ruo 1 r L/»CA N’A V GOTOVINI PRi POSTI 64290 TRŽIČ čevljar letnik = OBČINSKA KNJIŽNICA marec 64290 tržir 3 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič PRED KONGRESOM ZAUPANJE SAMOUPRAVLJANJU »Posebej želim poudariti potrebo po na-daljni krepitvi sistema samoupraYljanja, ki prav te dni praznuje tri desetletja svojega obstoja in močne uveljavitve ne samo v naši državi ampak tudi na širšem mednarodnem prizorišču. Za dosego teh ciljev v prihodnjem obdobju je potrebna najširša mobilizacija naših delovnih ljudi. Prepričan sem, da bi k temu lahko veliko prispeval tudi sklic novega kongresa samoupravljalcev.« Tito v novoletni poslanici 1980. Junija bo v Beogradu III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Prvi je bil leta 1957 v Beogradu, drugi leta 1971 v Sarajevu. Po prvem in drugem kongresu samoupravljalcev Jugoslavije smo dobili ustavne amand- Tovariš Tito na drugem kongresu samoupravljalcev. maje, kasneje novo ustavo, zakon o združenem delu. V pripravah na tretji kongres so izhodišča, da na kongresu ne bo govora in iskanja nove sistemske rešitve, temveč bo razprava kako teče izvajanje samoupravljanja in vsega tistega kar smo se dogovorili na prejšnjih kongresih, oziroma kar smo zapisali v Ustavo in zakon o združenem delu. Pobudo za ta dogodek je dal predsednik Tito v svoji zadnji novoletni poslanici. Nosilec priprav na kongres so sindikati. Pomembno vlogo ima tudi socialistična zveza delovnega ljudstva kot organizirana fronta socialističnih sil in seveda zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda in najbolj vplivna družbena sila. Zato moramo priprave na III. kongres samoupravljalcev tesno povezovati tudi s pripravami na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije in na 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Temeljni cilji so isti: krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca in zagotovitev stabilnega družbenega napredka. Koordinacijski odbor za pripravo kongresa je izdelal predlog vsebine tematskih razprav, katerih cilj je, da bi temeljito obravnavali in ocenili stanje samoupravljanja, razvitosti samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v posameznih področjih združenega dela. Te razprave bodo organizirane deloma s strani republiškega koordinacijskega odbora in njegovih tematskih skupin. Razprave pa bodo organizirane tudi v posameznih organizacijah združenega dela in pri občinskih koordinacijskih odborih. Organizirane morajo biti tako, da bodo rišla v sklop obravnav aktualna vprašanja razvoja druž-enoekonomskih odnosov na samoupravnih osnovah. Vsaka od tematskih razprav naj da hkrati tudi odgovor na konkretna reševanja problemov v naših delovnih okoljih. V občini Tržič je koordinacijski odbor za pripravo kongresa začel s pripravami na kongres. V gorenjskih občinah bomo obdelali tri tematska področja: 1. Odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka 2. Samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka 3. Združeni delavci v delegatskem sistemu. Programske usmeritve po osnovnih tematskih področjih s temami je pripravila ožja delovna skupina v okviru medobčinskega koordinacijskega odbora. Naša delovna organizacija bo nosilec razprav OBLIKE PRIDOBIVANJA TER RAZPOREJANJA SKUPNEGA PRIHODKA IN DOHODKA TER OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE MERIL ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV V SESTAVLJENIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA - DELOVNIH ORGANIZACIJAH iz prvega tematskega področja, sodelovala pa bo tudi pri temi