H a J ▼ t 6 J1 slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja za v«e leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo csio leto... $7.00 GLAS NARODA Ijs) slnvAw^ drfavc*«; v Ameriki Tke largafti Boveniail Daily ts the United States. Issued every day except Sunday! and legal Holidays, ur 75,000 Readers. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 85. — ŠTEV. 85. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 12, 1922. — SREDA, 12. APRILA, 1922. VOLUME XXX. LETNIK XXX. NADALJNI NEUNIJSKI MOŽJE ZASTAVKALI UNIJA STAVKUJOČIH PREMO GARJEV DOLŽI DELODAJALCE, DA IMPORTIHAJO OBOROŽENE BANDITE. — PREMO-CSARJI V MARYLAND OKRAJU SO DOBILI ZADNJO PLAČO. USTAVNO POVELJE PROTI ORGANIZATORJEM U. M. W. Pittsburgh, Pa., 11. aprila. — Vpliv linijskih orgutiizalorjev tt-r siiivkc j«* občutiti v vrtltio ver ji j i« i i kok^ovih o/eiulj*h Penil-' »vlviinije, kjer j<» zaposleno no-' linijsko d»-lo. Za.stuvkalo je tudi v«-«* k<»i premogarjev (Jrccns-1 liiirtf (V».il Company. John liro-! phv. predsednik distrikta -st. 2 I'liited Mini* Workers of Ameri-ea ji- obdolžil v nekem piKinu, ka-' ter« j«* poslal governerju Spronl, premogarske barone, d:t priče-li importirati oborožene bandite v namenu, da ustrahujejo stavit ar je, Cumberland, Md., 11. aprila.—i Premoga rji Maryland okraja vo dobili vrenj svojo zadnjo plačo in prihli/no sto tiso." dolarjev f-e j«« razdelilo m«! približno, 1200 uto/. Charleston, \V. Va., 11. aprila. I V višjem sodišču se bo danes! razpravljalo o sodnijski prepo-vi'di. izdani proti uradnikom in organizatorjem 1". M. \V. v na-n:i*nti, da »o prepreči njih nadalj-ne poskuse, da organizirajo ne-' uni.jske premogarje. | Wilkesbarre, Pa.. 11. aprila.— Fantje zaposleni pri lomljenju premoga, -o se poslužili prilike, katero jim je dala stavka prr-mogarjev. da mogoče prvikrat v svojem življenju v resniei uživajo prosto naravo in božje soln-ee. Baseball je sedaj njih glavna zabava, a Številni se pečajo tudi i, ribolovom ter delajo dolge izlete v gozdove. Indianapolis, Ind.. 11. aprila. Cieiu ralni pravilnik Daughertv bo obnovil danes tukaj preiskavo v zadevi 2Gb premogarskih delodajalcev in delavcev, proti katerim - »* )»• dvginilo obtožbe pred ve« Lot enim letom. Ceneralni prav-t^iiik namerava še tekomdanašnje-ga vefeia odpotovati iz tega mesta v Washington. si STRELJANJE IN UBOJ RADI LJUBOSUMNOSTI. POSLOVANJE GENOVSKE KONFERENCE POSEBNA KOMISIJA, KATERO JE IMENOVAL ITALJANSKI MIN. PREDSEDNIK FACTA, PROUČUJE RUSKO VPRAŠANJE Z VSEH STRANI. — LLO YD GEORGE JE BIL REŠITELJ DNEVA. — URAVNAL JE SPO PAD MED RUSI IN FRANCOZI ■Genova, Italija, 11. aprila. —[ Kn je bil zopet napravljen mir, -Turij Oičerin, načelnik ruske so- j se jt» pričelo razpravljati o ru- Detroit, Mieh.. 10, aprila. — A napadu ljubosumnosti j-' Peter < i^an ustrelil svojo ženo ter nekega Andreja Mazuraka ter po-J« : tega tudi obstrelil svojo taščo. Hi I je aretian ter je priznal. d«s je bil Mazurak ppeeej prijazen z njegovo ženo. GRKI IN TURKI SO SE ZOPET SPOPADLI. ' Ji" ROJSTNO KESTC- GENERALA GRANTA. Slika nam kaže glavno ulico ta Poirt Pleasant, «hio, kjer je bil rojen predsednik Grant. 27. aprila se bodo vršile v tem mistti •eiike slavnosti, kajti tistega njegovega rojstva. dne bo minilo ravno sto let izza SEST BANBITSKIH TOLP POLJSKA ZAROTA TERORIZIRA MEHIKO PROTI NEMCEM ZAGONETEN UMOR V NEW Y0RKU vjetske delegacije na tukajšnji ekonomski konfemci, je izdal da-ii< h ugotovilo, v katerem je izjavil. da je brezpomembno razpravljati o ekonomski rekonstrukciji Evrope, ne da bi se obenem tudi j razpravljalo o splošnem razoro-I ženju evropskih narodov. Rekel je, da je izboljšanje sedanjih razmer nemogoče, dokler bojdo imperijalistične drža\ie i4-• lajale še nadalje velikanske s vote za vzdržan je velikih armad. Razprava o ruskem, vprašanju od strani mednarodne ekonomske in finančne konference se je pričela danes zjutraj, ko se je sestala ruska komisija, imenovana ve era j od načelnika konference. ital iansk'-vi ministrskega predsednika Facte. Spopad med Rusi in Francozi na včerajšnji otvorilni seji je bil še vedno predmet razburjenih komentarjev, ko so se danes zju- ŠL EN BALFOUR BO PRIŠEL • V AMERIKO. Atene, firško'. 0. aprila. — Xa fronti pri Dorvlee v IMalt Aziji so se zopet vneli vroči boji med Grki in Turki. Vsi zavezniški po-sl' lis L. da se doseže med obema strankama sporazum, so ostali brezuspešni. * V * < VELIK BANČNI ROP NA. SI« CILIJI. Poraz, katerega so doživele zvezne čete iz rok banditov, je le še povečal resnost položaja. Nemci izjavljajo, da tiči za eks- Štirideset let stara ženska v dole-plozijo v Slez'ji, dobro organizi- njem New Yorku je postala žr- rana poljska zarota. tev degeneriranca. svetovanje. Zavezniški diplomati so prepričani, da se je bilo treba zahvaliti le nagli intervenciji T'raor. ki živahno spominja na Lll>yd 'm na- interih se je posluževal s1opu na£'elmka zborovanja, da jejack the Ripper, se je završil v!se ^ Preprečilo razkol, ki bi imel v Gornji, torek zjutraj v veži petnadstrop- najslabše posledice glede bodočih mehiških j slezi ji. svoje življenje tri in d vaj-'ne tenement hiše na št 17 Ca-»iržavah Vera Cruz. Jalisco in( -et franco^ih vojakov pole Ustaši v Xavarit šteje- ga nemški Washington, I). ('.. 11. aprili.) Berl'n. Nemčija. Ti. aprila,— i Ofieijelna sporočila, ki so dospela Kot se je sedaj sporočilo je danes semkaj, kažejo, da je opa- gabilo te! om eksplozije, ki se iziti povečano revolueijonarno in /avršila v (ileiwietzu banditsko delavnost v iz- j metode. skem vprašanju, o finančno-eko-nomskih vprašanjih ter o vprašali ju transport ae! je. Bistvo konferenee je pojasnil Lloyd tleorge. ko je rekel, da je treba uveljaviti ]x>goje. na temelju katerih je mogoče stopiti v •nedsebojne stike. Pri tem je imel o« i vidno v mislih Ruse. — Predvsem. — je rekel. — ne more nobena dežela zavrniti skle-njetnih pogodb, kadar tzpivmenj s^ojo vlado, ne da bi skuSala vrniti vrednosti za vrednost. V drugi vrsti ne more nobene dežela vo.ievati vojne proli napravam kake druge dežele. V tretji vrsti ne sme nobena dežela vprizarjati agresivnih operacij proti ozemlju krke druge države. Četrtič pa morajo biti državljani ene dežele deležni nepristranske pravice v drugi deželi. Naroda ki bi zavrnili te elemen tarnc pogoje civiliziranih odno- traj delegati zopet zbrali na po- »sajev. ni mogoče sprejeti v dniž- Lci;don, Anglija. 11. nprila. — Proti Zdru/.*nim državam je 04'-I><'toval Arthur Balfour, jeklarski niagnat iz St:effiehla, da bo jirotest ral proti visoki carini, ki; jo nalaga >mrrika na angleške j j klarsk«' i; d'Ike. Tnknj t»o nastopila v ulogi zastppnia vseh ; an«»hških Jrgovskili zborni«-. • j Catania Sicilija. 11. aprila. — Biii.čni roparji so napravili tukaj bogat plen. ko sw» oropali blagajno tukajšnje podružnice Sicilske banke ter odnesli devet miljonov 1 r. 7'iij*' bančni stražniki so bili nato aretirani, ker se domneva, da so bili v zvezi z roparji. \ VELIKO FRANCOZOV UBITIH V ŠLEZIJI. Xavarit. j Jo baje dvesto do tristo mož ter i:adaljn;h 'sc nahajajo noil vodstvom n«- ' cub-- tharine St.. netlabr' proč od ra preddelavea. Deset j Chatham Square. Žrtev umora je je poškodovanih. V'postala štirideset let stara Xellie westu vlada veliko razburjenje;Tracy, koje razparano truplo so l ega laldo fionzalesa. Poroča se.|ter se je bati proklamiranja voj-j^aSli v bližini nekih vrat ki vo •da je v Jalisco šest ločenih tolpjnega prava. !dijo iz - c-e na dvorišče Pole" Sci .ve nahajajo v javnem uppruj Soglasno z zadnjimi poročili sejnagega tmpla je ležala" obleki tj.roti centralni vladi, čeprav se je za-ršila eksplozija v družinski; ter par erevliev So->^„o s no lasi. da je njih mo«" , neznatna. enkrat rak vi grofov Einsiedel, j viteljev topilnic. Soglasno z Vstaški delavnosti v Vera Cruz uradnimi poročili pa se je zavi-'?a možkega n; J-1 ržavi so postale v zadnjem ea-.bila eksplozija ob priliki iskanja' TTmorjena je Kn precej važne radi poraza, ka- prenovedunesra oroilin ___ Kattowitz, isiezija. 9. aprila. IMENOVANJE DVEH NOVIH AMERIŠKIH GENERALOV. K> M> fraMeoski vo'lki stikali v ____I toki luknji za skritim orožjem. Washington, D. C„ 11 aprila. ' 3> "<1"n njimi Iadel ,ia za" >r -i ^l«plodiraTa. Dvajset vojakov je bilo na mestn 11111 vili. dvanajst pa ranjenih. I 1 ■■i-Hii n; ;j., rt!ng je brigadniin generalom "W'illiama J'"«•»•>• j« I I-i.va in K. \V. Deyerja. s po- . .. ustano- iicijo so videli umorjeno par nr li*llsuc ne- pred umorom v spremstvi neke-a cesti. 111 jaj Umorjena je bila v dotični somi precej važne radi poraza. ka-| prepovedanega orožja. | se d išči ni splošno znana oseba lerega je zadal ustaški voditelj,! (Jlasi se »nadalje, losne°a »"azorozenja. — oli vrste- krivdo nemškim državljanom. jskega zdravnika od nikoder ' Pr^lno Pridete <1g razoroZe- Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah R*x»o4IU» 1 tu "Jsdrmaidia 300 kron 400 kron 500 kron GImou i« Md^j aarjlh; ca UurJiM ht Kmiiqja mm lcnJaJ«|« pm nltU Mat ucmIJIv« la Utn T*«raJ m bde aafte mm glriiti: J ugotl»vi ja: **** te lM9imht}» TLr. p^tel Mmri « L.'iMJaaL $ 1 20 1.000 kron . $ 160 10,000 kron ... $ 2.00 ministrstva n 906U ki brrojav $ 3.70 $36.00 50 lir 100 lir 300 lir ftttrt kvase k* kzplataa ca dinar: wt"' ^"J aelzpnaKoJcne. Italija, in aaMdepo oxmnlje: 500 lir 1000 lir $ 3.20 $ 6.00 $17.40 Kemika Avstrija $28.50 $57.00 "AdriattMbe Radi velikanskih raellk ▼ teiajo k»laM«M aedal r Arttei» mtm amodkanAe dolarja. Nafta pristojbina ta vtake posuieme de flf— M od da p# fL—; I« ea vetja aa- kaxila p» 2 centa od dolarja. Ped Istimi pecoji lzsUTlJanto tndi doUs-^ke In peftljr—---' rlikr dolarje t JtifeelaTlje In t Italija. Ti * fa la ajtri* peraje. ki hade vettke ka Mn^Uabdia Tat Baa ntiHI HfWl BTATM BANK, U Oortlandt Maw M f»*»HllM—I) i \ severnih državah Mehike pa' Z uradne zveznižke strani se j«» ustaško gibanje v zadnjem ea- glasi, da so znašale francoske iz-su precej, ponehalo, čeprav pride'gube pri eksploziji enajst mrtvih seinpatam ^se-d<«. a načelnik zborovanja je to preprečil z izjavo, da se je tozadevna razprava že predolgo raz-predla in da je treba lotiti se dejanskih poslov konference. bo narodov. GREHI PROTIBOLJSEVISKE-GA GENERALA SEMENOVA. Frankfort, K v., 11. aprila. — Proti Wa.shingtonu se je odpravil ameriški podpolkovnik Charles IT. Morrow, ki bo pričal proti generalu Semenovti kateri je bil v New Yorku aretiran. Morrow je poveljeval 27. infanterijskemu polu v Sibiriji. Kekel je, da je imel Semenov v Sibiriji štiri ''klavnice" ter je bil žalosten. iV />iso njegovi ljudje pomorili vsak dan že vsaj dve sto oseb. umorjenimi sta bila tudi dva am« riška častnika. Njegovt vojaki so jK>kradii cele vagone živil. NOVI PREDSEDNIK REPUBLIKE HAITI. KONEC ZASLIŠAVANJ. Cap Haitien, Haiti, 11. aprila. Predsednikom republike Haiti je bil soglasno izvoljen advokat Louis Borno, elan sedanjega kabineta. Njegcv prednik je bil Su-dre »rArtigncnave. Pošiljateljem denarja na znanje. Pri kr. poštnem čekovnem ora» du v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodoče za vsako naše na-Washington, T). C.. 11. aprila, j kazilo izplačilno potrdilo d jjodpi. Delavski komitej poslanske zbor- i som naslovljenca ali njegovega nieo zaključil svoja zaslišava- : pooblaščenca, nja glede premogarske stavke. Sporazumno s tem ne bomo za-Piedsednik Xolaji je veeraj po- naprej vec razpošiljali dosedaj poldne izjavil, da nima komitej običajnih obvestil z označbo one-I mkakih nadaljnih načrtov glede! va, ko je bil odposlan denar Lm sna v Htifrtten in tekom katere je bilo ub'tih več francoski vojakov. Glasi se, da bo šc danes proglašeno vojno pravo. J NEZGODA RAZISKOVALCA AMUNDSENA. Pozor potniki! Berlin, Nemčija, 10. aprila. — Velikansko razburjenje je bilo zaznamovati danes v Gleiwitzu v! preiskovanja premosarske stav- kjobljane radnjo poŠto. Mesto zvezi z ekplozijo, ki se je zavr-jke. V zadnji seji odseka se je po- obvefltil bomo poslali za vea- slusalo še zastopnike delavcev, ki ' k° dtnTH> P°3iIiate/' ki ^ . ... . _. prejeli dne 0. decembra 1921 ali so nastopili proti trditvam P^- karaeje, irplačflno potrdilo a pod- mogarskih baronov, da so bili de- pisom naslovljenca oziroma nje. lavci oni, ki so ki\šili kontrakt. j ^ovega pooblaščenca. Te vrste potrdila pa prehajajo večkrat le yo<5a«d z zaltjih poŠt 1 nazaj v nrad čekovnega nrada v --__ I Ljubljani, kjer ie zbirajo In šele Parnik cr«>ti državljanski vojni ali pa anarhiji. in tam torej lahko povem iz last- z očmi, kot lisica kokoš z drevesa skušnje, tla so simfonije narav-,Hal pa se je, da bi me preveč vrat injst božanske. O notah in 'ekstraT bolel, zato je vzel prekljo in skla-komadih vam ne bom pravil, ker til zaostali sad izpod stropa. Pri-vain ne maram napraviti prehu- družila -<-e je ržena, s kiml jem. po-dih skomin. Otneaiiin naj le toli- t rešena štruea, za iskrilo se je v ko, d« je bila vse naokoli pomlad kozarcih -- vse nadaljno si pa in vse v rožicah... lahko mislite! Pred odhodom so Xeki večer smo "imeli piknik nam pa še rekli: **Pa še kaj pri-' lahko bi rekli tudi: pitnik) v dite, saj je pomlad" in se že vidijo podzemeljski votlini. Kje ravno. novi. mali grozdki po sm'.iii braj-to je skrivnost vere v osemnajsti di!"' Vidite, to so besede vredne amendment. V začmelih sodih so zlate kalifornijske pomladi, tam zaprti mogočni duhovi, rfsto-| Oranže so že potrgane in z bili rat mogočnejši, kot vsa žlahta iz serno škropilnico škropi in razsip-tisoč in ene noči"'. Oe si potrkal lje Vesna belo in rožnato cvetje rta sod, se je vsak oglasil, pa zelo po obširnih nasadih črešenj, sliv. Kratko in trdo. To j»- značilo, da hrušek in jablan. Belo in rožnato s.o še vsi pri dobrem zdravju, da- cvetno morje je zalilo planjave in kater: zaprti /.»