M/at/i Jeseničan Hafner je v 31. minuti premagal zanesljivega Albrehta in izenačil rezultat. Čeprav je branilec nasprotnika skušal preprečiti zadetek, mu ni uspelo. Več o tekmi na 12 strani oto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 17 Kranj, sobota, 2. 3. 1974 lT. Cena: 1 dinar Vftanovitelii: obč. konference SZDL i - * • u • ^ u 1(1J, Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka List izha;a od oktobra 1947 kot tednik, i? Tržič — izdaiA PP Cnronialri januarja 1958 kot poltedmk. Kranj Glavni uridnikA^n^»iB.vfiS 83 \ SiBOt - Odgovorni urednik Albin Učakar insicer Job SJ r e dah in soboti h gLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D*E LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slovenska ustava — odraz hotenj delovnega človeka Od prejšnjega četrtka naprej smo priča slovesnim tre- i nutkom. Ko je bila proglašena nova ustava Socialistične fe- i derativne republike Jugoslavije, so se enake priprave na slo-'M pokrajinah. Zgodovinskemu in slavnostnemu trenutku smU bili v naši republiki priča v četrtek. ff M Razglasitveni postopek seje začel le ddJ^f/tMKggggani republiške skupščine v Ljubljani. Sestal se je republiški zbor, seje pa so se udeležili tudi poslanci drugih zborov, člani sveta 162it%i ^pr^lo^a ^iSfaite, ki jo je podal predsednik \kupne IBBBPtžil^^ ; mjjjitoabljenih gostov sledila slovesna razglasitev ustave. Odlok o razglasitvi je prebral predsednik republiškega zbora Miran Goslar. Po tem slovesnem trenutku je sledila popoldne razprava Zakon so razglasili, nato pa sta republiški zbor in enotni zbor delovnih skupnosti slovenske skupščine nadaljevala ' sejo ter obravnavala in sprejemala volilne zakone. ■■ • •-• ■ - . . i Razglasitev slovenske ustave je bila prav tako slovesna, V kot razglasitev nove ustave SFRJ pred tednom dni. Okraše- ftna mesta, čestitke, pozdravne brzojavke, priložnostna zboro- I hi* mogla. biti snrpipfa brez formalne nntrditve nn milijonov dinarjev ostanka dohodka, ki ga morajo raz¬deliti v skladu /. zakonskimi določili. Iz poročila je med drugim razvid¬no, da so lani rešili 216 prošenj za stanovanja, da problem fluktuacije delovne sile ni več tako pereč in da je rast osebnih dohodkov realno po¬krivala rast življenjskih stroškov. Na seji so sprejeli sklep, da bodo v letošnjem letu stanovanjski prispe¬vek odmerili po 8 odstotni stopnji in potrdili sklep, da bo železarna iz svojih razpoložljivih sredstev krila vse višje stroške, ki bi nastali zaradi podražitev pri gradnji hladne valjarne. • D. S. J s Odlikovanje Železarni Jesenice Na četrtkovi seji delavskega sveta jeseniške Železarne je predstavnik izvršnega odbora gasilske zveze Slo¬venije Jože Kastelic izročil najvišje gasilsko odlikovanje Slovenije pred¬sedniku delavskega sveta jeseniške železarne. Najvišje slovensko gasilsko odli¬kovanje so prejeli samoupravni organi železarne zaradi posebnih zaslug pri organiziranju vzorne po¬žarne varnosti ter reševalne službe. D. S. Dan žena v Poljanah Kot prejšnja leta ho tudi letos Krajevna organizacija SZDL Polja¬ne pripravila proslavo in pogostitev za Dan žena. Proslava ho v nedeljo 10. marca popoldne. Sodelovali bodo učenci podružnične šole iz Poljan in osemletke iz Gorenje vasi. Prizadevni organizatorji so si tudi za letošnjo pogostitev že zagotovili potrebna sredstva pri Krajevni skupnosti in drugih organizacijah. Zato upravičeno pričakujejo, da ho tako kot vsa leta doslej, tudi letoš¬nja proslava polnoštevilno obiskana. Povabili bodo vse žene iz območja KS Poljane V. P. Kmetijska zadruga Bled objavlja prosto delovno mesto saldakontista — fakturista za ,nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: — ekonomski tehnik in najmanj 3 leta prakse ali — nepopolna srednja šola in 5 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Ponudbe pošljite na upravo Kmetijske zadruge Bled, Prešernova 11. Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. zakonu delegacijo za zbor združe¬nega dela. Tega dne bodo tudi vsi obrtniki volili svojo delegacijo, ki jih ho za¬stopala v enotnem zhoru združenega dela občinske skupščine. Vsi kmetovalci, katerim pomeni glavni vir dohodka kmetija ali gozd oziroma, ki niso nikjer zaposleni, bodo volili svojo delegacijo v enotni zbor združenega dela občinske skup¬ščine 31. marca. Prav tako 31. marca pa bodo vsi občani z volilno pravico na voliščih v krajevnih skupnostih volili kandi¬date na enotni listi za družbenopoli¬tični zbor občinske skupščine in svojo delegacijo za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. In kako bodo potekale volitve v republiško in zvezno skupščino? De¬legate za te organe bodo volili dele¬gati občinskih skupščin na sejah občinskih skupščin 30. aprila. Delegati za 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS Te dni so se na Goren jskem sestale vse občinske konferen¬ce zveze komunistov. Na njih so ocenili dosedanje javne razprave o kongresnih doku¬mentih in izvolili delegate za 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS. Objavljamo imena iz¬voljenih delegatov. ZA 10. KONGRES ZKJ Jesenice: Tomaž Ertl, Mile Zrnič Kranj — Tržič: Henrjk Peternelj, Pepca Jež in Janez Bedi na Radovljica: Varja Jenstrle Škofja Loka: inž. Marko V ra nič ar ZA 7. KONGRES ZKS Jesenice: Andrej Zalokar, Stane Rev, Janko Sodja, Anica Bregant, Rudi Makra, Janez Dežman, Franc Langus, inž. Marija Vičar, Ljubo Ja- snič in Bine Kobentar Kranj: Jože Avsenek, Rudi Bizovičar, Marjan Cernilec, Slobodan Dinič, Franc Kejžar, Ivan Klanjšek, Veronika Ka¬stelic, Ivan Makuc, Milica Ozbič, Alojzija Planinšek, Ma¬rija Robič, Jan Rozmus, Janez Sušnik, Anton Stefe, Janez Sumi in dr. Gorazd Zavrnik Radovljica: Ivanka Šlibar, Dušan Kelih, Slavko Staro- verski, Franc Kocošec, Sonja Leskovec, Alojz Pogačnik in Jože Zvan Skofja Loka: Matjaž Ce¬pin, Felica Flander, Lovro Gajgar, Slobodan Poljanšek in Olga Bandelj Tržič: Janez Boncelj, Mar¬jan Dolinar, Milan Jazbec in Peter Meglič , V trenutku, ko se razmik med egiptovskimi in izraelskimi sila¬mi na sinajskem bojišču končuje in menijo, da bo končan še pred rokom (5. marec), določenim s sporazumom na 101. km, ostaja v središču pozornosti svetovne javnosti položaj na izraelsko-sir- ski fronti. To pozornost še toliko