SPODBUJANJE INVENTIVNEGA DELA, USTVARJALNOSTI IN IZNAJDITELJSTVA TER OBLIKOVANJE USTREZNIH OSNOVNIH MERIL ZA POSEBNA NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV NA TEJ PODLAGI, katere nosilec je Železarna Jesenice. Koordinacijski odbor bo imel v svojem programu tudi nalogo, vse delavce kar najbolj obširno seznaniti s tezami za kongres in jih množično vključiti v razprave in priprave. Občino Tržič bo na kongresu samoupravljalcev zasto- Sal delegat s področja tekstilne ali obutvene industrije. kandidate bodo evidentirale delovne organizacije PEKO, TRIO, BPT in NOVOST Tržič. SPREMENLJIVI DELOVNI ČAS PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI Prednosti Spremenljivi delovni čas ima številne prednosti, tako za posameznega delavca, kot za družbo. Po dobro organiziranem prehodu na to obliko delovnega časa, bodo prednosti prav gotovo večje od pomanjkljivosti, ki jih ima tudi ta sistem. Če pogledamo nekatere organizacijske prednosti, vidimo, da je pravica odločanja o delu delegirana navzdol proti posameznemu delovnemu mestu. Potrebna je večja demokratizacija delovnega procesa, večja decentralizacija odgovornosti. Odgovornost se prenaša na večje število sodelavcev v procesu. Spremenljivi delovni čas zahteva večjo odgovornost delavca za opravljanje njegove naloge. Zaradi večje samostojnosti pri razporejanju svojega dela je delavec bolj motiviran in bolj vezan na svojo delovno nalogo. Potreba po nadomeščanju izpodbija tudi misel o nenadomestljivosti nekaterih. Usklajevanje življenjskega in delovnega ritma je pri vsakem človeku povsem individualno. Spremenljiv delovni čas omogoča delati delavcu takrat, ko je dejansko razpoložen za delo in tudi takrat, ko mora opraviti nek koristen posel. Ena od prednosti je tudi boljše izkoriščanje delovnega časa, ker delavec dela takrat, kadar je voljan delati in ne kadar ga delovni čas v to sili. Zmanjša se tudi obseg nadur, ker delavec lahko svoj delovni čas prilagodi potrebam po delu. Poleg teh prednosti pa moramo upoštevati tudi boljše izkoriščanje prostega časa. Tako se zmanjša gneča ob koncu delovnega časa v trgovinah, uradih itd. Večja svoboda delovnega časa omogoča tudi večjo pripadnost delavcev podjetju, tako da se težje odločijo zapustiti tako tovarno. Spremenljiv delovni čas ima tudi ekonomski učinek za delavca. Z boljšim razporejanjem delovnega in prostega časa dosega večje delovne učinke in s tem tudi večji delež v delitvi osebnih dohodkov. Večja učinkovitost dela prinaša tudi večje ekonomske učinke za podjetje in za družbo kot celoto. Pomanjkljivosti Vsekakor ima ta sistem, kot vsak drugi tudi nekatere pomanjkljivosti. Posebno v začetku, dokler sistem ne začne funkcionirati, kot je predvideno, prinaša nekatere težave v poslovanju podjetja. Težje je planiranje in koordiniranje posla, če ne vemo točno, kdaj bo delavec prišel in odšel z dela. Komuniciranje se omeji na obvezen delovni čas, vendar delno lahko še komunicirajo delavci med seboj tudi pred in po obveznem delovnem času. Daljši čas prihajanja na delo in odhajanja z dela lahko moti sodelavce. Spremenljivi delovni čas prinaša tudi spremembo v stalne navade in vsak delavec se ne more temu takoj prilagoditi. To velja predvsem za starejše delavce, ki so že navajeni na sedanji delovni ritem. Svoboda izhoda ne more biti za vse delavce enaka. Tehnologija dela postavlja različnim delovnim mestom zelo različne zahteve. Tako bo vedno nekaj delavcev, ki svobode delovnega časa ne bodo mogli koristiti. Zato lahko pride do nezadovoljstva med tistimi delavci, ki so popolnoma ali delno