F    Obdobje 19. stoletja, v katerega je bilo vpe- to `ivljenje Franèiška Lampeta, je bilo obdob- je nacionalnih gibanj v Evropi, vrhunca im- perializma v svetu in razcveta industrijske dru`be. Razmere v svetu, predvsem v Evropi, so posledièno vplivale tudi na razvoj misli in dogodkov pri Slovencih. To obdobje pomeni za Slovence oblikovanje kulturne samostoj- nosti, ki omogoèa v letu 1848 zahtevo po je- zikovni enakopravnosti. Slovensko narodno prizadevanje se je tedaj strnilo v programu Zedinjene Slovenije. K spodbujanju naše na- rodne, kulturne in poli- tiène zavesti sta v drugi polovici 19. stoletja pripo- mogla predvsem taborsko in èitalniško gibanje. Eden izmed mnogih prizadevnih zavednih Slo- vencev, ki je skušal slediti svetovnim in domaèim tokovom spreminjajoèe se èloveške zavesti na vseh podroèjih dru`benega `ivljenja je bil tudi Fran- èišek Lampe: teolog, filo- zof, psiholog, pisatelj in urednik. Rodil se je 23. fe- bruarja 1859 v Zadlogu pri Èrnem vrhu nad Idri- jo. Ljudsko šolo je obisko- val v Èrnem vrhu in v Idriji, gimnazijo pa je kot gojenec dijaškega zavoda Alojzijevišèe dokon- èal v Ljubljani. Leta 1878 je vstopil v ljubljan- sko bogoslovje in bil v Ljubljani ob koncu tretjega letnika posveèen v duhovnika. Filo- zofski in teološki študij je nato nadaljeval v Gradcu, kjer je promoviral za doktorja teo- logije in filozofije. Imenovan je bil za pod- vodjo ljubljanskega bogoslovnega semeniš- èa, postal pa je tudi vodja deškega sirotišèa v Marijanišèu in to slu`bo opravljal do smrti. V tem èasu je dosegel dr`avno kvalifikacijo ljudsko-šolskega uèitelja in bil hkrati imeno- van za šolskega ravnatelja in uèitelja verou- ka na marijaniški šoli, ki se je pod njegovim vods- tvom razvila v štiri-raz- rednico. Verouk je pre- daval še na Mahrovi tr- govski šoli v italijanskem jeziku. Septembra 1885 je postal profesor dog- matike na ljubljanskem bogoslovnem uèilišèu. Bil je tudi odbornik in vse do smrti podpred- sednik Slovenske mati- ce. Postal je prvi pred- sednik na novo ustanov- ljenega Èebelarskega društva, januarja 1900 pa je bil imenovan še za kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja (Lam- bergov kanonikat). Us- A( *+ 4 G  B   H.-$-??" E  (,00, (,  ,     1 Franèišek Lampe  # tanovil in urejal je tudi literarno revijo Dom in svet. Umrl je 24. septembra 1900, star ko- maj 41 let. 1 #&    Franèišek Lampe je zaèel pisateljevati v ro- kopisni list Domaèe vaje `e kot gojenec Aloj- zijevišèa. Kot abiturienta ga je najprej mikal študij filozofije in šele po daljšem duševnem boju se je na pobudo škofa Pogaèarja odlo- èil za teologijo, preprièan, da ga to ne bo ovi- ralo pri njegovi znanstveni usmeritvi in le- poslovnem delu. Èeprav se je vneto posve- èal strokovnemu uèenju, je v študijskih le- tih nenehno mislil tudi na leposlovno delo. Med kolegi bogoslovci je ustanovil Ci- rilsko društvo, ki naj bi vzgajalo katoliške pesnike in pisatelje po naèelih in praksi ver- sko in moralno neoporeènega slovstva. Obe- nem je pod psevdonimi Svetilko, Fr. Svetil- ko, Sr. Svetli, L., z raznimi èlanki o kulturnih vprašanjih pridno zalagal tedanja glasila. Pi- sal je za Slovenca, Zgodnjo danico in Mohor- jevo dru`bo.2 Po zakljuèku rednega študija (1885) je Lam- petovo znanstveno in leposlovno delo do`i- velo pravi razcvet. Uveljavil se je s številni- mi spisi na pastoralno-teološkem, filozof- skem, psihološkem in leposlovnem podroèju. Z Jeglièevim odhodom v Sarajevo je prevzel uredništvo Glasov katoliške dru`be. Namesto Glasov je leta 1887 o`ivil Slomškove Drobtinice, ki naj bi “vnemale za kršèansko `ivljenje ... z malimi stvarmi”, èeprav je v njih objavljal tudi daljše prispevke, npr. obširno razpravo o duhu sv. Franèiška Saleškega, biografijo pr- vega kršèanskega sociologa `upnika Ivana Bel- ca (1889) in Ljudevita Perona (1891), spomin- ski èlanek Beseda o prvem slovenskem katoliš- kem shodu (1892) in Sv.oèe Leon XIII. (1893). V Duhovnem pastirju je objavil preprosto in lepo napisane Apologetiène razgovore. Ista revija mu je kasneje objavila