bolj priteguje dejstvo, da je •včeraj znova prišel v Evropo ameriški državni sekretar za zunanje zadeve dr. Henry Kis- singer. Kissinger znova na Bližnjem vzhodu PODROBNOSTI: dr. K. očitno ne prihaja praznih rok, zakaj to ni ne v njegovem stilu dela in ne v konceptu zunanjepolitične de¬javnosti. Prihaja torej z elemen¬ti, ki javnosti sicer niso do po¬tankosti znani, ki pa jih je mogo¬če slutiti spričo nekaterih dej¬stev. Kako bomo volili? Predvsem smo bili zadnjih de¬set dni priča izredno živahni diplomatski dejavnosti v ameri¬ški prestolnici, kjer sta se mudila zunanja ministra Saudske Ara¬bije in Egipta. Manj znano je dejstvo, da je v teh pogovorih posredno sodeloval tudi izraelski Občni zbor V torek, 5. marca 1974, ob 1H. uri bo v veliki dvorani občinske skup¬ščine redni občni zbor planinskega društva Kranj. Ker bo ta zbor v času, ko stopa društvo v 75. leto svo¬jega obstoja, pričakujejo množičen odziv kranjskih planincev. razpis V delo občnega zbora bo udeležen¬ce povedel ansambel Mihe Oovžana veleposlanik v Združenih drža¬vah Amerike. Splet teh pogovorov je kronal še razgovor Kissingerja s pred¬sednikom Nixonom, za katerega menijo, da se je pred tem posve¬toval s svojim sogovornikom v Kremlju. Tako se je v nekem smi¬slu zaključil krog priprav, ki se je vsaj glede golanske fronte najbrž začel že s četvernim se¬stankom egiptovskega, sirijske- ga, alžirskega ter saudiarabij- skega voditelja pred časom v Alžiru. Tu so najbrž sklenili, da privolijo v mirovna pogajanja tudi Sirijci — čeprav seveda pod določenimi pogoji. Te pogoje sta potem zunanja ministra Saudske Arabije in Egipta prenesla v Washingtonu ameriškemu zunanjemu ministru Kissingerju, ki prihaja sedaj oborožen z njimi na Bližnji vzhod. Prvi postanek (v Londonu) je samo postranskega pomena, za¬kaj bistvo je treba pričakovati od Kissingerjeve poti šele po obiskih v Damasku, Kairu in Tel Avivu. Morda se bo celo ponovil znani cik-cak izpred Vekaj ted¬nov, ko je dr. Kissinger,kar štiri¬krat letel iz Izraela v Egipt in nazaj ter pri tem odigral po¬membno vlogo. Ta vloga je se¬veda presegala zgolj kurirske posle, zakaj v sporazum med Egipčani in Izraelci je bilo ne¬dvomno vtkanega tudi precej njegovega. V torek dopoldne se bo na redni seji sestala kranjska občinska skupščina. Odborniki bodo razpravljali o sta¬tutu kranjske občine in o odloku o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij, katere določajo delegate v zbor združenega dela občinske skupščine. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o družbenem dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sred¬stev za skupno in splošno porabo v letu 1974. A. 2. Kranj Bled, 1. marca — Dopoldne je bil v prostorih Gozdnega gospodarstva Bled redni občni zbor občinske orga¬nizacije zveze sindikatov. Razpravljali so o delu občinskega sveta zveze sin¬dikatov in drugih organov in razrešili člane občinskih organov zveze sindika¬tov. Izvolili so tudi delegate občinskega sveta zveze sindikatov in nadzornega odbora. V začetku tedna so se zbrali v Radovljici na posvetu predsedniki koordi¬nacijskih odborov za priprave na volitve iz delovnih organizacij in predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij. Razpravljali so o pripravah na volitve, predvsem o izvedbi temeljnih kandidacijskih konferenc, ki bodo v občini prihodnji teden. A.2. Radovljica Skofja Loka V tržiški občini se bodo prihodnji teden začeli po krajevnih skupnostih ... . zbori volivcev, ki bodo zaključeni v nedeljo, 10. marca. Občani bodo obravnavali predlog občinskega proračuna iz programa negospodarskih investicij, razen tega pa bodo zasedale tudi temelj¬ne kandidacijske konference. Na njih bodo delovni ljudje sprejeli kandidatne liste za člane delegacij v občinskem zboru krajevnih skupnosti. Zbori bodo sprejeli statutarne sklepe o številu in sestavi delegacij ter imenovali volilne komisije. Razpravljali bodo o evidentiranih kandidatih za družbenopolitični zbor občine, družbenopolitični zbor republike in zvezni zbor. Po organizacijah združenega dela so se zbori delovnih ljudi začeli včeraj. S tem se v tržiški občini zaključuje predkandidacijski postopek. -jk Tržič To je mogoče pričakovati tudi sedaj, pri čemer je treba ponoviti že prejšnji teden tem okviru omenjene splošne okvire, znotraj katerih je mogoče iskati začetne PD Kranj z glasbo in planinsko pesmijo. « ljubljanska banka obveščamo kandidate, ki želijo pridobiti svpjstvo delavca v enoti Kranj, na poslih blagajne in li¬kvidature, da lahko oddajo po¬nudbe na naslov ljubljanska banka podružnica Kranj splošni posli do vključno 11. marca 1974. Kandidati morajo imeti dokončano 4-letno srednjo šolo ekonom¬ske ali administrativne smeri. Na občnem zboru si bodo planinci lahko nabavili jubilejni spominski znak društva, dobili jubilejni žig in ponatis brošure, ki jo je izdala podružnica slovenskega planinskega društva v Kranju leta 1909 ob 10- letnici polaganja prvih temeljev kran jskega planinstva. r-a mirovne uspehe na Golanu: Iz¬raelci naj bi se vsaj delno umak¬nili z zasedenih sirskih ozemelj in pri tem osvobodili deset do petnajst tisoč Sircev, ki živijo sedaj na zasedenem ozemlju, Si¬rija pa naj bi objavila seznam izraelskih vojnih ujetnikov. Vse to bi bil potem uvod v resnična pogajanja o razmiku enot med Sirci in Izraelci — slednje pa bi bilo zopet uvod v »prava« mirov¬na pogajanja v Ženevi, na kate¬rih bi to pot sodeloyala tudi Si¬rija. Ta država se, kot je znano* ni udeležila otvoritvenega kroga ženevskih pogajanj. Koliko bo načrt uresničen, je težko reči, možno pa je pripom* niti, da je sicer začetek dialoga med Sirci in Izraelci videti do¬ber, da pa vsekakor ne more veljati za dokončnega. V njem namreč ni niti besedice o palestinskih vprašanjih, ki pa so vendarle bistven sestavni de> Bližnjega vzhoda in bi potemta* kem morala biti tudi bistven se¬stavni del slehernega miru na tem področju. Bilo je sicer že rečeno, a ven* darle kaže zopet ponoviti: Bližnji vzhod namreč ne potrebuje miru« ki bi zgolj zadovoljeval interese drugih (na primer: velikih sil, k> bi očitno ne želele zaradi tega priti v medsebojne napete polo¬žaje v trenutku, ko se nadaljuje zbliževanje med Moskvo in Wa* shingtonom), marveč predvsem mir, ki bo