jo možnost konkretnih rezultatov in sprejetje postavljenih zahtev, omilijo morebitne agresivne težnje in se tem manjšinskim gibanjem omogoči stopnja razvoja, ki bi je sicer ne bilo. Končno pa je bilo rečeno, da bi na ta način lahko podžigali pro-vincialistične nazadnjaške težnje, male krajevne šovinizme teh manjšin. Tudi tu pa je prevladalo mnenje, da je prav pri manjšinskih gibanjih prišlo do rasti zavesti, ki teži k premostitvi ideologije, ki ima za osnovo nacionalno državo, da se torej zrele skupine imajo za del evropske civilizacije v širšem pomenu besede. Kočno pa smo ugotovili, da so te kulture zelo pogosto pravo bogastvo in da je interes celotne evropske civilizacije, da se ovrednotijo v nasprotju s postopkom kulturne standardizacije, ki teži k poplitvitvi vseh izrazov kulturnih dejavnosti.
— Kakšno je bilo zadržanje italijanskih predstavnikov tako v komisiji. kot v zbornici?
— Popolno soglasje. Italijanski parlamentarci vseh strank so od vsega začetka podprli dokument, edino Almirante je imel nekaj pridržkov in je polemiziral z južnotirol-skim predstavnikom.
Omogočiti navezavo stikov med manjšinami
— Dokument ne vsebuje samo načel, ampak tudi obveze za kookret-ne posege v evropskem merilu. Je bilo doslej kaj narejenega?
— Prav v teh dneh pripravljam vprašanje z namenom, da izvem, kako namerava Evropska gospodarska skupnost uresničiti te obveze. Mi bi želeli, da bi prišlo do navezave stikov med raznimi evropskimi manjšinami, da se definira skupna politika. Vemo, da so velike razlike med posameznimi manjšinami, vendar pa je na evropski ravni mogoče izdelati neko skupno politiko do manjšinskega vprašanja. Imeli smo že stike z nekaterimi manjšinami in padel je predlog, da bi ustanovili manjši mednarodni informacijski organ. ki bi tudi izdajal bilten s podatki o vseh pobudah na področju zahodne Evrope. Tako bi imeli vrsto mednarodnih informacij, s katerimi bi bolje vključevali v evropski prostor vse to obstoječe kulturno bogastvo.
— Na katerem področju naj bj Evropska gospodarska skupnost konkretno posegla?
— Mislim, da bi to moralo biti predvsem na področju šolstva. Tu naj bi izvedli vrsto poskusnih programov pouka jezika in pouka v jeziku manjšine. Evropska gospodarska skupnost bi lahko podprla tako eksperimentacijo. Poleg tega pa obstaja vprašanje valorizacije, kulture. Te manjšine imajo zelo bogate kulturne tradicije, ki v širšem krogu niso poznane. Treba bi bilo torej vključiti kulturne izkušnje manjšin v evropsko pretakanje. Vsekakor pa je osnova za obstoj manjšin prav vprašanje poznavanja jezika. do katerega lahko pride samo v šolah. Poznavanje jezika je namreč nemogoče, če ga v šolah ne poučujejo.
— V Strasbourgu ste ob koncu razprave sprožili pobudo, da bi prišlo do srečanja vseh manjšin, ki živijo w zahodni Evropi. Je bilo že kaj narejenega v tej smeri?
— Po nalogu svoje skupine moram sestaviti nekakšen seznam manjšin in srečal se bom tudi z reprezentativnimi inštitucijami manjšin samih, da slišim za njihovo mnenje, kajti takih srečanj ni mogoče organizirati z vrha, ne da bi slišali za mnenje neposredno prizadetih. Tako naj bi prišlo najprej do ožjega srečanja za izmenjavo mnenj in za izdelavo dnevnega reda mednarodnega zasedanja manjšin.
V poliiiki EGS tudi gospodarski razvoj manjšinskega teritorija
— In kako se te pobude vključujejo v splošno politiko Evropske gospodarske skupnosti?
Mislim, da smo sedaj šele v fa-
.$?, Predsednik RK SZDL , zi izdelave ' politike evropskih inštl Mitja Ribičič.	tucij v podporo manjšinam. Ta
V popoldanskih urah je delegacija F-JK sprejela delegacijo predstavnikov italijanske manjšine v Sloveniji, ki jo je vodil Apollinio Abram. Prišlo je do odkrite izmenjave pogledov do v tem trenutku najbolj perečega vprašanja za italijansko manjšino v Slovenili, to je do padca za okrog 25 odst. pripadnikov italijanske manjšine, kot je pokazal zadnji popis. Temeljite analize sicer še niso bile izdelane, je bilo rečeno, vsekakor pa bosta morali, tako slovenska večina, kot italijanska manjšina tudi kritično in avtokritično pregledati vzroke, ki so do tega privedli in najti take zaključke, s katerimi zaustaviti ta ki proces.
Delegacija F-JK je nato odpoto vala v Maribor, svoj obisk v SR Sloveniji pa bo zaključila danes.
ALEKSANDER SERK
naj bi postala nato sestavni del splošne politike EGS. Vse to z dvojnim namenom, da pride do tesnejše povezave med manjšinami in da .se evropska kultura obogati s temi vrednotami, ki so ostale vedno izo-liraiie. Končno pa je tudi naloga evropskih inštitucij, da prispevajo h gospodarskemu razvoju področij, ki so pač tudi gospodarsko zaostala. Ugotovili smo že, da je gospodarski razvoj namreč predpogoj za kulturni in družbeni razvoj področij, na katerih živijo manjšine in ki so v veliki večini primerov zaostala, delno zaradi svoje geografske marginalnosti, verjetno pa predvsem zato, ker so državne oblasti prav zaradi prisotnosti manjšine načrtno preprečevale, da bi se ta področja lahko razvila.
Razgovor zapisal BOJAN BREZIGAR
KULTURNA SREČANJA IN PRIREDITVE V POČASTITEV PRAZNIKA ŽENSK
8. marec je potekal ob razmišljanju o položaju ženske v sedanji družbi
Sindikati poglobili vprašanja ženske enakopravnosti na delovnih mestih ■ Trud in prizadevnost naših kulturnih društev - Konec tedna na sporedu še nekatere proslave
V	mestu in v okolici je bila v teh dneh na sporedu cela vrsta proslav in prireditev ob praznovanju mednarodnega dneva žensk, ki so imele za cilj razmišljanja o stvarni vlogi žensk v vsakanjem življenju, na delovnem mestu, v družini ter tudi v kulturni ali podobni družbeni organizaciji, kjer so lete angažirane in večkrat tudi zapostavljene. V ta namen moramo zabeležiti razveseljivo dejstvo, da so letos mnoga kulturna društva po naših vaseh dala pobudo za praznovanje 8, marca in tako preko gledališke umetnosti, poezije in glasbe izpričala potrebo po celoviti enakopravnosti ženske.
Osrednje sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so letos posvetile pomenu 8. marca dokajšnjo pozornost in priredile srečanja in zborovanja, na katerih so delavke in delavci poglobili vprašanje enakopravnosti ženske na delovnih mestih in tudi v sindikalnem življenju. Tako je CGIL priredil včeraj popoldne v šoli Ancifap skupščino na temo «ženska in delo*, zatem pa je gledališka skupina La contrada uprizorila predstavo o tragični stavki Lloydcvih kurjačev. Sindikat CISL pa je priredij razpravo na temo «ženska v sindikatu*, na kateri sta uvodni poročil; podali Norita Ukmar in Luciana Panetto, govoril pa je tudi pokrajinski tajnik De Grassi. O številnih nerešenih prob’emih v družinskih posvetovalnicah pa so se operaterji in uporabniki pogovarjali na raznih krajevnih sedežih posvetovalnic, ki so bile ob tej priliki odprte za obisk.
PRAZNIK S. MARCA
V	BAZOVICI
Praznovanj 8. marca mora biti tudi kulturni trenutek, ko se ženska zamisli v svojo stvarnost in vpraša samo sebe, ali dovolj pri-sreva k izboljšanju svojega položaja v družbi. V ta namen je v soboto zvečer KD Lipa iz Bazovice priredilo večer, posvečen dnevu žensk. Nastopil je otroški zbor o-snovne šole «P. Trubar*, ki je pod vodstvom učiteliive Andreine Grgič lepo zapel nekaj pesmi. O4roči so nato pod vodstvom učiteljic recitirali nekaj pesmic in gotovo je bilo vsaki mami toplo pri srcu, ko ji je njen mai"ek prisrčno voščil. Domača dekleta in žene pa so prebrale svoie misli ob 8 mar cu, iz katerih je prevevata misel, da ženske niso še popo’noma ena-krtnravne in da si zrto želijo odkritejših odnosov v družbi. i
Proslavo sta sklenila glasbenika Giorgio Guštinčič in FuJvio Jurin-čič, ki sta na elektronskih orglah izvajala skladbe avtorjev baroka, renesanse in jazz glasbe. Številno občinstvo je na koncu nagradilo njun nastop, ki je bil prvi v javnosti, s toplim aplavzom. Program je povezovala odbornica KD Lipa Suzana Grgič, (sk)
PROSLAVE V BREGU
Občuteno in ob polnoštevilni ude ležbi so 8. marec praznovale tudi žene iz Brega. V nedeljo pod večer so žene iz Doline napolnile občinsko telovadnico, kjer so prisostvovale bogatemu programu, nato pa so se do poznega zabavale ob zvokih priložnostnega ansambla. Po u-vodni recitaciji so nastopili člani mladinskega odseka godbe Breg in pod vodstvom Viljema Slavca zaigrali nekaj ljudskih motivov. O ženski problematiki in številnih drugih glediščih sodobnega življenja v družini in v svetu sta spregovorili Ne-rina Švab v slovenščini in Gabriel-la Raffaele v italijanščini. Nato je nastopil moški zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. Pozdrave sekcije Zveze žensk Italije -UDI za dolinsko občino je prinesla Tatjana Turko. Program so zaključile žene same z veselo igrico na domačo tematiko.
V	Borštu v prostorih KD Slovenec so se k večerji zbrale vaške žene in v veselem vzdušju praznovale svoj praznik, članice in člani prosvetnega društva so jim pripravili kulturni program. Na začetku sta spregovorili Marija Zahar v slovenščini in Sonja Kosmač v italijanščini. Presenečenje pa je predstavljal moški zbor ki se je pod vodstvom Dra ga Petarosa ravno za to priložnost naučil nekaj novih pesmi. Med izvajanjem pa so domačinke recitirale pesmi na žensko tematiko. Tatjana Turko je prinesla pozdrav ZŽI - UDI tudi v Boršt. Za zabavo pa je igral domači ansambel.
Zelo živahno je bilo tudi v Babni hiši v Ricmanjih. Ko so se žene zbrale v glavni dvorani sta najprej recitirali Tanja Kuret in Norina Do-brila, nato pa je zaigrala godba na pihala, ki jo vodi Enio Krizanov-ski. Govor je podala Tatjana Sancin, v imenu ZŽI - UDI pa je spregovorila Tatjana Turko. Za konec se je z nekaj pesmim’ predstavil še mešani zbor Slavec, ki ga na novo vodi Drago T>eturos. Do poznega pa je riemanjske žene zabaval ansambel Pomlad, (ris)
Zveza žena iz Mačkolj je priredi la praznovanje 8. marca v soboto zvečer v sren.jski hiši. Uvodne misli je podala eticija Zobin, v kulturnem programu pa so nastopili Klena Parovel ter Barbara in Aleš Slavec. V imenu ZŽI - UDI občine Dolina pa sta na proslavi spregovorili Nerina Švab in Silvana Mondo. Prizadevne krajevne ženske, so za to priliko priredile tombolo in poskrbele, da je družabnost lepo uspela.
OSTALE PREREDITVE
Na sedežu deželne postaje RAI v Trstu ie bila vče-aj popoldne v o-kviru praznovanj 8. marca razprava
o ženski informaciji, ki jo je pri-
redila enotna sindikalna zveza CG IL, CISL in UIL. Na skupščini so tudi odobrili resolucijo z zahtevo po rednih slovenskih televizijskih oddajah.
Ženske iz Rovt in Kolonkovca so se v nedeljo zbrale na sedežu krajevnega prosvetnega društva in skupno proslavile praznik žena. O pomenu 8. marca' je spregovorila članica pokrajinskega vodstva ZŽI-UDI Nadja Pahor, znana narečna pesnica Marija Mijot je prebrala izbor svojih poezij, srečanje pa je sklenila prisrčna družabnost. Sekcija ZŽI - UDI iz devinsko - nabrežin-ske občine pa je v nedeljo v nabre-žinski dvorani «Igo Gruden* počastila 8. marec s kulturnim sporedom. v katerem je sodeloval ženski pevski zbor SKD Tabor z Opčin.
Openska sekcija ZŽI - UDI je sinoči v krajevnem Prosvetnem domu priredila pester kulturni spored z nastopom moškega in ženskega zbora SKD Tabor ter folklorne in dramske skupine istega društva, ki je uprizorila krajše gledališko delo narečnega pesnika Atili ja Kralja. Na praznovanju sta spregovorili pokrajinska tajnica ZŽI - UDI Ester Pa-cor in domačinka Katra Čebulec. Na povabilo sekcije ZŽI - UDI pa je sinoči v Ljudskem domu v Križu
gostovala dramska skupina učiteljišča «A. M. Slomšek*, ki je uprizorila recital o ženski problematiki skozi zgodovino vse do današnjih dni. Proslave 8. marca so bile tudi v Skednju, Lonjerju, na Padričah in drugih naših vaseh.
KAJ NAM ŠE PRIPRAVLJAJO
Sekcija ZŽI - UDI iz zgoniške občine prireja proslavo mednarodnega dneva žensk v petek zvečer v dvorani hotela Cristallo v Briščikih. Po uvodnem nagovoru bo dramska skupina KD »France Prešeren* iz Boljunca uprizorila veseloigro v narečju »Teta Karlota*. ki jo je režirala domačinka Tatjana Turko. Tudi žene s Proseka in Kontovela napovedujejo za soboto kulturni program. v nedeljo pa bosta sekcija ZKMI iz devinsko - nabrežinske občine ter mladinski odsek KD Vesna pripravila zanimivo prireditev, ki bo obsegala razstavo, razpravo o delovanju družinskih posvetovalnic ter koncert. Program se bo odvijal v Nabrežini in v domu A. Sirka v Križu. ZŽI - UDI iz dolinske občine pa bo osrednjo proslavo med narodnega dneva žena priredila v nedeljo popoldne v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Politične stranke na Tržaškem so kot večina gozdnih živali: kadar pritisne prvi mraz, se potuhnejo v zimsko spanje. Kako naj sicer drugače opredelimo politično življenje v teh zadnjih mesecih? Ko sta upravne za deve na občini in pokrajini prevzela izredna komisarja, se je dejansko nekaj zataknilo v sicer dokaj živahnem strankarskem mehahizmu. Izjem seveda ne manjka, vendar glavnina je po zmerno razburljivih reakcijah, ki so sledile novemu upravno političnemu položaju na Tržaškem, resnično zaspala. Celo Lista za Trst, ki je že konec poletja s svojim večdnevnim praznikom napovedovala grome in bliske ter razbobnala na štiri vetrove, da se je njena predvolilna kampanja začela, je kmalu zatem potegnila vesla v čoln in v svoji dremavici pozabila ne le na silno pereče probleme Trsta, temveč tudi na dejstvo, da jo spomladi čakajo predčasne volitve. Podobno je bilo s krščansko demokracijo. Če odštejemo vihravo skupščino, na kateri je dala besedo tudi kritičnim nečlanom in toliko govorila o svoji prenovitvi, je njene zimske mesece o-značevalo precejšnje mrtvilo. Tudi nekatere manjše stranke so prenesle svoje skrbi za toplejše čase. Komunisti so bili morda bolj budni, kar jim marsikdo priznava in o tem obširno piše načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Fausto Mon-falcon v svojem zadnjem uvodniku v glasilu Unita, vendar osnovna u-gotovitev ostaja, da so morali posi-jati prvi toplejši žarki in naznaniti bližajoče se upravne volitve, da je glasneje odjeknilo iz brlogov.
Predvolilno vzdušje torej končno prehaja v živo. Tako bi vsaj lahko sklepali na podlagi nekaterih znakov. Glavni znak je dejstvo, da je za prihodnje dni napovedana vrsta pomembnih obiskov in drugih pobud. Krščanska demokracija namerava priklicati v Trst polovico vlade. Tako bo 20. marca v Trstu minister Marcora, ki bo prisostvoval občnemu zboru tržaških industrijcev. Za njim bo na vrsti minister za znanstvene raziskave Tesini, ki bi narp moral povedati marsikaj zanimivega v zvezi s centrom za znanstvene raziskave med Padričami in Bani (prav gotovo bi mu znala povedati marsikaj zanimivega tudi naša narodnostna skupnost), in nato še zakladni minister Andreatta, to je tisti, ki ima opravka z denarjem in bo dobro vedel, kako je s finansiranjem raznih pomembnih zadev, ki naj bi dvignile Trst na dostoj-nejšo raven. Pa še minister Signo-rello, da bo na lastne oči preveril, kako je s športno-turističnimi objekti v naših-krajih. Pripravlja se skratka prava parada pomembnih osebnosti, ki naj bi s svojo prisotnostjo dvignile ton sami predvolilni kampanji.
Drugo vprašanje so kongresi. Pred vrati je vsedržavni kongres KD in v tem okviru so v načrtu v prihodnjih tednih sekcijski kongresi in deželni kbngres. Tudi PSDI se je odločila za svoj prvi pokrajinski kon-
niiimiiiiHtiiiniiiiiiiniiuiiiiiiiimiiiniiiiiiiHiiiluiiiiiiiiHHiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiHiiiniititiiHuiiiiiiiiiimtiitiiiimiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii«
TATOVI SO «P0DVIG» IZPELJALI V NOČI MED SOBOTO IN NEDSUO
Neznanci naplenili v urarni sredi mesta za 120 milijonov lir ur in dragocenosti
V trgovino so se spustili skozi luknjo v stropu, ki so jo izvrtali v prvem nadstropju
ODSLEJ NOSI URADNO IME «J0ŽEF STEFAN*
Šolsko skrbništvo je izdalo dekret o poimenovanju poklicnega zavoda
Po dobrih dveh letih čakanja je Državni poklicni zavod za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom v Trstu končno prejel dovoljenje tržaškega šolskega skrbništva, da se poimenuje po znamenitem slovenskem fiziku Jožefu Stefanu, kot je bilo sklenjeno na seji zavodskega sveta že 22. februarja 1980. Čemu takšna zamuda, če pa je tržaška občina izrekla ugodno mnenje že 13. novembra 1980, če je vladni komisariat sporočil svoje dovoljenje že 30. decembra istega leta in če je bila ministrska okrožnica št. 313, ki zadeva vprašanje poimenovanja šol izdana 12. novembra 1980? Mlini italijanske birokracije pač meljejo počasi, kaže pa, da je to kolesje v šolskih uradih še slabše namazano kot drugje.
Dekret šolskega skrbništva nosi podpis novega skrbnika Carmi-na Catalana in datum 6. marec 1982 in ima takojšen učinek, kar pomeni, da imajo vsi akti, ki zadevajo slovenski poklicni zavod, v naslovu ime Jožefa Stefana.
S tem dekretom so vse slovenske srednje šole na Tržaškem poimenovane po uglednih osebnostih iz naše zgodovine. Zavodski svet bo sedaj seveda pripravil ustrezno slovesnost formalnega poimenovanja. Dejansko bo ta slovensnost nekako sovpadala s 40. obletnico smrti Jožefa Stefana, ki se je rodil leta 1860 in umrl leta 1942 in ki se je kot velik teoretik in eksperimentator uveljavil na vseh področjih fizike in v elektroniki in je med drugim odkril zakon o sevanju toplote, ki je prešel v zgodovino kot Stefanov zakon.
NAPOVEDUJE SE ŽIVAHNA POLITIČNA DEJAVNOST
Po daljšem zatišju se stranke pripravljajo na upravne volitve
DEŽELNO VODSTVO PRI 0 SLOVENSKEM VPRAŠANJU
greš, ki bo to soboto in ki bo tudi povabil kakšno vidnejšo rimsko o-sebnost, kakor jih bodo v kratkem, kot napovedano, privabili republikanci, liberalci in socialisti. Dokaj natrpan je tudi koledar KPI. Jutri bo v Trstu član osrednjega vodstva Minucci, ki bo orisal predloge vodstva za preporod Trsta, v soboto bo na vrsti Pajetta (ob priložnosti proslavitve 80-ietnice poslanke Marine Bernetičeve), v naslednjih dneh pa Chiaromonte.
