»e,«™*, pravica
Glasila MrščansMega delovnega ljudstva
isKaja Tuk četrtek pop.; v slučaju praznika	n	Posamezna številka Din 1'—.	~ Cena: ca 1 mereč	l|	Oglati, reklamacije in naročnina na oprav«
dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii-	II	Din i'—, u četrt leta Din 10"—, za	pol leta Din 20*—; za	II	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad.
&«v* c. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) —	Oglasi: po dogovoril	II	Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.90$
K 85-letnici nadšholm dr. A. B. Jegliča
Petinosemdesetletnica! Kdorkoli bi jo praznoval, je vredno, da se ga spomnimo. In če bi bil lo zadnji hlapec, človek je bil, delal je, živel je, trpel je. Zato zasluži, da snameš spoštljivo klobuk in mu čestitaš. Težo življenja je moral nositi 85 let in to je veliko, neglede na to, ali je mnogo ustvaril, ali je bilo njegovo delo pomembno in odgovorno, ali ne.
Danes pa praznuje 85 - letnico nadškof dr. Anton B. Jeglič. Je to osebnost, ki je tesno združena s polstoletno zgodovino vsega slovenskega naroda. Je to veličina, o kateri bo šele zgodovina mogla zadosti objektivno pisati in tehtati velike zasluge; danes nam je še vse preblizu. Ne moremo še pregledati vseh velikih del, ue moremo Se presoditi težkih okoliščin, ker nam majhne, brezpomembne stvari motijo in zakrivajo jasnost in veličino njegove slike.
Veliki in številčno močni narodi ko, pa nimajo osebnosti, ki bi toliko ustvarila, toliko dala svojemu narodu, kakor je dal nadškof Jeglič Slovencem. Bog ga je poslal v najtežji dobi, kakor je pošiljal Izraelcem preroke, da narod dvignejo iz materializma, da ga očistijo tujih, škodljivih vplivov, da ga rešujejo, ga hranijo, branijo in vodijo. Bog je poslal Slovencem Jegliča ob času, ko so valovi materializma pljuskali k nam iz Prage, Dunaja in Pariza. Velik del inteligence jo bil že okužen in je svoje materialistične nazore skrival za zastorom prosvet-ljenosti svobode in naprednosti. Jeglič je pa dvignil zastor in pokazal novo pot, pot idealizma. Kakor ogenj očiščuje zlato, tako je nadškof Jeglič očiščeval svoj narod. Bil je rešitelj duš in teles, hranitelj duš in teles, branitelj duš in teles, vodja duš in teles. Vladika in knez, veliki duhovnik in vojskovodja, oče in kralj, to je bil Jeglič Slovencem.
Slovenci ne bi imeli drja J. Kreka takega, kakršen je bil, če ne bi bilo nadškoia Jegliča. Ne bi imeli ne Šušteršiča, ne Lam-peta, če ne bi bilo Jegliča. Celo dr. Tavčar ne bi bil to, kar je bil, če ne bi bilo Jegliča, kajti ob Jegličevi veličini se je moral na-srkati pozitivnosti.
Zlata, klasična doba Slovencev je bila Jegličeva doba. Narodna zavest in narodni ponos sta se otresla malomeščanskega živijo klicanja in sta stopila v borbo z nemštvom in z državo. Krona te Jegličeve narodne osamosvojitve pa so škofijski zavodi v jšt. Vidu nad Ljubljano — prva slovenska gimnazija (druge gimnazije so bile tedaj še nemške). Koliko potov, koliko načrtov, koliko upanja in razočaranja, koliko gmotnih, duševnih in
telesnih žrtev je žrtvoval Jeglič samo za to gimnazijo! Če pa je hotel imeti slovensko gimnazijo, je moral imeti tudi slovenske učne knjige. Prosil je, moledoval je, priganjal je, pomagal je in ni odnehal, dokler ni dosegel. Kdo, mislite, nam je rešil slovenski jezik v srednjih šolah? Jeglič. Druge gimnazije so tedaj imele zlasti za višje razrede
gimnazije nemške učne knjige. Ob prevratu bi nemške knjige zavrgli, slovenskih ne bi imeli in takoj bi segli po srbskohrvatskih učnih knjigah. Ali bi potem bila ljubljanska univerza slovenska? In če, bi bila prve dneve, nekoliko časa? Če je danes s slovenskim jezikom vsaj to, kar in kakor je, je to delo nadškofa Jegliča. Trubar, Dalmatin, Vodnik, Prešeren so ustvarili slovenski pismeni jezik, rešil ga je Jeglič. To je veliko zgodovinsko dejstvo, vredno velikoga vladiko in vredno imena slovenskega kneza — Jegliča.
Majniško deklaracijo so res politikarji prebrali v dunajskem parlamentu. Da pa je majniška deklaracija postala meso in kri slovenskega naroda, to je delo nadškofa Jegliča. In koliko jih je danes, ki se trkajo na nacionalna prsa, pa niti tisočinke tega niso storili, kar je naredil Jeglič. Zato moramo šteti nadškofa Jegliča med najmočnejše ustvaritelje Jugoslavije, pa če prav ga politična kronika tako rada izpušča.
Ob času nastopa nadškofa Jegliča je bil slovenski narod v narodnem, verskem iu gospodarskem oziru v popolnem mrtvilu. S prihodom Jegliča pa se je razgibala prav zadnja slovenska vas. Katoliški aktivizem je nastal ravno z Jegličem. Vse najrazličnejše gospodarske, prosvetne in tudi politične organizacije so vstale in živele po direktni, še bolj pa po indirektni zaslugi Jegličevi. In koliko so ta društva koristila gmotno, koliko prosvetno in koliko duševno Slovencem, ve le Vsevedni, ki naj bo Jegliču bogat plačnik.