veljal za tiste, ki tod živijo. V prvi polovici marca bodo v škofje¬loški občini zbori volivcev in zbori -— _ delovnih ljudi. Občani bodo na njih obravnavali izhodišča za osnutek" načrta družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1974, osnutek proračuna občine, sklepali o podaljšanju mandata svetu krajevne skupnosti ter obravnavali statutarni sklep o oblikovanju delegacije krajevne skupnosti oziroma delovne organizacije. Zbori volivcev bodo povezani tudi s kandidacijskimi konferencami SZDL. -jg Ali rečeno drugače: Bližnji vzhod ne potrebuje sovjetsko* ameriškega miru, ampak svoj lasten mir. V torek, 26. februarja, je Tekstilni center Kranj priredil na Bledu v hotelu Golf strokovno posvetovanje. Udeležili so se ga predstavniki številnih jugoslovanskih tekstilnih podjetij. — Foto: F. Perdan V sredo, 27. februarja, je bila v Beogradu seja zveznega izvrš¬nega sveta pod predsedstvom Džemala Bijediča. Na seji so raz¬pravljali o pripravah za sprejetje dogovora o uresničevanju poli¬tike cen v letu 1974 ter ugotav¬ljali, da je že čutiti močne priti¬ske posameznih združenj gospo¬darstva in organov družbenopo¬litičnih skupnosti, da bi le z zvi¬ševanjem cen urejali probleme, KI nastajajo zaradi gospodar¬nega položaja doma in po svetu. Na seji ZIS so grajali kratkoroč¬no poslovno povezovanje zaradi konjunkture doma in na tujem {■er zahteve po posredovanju ZIS upravnih organov, kar ni v skladu s samoupravnimi odnosi. Zvezni izvršni svet vztraja, da je treba družbeni dogovor o uresni¬čevanju politike cen spoštovati. Ostati mora takšen, da bo zago¬tavljal razmerja med cenami Proizvajalcev surovin in predelo- yalno industrijo ter cenami pro¬izvodnje in porabe. Razmerja se bodo oblikovala na temelju sa¬ S samoupravnim dogo¬varjanjem do cen moupravnih dogovorov in spo¬razumov organizacij združenega dela ob upoštevanju tržnih po¬gojev. To bo prispevalo k pove¬zovanju in odklanjanju admini¬strativne prisile. Zvezni organi in družbenopolitične skupnosti pa morajo ustvarjati pogoje za takšne odnose. Na sprostitev cen moramo preiti na tistih področ¬jih, kjer so ob upoštevanju po¬nudbe in povpraševanja in po¬gojev uvoza gospodarske možno¬sti realne. Na ta način poveču¬jemo pravice in odgovornost organizacij združenega dela za politiko cen in gospodarski razvoj države. Zvezni izvršni svet se je zavzel za borbo proti inflaciji, kar izhaja iz resolucije zvezne skup¬ščine o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije. Predvsem bo treba ustvarjati pogoje za hitrejši razvoj proizvodnje ener¬gije, surovin in živil. Uvesti bo treba tudi mehanizme, ki bodo omilili posledice pretresov na svetovnem trgu. -jk Iščemo žensko za čiščenje poslovnih prostorov za določen čas Podružnica Delo Kranj, Koroška c. 16, telefon 21-280 Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: ZA SDS SKUPNE SLUŽBE 1. gradbenika 2. dveh organizatorjev — programerjev 3. administratorja — strojepisca za določen čas ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ - ENOTO AGROMEHANIKA 4. administratorja v skladišču Kranj 5. administratorja korespodenta v domači prodaji 6. ličarja za kmetijsko mehanizacijo 7. skladiščnika za domačo prodajo 8. poslovodje prodajalne rezervnih delov Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: Pod 1.: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73-čl. ' 40); Rod 2.: visoka ali višja šola ekonomske, organizacijske ali teh¬nične smeri, lahko tudi začetnik; Pod 3.: administrativna Šola ali strojepisni tečaj s prakso. Delo je primerno tudi za upokojenko; pod 4.: administrativna šola, lahko začetnik — poskusno delo. Pod 5.: srednja šola upravno administrativne, ekonomske ali kmetijske smeri ali poklicna administrativna šola — poskusno delo; Pod 6.: KV avtoličar, pleskar ali strojni ključavničar s tečajem za ličenje — poskusno delo; Pod 7.: srednja ali poklicna šola strojne ali kmetijske smeri — poskusno delo; Pod 8.: srednja ali poklicna šola komercialne, strojne ali - kmetijske smeri — poskusno delo. Na vseh delovnih mestih je možen nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2 v 15 dneh od objave. Mongolska de¬legacija v Škof j i Loki V ponedeljek je prispela na obisk v Škofjo Loko delegacija LR Mon¬golije, ki je bila nekaj dni gost re¬publiške konference SZDL. Gostje so obiskali Brdarjevo kmetijo v Vin- harjih v Poljanski dolini in se zani¬mali predvsem za odnose kmet-za- druga, delitev dohodka ter razvoj kmetijstva nasploh. Ob precejšnjem začudenju, da pri nas še podpiramo zasebno kmetijstvo, so predstavniki gostiteljev — občinske konference SZDL Skofja Loka — gostom poja¬snili, da pri nas ves dohodek izhaja iz dela in ne iz lastništva. -jg Slovesen začetek gradnje V četrtek, 28. februarja, so se zbrali ob valjarni na Koroški Beli jeseniški železarji, predstavniki sa¬moupravnih organov železarne in občani. Ob slovesnem dnevu — spre¬jemanju /epubliške ustave — so ob¬enem tudi slovesno začeli gradnjo nove hladne valjarne na Beli, ki predstavlja eno največjih investicij slovenskega gospodarstva v tem letu. Hladna valjarna bo veljala 1,5 mi¬lijarde dinarjev. Sredstva bodo pri¬spevali jeseniški železarji, precej de¬narja pa so prejeli v obliki kreditov od tujega kapitala. Zagotovila za kredite je dala Ljubljanska banka. Hladno valjamo bodo gradili v več etapah. S pripravljalnimi deli — ureditev zemljišč, dovozi, rekon¬strukcijo starih obratov — so že začeli. Obenem bodo tudi prestavili cesto prvega reda ob železnici Jese¬nice—Ljubljana. Nova hladna valjarna na Beli bo zaposlila okoli 300 delavcev. Le-te bodo pred zaposlitvijo v obratih izobraževali v tečajih, saj bodo morali poznati postopke nove teh¬nologije. Valjarna bo poskusno začela obratovati leta 1976. Zgraditi jo bodo morali do predvidenega roka, saj bo do tedaj prispelo večina odpreme od tujih dobaviteljev. Vsekakor pa bo, ne le za jeseniško občino, temveč za celotno slovensko gospodarstvo, nova hladna valjarna pomembna pridobitev. D. S. Železarna podarila gradbeni material Zaradi gradnje nove hladne va¬ljarne bodo morali podreti tudi sta¬novanjsko stavbo ob vhodu v valjar- no Bela. Samoupravni organi v že¬lezarni Jesenice so se odločili, da material, ki ga bodo dobili od stavbe, podarijo