Tudi skrajna desnica bo poskrbela za razgibanost. Napovedan je namreč prihod Almiranteja, ki naj bi tokrat posvetil svoj obisk ravno
V noči od sobote na nedeljo je ' hiteval in pri tem trčil v osebni av-dobro organizirana tatinska tolpa I tomobil, ki ga je upravljal Tržačan prikrajšala lastnico urarne in dra- j Riccardo Quecioli. Slednjega je vr-guljarne «Giovanni Dobner* v Ulici glo na njivo. Pogorelca pa zasuka-Dante 7 za približno 120 milijonov j lo na cestišču v trenutku, ko je z lir v blagu in gotovini. Zlikovci so ! nasprotne smeri pripeljal Tržačan
pustili za seboj vidne znake, kate- u--- n~"-----------” Pn-
re je prvi opazil včeraj zjutraj Lu-cio Luciani, 46 let, bivajoč v Ulici Valmaura 25. Moški je uslužben pri nadzorništvu Tržaške hranilnice v
Mario Pozzecco in čelno trčil v Pogorelčev avto. V nesreči so bili štirje huje ranjeni — trije potniki (med temi pokojna Giovanna Peric) in
____________ Pozzecco, ostala dva voznika pa
prvem nadstropju hiše v Ul. Dante, lažje. Pozzeccovi ženi, ki je zado kjer je urama, in sicer skrbi za 1 hi,» naihntto nntt-nHhp nnnnri izol
ogrevalni kotel.
Na hodniku med uradom hranilnice in uradom zavarovalnice Lloyd Adriatico je opazil znake vloma na jeklenih vratih, skozi katere prideš v enega od prostorov hranilnice. Tu so člani tolpe skozi pod izvrtali luknjo v stropu urarne in se skoznjo spustili po lestvici iz vrvi. Odprli so težko železno blagajno in jo spraznili (zanimivo je, da je ta bila lepo skrita za velikim ogledalom), nakar so izpraznili še razstavne police, s katerih so sneli lepo število vsakovrstnih dragocenosti in ur. Da se vrednost ukradenega suče o-krog 120 milijonov lir, je preiskovalcem povedala lastnica urarne. 68-letna Antonia Cesareo por. Spallan-zani iz Ul. Romagna 34/3. Tatovi so štiri metre od omenjene luknje izvrtali še eno, da bi se skoznjo spustili v trgovino usnjenih oblačil «Ghita». kaže pa, da tega niso storili, saj v trgovini ni nič zmanjkalo. Preiskovalci so na prizorišču tatvine našli med drugim še eno lestvico in razna vlomilna sredstva.
Mesec dni po prometni nesreči pri Bertokih
G. Peric-Pozzecco podlegla poškodbam
V izolski bolnišnici je včeraj ob 1.25 izdihnila 61-letna Giovanna Peric por. Pozzecco iz Trsta. Podlegla je ranam, ki jih je zadobila v hudi prometni nesreči 19. februarja. Tistega dne je 29-letni Franc Pogorelec iz Kopra vozil z osebnim avtomobilom od Kopra proti ankaranskemu križišču. Pri Bertokih je pre-
bila najhujše poškodbe, napori izolskih zdravnikov, žal, niso mogli pomagati.
Tržaško sodstvo ga je obtožilo
sodelovanja z oboroženo tolpo
V Franciji priprli nato pa izpustili prof. Giana Serena
Blizu Ploermela v Bretaniji so žandarmi predvčerajšnjim ustavili avtomobil znamke fiat s tržaško registracijo, ker voznik ni imel privezanega varnostnega pasu. Ko so ga istovetili, so ugotovili, da imajo opraviti s prof. Gianom Serenom, proti kateremu je namestnik držav nega pravdnika v Trstu dr. Staffa izdal 12. februarja 1980 zaporni nalog pod obtožbo organiziranja in sodelovanja v oboroženi tolpi. Francoska policija ga je priprla, včeraj popoldne pa izpustila: pravosodno mi nistrstvo je javilo, da italijansko -francoski sporazum o izročitvi ne predvideva takih prekrškov, zaradi katerih je dr. Staffa izdal zaporni nalog.
Kot znano, je Staffa podobna naloga podpisal tudi proti univerzitetnemu profesorju Giovanniju Zambo-niju in univerzitetni raziskovalki zgodovine delavskega gibanja Marini Cattaruzzi (slednjo so pozneje oprostili vsakršne obtožbe, tako da se je vrnila na službeno mesto). Po pričevanju znanega Fioronija naj bi Zam boni in Sereno bila vpletena na mednarodni ravni v tihotapljenje orožja in naj bi bila povezana s padovan-sko skupino Tonija Negrija.
Prof. Sereno je poučeval na tehničnem industrijskem zavodu »Ales-sandro Volta* v našem mestu.
Silovit požar na pobočju
pri kamnolomu Faccanoni
Včeraj okrog 13. ure je izbruh nil na pobočju, ki se levo od biv šega kamnoloma Faccanoni strmo vzpenja do kraške planote, silovit požar. Zajel je precejšnjo površino z visokodebelnim drevjem in grmičevjem. Vzroki požara nL>o bili pojasnjeni. Koliko je škode, tudi nismo mogli ugotoviti, ker nam tega gasilci niso znali povedati, a z osebjem gozdarske službe, ki je sodelovale pri gašenju, nismo utegnili stopiti v stik. Za Dovasitev zadnjega plamenčka, h kateri je prispevalo vsega kakih 60 oseb, med njimi veliko prostovoljcev, je bilo potrebnih kar pet ur.
Vodstvo ACEGA obvešča vse uporabnike. da zaradi stavkovnega gibanja šoferjev, bo v teh dneh nedvomno prišlo do zamud pri popravilih plinskega, vodnega in električnega omrežja ter pri rednih posegih za ureditev javne razsvetljave.
Uspeh knjižnega tedna v Tržaški knjigarni
V Tržaški knjigarni se še danes in jutri nadaljuje tradicionalni knjižni sejem, ki je doslej naletel na veliko zanimanje v naši javnosti. Obiskovalcem so na razpolago vsakovrstne knjižne izdaje, spominki, kasete in folklorni predmeti po znižanih cenah, nekatere knjige pa prodajajo tudi s polovičnimi cenami. Ob zaključku knjižnega tedna bo jutri v Tržaški knjigarni na sporedu krajši koncert Tržaškega okteta.
vprašanjem dvojezičnosti in italijan-stva Trsta. O tem argumentu seveda, kot v preteklosti, ne bo molčala Lista za Trst.
Obeta se torej razgibana pomlad, v kateri pa bo morala dvigniti svoj glas tudi naša narodnostna skupnost, o kateri se zadnje čase sicer veliko govori, a se zanjo v resnici stori odločno premalo.
Velik uspeh salona NAUTICAMP
Na razstavišču pri Montebelu si lahko do nedelje ogledamo 6. vsedržavni salon navtike, kampiranja, in karavanninga NAUTICAMP, na katerem nastopajo proizvajalci u-streznih naprav iz Italije in iz deset tujih držav. Zanimanje za to prireditev je zelo živahno, kakor kaže podatek, da si je samo v prvih dveh dneh ogledalo salon okrog 10.000 ljudi, od tega tudi številni obiskovalci iz drugih središč naše dežele in iz sosedne Jugoslavije. V okviru salona je bil sinoči v dvorani za konference posvet o razvoju športne navtike na severnem Jadranu, ki ga je vodil predstavnik organizacije UCINA za deželo Furlani jo-Julijsko krajino dr. Sorrentino in na katerem so nastopili tudi strokovnjaki iz sosednih republik. Jugoslavijo je zastopal član Mednarodnega odbora za navtični turizem dr. A. Apolonio.
Tudi Mazzinijevi nasledniki odrekajo Benečanom narodnost
Deželno vodstvo republikanske stranke se je sestalo v Vidmu in razpravljalo o vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini in to tudi v odnosu do parlamentarne razprave o tem problemu. Vodstvo PRI je po razpravi izdalo daljše poročilo, v katerem republikanci naše dežele najprej ugotavljajo, da odnosi med Slovenci in Italijani omogočajo, da se lahko «to občutljivo vprašanje rešuje z vsedržavnim zakonom v sproščenem ozračju, brez obojestranskih radikalizacij in v duhu 6. člena republiške ustave*. Republikanci nadalje pravijo: «PRI ne more mimo ugotovitve, da slovenska manjšina uživa na podlagi demokratičnih osnov italijanske ureditve vrsto zakonskih ukrepov na državni in deželni ravni ter vrsto u-pravnih ukrepov s strani države, dežele in tudi krajevnih ustanov, ki zadevajo šolsko strukturo, kulturne dejavnosti, tisk. radijske in televizijske oddaje. Ti ukrepi sestavljajo sistem, ki je morda neorganski, vendar važen pri zaščiti in uvelja-
Ljudsko peticijo za vrnitev Narodnega doma i Sv. Ivanu lahko podpišete:	na sedežu
KD Union (Lonjerska cesta 177) ob ponedeljkih od 20. ure dalje in na sedežu KD Škamperle na stadionu «1. maj* ob torkih od 20. uri dalje in ob sredah od 16. do 18. ure.
miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z NEDELJSKEGA POSVETA SSK
Slovenska narodnostna skupnost in gospodarski problemi Trsta
prof. Lokar, ki je na podlagi ana-pristaniških dejavnosti, itd.) zavzel liže kriznih področij (ladjedelstva, stališče, da je orvi pogoj za premostitev sedanje krize v tem, da se na našem območju ustvari ozra čje sožitja in aktivnega sodelovanja z zaledjem. V ta okvir je po stavil tudi »priložnost*, ki .jo predstavlja skupna industrijska cona — lokacija zanjo bi bila na 'bol j primerna ob morju — in možnosti, ki jih Trstu odpira sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo SSk je za to — je zaključil predavatelj — da se izkoristijo tudi ”” druge 'možnosti, tako na primer povezava z Bavarsko — ustrezna prizadevanja pa bodo uspešna le, če se bo na raznih ravneh «manj razpravljalo in več de lalo*.
Sledila je razprava, v katero so posegli številni prisotni, med njimi A. Debeliš tKZ), K. Grgič (SDGZ) in K. Gregori (rajonski svet za vzhodni Kras).
NA POVABILO TAMKAJŠNJEGA DRUŠTVA SVOBODA II
Predstavniki SSk na govorniškem odru
»Gospodarski razvoj Trsta in živ-1 segov. ki bi bili potrebni za na-ljenjska vprašanja slovenske na j predek naše kraške stvarnosti in rodnostne skupnosti*: to je naslov j ki bi jih lahko strnili v osnovno javnega posveta, ki ga je Sloven- j zahtevo, naj pristojne oblasti teme-
ljito spremenijo svojo kmetijsko politiko na tem območju.
širše problematike današnjega tržaškega gospodarstva se je lotil
ožje družbene stvarnosti, v kateri živimo.
Vprašanja zemlje in kmetijstva sta obravnavala zlasti prof. Harej in dr škerk. Prvi predavatelj — ki je drugo polovico svojega posega posvetil dosedanjim dogajanjem v zvezi z izglasovanjem globalnega zaščitnega zakona za našo manjšino — je podal podroben pregled sedanje kmetijske stvarnosti v tržaški pokrajini in nakazal smernice za njen nadaljnji razvoj predvsem z okrepitvijo živinoreje in žlahtnih kultur. Div Škerk pa jc opozoril na mačehovski odnos države in same dežele Furlanije - Julijske krajine do našega Krasa, kjer ne le, da je pomoč države, ki .je sicer v večji ali manjši meri prisotna povsod drugod in v okviru vseh gospodarskih dejavnosti, povsem odsotna; deželna uprava prav tako zanemarja naše kraje v korist Furlanije, ko celo ne zavira njihovega razvoja z omejevalnimi posegi, kakršen je na primer deželni urbanistični načrt. K vsemu temu je treba dodati še ved no nova razlaščanja proti simboličnim odškodninam in naraščajoči davčni pritisk. Ob koncu svojega posega ie Škerk nanizal vrsto oo-
Časopisi poslej v prodaji tudi v navadnih trgovinah ?
ska skupnost priredila v nedeljo popoldne v Marijinem domu pri Sv.
Ivanu in na katerem so nastopili prof. Zorko Harej, prof. Aleš Lokar in dr. Jože škerk.
Glavno vprašanje, s katerim so se spoprijeli predavatelji, .je bilo vprašanje obstoja in nadaljnjega razvoja naše skupnosti na Trža škem, kar je nujno povezano z ohranitvijo naše zemlje. Vsestranski razvoj slovenske manjšine v ten krajih bo nadalje v veliki meri odvisen od tega, v kolikšni meri bo do njeni predstavniki prisotni v or-!	. ,	. ,	. . , ,
ganih, ki odločajo o splošnem gos- Pobrateni društvi uspesno sodelujeta se skoraj dvajset let podarskem in socialnem razvoju j
Na povabilo tamkajšnjega društva
Moški in dekliški zbor Vesna v soboto nastopila v Trbovljah
Na predlog pristojnega odbornika Bombena je deželni odbor na zadnji seji sprejel zakonski osnutek, ki uvaja vrsto novosti na področje razpečevanja in prodaje dnevnega in revialnega tiska. O zakonu bo zdaj razpravljala pristojna komisija, nakar se bo moral o njem izreči deželni svet.
Glavna novost, ki jo uvaja nova norma, je v tem, da bomo po novem lahko kupovali dnevnike in revije ne le pri stojnicah in v trafikah, temveč tudi v drugih trgovinah. Katere trgovine pridejo v poštev in koliko novih prodajaln časopisov naj se odpre v posameznih krajih, bodo določile posamezne občinske uprave,
ki bodo morale sestaviti ustrezne načrte po predhodnem posvetovanju z razpečevalci, s sindikalnimi organizacijami in s prodajalci. Občinske uprave bodo morale upoštevati tudi obstoječo distribucijsko mrežo, ki je v naši deželi različno razvita od kraja do kraja. V vseh štirih pokrajinah je danes 697 prodajalcev dnevnega in revialnega tiska: na Goriškem je takih prodajaln 120 (po ena na vsakih 1.066 prebivalcev), v por-denonski pokrajini jih je 98 (po ena* na vsakih 2.349 prebivalcev); v tržaški pokrajini jih je največ, in sicer 247 (po ena na vsakih 1.172) in v videmski pokrajini 232 (po ena na vsakih 1.520 prebivalcev).
»Svobcda* sta v soboto gostovala v Trbovljah moški in dekliški zbor Vesna iz Križa, ki sta pred številnim občinstvom izvajala celovečerni koncert. Nastop kriških pevk in pevcev v Sloveniji se uvršča v dolgoletno in redno sodelovanje med društvoma, ki sta kot znano od leta 1976 tudj uradno pobrateni in prav iz tega sodelovanja se je tud: rodila zamisel za priredbo zborov ske revije «Pesem ne pozna meja* ki bo letos na sporedu v nedeljo 23. maja v kriškem Ljudskem domu
V imenu kriških gostov je na so botni prireditvi spregovoril predsed nik KD Vesna Ljubo Košuta, dobrodošlico domačega zbora pa je izrekla njegova predsednica Jelka Roj-šek. Po koncertu so odborniki obeh društev ocenili dosedanje sodelova nje med KD Vesno in DPD »Svoboda II* ter izdelali načrt za izmenjavo gostovanj in kulturnih prireditev, ki bodo v bodočnosti še obogatila prijateljske stike med društvoma. Pred nastopom v Trbovljah so gostje iz Križa na pokopališču v Zagorjah počastili spomin nedavno preminulega dirigenta trboveljskega mešanega pevskega zbora in dolgoletnega kulturnega delavca Staneta Ponikvarja ki je bil eden izmed glavnih pobudnikov sodelovanja med prosvetarji iz Križa in iz Trbovelj.
Otvoritev razstave v Saležu
Na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu so v nedeljo otvorili nadvse zanimivo razstavo handikapiranega slikarja Stojana Zafreda iz Divače. Na začetku je v imenu društva spregovorila Anita Milič, ki je poudarila, da ta pobuda sodi v sklop kulturnih prireditev ob dnevu žena. Umetnika je najprej predstavil in ocenil njegovo ustvarjalno dejavnost kritik Deziderij Švara, nakar pa je nekaj več o sebi povedal raz-stavljalec sam. Orisal je razvojno pot svojega ustvarjanja ir. naglasil, da slikanje ni zanj ekshibicionizem, kot so na začetku mnogi menili, temveč pomeni manifestiranje njegovih čustev in neverjetne življenj-
skosti, ki jo ima v sebi. Povedati moramo, da Stojan Zafred, ki je nedavno razstavljal svoja dela tudi v Boljuncu, spretno riše izključno z usti, kar še toliko bolj valorizira njegovo umetniško izpoved. Program je popestril nastop kitarista Marca Ferrija, ki je izvedel tri skladbe. Razstava bo odprta ves teden, od 20. do 21. ure, v soboto in nedeljo pa od 18. do 20. ure.
B. S.
Dolinska SSk o varianti regulacijskega načrta
Odbor sekcije Slovenske skupnosti v dolinski občini je na svoji zadnji seji v Borštu razpravljal med drugim o obeh variantah splošnega regulacijskega načrta občine Dolina, ki sta bili pred kratkim odobreni tudi v občinskem svetu.
Kot znano, gre za varianti, s ka terima se je občina prilagodila deželnemu urbanističnemu načrtu tako glede ustanovitve področij krajinske zaščite kot zazidljivih, kmetijskih, industrijskih in drugih področij. Na občini je še vedno javnosti na ogled načrt zadnje variante, nakar bo začel teči rok za vlaganje morebitnih opazk in rekurzov s strani zasebnikov, društev ali u-stanov.
Sekcija SSk je zato smatrala za primerno prirediti javen sestanek, na katerem bodo njeni predstavniki razložili glavne značilnosti omenjene urbanistične variante in svoje stališče do nje, kakor so ga že povedali v občinskem svetu. Sestanek bo v četrtek, 11. marca ob 20.30 v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu.
Natrača na delu
Ob 12.30 včeraj so z osebnim avtomobilom prepeljali v glavno bolnišnico 50-letnega Alojza Sedmaka iz Gabrovca št. 1. V orto pedski kliniki bo moral ležati 40 dni zaradi zloma desnega zapestja. Ponesrečil se je v sanatoriju »San torio* pod Obeliskom, kjer je tudi uslužben, to pa zaradi padca Sed mak je po poklicu vodni inštalater.
vitvi etničnih in kulturnih značilnosti slovenske jezikovne skupine v Furlaniji - Julijski krajini. Posebna pozornost je namenjena slovenski kulturi v deželnem zakonu št. 68, ki predvideva posege dežele za razvoj in širjenje kulturnih dejavnosti s posebnim ozirom na valorizacijo vseh kulturnih dejavnosti krožkov in združenj, ki delujejo v vrstah manjšine. Bodeči zaščitni zakc-n se bo moral, po men ju republikancev, naslanjati na dosedanje izkušnje in potrditi dosedanje ukrepe in to v okviru, ki naj racionalizira, izpopolni in poenoti obstoječe norme.*
Tu se moramo za hip ustaviti, saj republikanci pripisujejo Slovencem veliko več pravic, kot jih dejansko uživamo. «Vrsta zakonskih ukrepov na državni in deželni ravni* je kratka. Imamo šolsko mrežo, vendar samo na Goriškem in Tržaškem, pa še ta mreža je nepopolna. Krajevnim ustanovam, konkretno slovenskim občinam, so pred nedavnim celo s prepovedmi osporovali ukrepe v korist Slovencem (vprašanje o rabi slovenščine v občinah na Goriškem), v go-riški pokrajini je še vroča vojna glede dvojezičnih tabel. Slovenski tisk je pastorka, za televizijske oddaje v slovenščini obstaja zakon, vendar konvencije med državo in RAI niso podpisali. Dežela se je do slovenskih kulturnih društev obnašala nadvse mačehovsko in odbijala prošnje brez resne utemeljitve. Lahko bi še naštevali in veliko, veliko več bi bilo krivic kot pravic.