* drugo le- poplavilo vznožja in pobočja gri- si -j> ne K to. Začeli smo se pogovarjati z do- cev. Kdor želi videti uliko zemelj- brimi duhovi podzemlja in kmalu skega raja. pride naj v to deželo je zacvetela pomlad v iskrečih ča- zdaj. vrže naj se v to neizmerno šah in na naših licih, d asi smo bili morje cvetja, potem bo vedel, kaj Izjavil j«', da nima nrividno noben človek ali nobe- uloboko v skalnih hribih. Naeu- je California in kaj je kalifornij- na skupina ljiuli v irski prosti drŽavi zadosti mori, volje ali pa avtoritete, da bi preprečila upore v irski republikanski armadi ter zavarovala življenja in lastnino. Vse to je bilo rečeno na nekoliko zanieljiv način, a troha resniee je vendar v teh izjavah. Bojazni, spojene z zadnjimi razvoji na Irskem, so našle odmeva tudi v Združenih državah. krat pristopi gazdariea, pomežik- ska pomlad. Dopisi. *Herminie, Pa. Po prvem aprilu smo začeli pri Prejšni governor Dimne iz Illinoisa je ravnokar,»as s l)aro '^^tovati. Kako ]m•>],-(I Mihi rollinsu kabelsko sporočilo, v katerem da- bo se.v,'da ye" 1 . .... . • i ' »■ i i (Jovori se vedno, da danes ali ju- tri odložimo svoje orodje in se pridružimo linijskim premogar-jem. Dan za dnevom pričakujemo unijskih organizatorjev, da nas pokličejo, da se jim -pridružimo in vsi enako. Zakaj oni gromadijo miljone, nam pa ne privoščijo toliko, da bi se mogli vsaj pošteno izraza strahu prijateljev Irske v tej deželi, da bodo morali priti Angleži nazaj na Irsko, «'e bodo brezobzirni mladi pustolovci v irski republikanski armadi uničili provizorieiio vlado, kar bi imelo za posledico državljanski* boje ter pogreznenje dežele v splošni kaos. Prav kot v direktni odgovor na ta poziv iz Amerike 1>)° . .i- , , . , ! skupaj nastopimo proti našim iz je imel i olhns v nedeljo govor, v katerem se je poslu- žil ostrejših izrazov kot pa jih je bil vajen rabiti dosedaj. O de Valeri in njegovi fakeiji je govoril povsem javno kot o izdajstvu nad irskim narodom. Ni tehtal svojih besed, ko je obsodil napore, da se. strmoglavi prosto irsko državo in njeno provizorieiio'J)rf^v]at1' , , . . - . *, v. , ^ . Slišal sem tudi

o treba odgovoriti v naslednjih par dneh. Na južnem Irskem je prikipela sila do viška. * Sirijo se govorice o nadaljni krvavi velikonočni usta-ji, reprav bi v tem slučaju Irci sami streljali na Irce ter metali bombe. Irci sami morajo odločiti, če naj se dovoli tak nesramen konec dolgega boja za samovlado. < V je kaj močnih in odločnih mož v vladi proste irske države, je sedaj pravi čas, da nastopijo ter po-ejo svojo inoč. tna našemu mlademu pevskemu in dramatičnemu društvu "Adrija"*, ki je priredilo preteklo sezono samostojno štiri velike predstave in več ali manj pomagalo tudi pri t predstavah, ki so jih priredila druga društva. Zapazili smo, da Adrija" najbolj gleda na to, da ima vedno prav bogat in zanimiv piv>gi-am; vsakokrat smo bili presenečeni s čira novim. Na Velikonočno nedeljo 16. apr. koriščevalcem, kar bi se tudi mo-jnas zopet vabi "Adrija"" v Pula-ralo. zgoditi, kajti izkoriščani smo >ki Hail na Ashland Ave. blizu 18. blice. kjer bo priredila sijajno velikonočno prireditev, ki se bo završila z velikonočnim jdesom s Peter Zgaga Neko ne-vvvorško jugoslovansko pevsko drušavo razpošilja vabila za svojo prireditev. Na vabilu spocLnj je tudi proS-nja neke slavonske oziroma jugoslovanske banke. Vprašanje nastane: kdo je večje podpore potreben: društvo ah banka? * ♦ * Te dni je hodil po newyorskih ulicah mladenič, ki se .je izvan-redno sumljivo obnašal. Vzbujal je pozornost vseh mimoidočih. Slednjič so ga aretirali in poslali v norišnico. Po dolgotrajnem opazovanju so zdravniki dognali, da ni nor, ampak zaljubljen. Po mojem mnenju se norost in zaljubljenost čisto nič ne razlikujeta med seboj. • * # Pri nas se oglašajo ljudje, ki potujejo v staro domovino. Prihajajo iz daljnega Wyominga. West Virgin i je. Peinisylvani je ter iz vseh koncev in krajev. Značilna pri njih je pa ena stvar. Kateregakoli vprašaš, odkod je doma, vsak ti bo odvrnil : lz Ljubljane* Pa naj je Iz sevških hribov ali iz kočevskih šum — vseeno — iz Ljubljane Ob takih prilikah se spomnim dogodbiee, ki se je baje pripetila v neki zagrebški brijačniei. Neki Bosanec, ki ni nikdar Sarajeva videl, je prišel v Zagreli. Da se očisti in očedi ter ne dela sramote hrvaški prestolici, stopil v brijačnieo. — Odkuda si, brate? — g;-, za 3htgnBlxnrauBfea Ustanovljena 1. 1898 1 Kalni. 3?i*nrrta InkorDorirau« 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gland tAonikl, Predsednik: RUDOLF PE^DAN, 93& E. 18fith 8L, ClrvelM«, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10* Pearl Ara., Lomim, a Tajnik: JOSEPH PIS&LSR. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, EIj, Minn. Blagajuik neizplaeailih smrtnln: JUH N MOVEKN, P?4 N. 2ud An, W. Dulutli, Min«. Tthmri rinralki Dr. JOS. V. GKAHEK, 8A3 E. Otiio Street, N. 8.. Plttstorgh. Pa. Nduhernl «A«r: MOHOB MLADIČ, 2003 Bo. law^dale Ave, Cblcago, EL FKANK 8KRABEO, 4822 Waablngton Street, Denver, Colo. Perotng odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elf, Minn. GREGOR J. POUEXTA, 21H2 Beacon Ave, Seettle, Wash. FRANK ZC-RICH. «217 St, Clair Ave., Cleveland, O. Zdrnievalnl odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, 111. PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STE3LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARCi 70« Market Street, Waukegan, 111. i t-C- Jednotlno uradno glusilo: "Glai Naroda". «—==»-- Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj re jK>šiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSllja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novlb članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Je^nota se priporoCa vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati člun te organizacije, naj se zglasl tajnik-: bljifuega društva J. S., K. i Za ustanovitev novih druStev le pa obralte na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl s 8 Člani ad Članicami. Jugoslavija irredenta. Kako se na Koroškem '"preiskuje". tir/avl jjua iz Sjiriijfvn. z;ilito ; \ ai, (!;i jakuv: Sedaj 1 > 1 na.s zogjet- pora-l»ili za ponioe in kt> hi oni zmagali, iii pa nas pustili na rt-diiu, Uakor so nas pustili K-ta 11110. Jay. pravim, da linijski delavci nas nt* moiv,j<» pustiti na il u. Ako nnijski delavci zmagajo, zmagamo tudi mi neunijski. Obratno bi pirulii. Kazen petja je na p«)gramu s(.'lo-|>les, balei, komična predstava "Baron in njegov sluga"' in več drugih zelo zanimivih t< <*k. Izza kulis smo izvedeli, da l>o la prireditev presegla vse, kar jih je naredila "Adrija" doslej, posebno kar se tiče nastopa mladine. Kljub bogatemu programu pa je vstopnina zelo nizka; že samo ša- se pa lahko zgodilo, da bi jih mi ]*iyiL 111 n^ov iieun-jski delavci pustili na eedi- bo vredna te-a zneska- . lu, ako bi smo bili mi v veEini. K velikonoeni prireditv., ki Ako bi se to zgodilo, bi ne bili te- ^ bo za ',°lllu,ta' Waukegaiia m i.,., t -i- - ! aru si h naselbin, skupno nastopili proti nasiin pi- ° ,, .. ,. ..... - i j .... I*riiiiteii "A^lrije - javkam, da nas ne zasnznijo t^e J ' bolj, kakor smo bili preti časom. To je želja naših delodajalcev. Ravno danes, ko to pišem, sem razprava vodi s tolma-l'o izgredih, ki so jih zakrivile l^''" .i«' druga stranka dr. od " Keimaldiensta" najele tvlpe 1't-rvar p—lužila hrvatskega je-v koroškem Škoeijanu, je tleželui zdia. S>'>di;če j- razpravo prelo-glavar tjr«'»ger obljubil, e-'j-; obvladuje ves newvorskr ulin7 • i - - - .Columbus Circle, igrajo krasno ,n moffno JUgo- llovega leta dan. Gospod ma-* . slovansko brado. i- • ' opereta Stambulska rozii . In prefviganec mu začne briti ; - , ... . . t ....., 1 ^ seti i)rat . l^i hi se morala vršiti cu. prav v>t ran Opereta j" nekaj posebnega. < i'.edalisee j<" vslik dan nabito do ? zadnjega kotička. Opereta je prav v v ro pskega. d 11 n a jsk egn ! izvora, toda Leo Fall in Sigmuml jo znala strokov- jor pa je trdil, da ^o iixi<- politične B< >°anec se je solzil, škripal z j>i-ii-«.dit w in tla bodo v slučaju, zobni« -n trj>el za svojo domovino. tj;1 j,; st. nameravalo š*> katero Končno pa ni mogel več piv- yprizoi iti, prišli železničarji in j sta jati. vse razbili. Tako govori organ ko-j - 1 .... — ' "nješ brate. — pr.ivi briv- roške žandarmerije I .Major je Nalagal sem te. Jaz nisem di izjavil, tla bi se napadi na Slo- K'»mberg sta ' iz Sarajeva, ampak malo vence izvršili lahko tudi izven va-j".i»»ko presaditi na ameriška tla. •si, v katerem slučaju bi orožniki Gospodje Shubert, lastniki gletla-• ne mogli preprečiti pretej>ov inj*li^<"*a. dobro vetlo. kaj ugaja amr- napatlov. Sfv«-da botlo vsa taktijriški javnosti in vsled tejra tudi poročila dognala, da so krsv; edi- žanjejo nepričakovane usjM'he. ; 110-le Slovenci, ki jirirejajo zboro- .prejšnji dve opereti, kateri sr> anja. predavanja in igre kar pa j igral v tem gledališču *'0oko-ka obleka bolj razkriva kot za-' p,,nien ja sevtnla -cine freehe I;M!ni v.,j«k" in "Zadnji valček" krha njene čare. f HeransfortL-rung". V takih raz- s1;j vrstnika v ameriškem Xekaj krasnega je mlado new-vorško dekle spomladi. Ponosno stopa kot kraljica tan-1 i Pomladni glasi. Cleveland, Ohio. V sredo 5. aprila popoldne se je čital pred rovom listek, da iml pu l^strupila iHletna Barbara Jelše- stijo to plačo za leto dni. Sevedalvar> kl b,la ^po^jpna na KJUl 1 - • , • 1 .i i Kast o4. St. litdehala je ze dalj to, ki jo imamo sedaj, lahko pu ! Najlepši, najkrasnejsi stvor.' merah žive naši koroški bratj • » -- . ! . . ' F kar jih je mogel Bog ustvariti. ; Ali l'«-^ ni pom«n"i Neizprosen zakon nature pa je. da ni na tem svetu nobena stvar,Slovenščina pred italjanskimi so- popolna. I dišci. Čim krasnejša je deklica, toli-! tržaški -Pii.'-ki| Anton J. Terbovec. je pomlad "by tlie.^t Dra/.e.sl na by the sea, by the beaut itul gra«le na v»*eh koncih in krajih, s.-a.Mtn'ske ptiee yniovke kro- Dvomim, daje kje v Ameriki me-žijo v žametno mehkem pomlad-'sto, kjer bi so ti»liko zidalo in gra-: «tijo, ker tuko ne zadostuje živ-ljenskim potrel>ščiiiam. Zakaj so prišli s temi obljubami pred na-».' Samo zato, da bi l«»j>o mirno delali, da bi se ne pridružili linijskim delavcem. Bossi so tudi jako pohlevni po-.Viali po prvem aprilu. Prej, ko hot«*1 i in stanovanjske hiš«- s<^ smo delali samo po dva dni v tednu, je prišel vsak tako kisel v prostor, kakor da bi se bil jesiha napil. Nobena stvar jim ni bila časa in si je v obupu, ker je vedela, tla ne bo več zdrava, vzela življenje. Spila je kislino, s katero se čisti bara. V petih minu/tali je bila že mrtva. Hanjka je ležala mrtvaškem odru na 6910 St. Glair Ave. V noči od 6. na 7. ajpr. pa je nastal na dosedaj Št1 nepoznan način ogenj v sobi, kjer je ležala mrtva deklica. Truga in mrlič ^ta popolnoma zgorela, ka-(kor tudi ves okras in rože v sobi. zijo v žametno mehkem pomlad -to, kjer bi >t toliko zidalo in gra- napil. Nobena stvar jim ni bila' . . " , ., nm.] nem zraku, vrišee in se prepirajo, ."lilo to pomlad, kot ravno v San|povolji, iu če bi jim bil kateri do-'' v,'rlR*arJu * apn^u. "i je nm pa zoj>et sedajo na zelene val«»vej Kranciseu. Tu
  • riva-nališpane sc ogledujejo v vt>d: za-1 bile sem številne stotisoče oblsko-liva. Skozi Zlata Vrata prihajajo, valcev. O priliki masoiLske k«Mi-beli brodovi, njih vrisk je jx>lulveneije. ki se 1h> mršila tu nitsieea pomladne svež<»sti, k«»t vrisk za-ijunija. pričakujejo nad četrt mi-Ijubljenega fanta, ki prihaja oddjona v«leleženeev, članstva in go-slatlke svoje ljubice, ali gr«' £ njijstov. In mt-st<» San Francisco zna, v vas Djisi je komaj minil sil (kako sprejeti iu postreči svoje go-— 'ste! Tipična zapadna prostfkluš- nost, gostoljubnost in prijaznost "Ali ar^»und the Golden Gate ft Ls June, And the sunny ocean beaches* Are bsprinkled thick with peaches • In the morning and the lazy afternoon..." Pomlad se sprehaja po mestnih ulicah in cestah, katere oMiva aprilsko solnce s svojim zlatom. p<^ulad sije iz oči živahnih ju&nih krasotic, i>omlad cvete na ni'h licih. Nova poslopja rastejc 1z tal, kot gobe po mehkem, pomladnem prikipi tu do vrhunca. Po zaključku konvencij razpršili se bodo stotisoči sirom Združenih držav, s seboj bodo odnesli lepf» spomine. kakršne more dati le božanska California, in kamorkoli bodo prišli. orglali *bodo slavo kraljice Pacifika. Prav je imel tisti pisatelj, ki je dejal, da California je kot krasna, mlada deva, ki se ne zadovolji s tem, govoril in kaj bo od pravil. Lansko leto je bil predsednik čehoslovaške republike dr. Masa-rvk v Rimu. V Ljuh'jpri se pa ni oglasil, niti tja niti nazajgretle. gledališkem svetu, če pa rečemo, da "'Stambulska Koža" tudi te tlve presega, je menda vsakemu : dovolj povedano. Godba je krasna, seenerija ne- Ic.-.j |xisebn«-ga. CM;i.vne uhngte r>. ... , . - - , . , i 1 igrajo Tessa Kosta. Marion Green v Klinu resno neki incident »rletle ! , rabe slovenskega jezika pri okraj-i 1,1 Jara<* karton. Poleg njih na-nem sodišču v K.,pru tako. da je|sf:,P;l l™ oseb. samih pnr- ililo sloveiLskega odvetnika.," umetnikov in umetnic. prijatelj", je kasaeijsk«i sodišče Kdor hoče imeti res velik <7u- prn da se mora poslužiti italjan-jezika. — Pred deželnim sodiš.* mn j še v ni užitek, naj ne p<»zal>i ogle-v Trstu je neki italjanski odv-t- I d:iti si operete "Ros.- t.f Stam-nik. ki j.' zastopal jugoslovanske-i bul ' v Century jrledalisčn. ■il ZASTAVE REGALIJE, TROBOJNICE, KAPE, PREKORAMNICE, in vse potrebščine za društva. victor havinsek EDINO -- PRAVA GARANTIRANO DELO. ZMERNE CENE. SLOVENSKA TVRDKA Chicago, 111. Preteklo sezono smo imeli pri' . . ^ ., jt(ijtii opustt»seni. Namesto uemh za- 11 as v Chicagi izredno veliko vilo dramatičnih predstav. Menda je ni bilo sobote ne nedel je, da ne bi imeli kake igre ali druge prireditve. Glavna zasluga, da se je vf dov, namesto zavodov za oskrbo vojnih &frot in pohabljencev bo Francija začela z grajenjem cerkva. Slava Franciji — božje oko začela naša naselbina v tem oziru plava nad njo, sama je pa pod- dežju. Palače, banke, skladišču/veže nase srce vseh. Polna je po- tako živahno gibati, gre brez dvo-1 vržena kurji slepoti. ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar? PRORAČUN VASm PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ! Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane stedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih, Ako smo toraj dosegli stališče, prt katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno. DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN VAŠIM POTREBAM. Glavno zastopstvo Jadranske Banke FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street — — New York, V. Y. OT. \<5 XAnOTVV APT?. 1<1>? Amerika in genovska konferenca. Večina finančnikov in državnikov je prepričana, tla je blago-j *tr»nje Amerike odvsn-i od blagostanja Evrope. Preti dvema mesecema so nekateri možj^ silili llardinga. naj vzame sain incijativo za I untipodarska konferenco, ko je gla\ni predmet bi bil razoroženje na, Hinem in ki b: se z brala pred prvim marcem v Washington«. Toda razmere so se spremenile. I Zakaj se Ame'r:ka obotavlja vdeh žiti se konference \ Genovi? A>nerikanee P..ul Ke-tt Mowrer navaja slede-V razloge. ki so me. rodajni za anuriško politiko: rl rdovratno stališče Francije giede Ca-j»:*al Shi|»s j;nnco«.ko-britanski spor radi podmornikov. odlašanje Japonske, la -»i prodala naza i Kitaj-ki železnice v Šantuniru, ali da hi drugje na Daljnem vzhod i napravila kako koncesijo, so razočarale Ameriko ^rlede uspešnosti mednarodnih konferenc. Francosko-tjiit;'n* ke diference so okrepile tradicionalno politiko Amerike. ;ie vmešavati s. v evro|>ske razmere. V vsej Ameriki je mogoče petdeset m«»ž. ki poznajo d« dna mednarodno politiko, in l.kor ie zuarjo T,i nihče od h h na kakem merodajnem mestn. Ta sp'o.šna nevednost povzroča. «a nikakor ne razumejo evro|»skih dogodkov. ki jih presenečajo. Zato mislijo, da so evropski narodi zelo •'•• dni ii da delujejo nelogično in nenavadno. V splošnem se 'fiictiška javnost bolj p/iblizuje stališču Anglije • 'Vde Evrope. Menijo, da je britanska jHilitika razumna, miroljubna iium.'initarr.a. tvarjajoča n -zvedljiva /. gospodarskega stališča, do-č!m ie < viop-.ka. zla-1. francoska politika nerazumna, egoistična. » 'fdirajo.":» »n gospodarsko slrha. Toda globljih motivov Anglije in '"••aneije ti" po/.na jo. Ameriško mišljenje sloj.i r.a površnem sentimentalnem razmi-I .Mj.iil. O Kraneiji i il-lijo. d; i;'ma nikakega načrta za obnovo Ev-i .>?>«* ali zelo malo praktičnega. <■ Angliji, da ga ima. da govori ta načrt o trgovini. > tržiščih. < invtstieijah, isto. kar zanima Ameri-k ince. Dasiravno Amerika sini p.. t i/i r a z Angleži in želi nadomestiti francoski bojeviti duh z duhom Lloyd CIcorgea. vendar nikakor ne ni'sli podpirati rja v eo dan \ indije proti Franciji. Amerika želi. da se \ utrl ija in Frani ija sporazumeta \endar ne more stav.ti llikake-■!;i predlog.1 nit eni. nili dill 'J. To je dril'.'i VZI'ok, da lie pošlje svo-je;»a zastopnika. Končno j' z;i Ameriko ».o reoajno rusko vprašanje. Preti dve-nn letoma so nekateri mislili. i začetek na bolje. Nič gotovega se lil \«delo in n tpadnli so orav o.tro *lado. ker ni hotela prznati sovje-t» v. Od te.ra č;,sa je rinogo opazovalcev posetilo Rusijo. liolj.Ševiki so dovršili uničenje. začeto po vojni. Niti ene svetle točke ne vidimo na t.-j temni sliki. Zato i.* v*;: Amerika močno sovražna sov je-' »n Vlade .je ojM-tovano izjavil;;, de ne more imeti stikov z diktaturo. ki s,, hv ili. da . o« e izpolnili zavez ki rovari po tujih krajih in !.: ne pri/nav; mednarodnih obveznosti. Organizirani delavci, trgov- ci, finančniki, duhovščina, podpir lad> V tej zadevi. Združene državi- nočejo niti t.-izgovarjati, rit i pogajati se s so-v.ieti niti v (Jenovi. niti drugod. Akr imenovani faktorji še ue l»i zadostno opravičeval' odsotnost Ann-rike. pravi Paul Seott Mowrer. I > ko nav.-i ;im še ^ a važne -a vf.n ka. ki ne dovoljujeta. da Iti se *ii"gla Amerika aktivno vdel-žiti J-ojiiercnee v (Senovi. Ameriška vlada i< obračala v^o svojo pozornost in vis svoj čas ti. vprašanje razorožitve in na vprašanje Daljnega vzhoda. Rada bi uživala nia!" počitka, da se peča tudi z nujnimi notranjimi posli. — <'e hi tudi konferenca v Washingtonu srečno dokončala svoje d"'o, vend; r n hi m <'»ničih: \ << h nad. ki se jih je st;%ilo vanjo. — N. ene odločitv. se ii. Ir! iajo v raznih ]>ogodbah, in te morajo pred s. ».;.t. da jih ta ratificira. Ako lede sprej:»te. bodo najbrže šele ]>o dolgih debatah. Na poi ihrl se više legish tivne \ rdi t ve. Notranja vpraš »nja ]ire-segajo navadno v Ameriki \>a vnan.ie-pol tična. Iz strahu, da ne hi iz-ruhiii voiilc«*v. r«" iil»lik;mei ne oš s<_ upali udeležiti nove konferen-»•■•. preden tii»i re/ultat: prv- sprejet; j> ( senatu. Kotntio .»e vsi laz.imnejš A mer kanci mnenja, da se n* bi mogla Amerika vdele/i" k< nfereree v lv'"\;. V tem vprašanju pa ni samo vlada s.una raznega mišlicnja. amp; k ji tudi kongres odreka j>olnomoč. I i hi kaj i.ik-vji <>iiloče\ala Km pretfliodnega dovoljenja kongresa. K lili tejra je \.^ako pogajanj' dolyovJi nemogoče. Torej ameriška ni prebavljena, da bi šla v fh-novo. Poli- tično ni v -tauu staviti predlogi v. ki hi sloneli na evropski realnosti IP vpodsrsko pa ima vezane roke po obeh zbornicah. Aneriski naroc* ži 'i kont« r-n< i ef;ilr» u>peha, zato se je udeleži kot opazovalec. Sila ruske države. V o-.pi ed u svetovnega političnega položaja stoji Rusi ja. Ali vodi;o Rusijo - vjeti. ali vod: -»o v jet e Rus ja ? Proticarska i evoluciji leta l!M i.. jt Rusijo tako oslabila, da se je morala odpovedati Ca r gradu ; bi «'s*lito\> V \ mir jo je i ploh izločil iz zveze zapadnih ve-'eii', ki so j>otem /r.iagale; postavljena masa nase. je morali trpeti odcepitev vseh halii.ških naroih>\*. je izgubila veliko ruskega življa n.i Poljsko in Romunijo: dve h-ti < jo |>retre>ale od zapadnih sil za* etenc državljanske vojne; v sibirskem Primorju se je \gnezdila J«4|K>nska; v lV.v< l/ju d vja glad. In kljub temu Rusije ni mogoče prisiliti na koivna ! Čudovita država! Kajti vsem neštetim velikanskim izgubam stoje nasproti velike artiv. Anglija je Kusijo oshihila na zaj«idu. zato so muslimanski ho! »ševiški eni'sarj. ./ Turkcstann zrevolucionirali indijske musli-n inr- ir. dosegli, č s;ir tekoiu šfsv.j,, let ni Še nikon ur uspelo: da so se indski muslimani sporazumeli - tiindusi in da je danes vsa Indija složna v bom zoper angleško tuievhdje. Memgolski boljševiški a gen ti m pridobili celo na svojo >t»;.n Mongolijo in Korejo ter izpodko-l»'t' ajo tla Japoncem na Daljin m \zrodu. Federativne ruske musli-m mske repnb'ike. kavkaške. tatr.i-ska. lia^kirskv kirgiška. buhar- posredujejo meri Moskvo ir Angoro in so zanetile painslamsko trii a nje. ki more jx.kazati že na tako velik uspeh, kakor je ravnokar proglašena neodvisnost Egipta. Turčija pa dviga glavo bolj samozavestno kakor sploh kda ■ v zgodovini. Muslimanski narodi so danes med seboj tako rdini. l akot niso še nikoli bili, dočim ločuje evropske n'i rode medsčhoj nepremostljivo brezdno razdora. A' Afriki je musl-manska in verska jolit.fna propaganda po zanesljivih podatkih dr. Musila objela dve tretjini te ogromne celine. Temelj v«emu tem-i je položila ruska revoluciia. ki ni bila delo boljševikov. ar" na k vsega ruskega naroda Celo Kitajska, ki se zvija v krčih od notranje ararkije. je nod tem vplivom dosegla. Čeprav pogojno, iz prnznitcv Santunga Wf»ihrrvr5<» in Kiočava. Zapidne v lesile izpre-ultle da niihovi poizkusi uničiti Ru-"jo potom vojaške intervene:ie "n blokade, ne pr;vedeiVi rvknmor impak rodi-o ra\n<« nisnrott r revu-tate. Zato se pojavila misel go : w>d a r sk ej? a zasttžn ien hi pus'. Je trotom mednnrodnega b^nčneirn sindikata. Y tri svrl. i na i bi s'u>'la genovska konferenca. T^di ta m-enn .ie narrjen brez k rem a rip T)?»r»e<; slišimo, da <=e Franci ia z ^ro-sU-vo ta.ino pogni«. in sieer v Mo«kv' s»mi. Evronski kapital m^d seboj ni edin in ljubosumnost 1 rpitala Rusi>a snretno izrabi i« v svoje s vrhe TVdiVn se ž • d:;nes z gol r vosi jo reče. da Rusija v C eno vi ne bo kapitulirala. §39" KO JAKI. NAROČAJTE SE HA "GLAB NAHODA". MAJ VMAJI njovrsaa dvevmie V sde. DEIATAm. - Razne vesti. "General" Seraenov. Slika na m kaže ruskega proiibo ljševiškega vodif-lja Semenova, ki .j - bil v \ew Vorku aretiran t> r jiostavljcn j>o»e pre -eliti v Kej-:in. kjer "a se mu je g .dih. vedno slabše in končno ni mogel preživljati več svojih ojrok. i'o ga je napotilo, da je neko noč, .o s. a otroka ><]>ala. LM.l])rl nipc d.iislce eevi. Zjutraj so naši. vse ri v nezavesti, vem.ar pa jih n cli še reši. i. ^eda j se je moral ogovarjati slepec zaradi poi/.ku-enega umora svojih otrok. P<»-orniki pa so ga >. .glas:o. <»pr.>s.: ili er zln-ali takoj tudi večja svolo. ia p magajo bednemu slepcu. Položaj v Indiji. , fieneral Rawlinsort, p<.veljn':k angleških č »t v Ind ji. .j" v indijskem državnem svetu v Delhi ju izjavil, da m,t ran ji položaj v deželi prizadeva vladi težke skrin in bojazen. Bati se je, je dodjal. J »ta se v kratkem času utegne zgo-» »liti. da bo vlada stala pred resnimi tezkočami. ako bo hotela vzdrževati red in izsiliti spoštovanje do postav. t It.djanski duhovnik zastrupljen pri maši. V malem italjatiMkem mestecu Avigljianu j« imel duhovnik Pre-voc.ro svečano sv. ma-šo. Ko pa ,je i/.pil duhovnik pri sv. obhajilu vi-uo. se je zgrudil na tla. Takoj poklicani zdravnik, ki je dognal, da je vino zastrupljeno, je duhovnika še rešil. Zaprli s» cerkovnika, ker s . kazale vse okolnosti. da je Apno — zdravilo proti j etiki. P;:;iški z«1.ravnik dr. ^'antiere obvistii m«*d cinsko -ikademijo Parizu novi metodi zdravi je- Dobro! Kupi le cigarete in prihrani denar. Znaki telesne utrujenosti. Kakršno življenje, taka smrt. Nit.i športniki lic poznajo znakov telesno izni učenost i po težkih miiporih in si s prenapeiijanjeiit svojih sil veliko škodujejo. Na- \eka rojakinja i/. New V ark a nam piše: Zaunji te<|e!i enkrat ste poročali v tilasu Naroda o nekem ofi- la s.; lahko ,;1'->u< >ak«.v vadilo mislijo toliko čas.1 brez škode napenjajo, dokler lah ko tisto vajo na primer vožnjo s kolesom, veslanje, tek. plavanje itd. izvršujejo ne da hi čutili slabost in bolečine v mišicah. To je pa velika zmota, poseb- Zie.Irupil vine, iz jeze. m 2.~>0 kilometrov telegrafskih jirog. katere je stara Ku-kontroliraia. /. veseljem pn-7.-.iiii.jo šahu luko Euz.eii na Kas-piškem morju in mu ilovolijo. da i A 1'arizu sme vzdrževati tam lastno vojno hrodovje. Da. Celo svojun m sijo-Nad deset milijonov carjem bodo ]>r<-povedali vznemlr- 1 judstva nimn zemlje ^ti miroljubni perzijski narod. - - . . ter je za vse vnan jepalitične pro- Vsf tn vrnejo Perziji brez vseh !,I:1 -i:n,i! :'ato dr- ^^r.tiere p v ukrepm bienn seveda gluho. Iioljševiki. ki sebičnih namenov so psihologi so položaj znali Iz- j ^ <.ari.stična zj..................... , . almo-ferske prilike, v kakršnih -vztrajno, krepko muskulatunv n<; živ e imenovani delavci. Re/ultat tl<>,,t* Pa- navedemo 1 • ta slučaj flilsl: .ie bil ;:.'lr ugodeai, ker mogel musknlaturi primernega. nja tuberkuloze. V svo.ji spomeni-j opo/arja najprej na dejstvo, da juo Pri kulturnem človeku, kjer so niti eden od delavcev, ki delajo <>»gani tako različno do- pri peči za žganje apna r: obolel ]n'(> razviti. Mišičevje na nv ker s- jim stn-r;ku3il Praviti svoje bolnike ta-1 '"azvijat i se naprej, zato dol.e zaiirbtnost" in ker -ih ^ postavljal v enak- ;M><>rtiiiki in tel .vadei prav lahko da na rabiti. Pridigovati ]>roti Amr'e-ži-m bi bilo "irezuspešno. več 11^-I 1 'hov 1-odo imeli ]>i i vlad; joči ka-ti. ako strogo diplomatičin za' n« jo p itrii.situja >.a trajno p >--.'imIIi.i m alco radost .;;> m.»z-1 ve- -t. perzijske aristokracije s tem. <1.1 se velikodušno odre .*jo v^em dovoljevala predjiravicam.^katere si je prido-l»ih. v P. rziji "zločinska ca.sTca i.lika. ki j- pod krinko prijateljstva hotela ta v teški narod pod-armiti". Triko z aristokracijo. — Pred Ivdnin! ljudstvom sfj odprlr svoj komunistični evangeli j jj. irni <0 nedolžnih t'antov-vo-ast m.rix" no ipostrelll ali dal povelje jiii u.streliti. Včeraj sem jaz. prejela pis no moje sestre, v kaier 'm mi sp »roča, tla s > ga -pet zasledili ter da je prišel nalašč i/. Ljubljane v Domžale ""k Francu", kjer se je sam ustrelil. Moj brat ga je videl. Ce bi Vas mogoče kaj zanimalo. Vam tukaj prilagam lastnoročno pismo moje sesti-.- Pisala mi je marca, 011 se je 27. ustrelil. Dotični odstavek v pismu s«.' Včeraj se je pri Francu neki Primorce ustrelil. Pri vojakih utru- •''* ki' hauptman in je sovražil S!o-sj.u_ veitee. ^ain jih je trs'celi! "i. na lesu .ie 11 ga dol J oče jo svobodno Perz jo. Zji vse t" res velikodušne žrtve boljševi- ki ne zahtevaio dnigegn. *:ot med-1 - - ► f. bojnega spoštovanja obeli narn-j odstotkf,r Mravlje- vztrajnega srca. Pri n lih .;<-v. Se v. da prov.; j,, bol jševiki v' "J-'- «^knse z istim zidta- «•' srce veliko prej, nego mm H * e ] ^jrodbi Perziio. naj. zave. ^ > opravil že tudi nek^ n.e- latura. (V tirajo torej tr..ki Ijwlje ^ so Jih pa se 'gov koleea. f » svoje vaje do popolne utrujenosti 'laila JL* da,a ^ ],n"-M,mVlV"> rok in nog, s» s tem oje mišice l>a l»'"»šel sem. ltd je v iVunža- proti miroljubni ruski Merativ- j Srečer. soprog. i utrudili, ^srce pa preutmulili J,ii5arja' liat" v K.