tudi Obrambne govore in ocene teoloških del. Pastoralno bo- goslovje je obogatil tudi s prevodom Cramer- jevega dela Apostolski dušni pastir (1890). Kot glasnik religiozno in nravstveno neo- poreènega slovstva je s pomoèjo èlanov Ci- rilskega društva hotel ustanoviti tudi èaso- pis.3 Franèišek Lampe je bil nekoliko mlaj- ši Mahnièev sodobnik. V javnosti je nasto- pil skoraj istoèasno. Literarno revijo Dom in svet je ustanovil januarja 1888, pol leta pred Mahnièevim Rimskim katolikom. Vsak je ure- jal svojo revijo, oba sta se `ivo zanimala za filozofijo ali “modroslovje”, toda vsak na svoj naèin. Nasproti Mahnièevi nepopustljivi, tudi napadalni miselni dr`i, je Lampe izrazito mi- ren, zmeren, blag, zlasti pa preprièan, da Dom in svet ne sme slu`iti naèelni borbi proti li- beralni kulturi, temveè pozitivnemu umet- niškemu in vzgojnemu delu.4 Dom in svet je nastal iz njegove kulturne zavesti in iz skrbi pred oèitki liberalizma, da so slovenski katolièani kulturno zaostali. Kot navdušenec za leposlovje je hotel biti ne le iniciator, temveè tudi idejni voditelj sodobne, resniène in zanimive literarne smeri. Dom in svet je polagoma postal iz neke vrste slovstvene vadnice za versko neoporeèno domaèijsko slovstvo organ zavestne katoliške literature in se povzdignil do veljave uglednega literar- nega lista. Lampe je vabil, vzgajal in spodbujal mlade pesnike, pisatelje, slikarje in glasbenike. Tudi sam je veliko pisal v list in na platnice. Poleg filozofskih in psiholoških razprav je v revijo prispeval krajše biografije, potopise in številne spise pouènega znaèaja. Izstopajo tudi njegove naèelne razprave in izjave. Lampe se je moral braniti na dve strani — enim je bil premalo katoliški, ker je bil mil v sodbah, dru- gim je bil preveè katoliški in zaradi tega ome- jen. Prvi oèitek se je slišal iz Mahnièevih, dru- gi pa iz Aškerèevih krogov. Nasproti prvim Lampe odloèno naglaša, da se od nikogar ne da uèiti, kaj je katoliško. Kar zadeva nravnih naèel, so mu le-ta veljavna tudi v leposlov- ju (“kar ni nravno, ni lepo”). Nekateri kri- A(    tiki so po njegovem mnenju bolj ozkosrèni in goreèi kakor uèeni. Vendar pa je res, da je sam bolj mil v sodbah, ker drugaèe ne more “ne po svojem znaèaju, ne po svojih nazorih”. Nas- proti drugim Lampe poudarja, da katoliška vera ne nasprotuje “ne vedi, ne umetnosti, ne napredku”, da katoliško stališèe ni enostransko, ampak je obèe-èloveško in da se v kršèanstvu izra`a najèistejša èloveènost. Svoboda mišljenja namreè ne pomeni, da bi bil duh svoboden glede resnice, ampak pomeni predvsem to, da mora biti èlovek “`ivo in èisto preprièan” o tem, kar uèi ali zagovarja.5 Izredno ustvarjalno je bilo tudi Lampetovo sodelovanje z Mohorjevo dru`bo. Najpomem- bnejši njegov prispevek za Mohorjevo dru`- bo je delo s podroèja biblicistike. Sprejel je ponudbo, da priredi zgodbe Svetega pisma. Sveto de`elo je bralcem najprej predstavil s knjigo v dveh zvezkih: Jeruzalemski romar (MD 1892 in 1893). Leta 1894 pa je izšel tudi prvi snopiè Zgodb Svetega pisma, ki so nato izhajale vsako leto.6 %G0 ( V filozofskem delovanju zavzema Franèi- šek Lampe s svojo bistrino duha, filozofsko izobrazbo ter doslednim izvajanjem nedvom- no izredno mesto. Njegova zasluga je, da je bila takrat tomistièna filozofija na Slovenskem najmoènejša.7 Osnova Lampetove apologetike je filozo- fija. Po njegovem mnenju se mora “pravo mo- droslovje”, ki èrpa znanstvena naèela in te- melje pri sv. Toma`u Akvinskem, postaviti kakor protiute` sodobnim nekršèanskim in protikršèanskim nazorom. Njegovo prepri- èanje lahko razberemo v naslednjih besedah: “Nobena druga veda ni storila èloveštvu s svo- jimi zmotami toliko zla kot krivo modroslovje (…). Krivemu modroslovju se moramo ustav- ljati z resniènim modroslovjem. Pravo mo- droslovje moramo ljudem pokazati tako, da umevajo, sprejemajo in ljubijo.”8 Lampe skuša s temeljitim filozofskim in verskim prouèevanjem v bralcih in poslušalcih utrditi pravo preprièanje, ki èloveka navdu- šuje za modrost in ljubezen oziroma ga utrjuje v