Republikansko poročilo nadalje pravi:	»Republikanci menijo, da
mora zaščitni zakonski ukrep urediti rabo slovenskega jezika v odnosu do javnih uprav, naj bodo krajevne, deželne ali pa državne, izpopolniti šolsko mrežo, izpopolniti radijske in taelevizijske informacije, ki morajo zajamčiti pluralizem*. Republikanski dokument nato skrbno opozarja, da se mora bodeči zakon «varovati kakršnekoli prisile* in da «nikakor ne sme u-stvarjati dvoumij in takšnih zaščitnih inštrumentov, ki bi lahko postali privilegiji za nekatere in škodo za mnoge*. Skratka, gre za skrb, da bi slovenska manjšina ne prevladala nad večino in večini škodovala. Kako se to lahko zgodi, nam ni znano. Pozitivno v poročilu je, da republikanci pravijo, naj zakon pomeni «družbeno, kulturno in gospodarsko rast slovenske mnjšine.* Besede gospodarstvo v demokrščanskem zakonskem o-snutku na primer sploh ni. Povsem negativno pa je stališče republikancev do beneških Slovencev. Republikanci sicer pravijo, «da ne smatrajo za potrebno, da bi morali pogojevati uveljavljanje zaščitnih norm z narodnostnim preštevanjem*, v isti sapi pa pravijo, da bo moral državni zakon veljati »izključno v tistih predelih dežele, to je v tržaški pokrajini in v nekaterih občinah goriške pokrajine, kjer je nedvoumna prisotnost slovenske manjšine.* Republikanci nato precej na dolgo razlagajo, kako beneški Slovenci niso del slovenske narodnostne skupnosti. V poročilu med drugim pravijo: »Nedvomno je, da je tisto prebivalstvo — mišljeni so prebivalci Na-diških dolin — po zgodovinski preteklosti, tradicijah, navadah in po jeziku zelo različno in ga ne označujejo tiste karakteristike, ki opredeljujejo slovensko manjšino v FJK. Večkrat izpovedana čustva italijanstva, ki so jih izrekli tisti prebivalci, narekujejo republikancem prepričanje, da bi njihova vključitev v bodoči državni zakon, pomenila hudo ponaredbo njihove jezikovne in kulturne značilnosti.* čudimo se republikancem, ki imajo za svojega tajnika Spado-linija, ki je tudi eminentni italijanski zgodovinar. Vedeti bi namreč morali, da so si Italijani med seboj po zgodovinski pripadnosti zelo različni. V preteklosti, ko so spadali pod različne mogotce in bili deležni tudi »državah*, so se med sabo celo vojskovali. Pa nikomur na pamet ne pride, da bi ločeval po narodnosti -Neapeljčane od prebivalcev Piemonta. Tudi po govorici se med sabo razlikujejo in vendar so vsi Italijani. Slovencem tega pa ne priznava niti republikanska stranka, ki se zgleduje po Mazziniju, ki se je tako trudil za zedinjeno Italijo. .
Tržaški in goriški gostinci SDGZ na ogledu Beograda
Gostinski sekciji SDGZ iz Trsta in Gorice sla priredili za svoje člane dvodnevni izlet v Beograd (danes in jutri). Udeležuje se ga 50 gostincev in njih družinskih članov. V programu je obisk Titovega groba v Hiši cvetja na Dedinju, ogled Beograda in raznih turističnih zanimivosti tako v prestolnici sami kakor v njeni okolici.
Gostinci nadaljujejo tako lanskoletno pobudo spomladanskih skupinskih izletov, ki jim omogoča, da se po trujejočem delu v prijetni družbi sprostijo in si obenem ogledajo gostinsko-turistične objekte, običaje in iniciative izven domačih krajev. Pri tem imajo še možnosti, da se med seboj bolje spoznajo in si izmenjajo misli ter izkušnje, kar jim drugače v običajnih razmerah njihov poklic ne dopušča.
Jutri ob 19. uri se bo sestal milj-ski občinski svet, ki bo med drugim sklepal o novih tarifah vodovoda, o načrtu za permanentno izobraževanje in o nekaterih šolskih vprašanjah, seveda pa bo razpravljal tudi o zadevah upravnega značaja.
GORIŠKI DNEVNIK
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv.
Frančiška 20/2
vabi danes, 9. marca, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano
VRNILE SO SE ČAROVNICE
Feminizem v preteklosti.
JASNA MERKU bo govorila na temo ob predvajanju diapozitivov.
Otvoritev fotografske razstave Foto Trst 80.
ERNEST SUBAN
praznuje danes v Vitovljah 80. rojstni dan
Ob tem življenjskem jubileju mu čestitajo in kličejo še na mnoga leta
Mila, Neva in Marjan
Včeraj* danes
Danes, TOREK, 9. marca
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 17.37 in zatone ob 6.38 Jutri, SREDA, 10. marca 40 MUČENCEV
Vreme včeraj: najvišja temperatura'10 stopinj, najnižja 5, ob 18. uri 7 stopinj, zračni tlak 1021,1 mb rahlo pada, veter 35 km na uro seve-rozahodnik s sunki do 48 km na uro, vlaga 60-odstotna. nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Bryan Ulivi, E-manuela Comar, Fabiana Zorn, Mat-teo Zanini, Tiziana Ursini, Romina Belasich, Zulejka Paskulin, Federi-co Bertossi, Camilla Romor, Davide Zonta.
UMRLI SO: 28-letni Diego De Mat-tia, 79-letna Olga Pahor vd. Baldan, 72-letna Giustina Stefancich por. Ljubic, 69-letna Pia Venier Romano vd. Rusca. 83-letna Maria Metliko-vetz, 68-letni Salvatore Delrio, 74-letna Valeria Cristiani vd. Masehiet-ti, 79 letna Ernesta Škerl vd. Capo-dei, 82-letna Rosaria Ribarovieh vd. Cigni. 71-letni Pietro Di Pinto. 88-letni Giovanni Feletti, 91-letna Paola Colmani, 72-letna Eufemia Bru-nelli vd. Garbin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, Pro-sck, Milje.
(od’8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1, Prosek, Milje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg Cavana 1, Trg Giotti .(sv. Frančišek) 1, Prosek, Milje.
LEKARNE V OKOLICI
Boliunec: tel. 228 124: Bazovica’ tel. 226-165: Oočine: tel. 211001: Prosek: tel, 225 141:	Božje polje
Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Seslja n: tel. 209 197: žavlje-tel. 213-137: Milje: tel. 271 124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441
Gledališča
KOSSETTI
Danes ob 20.36 bo na sporedu komedija «La vita comincia ogni mat-tina», avtorjev Terzolija in Vaimeja. V glavni vlogi Gino Bramieri. Za abonente 20 odst. popusta izven a-bonmaja (razen sobote zvečer in nedelje). Ponovitve do nedelje. Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Podreccove lutke — ob petkih in sobotah, ob 9. in 10.45 predstave za šole; ob petkih in sobotah, ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 16. uri predstave za vse. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni ali na štev 567201 int. 10.
VERDI
Danes ob 20. uri v gledališču Verdi četrta predstava Verdijeve opere «Falstaff» (red B za parter in A za galerije). Danes zjutraj se prične prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 631-948).
Kino
Ariston 16.30—19.00—21.30 «Mephi-
sto*.
Ritz 17.00 «La časa stregata*.
Eden 18.00 «La donna del tenente francese».
Grattacielo 16.30 «La pazza storia del raondo*. Mel Brooks.
Fenice 16.00 «11 tempo delle mele». Nazionale 16.00 «La provinciale a le-zione di sesso».
Cristallo 17.00 «11 marchese del Grillo*.
Aurora 16.30 «Fracchia, la belva u-
mana».
Moderno 15.30 «Fichissimi».
Filodrammatico 15.00 «Carnal Ga-mes».
Capitol 16.30 «Tango della gelosia».
Vittorio Vencto 16.30 «Branco selvag-gio». Burt Lancaster.
Mignon 14 00 «1 dieci comandamenti*
Radio 14.30 «Dolci vizi di Cambice*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «11 dottor Stranamo-re». Peter Sellers.
Obvestilo izletnikom
Naše bralce, ki so se prijavili za izlete v Bosno - Hercegovino in na Češkoslovaško, prosimo da poravnajo drugi obrok vpisnine, in sicer jutri, 10. t.m:, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Uredništvo
^Čestitke
Najtoplejše čestitke LJUBI in MARINU KOŠUTI ob njuni 18. obletnici poroke želijo Jadranka, Devan in Marica.
Danes praznuje rojstni dan TANJA KOROŠEC. Vse najboljše, predvsem pa mnogo zdravja in uspeha v šoli ji želijo Daria, Vida, Zorko in Lka. b	...... .	..
Danes, praznuje. KRISTJAN LEGI-ŠA 4. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo mama, papa in sestra Sa-brina.
Danes praznuje KRISTJAN LEGI-ŠA 4. rojstni dan. Mnogo zdravja in da bi bil vedno tako priden in vesel mu želijo nona Ivanka, Evgen, in Mila.
Danes praznuje TANJA KOROŠEC iz Boljunca 13. rojstni dan. Da bi bila vedno zdrava in srečna ter mnogo uspeha v šoli ji iz srca želita mama in papa.
Danes praznuje STANKO GRGIČ iz Padrič 81. rojstni dan. še na mnoga zdrava leta mu voščijo vsi domači.
Z S K D
Z P Z P
Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev občine DOLINA
ob 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti FRANA VENTURINIJA
v soboto, 13. marca, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v
BOLJUNCU
PRIMORSKA POJE
Prvič v Trstu
FANTASTIČNO GLEDALIŠČE «TEATRO TENDA» 2 «EDOARDO BENNATO IN CONCERTO«
DANES, 9. marca, ob 21. uri na trgu pod Športno palačo.
Predprodaja vstopnic: UTAT Pasaža Protti — TRST, Universal Viaggi, Trg Unitžt 2 - TRŽIČ, VIKTOR TURIST, Korzo Italia 67 - GORICA.
MMobru knjiga
po dobri ceni
KJE?
v Tržaški knjigami
KDAJ? do 10. marca
ZAKAJ?
ker je tam tradicionalni knjižni sejem
Od najnovejših pa do dragocenih izdaj, od spominkov do folklornih predmetov, od kaset do gramofonskih plošč; vse z neverjetnimi popusti, ki gredo od
10 do 50 od sto.
Ob zaključku sejma, jutri, 10. marca, bo ob 18, uri na sporedu kratek koncert Tržaškega okteta.
Zglasite se v Tržaški knjigarni, da okrepite duha in ne izpraznite žepov.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Fran Levstik
MINISTER GREGOR PA NIČ
Izvaja ALOJZ MILIČ
V četrtek, 11. marca 1982, ob 9. uri na osnovni šoli v SKEDNJU; ob 11. uri na osnovni šoli pri SV. ANI.
Izleti
Kmetijska zadruga v Trstu priredi izlet v Verono na «Kmetijski sejem* v nedeljo, 14. t.m. Vpisovanje na upravi in v poslovalnicah v Ul. Foseolo 1. Ul. Flavia 62 Ul. Tonel-no 6 v Miljah ter v mlekarni v Bo-1 juncu,
Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI - Ul. Crispi 3/H.
Razna obvestila
Partizani, ki pripadajo XIV. Garibaldinski brigadi — Trst in Garibaldinski brigadi Fontanot in živijo v tržaški pokrajini, so vabljeni na sedež VZPI - ANPI Ul. Crispi 3/11 zaradi pojasnil ob torkih in četrtkih od 18. do 20. in ob sobotah od 10. do 12. ure do vključno 3. aprila.
KD S. Škamperle in KD Union vabita na ogled izredno zanimivega filma o POREČJU REKE AMAZONKE. Film z lastnega potovanja bo v petek, 12. marca, ob 20.30 vrtel kinoamater Sergio Nodus v prostorih KD S. Škamperle na stadionu «1. maj».
Sekcija SSk v dolinski občini priredi v četrtek, 11. marca, ob 20.30 v mali dvorani gledališča Prešeren v Bol juncu javni sestanek, na katerem bo govor o zadnji varianti občinskega regulacijskega načrta
Mladinski odsek KD Vesna prireja jutri, 10. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu srečanje o položaju v Salvadoru. Vabljeni!
Družinska posvetovalnica iz zgo-niške občine priredi jutri, 10. t.m., ob 20.30 v šolski telovadnici v Zgoniku predavanje o zgodnji diagnozi rakastih obolenj pri ženskah. Predaval bo ravnatelj Centra za rakasta obolenja iz Trsta dr. Mustacchi. Vljudno vabljene.
1 ZŽI - UDI iz zgoniške občine vabi na proslavo Mednarodnega dneva žena> ki bo^.j^tek, 12. t.m,, ob 20,30 v dvorani hotela Cristallo v Briščikih. Program: uvodni nagovor in gostovanje dramske skupine KD F. Prešeren iz Boljunca z veseloigro v narečju TETA KARLO-TA. Tekst in režija Tatjana Turko. Vljudno vabljeni!
KD Valentin Vodnik priredi v ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih <'Predavanje o aktinidiji* s prikazom diapozitivov. Predaval bo Vitjan Sancin.
SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone v četrtek, 11. marca, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11.) s pričetkom ob 20. uri predavanje alpinista - himalajca Staneta Belaka o jugoslovanski alpinistični odpravi na Daulaghiri. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni vsi!
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju vabi na predavanje, ki bo jutri, 10. marca. ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ul. Petronio 4 o «40-letnVi množičnih odgonov Slovencev v faš*stična taborišča*. Govoril bo Jože Koren.
OBČINSKI PRORAČUN Bi BIL RAZBREMENJEN
Prizadevanja goriške občine za podržavljenje otroških vrtcev
Prošnja ministrstvu za šolstvo, da prevzame v svojo režijo slovenske otroške vrtce v Gorici - Ena prošnja občine Krmin
Vrsti slovenskih otroških vrtcev, ki so v upravi države, t.j. ministrstva za šolstvo, se bodo najbrž v prihodnjih letih pridružili tudi sedanji slovenski občinski vrtci v Gorici in v Krminu. Zakonska določila predvidevajo, da lahko zahtevajo občinske uprave podržavljenje vrtcev, takrat ko te uprave poskrbijo za gradnjo novih stavb za te vrtce.
Nove državne vrtce so v raznih krajih Goriške ustanovili v zadnjih letih, potem ko so pristojne občine na lastne stroške zgradile nove stavbe. Slovenski vrtci na Goriškem so državni odkar .je bila ukinjena ustanova ONAIRC. Imamo pa občinske vrtce v Gorici (štiri sekcije), v Števerjanu. Krminu in tudi v Ronkah.
Goriška občina ima že iz starih časov svoje občinske vrtce, ki jih obiskuje danes nekaj manj kot šeststo italijanskih in slovenskih otrok. Med temi so tudi štiri sekcije slovenskih vrtcev, ki se danes nahajajo v Ulici del Brolo in v Ulici Vittorio Veneto. V Ulici del Brolo je bila stavba zgrajena pred kratkim in izročena lani svojemu namenu. V juho-vzhodnem delu mesta pa služi danes potrebam slovenskega vrtca stavba (last pokrajinske u prave) nekdanjih otroških jasli. V gradnji pa ie nova stavba v Ulici Max Fabiani (naselje Sv. Ane), ki .je tik pred vselitvijo. V to novo stavbo- naj bi se preselili otroci dveh sekcij, ki sta sedaj v Ulici Vittorio Veneto.
Pred nekaj leti pa je goriška občina zgradila tudi novo stavbo za italijanski vrtec v Ulici Garzaroi-li. Že pred tremi leti je soriška občina zahtevala od državne uprave, naj se vrteč v Ulici Garzarolli podržavi. Lani decembra, pa ško-ro treh letih, .je končno iz Rima prišel dekret, da je ta vrtec s tremi sekcijami postal državni. Tako se .je občina, ki je porabila precej denarja za gradnjo nove sta,vbe in tudi za dosedanje celotno vzdrževanje vrtca, rešila visokih vzdrževalnih stroškov.	,
Na enak način hoče goriška ob čina, da bi tudi slovenski vrtci postali državni. Tako bi lahko občinski proračun razbremenili precejšnjih stroškov. Že v letu- 1.980 je goidškari^l^i vložila na pristojna
mesto prošnjo za podržavljenje vrtca v Ulici del Brolo. Lani so podobno prošnjo vložili tudi za tisti dve sekciji slovenskega vrtca, ki se bosta v kratkem preselili iz Ulice Vittorio Veneto v Ulico Fabiani.
Podobno prošnjo je sestavila tudi krminska občinska uprava, ki je vzdrževala slovenski otroški vrtec, katerega delovanje se je pričelo v tem šolskem letu.
Na eni zadnjih sej pokrajinskega šolskega sveta so, kot nam je znano, bile sprejete prošnje goriške in krminske občinske uprave. Postopek pa seveda ne bo enostaven, kar lahko razvidimo tudi iz prej omenjenega triletnega čakanja na rešitev za podržavljenja italijanskega vrtca v Ulici Garzarolli.
Slovenski državni vrtci so sedaj v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi Štandrežu, Podgori in Pevmi.
Tudi delavci z Goriškega na manifestaciji v Bologni
Tudi delavci z Goriškega bodo v soboto, 13. t.m. sodelovali na ve-lil« solidarnostni manifestaciji z ljudstvom Salvadorja, ki bo v Bologni. Tako sporoča pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CG IL -CISL - UIL ter navaja, da bodo v okviru sindikalne organizacije poskrbeli za avtobusni prevoz.
V POČASTITEV 8. MARCA - DNEVA ZEKA
Prireditve in družabnosti v raznih krajih na Goriškem
V Gabrjah, Doberdobu, Štandrežu m na Vrbu so praznovali že v soboto - V Sovodnjah, kjer je bila proslava 8. marca v nede-
ljo popoldne, je prvič nastopil obnovljeni ženski pevski zbor
Tako lepe in prijetne proslave ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena, v Sovodnjah že dolgo ni bilo. In če ob tem zapišemo še, da je bil kulturni dom v nedeljo zvečer že spet pretesen, prav gotovo ne bomo pretiravali. Sovodenjci, oziroma Sovodenjke so se tudi tokrat izkazale. Pri oblikovanju kulturnega programa so tokrat sodelovali predstavniki kar štirih generacij, udeleženke prireditve pa so ob vratih sprejeli z vejico mimoze, po kulturnem programu pa je bila še družabnost.
Na nedeljski prireditvi je prvič nastopil obnovljeni ženski pevski zbor, v katerem poje osemnajst pevk, vodi pa ga Rezi Marušič. Priznati je treba, da so pevke krstni nastop kar dobro prestale, saj so se pevke za krstni na-
VČERAJ ZJUTRAJ V ROMANSU
Rop v podružnici Goriške hranilnice Plen znaša okrog 25 milijonov lir
Podvig naj bi izvedla dva oborožena moška s pomočjo tretjega pajdaša, ki je čakal v avtomobilu ■ Uradnike in kliente sta zaprla v urad
Včeraj dopoldne sta dva oborožena moška, po vsej verjetnosti ob sodelovanju tretjega pajdaša, ki ju je čakal v avtomobilu, izropala podružnico Goriške hranilnice v Ro mansu. Po prvih ugotovitvah naj bi odnesla okrog 25 milijonov lir. Roparji so menda uspeli za seboj zabrisati vsakršno sled.
Roparja sta v banko vdrla nekaj minut po 9. uri, torej dobre pol ure po odprtju banke. Takrat ie bilo v notranjosti, poleg štirih u-radnikov, še šest klientov, ki so jih pod grožnjo orožja zaklenili v majhno sobico.
Roparja sta iz banke odnesla za okrog 25 milijonov lir denarja, iz-gleda pa, da se nista dotaknila bankovcev, ki jih v denarnih zavodih navadno uporabljajo za kamuflažo. Očitno se torej na posel spoznata. Podvig ie bil opravljen v
- P,w* •	...il..	■ - ■ 1.11.J ODj AJUti •
ZARADI POSLEDIC POTRESA -
STAREJŠE GORIŠKE STAVBE POTREBNE TEMELJITE OBNOVE
Mali oglasi
telefon (040) 79 46,72
SPREJMEMO v družbo samostojnega trgovca - knjigovodjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Samostojen društvenik*.
SLOVENSKO stalno gledališče išče e-lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom) do 15. marca ali do zasedbe delovnega mesta.
UNIVERZITETNA študentka išče zaposlitev otroške negovalke. Telefon (040) 224407.
OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta:	sve-
tovno nogometno prvenstvo v Španiji. 70 ur prenosov, 46 tekem, intervjuji in reportaže na I. in II. programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Montecar-lo. Dober nakup, strokovno pomoč in namestitev tv antene in servis vam nudi Aldo Colja, Kontovel 134, telefon (040) 225471.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226161
Prodaja novih avtomobilov in servis
OSMICO je odprl Ljubi Petaros, Boršt 76. Toči pristno belo in črno kapljico.
PRODAM fiat 131 racing. 70 tisoč prevoženih km, v dobrem stanju. Telefon (040) 227 284.
PRODAM avto fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 kilometrov v odličnem stanju. Telefon (0481) 882016 od 19. do 20. ure.
OSMICO je odprl Ignac Strain, Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino.
Še vedno morajo gasilci tu pa tam odstraniti odpadajoči omet
Vsi se spominjamo kako smo tudi v Gorici in drugih krajih naše pokrajine občutili potres, ki ie pred leti tako hudo prizadel razne kraje v videmski pokraiini. Veliko ljudi .ie takrat prenočilo v rulotkah in pod šotori. Gasilci so morali takrat odstraniti odpadajoči omet z marsikatere stare stavbe, lastniki hiš pa so morali popraviti marsikatero hišo. Težave pa se niso končale takrat, kajti marsikje so lastniki hiš morali svoje stavbe teme Ijito popraviti v kasnejših letih. V poštev so prišle seveda starejše stavbe, take ki so jih po prvi vojni le delno popravili. Kar precej .je bilo razpok v zidovih in marsikatero hišo so morali stanovalci izprazniti.