«iiniku. ni republ.ki in da absolutno za- hrani vsako zbiranje oboroženih -ie i^šel ta le originalni oglas: >a zelo slane po bo vojem teritornu n^ nikakega komplota i !roK 1,1 s> s tem s,l,Je ,ni®c'- Srečen soprog. V nekem malem mestni lice. Čet. ki bi bilo naperjeno proti nje.). iV^lpisani Oto Trog opozarjam »ajbolj trenirani športnik 111 Tretje države ne smejo na .iavmost na to, da ne plačujem no- *krbnoj>azit.i na «^lovan,;e sr-a in z; jskem teritoriju imeti nikaldh hen ih dolgov, ki hi jih napravila Hj«č. Ce začne žila zelo hitr <-Tu-roženih sil. ki ,bi o groze vale moja soproga Marija Trog. Moj l!a primer 120krat v minuti, ali i utrudili, srce pa pre utrudili in h Renu1 Pilili. Fe se to »».navija, ima t«»lIsk:1,i s0 ^a.sopisill in par- ahe posledice. Tudi S,',laJ S>«'znalt j»r:šcl z vlakom k tran- sact . »M-ali iz nji'ga i>o-iavje o enako- sovjetsko Rusijo. V slučaju, ko bi |>ri.iatelj Adolf Fuger je pobegnil Ix>-ran sti vseh ljudi, o zemlji, ki ro«i: za 1,-tje države poskušale na ozem- ž. njo. Zagotavlja m vso iavnost. -i'' treba takoj prenehati eii. naročil je j.ol litra vina 111 spil hiti ' polo \ ie<». Napisal je troje pisem, no za Siokarja. nato j-* šel ven in laba, nepravilna, sun- ■ •V1'«*1 Jal- K, i,n<-' ;t'1 glediit. < elo je imel zave/ano, na prsih se ljudi in o solneu. k mhseva vse 1 j„ Perzije zbirati vojsko proti da ne najdem nikdar več tako z vajo. dokler ne dosež- spet nor-'>ra-i1'' YSl> krv;iwt-_ n o dežju, ki zaliva zemljo Iu^z Knsiji. ho prrziiska vlada, ako dobrega prijatelja jinalne liitrosti 70 do 80* udarcev i Gospodi se dobro godi. tnika. Za t-i 11- p uv.ijski razliki ment j ^t OJ>en. \* .svojih 1 Miloša j h d uporabijajo sovjeti čist. 11 dve m todi. S konce k 111 *-T tudi Pe , v minuti Tudi prehitro dihanj« je treba regulirati, tako da nri-h •z 1.; Ion ično ijami si V angleški zgornji zbornici je prahtbivajo zaupanje vladnih kro *_'ov. pri ljudstvu pa puntajo pro t! fevdalni gospodi ter pr j.ravlja o soliden teren za dan. ko b i ju d sama ne bo dovolj močna, na pro-1 sila rusko vojsko na pomoč, ter ji ( Vladimir Bur cev, dovolila, da sme-prestopiti meje znar,i ruski reakcionaree in izda-(kaklh ,38 srednja globokdi ]>eezijske drŽave. Da se olajšajo t jj, 1,1 j j-:sta i4Občeje IVJo", je te i''1'1''a'e.v na minuto. trgovske zveze med obema drža- ,tir prispel v Bdgrad. kjf r se na-! V veliki zmoti se nahaja tisti. l.»B.cl Newton kritiziral velikanske -•ima. Perz/ja od svoje stran: po- |,aja tudi general Vrangcl. V ne- la,or niočuo musku- i stroške za razne medzavezniške nndi vsem ruskim konzulatom po- katerih krogih se domneva, da je l«««o telo že znamenje zdravja in l omisiie. Komisija na Dunaju jo i>' I noma brezplačno vsa potrebna prihod teh voditeljev protirevolu- odporne sile. Mišice same na sebi j N. .|]a se,],.tn \n ,K,| milijard kron poslopja. Ruski državl jani s« sme-i (.;je v zvezi > konferenco male an-|i,,iaj° z zdravjem kaj malo opra-' io v Perziji prosto iribaii. Povsod ob i revolucija odnesla pleme- bol jševiki obljubljajo /•eiproette-nitaštvo ter posadila na čelo na- to razen pri vprašanju vojaškega rod.a sovjetom vdane in zan soi.ruge. Kes se j,- jiodpisala dne Te-I ruaria P»21 v Moskvi rusko perzijanska jaigo.lba. ki je za p-- rni; rnskeira litiko boljšev kov značilna. Rov je- T'oisteina v t1 so v tej pO'""" ' ■ ■ -: —-sebičontsi. S studom pljuvajo v nrv h to'kah jMigodbe na eai-sko •mperialistično polit ko brutalnosti in usunjevanja. naravnost z zaničevanjem ''preklinjajo to z.Tn-čmsko vlado, ki pod plaščem nese- • s |ive trnnrita. Tako i>ogodb:i • Š^h in iti- — • ■ Ilea sfi iiil* očaran? nad ner-t:- tante in genovsko konferem-o. | viti-, čeprav se ne da tajiti, da b ' ^(marsikdo moral imeti nekoliki sedem za lansko leto. Fieparacijska komisija v rs * * 11: Babjeverje je rešilo zkičinca. I V Siangtangd »1 v . bil obsojen 3 šest01___________________„„,. - veno blagosrcnost jo sov letov ter r. 11- » i> ( ... . . * . , ulitov vi'cd neki ropar na smrt. Po - so z velikanskim pompom install-1 .• • 1111 - * ti vrsti je odsekal krvnik vsej poslanika ~ ----- sod ruga Teheranu, ki ie pod,«- j - - 1 -1 » 1 - vi pogodbi mučeniki ne- j -,.;] ?ahn v znak prijateljstva slT-li,;,,'Ja- KrVn,k J<* ^ ^ •edo. I Nemčiji sestoji iz 171 o- I, ... . . ..... seb in stane vsak mesce mili- {boljšo muskulaturo. Nase zdravje . , , , - .. . . j .j . ionov mark. .\ontmlna komisija a Kitaiskem ie'l»a odvisno oil dobrega stanja ' ...... . .... a JViiaj.->Kt m ji j |v Neociji stane 235 milijomiv 'ieo <11-11 (ril. rem 'našega celega telesa, pred vsem , .... , KO til ugiti oan- . . . ,. 1 ! i.ia rk mesečno n šteje l.»G0 urad- t-t Po diliainin m prebavljalnth yrganov . -;.t()jiu onih krvnega obtoka. M išičasti Jl:iUov ! Dela ni™a nobenega ^pn- ■ - > . -1 " atleti niso u-ividno nič boli i mctnega, razen ee od časa do časa irici glave. Prišla je vrsta na 10- 'tI,evi niso navatino nu noij zura- .... , > , , ■ ir -1 - 1-1*1 -'vi od slabiče v ker ravno svoii1skrite kake puške, da parja. Krvnik je udaril, t<«la mee * si.l.h, k. 1 i.iuui s\oji ni presekal vrata, kar smatrali niuskulaturi zaupajo več dela ne- vsi navzočniki za znak duh or. na* Ponesejo o.phovi drugi or- e ne bi reklo, da čisto nič ne po-h.je. Letos so stroški zanjo pro- ko Lenina. Reveda bol jševiki uspeha, zato polagajo več j ovaž-|V ' t , , , -. maseone m 1 .. * Ije dal priporočilo z.a neko bohns- nest na evangel zaeijo prrproste-^ ^ r ^ h(Hj0 opažamo posebno pri rokoborcih j ki sestoji iz tristo oseb. jned nji- , , se roparja ne usmrti. Roparja so ^ni, na primer srce. Prvi znakj! racmani na 200 milijonov marlc ta pogodba zelo dvomljivega |odvtHUl tii]C)>^ smlnika. ki mu >k,K".iivih paslcdic so: nabiranje ;le!no. Na Ogrskem imajo zavezni- o za* neko bolniš- niaščobe in nadušljivo«t. ki jih, ki pos«*hno mornariško komisijo. ga naroda, ker bodo prrproste-meli šele ta- bičnosti ni iskala v Aziji drugo, j k^V^i^no VačunatT'n^pomo^ hmli ropar potisno po m^tu. češ >lvigalcih težki! un,c,t, svobodo junaške Per- iVrzije, v konfliktu z .Wliio >iU'^oljenec duhov m pod . Kuska republika kmečkih ' ru].,r ročk. ko z i if n delavskih sovjetov na hoče žl- \, . . • 1 1 • i *' 1 1 niunistiena vlada in ko ^ Anglijo. . Teheranu sedela ko P«»hiiini varstvom. bo sta. veli s Perzi jo v miru in 1 jubeznr i.... : 1 ■» ..... I ni aritsokraciia iz strahu pred re-Ter ji zeli svobodnega ^azvoia in !. t • - --i t-,, . ^ - , , , vo'ucijo razpršila ]>o Evropi. — blagostanja. Gnan' od duha n°se-' — - - ..... - bičnosti in smatrajoči se z:i dolžne d-' Danes ie situacija t oljko dozorela. ... na bol jševiki popolnoma ob vlada- ivopravim krivice katere so ' • „ i - • i 1 .. . ' . .. , i :r« položaj v vseh glavarstvih ob '■""J- prizadeli perzijskemu nam-'v^vi - -m- • , .. 1 T " . Kaspiskem morju. PosiD.ajo orož- je in municijo in celo svoje voja-!■:<'. ustanavljajo sistematično — kteečke sovjete. pripravljajo raz- ti-I štiri admirale, in je tekom fr --MiRsecev stala 2.*i0 milijonov kron. Kaj bi imela ta komisija delati, Smrt najbogatejšega Primorca, j si najživahnejša fantazija ne mo-Xa Sušilku je umrl v 88. le!ufn' predstavljati. Navaden angle- lu. — pravijo boljševiki _ se sovjeti odrekajo vsem obstoj-rim ruskim predorav'ca 11T na |V!-zij-skem teritoriju, vračajo vasi In mesta, katera je roparska samo-hh pnost Romanov odtrgala on Perzije, opuščajo šahu Vv> rlohgo-ve ter vrača io perzijski banki vse fonde ;n paprje. katere si je svoje dni kapitalistična vlada pri dr- j žala kot garane'jo za posojen de iu»r. Jsov.i<*ti se nadalje di-sintere bii-ajo nad 600 kilometrov držav- ' stnlkom (Atoglolilom,) delitev državnih domen in velepo-sej tev. v prov nei Mazanderan južno od Kaspije popolnoma gospodarijo in grozijo d tam, da se bodo proglasili svobodnim in z-"-, zal: z Rusijo, v slučaj 1 da osta- Nikdo si ne dela iluzij glede komunističnih nevarnosti v Perziji,'svoje starositi znani veleposestnik I pomoi-ščal: pri tej komisiji do-najmanj pa Anglija, ki dobro ve, G juro Ružič. najbogatejši človek j l'va mesečno več plače nego ogr-da se bo revolucija v Iranu izvr- j v Primorju. Z neverjetno niarlji-:'•ki ministi-ski predsednik celo le-šila v njihovo škodo in da bo pn jvostjo in vztrajnostjo si je prido-; to. Reparacijska komisija na Ogr-].r»prostem narodu popularna. jogmmno premoženje in zgradil'skem stane 100 milijonov kron Tako polagoma in preudarno ,,a Sušaku in na Reki celo vrsto.ua mesec. Vojaška komisija v suvajo boljševiki v perzijski orga-lk,.asn5h palar> pokojnik jez ve,e-; Dolga ri ji nima čisto nobenega o-nizem. enkrat tu, drugič tam, njI-f] jtMn p<( dm- CO 7otif (tq tIX la Perzija ne bi hotel aslediti nji- 8nope zastevie. s katerimi IVojne?a P<>^jila- °n -iim if ^ T^M^V i-er T>-ed 1. o vem u gibanju proti vele\se- bodo markirali kose Perzije, kate- jvoriI: nalagam svoj denar j besedah Xewtonovih re trgajo iz rok Velike Britanije, samo v solidna podjetja 1' samo sramoto. GEES VAT?At>A. 15 APR. W22 Veliki petek. Sol&men miseris — jse j i šibile, da se je s težavo pri-socio s habuis.se inalorum. j vl*-klii do mosta, ki je stat ^redi O Svečniei so ji pokopali taožaJpoti k NaalonHa Je na ki je bil železniški skladiščnik lva menico, da bi si odpočila. Du-predmestni postaji, šibki, bolehniiv «,rsih< in rezka *>oi <>e vdovi ze ostalo dvame.sečno dete;:/bada,a v sencih, borna pokojnina, neskončna skrb! (>llklfJ je stala vas, ob- in bridkost ° pomladanskega solnca. Nikogar ni imela, ki bi ji lajšal P™»»i*no mirna. Nad preorano gorje. Prihajali pa so skom sle- »»»'J® *» Skrjanci <.rije ve- hern dan ljudje, zmerom drugi in|sd-la 1,1 brezskrlmosti. Dolge, pre-spraševali, ali bo izpraznila j1 r«ane vrsle temno oblečenih Iju-stanovanje? Tudi taki so prLlia-|dl s0 ,(-,J,al«' P" >1.1 ili. Zgrinjale to nič sramovali na*to proeesijo in tonile v belo cerkev ■sredi pokopališča. Zakaj tretja Pirhi in pisanice. - jali. ki s«* ms« svoje zverinske nature in so ji brez ovinkov govorili, da nima v Starodavna je navada, da se dobri znanci, še rajši pa tisti, ki jih spajajo krvne ali ljubezenske vezi, prijateljsko razmerje ali pa gospodarska vzajemnost, o Veliki noči meti =eboj obdarjajo s kurji- Velika noc. Spisal Josip Premk. inevtu ni kakega < pravka, da jo()l,"a ■''* ^ila, ko nagnil na križu t pogojih nastane živo bitje, ki Po obgozdnih jasah so vzcvetele prve rože, motni potoki so Tekli v -dolino in se razlivali po travnikih, kajti sobice se je vo-mi jajci, ki so jim z barvili iu pri- >-ilo po modrem nebu in topilo kiadnini lepotivom vzeli značaj sneg po gorskih hrbtih in sleme-vsakdanjega hraniva in jim pode-jnih. Tako je kazalo vse. da bo Ve-111 i obeležje prikupnega posvetila lika noč lepa in solnčna; že na za posebno priliko. j rvetnonedeljo je priklilo iz popja Pa zakaj sc ljudje obdarujejo čpešnj»vo cvetje, in ob mejah in z^ jajci prav «> Veliki noči? Lest ni h parobkih je cvetelo vse 'jajce hrani v svoji zavarovani polno trohentie. Topli vetrovi so not rini tajinstveno kli«-«.. iz kate-|veli čez dolino in nebo se je smele ob kaj enostavnih okoliških ialo že ves teden v sinji modrini. srcu so odmevali kekor srebrno pritrkavanje. Hodila je po veži nemirno, ka Pismo. Ko je stopal Krist na Golgoto, so šle za njim in so ga objokovale žene. A (m se "je ozrl in je rekel: *'Hčere jeruzalemske! ne jokajte za menoj, nego jokajte za sdboj kor da ima silno opravka, pa jej in za svojimi otroki. Ker prišli bilo že vse lepo očiščeno: šipe na bodo dnevi, ko se bo reklo: blagor oknu. peč ui -miza "m še tiste tri 1 nerodovitnim iu maternicam, ki Zagreb stojita pred evropskimi velemesti v odstotkih pomora od tuberkuloze... In prišla je Vojna, da je dala njenim krilom silen razmah, jej odprla vrata malone vseh naših Ke sv. Treh kraljev je napisala niso rodile, in dojkam, ki niso do- le Kodrasova Maniea ie prihajala m«— m jiinuim j It i -lii - ..t i ■ • i bodo naznanili stanovanjskemu i 1 w,a?">k bednih in zatiranih okr-j ustrojeno tako, da je sposobno za- vsako jutro že navsezgodaj na'ga m oouo naznanili s;ano\ au^M-mui ............................. n..,,...^«,, «« , ....... ■> — uradu, k; j.. 1m» jh. tej in taki na-'vavl _ -,avo «» daroval svojo* rodit i veliko število jajec iu-tako-1 vezni prag in se red bi leri ■ ni". ■ k o ve* l»j«'. jim solnceia ni kov, ne znancev V/.eti p«hI streho. p<»trta .' Kant iii h išt \ om ! — — Na Veliki net, zbudilo i dilo se j blago dušo za vse krivice na sve-|rekoč samo sebe pomnožiti. Kdo'dolini, li ne zagleda morda kje tu. Za vso zlobnost ljudi, ki so(bi se spričo tega čudil, da je med'kake sumljive meglice ali na ne- (•skrunili b.žjo zemljo z grehom Indijei, Perzijci, Babilonei, Feni-|bu kakega oblačka, ki bi ji na-NVojih misli in dejanj. Za ljudi, kt;čani, šu '»pljuvali postavil na cesto... Nekaki bili vsaj toliko "spodobila >»» ji ponujali velike liail-ak«. jim prepusti stanova-\li kam bi, -i rot;i i Pod bož- "^.'"Vali t><>žjo podob«) in *e|davnini veljal nazor, da jt imela ne sonHfcii-j .'jai11 satanu... Sin božji je u-jsvet nastal iz jajca, ki so ga raješopirila Egipčani in Grki v lavni znanjal, da se i a lie sonxun-j ki bi jo mogli "ul" ^'^P'rila pa --- j.