Tudi JSZ je imela v Jegliču poleg drja Kreka največjega prijatelja. Ta genij je videl naprej, kakšno vlogo bo imel proleta-rijat in kakšno mesto mu v sedanji družbi pripada. Ko so pri na.s še mnogi vodilni možje videli le politiko in niso imeli smisla za strokovno delo, še manj pa za neodvisno strogo strokovno gibanje, je Jeglič to z vso moralno avtoriteto zagovarjal in podpiral. S premnogimi bodrilnimi pismi, s pastirskimi listi itd., je vabil delavstvo v strokovno organizacijo, je razlagal njen pomen in namen. Nadškof Jeglič je razumel težo delavčevega življenja in zato je delavce ljubil. V njegovi ljubezni je ravno izvor njegovega dela in njegovih uspehov.
»Tu sem, ves Vaš sem«, tako se je Jeglič predstavil Slovencem ob nastopu svojega škofovanja. To niso bile le besede, namenjene pozdravu, to je bila že dozOrela misel v njegovem srcu. Ni le rekel, ampak .je to tudi bil vse svoje življenje. Ko gledamo na bogate sadove njegovega dela, ne smemo pozabiti, da ni to zrastlo čez noč. Koliko je bilo načrtov, ki so propadli, koliko novih zamisli, novih poskusov, bojev, težav. Ker je bil ves naš, se ni ničesar ustrašil, ni odnehal, je vztrajal, je zmagoval. Velika in vidna so njegova dela. — In koliko je še nevidnega, skritega, tihega dela, o katerem ne bo pisala zgodovina, za katero ve, oz. je vedela komaj ena oseba! In vse to je mogel storiti le za to, ker je bil iz dna duše, z vsem srcem, z vsako mislijo ves naš. Jeglič ni bil le velikan po svojih razumskih zmožnostih, bil je tudi mož volje, jeklene vztrajnosti in posebno mož ljubezni, poosebljena ljubezen. Pa če bi bil manj vidnih del ustvaril, kakor jih je, in če bi bila ta dela manjšega pomena, kakor so, zasluži vendar zahvalo vsega naroda, vsakega posameznega Slovenca prav zato, ker nas je tako ljubil, nesebično ljubil, ker je bil ves naš.
Dr. A. B. Jeglič je bil markantna osebnost, ob kateri so se zbirali in ločili duhovi. Sam ni bil polovičar in polovičarstva ni trpel. Zato so se okrog njega zbirali vsi ver-i sko in narodno pozitivno usmerjeni aktivisti
Rit dar ji
Huda jama. Že večkrat se je med tukajšnjimi rudarji pojavila želja, da bi tako kot pri drugih rudnikih, imeli svojo godbo, ali pa vsaj godbo, ki bi bila na razpolago rudarjem, kadar bi jo rabili. Seveda bi v tem slučaju rudarji bili pripravljeni dajati godbi primeren mesečni prispevek. Ta želja se je v zadnjem času zopet na novo pojavila. Pripomnimo tole; »Nočemo nasprotovati godbi. Opozarjamo pa naše tovariše rudarje, naj bodo previdni. Naša dolžnost je, da povemo, od koga je godba, za katero naj bi prispevali, odvisna. Vedeti moramo, da predsednik laške godbe g. dr. Roš podcenjuje rudarje in jim ne priznava potrebnega spoštovanja. Saj je pred meseci to jasno pokazal. Takrat je načelnik II. skupine tov. Diacci kot zastopnik vseh 300 rudarjev poslal vlogo na krajev, šolski odbor, kjer je navedeni gospod predsednik. Ta pa na vlogo ni odgovoril v tem smislu, kakor se je glasila, ampak je menil, da se zastopnik 300 rudarjev nima pravice brigati za interese teh rudarjev in njih otrok. Zaradi lakega postopanja z rudarji je jasno, da mi ne moremo prispevati društvu, kateremu predseduje človek, ki misli, da imajo rudarji pravico samo plačevati, ne pa odločevati.
Laško. V nedeljo, 12. maja je Mladin. zveza, skupina Laško, s tovariši z Rečice priredila akademijo. Na sporedu je bil govor, igra in deklamacije: Mi nismo stroji, Drejčnik Andrej govori, ter zborna Žar neba. Rečiški tamburaši pa so zaigrali par komadov v splošno zadovoljstvo. Po akademiji smo se poslovili od dveh tovarišev z laške in enega od rečiške skupine z željo, da ne pozabijo na društvo tudi pri vojakih. V nedeljo, 19. maja pa smo imeli izlet v Govce. Bilo je prav prijetno. Ob 10 dopoldne je bila sv. maša, potem pa zborovanje pred cerkvijo. Govorili so iz Celja 'tovariši: Kranjc, Jurač in Hočevar. Prvi je tudi predsedoval. Iz Rimskih toplic je govoril tov. Pečnik, za skupino Huda jama pa tov. Lešnik. Po zborovanju so skrbeli za razvedrilo rečiški tamburaši. Zvečer smo šli zadovoljni na svoje domove z željo, da se ob ugodni priliki ponovno sestanemo in navdušimo za nadaljnje delo.
Trbovlje. Cementna tovarna obratuje zopet 6 ur. V letu 1933 je tovarna radi slabe konjunkture in radi preureditve obrata uvedla 6 urni delavnik. To je trajalo 21 mesecev. S 15. marcem t. 1. pa je upostavila delo zopet na osem ur. kar je trajalo samo do 15. maja. Po tem dnevu pa se je zopet uvedel 6 urni delavnik seveda tudi plača samo za 6 ur.
Tovarna je delavstvu stavila dva predloga, za katerih enega naj se odloči. Prvi predlog je bil, da tovarna obratuje 6 ur dnevno in se poleg tega reducira tri delavce. iDrugi pa, da tovarna obratuje 8 ur in odpusti 10—15 delavcev. -Delavstvo se je odločilo za prvi predlog in to na posredovanje člana JSZ, Podjetje je upoštevalo izraženo željo in so zaenkrat ostali tudi trije delavci, ki bi se imeli reducirati, že nadalje v službi. Podjetje je s tem pokazalo, da upošteva socialen čut in slogo onega delavstva, katero hoče pustiti zaslužek tudi svojemu sotovarišu, če tudi pri tem samo dopri-naša nekaj žrtev. Kako pa se je igrala ta igra od strani nekaterih, ki menijo, da imajo največ besede, pa rade volje pojasnimo, če nas kdo vpraša, samo vsem to ne bo ljubo.