Nekateri hišni lastniki so v zad-
njih letih temeljito popravili svoje
stavbe, v marsikaterem primeru pa hiše čakajo na obnovo. Včeraj zjutraj so gasilci z veliko lestvijo odstranjevali omet na stavbi, ki jo starejši Goričani poznajo kot Kutinova hiša, na začetku Semeniške ulice. V tej stavbi je bila znana slovenska trgovina iestvin, v prvem nadstropju pa .je bila ob koncu prejšnjega in začetku te "a stoletja, do gradnje Trgovskimi doma, tudi prvi sedež slovenske banke Trgovsko-obrtne zadruge.
Na Severnem Primorskem
118.000 prebivalcev
Iz informacij Zavoda za statistiko republike Slovenije izhaja, da tudi na območju štirih severnoprimorskih občin nadalje narašča število prebivalcev. Med zadnjim ljudskim štetjem so ugotovili, da ima občina Nova Gorica na primer 65.758 prebivalcev, občina Ajdovšči-
na 22.577, tolminska občina 21.424
in občina Idrija 17.561 prebivalcev. Območje tako imenovane goriške regije (lahko bi ga imenovali tudi Posočje ali Posočje z Idrijo in Vi-
pavsko dolino) ima torej skupaj 118.320 prebivalcev. Pri tem še zmeraj upada delež kmečkega prebivalstva. V novogoriški občini se na primer s kmetijstvom ukvarja le še 5,7% prebivalstva, občini Ajdovščina 8 odstotkov, na Tolminskem 7,8% in v idrijski občini 7,4% prebivalcev.
Umrl je trgovec Zaccareli (Zakrajšek)
Umrl je znani trgovec Aldo Zaccareli (Zakrajšek), star 75 let, ki so ga Goričani poznali po njegovi trgovini igrač, ki jih je on, in tudi njegovi starši, prodajal na Korzu, v hiši, kjer je sedaj Kmečka banka.
neverjetno kratkem času in roparja naj bi se oddaljila v črnem golfu videmske registracije, za volanom katerega ju je čakal pajdaš. Vozilo, ki je bilo ukradeno pred nekaj tedni v videmski pokrajini, so preiskovalci našli kmalu zatem, seveda prazno, približno kilometer stran od banke. To potrjuje domnevo, da so si roparji oskrbeli drugo vozilo ter se nemoteno ter še ob pravem času umaknili.
Zaprti uslužbenci in klienti so se osvrgodili že po neka) minutah ter takoj sprožili alarm, vendar so bili roparji tedaj po vsej verjetnosti že precei daleč.
Podružnico Goriške hranilnice v Romansu so oropali že pred 14 leti. Takrat so zlikovci ukradli okrog 12 milijonov lir. Ob tem velja zabeležiti še dejstvo, da je bila banka takrat v drugih prostorih.
Spet ogenj na Krasu
Zaradi sušnega obdobja in močnega vetra, ki piha že nekaj dni, i-majo gasilci v zadnjim času precej dela. Tako so v noči od nedelje na ponedeljek ter še včeraj v dopoldanskem času gasili požar, ki je zajel dobršen del hriba Gol jak nad Sabliči. Ogenj je uničil okrog 10 hektarjev borovega gozda. Zaradi močnega vetra, ki je pihal z različnih strani, je bilo delo gasilcev močno otežkočeno. Po obsegu manjši požar je izbruhnil tudi na gmajni nad krajem Polazzo v občini Foljan, včeraj popoldne pa so gasili tudi v Števerjanu.
V petek zasedanje občinskega sveta v Gorici
Goriški občinski svet bo zaseda! v petek, 12. t.m. Obeta se precej živahna razprava v zvezi z nekaterimi vprašanji. Tako naj bi župan, oziroma odborniki odgovorili na nekaj vprašanj in interpelacij v zvezi z nameravano gradnjo zapora za mladoletne v Ločniku, glede
NMimmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiHiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
OB NAČRTOVANJU NOVE PROMETNE UREDITVE
v
Rajonski svet v Štandrežu proti zaprtju pokrajinske ceste
l izgradnjo prvega dela zahodne obvoznice naj bi zaprli tudi pokrajinsko cesto proti Sovodnjam
Te dni so se predstavnik; štan-dreškega rajonskega sveta dvakrat sestali z goriškim občinskim odbornikom za javna dela, Mariom Del Benom glede predvidene gradnje zahodne obvoznice ter glede nekaterih drugih javnih del na področju Štandreža.
Štandrežce najbolj skrbi kako In kod bo speljana nova cesta, ki bo povezovala ločniški most z industrijsko tono.
Nova cesta, ki bo od mosta pri Ločniku tekla vzporedno s Sočo, se bo priključila na odcep državne ce ste št. 56. V okviru nove prometne ureditve naj bi prekinili sedanjo
RTV LJUBLJANA IN MLADINSKI ODBOR SKGZ
priredita V soboto, 13. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici radijsko kviz oddajo
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
Sodelujejo ekipe iz Doberdoba, Sovodenj, Gorice in Nove Gorice. Po tekmovalnem delu bo na sporedu še zabavno-glasbena prireditev.
VABLJENI!
pokrajinsko cesto (Ul. Gregorčič), to je cesto, ki povezuje Štandrež s Sovodnjami.
Predstavniki rajonskega sveta so odborniku Del Benu izrazih zaskrbljenost in pomisleke nad upravičenostjo gradnje nove ceste — saj so prometne strukture na tem območju že več kakor zadostne — ter nasprotovan.je možnosti prekinitve Ul. Gregorčič, za ureditev katere so pred nekaj leti razlastili precej intenzivno obdelanih kmeti.jiskih površin. Odbornik Del Ben je v odgovor dejal, da bodo skušali pri pripravi in izvajanju načrta upoštevati različne potrebe.
V pogovoru z odbornikom za javna dela so vzeli v pretres tudi nekatera druga vprašanja. Tako je bil govor o asfaltiranju in popravilu nekaterih ulic. Že v kratkem naj bi asfaltirali Ulico Nati-sone in Ulico Livenza, nato pa naj bi uredili Ulico Monte Festa, Mihaelovo ter Ul. Tabai. Kmalu naj bi. po besedah občinskega odbornika, rešili tudi vprašanje priključka na kanalizacijsko omrežje za stanovanjsko hišo v Kraški ulici 63/B. Glede razširitve pokopališča in definitivne ureditve na nogometnem igrišču pa je odbornik obljubil, da bo poskrbel, da se načrta čimprej izvedeta.
prometne ureditve v mestnem središču itd. Razpravljali pa naj bi nadalje o osnutkih glede Salvadorja, ki sta ju predstavila demokri-stjanska skupina in komunistična skupina.
Gledališča
V novogoriškem Park hotelu bo jutri, 10. t.m., gostovalo Narodno pozorište iz Beograda z delom F. Perišiča — Strah in upanje Nadežde Mandelštam, Predstava bo ob 20. uri.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da je na razpolago še nekaj mest v avtobusu za družinski izlet 12. aprila. Prijave na sedežu društva.
stop dobro pripravile in je njihova pesem vžgala. Priložnostni govor ob mednarodnem prazniku žena ter o vlogi in položaju slovenske žene je pripravila Marinka Batič. Program so popestrile recitacije in glasbeni vložki treh mladih harmonikarjev šole Glasbene matice, ki so številno občinstvo zabavali tudi na družabnosti. Najbolj pa so navdušili malčki iz otroškega vrtca ter s svojo neposrednostjo segli prav do srca z njihovimi recitacijami.
Na odru so se tako zbrali predstavniki štirih generacij ter izoblikovali zares lep in pester spored ter dokazali obenem trdno povezanost ter obenem dokazali po-veznest kulturnega izročila. Prireditve ob osmem marcu so bile v soboto in prejšnje dni tudi v dru-gih krajih. Tako so v soboto zvečer praznovale žene na Vrhu in v Gabrjah, Doberdobu, Štandrežu. pa še kje. V Gabrjah so ob tej priložnosti pripravili krajši kulturni spored z nastopom animatorske skupine KD Jezero ter gojencev šole Glasbene matice. Priložnostni govor je imel Bernard Florenin, sledila pa je družabnost.
Ženske z Vrha so se zbrale na tradicionalni družabnosti v gostilni Devetak. V številni druščini — vseh je bilo okrog 80 — so bile tudi Vrhovke. ki živijo v Laškem pa tudi petčlanska delegacija žensk iz Sela na Krasu. O pomenu 8. marca je spregovorila Boža Pi-žent, ob prazniku pa je čestital tudi predsednik KD Danica. V kulturnem delu prireditve so nastopili recitatorji ter moški pevski zbor domačega kulturnega društva.
«Parlamenfarna vzgojas za konec letošnje gledališke sezone
Z gostovanjem gledališke skupine Teatro Belli iz Rima, v četrtek, 11. t.m., se bo v Gorici sklenila letošnja italijanska gledališka abonmajska sezona. Gostje iz Rima bodo predstavili zanimivo in razgibano delo Roberta Clericija o parlamentarni vzgoji (L’educazione par-lamentare). V naslovnih vlogah nastopata Antonio Salines in Carola Stagnaro. V petek in soboto bodo predstavo ponovili za dijake srednjih šol.
MilliimmiiiuiTiiniiiHitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiitiiitumiuiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiituiiiiuiiMiiiiimtMiiiiitiiiiiin
POBUDA ŽIO OB 8. MARCU
V Kulturnem domu razstava vezenin in slik
Odprta je še danes in jutri popoldne
Do 10. marca, vsak dan od 17.30 do 19.30, je v spodnjem preddverju Kulturnega doma v Gorici odprta razstava vezenin goriških žena in razstava grafik in risb Mi lene Stepančič iz Nove Gorice. Razstavo so odprli v Detek zvečer, pred proslavo mednarodnega ženskega praznika. 8. marca, ki ga je v Kulturnem domu priredil Ženski iniciativni odbor.
Ob tej priložnosti je ŽIO objavil katalog o obeh razstavah, v katerem sta Naško Križnar (o vezeninah) in Millio Rener (o slikarski razstavi) napisala razlago.
Tako iz Križnarjevega teksta izvemo, da je na razstavi 85 izdelkov, in sicer gre za rjuhe, blazine, prtiče, rute. brisače, prevleke, bluze, preproge in celo svilene spodnjice, kakršne so nosile naše babice. Izdelovalke so povečini pri-letnejše ženske, nekatere že ookoj-ne, pa tudi mlajše, med katerimi najbolj stopa v ospredje komplet čipk, delo univerzitetne dijakinje.
Kar zadeva razstavo Milene Ste pančič, ki se uveljavlja v likovni vzgoji v šoli na Dobrovem. Milko Rener pravi, da je Stepančičevo briška pokrajina povsem osvojila. Na razstavi prevladuje risba, ki je zelo natančno izdelana. Njena v olju izdelana pokrajina na le bolj sočna. Njeno likovno izražanje je sproščeno in iskreno.
Nov« možnosti
v podjetju Detroit?
V Tržiču je bil včeraj sestanek med predstavniki sindikata kovinarjev in tovarniškega sveta podjetja Detroit ter predstavniki političnih strank. Na sestanku so ponovno razpravljali o nujnosti hitrega reševanja krize v podjetju ter nakazali tudi dve novi možnosti. Prva predvideva, po neuspelem poskusu Dal Vera, vstop novega zasebnega podjetnika iz naše dežele. Za tako rešitev se ogrevajo predvsem krščan-
ski demokrati. Po mnenju komun stov pa bi bilo mogoče podjet. spraviti na zeleno vejo z ustani vitvijo zadruge, h kateri bi pristi pili delavci, ob finančni pomoči d< žele ter zadružnih zvez.
Kino
(poricu
VERDI 18.00—22.00 «Borotalco*. Car-lo Verdone, Eleonora Giorgi. CORSO 18.00 — 22.00 «L’avventura dellTiomo e cominciata 80 mila an-ni fa — La guerra del fuoco*. E-
verpst Urili
VITTORIA Danes zaprto.
/ rzte
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Porno ex-citation*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Amore sen-za fine*.
Aom (Zorico m okolica
SOČA 17.00-21.00 «Kaj se dogaja i
otroci odrastejo*. Ameriški film SVOBODA 18.00-20.00 «Bruce Lf občudujemo te*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Poletne pustolovki ne*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr-žiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Giovanna Leonardi vd. Dinelli, iz bolnišnice sv. Justa na glavno goriško pokopališče; ob 11. uri Teresa Furlani vd. Villani iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno goriško pokopališče; ob 12.30 Pasqua Sincovich vd. Bertini iz zavetišča za ostarele v Ul. della Bona v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
KRISTINE GRUJ por. JUREN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami na katerikoli način sočustvovali, še posebej domačemu župniku, pevcem in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Mož In hčere ter sinovi z družinam:
Vrh, 9. marca 1982
PRIMORSKI DNEVNIK 4 \			1	9. marca 1982
	tli		
ATLETIKA
DVORANSKO EVROPSKO PRVENSTVO V MILANU
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Teme in argumenti za otroške zdravnike
13.00	Kronika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Žena - osmo nadaljevanje
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Kateremu plemenu pripadaš prvi del
15.30	Vsi za enega
16.00	Zdravniki ponoči
16.30	240 Robert
17.00	TV DNEVNIK - flash
17.05	Neposredni prenos s tvojo anteno
17.10	Risanke
17.30	Čut po avanturi
18.30	Vsi za enega
18.50	Oliva Newton John
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Movie Movie
21.35	Mister Fantasy
22.10	Sindikalna tribuna
22.50	TV DNEVNIK - danes v parlamentu in vremenske razmere
23.30	Šola in vzgoja
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV DNEVNIK 2
13.30	Danes vam priporočamo
14.00	- 17.45 Popoldanski program
17.45	TV DNEVNIK - flash
17.50	TV DNEVNIK 2 - športni večer
18.05	Proti luči
18.50	Kralj hribov - drugi del
19.45	TV DNEVNIK 2
20.40	Nam ugaja Flint - film
22.35	Srečanje s kinom
22.40	Povabilo
23.25	TV DNEVNIK 2
Tretji kanal
17.00	- 19.00 Povabi’o
19.00	TV DNEVNIK 3
19.30	Deželni program
20.05	Umetnost v keramiki
20.40	Torkov koncert
2l.55 Par čevliev za kilometre
23.00	TV DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55, 10.05. 15.00 TV v šoli
10.00	Poročila
16.30	Balkansko prvenstvo v smu-
čanju, posnetek s Kopaonika
17.15	Poročila
17.20	Pika Nogavička
18.00	Pustolovščina - otroška serija
18.30	Obzornik
18.45	Čas, ki živi
19.20	Cik-Cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55 Vremenske razmere
20.00	Ob 70-letnici Vladimira Ba-kariča
20.05	E. Zola: Nana
22.05	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje ((Odprta raeja» med drugim tudi naslednje vesti
TRST — SSk in razlastitve V1ŠKORŠA — Ženski vlek vrvi PIANCAVALLO — Gorska reševalna akcija
15.30	Odprta meja - ponovitev
16.00	Narodna glasba
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Film - ponovitev
19.30	Ti dnevi, ta leta - dokumentarna oddaja
20.15	TVD - Stičišče - dve minuti
20.30	živeti skupaj - celovečerni film
22.00	TVD - Danes
22.10	Marija - druga epizoda, ob koncu TVD - Danes
Zagreb
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Glasbeni portreti
19.30	TV dnevnik
20.00	Skupno
20.50	Divji lov kralja Štaba sovjetski film
22.35	TV dnevnik
ŠVICA
18.05	Otroška eddaja
18.45	TV dnevnik
18.50	TV film - Paul in Virginie - tretji del
19.20	Pustni običaj Tirolske 20.13 TV' dnevnik
20.40	Vojna v nevtralni državi -peta epizoda
21.40	Teme in portreti
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po nase: 8.10 Almanah: Domači obrazi: 8.45 Glasbene skice: 9.30 Manjka jim samo beseda: 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Kon cert: 11.30 Poldnevniš!-' razgledi: Izbrani listi: 12.00 Kulturno pismo. Beležka, lahka glasba: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano; 14.55 Naš jezik; 15.00 Postni govor; 15.15 Glasbeni ma gazin: 16.00 Koder teče, ondod moči; 17.10 Mi in glasba: Z bo sedo o glasbeni umetnosti: 18.00 *Ženska v črni ruto; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30. 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Glasba zh dobro jutro; 6.37 Kinospored. objave, napoved sporeda; 13.40 Glasba, zanimivosti in reportaže, napoved sporeda, glasbene želje poslušalcev; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Otroški zbor glasbene šole Postojna: 16.18 Minute z Aleksandrom Mežkom;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Aktualna tema: 17.33 Polna roka sončnega rocka.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. t2.30, 14.30. 15.30, 10.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za do bro jutro; 7.15 Horoskop; 8.32 Glasbena oddaja; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.20 Glasbeni intermezzo; 10.32 Glasbeni kotiček in horoskop; 10.45 Mozaik - ideje in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Mcdn in Italy: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z....;	14.33 Superklasifika;
13.00	Kantavtorji; 16.00 Glas našega časa; 16.32 Crash; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Phil Trim: 17.45 Veronika dc-seniška; 18.10 Glasbena oddaja:
18.45	Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	7.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 10.03 Radio tudi mi drugi del; 11.10 Tuttifrutti; 11.34 Vesolje 1999; 12.03 Ulica Asiago Ten-da: 13.25 Karavana; 13.25 Me s ter:
16.00	Glasbena oddaja; 17.30 50 let simfoničnega orkestra in zbora iz Turina; 18.05 Kombinacija zvoka; 18.35 Pojejo Paul Anka, Connie Francis, Marino Barreto;
19.25	Nabožna oddaja; 19.30 Jazz '82; 20.00 Radijska priredba: 20.46 Pozabljena italijanska glasba;
21.00	Folklorna glasba; 21.25 štiri strani jabolka; 21.25 življenje moškega; 22.22 Autoradio flash: 23.10 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00.	6.30. 8.00, 9.C0, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00. 19.00 Poročila; 6.10 Prometne razmere; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.25	Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matine ja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.50	Radio danes, radio jutri;
16.00	Vrtiljak; 18.00 Sotočja: 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z an samblom Bojana Adamiča: 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi: 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Vodome' melodij;
23.05	Lirični utrinki- 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev:
00.05 Nočni program.
ZAH. NEMČIJI NAJVEČ ZLATIH KOLAJN
Skok v višino osrednja točka EP - Obračun Italije dokaj pozitiven Jugoslovani uspešni v metu krogle: Milič prvi, Lazarevič tretji
MILAN — Tudi drugi dan evropskega atletskega prvenstva so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Paradna disciplina letošnjega prvenstva pa je bila nedvomno skok v višino tako za moške kot tudi v nedeljo za ženske. Potem ko so kar trije skakalci prvič v zgodovini premagali višino 232 cm, je uspelo trem atletinjam preskočilti 199 cm, kar je seveda nov evropski rekord. Poleg olimpijske zmagovalke iz leta 1972 Mey-fartove (ZRN) sta novi sorekordki še Benias (NDR) in Sterk (Madžarska). V teku na 400 m je Kratoehvi-lova (ČSSR) dosegla najboljšo dvoransko znamko na tej progi.
Drugi dan je bil najbolj naklonjen zastopnikom iz SZ, ki so osvojili tri zlate kolajne. V skoku s palico je Spasov s 5,70 m izenačil evropski rekord rojaka Volkova in Francoza Vignerona. Zmagala sta še Konova-lov na 400 m in Pučkov v teku na 60 m z ovirami.
V nedeljo je G. Dorio prepričljivo zmagala v teku na 1500 m z najbolj-
KOLAJNE z s			B
ZRN	5	3	3
NDR	4	4	1
SZ	3	3	3
Italija	2	1	2
Španija	2	1	2
Bolgarija	1	3	t
Madžarska	1	2	1
ČSSR	1	2	0
Poljska	1	1	2
Romunija	1	1	1
Jugoslavija	1	0	1
Švica	0	1	1
Velika Britanija	0	0	2 !
Francija	0	0	1
Finska	0	0	1
šim italijanskim rezultatom. Cova je presenetil z drukim mestom v teku na 3000 m ter Evangelisti si je z edinim veljavnim skokom priboril bronasto kolajno (kot tudi Di Pace v teku na 200 m). Potem ko je bil Kna-pič samo četrti, sta Milič in Lazarevič priborila Jugoslaviji zlato in bronasto kolajno v metu krogle. Če je jugoslovanski rekorder Milič veljal za favorita, pa je Lazarevič prijetno presenetil.