občinski zvezi društev pri¬jateljev mladine. Le-ta bo namreč spomladi začela graditi pionirski re¬kreacijski center na Poljanah, kjer bodo mladim omogočili prostor za igro zaradi pomanjkanja otroških igrišč na Jesenicah in v okolici. D. S. Četrti pohod AVNOJ Predsedstvo republiške konferen¬ce ZMS pripravlja četrti pohod Avnoj. Kot so poudarili, so glavne naloge tega pohoda, ki se bo začel v Jajcu in končal nekje v Sloveniji, razvijanje in prenašanje revolucio¬narnih tradicij na mlade, priprava mladincev na aktivno delo na pod¬ročju splošnega ljudskega odpora, razvijanje bratstva in enotnosti ju¬goslovanskih narodov in splošno družbenopolitično izobraževanje. Brigadirji bodo krenili na pot 20. ju¬lija. Pohod bo trajal približno 14 dni. -II) Delovni Stražišani Člani mladinskega aktiva v Stra- žišču so v zadnjem času zelo delavni. V počastitev kulturnega praznika so pripravili proslavo doma, recitatorji pa so sodelovali tudi na proslavi v Zalogu pri Cerkljah. 14. februarja so pripravili šahovski dvoboj med ekipama mladinskih aktivov Stražišče in Šenčurja. Zma¬gali so gostje s točko pfednosti. Zelo so delovni tudi pri pripravah na splošni ljudski odpor. Ustanovili so Stražiško mladinsko četo, ki de¬luje v okviru Prešernove brigade. 16. februarja so odšli na pohod ob parti¬zanskih spomenikih prek Zabnice, Crngroba in Rovt do Planice. Preteklo soboto pa so organizirali turnir v malem nogometu. Sodelo¬valo je 8 ekip. Prehodni pokal je osvojila ekipa mladincev iz Tekstil- indusovega samskega doma v Stra- žišču. S. Lap ljubljanska banka Obrestuje dinarske vloge: navadne * 7,5 % vezane nad 13 mesecev 9 % vezane nad 24 mesecev 10 % devizne vloge in devizni računi: navadni 7,5 % (5,5 % v devizah 2 % v dinarjih) vezani nad 13 mesecev 9 % (7,5 % v devizah 1,5 % v dinarjih) vezani nad 24 mesecev 10 % (7,5 % v devizah 2,5 % v dinarjih) ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve Začetek konca nekega obdobja Današnje razmere v svetu politiki in gospodarstveniki primerjajo z obdobjem od 1930. do 1933. — s časom gospodarske krize. Srečujemo se z energetsko, surovinsko in prehrambeno krizo, ki vnašajo nove razmere med razvite in nerazvite v svetu. Pričakujemo lahko neslutene gospodarske pretnje in niso izključeni tudi najbolj drastični pojavi. O tem je med nedavnim obiskom v radovljiški občini govoril član predsedstva SFRJ in ZKJ inž. Marko Bule, ko se je z gospodarsko poli¬tičnim aktivom radovljiške občine pogovarjal o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih pred 10. kongresom ZKJ in 7. kongresom ZKS. 70 ODSTOTKOV — NAFTA Lani se je nafta v svetu podražila za šestkrat. Kaj to pomeni? Dežele v razvoju, ki predstavljajo tri petine človeštva, porabijo samo 17 odstotkov nafte. Pa vendar bodo te dežele morale poslej dati toliko denarja za nafto oziroma energijo, kolikor znaša celotna pomoč neraz¬vitim. To pa ni edina posledica podražitev. Tudi med razvitimi se je že in se bo še marsikaj spremenilo. Prišlo bo do popolnoma nove preraz¬delitve dohodka oziroma dobička. Z drugimi besedami to pomeni, da je minil čas, ko je kdorkoli lahko računal, da bo svoj razvoj gradil na poceni nafti in elektriki. To je dejansko začetek konca nekega obdobja. Smo na začetku nove dobe, ko nihče več ne bo mogel računati na poceni surovine in ko bo pospešeno, vendar še vedno počasi, stekel postopek za pridobivanje nove energije in nove tehnologije. Kakšne bodo posledice? Nekatere že lahko slutimo, sicer pa so najbolj zgovorni podatki. Za 70 odstotkov celotne energije je danes osnova nafta. Plin predstavlja 15 odstotkov, hidroenergija 2 odstotka in nuklearna energija 1 odstotek. Drug zanimiv podatek je, da danes 70 odstotkov vse proizvodnje nafte na svetu dfži v rokah sedem med¬narodnih kompanij, znanih v prevodu z imenom »sedem sester«. Od tega je pet ameriških, dve pa sta evropski. Ta podatek po drugi strani pove, oziroma nakazuje, kdo danes v marsičem drži položaj v roki. In še nekaj bi lahko razbrali iz tega. Zadnja drastična podražitev nafte spominja tudi na prikrito željo, da bi med nerazvitimi prišlo do raz¬dora. Zato je stališče nerazvitih oziroma neuvrščenih držav, da mora o tem problemu spregovoriti organizacija združenih narodov, razum¬ljivo. Res je, da ta razprava najbrž ne bo prinesla rešitve, vendar pa bi v mnogočem razbistrila sedanje dokaj zameglene razmere. Podoben je danes v svetu položaj glede surovin. Slovenska indu¬strija je predvsem predelovalna. Zato mora računati s tem, kje in kako si bo zagotovila surovine in seveda tudi s tem, da jih bo treba dražje plačati. Znano je, da so nekatere surovine danes tudi v tesni zvezi z energijo. Slednja pa, kot rečeno, je v krizi. Res je sicer, da se bomo v prihodnje srečali z vrsto novih virov energije, vendar pa je treba vedeti, da bodo ti procesi počasni. 5- DO lO-ODSTOTNA STOPNJA Vse te zaostritve bodo v svetu pospešile naraščanje inflacije. Dobršen del le-te bomo morali uvoziti tudi pri nas. Zato lahko priča¬kujemo, da bodo stroški poslovanja v prihodnje porasli, da se bo zmanjšala akumulacija in da tudi standard ne bo rasel tako skokovito kot doslej. S tem v zvezi je zanimiv in predvsem potreben jugoslo¬vanski protiinflacijski program. Prva točka iz tega programa govori o stopnji rasti proizvodnje. Treba si je prizadevati, da bomo ob takšnih, dokaj neugodnih pogojih, dosegali maksimalno stopnjo rasti in zadovoljni bomo morali biti, če bo le-ta 5- do 10-odstotna in ne 20 ali več, kot je bilo včasih. Drug problem, s katerim se bomo srečali, bodo stroški. Te bo treba zmanjšati v največji možni meri na vseh ravneh. Će ne bo na voljo mazuta ali gorilnega olja, bo še kako dobrodošel premog. In potreben bo še kako trezen in premišljen pogovor in dogovor o financiranju splošne porabe. V tretji vrsti protiinflacijskih ukrepov bi lahko omenili obrambno akcijo proti energetski in surovinski krizi. Na vseh področjih bodo potrebne določene omejitve. Ne bomo mogli več za vsako ceno (seveda dobro in privlačno glede na svetovni trg) izvažati surovin, ki nam bodo doma še kako potrebne. Ali drug primer: Ze zdaj je gotovo, če bomo letos porabili toliko nafte kot lani, bomo zanjo po novih cenah morali odšteti 700 milijonov dolarjev