- krivica J no vali svetovno prajajce [am l»i slaba"'!n °hol«**ti — zrno jv pogini-' Izvajali so: V začetku ni otrokom Ln po-'° " pa b-ga kar ne morejo n a g! e-' žalujete nas, mlade, nedozorele: pazno ozirala po] dat i." »življenja nismo živeli, nego srno .Mani-a je zardela in je pog!e-'oa komaj zaslutili, a že padamo dala skozi okno. da l»i prikrila kot gorivo na ogromno hekatom-svojo zatlrego. jbo. ki so okrutna usoda zažiga ne- In tisto popoldne se ji je zdelo znanemu Molohu... dolgo kakor večfiiosfc. j rničena življenja, ugašeua og- Ko s<- je vila iz cerkve procesija njiSča. uvele nadc. . . k svt^čatiemu Vstajenju, se j- po Jiopoblne je I našega nikdar ni moglo mirno hiš in je dovedla na čiste j>ostelje (»sam!jenih dev ter na trdi ležuj bojevnikov v' zemeljskem rovu. Naši ljudje v vojn Išt v u : sinovi nobenega naroda se ne morejo primerjati ž njimi in vendar so tuberkulozne jši D,l vseli ilrugih. <)-sobrto l»osanci. najmočnejši. Do pred "JO dni se je boril nekje na bojišču. Dokler je mogel hoditi, ni niti mislil, da je l>olan. A danes že umira, mirno, ledeno mirno. Skoraj vsak dan vidim sprevode izstradanih otrok i/, raznih iz-mučenih krajca* domovme, odkoder jih ljubezen in usmiljenje spremljata v srečnejše kraje, da nam jih rešita boljši bodočnost i. In ko o^bxlujem to nežno, pove-šeno, že napol uvelo evetje našega pomladka, mi pljuskajo po omlatdan-'je zahotelo stvaritve skegn razkošja. Zrla je v bežne'beseda je svet prebudila v živi j valove, ki so se prehitevali v ne-J nje; prvo njegovo st varat veno de-pogonu, da je migljalo] janje je bilo to, da je iz pravodo\- očmi. Mahonfa lia senca ko rnti j<- l.ilo I r«*ba hram-. Ali mati ga ni mogla dojiti ž»* o}»outiic sos»'u<»va deklica od štaeuimrjevih iz bližnje,M*ni1- Ija stvoril jajce, i-: katerega je ka-vasi. Mb-ko j.- l.ilo /m.-rom sv.-žj-'. -^a,,°nfa s.- j,- J)il(l n.]<(, ^h-ijrui-jkor piščanec iz lupin prodrla Čisto, zato se mu j.- otrok brez' a sem'a J" s<* pomikala proti mo-'dne\ma sveitloba. osnovni pogoj stn. Pod ogromnim križem se je'vsega življenja na zemeljskem čl.»vek " 1 1 '*" ' avrniovja, se rim I>iix.e so pi iiidji ip<»vedovali, da je svetovno jaj-materi. " jlovl,i kolen — pUsu — do!cc izoblikoval njih bog Ptah. in Vzela je zdaj v nar«»*je in ga!Vran' — Je 'ZoI>«*t dvignil s'sicer iz «iJ»nilske ilovice, tolažila, kakor j.- znala in m.^Fa. 'temenom. Jn ko se je ta-j Zanimivo je, da se je nutiis o «la bi pričakula deklie.-. ki bi s.- ' 1)4,1,1 s Priženi in valovi, se mu svetovnem prajajcu izsledil tudi bila morala ž.- vrniti. < >d prejšnje- j*' ,rildoina vzdignila razikuštrana' 'aed Finci, Peruvanci ter prcitii-ga dne ni o-talo niti kajilje -mle- {?,ava' Vt^,kt*» tenui^ oči so mamo valci Saiidvwkcga otočja, torej ka. zakaj p«,sledu jo }>orcijo je po- na most -t- in prikazen med plemeni, ki svoj čas gotovo s.-sal malček «-poldne, pretlno je'J*° Rinila. 'niso bili med seb«-j v nikakršnih zaspal. J "Krbrtus! —" f stikih. Deklica pa je vrnila prazna.' ^;,r/nila st- je po vsem životu v j Ni dvomiti, da je nazor "Rekli s > mi. naj pridem zve- mr/-1' /UU1- zakiM ta hiji se je bila'tovuem prajajcu na najrazHčnej čer. ker so mleko j>orabili za po- ^lM"u,nla otroka. Strah in skrb sta'šili koncih sveta nastal nezavisuo. liee." J" l)u^anjala proti vasi. JSaj p]>ihi j<- v štacuuo. Clruča pra- kaj živega, nekaj, kar je moralo zmenili žensk se je gnetla okoli nastati. In iz česa — tako se v «Iolgi halji.'svetu. — Kgipčani se slišali iz nje in dreti e«-l«» korenine. mirajo za tuberkuloz««. Izm.-d Iii:i "mine so gole... RojsU od pamtiveka krvav .Maiiičiin: si-ee s- je topilo ves«^-J V mraku je odšla v svojo kam-'/.rtvenik našemu plemenu, ki i»ri-lja ob misli, da ji> loči od tlolgo vico. kjer je <=edla na rob postelje naša zaman v žrtev £>rvciiee, sino-])ričal;ovanega trenutka samo š«' zakrila obraz z rokami. Zopet,ve svoj«' liogu iu svetu na vidiku, par dni. in kadar je le količkaj je prežitela v duhu vs«' ure, ki jih j Svet vidi in se ne briga, a se Ii bri-utegnila. je smuknila v svojo kam- JP -aj prekramljala ž njim. vse ga P>og? rieo in pregledala novo. praznično srečne trenutke... in nocoj bo poj Tudi liii -s«r neštetokrat vzpenja- dolgem ča^u zopet gledala v nje-'mo na svojo Crolgoto. na krvavo go ve dobrodušne oči in mu izpo- žrtvo. vedala vse — kolikokrat je misli-J " Neplodno!" vzdihujete ^r i la nanj in kako težksta)la sama ko pismo. Kaj da ii pisari in za- truiena. trepalnice so ji lezle sku-'z grenko bridkostjo v praznih e je premagala šiloma in'dvoranah. oblek«>. svilnat predpasnik in vse, s čimer se je hotela odieit i na Veliko nedelj««. «la bi tem bolj ugajala njemu, ki pride od vojakov na velikonočne počitnice. tisoč, zasužnjenih v Avstriji in Nemčiji, jih j.- do konca 1. 19P>. pomrlo .>J,000, naj ve«" za sušieo... In kadarkoli ugledam tipično naše rasno liee >idad«'iiiča ali «1«--vojke. lepo razvite, bujnih las. gostih »»brvi. dolgih trepalnic, otožnih vlažnih oči ter s senco utin.je-nosti in zgodnje starosti na licu, gotovo vselej odkrijeta tudi melanholični |i«>gk d tuberkuloze v Teh očeh. Kakor bi me gledali iz iijili naš Branko, Stanko Vraz, Vladika Rade, Vt»jLs!av in dolga lu- nula jugoslo i«-r o«|šla M«Tt«*ri kovti. Kal J c ;tepmilo ixl brki- Kupovale so za praz-'pac sklepalo ' nike iu razposaj«mo čebljale. je Ceni« je živela mar samo zato. da goji evetje na sedmero gro- (rm<*< II« VI«' I »hupa je (.mahnila z «b*t.-r«im na košaro,' kal Idi« c iu in hehetale. !\i ji je bila baš ob no«gali. ' "Kristus! —" \'tsln«i nasihieje j« ves /aripel \ obraz, oblit «»«l debe- \ vl)ra^ti zaposlen« [ "Da bi jiii motila. vekal otrok,.da,j"° — Ni jvpi krenila povojev. vi-'živega, če ne iz nečesa, kar je živo Št-acunarke ni ali je vsaj bilo živo ? — Povsodi se j nad zemljo razpenja nebo. na viki jim j«'.d«*z podolgovato in vzbočeno, ka-s«> upala kor gornja polovica jajčje lupine, prodajalke ir. Primera z jajcem s«- potenitakem ili - •!/. Krč.-visto je premeta! gla- -M* Kl'«*nila pri sti-ansklh vratih v ponuja karsama. vico m M- trdili i/, povojev. Nobe- Zadišalo je po svežih poti-j Jajce je torej ze izza mračne na tolažba ni zalegla. Wusniilje- oa''- - • "-^'ti za «»troka niso pri- prada\mine simbol nastanka, pre-11» je terjal. ■ «-sar mu j«- manjka-'• kljunib« iznova v pre-;bujajoč«^ga se življenja in mnogo, lo: mleka, jmleka, mleka... Skuhala mu j«- čaja. D.-t«' je par- Ifrat krepko |N»vleklo iz steklenice nmivala posodo. Kuharica in za trenutek utihnilo. To«?a že-.tlala skoz "iočetkov. To Stopila je v kuhinjo. Dekla je pa tem bolj, ker hrani v sebi raje j.ie-1 zeli življenja zasnavljajoče klice tudi vse pomočke. katere klica po- r o sve- kaj da ima ravno njej toliko po- PaJ> t>a le Premagala snoma n azličnej-lvedaiti, tega od M a nice ni zvedel »^'kaln zvesto, kdaj potrka na ok nikdo, niti njena mati. niti Matja- no;.. Ze je' udarila v vaškem zvo _ že v «»če, ki bi nikoli ne privolil, da niku enajsta ura. ali Matjaža 5e 1lph 7 " A nior<_|a ta sirotna mati !»i vzel njegov edini sin za ženo v°dno ni bilo. Takrat je zazde- in t! iriiJinvi ni fVi»tn> n!i ii iil i ni- članico, ki ni imela pod milim Bo- lo ^^nici. kakor da je zaslišala naj nastane nekaj^om nič drugega, kakor lep zago- lu'1:o tlaljnje kričanje, pa je nena- rcm SVpUl bi bilo sirot hi!ševna 'rel obrazek iu dvoje čudovito tem- ^oma vse utihnilo. . . Kdaj je za-1 ... , ------, . nih oči, v katerih je videl Klepčev ^>ala- a ko ^ ^ pmtl ust narodovih .Matjaž vso svoio srečo. " P^udila, se je ozrla na- Kdaj in kako sta se tako natan-'okrf>ff P^trašeno in začudeno — ko spoznala, ni v.-del nikdo, a če ka^ti on 111 ^rkal na okno. ^ _ je kosil Matjaž tam kje na trav-' Ko hitola v cevk^' ?l ^ niku, je imela Marica gotovo ka- pedala tovarišic-a. da so njene; ko opravilo, da je morala mimo ?;a Mat'a*a (.Uenu. mnoge uoigote j njega, - in če je hitela Maniea ^ ^ preponi v županovi« k^^^ ^ zjutraj ali zvečer na korito, je __________jmajkam Jugovičev, " Matjaža gotovo prinesla pot tam mimo. in ob talci priliki sc ni lii- proeesija izbrancev venskega... Ne plačite, ne pla>čite. prijateljica : •laz sem optimist. Ta tuberkuloza je lepa in dobra devica. Ona je spremljala vedno fine. suptilne duše. Morda jih j«» njena družba eeld polepšala. Očividno so j« j ljubljenci, š.' pretlno kaj slutijo «• njej. Njihova psiha in vsa dnin telesna fizionomiia jim se je Niti za <»troka niso prihram-j0,,,u,,a 'ejena kuharica. "Ali Ni mogla tega verjeti in je VaMl IM>vedala deklica, da smo pila k s.ks4 «lovim, osoibno'zavila, tako da je prišla naposled sko leto je ^koro poginila v straža simbol nastajajočega življenja|ta novica tudi do Matjaževega sni lakoti, ki se je pojavila rad; ter njega ugodja in blagostanja."«'eta, ki s«' je .silno razhudiL Tol- snšr. letos divjajo po njej pa na-kaki*š»iega želimo samemu sebi in!kel je s pestjo ob mizo in celo na- livi. povodnji in domače revolte. pa vsem tistim, ki so nam Ijubi'pil ^ j«' tisti dan. kar ni bila nje- >:'<" ni pomagalo "reševanje". — in dragi. ' |gova navada. V kremi pa, ko mu katero so "angeli miru in sprave*• sklepali skozi tedne v Washingto rtu. ko je prišla na dnevni red KI- svetu in vsepovsodi v veljavi, (nl-jl>a dovoli, da bi prišla Maniea v tajska. Kitajska se nahaja danes kar je na njeni človeški rod. Z ob- njegovo hišo za •"mlado", daritvijo izražamo zahvalnost za| '"Kaj bi?" je kričal. "Dovolj usluge, dajemo duška svojim eu-'je drugih, ki kaj imajo in ne pri- Medsebojno obdarovanje je na-'ie vino razvozijalo jezik, .je govo-vada, ki je razširjena po vsem^'d tako, da se raje -«»be.si, kakor i čuda, če človek na kaj stveniiu odnašaj em ter osnavlja- de jo prazne k hiši. ne pa taka baj- dekliea spomnila otroka: " Kaj i^abi. . . Pog-lejte k sosedom — mo ali učvrščamo medsebojne ve-J^ ariea ! me briga! Najprej «mo mi! —"|monla dobite — mudi se mi v pro-j^i. Obdarujemo se. kadarkoli na-j In tako se je zvedela ta stvar Deklie a j »a j«' imela že t ol iko' da ja I no — ljudje čakajo — zbo-jnese prilika — semkaj bi prišteti »d no hitro po vasi. \zgoje in čuta. da je zamolčala'— torej zvečer — zbogom!"{tiidi vsakojako pogostitev in spo- Od tistikrat Maniea m Alatjaž . ln je odšla s tistim lažnjivousliiž-Jninil pri nekaterih jilemenih po- sicer nista govorila več tako oči .»iitii ii>tt,'i.t£ilii.in I - t i. C. . .. » ■»•nvi'itn .i-,1 4 t«Un Z 1 i k tll/t i i •/ /i n»»l.* to n o r» Ari /vi i.i 1 vdovi te «tstmine besetle in jih izdala komaj lastni materi. "Za jH.ti.-e.' — Jaz ' boni brea'satanski ljudje, njih. . . " j.- jxnnlslila vjova. Komaj s«* je š«^ pregrbala v veži. "Ljudje i ■» brez >rea'\ je vzdili- prijemajoča se stene. Zoj>et je ltila s »seda. " In še desetkrat brez-jzbadala v sencih strašna bolečina srčnejši -o ti^ri. hi nitnajo otrok.*'.in trudoma so sopla pljuča. \ "Povejte ljuba duša, kam naj ''Sirota .. moja... sirota..." se obrnem? — "sirota noče druge-Jse je trgalo od ustnic. Niti vedela ga n«*g«> mleka. !>«• več««ra v«idar(ni. da je zašla na dvorišče, ko je ne mor«- «'-akati", je ihtela vsa Iiotela na cesto. zbeirana mati sedem žabusti | "Sirota... sirota...,• je kolo- " Najbolje Im>. če st«»pite sami bai-ila l>r«»z moči po dvorišču. Za-tja. Ne verjamem, da bi ne imeli pletale so se ji noge in zaneslo bi kaplje mleka pri taki hiši.— Dni-'jo bilo kamorkoli, da je ni pre-god bo pa t«y.ko, ker ni ljudi do- stregla postarna kravariea, ki je ma. — Ali — Bog znaj — kako bi bila prišla iz hleva. Prijela jo je vam svetovala? —" jl*>d pazduho in jo odpeljala v "Da bi šla tja? —" se je bra-,shrambo. ^ zela ji je posodo in se nila s skrbjo. Jkmaiu vrnila z napolnjeno do po- "šla bi ja/. ali poznam jo, hit- lovice. dolni hudobno, tla bi mi zapr "Skrijte. prosim vas doliro vrata." Jskrijte! še danes bi me pognala, "Zaprla — vrata! —" jko bi zapazila. Težak ji bo odgo- "Meni got«»vo. l'e pa jih zapre (vor pred Bagoni! — Skrijte vam, iuia kamen v srcu in Rog ji pojdite za vrfcont!'* bodi milosten ob sodbi... Pulite tačas otroka pri meni!" In kakor je bila, je vzela posodo ter stopila na cesto. Noge so ni m nasmehom, ki ga imajo samo sebno razvite gostoljubnosti — zlasti pa je v navadi obdaritev o posebnih prilikah, kakršne so rojstvo. poroka, spominski ali svečani dnevi (rojstni dan, god, <»blet-nice, birma itd.) ter po običaju nekako normirani rotd (sv. Miklavž, Božič, Velika noč). m to, tudi iz cerkve je ob nedeljah lii spremljal. — ali sedaj, ko je služil pri vojakih, pa ji je pisaril več kakor svojemu oč 'tu in več kot vsem drugim. . Mnogokrat, ko je po vasi že vse utihnilo in so pogasnile že vse luči po bajtah in hišah, je prižgala Maniea v svoji kamrici lojeno svečo, posegla pod zglavje in se zatopila a- njegovo pisanje. Po- ia bol, ali kolena so se ji še mot no tresla... Dobrodejno jo je oblival hladni sebno tisto zadnje pismo, ki ga je zrak, ko je hitela za vrtovi proti dobila na Cvetno nedeljo, je pre- domu Skrb za ubogega otroka ji je dajala prečudežne moči. da je skoro tekla po široki, beli cesti. brala že deset in desetkrat. — Na Veliko noč — ji je pisal — se vidiva gotovo. Na Veliko Nekje v možganih je očiitala sla- soboto pridem domov, seveda ne lw>tna misel: "Dokler je živel mož bova mogla govoriti takoj, saj in so lazili za njini po skladišču, veš, zakaj .. ampak v noči od ni nikoli zmanjkalo... niso poza-Velike sobote na Veliko nedeljo bili nikoli..." Ali takoj je udu- pridem gotovo pod tvoje okno... šila ta slabotni očitek misel, ki je Zato je Maniea tako nestrpno govorila iz drugega kraja mož-i čakala Velike noči. In naposled je napočila Velika sobota, vsa sol lična in jasna kakor so bili drugi dnevi. "Ajde, listaj, moje žarxo sulice, da grijemo jm> svietu sirote!" Zgrnil se je nad nas jad s teži-no bola, pred katerim celo beseda mnoge Gol got e in mnoga mnogim belih gomil j grobov se je dvignilo neštevilo. . . j in cvetje poganja po njih, cvetje sirotinsko, radi česar se poraja solnee... Ne lomi belih rok, lepa in tu zna lvosovka Devojka! Ne okrvavljuj si krila, niti rokava!... Kadar gledam Vas, tužnolepo. vlažnih, od bolesti in dolgih trepalnic zasenčenih oči, "vranjih la.--in mramornega vratu. — vidim nas, kip naše boli in lepote.. . V tistih dneh ste videli, kak« so padle (preko nas. kakor težka zrna toče na mlad vinograd, vse nevolje. ki morejo zadeti telo ir. duha. Našemu rodu je kakor od pred civilno vojno in ljudstvo v njej trepeta groze pred temno bo-'dočnostjo. V srednji Kitajski s® le jši ž reci božiče umetnosti: liriki, (muziki. slikarji, večni tipi brez olimpijske ošabnosti, toda z raj-kko. serafsko. toplo dušo, stalni idealisti in est«di brez smisla za materijalizem in prostoto. Velika je tdava tuberkuloze v earstvu umetnosti, in v senci njenih spomenikov počivajo mnogi, čijih venci so neuveli. Kh, mi smo pesniški, nadarj.