IZIDI 2. DNE
MOŠKI
200 ra: 1. Skamrhal (ZRN) 2l"20; 2. Nagy (Madž.) 21"41; 3. Di Pace (It,) 21 "52
400 m: 1. Konovalov (SZ) 47"04; 2. Ujhr]yi (Madž.) 47"14: 3. Gonzales Šp.) 47”41; 4. Knapič (Jug.) 47''46. 800 m: 1. Paez (Šp.) l'f48”02; 2. Na-
bein (ZRN) 1’48"31; 3. Trabado (Šp.) 1'48"35
1500 m: 1. Gonzales (Šp.) 3'38”70; 2. Abascal (Šp.) 3 38 "91; 3. Loikka-nen (Fin.) 3'39"62
3000 m: 1. lig (ZRN) 7’53”50; 2. Cova (It.) 7'54”12; 3. Abramov (SZ) 7'54”46
60 m ovire: 1. Pučkov (SZ) 7”73;
2.	Krastev (Bol.) 7”74; 3. Donges (ZRN) 7 "80
palica: 1. Spasov (SZ) 5,70 m, 2. Volkov (SZ) 5,65 m; 3. Kozakiewicz Pol.) 5,60 m
daljina: 1. Lauterbach (ZRN) 7,86 m; 2. Bemhard (švi.) 7,83 m 3. Evangelisti (It.) 7,83 m krogla: 1. Milič (Jug.) 20.45 m; 2. Machura (ČSSR) 20.07 m; 3. Lazarevič (Jug.) 19,65 m
Ž K N S K E
60 m: 1. Gohr (NDR) 7”H, 2. Popova (Bol.) 7”19; 3. Hoyte (VB) 7"27 200 m: 1. (Valter (ZRN) 22"80; 2. Kelčevska.ia (SZ) 23”35; 3. Gaugel (ZRN) 23"39
400 m: 1. Kratochvilova (ČSSR) 49"59; 2. Ruebsan (ZRN) 51"18; 3. Bussmann (ZRN) 51”57 800 m: 1. Melinte (Rom.) 2’00”39; 2. Steuk (NDR) 2'01”07; 3. Januchta Pol.) 2’01”24
1500 m: 1. Dorio (It.) 4'04”01; 2. Kraus (ZRN) 4’04”22; 3. Liebich (NDR) 4'06”70
višina: 1. Meyfarth (ZRN) 199 cm;
2.	Benias (NDR) 199 cm; 3. Sterk (Madž.) 199 cm
NOGOMET
L ITALIJANSKA LIGA
Dokaj privlačno kolo Videmčanom obe točki
Za ljubitelje italijanskega nogometa je bilo 21. kolo prvoligaškega prvenstva prava poslastica. V treh derbijih je bilo tokrat opaziti poleg seveda nervoze tudi lepo, zanimivo in privlačno igro. Juventus je po izredno slabem začetku (izgubljal je že i 2:0) nadigral mestnega tekmeca Torina, Inter je v lepi tekmi premagal Milan. Fiorentina pa je sicer tesno premagala Romo in jo izločila iz boja za naslov.
Udinese pa je zasluženo premagal Genoo.
IZIDI 21. KOLA
Ascoli - Cagliari	2:1
Bologna - Avellino	1:0
Catanzaro - Como	0:0
Fiorentina - Roma	1:0
Inter - Milan	" *"	2:1
Juventus - Torino	4:2
Napoli - Cesena	2:2
Udinese - Genoa	3:2
Zagrebški Dinamo ruši vse pred seboj
«Več kot dejstvo, da ima Dinamo že tri točke prednosti, nas zaskrbijo to, da Zagrebčani igrajo iz kola v kolo bolje,* je izjavil tehnični vodja beograjske Crvene zvezde Džajič.
In res: Zagrebčani rušijo vse pred seboj. V nedeljo so zopet s sijajno igro povsem upravičili prvo mesto na lestvici. Kar s 4:0 so namreč premagali tuzlansko Slobodo. Strelci pa so bili: Mlinarič, Devetič, Kranjčar (enajstmetrovka) in Čerin.
Poleg tega so bili razpleti tega kola zelo u-godni za Blažičem moštvo. Beograjski Partizan je namreč na Reki ostal praznih rok. Zmagoviti zadetek za Rečane pa je dosegel Fegic. Državni prvaki Crvene zvezde so zopet zaostali za korak: v Titogradu so se morali zadovoljiti s točko. In z neodločenim izidom se je moral zadovoljiti tudi splitski Hajduk v Mostarju. Spličani pa so v
Sedaj pa se bo za jugoslovanske prvoligaše začel pravi «nogo-metni maraton*: igralo se bo v sredah in nedeljah.
IZIDI 21. KOLA
Velež - Hajduk	1:1
Budučnost - Crvena zvezda 1:1	
Dinamo - Sloboda	4:0
željezničar - Teteks	6:0
Vardar - Sarajevo	3:2
Olimpija - Zagreb	2:0
Rijeka • Partizan	1:0
Beograd - Radnički	0:0
Osijek - Vojvodina	1:0
LESTVICA
Juventus, Fiorentina 32; Inter 28;
Roma 26; Napoli 25; Ascoli 22; Avel-lino, Catanzaro 20; Udinese 19; Torino, Cesena, Bologna 18; Genoa 17;
Cagliari 16; Milan 15; Como 10.
2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
Rudar ni igral
Začelo se je tudi prvenstvo 2.
ZNL—Zahod, kjer po odstopu Svobode iz Ljubljane nastopa le še eno slovensko moštvo Rudar iz Titovega Velenja. Vendar pa Rudar v tem kolu ni igral predvideno tekmo z Jedin-stvom iz Brčkega zaradi finančnih težav.
IZIDI 16. KOLA
Iskra - Leotar	1:0
Proleter - Spartak	0:0
Jedinstvo (Bi) - Gošk Jug 3:0 Jedinstvo (Br.) - Rudar n. o.
AIK - Kikinda	1:0
Solin - Dinamo	3:2
Čelik - Kozara	5:0
Borac prost
....................................................................................................................iiiimimiiiiiiniiiimiiiimiiiiimiiiiiii
tem srečanju ■ zamudili edinstve no priložnost, da osvojijo obe točki. Tudi tokrat, kot nedeljo prej proti Dinamu, pa je reprezentant Gudelj zastreljal enajstmetrovko.
Po teh dokaj nepričakovanih razpletih se je tako na drugo mesto razpredelnice prerinil sarajevski željezničar, ki je doma premagal moštvo Teteksa kar s 6:0. Junak tekme je bil gotovo Bahtič, ki je dosegel kar pet zadetkov in
je sedaj s 15 goli sam na vrhu lestvice najboljših strelcev. Zvezni trener Miljanič je verjetno dobil novega kandidata za reprezentanco...
Tudi 21. kolo je bilo za domača moštva uspešnejše kot za gostujoča, ki so skupno osvojila le borne tri točke.
Doma je bila uspešna tudi ljubljanska Olimpija, ki je z zmago proti Zagrebu na osmem mestu lestvice.
LESTVICA
Dinamo 29; željezničar, Crvena zvezda 26; Partizan, Hajduk 24; Rijeka 22; Olimpija, Velež, Slo: boda. Sarajevo 21; Vojvodina, Beograd, Budučnost 20: Vardar, Osiiek 19; Radnički 16; Zagreb 14;' Teteks 13.
PRIHODNJE KOLO (10. 3.)
Radnički - Rijeka; Vojvodina -Olimpija: Zagreb - Vardar; Sarajevo - Željezničar; Sloboda -Velež; Hajduk - Budučnost: Crvena zvezda - Beograd: Partizan -Osijek (11. 3.); Teteks - Dinamo 11. 3. po TV).
NOGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
Triestina zasluženo do novih točk
Odlična igra mladega Gregoriča - De Faico strelec zmagovitega zadetka
Triestina — Alessandria 1:0 (0:0)
TRIESTINA:	Nieri, Coslantini.
Schiraldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Marozzi, De Faico (84. min. Štrukelj), Mitri, Dreolini (46. min. Gregorič), Zanini, Doto.
ALESANDRIA: Davoli. Soncini, Al-binelli, Bencardino, Colombo, Dariol, (83. min. Maniscalco), Giuntini, Co-lusso, Discepoli (74. min. Rinaldi), Piccotti, Di Prete.
SODNIK: Giannoni iz Iesija
STRELEC: v 74. min. De Faico
KOTI: 7:1 z* Triestino; Gledalcev: 1.000.
Triestina je proti Alessandrii pospravila novi par točk in lahko glede na druge rezultate še vedno goji rahlo upanje na napredovanje. Tekma ni bila zelo lepa, čeprav je treba reči. da je burja močno ovirala igralce. Seveda je pri tem bila bolj oškodovana Triestina, ki je morala gradi ti igro. medtem ko se je Alessandria v vsej tekmi samo enkrat prikazala pred vrati Nierija. V prvem polčasu je Triestina močno občutila odsotnost
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA

Na dnu lestvice še naprej dramatično
Dve koli pred začetkom borb v <play-ojfs* je stanje na dnu lestvice tako zapleteno kot nikoli doslej. Nikdar prej namreč se rti bila taka borba za obstanek kot letos. Razpleti na dnu raz predelnice pa so sedaj skoraj tako dramatični, da tudi poraz Par tizana v Sarajevu proti Bosni ni bil v središču «razprav» ljubiteljev jugoslovanske košarke.
Zanimivo pa je, da bo skoraj gotovo prav Partizan v zadnjih dveh kolih odločal o moštvu, ki bo skupaj z Rabotničkim zapustilo skupino najboljših.
Beograjčani bodo namreč v prihodnjem kolu igrali doma proti Borcu, v zadnjem kolu pa se bodo v mestnem derbiju spoprijeli z Radnic-kim LUK.
V borbi za obstanek je torej zapleteno kar šest ekip. Bosna pa je verjetno prav v soboto v najtežji preizkušnji osvojila odločilni točki za obstanek v skupini najboljših. Partizanovi košarkarji so drago plačali stalno igranje v prvenstvu in pokalu, poleg tega so v Sarajevu nastopili še brez poškodovanega Marica. Samo Da-lipagič je tako upravičil svoj sloves. Dosegel je 40 točk, vse to pa je bilo premalo za zmago proti zelo požrtvovalnim nasprotnikom, med katerimi je bil v drugem polčasu odličen Mutapčič.
Dramatično je bilo predvsem v Beogradu, kjer je Radnički L MK le po podaljšku premagal Borca. Budučnost je osvojila novi pomembni točki na račun Iskre Olimpije, čeprav sta Vilfan (34 točk) .in Jelovac (26) igrala odlično. Po tej zmagi so Titograjčani celo v borbi za eno mesto v «play-offs».
Na vrhu lestvice sedaj zopet vodita Partizan in Cibona. Zagrebčani so namreč izkoristili spodrsljaj Beograjčanov v Sarajevu in jih tako s tesno zmago v Šibeniku dohiteli na vrhu prvenstvene razpredelnice.
IZIDI 20. KOLA
V	TITOGRADU: Budučnost - Iskra Olimpija 99:80
V	SARAJEVU: Bosna - Partizan Beograd 100:91
V	ŠIBENIKU: Šibenka - Cibona Zagreb 87:88
V	BEOGRADU: Crvena zvezda - Zadar 115:102
V	TUZLI: Sloboda Dita - Rabotnički 92:70
V	BEOGRADU: Radnički LMK - Borac 120:116
LESTVICA
Partizan Beograd in Cibona Zagreb 32; Crvena zvezda Beograd 26; Zadar 22; šibenka Šibenik 20; Budučnost Titograd in Iskra Olimpija Ljubljana 18; Bosna Sarajevo, Borac čačak, Sloboda Dita Tuzla in Radnički LMK Beograd 16; Ra-botnički Skopje 8.
PRIHODNJE KOLO (13. 3.)
Šibenka - Radnički LMK: Cibona - Crvena zvezda; Zadar - Budučnost; Iskra Olimpija - Sloboda Dita; Rabotnički - Bosna; Partizan - Borac.
Ascanija, saj je Doto, ki ga je nadomestil, popolnoma razočaral. De Faico je bil tako preveč osamljen, da bi lahko bil nevaren. To pa se je popolnoma spremenilo v nadaljevanju, ko je na igrišče stopil debitant, zamejski Slovenec Paulo Gregorič (letnik 1933). Gregorič je, kljub razumljivi začetni tremi, vnesel v igro domačinov mnogo živahnosti in nekoliko razbremenil De Falea. ki je imel tako v drugem polčasu več svobode. Poleg tega se je Gregorič izkazal za zelo temperamentnega igralca, saj si je moral žogo sam prisvojiti, saj tudi zaradi burje ni prejel skoraj nobene uporabne žoge. Verjetno je pri tem trener Alessandrie Ballacci zagrešil taktično napako, saj je Gregoriču postavil za varuha 38-letnega branilca
Gregorič: «Zadovoljen senrut
Po tekmi smo vprašali IS letnega Paula Gregoriča za mnenje o svojem krstnem nastopii v iretjeliga-škem prvenstvu. «Sem zelo srečen in zadovoljen, ker misltnt, da sem zadovoljivo opravil svojo nalogo. Imel sem precej težav zaradi burje. Res golov nisem dosegel, toda, ko je De Faico premagal nasprotnikovega vratarja, sem bil srečen, kakor bi bil jaz sam strelec tega pomembnega zadetka. Upam, da bom lahko tudi jaz kdaj prihodnjič zadel mrežo s člansko ekipo, seveda če bom imel še kdaj možnost nastopa.»
Ta možnost pa je zelo verjetna, saj se je trener Buffoni o Gregoriču tako izrazil: '(Vedel sem, da je Gregorič kvaliteten igralec in to je danes tudi dokazal, tako da lahko nanj računam v nadaljevanju prvenstva.* (I.P.)
Colomba, ki je res prekašal Gregoriča po izkustvu, toda je bil večkrat prepočasen, da bi uspešno kril hitrega nasprotnika.
Kot rečeno, je bil drugi polčas praktično monolog domačinov, še posebno De Falca in Mitrija. ki sta poleg gola ustvarila vrsto lepih priložnosti, tako da je zmaga za Triestino nekoliko pretesna.
IZIDI 24. KOLA
Empoli - Padova	0:0
Fano - Trento	2:1
Vicenza - Forli	1:9
Modena - Piacenza	1:1
Monza - Sanremese	3:1
Parma - Mantova	0:0
Rhodense - Treviso	1:1
S. Angelo - Atalanta	0:0
Triestina - Alessandria	1:0
Trento, Treviso 26; Fano 23; Forli, Alessandria, Piacenza, Parma 21; Mantova, Rhedense 19; Empoli, San-reniese 17; S. Angelo 12.
2. italijanska liga
IZIDI 24. KOLA
Lazio - Brescia	1:1
Bari - Catania	2:1
Pescara - Cavese	1:1
Reggiana - Cremonese	1:1
Palermo - Foggia	2:1
Sampdoria - Lecce	0:0
Pistoiese - Perugia	0:0
Rimini - Piša	2:2
Spal - Sambeuedettese	1:0
Verona - Varese	3:1
LESTVICA
Piša. Varese 30: Verona, Bari 29; Palermo, Sampdoria 28; Perugia, Ca-
s?
Lecce 22:' Cremonese. Spal 2l:"Reg-giana, Rimini-20: .Brescia 181 Eesca-ra 12.
TENIS
DAVISOV POKAL
Italija premagala Veliko Britanijo
RIM — Italijanski teniški reprezentanci je uspelo v letošnjem prvem nastopu za Davisov pokal premagati Veliko Britanijo s tesnim 3:2. Tako so se Panatta in tovariši oddolžili za poraz v Brightonu. a ne brez težav. Potem ko je Italija povedla po igro dvojic, so gostje spravili rezultat v ravnotežje po zaslugi Mottra-ma, ki je premagal Barazzuttija s 6:4, 7:5 in 7:5 po več kot dve uri in pol trajajočem boju. V odločilnem dvoboju pa sta se spoprijela Panatta in Lewis. Samo v prvem setu je bilo srečanje izenačeno, potem pa je imel italijanski prvi lopar lažjo pot do odločilne zmage, saj je bila igra Angleža vse manj zanesljiva in tudi bojevita.
OSTALI IZIDI Avstralija - Mehika ZDA - Indija Švedska - SZ ČSSR - ZRN Čile - Romunija Argentina - Francija Nova Zelandija - Španija *V Z kolu, ki bo od 5. do 11, julija;" pa so pari naslednji: ZDA - švedska; Avstralija - čile: Italija - Nova Zelandija: ČSSR - Francija.
3:2
3:0
4:1
5:0
3:2
2:3
3:2
itiuaiiiHiiiiHiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimidimfHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiin
ROKOMET
SVETOVNO PRVENSTVO V ZRN
«Plavim»ni uspel podvig
V finalu za 1. mesto so po dveh podaljških izgubili s SZ
LESTVICA
Atalanta 36; Monza, Modena 33; Vicenza 31; Padova 30; Triestina 29;
DORTMUND — Jugoslovanski ro--kometni reprezentanci ni uspel veliki podvig, da bi v finalnem srečanju s SZ postala svetovni prvak. Finale 10. svetovnega prvenstva je bil doslej najbolj razburljiv v zgodovini SP. Ekipa SZ je po prepričljivih zmagah na poti do finale veljala za izrazitega favorita, toda «plavi» sp tokrat igra li res sijajno. V regularnem delu tekme so zapravili enkratno priložnost za veliko zmago, v dveh podaljških po pet minut pa niso bili več tako prodorni, tako da je SZ povsem zasluženo, prvič v zgodovini SP postala svetovni prvak. Omeniti velja, da so Sovjeti kot edini končali .prvenstvo brez poraza, kar najbolje dokazuje njihovo premoč ter velik uspeh Jugoslovanov, ki so dvema bronastima kolajnama tokrat dodali še srebrno.
Najbolj razburljiv je bil konec drugega polčasa, ko so Jugoslovani vodili z 22:20. V nadaljevanju so napravili dve napaki, katere je prisebni tekmec znal izredno dobro izkoristiti. Po izenačenju je Elezovič dve minuti pred koncem spet povedel lastno e-
kipo, a minuto pred koncem je Rima-nov izenačil na 23:23. Zadnji napad so sicer imeli Juoslovani, vendar jim ni uspelo «prebiti» izredno dobre o-brambe nasprotnika pred iztekom regularnega časa. V podaljških pa je bil junak tekme 20-letni vratar Bašič še sedemkrat premagan, a njegov kolega Šipenko štirikrat.
I.	mesto:
SZ - Jugoslavija 30:27 (23:23,12:13)
3.	mesto:
Poljska - Danska	23:22 (12:13)
5. mesto:
Romunija - NDR 24:21 (12:10> 7. mesto:
ZRN - Španija	19:15
9.	mesto:
Madžarska - ČSSR	24:18
II.	mesto:
Švedska - Švica '	25:17
KONČNI VRSTNI RED 1. SZ: 2. Jugoslavija: 3. Poljska; 4. Danska: 5. Romunija; 6. NDR; 7. ZRN: 8. Španija; 9. Madžarska; 10. ČSSR; 11. Švedska; 12. Švica; 13. Kuba: 14. Japonska; 15. Kuvajt; 16. Alžirija.
ANTONIJA KOLARIČ:
BIL JE SV. IVAN e. IN NI GA VEČ
Nakar smo se zapodili vojska proti vojski. Beseda «skuz6», ni pomenila skozi, marveč preko. Naši ljudje so takrat hodili «skuze» zid, «skuze» cesto i.t.d. Bila jim je sinonim za čez ali preko, četudi so poznali besedo «čjez», ki jim je prišla prav naprimer za «čjez trko let,» (čez toliko let).
Ne verujem, da je kdaj kdo pripovedoval domače pravljice in pripovedke našim dedom in staršem. Med našimi domačini jih nisem zasledila. Morda je bližina mesta vplivala na njih fantazijo, da se ni mogla dvigniti iz realnosti, ki jih je obkrožila, če izvzamemo vraževernost. Živ pa je v meni spomin iz let, ko nisem še hodila v šolo na pripovedovanje mojega očeta. Prav gotovo ni to bil motiv iz domačih logov, marveč je to prinesel iz proste luke, kjer je delal in kjer je takrat delalo dosti Slovencev.