Agitirajte za »Delavsko Pravico«!
Pridobivajte ji novih naročnikov!
in ločili tisti, ki to niso mogli biti. Ni Jeglič sam ločil, ločila je ideja, Jeglič je zbiral in tudi zbral ves slovenski narod. Zadnja proslava v Ljubljani je to jasno pokazala. 01» njem je bilo zbrano vse, četudi se morda loči v taktiki in pogledih na posamezna vprašanja. Ob nobeni slovenski osebnosti še ni bil ves narod tako enoten, kakor ravno ob Jegliču pri tej proslavi, kar je naravnost zgodovinskega pomena. Zbiral je in zbral je vse okrog sebe, ljubil je in ljubezen žanje.
Ob 85-letniei dr. A. B. Jegliča moramo le Boga prositi, da mu da še zdravja, posebno pa, da mu Vsemogočni bogato poplača vsa njegova dela, vse velike žrtve, vso njegovo ljubezen. In še Ga moramo prositi, da Dobrota čim preje pošlje Slovencem zopet moža, kakor je bil in je Jeglič, da bi nas zbral vse, branil vse, vodil vse v ljubezni in moči.
Laško. Na zadnji seji je bilo govora o tem, da TPD ne pristaja na to, da bi plačala šihte v slučaju nujnega zadržka.
II. skupina je tudi v tej zadevi intervenirala pri. gen. ravnatelju Skubcu, kateri je pristal na to, da se plačuje dnine za majhne zadržke. Rekel pa je, da ne pristaja kolektivno, ampak se naj rešujejo posamezni slučaji. To se pravi, da tisti, ki se bo pobrigal bodisi sam, ali pa potom organizacije, bo dobil dnino plačano, drugi pa ne. — Pri intervenciji je bil tudi tov. Diacci.
Zagorje. V preteklem tednu smo doživeli zopet dve težki nezgodi v našem rudniku, ki bi kmalu zahtevali svoje žrtve. Težko je ponesrečil rudar Andrej Oblak V Kotredežkem obratu. Delal je v tako zvanem »gezenku« in se je pri delu odvalil velik kamen na njega ter ga podrl na tla. Njegovi tovariši so ga s težavo spravili izpod kamenja. V domači bolnici je ostal le nekaj dni, nakar so ga dali v ljubljansko bolnišnico.
Druga nesreča, ki se je zgodila v obratu Kisovec, je doletela mladega delavca-vozača Zupan Ivana, agilnega sodelavca v Mladinski zvezi. Po poklicu je izučen trgovski pomočnik. Bil je dalj časa brez dela. Posrečilo se mu je, da je dobil delo v rudniku, a usoda bi kmalu zahtevala njegovo mlado nadarjeno življenje globoko pod zemljo. Dvigalo v jašku, pri katerem je opravljal svoje delo, bi mu kmalu odrezalo glavo. Pritisnilo ga je ob voziček in mu zdrobilo spodnje čeljusti. V groznih bolečinah so ga ikmalu prinesli ven, nakar mu je domači zdravnik nudil prvo pomoč, potem so ga dali takoj v ljubljansko bolnico. Želimo, da bi oba srečno prestala in kmalu ozdravela.
Papirnicarji
Vevče. Zadnji članski sestanek, ki se je vršil v nedeljo 12. t. m. je bil slabo obiskan. Čudno je, da člani in članice nimate čuta dolžnosti za obisk sestankov, ki so za organizacijo in idejo skupnosti tako nujno potrebni. Pri zavednem delavstvu mora enkrat za vselej odpasti navada, da se vsakega posebej vabi in prigovarja, kot bi imel od tega samo tisti korist, ki na tak sestanek vabi. V bodoče je trebo tako naziranje iz delavskega pokreta odpraviti.
Tov. centr. tajnik Rozman nam je prav nazorno podal referat o naših krščansko soc. načelih v strokovnem pokretu. Izvajal je: naša vzgoja in pot je po Krekovi smrti šla brez pravega cilja in se je naše delavstvo izrabljalo predvsem kot dotver volilni materijal. Danes pa smo se otresli te naše temne preteklosti, v kateri se je strokovni pokret pojmoval zgolj iz političnih vidikov, kar se še vedno dogaja v nasprotnih strokovnih organizacijah. Zato pa je bilo naše delo težko, kajti delavstvo, zlasti starejše se je tako nalezlo tega neustvarja-jočega politiziranja, da je v zarji novega časa in v iskanju nove poti marsikdo odpadel. Toda, izkazalo se je, da smo delali prav, ko smo poudarjali čisto strokovno linijo, iz katere naj se šele gleda politika in drugi problemi. Kajti delavstvo je danes bolj lačno kruha kot politike in frazarenja. Kruha in zasigurane eksistence je treba danes delavstvu dati ozir. priboriti. Duhovnih dobrin pa so potrebni danes bolj tisti, ki imajo v rokah produkcijska sredstva, državo itd. Seveda s tem ni rečeno, da delavstvo v kulturnem in duhovnem oziru nima nobenih potreb in dolžnosti. Še prav mnogo, kajti ustvarjalec novega družabnega reda je ravno delavstvo brez razlike stanu in poklica. Mi pa črpamo svojo duhovno moč iz krščanskega svetovnega nazora, za katerega brezkompromisno uveljavljenje v javnem življenju se tudi borimo, ker krščanstvo je negacija kapitalizma, liberalizma, fašizma in materializma.
Prevalje. V nedeljo, 13. maja je imela Strokovna skupina delavcev v Prevaljah svoj redni občni zbor. Zbora se je udeležilo precejšnje število članov. Tov. Kugovnik nam je na kratko orisal pomen organizacije. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Kugovnik Jurij, predsednik, Drofel-nik Franc, podpredsednik, Grilc Vinko, tajnik, Mikeln Martin, blagajnik; odbornika pa: Mezner Jurij in Lepko Frančiška.