zapovedi ljubezni do Boga in do bli`njega.9 Franèišek Lampe je postal doktor filozofije z dizertacijo Vzroènost: prispevek k spoznav- ni teoriji (1885). Svoj sistem filozofije je pred- stavil v naslednjih delih: Vvod v modroslov- je, (1887); Dušeslovje I-II (1889/90); in Cvetje s polja modroslovskega (1897). Za vsako filozofsko panogo je nameraval napisati posebno monografijo, vendar mu za- radi prezgodnje smrti, zastavljen naèrt ni us- pelo uresnièiti. Lampe na kratko in pregledno, tako v Vvo- du v modroslovje kakor tudi v Cvetju s polja modroslovskega, razlaga vsebino posameznih ali specialnih filozofskih panog. To razlaganje bi naj bilo, kakor sam pravi “mala podobi- ca celotnega modroslovskega sistema”,10 ki ga je predvsem v Cvetju s polja modroslovskega napisal dovolj poljudno tudi za laike. Psiho- logijo pa je obširno razlo`il tudi v svojem delu Dušeslovje, katerega posebni namen je znans- tvena obdelava psihologije oziroma, “da raz- lo`i po enotnem naèelu ali principu vse du- ševne pojave.”11 Dušeslovje je njegovo najpomembnejše delo, saj predstavlja še danes eno izmed na- jobse`nejših knjig psihologije na Slovenskem. To je prva psihološka knjiga, napisana v slo- venskem jeziku in je na ravni takratnih sve- tovnih psiholoških priroènikov. Lampe ni samo prevzemal pojmovanj dru- gih psihologov, temveè je sistematiziral nji- hova spoznanja v svojski sistem. Hkrati je po- kazal tudi na pomen psihologije kot vede fi- lozofskega zaèetka in na njeno povezanost z ostalimi filozofskimi panogami. Po Lampetu je èlovek oziroma èloveška duša merilo za vse stvari, saj merimo po sebi vse, karkoli opazujemo zunaj sebe. Duša je glavni princip oziroma glavni vir našega spoz- A(  # navanja. Zato je pomembno, da si s spozna- vanjem duše pridobimo temeljito in obšir- no znanje.12 Lampe zahteva, da se dušeslovje v modro- slovju obravnava na prvem mestu po empi- rièni metodi in da razèlenjuje èutnozaznavni svet. V psihologiji razlikuje med spekulativno in empirièno metodo in upošteva opazova- nje, analizo in umevanje. Glavni vir pa je iz- kušnja: opazovanje samega sebe, opazovanje drugih, zgodovina in pesništvo. Logika se po Lampetu navezuje na dušeslovje oziroma na njem gradi. Metafizika je zanj temeljna zna- nost, ker gre do temeljev, tj. do Boga. Te`av- na, a potrebna se mu zdi tudi etika. Ker so razni sistemi omajali njene temelje, jo je po- trebno povezati z metafiziko. Modroslovje je za ostale vede podlaga in vrhunec, je kraljica med vedami.13 +   Franèišek Lampe je kot estetik v bistve- nih potezah aristotelik. Tako pri Aristotelu kakor tudi pri Lampetu je lepota v predmetu samem, ne v ideji zunaj njega. Pri obeh na- staja estetsko ugodje prek mišljenja, èeprav je Lampe zelo pozoren na ravnovesje s èut- nim ugodjem. Aristotel in Lampe razlagata in utemeljujeta estetske zakone psihološko, ne metafizièno. Umetnost ima enako pozi- cijo — ne slu`i namenu zunaj sebe, temveè ima lasten cilj. Oba sledita isti “metodi”, ki je in- duktivna in empirièna.14 V pomenu in stališèu estetike, ki jih Lam- pe razlaga v Vvod-u v modroslovje, poudarja, da “modroslovje razkazuje zadnje vzroke in razloge — principe vseh stvari. Ker nobena èut- na stvar ni brez oblike in ker veljajo tudi za zunanje oblike gotovi principi, mora modro- slovje razlo`iti tudi te principe. Oblika je bis- tven del stvari, torej mora o njej govoriti me- tafizika, ki razkazuje splošne dele stvari. A ne- katere oblike imajo še to posebno lastnost, da vzbujajo v našem duhu prijetna èustva.”15 Po Lampetu nastajajo èustva iz obèutkov, iz predstav ali pa iz kakšnega drugega duševnega stanja. Lampe pravi, da ob do`ivljanju lepote nastane v duši estetièno èustvo, ki ima po- sebno moè. Imenuje jo lepoèutje, tj. zmo`- nost èutiti ali spoznavati lepoto. Vendar niè ne nastane brez vzroka, tudi èustvo ne. Pri- jetna èustva vzbuja lepota, ki je na obliki. “Ako je lepota — popolnost zunanje oblike, torej je lepota nekaj sama na sebi, in ni samo èustvo. Zato ima ta veda istinit predmet in zato je tudi prava veda. Estetika