izključeni iz tega sistema. Marjan Rozman STANJE VARSTVA PRI DELU V letu 1980 se je pripetilo 119 nezgod na delu. to je 6 manj kot leto prej. Iz spodnje tabele je razvidno, da so nezgode pri delu. ki so jih delavci utrpeli na poti na in z dela težjega značaja kot tiste, ki so se pripetile pri konkretnem delu. To se vidi iz tega, ker so delavci zaradi nezgod nastalih na poti na in z dela bili več dni v bolniškem staležu. Če primerjamo stanje nezgod pri delu z letom 1979 pa ugotovimo, da se je stanje varstva pri delu izboljšalo glede pogostosti za 0.5 'r. Skupno število nezgod v primerjavi s slovenskim poprečjem imamo zelo ugodno, saj se poprečni procent nezgod za Slovenijo giblje okrog 10 rt. Gibanje nezgod pri delu v primerjavi z letom 1979 Pogostost nezgod pomeni rr nezgod od skupnega števila zaposlenih. Iz tega vidimo, da se število nezgod ni tako močno zmanjšalo kot leto prej, ko je bilo manjše celo za šestino. V lanskem letu so se pripetile večinoma take nezgode. na katere bi delavec lahko vplival in niso bile posledica napak na stroju. Tako so bili v večini nesreč opekline na ogrevanih orodjih, urezi in padci. Na vse to pa se lahko vpliva s pravilno obutvijo ter pravilnim delom, s pravilno oblikovanimi pripomočki in namenskim koriščenjem le-teh. Vendar pa je pri tem treba poudariti, da se nezgode pri delu ne prijavljajo takoj. Pride tudi do primera, da delavec pride prijaviti nezgodo po končanem bolovanju ali še pozneje. Za naprej pa tega ne bomo več upoštevali, saj se ne more več točno in dosledno opisati vzrokov za nastanek nezgode. Republiški zakon o LETO 1979 1980 Zaposlenih 3987 4199 — od tega žensk 2729 2889 Nezgod pri delu 125 119 — od tena na poti 24 i 7 Izgubljenih dni skupaj 1543 1528 — od tega na poti 434 231 Resnost na enega delavca 12,3 12,7 — od tega na poti 18,0 13,6 Pogostost nezgod 3,13 2,6 Pogostost nezgod na poti 0,6 0,4 Resnost nezgod pomeni poprečno izgubljenih dni na eno nezgodo pri delu. TOZD DS OB GUM ORO PUR KOM MR TRB BUD Zaposlenih 397 1005 171 116 125 127 715 290 1253 od tega žensk 257 737 72 5 34 61 508 273 942 Število nezgod 7 32 13 8 7 2 9 11 29 od tega na poti — 4 — — 1 — 4 4 4 Igub. dni 377 326 72 105 40 26 116 60 406 od tega na poti — 60 — — 3 — 77 21 70 Resnost nezgod 54 10,2 5,5 13,11 5,7 8,7 13,9 5,5 14,0 na poti — 15,0 — — 3 — 19 5 18,5 Pog. v procentih 1,81 3,21 7,6 6,9 5,6 2,3 1,36 3,1 2,40 varstvu pri delu, pa tudi Pravilnik o varstvu pri delu pravita, da je potrebno vsako nezgodo prijaviti v 24 urah. oziroma jo že v tem času poslati regionalnemu zavodu za zdravstveno varstvo, oziroma javiti inšpekciji ali UJV. Zato naj se nezgoda prijavi takoj po nastanku s strani poškodovanca, oziroma njegovega neposrednega vodje. Teran Tomaž Škorenj je bil že včasih simbol tiranstva in oblasti, zato jih še dandanes nosijo le ženske. Naprošamo strokovnjake, da začnejo izdelovati čevlje z ognjavarnimi podplati, ker nekaterim gospodarstvenikom čedalje bolj gori pod nogami. Kupec: Rada bi rjave semiš škornje s pol visoko peto številka 38 Prodajalec: Imamo lepe škornje številka 44 Kupec: Toda jaz imam nogo številka 38. Prodajalec: (Rifle): Pa kaj zato, kar vzemite vas vsaj tiščali ne bodo. SEMINAR ZA TRGOVSKE POMOČNIKE Na predlog osnovne organizacije zveze sindikata in vodja TOZD Mreža smo v času od 23. 2. do 28. 