več! Skratka, pripraviti se moramo na to, da bodo surovine dražje. Zato bo potrebno hitrejše in učinkovitejše dogovarjanje. Ne bomo si smeli več privoščiti takšne »hitrosti« na tem področju kot doslej, ko smo se na primer tri-leta pogovarjali v državi o izgradnji 380-kilovoltnega električnega omrežja. Rezultat teh mara¬tonskih razprav je bil, da je pogovor v središču Slovenije nazadnje tekel na primer ob svečah, v Djerdapu pa je elektrika tekla čez jez. In ni več mesta^prepHčanju, da so integracije nekakšna politična lepota. Združevanje postaja ekonomska nuja, kajti ne gre le za zmanj¬ševanje stroškov, marveč tudi za združevanje uma in razvojnih spo¬sobnosti. Poleg teh je še nekaj drugih ukrepov, ki bodo potrebni, ki pa so morda malce manj pomembni od omenjenih. Bistvo vseh pa bi lahko združili v enotno posledico in sicer: drugačno obnašanje kot doslej. Vsa ta vprašanja pa bodo dobila razlago, utemeljitev in stališče na 10. kon¬gresu zveze komunistov Jugoslavije in 7. kongresu zveze komunistov Slovenije. A. Zalar Samopostrežne trgovine po me¬stih in večjih krajih že dolgo niso več nekaj novega. Mnogi hite zatrjevati, da sploh ne vedo, kako bi shajali brez njih, kako bi se še navadili drugačnega načina nakupovanja, čakanja pred pulti. Po vaseh je seveda malo drugače. »V modi« so še vedno klasične oblike prodajaln, samopostrežb ni veliko, vendar tudi malo ne! Podjetja so se sprva nekoliko s strahom odločala za to novost. »Nak, v samopostrežno trgovi¬no me pa že nihče ne spravi,« od časa do časa slišim zatrjevati kako starejšo osebo. »Naj me kdo obdol¬ži, da sem kaj ukradel! Presneto nerodno bi mi bilo!« Samopostrežna trgovina na Sovodenju postaja pretesna. — Foto: F. Perdan V C Kako v resnici je, me je zanimalo, ko sem oni dan obiskal samopostrež¬no trgovino v Sovodnju — čisto gori na koncu Poljanske doline. Urini kazalci so se pomikali prek poldneva in zato morda niti ni čudno, da sva bila takrat s fotoreporterjem edina gosta v prodajalni. Prodajalci so polnili police z raznim blagom, od časa do časa so postregli v bifeju žejnemu gostu. Enega izmed njih, Janka Šifrarja, ki je bil 22 let zapo¬slen v klasični obliki trgovine in zdaj tri leta v samopostrežbi, pa sva prepričala, da »postreže« še nama. Seveda, ob kratkem klepetu! Ljudje so se hitro navadili na novost Vse več samopostrežnih trgovin tudi po vaseh — Ljudje se na novost zlahka navajajo — Malo kraj po trgovinah v manjših krajih TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo vam darilne garniture za 8. marec v naših prodajalnah Kranj, Tržič in Kamnik Obenem čestitamo vsem ženam _ za njihov praznik Gorenjska oblačila Kranj iščejo delavce za naslednja delovna mesta: ZA OBRAT KONFEKCIJE V KRANJU 1. 20 krojačev—šivilij, Pogoj: kvalificiran krojač ali šivilja; 2. 20 nekvalificiranih delavcev za priučitev konfekcijskega šival ca ZA OBRAT KONFEKCIJE JESENICE 3. skladiščnika materiala Pogoj: kvalifikacija krojaške oziroma šiviljske stroke ali kvali¬ficiran trgovec, 3-mesečno poskusno delo. Vse pismene ponudbe vložite na upravi podjetja Gorenjska obla¬čila Kranj, Prešernova c. 6. Osebni dohodki so zagotovljeni s pra¬vilnikom o razdeljevanju OD. Ponudbe se sprejemajo do 20. marca 1974. Z novim šolskim letom 1974/75 sprejme podjetje na 6-me- sečno priučevanje poklica konfekcijski šivalec 20 fantov in deklet z dokončano ali nedokončano osnovno šolo. Prijave sprejema splošna kadrovska služba do 30. iuniia 1974. I J I 1 C { S J o » r> R MI rt T »Leta 1969, v decembru smo se preselili v te prostore,« je dejal, ko smo sedli za eno od miz v bifeju. »Pred gradnjo smo oklevali: klasična ali samopostrežna? Po številnih posvetih se je Veletrgo¬vina Loka odločila za slednjo. To je bila seveda prve dni velika novost. Mlajši so tak način prodaje že poznali od prej, starejši ljudje pa so se morali navaditi. Prej se jim je zdelo namreč nekaj nedopustnega, da bi pokukali, kaj šele stopili za pult! Zdaj imajo možnost, da izbirajo blago, vzamejo s police in ,vtaknejo v košaro tisto, kar jim je všeč, kar potrebujejo. Sta¬rejšemu človeku še zdaj radi pomagamo. Morda ne vidi cene, ne zna sam izbrati, poiskati dolo¬čenega artikla. Zaposlenih nas je pet: trije v trgovini, dva v bifeju. V trgovini in v bifeju se stalno menjamo. Glede na obisk v trgovini nas ni prav nič preveč. Število kupcev niha od 250 do 700 dnevno. Povedati moram še to! Odnos prodajalca do kupca v samopostrežbi je bistveno druga¬čen od onega v klasični trgovini. Prav od stika pa je marsikdaj odvisen uspeh! Zato se je treba še posebej potruditi.« »In pomanjkljivosti samopostrež¬be v vašem kraju?« sem vrtal dalje. »Premajhen prostor in s tem v zvezi premajhna izbira blaga,« je hitro odgovoril. »Zaradi pomanj¬kanja prostora smo se morali marsičemu odpovedati. Z mnogi¬mi artikli moramo kupcem po- streči na klasičen način, tako, da šele prinesemo iz skladišča. Mislim, da dosegamo večji uspeh kot so si ga upali napovedati najdrznejši optimisti. Kljub še eni klasični trgovini v kraju nismo izgubili strank. Bife pa je že premajhen. Če bi bile še boljše prometne zveze, bi bil tale prostor s tremi mizami premaj¬hen! Saj gostu še dobro postreči ne moreš!« v ' O krajah je potlej stekla beseda! O problemu, ki za marsikatero samopostrežbo ni ravno majhna stvar! »Sovodenjčani so pošteni!« je pribil Janko Šifrar. »Kraje so se sicer pojavljale, a so komaj omembe vredne. Kradli so ve¬činoma le otroci. Saj otroka lahko razumeš, da si zaželi bonbone ali kaj podobnega, pustiti pa mu seveda ne smeš, saj bi mu s tem dal le potuho. V tem primeru imajo najbrž samopo¬strežbe po manjših krajih dolo¬čeno prednost pred onimi v mestih. Ljudje se bojijo, da bi zaradi morebitne kraje prišli na slab glas. Ta pa v vasi tudi nekaj pomeni!