Živilski eJellavci
Slovenska Bistrica. Sestanek delavstva v nedeljo 19. t. m. je bil lepo obiskan. Poročal je tov. Rozman iz Maribora. Pristopili so novi člani. Napori zgornjebistriških marksistov, odvrniti delavstvo od JSZ, so brezuspešni. Nasprotno, iz njihovega tabora že uhajajo k nam, ker vidijo tu pozitivno in pošteno strokovno delo.
Občni zbor JSZ.
Načelstvo JSZ je v svoji redni seji dne 30. aj)riJa 1935 sklenilo, da se bo vršil redili letni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze v nedeljo, dne 2. junija 1935 ob pol 1« dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.
Dnevni red občnega zbora bo naslednji:
1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti.
2. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročila, a) načelstva: načelnika, tajnika, blagajnika in referenta Mladinsko zveze JSZ; b) strokovnih tajnikov; c) nadzorstva.
4. Volitve načelstva in nadzorstva.
5. Predlogi in sklepi.
6. Raznoterosti.
Vse včlanjene zveze in skupine naprošamo, da na podlagi 25 in 26 pravil pošljejo na občni zbor svoje delegate.
I overilnice naj točno izpolnjene predlože delegati občnemu zboru. Ob tej priliki opozarjamo vse zveze in skupine, da more na podlagi § 26 pravil JSZ vsak delegat zastopati največ do 60 članov.
Iz centrale
Vsem strok, skupinam, zvezam in plačilnicam JSZ!
Vse tovariše delegate, ki se bodo udeležili centralnega občnega zbora v nedeljo, dne 2. junija t. 1. opozarjamo, naj pri nakupu železniške kart© zahtevajo tudi rumeno izkaznico, na podlagi katere bodo imeli po posetu velesejma brezplačen povratek na železnicah. Ta rumena izkaznica stane 5 Din. Tega naj se poslužijo vsi oni delegati, katerih železniška postaja je nad 25 kin oddaljena od Ljubljane. Za bližnje se namreč ta ugodnost ne izplača.
Železniško karto naj v Ljubljani nihče ne odda, ker mu bo služila z rumeno izkaznico za povratek.
Vsi delegati bodo dali nato rumene izkaznice žigosati pri blagajni velesejma in obenem tam dobili proti potrdilu JSiZ izkaznico za >10 Din za obisk velesejma, da bodo nato imeli pravico do polovične vožnje po železnici. Stroške za rumeno legitimacijo, kakor tudi za obisk velesejma bo povrnila vsem delegatom centrala.
Prosimo, da vse tovariše delegate o gornjih navodilih točno informirate, da ne bo nerednosti.
DELEGATOM ZA CENTRALNI 0BCNI ZBOR
Vse tovariše delegate za centralni občni zbor JSZ v nedeljo, 2. junija opozarjamo, naj bodo točno ob 9 v dvorani DZ, da se pred otvoritvijo uredi vse potrebno glede poverilnic in izkaznic za velesejem — Občni zbor se bo začel točno ob napovedanem času in bodo zamuniki morali čakati na ureditev navedenih zadev do konca občnega zbora. Zato bodite točni, da ne bo nepotrebnih zamud!
Načelstvo.
Zdraviliški delavci
Slatina Radenci. Po prizadevanju delavcev samih, obratnih zaupnikov in JSlZ, ekspoziture v Mariboru, se je načelno tu prišlo do tega, da se bo z upravo zdravilišča sklenila kolektivna pogodba, Plače so se povišale delavcem v skladišču in v ekonomiji, vsem razen petim, za katere pa se urejuje. Kolektivna pogodba se dejansko že izvaja, podpis pa ne vemo, zakaj zavlačujejo. Izgovarjajo se z raznimi nujnejšimi posli, ki so sedaj ob pričetku sezone na dnevnem redu. Vemo, da je na vseh koncih sedaj važnega dela, vendar pa kolektivna pogodba ni nič manj važna kakor vse drugo. Za nas delavce je ravno to najvažnejše in imamo največji interes, da se naše službeno razmerje enkrat popolnoma uredi na podlagi zakonitih predpisov.
Sestanek delavstva se vriši na »Križevo« dne 30. maja ob 2 popoldne v Radenski šoli. Vsi pridite! Prinesite s seboj člansike legitimacije v 6vrho revizije o dosedaj vplačani članarini.
Nemška vlada se pogaja z zasebnimi zavarovalnimi družbami in osrednjim socialnim uradom za posojilo 750 milijonov RM, ki ga hoče uporabiti za preskrbo dela.
V INI CARJI
Globa ne nagrada, ali kdo hujska ?
25 letm jubiiej avorniške skupine
je bila prava manifestacija kršč. soc. delavstva. Na ta dan je prihitelo mnogo tovarišev iz vseli krajev Gorenjske in ljubljanske okolice, da skupno z domačini proslavijo dan jubileja. Pri prireditvi so igrale delavske godbe z Jesenic, 1). M. v Polju in domači ja-vorniški orkester. Proslava je bila lep dokaz skupnosti in tovarištva v vrstah Jugoslov. strokovne zveze, obenem pa tudi izraz močne in klene volje za pošteno borbo v delavskih vrstah.
O poteku proslave bo poslala javorniška skupina širše poročilo za prihodnjo številko »Del. Pravice«.
Obvehotmiž se ne' pusiimo!
Tednik »Ljudska Pravica«, ki izhaja v Lendavi, je v 9. številki od 11. maja priobčil članek pod naslovom »Črtice iz bojev jeseniških delavcev od leta 1929—1935«, v katerem je dopisnik iznesel neresnico o delu voditeljev naše strok, skupine kovinarjev Jesenice-Javornik. Vsled tega smo »Ljudski Pravici« poslali popravek, katerega je priobčila in ga v informacijo našemu delavstvu priobčujemo:
JSZ Strok, skupina kovinarjev, Jesenice-Javornik.
Poziv uredništvu »Ljudske Pravice«.
Jesenice, 8. maja 1985.