2. na Bledu organizirali seminar za trgovske pomočnike naših poslovalnic. Namen seminarja je bil predvsem seznaniti delavce z novostmi na strokovnem področju in jim nuditi ustrezno dopolnilno in praktično znanje za uspešno opravljanje delovnih nalog. Seminar je bil izveden v treh skupinah po 2 dni in se ga je skupno udeležilo 109 pomočnikov. Iz razgovora po končanem seminarju so bili najbolj navdušeni nad temo Prodajna psihologija in Tehnologija obutve, kjer se je razvil živahen razgovor med udeleženci in predavateljem. Poleg teh dveh tem so poslušali še temo o samoupravni organiziranosti, o medsebojnih odnosih, nagrajevanju, o varstvu pri delu in urejenosti v prodajalni. Ves program smo popestrili z ogledom celotnega proizvodnega procesa v tovarni in prodajalne na Deteljici. Na vprašanje kakšno mišljenje imajo o samem poteku posameznih operacij in kakšni so delovni pogoji, so bili v večini mnenja, da je delo precej zahtevno in da delajo delavci v dobrih delovnih pogojih, razen v oddelku gumar-ne. Na osnovi razgovora z vsemi udeleženci seminarja menimo, da so bili s seminarjem v celoti zadovoljni, le da je bil program prenatrpan. Izrazili so željo po večkratnem podobnem srečanju. Le na tak način se prodajalci vseh poslovalnic spozna jo med seboj in izmenjajo svoje delovne izkušnje. ND Trgovci v tovarni. JAVNA RADIJSKA ODDAJA RADIO MED DELAVCI PEKA Tomaž Domicelj s svojim avtomatom. Dvorana v upravni stavbi je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so si hoteli ogledati javno radijsko oddajo OBISK. V sredo 11. februarja je Radio Ljubljana priredil za delavce Peka kulturno-zabavno radijsko oddajo OBISK. To je oddaja, ki jo Radio prireja in snema med delavci v delovnih kolektivih. V oddaji so sodelovali: zabavno glasbeni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška, Ditka Haberl, Tomaž Domicelj, Janez Hočevar-Rifle, Barbara Jakopič, Marko Simčič, Vladimir Jarc in Tone Fornezzi-Tof. Oddajo je vodil in povezoval Vili Vodopivec. Mnoge je verjetno zadržalo vreme. Tisto popoldne je snežilo. Toda kljub temu je bil obisk zelo dober, kar pa niti ni čudno. Redko se namreč zgodi, da v Tržiču gledamo in poslušamo podobne prireditve. Med poslušalci so take vrste prireditev zelo priljubljene, kakšen odmev je imela med našimi delavci, smo povprašali za mnenje nekatere izmed poslušalcev. Dani, Silva in Francka iz oddelka reklamacije: Oddaja je bila prava poživitev v monotonosti, podobnih manjka v Tržiču. Tudi Tofovi »štosi«, so bili prima, pa glasba in pesmi, prav za razvedrilo, resni smo že itak preveč. Se večkrat naj pridejo. Vedno bodo dobrodošli. Peter, Bojan in Franci iz elektro delavnice: Take vrste prireditev je bila prvič pri nas. Poslušalci smo bili zadovoljni z izborom in izvedbo glasbe. Vsaka prireditev prinese nekaj spremembe v enolično življenje. Manjka podobnih poživitev. »Jaka Šraufencigar« bi se tudi prilegel. Poslušalcev bi bilo veliko več, če jih ne bi zadržalo vreme. Vsekakor pa si podobnih prireditev še želimo. ODDAJO je povezoval in vodil Vili Vodopivec. Miro Vrhovnik z bodicami. SPREMLJAMO DOGODKE 15. marca 1957 je v Parizu umrl eden najvidnejših jugoslovanskih revolucionarjev, publicist in slikar Moša PI-JADE. tedanji predsednik zvezne ljudske skupščine. Rodil se je v Beogradu v meščanski družini leta 1890, član KPJ je postal leta 1920, nakar je delal zlasti pri izdajanju komunističnih časopisov (1924 je ilegalno urejal in izdajal »Komunista«), zato je bil leta 1925 obsojen na 20 let ječe (1925 — 39 v Sremski Mitroviči in Lepoglavi, 1940 v Bileči, 1940 — 41 v državnem sodišču za zaščito države). Del ječe je preživel z Josipom Brozom Titom. 