-n narod poletnega iluha. zato ni čudno, da nas ljubi tuberkuloza. A morda iz le zveze deloma tudi izvira telesna in duševna lepota naše rase. Tuberkuloza ljubi mladost, ljubi ideale. Prinaša bol. A bol poraja lepoto in dobroto. Ne mere biti lepe, niti dobre duše, ako ni šla skozi ogenj bolesti... usode pri soj eno. da nosi na plečih Tudi nam se polepšajo duše na veliko Tragedijo, veliko žrtvo .'Kosovem in na Golgoti, da posta-neznano Svrho. Preko naše zem- lje in pragov naših domov od po- pripravlja general AVu Pei Pu in (.etka vsa nasi!ja hl zloi,Ln. gan: ''Oče. odpusti jim, ki ne ve-|do, kaj delajo!" — Takrat je šla So!ze so ji govorile zahvalo, ki.baš po mostu irf ko se je ozrla na ji jezik ni imel besede. Vstala je reko, ji je šinilo pod kožo kakor s skrinje, knnaor je bila sedla vsa mrzel blisk in teklaje, kolikor je'dnevu zvonovi, ki so molčali in Mogočno so se oglasili proti pol- Omotičena. V seneih je poneiiava- mogla... i žalovali tri dni, in v Manačinem njegovi zavezniki nn pohod proti P«'kingit. iz česar sklepaj ona vo«. i5o. Ako se to zgodi, tedaj bo zavladala nad deželo nepopisna groza, ki utegne v tem sličiti največji svetovni moriji, ki se je pripetila na Kitajskem tekom let —-1ST)0 do lS6i. Tedaj je bilo pobitih" in poklanih dvajset milijonov ljudi samo v Kitajski, dočim so znašale žrtve zadnje svetovne vojne polovico manj. to je deset milijonov . 1 a strašen čas na Kitajskem naziva jo: Taipingova vstaja. Med tem časom pa pomagajo še narav-ne sile k večjemu trpljenju. Po silni suši. ki je pustila za seboj golo zemljo, brez rastlinja in celo brez plevela, so prihrumeli v deželo nalivi in velikanske poplave. Ilaš sedaj je Rumena reka v sred-rjem delu dežele preplavila svoje bregove, zalila velika polja In pobrala s seboj nešteto bednih vasic. Na tisoče ljudi je brf-r. strehe, brez hrane in brez obleke. TeTe po-lcraiine so v takem položaju. Kitajski zastopnik Lianjr v Wash-ingtonu naznanja, da je današnja beda na Kitaiskem hujša in groz-ne'Sa kaV>r jo bila lansko leto. nemo "Bogu slični". Tuberkuloza nam bo — kakor vislice, ječe. vojna in glad in vse podobne nevolje - komponenta našega Vzne- vojne in od Doga morije. Videli ste, kdo in kaj nas preganja vidno iu nevidno. A eden izmed naših preganjalcev, ne, hrt naših preganjalcev se zove Tuber-1 leirioza. Ne drhtite! Saj nitako strašen, ženskega rodu je, devojka je, tuž-na in lepa (slična nekoliko Vam, — no. to jaz samo v sebi mislim, tega Vam ne pišem), dobra je. ja-ko dobra in tiha. Zaljubi ji va. Korak ji je neslišan. glas kot brnenje najtanjše strune, oči kot oči tičice v jastrebovih krenvpljih. Zvesta je tovarišica lepote, p«»snii in solze: naslutiti zna lepe duše in sledi jim vdano in tiho — do ^Toba. Naši najboljši. najkrasnejši nam ljudje umrli v njenem objemu Zelo veliko število, morda večina, jugoslovenskih pesnikov, umetnikov, književnikov, najboljših predstaviteljev naše rase jpomrlo od tuberkuloze. (Jugoslovanske dežele so med najtuberkuloznejšimi v Evropi po dolgem bolehaniu knjigoveski Hrvatska, Srbija. Bosna. Dalma-mojster Albert Feldstein. 'eija in drudge. Mesti Beograd in stva. krvava in nekrvava, vseh sil zla in tmine tega sveta. Zla (nI '»enja. ljudi in (»d usode, zavedna in ne-' "-Nt* propademo! Iz sence stopi-zavedna. Nasilne krivice, ki-vave!m° na solnee in solze našega jada nas okrepe kot okrepi cvetje rosa jutranja. Rešimo s«' tudi tuberkuloze. ko si pridobimo ve««': sre«"e. več kruha, več svobode in zraka, da zasopemo z vsemi pljuči, z vsemi stan i c ami pljučnimi, na čistem in dehtečem božjem vzduhu, polnem ozona po nevihti. Verujem v našo ljubezen in voljo d>> življenja, v našo mladost, v telo in dušo našo, verujem v grobove "in zibelke naše! Prevelika sreča je počefek propasti. a naša nesreča in boli so nam temelj nadi in veri. jakosti duše naše. In ko pride veliki dan in ko Bog brobtuli veliko solnee Pravde, da ogreje no svetu sirote — ogreje tudi nas! O. sestra draga, jaz vem tajnost Vaše lepote! In nikar ne jokajte: Vi ste tudi po smrti lepa. prekrasna duša! Nesreča pri delu. Delavcu Alojziju fctuparju iz Kamnika je pri sekanju v gozdu padlo drevo na levo nogo in mu jo zdrobilo. Mora! je v bolnico. t GLAS NAHODA. 12. APR. 1922 Vladimir Levstik: GAD JE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. (Nadaljevanje.) In pod jablano, in pod če5- I-iejra zahvali! Kakor le stari pete ... redkem blatu, v ] Ijn. jxid brajd" m je so in ga >- eah se nekaj ruši, pa se vendar ne | tako drug drugemu napoti namena koga usmrtiti, am- rom. in ne le enkrat, vsak večer -, iporp pmlred do ta] F grabi jene vole sta obtoženca nato prodaia v Senožečah za 52*10 lir. Morilca sta kmalu nato prišla v Ljubljano, tu sta bila aretirana 111 oddana sodišču. V preiskavi sta svoje dejanje odkrito priznala in izjavila, da sta imela namen usmrtiti prvega, ki ga srečata na cesti. Pri sedanji obravnavi jja sta svoj zagovor docela izpremenila. Zri 111-Šek trdi. da je !>i! popolnoma piva.j se je živcih in miši- j ki takisto iščejo samote hi so prav 'zgodilo. Pelan pa pravi, da 11 i •in smrad pritiska na pljuča. Prsi I črede, vsa zatišja med podlimi bole, možgani plavajo kakor t j človeškimi stajami so polna ljudi,'ian i" sT»loh ne ve. Iz Slovenije. Razstava slovenskih ročnih del. j in Rogatec. Za načelnika podruž-V Beogradu se je otvorila v klu-'nice je bil izvoljen Franc Confi-bu "Ženskega pokreta" razstava! dent i. 1'stanovni inhčni zbor je ročnih del slovenskih žen. Med1 poslal kralju Aleksandru navdu-beograjskiiu ženstvom vlada za to šen lovski pozdrav, izložbo veliko zanimanje. Posebno Pozor, potniki! jim ugajajo 11a.se narodne noše in ornamenti Doslej je že posetilo izložbo precejšnje število beograjskega ženstva. trenotja, ko bi jih mogel hladno- raniti, da se polavti volov.j ne pomaga; prav ima, da jo klesti, jaz hi jo tudi. Boga zahvali, da je nisi vzel. preden si šel na vojno; v sramoto bi ti bila. še Ogra bi pe-stoval nemara, če bi se vrnil živ. SoldaŠkLm kurbam ni mesta pod našo streho, gad. - Prav pravite, mati. — se nklanja sin. — Vi ste mi svetovali zmerom najboljše; tako zelo radi >tr me imeli. Mehkoba obdaja vdovo; oči se ji rose »11 večkrat seže pokra j se- Potniki, ki prihajajo v New Vork, kaj lahko postanejo žrtev j raznih zakotnih agentov, katerih ; je v New Yorku vse polno. Ko I pride potnik iz vlaka, ga obsujejo taki agenti 111 vsak ga hoče vzeti s seboj. Ako potnik reče. da je namenjen k nam. bo agent rekel, da je on naš zastopnik ter ga pe-\ eljal je .» ijt, v svojo pisarno. Tam potnik .i: iz glavne-,;(1]0 spojna, da ni prišel na pravo izročili me-Jseea marca prometu, jmiljonov kron. Se strankin mostov ... . . Ostalih devetnajst mož njegove I krvno moriti, da ni tako bolan ln'I>va vola je res vzel in nato pro-J je to dvoglasna pesem - sprem-1 •M,T.?l'i?.t na ničSChf' ~ VSH baraka jV razdelJena s]ab= »trupenejSe *tra-|dal. Zaslišanih je bilo tudi mnogo Ijanjem harmonija ali klavirja.- V svrho regeneracije ribjih voda'povrne V '»»J ' "r ' J * 1 lv 5tl" l>o dvajset ljudi je že na jsti od mržnje do tovariša v ne-J pri*, ki so želo ob težil no izpove- Besede Rad. Sil vest rove, hrvatsko' in povzdige Varstva v Sloveniji lament seveda nogah. Oblečena m pohinaga se srce, ki zaliva s svojo navzočno- ^le. Državni pravd«ik ,ej prtfči- besedilo priredil Bož. Borko. 1 - 1,0 <«klfiek za kmet i H, vo pri im-Utiti. da mu povrnemo izplačan, d renja pisana družba z vojaškimi st.ir. sleherni kotiček lastne člo- tal dopis ministrstva pravde. gla-[^iasbil in izdal Anton Kosi. (.'euir kniilKi ; menažkami v rokah okrog vedra, j veko ve duše. 'som katerega spada obtoženi Pe-!o dinarja (8 kron). M ičtia. v v katerem so prinesli črnili pomij: prvi teden aprila je minil. In'lan P(>d Italijo in jej bo izročen po 10dnem tonu zložena pesem to je kava. vsakdanji zajtrk jet- j zemlja se je odtajala komaj na jizvršenju izročitvenih formalno- kaj primerna, da jo pojo s nikov. Nihče je ne pije brez klet-(vrhu. Kraj neži nekaj v stran odleti. Postopanje proti Pelanu je.dni v šolah in na raznih priredit-'"".-, nit, z-ilOOn vie. toda iz nekakšne dolžnosti se Dunaja: dve uri je., vozil živinski nato bilo izločeno. Glede Zrimška|vah. Skladba se dobi pri sklada-' " ' " ujedajo zanjo vsi signorji. vpijo.vlak s transportom — kam. Ja-|*o bila porotnikom stavljena tri za vsako kapljico več ali manj. Inez še danes ne ve. On sovraži to'glavna vprašanja in dv moral o tem obveza kmetijstvo ]>ri no-|stiti. krapnski upravi oddajal tudi le-;«U"": toda tega ne stori. Kako si j1'1"jtos iz ribjega vališča na Bledu po-;tedaj :ak agent povrne tak rzda-hi j«' strvji zarod, kakor hitro bo god* n! tek Potnik mu ga plača na ta danje y:l ijnni-,.,,,;., , <•..»>.i!;di oni način za izpuščanje \ proste Vede. < kosov zaroda. ga naj v. dača pri izmeni . tel ju A. Kosij u v središču ob Dra- i Po«iedice nožara Pranzcvega pa ... , . . i - ................* aoaatni. V1 m v VM.}, večjih knjigarnah po; rnmlim v Miribrn. bijo z rokam, po umazani mizi ter črnijo robstva. kjer stoji toliko (Jlavna glede roparskega umora.'slovenskem in Hrvatskem. i 7,,,, T Maribcru. psujejo drug drugega z odurnimi Ijetniških vasi in gine toliko >To- 'tatvine, soudeležbe pri umoru, do-' ' Zl,*un ^l.erliaum. las: besedami m grešnimi izrazi, kate-j veSkih bitij, oskrunjenih v svobo-ldatna pa glede pijanosti. Porot- ,,o. kakor ..i „. ko,.-.a s.isnhi „ jj* t^^r!'«- eMjlvejši Tasti; niki so poVnlili prvo vp^nje , roKo. Z na je drugačno dekle. — povzame čez minuto. — Kakor ne'* in dan! Še vedeti noče. da je kdo razen 'njega* na svetu; nanj n isli. o njem govori, o njem sanja podnevi in ponoči. Si io videl, kako je bleda, sirota ■ O hi se zgodilo in bi umrl v jetništvu. stamim. da izdihne še tisti dan. N-« koh-nih naj hvali Boga. da jo ima! — Da. Zina je čisto srce. — pritrjuje gad. — Zina je suho zlato, d"kb- brez para 11a svetu. 2al ml da si je nisem izbral. Da bi rdaj žalosti fimrla? In kdo hi hodil k meni. hudobnež ii' Zinka je tista, ki jo še trpim z/aven sebe; in kadar ne pride ob uri. mi ni obstanka. Pa vendar me boli srce. ko je pri meni. Poljubila bi jo, in si 11 .■» upam; božala bi jo. ]>n me je strah; 'dobro dete' bi jt r«*kla. in se mi smili. Hudo je. gad. ■ e bi človek rail ljubil, in ne sme. ter hi rad sovražil, pa ne more. — Hudo je, mati! — Glej moje drage njive tam! — iztegne stara desnico nad po 1 jem. I : prida v dolini, ali pri nas je obrodilo dn nikoli tega; in kruh je zdaj potreben, ne? Gladn vendar ne smejo pomreti. če se oni vojskujejo, mislim! Ze se začenja lakota; v velikih mestih, sem brala oni teden, kradejo pse in jih koljejo v jed. Se to bomo videli. • la za puste Boga. ki ne ve pomoči, ter bomo molili pšenieni kTa*. . — Zdaj je kmet prvi na svetu, pobira Joža. — Ves svet se bo 1 lanjal pred plugom kakor pred kraljevsko krono. — Dandanes vidijo, da je naša zemlja enako imenitna kakor kdo-ve katera slavna dežela. — se košati vdova. jzadnem. vselej zaradi pol žličke j pomij. Lahov je v sobi večina, kakor v baraki in taboru sploh: težakov. delavcev, trgovcev, uradnikov. učiteljev, sodnikov, zdravnikov in odvetnikov; tudi slavni zločinci sn vmes. in eden je baje lastnik javne hiše . Vpitje prihaja čimdalje hujše, s-gnori razgrajajo s slastjo in u-metniškini užitkom, v blagodejnr zavesti, da so manjšini v nadlego. 7daj se oglašajo tudi poljski Judje v drugem koncu sobe: Tzraei protestira. lat i ust vo brani svoje pred pravice; .pan Twardowski. v ne ozira se. kje je sever, kje jug, niti ne vprašuje, kje za obzorjem tonejo gore. za katerimi zeleni do-f In vina: jetnik mrje od koprnen-ja pn domačih hribih. *n vendar | ne pozna vetra, ki veje od njih. ' Kamor seže oko. povsod sami' griči, pusti kakor preob jedem vampi, valjajoči se v lenem soln-eu: nikjer v mozolčasti panoram: ne vabi oči temnejša lisa gozda, obraščena struga reke ali količkaj smelejša vzboklina tal; njive leže kakor ravnila, in vmes kaka cesta v enako oduren kraj. Vse je uravnano in izrabljeno, črta vese- trdim ležiščem vsakega četrt in s temnico vsako leto na • , , . . . '.ia ne reže nikjer te zelenorufave jiilranji ,.amak„ .,nos„ „, d portinje. K,k,.-,la ^ | :;;n *r?......*»•> ^ J. i.i \ ; natjtiska. star uniiatski nor* i-(„. n; , 1V - •. , ' 1 1 o hi vsako uro sedeli pri obedu ; Volitve v okrajni šolski svet v j Kočevju. 10 glasovi proti 2, drugo glede! j2 Kočevja poročajo: Zmagalo' tatvine soglasno, tretje glede pi-]je naše vrlo v PJl* (Fjedinjeiiju' jaiie.sj i pa so soglasno zanikali. < jugo.slovan>kih učiteljev organi-! Senat je obsodil Antona Zrimška j /.n ano učiteljstvo pri volitvah v j na 12 let težke ječe. poostrene n J okrajni Šolski svet. Zaveo ne-j spodarju perilo, čevlje in razno -j »osredrin pred volitvami ponudili! (.bleko. ^ 1 Nemcem kompromis, o.si«t na K 2'!.."►<>. Pričakujejo. da bodo oblasti napravile kone<- temu hrezstiduemu izkoriščanju Ijinb.) va. jiiena rja. ! T; kili slučajev je bilo zadnje 4 1 mesece že ">i>. Potniki so prišli v j New Vork v namenu, da gredo |k nam. jta -^o bili zapeljani v dru-'go pisarno. Agent jim je aro. katero s > nam poslali povrnil, pa jih je na drug način prevaril še z a , večjo svoto. Vsjikdo na i tedaj pri prihodu v j New York pripne naš gumi) na j vidnem mestu, da ga bo naš za-jstopuik spoznal. Ako našega za- 1 ila te dni ;^opnika ne bi bilu 11a postaji, nas posameznih parlamentarnih pokličite na telefon, ali pa prosite Klubih depiiitacija. obstoječa iz. ."»