šlo je za lovca na leve. Lovec je šel v Afriko, da tam ujame leva. Sedaj bi rekli, da je šel na safari — četudi v jeziku svahili to ne pomeni lov. Pa naj bo lov. ker mi bralci znamo vse bolje kot črnci. V Afriki hodi in hodi po pustinji z naperjeno puško v roki, leva pa nikjer. Gre za levo, gre za desno, hodi gor, hodi dol, leva ni in ni. Že je obupal. Kar se obrne — o groza — ga zagleda. Prav za njim je
stal s široko odprtim žrelom, da ga bo požrl. Ni bilo časa, da bi uperil puško. Neustrašno porine roko v gobec leva, vedno globlje in globlje, da pride na drugi strani ven Prime ga za rep in obrne kot rokavico. «Na, pej s’n te!» reče srečen in zadovoljen. To pa ni bilo dovolj našemu neustrašnemu lovcu, ki si je želel še večjih junaštev. Zato nadaljuje svoj lov in kar naenkrat čuje strašno rjovenje. Kaj pa je to, si misli in gre počasi in previdno naprej. Rjovenje je postajalo močnejše in močnejše — in tedaj je zagledal prizor: dva mogočna leva sta se zaganjala drug v drugega, rjovela sta in se grizla. Vedno močneje sta rjovela in se grizla in grizla in nista odnehala. Grizla in grizla sta se. da sta ostala od levov nazadnje samo dva repa.
Otroci smo zaverovano poslušali to zgodbo in premišljevali, kako je bilo to mogoče?
Naši nonoti so si radi pravili smešnice. Ves njihov humor se je vrtel okoli njihovega malega sveta. Bil je preprost in odkrit, kakor so bili sami.
Marička je bila «žnidarca ued bel’ga, kar je pomenilo, da je šivala samo perilo. Bila je mlada «pupa» in mlademu Mičku je sešila novo srajco. Ko pride fant po srajco, je dobil doma samo mater in je njo pobaral, koliko bo stalo delo. Nato je mati odgovorila: «Če buo kej, ne buo n’č, če ne buo n’č, buo an goldinar-. Nisem zvedela, če je pozneje <b'lo kej» ali *n’č» med Maričko in Mičkom.
Pa še druga.
Ženin pride v hišo na oglede. Ogleduje si vse okoli po hiši, največkrat pa mu seže oko pod strop, kjer so visele klobase, pršut in druge take dobrote. Materi se je zazdelo vse to že odveč, da se je «napečurla» in mu nazad-
nje rekla: -Kej gljedaš k’r u l’fte vesi, gljede rajše, kaj se pa hiše vrti!»
Ker so bile naše ženske zelo delavne, niso imele «cajta ne u pjetek ne u svjetek», da bi se oddahnile. Med njimi pa se je tu pa tam dobila tudi taka, ki si je vzela čas, da je šla na klepet. Strine pa so se «pašpuotale, kej huode zmire pa hiše tu buažje paslanjel- Na račun take so si pripovedovale: Bila je Marička, ki se je rada podržala, da ie lepa in rekla: «Ma za skuze Buh, use ne muorejuo b't lepe jn usi ne muoremuo b’t grde!- Strine pa so pristavile. «Ja, n’č ne buode jn n’č se ne drže, je dva buota n’č!» Tudi na račun Juce so si znale, kaj povedati. Nesla je kosilo možu. Ta ga je odklonil, ker se mu je «fržmagalo», češ da je prava uobluoda, ku pamije za prasca!» Nato se je pobahala, da se ni nič jezila. Kosilo je prinesla domov, ga še malo posolila, dobro zabelila in je bilo tako dobro, da ga je kar sama pojedla.
S’na Netka, ki je bila tudi domačinka, je bila prava «tjepka», ki se je pri delu in v življenju vedno «mečkala jn ulejkla ku m’gla». Celo ob nedeljah je bila vedno zadnja pri maši. V zvoniku je zvonilo in odzvonilo, ko je ona šele tekla v cerkev. Ko so se ljudje usuli iz cerkve je vsa zadihana pripovedovala: «S’n prašavala, je zgonilo ni zgonilo, je zgonilo ni zgonilo, s’n prišla u cirko, je glih fenilo!-
V cerkvi je župnik pridigal o morali, da so ženske preveč razgaljene in da so njihove obleke neprimerne za cerkev in tudi za cesto. Frane, ki je v mesnici izmaknil kos mesa. je prišel v cerkev ravno, ko je bila pridiga v najlepšem teku in je župnik rohnel s prižnice: «Krist’jani, skrijte mesu, skrijte mesu!- Frane, ki ni čul začetka pridige, je
hitro pomislil, da gre to njemu in se je začel skrivati za drugimi verniki, da bi župnik ne pokazal s prstom na njega. Župnik pa je nadal jeval v tem tonu in Frane ni zdržal. Izvlekel je meso izza srajce, ga zabrusil po cerkvi in vzkliknil: «Na, te ga j’maš!»
Rogali so se tudi sami sebi in svojemu znanju tujih jezikov. Sna Pepka je prala in lika'a perilo igralkam in plesalkam, ki so pred prvo svetovru ..no gostovale v gledališču Rossetti. Naneslo je, da je gostovala skupina nemških plesalk, ko je s’na Pepka dobila culo perila, da ga o-pere in zlika. Perilo je oprala, nakar je zbolela. Ko ji je bilo boljše, ga je še zlikala in nesla v gledališče. Se razume, da so jo plesalke oštele in to v nemščini. S’na Pepka pa se je pobahala: «Tudi jest sn j’m pavedala pa nemško, pegel marot nicht Zeitl-
Mati je dala fantiču culico opranega perila, da ga nese gospej v mesto, ker se je zdelo, da je prav tisto nujno potrebovala. Fantič dene culico pod pazduho in jo mahne v mesto. Gre v hišo po stopnicah v nadstropje in olikano potrka na vrata, kot mu je mati «zatrucala». Za vrati se zasliši: «Chi xe?« Fantič pa: «Mi xe!» Gospa za zaprtimi vrati: «Chi xe mi xe?» In fantič: «Mi xe mi, fio de lavan-dera!» Nato je vprašala gospa, zakaj ni prišla mati in Pepček je pogumno odgovoril: «Mate ga cuka per la testa e ga turo per la gamba-. Kaj je gospa razumela, ne vemo.
Pleskar je potreboval rumeno barvo in pošlje vajenca v trgovino. Fant ni znal italijansko, v trgovini, kjer so prodajali barve, pa ne slovensko. Zato mu mojster reče: -Reče, nej te dajuo zalo- (giallo - rumeno). Fant gre in pride razočaran nazaj: «Zalga ni, remeno jel-
KOLESARSTVO
MEDNARODNA DIRKA ZA «6. TROFEJO ZSŠDI»
Drugo zaporedno slavje Maura Longa
Težave kolesarjev zaradi kurje - Množična udeležba Jugoslovanov, med katerimi je bil najboljši Andrej Žaulii (Rog Ljubljana), ki se je uvrstil na 9. mesto Lonjerski organizatorji so se tudi letos izkazali - Rogato nagrajevanje
Mauro Longo, član kluba Tiesse Spinazze iz Trevisa, je drugič zaporedoma osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski 'irki za «6. trofejo ZSŠDI», ki jo je v nedeljo kot vselej doslej odlično priredilo ŠD Adria iz Lonjerja.
V konkurenci 83 kolesarjev iz I-talije in Jugoslavije (zahodnih Nemcev ni bilo, ker italijanska kolesarska zveza ni dala dovoljenja) so, sicer po pričakovanju, največ po kazali kolesarji iz Veneta, toda tudi jugoslovanski predstavniki, katerih je bilo več kot polovica, niso razočarali. Le-ti sicer niso posegli po najvišjih mestih, vseeno pa je glede na zelo močno konkurenco deveto mesto Andreja Žaubija (Rog Ljubljana) povsem zadovoljivo. Dragan Dostanič (Borac čačak) je bil deseti, Vinko Polončič (Rog Ljubljana) pa je privozil na cilj kot e-najsti. Zaslužil pa si je gotovo več, saj je bil skozi vso dirko zelo aktiven od Jugoslovanov.
Proti premočnim predstavnikom iz Veneta pa je bil vsak poskus nasprotnikov zaman. Po uradnem startu iz Barkovelj je sicer skupinica petih Jugoslovanov (Lampič, Marn, Cuderman, Planin in Čubrid) poskusila beg. Pobuda pa se je končala že po 16 km, ko so v ospredje prišli kolesarji iz Veneta in začeli svojo taktiko, da omogočijo svojim najboljšim predstavnikom, da posežejo po najvišjih mestih.
Tako se je na ciljni ravnini predstavila skupinica treh Kolesarjev in Mauro Longo, gotovo eden najboljših sprinterjev celo v Itaiiji, ni imel težav, da si drugič zaporedoma zagotovi to dirko. Ivan Mazzocco je bil drugi, Daniele Del Ben pa tretji.
Na cilj je privozila le borna polovica udeležencev. Trda proga, predvsem pa burja sta povsem zdelali kolesarje, številno občinstvo, ki je kolesarje pričakalo na cilju, je nagradilo vse udeležence z dolgim
in povsam zasluženim aplavzom.
«Tudi iz letošnjo dirko smo lahko povsem (zadovoljni. Udeležba je bila zelo kakovostna, proga slikovita in naporna. Kolesarji pa so se zares izkazali, saj so .imeli izredne težave a: burjo. Zmagal je zasluženo Maturo Longo, ki je tudi tokrat pokazal, da je izreden sprinter,» je po končani dirki dejal glavni pobudnik te prireditve Radi Pečar.
Lonjera;ki delavci so se tudi tokrat izktizali kot izjemno dobri or ganizatoa ji. Prireditev je namreč odlično (uspela, kar zopet kaže, da si je Lonjer povsan upravičeno priboril ltradicijo, da odpira kolesarsko sezono v naši deželi.
Po bogatem nagrakovanju so si organizatorji, kolesarju, vodstva klubov segli v roke z 'skreno željo, da bi st; prihodnje leto zopet srečali v li/mjerju. (B., Lakovič)
VRSTNI RED
1. Mauro Longo (jLa Tiesse Spi-naziii), ki je prevozil 112 km v topno 3 urah s poprečno hitrostjo 37,333 km na uro Mazsocco (Selte Italia
LETEČI CILJI NABREŽINA
1. Bozzato (Immobil. Domus Ita-lica); 2. Kišerlovski (Rijeka); 3. Zampieri (Immobil. Domus Italica). SUBAN
1. Bedin (SC Padovani); 2. Viero (SC Padovani) 3. Millo (SC Padovani).
BAZOVICA
1. Del Ben (Stefanutti Spinazze); 2. Longo (Tiesse Spinazze);
3.	Viero (SC Padovani).
BOKS
Beancs)	po	3”
3. Del , Ben (Stefanutti		
Spireizze)	po	4”
4. Bed ih (SC Padovani)	po	6”
5. Milly< (SC Padlovani)	po	15”
6. Pavjtnello (Tiesse		
Spiriazze)	po	42"
7. Tarlao (Carniea		
Asstcurazioni)	po	47”
8. Del Pup (Stefanutti		
Spiijiazze)	po	59”
9. Žaiihi (Rog Iljubljana)	po	1’51”
SMUČANJE
V AURONU
TOTSCH (IT.) SREBRO ČIŽMAN (JUG.) BRON
Prvi je na svetovnem mladinskem prvenstvu alpskih disciplin osvojil kolajno v slalomu, drugi v kombinaciji
Na svetovnem mladinskem smučarskem prvenstvu alpskih disciplin so Jugoslovani zabeležili še en lep uspeh; potem ko .je Andreja Leskovšek zmagala v slalomu je Tomaž čižman priboril svojim barvam še eno odličje, saj je v kombinaciji osvojil bronasto kolajno.
V moškem slalomu je zmagal Šved Wallner s časom 1’27"89, odlično drugo mesto pa je pripadlo predstavniku Italije Osvvaldu To-tschu s časom 1’28”66; 3. je bii Avstrijec Hinterseer; 4. Jugoslovan Peternel 1’29”14; 5. njegov rojak Čižmen 1’29”57 itd.
Končna lestvica kombinacije pa je taka: 1. Hinterseer (Av.) 18,98;
2.	Grabher (Av.) 53,41; 3. Čižman (Jug.) 06,57;	4. Peternel (Jug.)
69,60 itd.
Lahka zmaga Haglerja
ATLANTIC CITY — Američan Marvin Hagler je z izredno lahkoto ubranil svetovni naslov v srednji kategoriji: dvoboj proti izzivalcu, rojaku Williamu Leeu, je namreč trajal le minuto in petnajst sekund, kar pa je Hagler ju zadostovalo. da je izzivalca dvakrat spravil na tla. Za Haglerja je to že 54. zmaga ob dveh porazih in dveh izenačenih dvobojih, Lee (ki je na 5. mestu lestvice WBA) pa je doživel tretji poraz ob 21. zmagah.
Bremseth prvi v Lahtiju
Na tekmovanju za svetovni pokal v smučarskih skokih v Lahtiju je na 70-metrski skakalnici zrna gal Norvežan Bremseth, pred Fin-
cem Nvkanenom in Avstrijcem Gro-yerjem; 17. je bil Tepeš in 19. Tomasi.
V teku na 50 km za svetovni pokal je zmagal Norvežan Braa, izreden uspeh pa je dosegel Italijan De Zolt, ki je bil tretji.
Zmaga Križaja
Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Mežici je v veleslalomu zmagal Križaj pred Benedikom in Cerkovnikom, 4. pa je bil Avstrijec Platzer.
BOKS
Danes Mattioii - Dominguez
MILAN — Rocco Mattioii se bo danes v Las Vegasu pomeril z Mehikancem Tiom Dominguezom (su-pervelter kategorija). Srečanje bo v desetih krogih in bo že tretje, ki ga Mattioii opravi v ZDA. Prvi dve je dobil s KO v 2. krogu.
10.	Dohtanič (Bor.-ac čačak) po 1'54”
11.	Polončič (Rog
Ljubljana)	po	2'30"
18.	Pavkovič (čujkarički
Beograd)	po	5’39”
19.	Cuderman (Shva	Kranj) po	7’07"
20.	Kišejrlovski	('Rijeka)	po	7’25”
Na društveni 'lestvici je prvo mesto osvežilo društvo CS Padovani.
NAMIZNI TENdS
V ITALIJANSKI A LICI
Kras se je poslovil z zmago
V zadnjem kolu je pomlajena Krasova postava brez težav premagala Recoaro - Krasovke že šestič državne podprvakinje
V zadnjem kolu ženske namiznoteniške A lige so Krasova dekleta gostovala v Bocnu, kjer so se spoprijela s tamkajšnjim Recoarom, ki je že obsojen na izpad.
V vrstah domačink ni nastopila veteranka Santifallerjeva, tako da je bila naloga pomlajene Krasove postave, ki je zmagala s 4:1, še toliko lažja. Zelo dobro se je tokrat odrezala Tatjana Sedmak, ki je z značajno igro odpravila obe tekmici. častno točko pa je domačinkam priborila Fasoltova, ki je nepričakovano premagala Doljakovo.
Srečanje je bilo za obe moštvi le formalna obveznost, saj izid ni mogel v nobenem primeru spremeniti stanja na lestvici po sumljivi izključitvi igralke Waltecass Mauriellove, o čemer smo že obširno pisali.
Kras je bil tako še enkrat za las ob državni ekipni naslov in je že šestič v svoji zgodovini zasedel sicer prestižno končno drugo mesto.
IZIDI:
Recoaro — Kras 1:4
Fasolt - Sedmak 1:2 Putzer - Doljak 0:2 Fasolt-Putzer - Doljak-Sedmak 1:2 Fasolt - Doljak 2:2 Putzer - Sedmak 1:2
B. S.
Kolesarji na startu v Lonjerju
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LICE
V	V
TRŽAČANOM ZLATA VREDNI TOČKI
Zmagali so v Livornu proti Riipidentu ■ Goričani zopet uspešni doma
Rapident — OECE 85:89 (36:35; 69:69, 79:79)
RAPIDENT LIVORNO: Della Val-le 6, Diana 4, Tombolato 10, Gro-chovvalski 26, Meister 22, Bianchi 12. DelTAgnello 5, Creati, Brogi, Patrizi
OECE TRST: Abromaitis 20, Robinson 22, Bertolotti 27, Ritossa 10, Tonut 8, Valenti 2, Scolini, Floridan, Meneghel, Čuk.
Tržaški OECE je v nedeljo v gosteh osvojil zlata vredni točki v borbi za napredovanje v višjo ligo.
Tržačani so namreč po zelo izenačenem boju in kar po dveh podaljških zasluženo premagali domače moštvo Rapident a.
Tokrat so v vrstah tržaškega moštva zaradi požrtvovalnosti in borbenosti vsi povsem zadovoljili.
IZIDI 29. KOLA
Cidneo- - Lib. Livorno	111:90
San Benedetto - Honky	65:61
Matese - Tropic	78:70
Rapident - OECE	85:89
Sacramora - Sapori	106:89
Stella Azzurra - Sweda	68:85
Selečo - Latertini	88:77
LESTVICA Cidneo Brescia 50; San	Benedetto
Gorica 46; Libertas Livorno 36; llonky Fabriano 34; Matese Caserta >n OECE Trst 32; Sacramora Rimini 28; Tropic Videm in Rapident Livorno 26; Sapori Siena 24; Sweda Vi-gevano, Selečo Neapelj in Stella Azzurra Rim 20; Litertini Rim 12.
PRIHODNJE KOLO (14.3.)
Lib. Livorno - Matese; OECE - Sa eramora; Stella Azzurra - Latertini; Cidneo - Ilonky; Tropic - Rapident; Sapori - Svveda; Selečo - San Be-nedetto.
San Benedetto — Honky 65:61 (32:26)
SAN BENEDETTO: Biaggi 7, Tu rel 4, Jones 8, Sfiligoj, Paleari 10, Ardessi 16, Ma.yfield 20, Pieric, Nobile, Galluzo.
HONKY: Lasi 12. Sonaglia 6, Beal 13, Tassi 4, Magro 6, Crow 20, Nun-*i. Gambelli, Carsetti, Castelli.
SODNIKA: Dal Fiume iz Imole In Rotondo iz Bologne.
PM: San Benedetto 7:10, Honky
•:10.
San Bcnečletto je slavil zmago v domačem srečanju s Honkyjem iz Fabriana. I lot priča tudi končni izid, sta st .stali nasproti najboljši obrambi A ~2\ lige, zaradi česar pa igra ni trpela, saj je bila stalno na visoki itasvni in na trenutke tudi navdušujoč ia.
Rezultat Je bil zelo izenačen vse do zadnjih) minut prvega polčasa, ko je San Benedetto nekoliko bolj pritisnil. V' drugem delu so domači najprej ponečali prednost na 11 točk, nato pa p<(( lustili, tako da so prešli v vodstvo ? ;ostje, v zadnjih minutah pa so Goričani spet obrnili rezultat v svojo korist.
Med poi-iimezniki se je kot vedno izkazal Aijdessi, ki je odigral svojo 300. tekmo v goriških vrstah, zelo dober je 11:1 Mayfield, med gosti pa je bil najnevarnejši Lasi, skupaj s Crovvom. ,
M. M.
PRVENSTVO A-l LIGE
Bcrloniju derbi kola
Turinski. Berloni je osvojil derbi 29. kola |5]-venstva A-l lige. Turin-čani so namreč doma zanesljivo od pravili državne prvake Squibba. Scavolini (ie tokrat le s težavo in po enem ijodaljšku odpravil moštvo Benettona. Zopet je bil v moštvu iz Pesara odločilen Kičanovič, ki je bil s 30 tačkami tudi najboljši stre lec v svoji ekipi.
(IZIDI 29. KOLA Bancorcina - Recoaro 78:72 Berloni f-	Squibb	99:79
Sinudyn;	-	Latte	Sole	92:71
Acqua Flabia - Jesus Jeans 78:77 Carrera - Cagiva	89:92
Benettom	•	Scavolini	101:102
Bartolini^	-	Billy	78:91
LESTVICA
Scavolini; Pesaro <6; Berloni Tu rin 42; Bij'y Milan 38: Squibb Can tu 34; Simiidjme Bologna 32; Acqua Fabia RM.i in Latte Sole Bologna 30; Carrera Benetka, Cagiva Vare se in Baii icoroma Rim 26; Jesus Jeans Me.d.re 24; Recoaro Forli 20; Benetton 'J reviso 18; Baitolini Brin diši 14.
PRIHODNJE KOLO (14. 3.)
Billy - Squibb; Latte Sole - Ban-coroma; Cagiva - Benetton; Berloni - Sinudyne; Acqua Fabia - Car rera; Jesus Jeans - Recoaro; Bar tolini - Scavolini.
SLOV. LIGA 2 - ZAHOD
IZIDI 14. KOLA Cerknica - Lokainvest Radovljica - Vrhnika Gostol - Jesenice AET - Postojna
(90:90, 80:80,
91:71
92:74
76:56
95:107
69:69)
86:93
Koper - Lesonit
LESTVICA
Gostol in Postojna 22, Cerknica 20, Jesenice 18, AET 16, Koper 14, Radovljica 12, Vrhnika 6, Lokainvest 4, Lesonit 3.