16. marca 1966 se je uspešno spustila na Zemljo potem, ko je 33-krat obkrožila naš planet, sovjetska vesoljska ladja »Kozmos 110« v kateri sta bila dva psa. 23. marca 1754 se je v zagorici pri Vačah rodil slovenski matematik Jurij Vega. Bil je profesor na artilerijski visoki šoli na Dunaju, kjer je docela reformiral pouk matematike, fizike in balistike (nauk o gibanju izstrelkov). Za vojaške zasluge je bil povišan v baronski stan. Napisal je več pomembnih del: Lo-garitmične, trigonometrične in druge tabele — na 7 decimalk. Logaritmično-trigonometrični priročnik. Predavanja iz matematike v 4 knjigah. Njegovo najbolj slavno delo pa je Thesaurus logarithmorum completus, kjer so logaritmi izračunani na 10 decimalk in jih zaradi izredne natančnosti in zanesljivosti po-natiskujejo po vsem svetu. 24. marca 1949 so v Ljubljani z velikimi slovesnostmi položil v grobnico herojev posmrtne ostanke narodnih kerojev Slavka Šlandra. Toneta Tomšiča, Miloša Zidanška, Franca Roz-mana-Staneta. Ivana Simončiča. Janka Premrla-Vojka in Majde Šilčeve. 25. marca 1941 sta na Dunaju predsednik predvojne jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Cincar Markovič podpisala pristop Jugoslavije k Trojnemu paktu. S tem se je po vsej državi sprožil val ogorčenih protestov. Komunistična partija je v Beogradu in drugih mestih organizirala demonstracije pod geslom »Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob«. 27. marca 1968 je v letalski nesreči izgubil življenje astronavt Jurij Gagarin, prvi človek, ki je poletel v vesolje. 30. marca 1867 je Rusija prodala Združenim državam Amerike Aljasko za 7,2 milijona dolarjev. 1713. leta je francoski kralj Ludvik XIV. imenovani tudi »sončni kralj« uzakonil 1. april kot dan lažnivcev in šaljivcev, ker ga je tega dne njegov dvorni norec tako »potegnil z nos«, da mu je skoraj krona padla z glave. 3. aprila 1945 je Rdeča armada osvobodila Mursko Soboto. 5. aprila 1896 so se pričele v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. 6. aprila 1941 so zgodaj zjutraj nemški bombniki z letališč v Bolgariji in Romuniji iznenada napadli Beograd, čeprav je bil razglašen za odprto mesto. Nemške, italijanske in madžarske divizije pa so brez vojne napovedi vdrle v Jugoslavijo in Grčijo. 7. aprila 1963 je Zvezna skupščina sprejela novo ustavo, po kateri je »SFRJ Zvezna država prostovoljno združenih in enakopravnih narodov ter socialistična demokratska skupnost, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva in samoupravljanju«. 8. aprila 1965 je začel veljati temeljni zakon o delovnih razmerjih. 10. aprila 1912 se je rodil slovenski revolucionar, politik in državnik Boris Kidrič, ki je 5. maja 1945 postal predsednik prve slovenske narodne vlade. 15. aprila 1941 so pobegnili iz države kralj Peter II. in člani jugoslovanske vlade. Istega dne je CK KPJ izdal letak »Narodi Jugoslavije« s pozivom na oborožen boj proti fašističnim osvajalcem. MALA ŠOLA MARKSIZMA USTANAVLJANJE IN RAZVOJ POLITIČNIH STRANK Razvoj delavskega razreda in delavskega gibanja v jugoslovanskih pokrajinah v drugi polovici 19. stoletja je bil pogoj za rojstvo političnih delavskih strank v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ter v prvem desetletju našega stoletja. V Sloveniji je bila ustanovljena leta 1896 »Jugoslovanska socialdemokratična stranka« (JSDS), kot središče za Južne Slovane, ki so živeli pod Avstrijo z glasilom »Delavec« in kasneje »Rdeči prapor«. Njen pomembni voditelj je bil Etbin Kristan. V Istri je bila ustanovljena leta 1907 Istrska socialnodemokratska organizacija v okviru JSDS. V Dalmaciji je bila leta 1902 ustanovljena kot sestavni del JSDS socialnodemokratska stranka Dalmacije. Socialnodemokratska