<> železniškega uradnika ali polie«-vdov. učiteljev, duhovnikov i" 5j.,. da nas poklice. Naš telefon jel sodnikov iz 1'irota. Niša, Vranja « Jt mor, r> i •■ n „ yr . ... Cortlandt 4687. Pred svojim odho- 111 l-_nj»zevca. ko >•■■- iib htdgav-oblasti med vojno umorile na z rinski način Srbske vdove zahtevajo izročitev bolgarskih vojnih, zločincev ce je v to s-.vrho zgl: jatski p^ip iz vzhodne Galicije, dreveni 7 me. nažko pred strniščastimi ustnicami. zavija oči ter ponavlja svoj r>. supli: — Tak šo? tak šo ? Ni ga. ki bi razgna"; peklenski semenj; hvala Bogu. ruski študent Onisi-inov se vrne iz umivalnice: grdo pogleda oratorje. nato skoči med- na obrazih se menjava lokavost s topim zadovoljstvom, v pogledih" 1 i ri nas ie ___J { Katranastih sten liki skaljene oči mrličev. Kroginkrog tabora Je plot od visokih lesenih drogov, tako gosto nabitih, da mora prav do njih. kdor hoče videti cesto. <"isJ° v J?°rnjem koncu, pri skladišču, je višji kraj. s katerega se odgrinja očem brezupna slika rezaplankane okolice; tisto mesto je edino, kamor Janez nikoli ne stopi. Ob vsaki strani nlotovega stirikotnika se izprehaja noč "in dan straža z nabito puško,- izlet v svobodo stane glavo. Ari H ^ dolžnega spoštovanja do žlahtne latinske pasme. Ieek, Mordoh in Mojše zaženo psalm škodoželjnosti. ki traja, dokler se ne ska vsa-io med seboj. To so poglavja iz jelniške duše: kdor noče zblazneli- mora gristi bližnjega in plju-vat? v njegove rane gnoj mržnje. sumničenj in škodoželjnosti, ki se cedi iz lastn.h razmesarjen ill prs. Bolni gad se je oblekel ter sto-j pil na dvorišče. Prebivalci črn«-vasi ne poznajo miru.- nekaj jih goni iz kota v kot taborišča, nihče pa ne ve razodeti. kaj hoče in kam se mu tako mudi. Janez je , .. _ . w lf j spoznal, da jih biča želja samote. _ kaj. Tn nas žulja- Tdarce s puškinim kopitom, psov-v. rod ni manj plemenit od mogoč- \Vo in lakoto ramen vode strugi; nekdanjosf. jf llisana. v sivo ime vojne se izteka sleherna želja in skrb, vsako delo jH»d solneem je že naprej j vkuvario v njen temni p »men. Že slišiš dete. kako vprašuje; - Mama. kako je to. če je mir* In drugo hoče vedeti; — Ali pri nas nimamo ata. !tn-hor pri sosedovih? Milijoni bitij ne razumejo pravljice; — Takrat ni bilo vojne. Jedli smo do sitega. Tn oče je bil doma. Dnevi so kakor močvirje, v ka-t• ro se naglo pogreza vse. Ljudi zraven sebe. pesti; kakor Janez včasih ječi v brezumen bega okrog, iščoč mesta da bi se zamislil vase. Toda pov-iod ga obdaja blejanje zaprte Dve obsodbi na smrt na vislicah.1' Bndimpeštansko honvedsko sodišče je obsodilo Arturja Lom-bardija in Johanna Uhlyorika. ki sta prišla iz Slovaške, na smrt na vislicah. Smrtne obsodbe ne samo zaradi "vohunstva", temveč tudi zaradi prevratnega komun?-sti'nega mišljenja, so se pričele po poreolih nenavadno množiti. Politično ozračje na Madžarskem je naravnost preplavljeno j? strupenimi bacili. Izpred ljubljanske porote. < ?ji>topafki "Uias Naroda" kateri so iKMiblaštoiii t m »hirati naročnino za dev-■uik "»ilas Naroda". ;\siik za-topuik izotrdilo za svotc, _______katero je prejel in jih rojakom pripo- POSESTVa V KRŠKEM l«očamo. xra XuroC-nlna za "Olas .Naroda je: I'KOiJAJ. Za cp,0 ,0to ritličju 4 velike s<»- San Fram-istu. UL: .ink«»h I-ausiu. bc, kuhinjo s shrambo dvorišč,- Denver, CVo.: Frauk Skrabee. prvem nadstropju 5 1>utbl«. t Jobu Gt'rtu* . , J in t runU .laucsh. kopalno sob in hleve; v velikih si d). dveh tovarišev rop. Porle je bil jstopnika v šolskem svetli. Račun na straži, dočim sta oba njegova pa je bil zgrešen, ker je kljub ko-tovariša vdrla v gostilno in s kli-jaliciji zmagala napredna lista. V eem: "Denar ali smrt!" zahteva- okrajni šolski svet prideta nad-la denar. Vsa prestrašena jima jejučitelj v Kočevju Betriani in rav-dala gostilničarka lir. Natolnatel.j meščanske šole v Ribnici so razbili še neko omaro, pobrali j Mer1vie. Namestnika sta naduči-iz nje vso zlatnino ter zbežali v j telj v Loškem potoku Wigetc in Jugoslavijo. Na Rakeku so jih učiteljica Mavrin iz Koč. Kekc. »prijeli, toda eden izmed njih jim j je ušel. Ker je bil eden med pri- V službi ponesrečil, jet ima Italjan se je moral zago-t Progovni preglednik državne varjati pred poroto samo Rudolf j železnice Florijan Pogačnik je 11a Kl Kopaino si»no in v,- t ... - # .. .. , ... . -. . , , ,t i r> i 1- Sabda, tolo.: Loins tostello. Porle- Obsojen jc bil na 4 leta pr^, med Žalcem 111 Celjem spo- ,ando- v jf. vp(i, juna Af.u*rK- mdianapolta. Ind.; Alois Itudmao. težke ječe. drsnil m padel tako nesrečno. da na razsvetljava in vodovod. H ša Cl.alon, Ind.: LamlKirt Bolskar. * * * I je v sled preloma reber, raztrga- 2e]0 pripravna za trgovino ali 'Aurora. I'd.: J. Verhie. Dne 11. marca se je preti porot-J nja pljučnega krila in pretrese- i v,^jega obrtnika. Nasproti hiše'tbi1»-|ld.: Fr. \ odopivee. ročano. z neko družbo iz Maribo-Jlli5tvo - (jjas Naroda" Si i'oit.ic'hM,otai Minn : Frallk ra udeležil izleta v Limbuš in iz-|hlllllt S:1,et. New Vork Citv. j^^it LdVSovie. »rinil brez sledil, se se vedno 111 vrnil. Preiskava se nadaljuje. Doda je Perko izvršil sa-| ;up- zaklenjeiiega hleva 4 volt ni vrednosti olh5t>0 kron. Robert l»onč>11 a ni prisostvova' obravnavi, ker leži bolan v ljubljanski bolnici. Ivan Jeriša pa .je pobegnil v Italijo. Imenovana posestnika sta kupila v Žirovnici pri Grahovem vsak en par volov 111 jihjmneva Samomor ali zločin? ik! Ml lanholičen, kot so opazovjdi. proti večeru 2. nmja 1921 prigua-]momor zaraili nesrečne ljubezni, la v gostilno Lesk ovca v Laze pri imel je v Kranju razmerje, ki je: Planini. Ker je takrat močno de->bilo prekinjeno proti njegovi zevalo, sta spravila voie v gostil- j j ji in bil zato zadnje čase me uičarjev hlev. Pri tem jima je pomagal tudi obdolženec France Prbas s svojima tovarišema. Ob policijski uri sta posestnika volov odšla spat v gornje prkoli 2. ure [zjutraj pa je bila razbita na Le-Jskovčevem hlevu ključavnica in »ilhert, Minn.: llihhinv. Minil.: Virginia. Minn.: Louis. Mo.; JxMiis Vesel. .Ti.tin I'ovSe. Frauk llrovatlch. Mike <>rul»rian Dva divjaka izročena sodišču. Mariborska občina je barako v Danjkovi ulici preuredila za stanovanje. v kaitcrein sta se nasta-, nila neki F. K. in njegov prijatelj A. P. Oba sta zvabila v svoje sta-| Mi v.is 1 >• .100 naučili l.rivske r.brt i in in:oi5kurif\oij;i. ina^a- St. ri. .la hromi, IOIJl : /,,1»^-. <-o\vamia. N. Y.i Kari Sternisha. L ttle Falls, N. Y.: Frank Masle. international Barber School. 1202 Penn ll^rberton. «.: A. Okolish. Ave.. Pittsburgh, Pa. ;Cleveland, «.: .lanko l'le>ko. Jakob Clias. Karlinger. Math Slapnik. vsaki r«>ki yuinir. t rl ste brez ene ali obeli nog. poučujemo tudi ženske. Nossokoffs Pre >111 rt mora nika l poroto je bil obsojen uaiuijsko dvorišče drva, je zlezel Av gostilničar Jalen zaradi u- helj jiotl voz in se s]K»daj nanj o A. Zajca, računskega svet-1 prijel. Tako je prišel na svobodo.jlje. Las>tnika volov v Ljiibljani. v kojega pro-|Čez dalje času se je -skrivaj vrniljiraj zapazila, da so tatovi odpeljali iz hleva vse 4lnovanje neko 121etno slaboumno vole ter jih gnali čez državno me- deklico in jo hotela posiliti. Prejo prt" Podgorju v zasedeno ozem- iskava zdravnikov je ugotovila M1DY Lahka tzame — hitro] pomaga pri i VNETJU MEHURJA f Volu pUul* bo »i ime cy Varajte se ponaredi Resnik in • Collinvvooti. O.: Lorain. ().: Fouls Halaut in J. KumSe. Niles, O.: Frank Ko^ovSek. >\oungstouuw, <>.: Anton KikelJ. JAmbridge, Pa.; Frank Jak^e. |;esstmer. Pa.: I/tnis Ilrihar. Kro^uliton. Pa.: Anton Ipavec. Itnrdine, Pa.; ."loha liemslia«-. jCouemaugli. Pa.: J. Brezovec in Itovansek. sta rano zjlist a o k rad en a. storili je imel svojo gostilno in S ter ukradel sestri zaupani ii de- Sum storilstva je padel takoj na ......_______ al • .. - i-, .. , . \ ..•■ . ^. i>. i____... ier mu je le-ta povišal stanarino, j nar. Olmojen je bil na -i leta težke (O tem d ogodl? u smo bili svoje-j ječe. časno prinesli obširno poročilo.)! * * * izginilo toliko, da komaj kdo Pri raz,)ravi ^ je nu>rih.- ponašal j Pred porotniki sta se 8. marca koga !>ogresa Najmlajšega gada jdokai pretlrzno. Vs](vl je|zagovarjala 231etni Andrej Pelan so vsi pozabil;; le oca Galjot in • - i -i. i . i . • - . . „.„,,. v . .. . J . i sprejelo številno zbrano olu-instvo ni ljletni Anton Zrimsek, k: sta / in a skrbita zanj. govorita o njem L,^_____ in t -- - 1 i ^ - i , . , , v T - . ajegovo obsodbo z zados^-enjenitobtozena, dasta dne 10. januarja se dolge večere. Janez piše; pt- „ * -ti -to • .. J u, r* • m . na znanje. Jalen je obsodbo mir- 1021 ponoči na cesti iz Planine v sma lion i jo t»o mesee. po dva in'„ „ - , . .. . . no sprejel. jStrmieo napadla IGletnega Aloj- po šf^t : zunaj «*o rdeiča od peča-tov. znotraj erna od črtanih me»;t. Kadar prejme Zinka tak list in he- trojico fantov: Roberta Bo« čin o, Franca Urbasa in Ivana Jerfco, ki so prejšnji večer popivali v I^e-skovčevi krčmi. Obdolženec pravi, da je nedolžen in da ni bil s tatvino v nikaki zvezi. On in Količina sta že v preiskavi trdila, da sicer samo poizkus, posilstva, vendar pa >*ta bila kljub temu izročena otba divjaka sodišču. Še o ukradeni monštranci. Šofer Vavpotič, ki je v mariborski stolni cerkvi ukradel mon-štranco, je izročil zlato luno mon-Štranee spremljevalcu vagonov, Francetu Sušniku. da jo proda Kje je naju oče ANTON' KOS 1 Zadnji njegov naslov, ki ga!c1ark,B?. Anton Kozoglav imava, ji' bil 116 Chambers St.,L. '7triI|*1- Ilunlo, Pa.: Atnoii 0«jlial>en. Steelton,^ Pa. Prosiva cenjene .:x|Surt> pa,: lAmU sui^nei«'. rojake, če kdo kaj ve o njem, 'orest City, Pa.: Math Kam;n. da nama poroča, ali na i s.' pa^Farrell, Pa.: Jerry <»kom. sini oglasi. — Anton in Prance!l»i*rlal. Pa. Ko«, vas Orehovea. počta Sent Jernej, Slovenia, Jugoslavia. in Vid A. sta okoli ure ponoči slišala štiri- kje v inozemstvu. Toda Sašnik ne der na cesti v smeri jiroti Planini, re, da mu je dobro, ne dvomi, da', arki ukradel njen brat Avbeljlha s.ta zvita tihotapca in huata T2.(KX) K, ki %o bile la*5t ^edali-1 fazen tega umora na vesti še ue-sča. Po izvršenem činu je pobeg- broj tatvin. Xapad sta skrbno pri laže gad radi nje. — Ni je bolezni za mojeea ljubega. — moli natihem, — ni je moči zoper mojo ljubezen; moj moj dobri, moj svetli se vrne! Ali križ neizmerne Colgate Je zabit s svojo strašno težo v globine njenega srca. XYT. * * * | zija Jenčika, ga usmrtila in se po-j kakor bi kdo gnal živino. Nato Ljubljanski gledališki blagajni-}lastila njegovih volov in voza. O-jSta baje tatovom .sledila in takoj lazglasila v vasi. kaj .sta videla in se stavila orožnikom na razipola-go, da pomagata zasledovati tatove. Tudi zaslišane priče niso mogle potrditi, *o našli še hi ter ž«vino odpeljala čez mejo. Ta svoj sklep sta faktično Izvršila dne 10. januarja 1H21 na cesti iz Planine v Stnnieo. Ko je privozil Jenčik mimo, je PHan iz samokresa takoj oddal proti voz-^ j ječe. Na premeten način pa se mujniku 5 strelov. Že na -tleh ležeče- a !» w! 1 ^ ____" j. t t —-------1 n -i ^v t*a.1o.yi nofn l.-n it ot'il lvtii Laški krik zaliva prostor kot. jc posrečilo pobegniti iz zapora, ga je Pelan nato že davil, mu raz je najbrže zhal in vrgel luno v Dravo, kjer so jo tudi našli. Policija ga je izročila sodišču. Aretirani šofer VavootLč je v preiskavi dalje priznal, da je ukradel Ru-tdolfu Laščeku zimsko suknjo, \ re , _ , vse kraje Evrope. — N.kdar nisem mogel priKrivati svojih misli. Zak. Ko sem|ARAGUAYA ^ aprlIa vas sma ti al kih.i ter sem bil iicpričan. da ste po krivem obdol- vestris ..................«... 20 maja, ... , ♦ 1 1*1 11 • VANDYCK .................. 17 junija J HOMERIC žili grofico Khnlijez. m m vam p.veual to s skoro brutalno odkri- vauban ......:.............. 12 julija saxonia lostjo. Od tedaj nai 1 ej pa sem spoznal svojo napako ter sem sedaj 29 apri,a: 10 22 ^ennisula ' . 1 ... ^ ~ ORBITA ---- 13 maja: 2* junija: 5 avg. prepričan o »esm«-..« st 1. \aših ugotovil. Zato prihajam. Zak. da vam orduna 15 aprila; 27 maja: a julija povem odkrtosr. no. da nisem imel prav. ko sem imel več vere v Nar»v"o»t ▼ Cherbourg, Southhampton, ... . . .. 1 Hamburg. - sloves /enskr ko: p;, v {.esede s\< jeg? prijatelja Ali mi hočete dati vse zaprte kabine. Nobenih posebnih svojo roko? 4 _ _ Pr,st°jbin- (Dlje prihodnjič.) .-^I^r^MPANV KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplnjejo is New York*. Konference Male Antante v Belgradu. dve srbski zastavi. — Ob 3:40 so | j,o. ('vrsto smo uverjeni. pričeli prihajali delegati. Najpr- uspešno doprinesli k velikemu CTr-Vo sta prišli v štirih lepili kočijah • željam, ki jih je izrazila vaša ok-l'nniuiLska in poljska delegacija, scelenca in ne dvomimo, da bode. pot Mil pa v dveh avtomobilih r-e-jhi. pri reševanju zadev. ki spa-škoslovaška in jugoslovanska. —-dajo v program genovske konfe-Ki, so delegati stopili v dvorano, rerce. Pridi nžujemo se srčnim .so bili predstavljeni predsedniki! j!o konference kronano s popolnim narodne skupščine dr. Ribarju in , uspehom. — Navzoči so Tiurno ostalim prisotnim gospodom, po-| ploskali tem besedam poljskega tem so odšli gospodje na dvorišče j poslanika. Oficirskega doma, kjer so jih sli-1 . uvp« hi njegovih preiskav in naporov. On ti lahko pojasni w- ni '-ol.-i način kot bi mo^el storiti to iyč Dolgo ti ne bo treba čaR.tii. V zadnji noči. ali pravzaprav dams zjutraj, ko -mo bo" j H, -t'1 se 00 in gospod Magloar dogovorila / menoj, oa se -«-slaiumn Inka i \ jetnišnici. pr«-.l »Irtifro uro pr>-»^blne. I1 j- mint»- po/ru-.jf s.' prlMixa'i hitri koraki 111 prikazal so j-.' j. tnik Tr niio-nce. 17. i;at»-rega je bil napravil Blnnžen svojega poln. h"i, ka in kat<:i-t*a jtoshi/eval Mešinet, da nosi pisma Zaka k Dioniziji. r.i! je \ i-<»! . dobro zr; vel človek, star pet ali šest in dv;i is'f let I ojega majhne oči -o s,, vedno smehljale. Čeprav sedaj potepuh i 1 rez oj;nji?« a ali doma je bil Trumence nekoč posestnik.