« Tudi samopostrežna trgovina v Poljanah je bila tisto popoldne skoraj prazna. Prijazna prodajalka pri blagajni je poklicala poslovod- kinjo Milko Subic. Povabila naju je v svojo pisarno, kjer se je moje »zasliševanje« lahko v miru začelo. »Pred tremi leti smo klasično trgovino v Poljanah .predelali' v samopostrežbo,« je dejala. »Mla¬di, ki se vozijo v Loko, so bili take prodaje že prej navajeni, starejši pa so z malo težjim srcčm sprejeli to novost. Take težave smo kar hitro odpravljali! Pomagali smo kupcem in jim izrivali občutek, ki so ga imeli nekaj tednov, namreč, dozdevalo se jim je, da kradejo! Vsi so kmalu ugotovili, da v novi trgovini pri nakupu izgubijo manj časa, da ni več dolgega čakanja pred pultom. Zaposlene so štiri pomočnice in ena vajen- ka, v klasični pa bi jih moralo biti najmanj osem. Ob torkih, sredah, petkih in sobotah je dela zanje zares veliko. Manjiši pre¬dah si lahko privoščimo ob ponedeljkih in četrtkih, ki jim pri nas pravimo kar ,slabi dnevi'.« Če so v Sovodnju tarnali zaradi pomanjkanja prostora, so mi v Poljanah zatrdili, da ga imajo celo preveč. Na police zložijo nekaj več blaga kot bi ga bilo sicer treba, sa¬mo, da niso prazne. Mesečno pa napravijo od 200.000 do 250.000 din prometa. »Tudi za prodajalce je tak način prodaje bolj privlačen, manj naporen, le več pazljivosti je treba,« meni poslovodkinja v Poljanah. J. Govekar ) ! u -I t? ( n l< if r m d za naslednji obisk pri zdravniku. Njegova migrena je seveda na Silvestrovo prešla in se tretjega januarja povrnila. Ko ga je njegov zdravnik hotel poslati k specialistu, se je Žen premislil, češ, saj prav¬zaprav ni tako hudo kot ob začetku in da mu v glavi buta znatno mile- je. Pred pustom se je Žen zaljubil, nesmrtno zcitelebal v sosedovo hčerko. V nosu ga je začelo zbadati takoj, ko je pogledal na razpored dnin v,obratu in ugotovil, da mora na pustno soboto delati ponoči. Bo¬lečine so bile le prehude in že naslednji dan so mu spet potrdili zdrav¬stveno knjižico. Ženove bolezenske odsotnosti Njegova izvoljenka je bila izredno veselo in razposajeno dekle, vedno pripravljena na hec in zabave. Zaradi obljube, da jo bo peljal na Ples, je na pustni torek Žena začel boleti zob. Žen in njegov zdravnik se ob čestih srečanjih malodane nista začela tikati, sodelavci so Žena komajda še poznali. Medsebojno sode¬lovanje in prijateljstvo ter razumevanje se je med Ženom in sodelavci krepilo edinole na sindikalnih izletih in sindikalnih tekmovanjih, zelo rad pa jim je pritegnil ob vsakomesečnem godrnjanju in zmerjanju, ko s<> družno »zašimfali« čez svoje šefe, tovarno in plačo. Žen je Povzdignil glas v bližnji gostilni petnajstega v mesecu in stokrat Preklel previsoko postavljeni plan in premajhen učinek. Zaradi očitnih krivic je demonstrativno ostal doma kar dva dni, tretji dan je dobil visoko vročino. Ravno tedaj, ko je ob davljenju stlačil vase zadnji košček surovega krompirja, je na vratih pozvonilo. Tovariši od komi- Si/e za nadzor nad bolezensko odsotnimi, so se na lastne oči hoteli Popričati, če ni morda Žen — bolehen in slaboten in tako rekoč že z L'no nogo v grobu —sploh še pri življenju. K<> so zagledali Žena v spalni srajci, — kajti ob enajstih je pona¬vadi vstajal — vsega bledega in izbuljenih oči, so sočutno pokimali. ^enu seje zadnji košček krompirja nekako zataknil v grlu in komaj se Je 2 a držav al, da ni bruhal. Tovariši so ob pogledu nanj kimajoč odšli ln niu zaželeli skorajšnje okrevanje. Naslednji mesec je Ženu šlo za nohte, kajti zmanjkalo mu je idej, razen tega pa je njegov zdravnik odšel v pokoj, zamenjal ga je mlad zdravnik, ki je skoraj vsakega nemudoma poslal na temeljit pregled. en bi porabil že ves dopust, ko je na nek dopustniški dan na podstrešju našel rešitev. Na svetlo je privlekel Našega domačega zaravnika in ves naslednji dan je prečepel s knjigo v roki. Ta njegova Prizadevnost seje bogato obrestovala, saj je izvedel vsaj za tri bolezni, ?l.nh ni bilo tako lahko ugotoviti. Računal je tudi, da mladi zdravnik aš( T d" pošlje na dva ali tri mesečne preglede. In ni se . , Saj, saj ste uganili! Seveda, tistega Žena mislim, ki ga tudi vi t Poznate! V vaši soseščini živi, pod drugim imenom kajpada, a je ('"lu kojemu Ženu presneto podoben, a ne. D. Sedej V nekem poročilu ameriškega instituta Rand Corporation, ki se bavi predvsem z napovedova¬njem bodočnosti, z analizo raz¬vojnih tendenc v znanosti, teh¬nologiji, oborožitvi, potrošnji in populacijskih gibanjih, so avtor¬ji pred nedavnim objavili izred¬no poučno študijo o zemeljskih zalogah surovin. Razpoložljivih rezerv je premalo, da bi člove¬štvo lahko brez skrbi zrlo v'pri¬hodnost, da bi lahko v nedogled živelo tako razsipno kot živi danes, poudarjajo. Dokument v suhoparnem, matematičnem je¬ziku bije plat zvona, vendar za razliko od večine podobnih kriti¬kov civilizacije 20. stoletja, vštevši znani »Rimski klub« eko¬logov, ne ostaja zgolj pri opozo¬rilih in grožnjah, temveč bral¬cem ponuja čisto konkretne predloge ukrepov zoper sko¬rajšnji množični samomor. Poleg skrbno pretehtanih »receptov«, kako postopoma omejiti geome¬trično naraščanje prebivalstva, zlasti v nerazvitih predelih sve¬ta, in kako zavreti nenehno dvi¬ganje proizvodnje, izvirajoče iz zveličavne megalomansko-pod- jetniške logike, ki ji je profit edino vodilo, so ugledni ameriški futurologi v poglavju 3 zapisali, da bo treba temeljito »korigi¬rati« odnos modernih družb do gore odpadkov. Slednji nas po eni strani počasi dušijo, po drugi pa skrivajo v sebi neslutene koli¬čine dragocenih pomožnih suro¬vin, katerih vrednost gre v dese¬tine, v stotine milijard dolarjev. Ključ do denarja tiči v odkritju ustreznega načina sortiranja in izločanja elementov, ki zdaj le¬žijo raztreseni v kupih brezoblič¬ne nesnage. Sodelavci instituta nadalje obrav¬navajo posamezne primere reaktivi- zacije odpadkov in naštevajo doslej preizkušene metode izkoriščanja, kakršne so razvili v ZDA, Franciji, ZRN, Belgiji in na Japonskem. A ker- ekonomski izračuni povsod kažejo, da je predelava v širokopotezni industrijski obliki nerentabilna, ni poskus nikjer presegel bolj ali manj eksperimentalne faze. Seveda ima¬mo pred očmi izključno mešane sme¬ti, zbrane v masovnih deponijah ob robu orjaških urbanih središč, med¬tem ko sta iskanje in prodaja eno- vrstnih odpadkov že dolgo izredno donosna dejavnost, ki reže kruh šte¬vilnim specializiranim firmam. Da bi spoznali, kako je s to stvarjo v Slo¬veniji, smo zavrteli telefon in pokli¬cali upravo podjetja DINOS Ljub¬ljana. Ljubeznivo so se odzvali prošnji: direktor komercialnega sek¬torja Danilo Jančič je obiskal ured-1 ništvo Glasa ter v daljšem pogovoru izčrpno osvetlil kopico vprašanj, ki spričo aktualnosti zaslužijo