Na osnovi tiskovnega zakona pošiljamo za prvo prihodnjo številko vašega lista in isto mesto v
priobčitev:	....	o.
V	zadnji številki lista ate v rubriki »Slovenska gruda« pod naslovom »Črtice iz bojev jeseniških delavcev od leta 1929—1935« priobčili dopis z Jesenic, v katerem neki jeseniški dopisnik poroča o valovanju delavskega položaja na Jesenicah in je, bodisi iz nepoznanja dogodkov, bodisi z namernim obrekovanjem iznesel tudi na naslov podpisane organizacije neresnico in težko obdol-žitev na funkcionarje odnosno organizacijo, med drugim zlasti:
Izprtim odnosno odpuščenim delavcem se je dajala aprovizacijska podpora v naturi, kakor mast, moka itd. Po nad 100 kg masti so prejele od KID vse tri strani gratis. V tem času zastopanja delavskih interesov na Jesenicah se je vršilo tudi nečedno izrabljanje dobrin — namenjenih kot miloščina — zgaranim delavskim Jesenicam. Ene od teh zastopnikov je delavstvo že spoznalo. Vendar jih je še znatno število v vseh treh organizacijah, ki so sodelovali pri teh akcijah. Kakor prvi, tako drugi morajo na zatožno klop za storjene napake ter se izloči'ti iz delav. organizacij, ker so le ovira za resnično in pravilno uspešno delovanje.«
K temu poročilu ugotavljamo:
1. Podpisana organizacija ni prejela od Kranjske industrijske družbe niti dekagrama masti. Vagon masti, katero je podarila KID za olajšanje bede med delavstvom, je bila izročena v odgovornost in porazdelitev odboru krajevne Bratovske skladnice. Delavsko zastopstvo v tem odboru pa se je sestojalo izključno samo iz članov organizacije SMRJ. V koliko so se pri tem dogajale ne-rednosti, se lahko prepriča sleherni organizirani delavec na podlagi zapisnikov sej ožjega odbora Bratovske skladnice v letu 1934, katere imajo vodstva vseh treh organizacij v prepisu. Mi smo te zapisnike svojemu članstvu takoj po prejemu pre-čitali in krajev, odboru Bratovske skladnice poslali pismeno naše stališče.
,2. V občinskem aprovizacijekem odboru so naši zastopniki vršili svoje delo samo v okviru sklepov aprovizacijskega odbora. Bolje od nas pa utemeljuje o njih poštenem in pravilnem delovanju tozadeven arhiv, ki je na razpolago na mestni občini.
3. Vsi naši voditelji, ki so organizacijo vodili, ali jo vodijo danes, so prav v vsem delu, bodisi v strokovnem ali drugih akcijah, delali pošteno, odkrito in dosledno v korist delavstva.
4. Dopisnika »Ljudske Pravice« pozivamo, naj bo v bodoče toliko iskren in pogumen in naj svojim obdolžitvam doda dokaz resnice in svoj podpis.
Delavski pozdrav!
Gaser Alb., predsednik.	Ličof	Fr.,	tajnik.
V	našem glasilu »Del. Pravici« smo že često poročali, da je ta ali oni vinogradnik plačal svojemu viničarju nagrado l(M) Din od orala vinograda, po večini ne prostovoljno, ampak je moral plačati, ker ga je na plačilo prisilila obsodba viničarske komisije ali pa sodišča, katerega se je .viničar moral poslužiti, da je dobil, kar mu po določilih Uredbe viničarskega reda pripada. Ob vsaki obsodbi za plačilo nagrade je završalo med okoliškimi vinogradniki zoper viničarsko organizacijo, češ da je bil viničar nahujskan od voditeljev, ker drugače bi tega gotovo ne zahteval. Pritrdimo, da je bil viničar nahujskan, toda ne od vodstva viničarske organizacije, ampak posredno od vinogradnika samega. To lahko dokažemo.
Viničarji po svoji naravi niso	pravdarji	in
največ zaradi pomanjkanja splošne izobrazbe so že preboječi, da bi radi hodili okrog gospodov pri sodiščih. Leta in leta raje trpe vsakovrstne krivice in	vsled te večkrat pomanjkanje, kakor pa	da	bi
si	hodili iskat pravice po sodnijah.	Kadar	pa	je
mera krivic polna, tedaj se zgane tudi tako po-, trpežljiva viničarska para kljub temu, da je že vzgojen bolj v suženjskem duhu prav v smislu zgodbe Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, v kateri vzklika neki kmet: »Ali ste že kdaj slišali, da bi šel hlapec tožit svojega gospodarja !« (Podčrtal pisec.)
Vzroke, da so zadnje čase mnogi viničarji vendarle tudi tožili svoje gospodarje za nagrado, pa moramo iskati v dejstvu, da se zadnje čase tudi čimbolj množijo raznovrstne krivice viničarjem od strani njihovih delodajalcev. Imamo dokaze, da je največ pet viničarjev od 100 zahtevalo od svojih gospodarjev samo nagrado, dočim so vsi drugi isto zahtevali le naknadno k drugim terjatvam, da bi lahko rekli, da je moral vinogradnik
Delavstvo, stori
Zagorje, 18. maja.
Delavstvo, zlasti rudarsko, doživlja vedno več nezgod. Vedno več novih žrtev za kapital. Stalno raste kader nezgodnikov. Potem pa vprašaj, kdo je kriv? Navadno odgovor, delavec sam, neprevidnost itd. Vse polno je najrazličnejših varnostnih napisov za eventuelne nezgode, a za vse to ni časa, treba je storitve, produkcije, če ne si lahko vsak posameznik sam sklepa, kaj zna slediti iz tega. Tako danes nateza kapital vajeti, oziroma njegovi še dobro plačani preganjači nad ubogo delavsko rajo. Požvižgajo se razni gospodje na vso zaščito, na vso socialno zakonodajo, ki jo imamo in ki bi jo morali izpolnjevati. Za delavca so samo dolžnosti; krivice, ki se mu delajo z dneva v dan, pravice pa še tiste ne, ki mu po zakonu gredo. Tudi oblast se premalo briga za vse šikane, katere mora delavstvo doživljati. In skoro bi trdili, da so upravičeni!