je modro- slovna veda, ker razlaga najvišje principe.”16 Najvišje ideje, ki jih je po Lampetu vtisnil v vesoljno svarstvo stvarnik in o katerih je go- voril `e Platon, so: resnica, nravno dobro in lepota. Najvišja izmed njih je ideja dobrega in po Lampetu ne more biti v resnici niè lepo, èe ni tudi dobro. Prav tako je zanj obèe ve- ljavna tudi ideja resnice. “Ako bi se kaj ne uje- malo z resnico, ne more biti niti dobro, niti lepo.”17 Razmerje med temi idejami pa ni samo zunanje, ampak so med seboj tesno po- vezane in se prešinjajo. Kjer je ena popolno- ma, tam sta tudi obe drugi. Vse tri pa se lahko zdru`ujejo v eni ideji — ideji popolnosti. Po Lampetu estetika ni v prvi vrsti praktièna veda. Vendar se je po poti umetnega delovanja razvila tudi v praktièno vedo in sicer v nauk o umetnosti. Zato uèi estetika tudi najvišje principe ali najvišja pravila, po katerih se mora ravnati umetnik. Kolikor bolj se estetika bli`a polju, ki je namenjeno samo poduku za umetno delovanje, se pravi, kolikor bolj je praktièna, toliko manj je modroslovna. In zato je estetika `e na meji modroslovja. Lampetovo glavno delo o estetiki — razpra- va O lepoti — je ostalo nedokonèano. Poglavja o umetnosti, ki bi po naèrtu sledilo, ni us- pel napisati, zato je bilo potrebno njegovo pojmovanje umetnosti rekonstruirati iz dru- gih njegovih del. Vsa njegova stališèa o lepoti se dopolnjujejo in povezujejo. Torej je v ozad- ju sklenjen sistematièen pogled na umetnost, A(    ki je razviden zlasti iz poglavja o estetskih èus- tvih v Lampetovi obse`ni knjigi Dušeslovje. Pomembni so še Estetièni dokaz med doka- zi za obstoj Boga v Apologetiènih razgovorih, razprava Lepota in nravnost in nazadnje Cvetje s polja modroslovskega.18 V Cvetju s polja modroslovskega Lampe ugo- tavlja, da umetnost za `ivljenje ni neizogibno potrebna in da lahko èlovek pre`ivi tudi brez nje. To stališèe mu omogoèi, da umetnost os- vobodi zunanjih drugotnih funkcij. Lampe pravi takole: “Zato pa ne spada umetnost sama pod idejo dobrote in pravice, marveè je prosto èloveško delo, katero se sklada po- vsem le z idejo lepote. Noben naravni zakon nam ne veleva, naj vsi ljudje slikamo ali go- demo na gosli; tudi ne zahteva pravica, da bi delali kipe ali zlagali lepe pesmi. Potemtakem tudi umetnost ne ustreza potrebam `ivljenja, marveè samo lepša, kakor pravimo, `ivljenje naše. Njen namen ni drug, kakor izvajati ali stvarjati lepe stvari.”19 Ali na drugem mestu, ko pravi: “V glasbi se nam ka`e umetnost v najèistejši obliki. Glasba ne slu`i nikaki po- trebi kakor stavbarstvo, ne pouèuje kakor semtertje pesništvo, ne nagiblje in ne prepri- èuje kakor govorništvo, marveè samo zato de- luje, da ugaja in razveseljuje.”20 Ti stavki zelo doloèno ka`ejo, da je Fran- èišek Lampe prvi predstavnik katoliške kul- ture, ki umetnosti daje avtonomno mesto. Umetnost ne slu`i potrebam zunaj sebe, tem- veè je njen namen v kreaciji lepega. To ne po- meni, da je vsa lepota le v obliki in da umet- nost ne slu`i nièemur. Njegov odnos do umetnosti ima neko drugo vsebino. Umet- nost “ne slu`i nièemur”, ker je ravno v njej sami skrit nekakšen sij najvišje vrednote. Le- pota kot nesnovna lastnost lepih snovnih predmetov èloveku razkriva tisto višjo vred- nost, èeprav je njen namen v njej sami. Cilj umetnosti je kreacija lepote. Toda lepota ima v sebi nekaj, kar sega prek nje in o èemer Lam- pe vztrajno ponavlja, da je nerazlo`ljivo in nedoumljivo. Po Lampetu umetnost ni svo- bodna zato, ker bi nad njo ne bilo nièesar, kot mislijo mnogi, ampak ker je v njej nekaj, kar jo povezuje z najvišjo vrednoto. Zato ni podrejena nobeni delni, ni`ji funkciji. Vendar Lampe odloèno poudarja veljavo nravnosti tudi v umetnosti. Takole pravi: “Umetnosti namen je ta, da nam prosto ustvarja lepe pred- mete. Vodi jo le ideja lepote, nikakor ne zah- teva nravnost umotvorov od posameznih lju- dij. A po lepoti deluje na umotvore tudi nrav- nost, ker ne more biti niè lepo, kar ni nravno- dobro; paè pa je nravno-dobro to, da se pos- pešuje prava lepota. Potemtakem