vso po¬zornost javnosti. Zakaj uvažamo »rjo«? I Milijarde v odpadkih y j^gi Tnnn atnrppn. ž.pIpžci. nn mprlnnrnrlnpm tržišnu liplin 130 dnlnripi; 7Tti)r- Tona starega železa na mednarodnem tržišču velja 130 dolarjev, zavr¬žene cunje pa so lahko pomembno izvozno blago V SRS so odpadki domena dveh podjetij: Surovine Maribor in Di- nosa Ljubljana. Razvejani mreži po¬slovalnic sta ju spremenili v trenut¬no najmočnejša dobavitelja odpad¬nega materiala v državi, kajti njun delež znaša 30 odstotkov jugoslo¬vanski industriji vrnjenih uporabnih snovi. Uvajanje kontejnerskega si¬stema (premični boksi, »košare«) ter mehanizacije zagotavlja večjo učin¬kovitost, saj tudi lakota oziroma želje odjemalcev — topilnic, cin¬karn, papirnic, jeklarn, steklarn itd. — nenehno naraščajo. In prav la¬kota, torej povpraševanje, je vodilo, ki odloča o usmeritvi Dinosa in Su¬rovine. Zadnja leta, denimo, so za obe »hiši« najbolj privlačni staro železo, barvne kovine, papir, tekstil in črepinje, manj pa avtomobilski plašči. Toda dasi intenzivno izbolj¬šujeta poslovanje, ne dohajata zahtev strank. In že smo pri proble¬mu, ki je par mesecev nazaj sprožil poplavo pikrih pripomb: laikom namreč ni šlo v glavo, da Jugoslavija uvaža »rjo«. Poglejmo, kaj o sled¬njem meni tov. Jančič. Morda bo zvenelo absurdno, ampak odpadki niso nič manj ce¬njeno uvozno-izvozno blago kot je nafta, zlato ali uran. Starega železa v Evropi skoraj ni dobiti. Mi smo ga nekaj nabavili v Indo¬neziji in v neuvrščenih deželah. Koliko točno bo znašal letni pre¬mostitveni nakup v tujini; je od¬visno od razlike med potrebami tovarn ter vsoto doma nabranih zalog, razrezanih ladijskih tru¬pov (dostavlja Brodospas — op. p.) in lastnih .prihrankov' že¬lezarn. Ne smemo pozabiti, da so dodatki rjavine pri ,kuhanju' kvalitetnega železa nepogrešlji¬vi. Prav tako nepogrešljiv je do¬ločen odstotek barvnih kovin (nikelj, krom, svinec, molibden, titan itn.) v specialnih jeklih. Uvoz strogo nadzirajo. No, naj povem, da prej navedena razlika, ki jo dobimo, če primerjamo po¬rabo in razpoložljive količine, ni nikoli pozitivna. In zakaj? Ker se le kakih 10 odstotkov izdelkov železarn vrne nazaj v topilnice v obliki sprejemljivih, proizvod¬nemu procesu prikrojenih od¬padkov. Številka je povsem v skladu z evropskim poprečjem.« Na smetiščih je tehnika brez moči Ko nepoučeni zve, da bodo jugo¬slovanske železarne letos potrebo¬vale 800.000 ton starega železa več kakor lani in da je 88 obstoječih delovnih organizacij sposobno zago¬toviti samo tretjino zgornje količine, postane ogorčen. Nehote pomisli na odvržene štedilnike, na karoserije avtomobilov, na sode, gašperčke in sorodno kramo, ki »krasi« nešteta uradna in črna odlagališča v Slove¬niji. Se bolj jezen bi bil, če bi poznal ceno, po kateri bomo inozemeem plačevali dragocene »smeti«: ena tona stane 130 dolarjev! Ampak dobro poučeni trdijo, da ni pomoči. Menda je popolnoma nemogoče izlo¬čiti uporabni material, pomešan z ničvredno šaro, ki tvori jedro mno¬žičnih smetišč. Tu odpove sleherna tehnika in edino primitivno ročno odbiranje bi utegnilo dati sprejem¬ljive rezultate. Ročna opravila pa so že od nekdaj šibka točka razvitega standarda, kjer je praviloma dovolj lažjih, manj umazanih zaposlitev in kjer ni nihče pripravljen brskati po smrdečih industrijsko-gospodinjskih izmečkih. »Dve desetletji nazaj se je raz¬meroma dosti občanov pečalo s prebiranjem odpadkov,« pravi Danilo Jančič in pristavlja, da danes zanje ni moč dobiti ustreznega na¬domestila. »BIR, Biro interna- tional of recuperation, katerega člani so najuglednejši svetovni koncerni za zbiranje, predelavo in ponovno uporabo starega že¬leza, mrzlično išče izhod iz za¬gate. Navzlic bogatim izkušnjam, tehničnim izboljšavam ter izu¬mom v zvezi s sortiranjem in iz¬ločanjem sekundarnih virov su¬rovin je jasno, da bo le temeljito zastavljena akcija ogromnih raz¬sežnosti obrodila sadove.« DINOS kajpak budno sledi doga¬janjem v svetu. Najnovejše izsledke skuša prenesti v vsakdanjo prakso — seveda v mejah svojih zmogljivo¬sti. Kar zadeva kompleksne obmest¬ne depoje, bi nemara veljalo združiti sile vseh zainteresiranih ustanov, organizacij in institucij ter k sode¬lovanju pritegniti podjetje Snaga, lokalne komunalne službe, skupnost za varstvo okolja, industrijo ter re¬publiške in krajevne oblasti. Najprej bi nekako izločili uporabne pred¬mete (pločevina, žica, steklo, tekstil itn.) ter nato gomile zravnali in pre¬krili s humozno zemljo. Toda ideje so ideje: pri realizaci ji bi na jbrž-ne smeli trpeti interni interesi koope¬rantov. Rekli bi, da je stvar zaen¬krat težko izvedljiva. Bankovci iz umazanih krp Kot smo že zapisali, sodi v krog najbolj iskanih materialov tudi tekstil: zmlete drobce cunj, prepo¬jenih s strojnim oljem, Angleži me¬šajo v papir za tiskanje bankovcev, ki jih je potlej, spričo nenavadnega modrikastega leska, nemogoče brez¬hibno ponarediti; najboljše pomival¬ne krpe so narejene izključno iz mehkih, izpranih vlaken oguljenih oblek; odslužena trikotaža je po¬memben izvozni artikel Jugoslavije; Madžarska skrbno varuje postopek proizvodnje sintetičnih »viled«, ka¬terih izborne čistilne lastnosti so jih spremenile v pravcato devizno mano... Ni dvoma, da bodo raztrgane cape kmalu dokaj redek gost smrdečih jam v zaledju naših metropol. Pač pa tem jamam grozi „ invazija avtomobilskih zračnic in plastične embalaže, ki kot nalašč zlepa ne podležejo razkrojevalnim vplivom vreme¬na in bakterij. Povpraševanje po gumah je skromno: postopek po¬novne predelave ni dovolj eno¬staven. Ameriški kemiki predla¬gajo, naj bi zmleta »obuvala« vo¬zil dodajali asfaltni masi, kar baje krepko izboljša odpornost, trajnost in prožnost cestnih površin. A graditelji so kdo ve čemu gluhi za nasvete znanstve¬nikov. Zažiganje je še naprej naj¬bolj priljubljena oblika odstra¬njevanja gum in umetnih mas, ki spričo nečiste sestave (zmes ko¬pice nerazgradljivih spojin) ne zanimajo nikogar. V zaključku priču jočega prispevka ne bo napak dodati, da je v Jugosla¬viji čutiti odsotnost dolgoročne poli¬tike koriščenja odpadkov. Manjka načrtovanje in povezovanje na med¬republiškem nivoju, povezovanje, ki naj bi zajelo čim več prizadetih strani. Vendar pa se zdi, da so seda¬nje razmere, ko izbruh energetske, krize gospodarstvenike sili v skrajno racionalizacijo delovnih postopkov in ko varstvu okolja začenjamo pri¬znavati vlogo krojitelja usode priha¬jajočih generacij, ustvarile idealne pogoje, v katerih bi z usklajeno družbeno akcijo hitro nadoknadili zamujeno. I. (Juzelj JK O Sobota, 2. marca 1974 Z režiserjem amaterjem Ignacem Kržišnikom iz Sovodnja sva bila za kratek klepet zmenjena že lep čas. Pred dvema letoma ob uprizoritvi Miklove Zale ali Dekle Ančke, ne spomnim se več, sva se dogovorila zanj. »Divji lovec, Turški križ, Ziv pokopan, Davek na samce, Kri- voprisežnik, Deseti brat, Miklo- va Zala, Dekla Ančka, Tri se¬stre ...