Rekel bo kdo, zakaj? Ker kapital dobro vidi in ve, kako je delavstvo malo enotno, da ne rečem nič. Ker delodajalec ve, da se da delavstvo begati sem in tja, da se briga za vse drugo prej, nego zato, zakar bi se v prvi vrsti moralo. Ker on tudi ve, kako malo je tistih, ki se v resnici zavedajo svojih delavskih pravic, in katere bi radi uveljavili tudi svojim tovarišem, ki jih ne poznajo. Če je vse to res, ni čudno, da prejema delavec udarec za udarcem in ga bo še, če se bo tako malo brigal za svoje interese.
Kdor zna pojmovati delavsko strokovno organizacijo, on že ve, kaj je organizacija. Vse tiste pravice, ki marsikdo veliko govori in ve o njih, se ne dajo tako hitro doseči, kot bi si kdo mislil. Je treba mnogo časa in zato je organizacija. V njej se vzgajajo značaji, ki bi radi vsakemu delavcu dali tisto, kar mu gre. Samo od sebe ne bo padlo zrelo jabolko v roke, to naj bo sleherni prepričan. Potem se ti zgodi, da je v delavstvu še toliko nezavednosti, da misli, da je vsak tisti, ki še
danes stoji v organizaciji, daleč nekje------------!
Človeka naravnost v srce zaboli, ker mora slišati kaj sličnega iz ust delavca, Če si zgubil voljo do organizacije, ki hoče biti polnih ust vsa delavska in je od vrha do tal zmaterializirana, se človek ne čudi! Od take organizacije človek res ne more pričakovati nič dobrega, pa naj nosi ime kakršno hoče.
! Delavstvo mora imeti organizacijo, v organizaciji ljudi, ki so pošteni, pravični, nesebični, organiza-
plačati tudi nagrado, zato, ker ni plačal ali kaj drugega dal viničarju, kar bi mu po pogodbi in po določilih viničarskega reda moral dati oziroma plačati. Tako dejansko je, in bi v večini slučajev veljalo to kot globa, ne pa nagrada.
Vprašajmo se, ali je čudno, ako se tako potrpežljiva stvar, kakor je viničar, posluži zakona in dosledno zahteva prav vse, kar mu po tem zakonu pripada, ako se ga za vsako malenkost zmerja, ako vkljub največji pridnosti nikoli dovolj storiti ne more, ako se mu za vsak pregrešek v službi grozi z odpustom iz službe, da se ga pre-
i mnogokrat tudi odpusti iz službe iz kakega ničevega vzroka, ako se mora za vsako reč, katero ima po pogodbi obljubljeno, vsikdar prepirati s svojim gospodarjem itd.?
Gospodje vinogradniki! Take in še druge krivice so hujskači, kateri nagovarjajo viničarje, da zahtevajo zakonito določeno nagrado. Vedite nadalje, da viničar od vas ne do zahteval nadrago, še manj pa tožil, ako boste napram njemu pravični, ako boste priznali njegovo delo in trud, ki ga vrši za vas, ako boste izpolnjevali v celoti pogodbe, katere itak po večini sami svojim viničarjem diktirate in ako boste viničarje primerno in pošteno plačevali, ne pa jim nudili miloščino. Ob takem postopanju bodi tisti navidezni hujskači sami od sebe izginili in marsikateremu vinogradniku ne bo potrebno plačati nagrade ali bolj pravilno globe.	J.	K.
Maribor. Vršil se jssestanek viničarjev ob lepi udeležbi. O pomenu strokovne organizacije, predvsem Jugoslovanske strokovne zveze, je imel referat tov. Reberšek. Za viničarje so taka predavanja več ko potrebna.
svo o dot znosi!
i ciji in njenim članom vedno in povsod odgovorni. In takšen more biti le dosleden, kršč. soc. del. voditelj. On je edini v stanju izpolnjevati dane pogoje, ker ne odgovarja le tistim, ki so mu poverili dolžnost zaupanja, ampak odgovarja v prvi vrsti Stvarniku, ki vlada zemljo in nebo — Bogu! Vsak, kdor drugače govori in misli, ne more biti dober voditelj in vzgojitelj delavskega pokreta.
Zato ima tukaj široko polje tudi naš rudar, da gre lahko s ponosom v vrste kršč. soc. strokovne organizacije. Smelo lahko trdim, da vkljub vsej gospodarski krizi, ki je zagospodarila, bi se našemu rudarju vse drugače godilo, kot se mu, da bi imela pri njem toliko besede JSZ, kot so jo imeli vsa leta tisti, ki mnogo govorijo, da so delavski! Poznamo jih pa dobro! Zato rudar, pojdi v organizacijo, ki ji zaupaš, tam se pripravljaj, izobrazuj, da boš jutri bolj dovzeten za enotno borbenost, ki te še čaka! Izven organizacije škoduješ ne samo sebi, ampak celemu delavskemu pokretu!
Žrtvuj! Brez žrtev ni uspehov! — Krščanski socialist.
Iz hrastntške bratovske skladnice
Na eni zadnjih sej bratovske skladnice jo predsednik upravnega odbora podal poročilo o računskih zaključkih posameznih blagajn za 1. 1934. Iz poročila posnemamo sledeče stanje: Bolniška blagajna je prejela na prispevkih članov in podjetja Din 563.251.16, porabila pa Din 619.382.79, torej zaključila s primanjkljajem, ki se je kril s premoženjem ozir. dvigom od hranilnih vlog iz let, ko še ni bilo krize. Premoženje se je v primeri z letom 1983 znižalo za 65.000 Din in znaša sedaj Din 1,599.887.78. — Od celokupnih izdatkov odpade največ na zdravljenje, visoko postavko tvorijo zdravniški in upravni stroški, vendar še vedno v pravem razmerju z dohodki in manjšim procentom. kakor je običajno pri drugih podobnih zavarovalnih zavodih, n. pr. okrožnem uradu. Procen-tualno so se nekatere postavke navidez zvišale, stvarno pa so ostale skoraj nespremenjene, kar je bilo tudi stanje zavarovancev obstoječe. Razlika pri povišanju procenta gre na račun nižjih dohodkov, ki se ravnajo po vplačanih prispevkih, prispevki pa pobirajo procentualno od 1. januarja
1934	dalje na podlagi dnevnih režijskih mezd in ne več od kategorijskih zaslužkov. Novi način pobiranja prispevkov, ki je v novem pravilniku bri.