ni umetnost neodvisna, zakaj doloèuje ji pot prava ideja lepote, in ideja lepote mora biti vedno v so- glasju z resnico in nravno dobroto.”21 To po- meni, da je nravnost umetnosti pravzaprav imanentna. Èeprav je nravnost v umetnosti nekako skrita, tako da je prvi in edini namen umetnosti ustvarjati lepe stvaritve, je nrav- nost vseeno nekakšen notranji, bistveni pogoj harmonije in lepote oziroma drugaèe pove- dano — ko v umetniškem delu naletimo na nenravne prvine, je po Lampetovi sodbi pri- zadeto naše estetsko ugodje. To pomeni, da je temeljna skladnost umetniškega dela z nravnim zakonom imanentna podlaga vse umetniške lepote. S tem, ko je nravnost umet- nosti nekaj notranjega in imanentnega, ni veè nièesar, kar bi umetnost bistveno doloèalo od zunaj. Torej je v odloèilni meri umetnosti za- gotovljena avtonomnost. V tem je Lampetova velika teoretska zasluga in vrednost. Takšen polo`aj umetnosti — v Lampetovem pojmo- vanju umetnosti lahko vidimo katoliški mo- del avtonomne umetnosti — bi lahko ustre- zal koncepciji Toma`a Akvinskega o hierarhiji avtonomij, ki v razliènih stopnjah pripada- jo razliènim zemeljskim stvarnostim.22 +'(  Franèišek Lampe se je kot duhovnik in vzgojitelj pokazal na vseh podroèjih svojega A(  # delovanja; znanstvenem, pedagoškem, ured- niškem idr. Posebne omembe je vredno tudi njegovo dobrodelno delovanje, kateremu je v delu z deškim sirotišèem v vzgojnem zavodu Marijanišèe posvetil precejšen del svoje `iv- ljenjske energije. V Marijanišèu je Lampe us- pešno preverjal svojo strokovno usposoblje- nost v praksi oziroma je svoje znanje in lju- bezen skupaj s svojimi sodelavci uspešno pre- našal na mladi rod. Siromašnim in tudi dru- gim otrokom je tako omogoèil lepšo in boljšo prihodnost, tedanji dru`bi pa pomagal vzgo- jiti vrsto kulturnih in drugih delavcev. Zgodovina vseh ustanov, kakor ga pred- stavlja Marijanišèe, predstavlja zato tudi po- memben del naše kulturne dedišèine. Nasta- nek in razvoj slovenske kulture je namreè bil vedno tesno povezan s podroèjem vzgoje in izobra`evanja, ki poleg celotnega šolskega si- stema vkljuèuje tudi vzgojne zavode. Franèišek Lampe je v Marijanišèu postavil temelje pedagoško-vzgojnega dela. Naèela in principe, po katerih se je izvajala vzgoja v za- vodu, je strnil v pet bistvenih sklopov:23 1. Vzgoja temelji na nauku svete vere: “Najprej trdimo lahko, da se vzgajajo in pou- èujejo vseskozi po nauku svete vere. Marija- nišèe je zidano na podlagi katoliške vere v duhu prave kršèanske ljubezni. V tem duhu tudi `ivi. Brez kršèanske dobrodelnosti bi mo- ralo Marijanišèe ponehati. Zato je tudi vzgo- jevanje popolnoma in èisto v tem duhu. Go- jencem se o`ivlja v srcih moèna vera in vne- majo se za kršèansko `ivljenje iz vere. Vsi predniki in uèitelji pa tudi izkusijo, da je ver- ski duh tista moè, ki stori najveè za pravi na- predek otrok v umu in v srcu. Ako so otro- ci dobri, so dobri, ker se dado voditi prepro- stim in tako moènim verskim naukom.”24 2. Gojence se vzgaja kakor v domaèi dru- `ini in z ljubeznijo do otrok: “Drugo naèe- lo je, da se vsi otroci vzgajajo tako, kakor bi se vzgajali v domaèi dru`ini, pri oèetu in ma- teri. To naèelo je — z drugo besedo — ljube- zen do otrok. Otroci v Marijanišèu lahko spoznajo, da jim predniki hoèejo prav in do- bro; lahko razumejo ljubezen prednikov tudi tedaj, kadar ti kaznujejo. Tako npr. vem, da se je `e reklo v zavodu: ‘’Tem ubogim otro- kom, ki nimajo starišev ali so daleè od njih, ne moremo dati posebnih dobrot. Toda lahko jim damo nekaj, kar je boljše mimo vsake do- brote, in to je: ljubezen. Naj otroci vedo, da jih iz srca ljubimo.’’ In res, otroci to vedo. Zato se vedno z zaupanjem bli`ajo predni- kom, odkrito jim razodevajo, kar jim je na srcu. — Neizrekljivo veliko dobrega stori to naèelo. Otroci so v zavodu veèinoma radi, ne- radi pa gredo iz zavoda: zdi se jim, kakor bi bili tu doma. Gojenci slišijo, da so v taki hiši, ki je sezidana zanje, in zato so, kakor bi bili na svojem pravem domu.”25 3. Vzgoja je trda, je moška: “Tretje naèelo je, kakor je izra`eno v domaèih navodilih: ‘’Ja- rem Gospodov nositi.’’ Vzgoja v Marijaniš- èu ni mehku`na, ampak krepka, moška. Otroci se morajo utrditi, da bodo kdaj lah- ko prenašali te`ave `ivljenja. Le taka vzgoja dela krepke in sposobne ljudi. Zato se ne trpi v hiši nobena mehku`nost, lenoba, postopa- nje: otroci naj se mnogo gibljejo in vadijo v delu in trpljenju. Èetudi ne morejo deèki mnogo delati, vendar se jim mnogokrat pove, kako dobro, blagodejno in sreèno je delo. Tako se deèki veèinoma dobro pripravijo za svoj poznejši stan.”26 4. Potreben je nenehen nadzor nad go- jenci: “Èetrto naèelo pri vzgojevanju je pred- stojnikom to, da niso otroci nikdar sami: vedno je kdo pri njih, ki nanje pazi. Ne samo, da s tem zabranijo prestopke in na- pake, navadijo se otroci tudi, da se nikdar ne spozabijo, nikdar ne zanemarijo, nikdar ne zaidejo v napake, kakor bi zašli brez nad- zorstva. In ako pravimo, da je za èloveka èez vse koristno, ako se navadi biti v bo`ji pri- èujoènosti, tedaj je gotovo to ravnanje pred- nikov za otroke najboljša vaja in priprava za A(    tako mišljenje ali za neprestani spomin na bo`jo prièujoènost.”27 5. Prestopkov se ne preiskuje, temveè se jih prepoveduje: “Poslednje naèelo pri vzgoji v Marijanišèu je, da se prestopki in pregreški toliko ne zasledujejo in preiskujejo, kolikor se zabranjujejo. To je sila va`no. Èloveka mo- ramo obvarovati greha; kdor to stori, stori sto- krat bolje, kakor da grešniku greh oèita, ko je `e storjen. Po tem naèelu se vedno pazi, da otroci ne zaidejo v nevarnosti ali v slabe pri- like; predniki jih svarijo, da tega in onega ne smejo; v vzgledih se jim pojasni, kaj jih èa- ka sedaj in pozneje, ako se dado zapeljati iz- kušnjavi. Seveda se tudi tukaj ne zabranijo vsi grehi in prestopki, paè pa se zabranijo mnogi, in otroci se navadijo tega, kar nam naroèa naš Izvelièar, ki pravi: Èujte in molite, da v izkušnjavo ne padete!”28 V navodilih šolskega vodja so bile zapi- sane tudi naslednje vzgojne metode in ukrepi: 1. darila in pohvale — ‘’gojencem se daje v obilnejši meri dobrot, na suknji nosijo od- lièna znamenja ali se podelijo kake primer- ne bukve’’, 2. kazni — ‘’opominovanje in navadni ukor, povstreni ukor, pridr`anje v sobi med igra- njem, pritrga se opoldne ali na veèer kaka jed, A( Moška figura. Bron z vlo`ki, grško delo, ok. 460 pr. Kr., Narodni muzej, Atene.  # post ob suhem kruhu in vodi s trdim le`iš- èem in poslednjiè — udarci s šibo po vzadju, vendar s pristojno previdnostjo’’. Gojenci, ki so bili veèkrat kaznovani, predvsem zaradi ‘’uhajanja’’, so bili izkljuèeni: ‘’imajo se od- pustiti, oziroma predati postavnim zastop- nikom’’. O skrajnih vzgojnih ukrepih je odloèal ravnatelj, zato je verjetno, da niso bili pogosto uporabljeni, saj je Lampe veljal za blagega mo- `a in strpnega katolika. Visoki cerkveni krogi, še posebej škof Mahniè, so mu oèitali, da je celo preblag.29 Lampe takole pravi o prej navedenih na- èelih, vzgojnih metodah in ukrepih: “Da je vzgoja po teh naèelih dobra in plodovita, ka- `ejo nam dosedanji uspehi. Nad 400 deèkov je zavod vzgojil za `ivljenje, odkar deluje. Ve- èinoma ostanejo dobri in pošteni; nekateri pa neso iz zavoda slabe lastnosti, katere so pri- nesli semkaj, in ti delajo sramoto. Vsako delo èloveško je nepopolno; tudi Marijanišèe ne more vzgojiti angelov: zadovoljno je, da vzgoji nekoliko dobrih mladenièev. — Nekateri (7), ki so šli v srednje šole, so `e duhovni, nekaj manj je uèiteljev, kaki štirje so pa misijonarji, drugi trgovci, rokodelci, delavci. Mnogi pri- dejo pozneje kot krepki mladenièi ali mla- di mo`je pokazat se predstojnikom, njim v veliko veselje. Ne, delo za uboge deèke ni zastonj, vzgo- ja v Marijanišèu ni brez sadu. (…). Zares, kaj bi bilo iz mnogih ubo`nih deèkov, ki so letali po cestah in se potikali okrog brez varstva, ako bi ne prišli v zavod! Dandanes to`imo na vseh krajih, da so èasi `alostni. Po pra- vici in resnici. Pa prav tako resnièno je, da je teh slabih èasov, da je raznih hudobij krivo pomanjkanje dobre