-Ob smili svojil stariše\ ko v l il star le osemnajst let. je podedoval Trumence h ob.!,.no od dvorišča, vrt. par akrov zemlje ter :;isci p;>nik. Vse skup;i< je bi'otegnil številko. Bila je številka tu. To je bilo zanj povsfm nepričakovano. On je imel velik strah |T«d vojaško slu/bo in ker Je bil dobro rastel. je tudi vedel, da t1 a ne bodo zavrnili in vsled tega je skb-nil dobiti sto frankov v zameno za pivo :iitabii'a«-i.io na lijegovo posestvo. Ko so hib ne po.lpisati'1 t> ■• je i:t!« ' Truniei < • n ^m soutViicem, ki je bil zaposlen-na nekem ]»ivii:(,» ivnet" a b« ilnnn čolnu. Kadar se sestane jo rojaki, morajo seveda niti. Pila sta in prijatelj .;e kmalu zavohal dvanajst sto frankov. kalere je nosil Trumence ( t i sebi. Prisegeli si je, da si bo privoščil lolier in da se ne bo \rnii na svojo ladjo, dokler ne bo i/.«rinii ,'adnji e.-i t i/ /epu pripjattlja. Tako s.* je zgodilo, da je bil po st'rinaj^t J11 i trajajočem pop vaj?ju mornar areeiian ter \*ržen v .;•*<*o. Trumenee p* if moral i*pr».oditi y>* t frankov, da se je mogel vrniti domov. Te!i šiiriuaj ! dni je bilo rrfloMinih za njegovo življenja. Tekom telt iln; izuid.il vc;vlj.- rlo dela ter si pridobil pravo Mrast za borni, e kjer so igrali z mastnimi kartan*:. Po svojem po-vratku je skušal natb'l.H-vati to življenje. Da pa stori to. srr-o z velikimi težavami, tako se je pričel izposoditi denar. Proda! je. kos za kosom, vse. kar je imel. j tudi naša notranja konsolidacija prav do svojega modroca ter svojega orodja. To ni bil nikak ila- j nahaja v podobnih težkočah. Kar • in, kako vri iti ;i-*> sto frankov, katere je bil dolžan. Ko je pri.šc 1 i fJ'' tiče zunanje politike, stoje vse dan plačila, ru iztiul.il upnik, ki j*, videl kako se posestvo krči zl*tiri države na strani onih, ki sn vsakim dnem. iiob-ne-a časa. Se pred no se je Trumence dobro za-! j»'»vzroČili. da se je bilanca stra vedel, kaj >•* pnivr ipri«\ vrši. st j< žt stvo so prodali in nekega lepcu i dne s-' je znašel na cesti. bera< ni imel n-česa*- drugega kot raztrgane cunje, kater je nosil na sebi. Laliko bi našel o.ela. kajti bil je odbor delavec in ljudje so ga imeli radi. kljub vsenn. On p.i se je še bolj bal dela kot p;i je tad pil. Kadat ga ;>• pomanjkanj" le ]>reveč potisnilo, je delal par dni. Kakorhitro pa je zaslužil ]x-t frankov, potem z Bogom delo. Sel je. se potikal vas", nagovarja? vodnike, ali pa preŽal na ono dobiovoljčke. ki nijše <:ele svt.jo ]-:jačo s prvim ki pride kot da b: pi'i vami TiUmcncc . «.* je post-.vljal, da j«- dobro poznan ob celi obali in cel > yioboko \ notranjost departmeiita. Najbolj j>resenet-l.jivo pa j<- I'ilo. c'a ua ljudje l-is« zmerjali radi njegovega postopanja. Hišne iiospo isn.ie po d^-'.eJi s( ga sicer pozdravljale na naslednji način : -- No. kaj pa ;'opei hočeš tukaj, ti nepridiprav? — STEAM SANDERSON & SON INC ; 26 Broadway ali katerikoli AGENTS New York parobrodni agent. — Konferenca strokovnjakov ma- smo jo danes otvorili. Poljska boj le antante in Poljske se je dne 9 ; iskreno sodelovala pri tem. era sr marca popoldne oh št. rili svečano najde skupna podlaga za akcijo,5 otvr rila v dvorani Oficirskega ; ki b oolajšala izhod težke krize. (Vst* PMJatHje 111 znane«' doma v Bel-rad u. S stolpa Oficir- j odgovarjajoč interesom držav. ki . i'i<>rike. p<^ebnu ki so lile I'redno I..,, ; 1- ranče »ulU ITAN IA •JT. PAUL LA 6AVOIP g. wash-gton homeric kroonland nooroam i york ... 1 • »FRANCE skega doma s., visele jugoslovan-: so danes tukaj zastopane Delali rna kolodvor. I ozdravim CHicago ske. nad vhodom v jKislopje pa bomo na tem vztrajno in dosled-!n,tl1 vs" 0!alie v r,,irms | oRb^0 da bomoi,>u!!-u 111 ^mio-croi napre.1- Olympic ~ -■ m POZDRAV se p< dam na parnik pozdravljam še enkrat ii*oin A-1 15 aprila — Hamburg 15 aprila — Boulogne 15 aprila — Cneroourg 22 aprila — Cherbourg 15 aprila — Cherbourg 18 aprila — Hamburg 20 aprila — Cherbourg 22 aprila — Cnerbourg E2 aprila — Cherbourg 22 aprila — Havre £S aprila — Cherbourg 25 api:ia — Genoa 25 aprli^ — Genoa 26 aprila — Hamburg 20 aprila — Breme. B6 aprila — Havrt 27 aprila — Havr« 29 aprila — Hamburg 29 aprila — Cnerosur, N. AMSTERDAM 29 aprila — Boti'ognr bONE « r AR ST. 29 aprila — Cherbourg 2 maja — Cherbourt 3 maja — Hamburg • maja — Havr* 6 maja — Cherbourg 6 maja — CherLourg 6 maja — Cherbourg 6 mjjj — Boulogne 10 maja -— Breme. 10 maja — Havr« 11 maja — Havre 13 maja — Cherbourg olympic POTOMAC LA TOURAINE mauretania arabic arabic manchuria HANOVER paris ROCHAMBEAU 0R0PE8A ZEELAND noordam AQUITAN1A PAR I & CHICAGO ROTTERDAM majestic lapland HUDSON caronia vandyck caronia SERENGARIA mongolia olympic LAFAYETt E orbita AMERICA RYNDAM france mauretania minnekahda LA TOURAINE HOMERIC saxonia pr. matoika antonia AQUITAN IA PARIS ROCHAMBEAU FINLAND MANCHURIA ARABIC 13 rrtaja — Cherbourg MAJESTIC I.. X as v ui en .1« John Ferjan. O POTOVANJU. hudson |potterdam ; caronia ) an dani a _____i mauretania i mongolia Za potovaejf ojximladi, poleti I majestic in začetkom jeeeni je dragi raz_ ' a wer(ca -ed na prekoeeanskii. pariških že (PRfc9. wiLaON . * vestris vec mesecev naprej razprod.%n. Ze aquitania •.edaj je Ježko doL'.ti prostore um- j saxonia ^*ega razreda za 13 maja — Cherbourg 13 maja — Crrtrbourg 13 maja — Boulogne 13 maja — Cherbourg 13 maja — Cherbourg 16 maja — Cherbourg 17 maja — Hamburg ORDUNA LONE STAR ST. N. AMSTERDAM PRES. WILSON OfiOPESA ST. PAUL BFIRENGARl A junij in dru^e lafayette , _ , . [MANCHURIA Predsednik romunske drle^aci-» mesece l e malo prostorov je s*. 'nani, da mu preskrbimo prostor. Frank Sakser Stat« Bank. kali. j j(> Cir^eeseu je govoril ravnotako \ na razpolago. Kdor bi tedaj hotel Ko so debgati zavzeli svoja J v francoščini nastopne besede; —j potovati prihodnje? mesece v dru-mesta. je v dvorani zavladala | Go&pmla! Zahvaljujem se vam zn | rem razredu, naj nam takoj na-globoka tišina. Ob 4.10 uri je vstai | laskave besede, s katerimf sre se 'a iiinanje obrnili na nas. Dovolite mi. da izrazim radost, ki jo občutimo, da sm ose zbrali tukaj v Belgradu, ki sintet.iz-ra za nas veliko bol. k? smo jo pretrpeli mi vsi v borbi za svobodo in gospodarska osamosvojitev narodov. Mi smo se zbrali, da damo izraza naši skupnosti in da se bolje med seboj spoznamo, splošni I Zaka i h * na ta način bomo 11102T1 interesi, ampak tudi globoko na- j sodelovati v veličastnem delu. ki pnenje, katero je ustvarila naša c0 ?a račeli naši veliki zavezniki prostost izpolnjena s stoletnim to je na gospodarski obnovi Ev-trpljenjem. Naravno, to je p^*i-|rope. Tako pametno sestavljen Krat ,da smo se našli skupaj, da program na -osjxxlarski konfe-sesporazumemo o zefo pomembnih ( renči v Genovi nas bo vodil pri vpraSanjih. Imam vtis. kakor da našem delovanju v duhi največje ,mdo rfi že mnogokrat drug drnge- ' prisrčnosti. To bo omogočalo da mu prisrčno stisnili roko. Drug bo naše delo etapa v razvoju na- POTOVANJE 12 EVROPE. Ako imate aorodnika v Avstriji di Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, za I st. paul i.,... I LA savoie '■amorete sedaj dobiti sem. N« LA TOURAINE orduna ANTONIA riNLAND PR. MATOIKA nFPENGARIA MINNEKAHDA FRANCE POTOMAC ROCHAMBEAU olympic N. AMSTERDAM OROPESA LONE STAR ST. ZEELAND MAURETANIA drugemu si nismo bili nikoli ne- šega sporazuma in v ustvaritvi znani, jn ta konferenca dokazuje. c7obre in pametne gospodarske poda mislimo še manj to ostati v mike. — Živahno pritrjevanje jo bodočnosti. Bodočnost predstav- sledilo tem besedam ' ' ' lja za nas gotove težkoče. Kakor j Končno je jrovo-il še ?eškoslo-rojstvo nas,h držav bilo zveza- vaški poslanik Antoni n Kalina. predsednik češkoslovaške delegacijo. — Gospodje I V i-nienn vlade češkoslovaške republike in v imenu naše delegacije mi je east, zahvaliti se iz vsesra srca „ ------------ ------- ,- . - , ----1 vaši ckscelenci, vladi" kraljevine • vršila dražba. Njegovo pos^ vojne nagnila na našo stran Srbov. Hrvatov in Slovencev va- k. To je bistvo razloga, zakaj se ta- šim zastopnikom kakor tudi va- ; ; ko dobro razumemo in zakaj se/je šemu tisku za prijateljski spre- med nami tako lahko dosegla ~-delieo juhe aLi pa čašo belega vina. Xjetrov «b l>> i l iiT'.M.r v dr'i/bi \cdno uslužnega razpoloženja je pojasnjeval t - popnstl ".vost od stiani prebivalstva. Ta človek, ki je odkloiiil ripravljen poma->ast<»nj. Bil j:» je »oče 11 pri vsaki stvari, na kopnem in na vodi .n vs|e»| te«ut ?••» r.oli klieali Tri:m»-nea tako kmetje, ki so morali opraviti kako nujno -Je'.o k'.t ribiči, katerim je manjkalo rok. Slaba -a\ il vedno na mestu. Tedaj je moral postati maroder. Izkopal je nekaj kroinpitja ter ga spekel v gozdu ali pa hodil na vr*ov«. po ji.holka. Kadar pa ni bilo niti krompirja, niti jabolk, ni nu pel dr'irresrn kot splezati preko ograje ali kakega zidu. Relativno re*-e!,< je bil Trunrenco pošten elovek ter bi ne mo-•/el ukrasti u ti c-netra pilita gotovega denarja. Soči v je, sadje. kf»ko-ši. hm. to j biia seveda druga s:\j:r, kadar je krulilo po želodcu. Tako j" prišio. da je bil dvakrat aretiran ter obsojen na več dni ječe. Ob v>aki prdiu; si je prisegel. <1a ga ne bodo nikdar več rjeli ill da bo^ p; ičej trdo delan. Kljub temu pa so ga zopet ujeli. 1'bogi dečko je pripovedoval Žaku o celi svoji nesreči. Žak. ki se je moral zahvaliti nj-mu. - Boljske. ki je sklicana v "Belgrad. da se doseže ^sporazum o skupni nalogi dela. ki ga je treba izvesti .na konferenci v Genovi. Mi želi- imo sodelovati pri gospodarski ob- /-« -i. . ,novi Evrope. Troseči moramo inu je bil r-elo naklonjen. K« Gospodje! Zelo sem srečen da se morem v imenu poljske delegacije zahvaliti gospodu ministru za zunanje stvari za njojrove ljubeznive in prijateljske besede. Sref-ua inevjativa kraljevske vlado, da v Belcrradu zbere gospodarske in finančno strokovnjake kraljevino ^rbov, ITrvatov in Slovencev. Romunije. Češke slovaško in -Poljsko, ie našla povoljen odziv v na-šilr dr/a vab. Težko izmučeni v vojn T smr. delali hude napore za dosego ^nmoBtoinosti. Poljska želi aktivno sodelovati pri velikem dolu oh-- Dvomim zelo, da mi bo spioli mogel kedaj odpustiti moj^ nove Evrope in na konferenci, ki tra je videl prihajal«, /eio spoštljiva, s čepico v roki. ?ra je vprašal: — Kaj je. Trumence? — Gosjxid. —- je odvrnil potepuh, — gospod Blanžen me po-i I j «; poročil«.m. da previa dva odvetnika v vašo sobo. Se enkr.*:t j«- cbjel markij svi-jega sna ter rekel: — Xe pusti, (in bi čakala iu bodi po«?umen. Triindvajseto poglavje. Marki de Ron^koian se ni nn.tii plode pospoda Maprloarja. Zelo omajan \*sle i ujrotovila Dionidje, jc bil popolnoma premapan od pojasnil F"lirat«i. Ko je sedaj prwi v ječo, je storil to s sklepom, da dokaže nWioKnoft Zaka. Rpodarski razvoj. V zgodovini narodov imamo mnopo primerov. k>-nam dokazujejo. d;i so ludi mali narodi mojrli uspešno doprinesti s svojim dm in svojimi žrtvami k ustvaritvi intelektualnih ln moralnih vrednot sveta. T'ver jen i smo, da mi vsi želimo, da doseže naša konferenca popoln nsp^b. Mi vsi hočemo vse svojo mo"i posve-I lc obnovi sjospodarskepra ?Tv-Ijonja in rekonstrukcije nove Evrope. Dobro znamo, da bo treh« delovati z naporom in da bo tre-ba napeti vse sile narodo.v Mi smo pripravljeni v veliki meri sistematično in uerano sodelovati in pri tem nas vodijo prisrčne željo do končnepra uspe'ia Xadejamo so. da^ bodo vsi dobro razumeli te naše napore. Želimo da genovska Konferenca doseže in zajamči dolp in trajen mir, mož-nrst razvoja frc^nodarskifi sil ir intelektualnega .apredka za blagostanje človeštva. — Govor poslanika Kaline so navzoči poslušali z velikim zadovoljstvom in zanimanjem in mu ob koneu živahno ploskali. Vsi provori .so bili jrovorjeni v francoščini, v katerem jeziku sr sploh vodijo vse razprave in bodo sestavljeni tudi vsi zapisniki. £ Dospel o je novo suho grozdje« Muskatel zelo riatlke debele jagode, boksa oO funtov .. $6.50 Cijar givx/.uje največje in uaj-alatikej.še Jagode, boksa 50 funtov ...................... $7-50 Malo črno grška* groždje, zelo fcladko, boksa 50 funtov .. $6.50 Cesplje fnnt i»o 10 centov. Za večja naročila poseLoe cene. PoUjite IS. r.» račun rsaJce bokse kl naročite ln poslali bomo takoj. BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry street New York, N. Y. ;*mimmm«mm*mm«*m' JUGOSLAVIJO Pogosto odplutje velikih parnlkov KtD STAK. E-ISCS V Clierbourjj in Anlwerpen LAPLAND, FINLAND, KROONLAND, ZEELAND V*4 American iws V Cherbourg in Hamburg MANCHURIA. ST, PAUL, MONGOLIA minnekahda (samo 3. razre»l; WHITE STAX V Chtrbourg' in Southampton MAJESTIC (r.6,0t.'0 ton! največji pariiin na svetu. OLYMPIC (4t;.«>00 ton) HOMERIC (34.000 ton) Jako vabljive udobnosti za potnike tretjega razreda. Dobite svr.je prijatelje in sorodnike 12 Kvrope z udobnimi parniki nažih prog. Dobra in obiln?. tirana . Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča, vljudni služabniki, ki govore va5 jesik. Vprašajte , ri Passenger Department No: 1 Broadway, New York ali pri lokalnih ay#.-.tlh. Najhltr«jSI "*iodernl parnik! na •vetu. Iibor'ia postreib.T potnikom. v va'em n>estu aH bllžl"! Je lokal- ni agent. V Jugcslav^o, Bol^aijlto, Rumunsko in Madžarsko, Preko: Dubrovnik, Tr»t ITALIA - - - j junija Parobrodni listki $90. Davek $5. Železnica do Ljubljane S' 65 Preko Lherbourga: MAURETANIA 25apr.; 16 maja AQUITANIA - 2 maj«; 23 m.ja Parobrodni listki $100. Davak $5. Železnica do Ljubljane $1Ck STAR1ŠI PAZIJO PREMALO NA OTROilE. Mount Vernon, X. Y., 11. :ipr. .Modt'ir. k<» jo njena mati na dvorišču obešala perilo, je ]>adla' r ioiia <1.0 If to stara Florence Lof- ! • - • i uovič v pi:ii»i* kotol ter se r.adu-, >ila. I.Iaii je pibstila kot.»*l na Tleli.' Kdo vo za sedanji naslov IVAN \ IlRlilAii.' Doma j«- iz Št. IUi-perla na Dolenjsikem, j>o poklicu eloktrični mehanik. Njegov naslov naj s«' jiošlje na na4ov: ('(niulate (ieneral o t" the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 44 i West 22. Street, Now Vol< ' i t v. 12-1 ■!—1) ]{a