OUZD odgovarja
Prejeli smo od OUZD spodnji Članek, ki ga radevolje priobčujemo:
V	vašem cenj. listu od 16. maja 1985 ete pri občili članek >Važno vprašanje v delavskem zavarovanju«, v katerem navajate razne misli o poslovanju OUZD-a zlasti o njegovi statistiki. Tako n. pr. trdite:
»Suho poročanje o padanju in napredovanju mezd koristi kvečjemu našim delodajalcem, da lahko izrabljajo to statistiko kot regulator za plače svojih uslužbencev ...«
Ta trditev ne more držati. Mezdno statistiko je začel OUZD uvajati namreč na striktno željo nekaterih strokovnih delavskih organizacij, Deiavske zbornice v Ljubljani, Borze dela itd. in nikakor ne na željo delodajalskih organizacij. Ako je pa OUZD ustregel željam raznih delavskih organizacij i
Če bo ga pt. uredništvo nesporno dokazalo, da taka mezdna statistika škoduje delavstvu, bomo dragevolje ukinili mezdno statistiko, od katere nima OUZD niti njegovi nameščenci absolutno nobene koristi. Prosimo, da se tozadevno posvetujete s strokovnimi organizacijami in z Delavsko zbornico v Ljubljani.
Na vašo pripombo:	»Nas,	kakor	zavarovance,
pa bi zanimalo vedeti, kdo so predvsem ti, ki najbolj ostajajo dolžni in neodračunavajo prispevkov uradu ...«
poročamo, da je OUZl) vezan v tem pogledu na uradno molčečnost. Pripomnimo samo, da je velik
del zaostanka na prispevkih utemeljen s sistemom
in to, nota bene, iz svoje dobrovoljne naklo- poslovanja, katerega predpisuje ZZD in na njem
njenosti do delavskih organizacij, dasiravno tega ni bil dolžan storiti po zakonskih predpisih, kateri striktjio določajo njegov delokrog poslovanja — potem gornja trditev ne more biti umestna ali upravičena, in to tem manj, ker nasprotuje statistično ugotovljenim dejstvom. Odkar je namreč OUZD uvedel mezdno statistiko, padanje delavskih plač vedno bolj slabi, kakor je razvidno iz naših mesečnih poročil in sledeče tabele:
Leto Mesec	Letni	diferencial povprečne
dnevne zavarov. mezde 1934	september	Din	0.73
1934'	oktober	Din	0.65
1934	november	Din	0.58
1934	december	Din	0.44
1935	januar	Din	0.35
1935	februar	Din	0.34
1895	marec	Din	0.32
1935	april	Din	0.25
osnovani predpisi tako, da OUZD ne more nikdar biti brez nepobranih prispevkov. Res je, da bi se dalo nekaj milijonov s silo iztirjati, vendar bi to povzročilo v mnogih slučajih katastrofo delodajalcev, zlasti malih obrtnikov, in s tem v zvezi redukcijo delavstva. Znano je, da je gospodarska -kriza povzročila nelikvidnost vlog, zaščito kmečkih dolgov, denarnih zavodov itd.
Za kontrolo pravilnega prijavljanja delavcev v zavarovanje ima OUZD poseben revizijski oddelek, kateri stalno nadzira obrate. Uspehi revizije so objavljeni v vsakoletnih poročilih. Vidi n. pr. »Zbornik delavskega zavarovanja 19221932«, str. 30! Posameznih delodajalcev OUZD ne more poimensko objavljati zaradi uradne tajnosti prav tako, kakor ne more objavljati imen simulantov in agravantov. Da se postopa proti takim delodajalcem po zakonitih predpisih, je samo po sebi umevno.
Klic iz gorersiskih gozdov
Pomlad je tu. Vsa narava se razcvita in diha novo življenje. Le lesni delavec gleda to krasno pomlad žalosten, saj je obsojen v trdo borbo za vsakdanji »kruihek. Delavstvo, kar je še zaposlenega, se izkorišča po mili volji, kar pa je bilo brezposelnih poizimi, bodo zdaj primorani delati za vsako ceno mojstrom in špekulantom, ki so pripravljeni zanemariti lastno kmečko delo, samo da iztisnejo kakšen dinar od uboge delavske pare. Nehajte s tako prakso vsaj vi, in ostanite pri svojem (kmečkem delu. Kdor danes prevzema delo samo radi nagrade, je egoist in izkoriščevalec trpinov. Priznavamo, da nihče ne more imeti sitnosti zastonj. Pri teh mezdah, kot jih dandanes zasluži de-ilavec, je 25 par od metra dovolj nagrade. Sicer je pa delavstvo, ki delo vrši, edino opravičeno sklepati o viSimi nagrade. Delavci, spreglejte že enkrat in naredite red v svojih vrstah. Skušajte razumeti to, da je mojster brez delavcev ničla. Enotne, skupne volje je treba, potem bo kmalu minilo navdušenje zbijati cene nizdol in hrepeneti le po nagradi. Gospodje, Iti pa držite kaše v rokah, dajte nam javnilh del in pošten zaslužek, ne samo 18 Din dnevno. Dajte nam in našim družinam vsaj vsakdanji kruh, da bomo lahko živeli.
Inteligenca, ki hoče voditi narod, in ti, ki bivaš med tem narodom, dvigni svoj glas in povej, da je narod, iz katerega si izšla, resno ogrožen. Ta glas bi morda našel vsaj nekaj odmeva. Ne pozabi, inteligenca, da ti narod, tki gara za nekaj dinarjev na dan, gradi išole in ti plačuje profesorje. Ne pozabi na vse to in ne glej s prezirom na tiste, ki otepajo nezabeljen krompir.