vzgoje. Vse dere le za svojim veseljem; stariši pušèajo, da hodijo otroci, koder hoèejo. Ali, èe `e skrbe, skr- be samo za jed in obleko, za dušo se malo menijo. Paè ne more biti sad take vzgoje ni- kakor dober. Ali ni torej velika dobrota za de`elo, ako ima tak vzgojevalni zavod, ka- kor je Marijanišèe v Ljubljani?”30 Kot vsestransko in široko usmerjen èlo- vek, predvsem pa kot psiholog in filozof, se je Lampe zavedal pomena znanja in modrosti, ki sta po njegovem mnenju last vsega èloveš- tva. Zato ga je potrebno prenašati na mladi rod z ljubeznijo in primerno vzgojo `e v najz- godnejšem obdobju njihovega otroštva, saj bo le-ta s svojim delom v prihodnosti kro- jil usodo sveta. Franèišek Lampe je zapustil sirotišnici ob smrti leta 1900 vso svojo dedišèino, travni- ke na barju. Veliko bolj pomembna za Ma- rijanišèe pa je bila njegova zapušèina na pe- dagoško-vzgojnem podroèju, saj mu je uspelo v petnajstih letih vzgojiti in za njihov poklic usposobiti preko štiristo gojencev sirot.31 I'*    1 Franèišek Lampe je skušal na vseh podroè- jih svojega delovanja vzbuditi ljubezen do evangeljskih vrednot, po katerih naj bi vsak èlovek z odprtostjo za transcendenco v pol- nosti uresnièil sebe in ustvaril pravo osreèu- joèo kulturo, ki vkljuèuje vse ljudi. V njegovih prizadevanjih lahko vidimo, da je znal s po- sebno obèutljivostjo odgovarjati na znamenja tedanjega èasa, v katerem so bile razmere zelo razburkane in ozraèje velikokrat napeto za- radi naèelno razliènih pogledov na svet. Z iz- dajo svojih znanstvenih del, ki so bila dovolj poljudna za splošno uporabo, in literarno re- vijo Dom in svet, je Lampe skušal na splošno osvešèati slovenski narod in tako pomagati pri razvoju splošnega blagra tedanje dru`be. Ob vsem delu, ki ga je z veseljem opravljal, Lampe ugotavlja: “Ko sem bil še mlad, `elel sem si, da bi znašel tak znanstven sestav, ki bi svet nad njim strmel. Sedaj pa vidim, da je najlepše na svetu, bli`njemu izkazovati do- brote.” Po naravi je bil Lampe rahloèuten, obenem pa neizmerno radoveden in priden. Bil je vedno poln naèrtov, zato o sebi pravi: A(    “Pri meni je v glavi kakor na jezu pred mli- nom: neprestano šumi, prši, se iskri, voda dere in nobenega obstanka ni ...” Zaradi tega je o njem nastala predstava, da je njegovo delo nedodelano in razdrobljeno. Pravo “dete njegovih boleèin” je bil Dom in svet. Povzroèal mu je “mnogo te`av, gren- kobe in bojev”, a ga je zaradi tega tembolj lju- bil. O njem takole pravi: “Tu podarjam svo- jemu narodu svoje moèi, svoje veselje, svo- je imetje in svoje `ivljenje”. Velik pomen je pripisoval umetnosti, zato je s svojimi estetskimi naèeli skušal vpliva- ti na umetnike. Lampe je bil preprièan, da samo globoko miselno delo rodi in vzdr`u- je umetnike. Zato zagovarja stališèe, da je um- sko delovanje umetniku notranje potrebno oziroma, da se mora umetnik stalno truditi za to, da bi se povzpel do samostojnega miš- ljenja. Samo tako bo lahko kaj dragocenega povedal tudi drugim. V pravdi o Gregorèi- èevih pesmih, ki jih je spro`ila Mahnièeva kri- tika, je Lampe zavzel stališèe, da pravda ni veè pravda, ampak je prepir, ki je v slovenski jav- nosti razburil duhove do te mere, da se je ro- dila strast, sovraštvo in zavist. Zato poudarja, da je zmeraj potrebno poslušati pamet in klièe k miru, slogi, razumnosti in bratovski ljubez- ni. V politiki mu je šlo bolj za idejo kakor za politièno zdru`evanje. Sam je v pogovo- rih veèkrat izrazil strah, da utegne politika odvrniti od znanstvenega in umetniškega dela veliko sposobnih delavcev in da ima politièni boj v sebi koruptne kali. Na prvem katoliš- kem shodu 1892 v Ljubljani je nasproti brez- kompromisni katoliški smeri pomirljivi Lam- pe pisal, da katoliški shod ne sme biti nepre- hodni zid, ki bi loèil Slovence na dve strani, ampak mora biti prijazen in miren ka`ipot vsem Slovencem. 