stranka (SDS) Hrvatske in Slovenije je bila ustanovljena leta 1894. Srbska socialnodemokratska partija (SSDP) je bila ustanovljena leta 1903, istega leta kot Glavni radnički savez. Njeni najpomembnejši voditelji so bili v tem obdobju: Radovan Drago-vič. Dimitrije Tucovič. Dušan Popovič in Dragiša Lapčevič. V Bosni in Hercegovini je bila ustanovljena leta 1909 SDS Bosne in Hercegovine. V Makedoniji je bila prav tako leta 1909 ustanovljena SDS. V Črni gori v začetku 20. stoletja še ni bilo samostojne socialistične stranke. Na splošno je bila večina jugoslovanskih delavskih strank — najmanj makedonska SDS — pod močnim vplivom Druge internacionale, zlasti avstrijsko-nemške socialne demokracije oziroma avstromarksizma. Podlaga za program srbske SDS je bil erfurtski program nemške socialnodemokratske stranke. Hrvatska SDS si je vzela za podlago hainfeldski program avstrijske SDS. Slovenska JSDS je bila neposredni rezultat razvoja avstrijske SDS. Razen tega se je zlasti v ideologiji slovenske in hrvatske SDS čutil spočetka vpliv znanega avstrijskega anarhista Johana Mosta. Ker pa so se jugoslovanski narodi v tem obdobju borili tudi za svoje narodne pravice, za državno samostojnost in ker se je v tej borbi večkrat pojavila v vodstvu buržoazija, je razumljivo, da so imela politična stališča nekaterih SDS tudi odsev tega gibanja. Stališča socialnodemokratskih strank do najpomembnejših vprašanj so bila predvsem: 1. Neenotno so jugoslovanske SDS obravnavale razmerje med SDS in sindikati. V slovenski in hrvatski SDS je bilo to vprašanje načeloma rešeno pravilno, medtem, ko se je bil srdit boj o tem vprašanju v srbski, makedonski in SDS v BiH. 2. Razmerje SDS do kmečkega vprašanja je bilo ugodno samo v hrvatski, makedonski SDS in bosansko-hercegovski. Srbska SDS je šele po dolgotrajnih razpravah sprejela sklep o .delu in ustanavljanju strankinih organizacij na vasi. 3. Različno so obravnavali tudi razmerje SDS do narodnostnega vprašanja. 4. DO vojne SDS (razen SSDS) niso zavzele nikakega izrazito jasnega stališča. Edino srbska SDS je vseskozi poudarjala pomen boja proti vojni in militarizmu (prevladujočemu vplivu vojske). NAŠI PETDESETLETNIKI PUNGARŠEK JOŽEFA — lepljenje sestavnih delov v montažnem oddelku 510 MEKUC JOŽEFA — zarisovanje na notranjike v montažnem oddelku 510 ZAPLOTNIK JOŽE — izdelava konstrukcij v RPS RESNIK MARIJA — lepljenje sestavnih delov v montažnem oddelku 510 NAŠE ISKRENE ČESTITKE Janez Hočevar-Rifle, Vladimir Jarc in Marko Simčič kot prodajalci čevljev. ŠPORT REKREACIJA ŠPORT REKREACIJA MODELIRJI NA SMUČIŠČU V petek 6. februarja smo v Hrastah nad Tržičem izvedli tekmovanje v veleslalomu. Proga je imela 18 vratič postavil pa jo je Jaka Bahun. Na startu je bilo 22 tekmovalcev in tekmovalk. Vozili smo dva teka. Najboljši čas je dosegel Kramar Nande. Rezultati pa so bili: ŽENSKE: 1. Marija Polajnar, 2. Vilma Rejc, 3. Fina Ležaja; MOŠKI: 1. Nande Kramar, 2. Bogdan Brodar, 3. Franci Pravst. Vili Špehar POKAL ZLATA ŽARNICA 18. 2. 1981 smo izvedli na Zelenici že drugi veleslalom za pokal »Zlata Žarnica«. V lepem vremenu in odlično pripravljeni progi smo dosegli naslednje rezultate: 1. Peter Perko, 2. Valjavec Marjan, 3. Stritih Franci, 4. Smeje Slavko, 5. Seifert Marjan, 6. Vogelnik Janez, 7. Lausegar Boris, 8. Ropoša Bojan. 