PRIHODNJE KOLO (13. 3.)
Koper - Cerknica, Lesonit - AET, Postojna - Gostol, Jesenice - Radovljica, Vrhnika - Lokainvest. (Vladimir Roner)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Uspeh Krasa v zadnjem kolu
V zadnjem kolu moškega promocijskega prvenstva je Kras z lahkoto prišel do novega para točk. Bosticco, Colja in Štoka so brez težav v gosteh premagali tržaški Ten-nis tavolo s 5:0 in tako ostajajo sami na vrhu lestvice. Ne glede na izid zaostale tekme z Don Boscom, si je Kras is zagotovil pravico do nastopa na kvalifikacijah za prestop v C lim.
B. S.
ASCOLI - CAGLIARI BOLOGNA - AVELLINO CATANZARO - COMO FlORENTINA ROMA INTER - MILAN JUVENTUS - TORINO NAPOLI CESENA UDINESE - GENOA BARI -CATANIA RIMINI - PIŠA VERONA - VARESE LIVORNO - CAMPOBASSO TARANTO - SALERNITANA
KVOTE 13 — 5.397.600 lir 12 —	302.600 lir
1
1
X
'1
1
1
X
1
1
X
1
X
1
ATLETIKA
SAN DIEGO — Ne atletskem tekmovanju v San Diegu je Evelyn Ashfard dosegla izredno dober rezultat v teku na 100 m, in sicer 10"97, kar je le devet stotink sekunde slabše od pet let starega svetovnega rekorda vzhodne Nemke Marlies Oelsnerjeve.
1. —
1.	Argo Ve
2.	Miou du Donjon
1.	Docente
2.	Irochese .>
1.	Etop
2.	Edhem
1.	Ladv Blu
2.	Starbianco
1.	Catminta
2.	Luciano di Como
1.	Dear Brook
2.	Mongiana
KVOTE
12 - 13.782.800 lir 11 -r-	310.000	lir
10 —	32.000	lir
2. -
3.	—
4.	-
5.	-
6. -
1 2 1 1 2
4
X 2 2 1
1 X 2
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM
Sovodnje spet korak preti vrhu
Težak poraz Doberdobcev - Pomembna zmaga Juventine
Sovodnje - Poggio 1:0 (1:0)
SOVODNJE: Cabas, Di Corrado, Pahor, Marsom, Kovic, Petejan, Šuligoj (Kodrič), Florenin, Butkovič, Milloch, Gomišček.
STRELEC: Šuligoj
Tudi tokrat vremenski pogoji niso bili najboljši, saj je tekmo ovirala močna burja, tako da lepih in nevarnih akcij je bilo bolj malo. Tudi priložnosti za gol ni bilo veliko; imeli so jih nekaj le domačini, vendar se niso vse uspešno zaključile, predvsem zaradi močn > ga vetra, ki je večkrat menjal smer žogi in tako spravljal v težave nogometaše, nekajkrat pa tudi zaradi nespretnosti domačih napadalcev. Edino od redkih priložnosti v prvem polčasu pa je Šuligoj spretno izkoristil, ko je s točnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. To je bil tudi edini zadetek na tekmi, čeprav so imeli domačini v drugem delu tekme še dve veliki priložnosti, vendar, najprej Butkovič in nato še Kodrič nista bila dovolj spretna.
Po zmagi nad Poggiom so Sovo-denjci skupaj s Caprivo na tretjem mestu lestvice s štirimi točkami zaostanka za drugouvrščenim Au-daxom. Zaostanek ni tako velik, da bi se ga ne dalo nadoknaditi, saj konec prvenstva ni pred vrati. Če bodo belo-modri v naslednjih tekmah igrali tako kot v prvi fazi prvenstva, imajo Po našem mnenju še resne možnosti, da dohitijo solidno ekipo Audaxa na drugem mestu. Že prihodnjo nedeljo bodo imeli Marsonovi varovanci izredno priložnost, da zberejo nov par točk, saj bodo pred domačo publiko igrali proti šibki Azzurri.
Piedimonte — Mladost 3:0
(0:0)
MLADOST: A. Gergolet, L. Fran-dolič, D. Gergolet, Ferletič. Gerin. Marizza, D. Frandolič (A. Frando-lič), Černič (Vižentin), E. Gergolet. Semolič, Kobal.
Po zadnjih uspešnih nastopih je tokrat Mladost v Podgori odigrala eno svojih najslabših tekem v letošnjem prvenstvu in je doživela pekoč poraz.
Prvi del srečanja je bil povsem izenačen. Vratarja sta bila le red kokdai resno zaposlena. Kljub temu je Mladost imela dve resnejši pri težnosti z Gerinom. kateremu pa ni uspelo spraviti žoge v mrežo.
V uvodnih potezah drugega polčasa so <*ostje vendarle nadigrali domačine in začeli ogrožati domačega vratarja. Tako stanje na igrišču pa je trajalo le bornih 15 mi nut., dokler niso domačini prišli do prvega zadetka. Po tem zadetku so Kraševci zapravili še nekaj priložnosti za izenačenje s Kobalom, na drugi strani ca so domačini še dvakrat premagali Gergoleta in za pečatili izid pri 3:0 v njihovo korist D. G.
Vermegliano — Juventina 1:2
JUVENTINA: Businelli. Varacchi, Ligovich, Medeot, Furlan, Deve tak, Panico. Bastiani, Radicon, Cin-gerli, Klanjšček,
STRELCA za Juventino: Klanjšček v 5. in Cingerli v 20. min.
Juventina je v nedeljo zabeležila svojo enajsto zmago v letošnjem prvenstvu in to kar v gosteh proti Vermeglianu, ki je ena najso-lidnejših ekip v tej ligi.
Beio-rdeči so povedli že v 5. min. s Klanjščkom ter povečali razliko s Cingerlijem.. Nato pa nismo več sledili nogometni tekmi, pač pa sodnikovim «podvigom», saj je izključil kar tri domače igralce in nato marsikaj prezrl, tako v škodo enih kot dingih. Tekma se je v bistvu zaključila po drugem zadetku gostov, ko so domači igralci začeli s prepiranjem, Medeotovi varovanci pa so pozabili na igro.
Edina tolažba .je. da imajo Štan-drežci točki več, kar pa ne more zbrisati slabega vtisa, ki so ga zapustili naši amaterji. (David)
Primorec — Esperia SG 1:1
(0:0)
PRIMOREC: Leone, F. in V. Milkovič, Husu, Modesti, Finessi, Mule (v 75. min. I. Milkovič), E. Kralj, Lugnan. M. Kralj. Križmančič.
STRELEC za Primorca:	Križ-
mančič v 65. min.
Primorec je proti bolj kvotirani
Esperii povsem zasluženo odnesel točko. Morda bi si tudi zaslužil kaj več od remija, vendar so gostje, potem ko so izenačili, preoej zavlačevali z igro, saj je bila točka zanje že veliko plačilo.
V	prvem polčasu so gostje igrali z burjo v hrbtu in so skušali to u-godnost izkoristiti, vendar je bila Primorčeva obramba z odličnim Leo-nejem na čelu vedno na mestu. Tre-benci so nasprotno obrambo skušali zaposliti s protinapadi, vse akcije pa so se končale pred kazenskim prostorom.
V	drugem polčasu je zgledalo, da bodo Trebenci od vsega začetka navalili na vrata Esperie, v prvih petnajstih minutah pa so bili prav gostje tisti, ki so bolj vneto, čeprav neuspešno, skali pot do gola. Ko pa je v 65. min. Križmančič lepo izkoristil predložek Valterja Milkoviča in zatresel mrežo, je pri Esperii popustila začetna zagnanost, tako da je, imel Primorec vsaj tri nove priložnosti, da poviša rezultat:
Namesto morebitnega poviška pa je prišel remi, ko je v 73. min. napadalec Esperie ukanil Leoneja. Do konca srečanja nista ekipi imeli večjih priložnosti, tako da je o-stalo pri neodločenem izidu.
Bruno
imniil»imil»«i«inill»lllimiliiw»illHliliiuiUMiiimiiii«imiin»mi«iliilliiiill»imiiiitlilllH*imi*nii«miiuil
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
KRAŠEVCI JADRAJO V NEVARNE VODE
Tudi ne preveč nevarnim Opencem niso bili kos
Kras — Op. Supercaffe 1:3 (0:3)
KRAS: Paciullo, Sugan, Štoka (v 46. min. L. Milič), Blazina (v 45. min. Gulia), Škabar (k), Terčon, Viilalta, Vascotto, Lanza, Puntar, Olivo.
OP. SUPERCAFFE’:	Pecchiari,
Volturno. Milani, Podda, Mezzalira, Scamperle, Bagatin, Manzin, Pitac-co (v 56. min. Palermo), Giovan-nini. D’Agri (v 70. min. Savi).
STRELCI: v 13. min. Bagatin, v 20. min. Podda z 11-metrovke, v 35. min. Bagatin, v 70. min. Gulia.
SODNIK: Marcuzzi iz Lavariana.
Krasu se ne obetajo rožnati časi. Tudi v nedeljskem srečanju so bili «rdeče belb poraženi in njihov položaj na lestvici postaja zaskrbljujoč in iz tekme v tekmo bolj kritičen. Opicina Supercaffe ni bila nepremagljiva, a v tem kritičnem obdobju vsaka ekipa povzroča Krasu nepremostljive težave.
Uvodne minute so pripadle Kraševcem, ki so s streli Oliva nekajkrat resno zaposlili nasprotnikovega vratarja. S pomočjo Krasovega vratarja so gostje povedli z mladim

KOŠARKA
V PRVENSTVU C-1 LIGE
Judranovci ohranili tretje mesto
Bagatinom, povišali so rezultat s Poddo (z 11-metrovke) in v 35. min. pokopali vse upe Kraševcev, da bi prišli do morebitnega izenačenja.
Drugi polčas je pripadal Kraševcem. ki so velik del tekme čeprav ne preveč organizirano, napadali, u-stvarili so si nekaj priložnosti, a v ključnih trenutkih jim sreča ni bila naklonjena. Znižali so rezultat z Gulio, tekma pa bi se obrnila popolnoma v drugačno smer, če ne bi Terčon 15. min. pred koncem srečanja zastreljal 11-metrovke. Sreča je Kraševcem takoj nato obrnila hrbet, ko je strel njihovega igralca iz neposredne bližini vrat le za las zgrešil cilj.
V naslednjem kolu čaka Kraševce zelo zahtevno srečanje s Primorjem.
Z. S.
ROKOMET
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 13. KOLA
Forst -	Conversano	29:21
Fabbri -	Fabia	26:21
Tacca -	Volksbank	31:21
Cividin -	Sasson	29:21
Wampum	- Jomsa	25:20
Jacorossi	- Rovereto LESTVICA	17:18
Po sobotni zmagi v Sarmeoli, sicer proti skromnemu moštvu Inter-sparja, je Jadran ohranil tretje mesto na skupni lestvici. Jadranovci so sedaj sami na tretjem mestu razpredelnice, saj je Autopiu’ v Padovi izgubil v derbiju kola proti Fornaciariju.
Pachera iz San Bonifacia pa nadaljuje svojo zmagovito pot. Tokrat je doma premagala moštvo II Mo-bile iz Codroipa, v prihodnjem kolu pa se bo prav tako doma spoprijela s Fornaciarijem.
Jadranovci pa bodo v prihodnjem kolu igrali proti ekipi Fiamme iz Bočna. V tem srečanju so naši fantje favoriti.
IZIDI 18. KOLA Sitip - Pall. Vicenza	73:72
Autopiu’ - Fornaciari	87:93
Interspar - Jadran	66:70
Fiamma - Lido	102:73
Vigor - Canella	84:83
Pachera - II Mobile	106:95
LESTVICA
Fornaciari Reggio Emilia 32; Pachera San Bonifacio 28; Jadran Trst
26; Autopiu’ Padova 24; Fiamma Bočen in Canella San Dona’ 18; Vigor Treviso in Sitip Bergamo 16; II Mobile Codroipo in Pallacanestro Vicenza 14; Interspar Sarmeola 8; Lido Benetke 4.
PRIHODNJE KOLO (13.3.) Jadran - Fiamma (18.00 v tržaški športni palači); Pall. Vicenza - Interspar; Lido - Autopiu’; Canella -Sitip; Pachera - Fornaciari; II Mobile - Vigor.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Slovenske ekipe tokrat uspešne
Vse tri slovenske ekipe so v tem kolu promocijskega prvenstva zmagale. Še najbolj ugodno preseneča zmaga Bora nad Don Boscom. Za lep podvig pa je poskrbel openski Polet, ki je odpravil moštvo Časa del Frigo, medtem ko Kontovel ni imel težav, da je premagal zadnje-uvrščeno ekipo CUS.
nilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllflllllllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimiHllllilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllllllllllllllllinillllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 3. KOLA
Putinati Ferrara - Sokol 3:0; Spi-nea - Don Bosco Padova 3:0; CUS Padova - Bor Intereuropa 3:1.
LESTVICA
CUS Padova 6 točk; Putinati Ferrara: Spinea in Don Bosco Padova 4; Sokol in Bor Intereurona 0.
MOŠKA C-1 LIGA
IZIDI 5. KOLA
Confezioni Norcia Pallavolo Vol pato 3:0: Bor JIK Banka - Scatoli-ficio 4S 0:3; Carpinetum - Vittorio Venete 3:2.
LESTVICA
Solaris. Norcia Trst in Carpinetum Mestre 8; Scatolificio 4S Videm 6: Pallavolo Vittorio Veneto 4; Palla volo Volpato Castelfranco Veneto 2; Bor JIK Raoka 0.
ŽENSKA C-2 LIGA
Skupina za nanredovanje
IZIDI 2. KOLA
Breg - Vivil 3:0; Julia - AUSA PAV 0:3; Sloga - Colloredo 3:0.
LESTVICA
Sloga in AUSA PAV Červinjan 4; Colloredo in Breg 2; Julia in Vivil 0.
Skupina za nazadovanje
Fontanafredda - Kontovel 0:3; Vol-ley club - AGI Gorica 3:0; Rivigna-no - Donatello 3:1.
LESTVICA
Kontovel in Volley club Trst 4; Fontanafredda in Rivignano 2; Donatello Videm in AGI Gorica 0
MOŠKA D LIGA
Skupina za napredovanje IZIDI 2. KOLA
Juventina Belca Štandrež - Nuova Pallavolo Trst 1:3; Gold Fassl Trst - Italcantieri 3:1; La Talpa - 01ym pia Terpin Gorica 2:3.
LESTVICA
Nuova Pallavolo Trst in Gold Fassl list 4; Juventina Belca Štandrež in 01ympia Terpin Gorica 2; La Talpa Trst in Italcantieri Tržič breč točke.
ŽENSKA D LIGA
Skupina za napredovanje
Libertas Martignacco - Sangiorgi-na 3:0; Solaris - Pieris 2:3; Bor -Killjoy 3:1.
LESTVICA
Libertas Martignacco 4; Sangior gina, Bor, Killjoy in Pieris 2; Solaris Trst 0.
Skupina za nazadovanje
IZIDI 2. KOLA
Lucinico - Gold Fassl 3:2: Italcantieri Tržič - Sloga 2:3; Breg -Inter 1904 3:1.
LESTVICA
Sloga 4, Gold Fassl Trst. Lucinico, Breg in Inter 1904 Trst 2; Ital cantieri Tržič 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA Suppan Gradež — Juventina Gorica 3:0 (15:1, 15:12, 15:9)
JUVENTINA: Mučič, Cej, Paulin, Pahor, Zavadlal, Gergolet, Pahor, Šuligoj, Bensa, Paulin.
TRENER: Aleksander Corda.
Proti Suppanu iz Gradeža, ki je na lestvici prvi, se «belo-rdeči» niso mogli upirati. V prvem setu so dosegli le pičlo točko, v drugem pa so spravili nasprotnika v težave. Tretji set je bil podoben drugemu. Naši fantje so zaigrali še kar dobro in so zbrali 9 točk.
Ivan Plesničar
MOŠKA D LIGA La Talpa TS - Olympia Terpin 2:3
OI.YMPIA: Cotič, Špacapan, Dornik, Kuštrin, Markočič, Terpin.
Goriška 01ympia je v soboto s težavo premagala skromno šesterko La Talpa iz Trsta. V opravičilo lahko povemo, da so slovenski odbojkarji igrali v okrnjeni postavi (nastopili so le v 6), saj je med drugimi federacija izključila enega najmočnejših 01ympijinih igralcev, Štefana Cotiča.
G. R.
IZIDI 17. KOLA Ferroviario - G. Motori	66:58
Zamboni & Scheriani - SGT 64:70 Bor - Don Bosco	72:67
Inter Milje - Scoglietto	66:87
Stella Azzurra - Barcolana 76:94 Polet - Časa del Frigo	59:55
Kontovel - CUS	114:92
ZAOSTALA TEKMA Inter Milje Don Bosco	80:86
LESTVICA
Scoglietto 30; Barcolana 26; Don Bosco in Ferroviario 24; Zamboni & Scheriani 22; Stella Azzurra 20; Bor, Ginnastica Triestina in Grandi Motori 16; Kontovel 14; Časa del Frigo Milje 12; Polet 10; Inter Milje 4; CUS0. ,
Bor, SGT, Kontovel in Inter Milje imajo tekmo manj.
ŠPORTNI MESEC DANICE
Gornji Vrh boljši od Doljnega
V okviru športnega meseca, ki ga prireja športni odsek kulturnega društva Danica, so v nedeljo odigrali tekrtie med dvema ognjema za ženske in moške.
ŽENSKE
Gornji Vrh - Doljni vrh 2:0
G. Vrh: P. Devetti, M. Devetak, A. Devetti, N. Devetti, B. Devetak, M. Černič.
D. Vrh: I. Černič, M. Devetak, D. Bagon, G. Visintin, K. Zotti, S. Zotti, A. Grillo, N. Černič, D. Grillo.
MOŠKI
G. Vrh: V., Z., M. Černič, L., D. Devetak. Murenec, Devetti, Berlot.
D. Vrh: A., R., G. Devetak, C., M. Grillo, Frandolič, Z. Černič in Vižintin.
Po nedeljskih tekmah vodi Gornji Vrh nad Doljnim s 4:1.
Danes bo ob 20. uri v gostilni Pri Lovcu tekmovanje v briškoli za ženske in moške.
PORTO VECCHIO - Na pred zadnji etapi mednarodne kolesarske dirke po Korziki je Francoz Pascal Simon še zmanjšal zaostanek za rojakom Hinaultom. Lestvica je namreč sedaj taka: 1 Hi-nault (Fr.) 10.36’43"; 2. Simon (Fr.) po 5”; 3. Lemond (ZDA) po 18";
4.	I^urent (Fr.) po 20”; 5. Zoete-mellc (Niz.) do 34’’.
Cividin Trst 26, Tacca Varese 22, V/ampum Teramo 20, Forst Brixen 16, Fabbri Rimini in Rovereto 15, Fabia Gaeta 10, Jacorossi Rim 8, Jomsa Bologna 7, Volksbank Bočen in Conversano 6, Sasson Trst 5.
TENIS
Jaušovčcva prva
LOS ANGELES — Ne mednarodnem ženskem teniškem turnirju v Los Angelesu je Mariborčanka Mirna Jaušovec, lani najboljša igralka v Evropi, dosegla še en uspeh: v finalu je namreč premagala zahodno Nemko S.vlvio Haniko v dveh setih z izidom 6:2, 7:6
OBVESTILA
i...	.. ......,	j
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 9. t.m., ob 20. url na stadionu «1. maju. Zaradi pomembnosti seje je prisotnost odbornikov obvezna.
# # #
Atletska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja odbora v petek,
12.	marca, ob 19. uri na stadionu «1. maj».
# * #
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja sekcije jutri, 10. t.m., ob 18. url.