Za nepotreibmo dlakocepstvo imamo pri nas prave mojstre. Eni iščejo marksizem tam, kjer ga rti. Drugi ublijajo klerikalnega zmaja zopet tam, kjer ga ni. Naši ljubi marksisti, ki imajo Se največ
tovskih skladnic iz leta 1933 zakonito določen,_ je imel za posledico znižanje dohodkov za približno celih 37.000 Din. Radi znižanja obrestne mere pri vlogah so padle obresti za 7000 Din. Ti dve okolnosti sta ponajveč vplivali na končni poslovni rezultat, ki se od leta do leta, brez krivde krajevnih činiteljev, slabša. Abo ko šlo v tem pravcu naprej in če ne uvidijo merodajne oblasti pravočasno, da je treba tudi za bolniško zavarovanje sanacijskih ukrepov, kakor se je izdalo za pokojninsko blagajno, potem stojimo v doglednem času pred katastrofo bolniškega zavarovanja vobče. Rudarji so že žrtvovali vse, več ne morejo.
zaslug za to, da delavec dames ne zaupa nikomur več, se Iborijo le s klerikalizmom in (njegovimi baciki. Narod pa pri tem dlakocepstvu hira kljub temu, da ga zdravijo z različnimi recepti.
Delovno ljudstvo, rešitev je v tebi. Kadar se boš zavedlo, da si človek, ki ima tudi pravice in ne samo dolžnosti, takrat boš lahko upalo na boljše dni. Strni svoje vrste, organiziraj se v Jugoslovanski strokovni zvezi. Ako boš tukaj močan faktor, boš tudi v politiki nekaj pomanilo. Vse drugo je le igračkanje s teboj. Naj živi sloga v JSIZ, potem se ne bojimo nobene iborbe! V slogi je moč, v borbi pa zmaga!	Lesni	delavec.
Čisti dobiček Trboveljske premogokopne družbe za 1. 1934 znaša po vesteh dunajskih listov 10.1 milijona Din in bo družba izplačala 5 odstotno dividendo, dočim ni za 1. 1933 družba izplačala nobene dividende.
To en ono
Oliški vrh. Misiinio, da je že skrajni čas, da se tudi mi enkrat oglasimo. Naša nova tekstilna tovarna Ornik & Mitrovič obratuje že skoraj dve leti, pa še vedno delamo po 10 ur dnevno v močnem prahu i.) slabi razsvetljavi. Delamo na dve ■ partiji, zjutraj od pol štirih do pol dveh 'popoldne, in od pol dveh do pol dvanajstih ponoči. Obljublja se nam že leto dni 8 urni delavnik na tri partije, pa tega še do zdaj- nismo dočakali. Delavnega reda nimamo nobenega nabitega. Zaslužimo tako malo, da nam je obupati. Večkrat smo že prosili podjetnika, da bi nam plačo izboljšal, a izgovarja se s tem, da napram drugim tovarnam itak dobro plača. Res je to, a on ne pomisli ali noče pomisliti, da je v drugih tovarnah vse bolje urejeno, pa tudi stroji so boljši, dočim so tukaj sami obrabljeni, na katerih se v akordnem delu ne more kaj zaslužiti. Pritožili smo se že na g. bana, na »Delavsko zbornico« in »Inšpekcijo dela«, pa nam do sedaj ni nič uspelo. Kako si naj pomagamo? Krivo je tudi delavstvo mnogo samo zato, ker je preslabo organizirano in ni v pravi delavski organi-y JSZ. Bili smo svoj čas organizirani v NS/, ki pa že skoraj spi spanje pravičnega in s katero se ni dalo ničesar napraviti. Delavstvo ee izkorišča tem lažje, ker delajo v tovarni ljudje, ki jim ni nujna potreba in jim tudi ni nič na tem, da bi se borili za skupno idejo. To so kmetski sinovi in hčere, ki radi delajo za 50 Din na 14 dni. Medtem pa si doma vzamejo hlapca ali deklo, ki jim delajo skoraj za golo hrano. Ali je to pravilno? Treba bi že enkrat bilo tako izkoriščanje ubogega delavstva preprečiti. Kako bo, če bo šlo tako naprej? S skrbjo gledamo v bodočnost.
Slov. Bistrica. Zahvala. Ker mi je ogenj uničil vse, da sem se komaj rešil z družino, se zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so mi v tej nesreči priskočili na pomoč. Posebno se zahvalim JSZ, poldljetniku gosp. Št iger, jgdč. Pajdaš in vam tov. delavci. Kakšno dobroto ste mi storili, ne morem izraziti. Saj sem bil z družino pod milim nebom brez obleke in brez vsega. Zato še enkrat hvala in ostanem vsem skupaj z družino stalno hvaležen. — Franc Knez, delavec tov. olja, Slovenska Bistrica.
'
Mladina poroča
Križe. Zapustila sta nas dva tovariša in odšla k vojakom, in to tov. Lorenčič Konrad in Lupša 1-ranči. Naš pevski odsek jima je v slovo zapel podoknico in priredil poslovilni večer. V imenu pevskega odseka se je poslovil od njiju tov. Lang, a v imenu MZ pa tov. V. Perne. Oba sta ju bodrila z lepimi nauki, naj ponosno vztrajata v novem službovanju. Zanimivo je bilo gledati, kako so se dostojno poslavljali naši fantje, dočim so drugi s preklinjanjem in vpitjem zapuščali domači kraj. Še enkrat: »srečno svidenje«!
Ali si že naročnik Krekove knjižnice?
litografija
KAMENOTISK
OFFSETTISK
KNJIGOTISK BAKROTISK KLIŠ AR NA
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA ♦ KOPITARJEVA O
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVA2UJTE LE OFFSETTISK, KI JE DANES N A JCENEJ Sil
Urejuje in za uredništva odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. — Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: 8. Žumer.