9. Ahačič Iztok, 10. Uzar Janez, 11. Tišler Miran, 12. Ive Anton, 13. Prešeren Karl, 14. Rajser Drago, 15. Uršič Franci, 16. Murgič Branko. Ob podelitvi priznanj sta se tokrat izkazala prizadevna organizatorja Uzar Jani in Ropoša Bojan s praktičnimi darili. Tekmovanja so se udeležili vsi iz elektrodelavnice in ostali iz drugih TOŽD, kar je hvale vredno. Peter SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU 22. februarja je bilo tekmovanje 00 ZS Peko v veleslalomu na Zelenici. K-ljub na novo zapadlemu snegu in sneženju je bila p~roga odlično pripravljena. Sprva je bila nekoliko počasna, nato vedno hitrejša, zaradi tega je terjala tudi številne odstope. Vseeno pa je med tekmovalci obstajala napetost in tekmovalno vzdušje, da posežejo po najboljših mestih. Za organizacijo in pripravo prog je poskrbel tov. Janez DACÄR, za merjenje časa so priskočili na pomoč člani smučarskega kluba Tržič. Ker je sindikalno prvenstvo v veleslalomu vsako leto, velja opozoriti, da se naslednje leto udeležimo tekmovanja v čim večjem številu. S tem bomo nedvomno prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju in spremembi vsakodnevnega delavčevega okolja in počutja. REZULTATI: ZENSKE NAD 35 LET L Dora Roblek Komerciala 2. Silva Stritih DSSS 3. Marija Križaj DSSS ŽENSKE OD 25 - 35 1. Milena Dolčič DSSS 2. Kramar Majda DSSS 3. Olga Benčina Obutev ZENSKE DO 25 1. Blanka Ruparčič Obutev 2. Vida Meglič Mreža 3. Brigita Perko Mreža MOŠKI NAD 50 1. Kališnik Janez DSSS 2. Rudi Teran Obutev MOŠKI OD 45-50 L Vinko Švab Obutev 2. Franc Homan Mreža 3. Nej ko Perko Gumoplast MOŠKI OD 40-45 1. Janez Ahčin Komerciala 2. Jurij Ovsenik Komerciala 3. Pavel Hafner DSSS MOŠKI OD 35-40 1. Niko Hladnik Komerciala 2. Nande Kramar DSSS 3. Milan Meglič Orodjarna MOŠKI OD 30-35 L Janez Benčina Obutev 2. Dušan Ahačič Orodjarna 3. Ivan Bečan Gumoplast MOŠKI OD 25-30 1. Jože Meglič Mreža 2. Jernej Meglič Obutev 3. Anton Meglič Obutev MOŠKI DO 25 L Smiljan Josef Komerciala 2. Boris Zavrl štipendist 3. Bojan Prešeren DSSS Bojan Prešeren Na smučiščih je vedno več smučarjev. PRVA TEKMA MOŠKI 1. Perdan Pavel 2. Kališnik Janez 3. Makarov Mladen 4. Kaplan Miloš 5. Prešeren Bojan 6. Rezar Peter Zenske 1. Karničar Joži 2. Stritih Silva 3—4 Gros Štefka Novak Darka 5. Rozman jana 6. Grohar Jana 7. Miščevič Breda 8. Mali Milena 9. Smukovič Irena 10. Japelj Joži Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri organizaciji tekmovanja, posebno pa Špehar Viliju, Bahun Jaku, Stritih Franciju in Kramar Nandetu, ki so skrbeli za trasiranje proge in potek tekmovanja. Udeleženci veleslaloma VELESLALOM V Hrastah smo se v ponedeljek dne 2. 3. 1981 zbrali delavci in delavke splošnega sektorja, kjer smo imeli tekmo v veleslalomu. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je sprva deževalo, nato pa snežilo. Kljub temo smo se z zagnanostjo spustili po smučini in dosegli naslednje rezultate: Po uspešnem tekmovanju smo se zbrali v gostilni pri »Slug«, kjer smo podelili zaslužne kolajne in diplome. Podeljevanje smo popestrili s srečelovom in izbiro najuspešnejšega navijača. Soglasno smo se odločili, da nagrado delita najbučnejša in atraktivna navijača Snedic Milena in Tepina Mira. NAGRADNA KRIŽANKA RIMSKE LEGIJE wrw: JARIH VRSTA PROJEKCIJE RA2S0P hiStvo I2CRPA-W05T OD MRAZA K0VIM5UI BAROMETER KRAJ PRI BREŽICAH RIM. VARUH OQH315CA LEPI GRŠKI MLADEUIČ 'S krajše LITERARIK DELO PLOŠČA UA 10 KAPITELU, ABAKÜ5 AUTOU IHGOLIČ SRŠEUAR DRHAL, BALIDA TRESKE MLAD IGUAC DOPISUJ V ČEVLJAR'1 ČLOVEK BREZ PRAVIC V1HPI31 LAHKA srebrukasta KOVILIA (ZUAKCAfe JESEU5KO ŽITO URŠKE GORSKE HIMEE ITALIJA« -SKA RTV 100 DELAVEC V LIVARUi SL. SKLADATELJ (BOJAH) UEUADUA 5RČHA SLABOST POQAH, UEVERUIK PLAČILO ZA DAH DELA MERA ZA DRAGE KOVIUE VEČJI PADEC VODE LLEMEHCIC VERDIJEVA OPERA GORA V ARMEUIJI 17. IU