*•* *
Državni poklicni zavod iz Trsta obvešča, da bo za
Smučarsko prvenstvo slovenskih šol
potekal v četrtek 11 t.m., odhod avtobusov v Ravascictto po naslednjem urniku:
Avtobus št. 1
za šoli Ribičič in Cankar ob 6.45 pred šolo Cankar, ob 7.00 v Bo-ljuncu in ob 7.10 v Borštu;
Avtobus št. 2
ob 7.00 na Proseku, 7.10 v Križu,
7.15	v Nan-e/ini in ob 7.20 v Se-sljanu;
Avtobus št. 3
za osnovne šole Grbec, Kette, širok, Milčinski, Župančič, Bazoviški junaki in Barkovlje ob 6.45 pred sodnijsko palačo, ob 6.50 v Rojanu in ob 7.00 v Barkovljah;
Avtobus st. 4
za vse ostale šole ob 6.45 pred sodnijsko palačo In ob 7.00 na Opčinah.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900 00 din. za organizacije in podietia mesečno 120,00, letno 1200.G0.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS 61000 Ljubljana
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
9. marca 1982
Žiro račun 50101-603-45361 ADIT —
Gradišče 10/11. ,mad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1 000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine \f širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lit beseda. Ob praznikih: povišek 20%. KM 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnom oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL
član italijanske (j zveze Časopisnih | založnikov FIEG*
Odgovorni urednik Gorazd Vos*l
Izdaj in tiska
■■H
ZTT
Trst
RAZLIČNI GLEDANJI NA VPRAŠANJE ZADRUŽNIŠTVA
V Passarianu se je končal 5. kongres zveze zadrug
Poudarjeni dobri odnosi med zadružniki tostran in onstran meje
CODROIPO - Zelo zanimiva in živahna je bila razprava na 5. deželnem kongresu zveze zadrug (Le ga delle cooperative e mutue). ki je bil v petek in soboto v Vili Ma nin v Passarianu in o čemer smo delno v soboto že poročali. V razpravo so posegli številni delegati, kj so orisali uspehe svojih zadrug in tudi težave v katerih se neka tere teh nahajajo.
Do izraza sta prišli dve različni gledanji na zadružno gibanje. V glavnem starejši člani gledajo na zadružništvo kot na nekaj romantičnega. Spominjajo se časov, ko so zadruge, še zlasti konsumne, nastajale kot izraz odpora revnejših slojev proti kapitalističnim trgovcem. Spominjajo se tudi časov, ko so nekatere delovne in produktivne zadruge nastale kot izraz nezaupanja v kapitalistično industrijo in tudi da bi v njih našli delo tisti ljudje, ki so iskali zaposlitev, ker niso mogli najti dela ne v industriji ne v obrtni dejavnosti. Na drugi strani pa smo culi posege mlajših zadružnikov, ki imajo čisto menežersko mentaliteto. To so ljudje strokovno podkovani, ljudje, ki kar stresejo iz svoje malhe podatke o marketingu, konjunkturi, uvozu - izvozu in produktivni de javnosti. Zdi se. da poslušaš strokovnjaka. ki dela v kakem velikem kapitalističnem podjetju, pa iz veš. da je to vodja te ali one zadruge. Čuješ tudi. da njihova zadruga nima težav in da uspešno deluje ter konkurira marsikatere mu trgovcu, obrtniku ali celo in dustrijcu. Imeli smo občutek, da so na romantično zadružništvo vezani v glavnem ljudje iz Trsta, Goriške in iz Karnije, t.j. krajev, kjer imajo zadruge neko tradicijo in da bolj sodobno gledajo na zadružno problematiko ljudje iz tistih krajev videmske in pordenon-ske pokrajine, kjer so se zadruge razvile šele v zadnjem času.
V razpravo je segel v soboto do poldne tudi deželni odbornik Ren-zulli. Bil je sicer to njegov zad
nji nastop na zadružnem področju, kajti s preosnovo deželne vlade oo Renzulli zapustil ta resor in ohranil le onega za delo in izseljenstvo. Z zadružno problematiko se bo odslej ukvarjal odbornik Berto li. potem ko bo na to mesto izvoljen. Renzulli je zagovarjal najnovejši deželni zadružni zakon, ki je odraz enotnih hotenj vsega zadružnega gibanja, kakršna so prišla do izraza na deželni zadružni konferenci. Zadružnikom je sedaj dana naloga, da se bo vnaprej ta zakon izvajal, kajti s tem zakonom bodo prvič poenoteni odnosi dežele z zadružništvom. Doslej je imel vsak resor deželne vlade odnose z odgovarjajočimi zadrugami, sedaj pa je treba enotno gledati na vso zadružno dejavnost. Krščanska demokracija se je šele sedaj zavedla kakšna je vsebina zadružnega zakona. je dejal Renzulli. in zalo so že težnje, da bi zakona ne izvajali v celoti. Odbornik je poudaril nuj nost. da se zadružno gibanje sooča s sodeboo problematiko in dežela je našla stik tudi z bankami, da bi te bolj kot doslej pomagale zadružništvu.
V soboto popoldne je ob koncu razprave govoril tudi vsedržavni predsednik zveze zadrug Onelio FTandini. Orisal je splošni gospodarski položaj v državi ter vlogo, kj jo ima zadružno gibanje. Seveda je čestital tudi zadružnikom naše dežele, ki jim je uspelo v zadnjem petletju ojačiti svojo organizacijo. Orisal je tudi naloge, ki čakajo zadružno organizacijo v bodočnosti, po vsedržavnem kongresu, ki bo v kratkem. Prandini se je med kongresom srečal tudi z zastopniki Zadružne zveze Slovenije Vodetom in Jankom. Govorili so o prisotnosti jugoslovanskih zadružnikov na kongresu italijanske zveze zadrug, o obisku italijanskih zadružnikov v Jugoslaviji in o poglobitvi že itak dobrih gospodarskih stikov med zadružniki obeh držav.
MARKO VPALTRITSCH
HHIIMlillMUlllllllMIIMIIHIIIflllllllUlimillMIMMMItfMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIMHIIIIMIIIIIimMHHniMHIll
BENEŠKI DNEVNIK
k' /	’	'■	•'	’ v' *'	Ai
Slovenci iz Benečije za pravično zaščito
Komisija in Inštitut za poučevanje slovenskega jezika kritična ocenila osnutek K D
ČEDAD — Tudi Slovencem v videmski pokrajini je treba zagotoviti vse pravice, ki jim pritikajo zaradi njihovega priznanega statusa manjšine ih to brez omejitev in diskriminacij glede na Slovence v drugih pokrajinah.
V tem smislu sta se izrazila tudi komisija in Inštitut za poučevanje slovenskega jezika, ki sta se sestala
4.	marca v Čedadu. Po poglobljeni razpravi so sestavili tudi tekst brzojavke, ki so jo poslali senatni komisiji za ustavna vprašanja. V tej komisiji se je namreč začela razprava o zakonskih osnutkih za globalno zaščito Slovencev v Italiji, med kate rimi je tudi predlog, ki ga je pred stavila krščanska demokracija.
Prav glede demokristjanskega os nutka za globalno zaščito so udele ženci seje sprejeli najodločnejše sta lišče in izrazili veliko kritik in po mislekov, ker ta osnutek ne predvideva razširitve večine zaščitnih norm na videmsko pokrajino, kjer prav tako živijo Slovenci.
Komisija in Inštitut za poučevanje slovenskega jezika bosta zato zahtevala sprejem pri pristojnih parlamentarnih organih v Rimu. katerim bosta pojasnila zahteve l>eneških Slovencev. Zaščitni zakon mora upoštevati princip globalnosti glede območja (med tremi pokrajinami, v kate rih živijo Slovenci) in tudi na posameznih področjih zaščite in še posebej kar se tiče šolstva.
tev parlamenta v zvezi s pravicami slovenske manjšine na področju šolstva (tudi kar se tiče minimalnega števila vpisanih učencev), je namreč vsakršno sklicevanje na že obstoječe zakone povsem neumestno. To je še toliko bolj res. če upoštevamo, da je bil vrtec v Srednjah večkrat pobudnik zanimivih didaktičnih prijemov. preko katerih so otroci spoznavali svojo tradicijo in narečje.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA
Namesto cvetja na grob Milana Miliča darujejo Angel Kante 10.000. Zora Luin 5.000 in Franc Husel 10 tisoč lii1.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
Tovarišice darujejo: Milka in Paula 10.000. Gizela Maganja 10.000 in Marička Košuta 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA
Ob 37. obletnici smrti brata borca Ivana Versa daruje Danica Regent
10.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA
Ob priliki rojstnega dne matere Srečke Legiša daruje hči Marija 10 tisoč lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
V	spomin na drago mater Marijo Pet a ros daruje sin Mario z družino
10.000	lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO E. S. FINŽGARJU
V	spomin na pok. Valerijo Ferhiga vd. Cucci daruje družina Tavčar 15 tisoč lir .
Družine Mettulio, Guštin in Brecelli
100.000.	Marija Gembrini 5.000. Mar-vida Papucci 10.000, Rosa Kobal 5 tisoč. Vlasta Jankovič 10.000, Mara Pertot 5.000, Olga Pertot 10.000. Mitja Pertot 10.000. Mara Puntar in Dana Krošelj 20.000. Anica in Margherit-ta iz vTtca 10.(100 ter družina Zotti
2.000	lir
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V CEROVTJAH , PO MIROSLAVU VILHARJU Vanda Antonič (Cerovlje) 10.000. Aristide in Vera Balbi (Sesljan) 10 , tisoč.
Ob 11. obletnici smrti očeta daruje hči Irma z možem Brunom 10.000 lir.
Vesela ženska pustovska družba iz Gerovelj daruje 300.00 Olir.	j
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPtTNE Ob obletnici smrti očeta daruje Wilma Pečenko - Gerdol 100.000 lir.
V	spomin na Rudolfa Puriča darujeta družini Purič (Repen 32) 15.000 in Lazar (Repen 87) 15.00(1 lir.
Namesto evetia na grob člana Rudolfa Puriča daruje zadruga Kamnolom - Petroviča 100.000 lir.
V' spomin na drago mamo Zoro 1 Križmančič daruje hči Gizela 10 tisoč lir.
V	spomin na drago mamo Ano da- ! ruje hči Eda 25.000 lir.
V	spomin na pok. sestro Zoro da ruje . listina 10.000 lir.
Namesto cvetja na grobove Franc i ke Grgič vd. Kalc. Emilije Škabar j vd. Purič in Rudolfa Puriča daruje l družina Kalc (Repen 43) 15.000 lir.
Ob 18. obletnici smrti mame Lucije j Purič darujejo družine Ivanka Ban- ; del 5.000. Rozina Škabar 5.000, Justi- 1 na Purič 5.000 in Lučano Purič 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Puriča daruje Rozina Škabar (Repen 130) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Emilije Purič in Rudolfa Puriča darujejo J družine Marija Trobec (Repen 137) j
10.000.	Škabar (Repen 32) 10.000, | Škrk (1261 5.000, Škabar (78) 5.000. j Škabar (84) 5.000. Marija Raubar (4) |
5.000	in Sonja (2) 5.000 lir.
V	spomin na pok. Ivanko Purič in i Rudolfa Puriča darujeta družini Do Ijak in Alojzija Zivič (Repen 11) 30 tisoč lir.
V	spomin na Francko Kalc daruje jo Zofia in Piero Bonazza 20.000 ter
Anita in Fulvio Bonifacio 10.000 lir.
# * *
V	spomin na Jureta štavarja daru ie dr. Jože škerk 50.000 lir za sklad Dušana Černeta — Ul. Donizetti.
V	spomin na pok. Hermana Fondo darujeta družini Žagar in Ferluga
10.000	lir za KD Slovan in 10.000 lir za ŠZ Gaja.
Ob drugi obletnici smrti Alojza Kralja daruje sin Maks 20.000 lir za pevski zbor Igo Gruden.
V	spomin na dragega Hermana Fondo darujejo za TPPZ Pinko Tomažič družine Mario Škrlj 10.000. Duilio Švara 5.000. Elvio Petrič 5.000 in Stellio Brana 10.000 lir.
Petdesetletnik Vinko Furlan daruje
20.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Lojzeta Majovvskega darujeta Anita in Bruno Metelko 10 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk
Darovi in prispevki
irv 10.000 lir za dramsko skupino Jaka Štoka.
V	počastitev spomina Jureta Štavarja daruje Meri Rojc 10.000 lir za Dijaške matico.
Ob obletnici smrti Berte Požar daruje družina Brana 5.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina Alojza Majovvskega darujeta Mara in Marta
Bogateč 5.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Konto vel.
Namesto cvetja na grob Lojzeta Majovvskega daruje Edi Furlani 10 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Danico Malalan darujeta Olga in Emil Stiickler 10.000 lir za KD Primorec.
V	spomin na pok. Jureta Štavarja darujeta Anica in Pino Prelc - Prezzi
10.000 za ŠZ Bor in 10.000 liri za Skupnost družina Opčine.
Norma Piras daruje 10.000 Lr za Godbeno društvo Prosek.
Ob pustnem pogrebu na iKontove-lu daruje pustni odbor llO 000 lir za Godbeno društvo Proask.
V	spomin ta moža in očeta Emila Regenta darojeta žena Danica in hči Anica 10.000 za Društvo slovenskih ukopojencev in 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Emilta Malalana (Malda) darujeta Lojzha in Irma Škabar 20.000 lir za ŠD Polet.
CM
co
05
esi
V
D
C
•o
i
s
0
J
a
f
c
1
I
.o
O
V Vidmu od 9. marca dalje
Največja
razprodaja v 20. stoletju
PLOSCICE - SANITARIJE - KAMINI KLINKER - KOPALNE KADI PREPROGE IN ZAVESE - ARMATURE PRSNE KADI IN KABINE KERAMIČNE VAZE...
Ceramiche DALLARA
v Drevoredu Palmanova
Od TORKA do SOBOTE, od 9.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure
(
°99Py
i coop discount
* COOPERATIVE C0NSUM0 LAV0RAT0RI - M0NFALC0NE KONZUMNA DELAVSKA ZADRUGA - TRŽIČ
L pobuda elanov 1982
Upravni svet, ki se je na seji dne 12.2.1982 seznani1 s pozitivnim potekom bilance 1981, je sklenil pospešiti prodajo po izredno ugodnih pogojih, sledečih najnujnejših proizvodov
Kot vedno ti COOP konkretno pomaga premostiti nenehen porast cen
Sinovi emigrantov na poletnem letovanju
ČEDAD — Okoli trideset sinov slo venskih beneških zdomcev iz Terske in iz Nadiških dolin ter iz Rezije se bo letos poleti udeležilo kulturnega letovanja v Špetru, kjer bodo gostje krajevne občine in gorske skupnosti. Letovan ja organizira Zveza slovenskih emigrantov.
Vrtcu v Srednjah pretijo i zaprtjem
SREDNJE - Bodo vrtec v Sredah zaprli? To naj bi bila namera šjih šolskih organov ob ugotovitvi, t bo prihodnje leto vrtec obiskovale devet otrok. Ukrep, ki zaradi ■mografskega upadanja prebival-va v območju ne predstavlja prav-:prav nobene novosti, bi seveda ne-alo razburil krajevno prebivalstvo povzročil val protestov in demon-rativnih dejanj. V tem izrednem idobju in ob pričakovanju odloči
testenine iz ostre pšenične moke	riž R.B. coop	moka 00	pizza coop
7901 kg	930. k.	4301 kg	790
olivno olje extravergine coop	koruzno olje coop	tun coop v olivnem olju	konzerve coop
2.8201.	1.410..	1.310*70*	890170 g
kava v zrnu	sadni sokovi coop	pecivo petit coop	prepečenec coop x 72
6.100 ikg	150 125g	990 500 g	890
mleko - delno posneto	jajca 60/65	piščančja prša	Sir latteria Fontanafredda 20 (rini
420..	konf. x 6	7.750...	4.950 nkg
V veljavi od 8. marca do 13. aprila v trgovinah v Tržiču • Villi Vicentini - Torviscosi
Pustna druščina iz Doline daruje 225.U00 lir za KD Valentin Vodnik.
Podporni član Anton Pečar (Bazovica) daruje 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Andreja Kuka darujeta Marija in Vasilij 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Jureta Štavarja darujeta Silvana in Vojko Slavec 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti nonota Mi-Ijota in drugi obletnici smrti noue Mire daruje 'nižina Fischer 50.000 lir za gimnastični odsek ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Rudolfa Puriča daruje Josip Gorup 10.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Ester živec - Rustia darujeta Aldo in Luciana Colja 10.000 lir za FC Primorje.
Ob 15. obletnici smrti Viktorja škerlavaja daruje žena Rafaela 10 tisoč lir za moški pevski zbor Tabor,
10.000	lir za ŠD Polet in 3.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Emico Zlobec daruje Angela Košuta 5.000 lir za otroški pevski zbor Vesela pomlad.
Silverij Salvi daruje 20.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Rudolfa Puriča darujejo Draščkovi 13.000 lir za ŠD Polet in 15.000 lir za SKD Tabor
V	spomin na nevesto Danico in sestro Antonijo Malalan daruje lian Malalan 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. 50.000 za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah, 20 tisoč lii- /a sekcijo VZPI - ANPI Trebče, 20.000 za godbo V. Parma — Trebče in 20.000 lir za KD Primorec Trebče.
V	spomin na svakinjo Danico Malalan in telo Antonijo Malalan darujeta Livij in Lucijan Malalan 10.000 za KD Primorec — Trebče. 20.000 za sekcijo VZPI - ANPI Trebče, 20.000 ::a osnovno šolo P. Tomažič Trebče,
10.0000	za ŠD Primorec Trebče in
20.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Danico Malalan darujeta Alfred in Mariza Kralj 5.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Trebče.
Namesto cvetja na grob Ludvika Rebca daruje Justina Furlan 10.000 . lir za Dijaško matico.
Miro Mozetič daruje 15.000 lir za Dijaško matico.
I V počastitev spomina Mimi Močni-I kove daruje Evica Simonič 30.000 lir ! sa Dijaški dom v Goriči.
Namesto cvetja na grob Emilije Purič daruje Marija Škabar (Repen 39) 5.000 lir za ŠIČ Kras.
V	spomin na Josipa Grilanca darujeta Ana in Romano (Božje polje)
15.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel in v spomin na Alojza Ma-
1 jovvskega 15.000 lir za spomenik padlim v NOB s Proseka.
V	počastitev spomina na Antona ! Kalca, Stanislava Bogatca in Kati
Gorup darujejo člani SSG 140.000 \ lir za Dijaško matico, i Marija "ralj - Križmančič (Trebčte 117) daruje 10.000 lir za pevski zbor Primorec in 20.000 lir za Ljudski i dom v Trebčah.
Ob 26. oziroma 11. obletnici smrti svojih dragih staršev daruje Irene Danieli 20.000 lir za amaterski oder •Jaka Štoka.
Ivo Regent daruje 30.000 lir za a-materski oder Jaka Štoka.
V	počastitev spomina Rudolfa Puriča dainje Josip Gorup 10.000 za UPZ Tabor in 10.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Emiliie Purič darujeta za nevski zbor Srečko Kumar družini Milič (Zagradec 2) >0.000 in Škabar (Briščiki 39) 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Emilije Purič in Rudolfa Puriča daruie družina Škabar (Repen 45) 15.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar.
Namesto evetia na grob Rudolfa Puriča daruje Milko Guštin (Repen 14) 25.000 'ir za pevski zbor Srečko Kumar.
Ob peti obletnici smrti predragega Edija Briščka daruje družina Renata Ferluge 10.000 lir za MMPZ in OPZ Vesela pomlad.
Pustni odbor Boršt - Zabrežec daruje 110.000 lir za PD Slovenec in 30 tisoč za Godbo Breg.
V	spomin na pok. strica Hermana darujeta nečaka Edi in Stojan z družinama 40.000 lii- za TPPZ Pinko Tomažič.
. Ob priliki praznika -žena daruje Danica Žagar (Padriče) 10.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob tete Francke daruje Danica 10.000 lir za ŠZ Gaja in 10.000 lir za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Hermana Fonde in Francke Kalc daruje družina Grgič (Padriče 62) 10.000 lii- za ŠZ Gaja in 10.000 lir za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Alojza Majovvskega daruje Anica Kralj 10 tisoč lir za Mladinski krožek Prosek • Kontovel.
Ob 10. obletnici smrti none Marije daruje Wilma Orel ■ Vodopivec 10 tisoč lir za Mladinski krožek Prosek -Kontovel.
V	spomin na pok. Alojza Ma jonskega darujejo družine Štrajn, Bandelj in Ciani 15.000 za skupnost družina Opčine in 15.000 lir za Tržaške skavte.
V	počastitev spomina Hermana Fonde daruje Silvan z družino 10.000 lir za ŠZ Sloga in 10.000 lir za ŠZ Gaja.
Podjetje Mercantile daruje 30.000 tir za ŠD Adria in 300.000 lir za vzdrževanje Kulturnega doma Albert Sirk v Križu.
Za KD F. Venturini darujejo podporni člani: Darijo Primožič 10.000, Angel Veljak 10.000, Lidija Strnad 10 tisoč in Milan Komar 10.000 lir.
V	spomin na pok. Viljema Maverja daruje Aldo Zobec — Boljunec 117
10.000	lir za Zvezo borcev — Boljunec-.
Za Zvezo borcev Boljunec daruje Argia Pečar (Boljunec 391) sedem tisoč lir.
V	spomin na strica Ludvika Rebca daruje Vida Jagodic 10.000 lir za Sklad Albina Bubniča.
V	spomin na Viljema Maverja daruje Oton Žerjal z družino 20.000 lir za Zvezo borcev — Boljunec.