32 S èudovito vnemo je Lam- pe gojil srèno kulturo, kakor bi slutil, da je nujno zvezana s pravim kulturnim delom. Franèišek Lampe je s svojim bogatim `iv- ljenjskim prièevanjem ena pomembnejših osebnosti oziroma gradnikov v razvoju slo- venske zgodovinske, kulturno-duhovne in na- cionalne zavesti. S svojo dejavnostjo je na- mreè intenzivno posegel na podroèja znans- tvenega, pedagoškega in uredniškega dela. Zaoral je prve brazde na polju slovenske psi- hologije, ustvaril je slovenski filozofski jezik, podal poljudno razlago Svetega pisma, po- daril imenitni Dom in svet, s katerim je vzbudil zanimanje za znanost, leposlovje in umetnost ter za lepoto domaèih krajev in umetnin med najširše sloje. Poleg tega je vzgo- jil tudi vrsto mladih kulturnih delavcev. Vred- nost njegovega dela je predvsem v tem, da je dvignil splošno kulturno stopnjo slovenskega naroda.33 @ivljenjski zgled, ki nam ga s svojim pri- zadevanjem za ljubezen in odkrivanje resnice daje Franèišek Lampe, je gotovo aktualen v vseh èasih, tudi danes. Spoznavanje takšnih osebnosti, ki so gradile našo narodnost v pers- pektivi kršèanske kulture ljubezni, pa je lahko tudi prilo`nost, da ponovno ovrednotimo nje- govo vlogo v slovenski narodni in kulturni zgodovini. Kajti le takrat, ko poznamo pot, ki nas je pripeljala v sedanjost, lahko jasno in razumno naèrtujemo tudi svojo sreènej- šo prihodnost. 1. Prim. F. Kralj, Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva dru`ba, Gorica 1982- 1985, 239. 2. Prim. M. Smolik, F. Jerman, Enciklopedija Slovenije, Zalo`ba Mladinska knjiga, Ljubljana 1992, 95. 3. Prim. F. Kralj, Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva dru`ba, Gorica 1982- 1985, 240. 4. Prim. M. Ogrin, Slovenska literatura v luèi naèel in prakse katoliškega vrednotenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, 83. 5. Prim. A. Ušeniènik, Slovenski biografski leksikon, Zadru`na gospodarska banka, Ljubljana 1925- 1932, 612. 6. Prim. M. Smolik, F. Jerman, Enciklopedija Slovenije, Zalo`ba Mladinska Knjiga, Ljubljana 1992, 95. A(  # A( 7. Prim. F. Kralj, Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva dru`ba, Gorica 1982- 1985, 240. 8. F. Lampe, Cvetje s polja modroslovskega, Ljubljana 1898, 4. 9. Prim. F. Lampe, n. d., 4-5. 10. F. Lampe, n. d., 58. 11. F. Lampe, Dušeslovje, Matica Slovenska, Ljubljana 1890, 30. 12. Prim. F. Lampe, Vvod v modroslovje, Matica Slovenska, Ljubljana 1887, 60. 13. Prim. J. Juhant, Filozofske vsebine in njihov idejni vpliv, v: Cerkev, kultura in politika 1890-1941 (1993), 122. 14. Prim. M. Ogrin, Slovenska literatura v luèi naèel in prakse katoliškega vrednotenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, 109. 15. F. Lampe, Vvod v modroslovje, Slovenska matica, Ljubljana 1887, 96-97. 16. F. Lampe, n. d., 98. 17. F. Lampe, n. d. 98. 18. Prim. M. Ogrin, Slovenska literatura v luèi naèel in prakse katoliškega vrednotenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, 83. 19. F. Lampe, Cvetje s polja modroslovskega, Ljubljana 1898, 231. 20. F. Lampe, n. d., 245. 21. F. Lampe, Cvetje s polja modroslovskega, Ljubljana 1898, 262. 22. Prim. M. Ogrin, Slovenska literatura v luèi naèel in prakse katoliškega vrednotenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, 103. 23. Prim. R. Romih, DIC 1882-1997: zbornik ob 115- letnici Marijanišèa in 50-letnici Dijaškega doma Ivana Cankarja, Ljubljana 1997, 15-18. 24. F. Lampe, Marijanišèe, Marijanišèe (Collegium Marianum), Ljubljana 1898, 27-28. 25. F. Lampe, n. d., 28. 26. F. Lampe, n. d., 29-30. 27. F. Lampe, Marijanišèe, Marijanišèe (Collegium Marianum), Ljubljana 1898, 30. 28. F. Lampe, n. d., 30. 29. Prim. R. Romih, DIC 1882-1997: zbornik ob 115- letnici Marijanišèa in 50-letnici Dijaškega doma Ivana Cankarja, Ljubljana 1997, 20-22. 30. F. Lampe, Marijanišèe, Marijanišèe (Collegium Marianum), Ljubljana 1898, 30-31. 31. R. Romih, DIC 1882-1997: zbornik ob 115-letnici Marijanišèa in 50-letnici Dijaškega doma Ivana Cankarja, Ljubljana 1997, 26. 32. Prim. F. Kralj, Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva dru`ba, Gorica 1982- 1985, 242. 33. Prim. A. Ušeniènik, Slovenski biografski leksikon, Zadru`na gospodarska banka, Ljubljana 1925- 1923, 613.