« je jel naštevati, ko je raz¬porejal fotografije po mizi, vsako označeno z datumom, da se laže spomni, kdaj so to in to dramsko delo igrali na Novi Oselici ali v So¬vodnju. In zagotovo bi poleg teh na¬slovov pripisal še vsaj ducat iger, v katerih je Ignac igral ali pa jih režiral. »Na odrske deske sem prvič stopil leta 1931 na Novi Oselici. Igral sem v igri Lovski tat. Pro¬ V soboto, 2. marca ob 20. uri, bo v delavskem domu v Kranju koncert moškega zbora iz Krope. Kroparski pevci bodo tako vrnili obisk Aka¬demskemu komornemu zboru iz Kranja, ki je koncertiral pri njih sredi decembra v lanskem letu. Moški komorni zbor iz Krope je slovenski javnosti dobro poznan. V dvanajstih letih, toliko časa že delu¬je, je imel prek 600 nastopov po raz¬nih krajih Slovenije in tudi zunaj meja. Na Gorenjskem skoraj ni kraja, kjer Kroparji še niso prepe¬vali. Večkrat so uspešno sodelovali v radijskem tekmovanju. Za ljub¬ljansko radijsko postajo so posneli več kot 50 |H>smi, za celovško pa nekaj manj. Pripravili so tudi tri televizijske oddaje. Srečamo jih med koroškimi Slovenci in Slovenci v Italiji, gostovali so na Češkem in Pavel Lužan: Micka se predstavi in Janez, kranjski Janez, nastopijo: Tine Oman kot Janez Kmet in Janez Pesnik, Bojan Kramžar kot Janez Zupan, Cveto Sever kot Janez Novinar in Janez Računalnik ter Duša Repinc kot raznorazna Micka v enem. Režija in scena: Sašo Kump, inscipient Vladimir Roos. Veseloigro za Slovence, ki so in niso lutke, je pripravilo Lutkovno gledališče Kranj. Zabavale so nas lutke in žive lutke. Na lepaku še piše: »Jezik je preprost, včasih hote zarukan, petje spoštljivih in popu¬larnih pesmi pa iz vsega tega naredi velik špas.« O tekstu resnično ni potrebno pi¬sati. Preprosti komedijantski tekst z asociacijami na kranjsko-sloven- ske ljubkosti je dovolj komunika¬tiven, da ga sprejmemo kot ljubkega. Večjih pretenzij avtor niti ni imel. Dal nam je igro s petjem, mimogrede pa je povedal še kaj grenkega na naš račun, tako: za vsakdanjo rabo. Animatorji in igralci ter režiser so predstavo pripravili in izvajali v po¬dobnem slogu. Ker imamo večji del staro predstavo o lutkarstvu, mo- Trikrat sem igral Desetega brata 0 %Jt 1L# 42P svetno društvo na Novi Oselici je bilo takrat izredno aktivno. Kar tekmovali smo, koliko bomo imeli letnih predstav. Tudi po štiri ali pet smo jih pripravili. Takrat nismo igrali le pozimi, še poleti ob trdem kmečkem delu nam ni bilo pretežko hoditi na vaje. Najljubša vloga? Mislim, da je to Deseti brat. Trikrat sem ga igral: leta 1938, leta 1950 in zadnjič leta 1966. Zares všeč mi je bila ta vloga.« Kdaj pa ste se spoprijeli z režijo? »Prve predstave sem režiral že pred vojno. V predvojnih letih sem bil tudi na maskerskem te¬čaju v Ljubljani. Leta 1960 sem v Škofji Loki obiskoval tečaj za režiserje. Tistih sto ur šole mi je pošteno koristilo! Koliko del sem doslej režiral, pa res ne bi vedel povedati.« Lani je moral Ignac svoje delo na kulturnem področju omejiti. Sin je odšel k vojakom, sam pa je s podvo¬jenimi močmi moral poprijeti za delo na kmetiji. »Še bi režiral, pomagal pri delu, če bi se domenili,« je dejal nazadnje. »Malo manj navdušen sem že res zdaj, ko grem čez šest¬deseto, ampak ... konjička, ki si ga imel rad vse življenje, ne mo¬reš kar tako zapustiti. In tudi igralcev tu po našem koncu kljub zaposlenosti ne bi bilo težko dobiti!« Po igralskih stopinjah očeta gredo tudi sinovi, ki so v zadnjih delih na sovodenjskem odru odigrali nekaj dobrih likov! J. Govekar Dve dramski predstavi Moški zbor iz Krope prvič v Kranju Preteklo nedeljo sta bili na gleda¬liških odrih v Poljanski dolini kar dve dramski predstavi. Na Hotav- ljah je gostovalo kulturno umetni¬ško društvo iz Mavčič s Finžgarje- vim delom Dekla Ančka, v Lučinah pa so domačini uprizorili Linhartovo veseloigro Zupanova Micka. -jg večkrat v sosednji Hrvatski. Zbor iz Krope prepeva predvSem slovenske in druge jugoslovanske skladbe. S posebno ljubeznijo pa goji našo ljudsko pesem, ker so njegovi koncerti pogosto namenjeni tudi šol¬ski mladini. Za svoje trdo in vztrajno delo je zbor prejel razna priznanja in po¬hvale, dobil je Gallusovo odličje in ob deseti obletnici svojega delovanja tudi Piešernovo nagrado. Zato ni treba posebej poudarjati, da zbor dosega visoko stopnjo pevske kultu¬re, čeprav ga bomo v Kranju prvič slišali. ' Pevci iz Krope, ki jih že vsa leta vodi profesor Fgi Gašperšič, bodo v sobotnem koncertu peli slovenske umetne in narodne pesmi. Ljubitelji lepega zborovskega petja vabljeni! Predstava lutk M. F. (Ni za otroke) ram poudariti čudovito domiselnost, da poleg lutk izmenoma nastopijo še animatorji, oz. igralci oseb, ki jih ponazorujejo lutke — ali obratno. In sedaj: če predstava navzven učin¬kuje sveže, domiselno in na nek način tudi novo, potem moram žal ugotoviti, da animatorji in igralci k temu skoraj nič ne prispevajo. Več o naših lutkarjih pravzaprav ne morem pisati, ker jih ne poznam dovolj dobro, tudi omenjeno pred¬stavo sem videl šele leto dni po pre¬mieri, na nekakšni generalki za lut¬karski festival v Kočevju, ki je bil prejšnji teden. Toda, »generalka« je bila javna, za občinstvo. In občin¬stvu so se pokazali jako bledo, ne¬izrazito, včasih skorajda nerodno, improvizirano. Vem pa, da pred¬stava ni bila in ni grajena na impro¬vizacijo. Res je, da je Lutkovno gle¬dališče Kranj, tako kot igralski ansambel PG, amaterska ustanova, pa vendar, zaradi nastopajočih imen, si diletantstva ne bi smeli dovoliti.. Vendar pa, na festivalu v Kočevju so se lutkarji iz vse Slovenije dome¬nili, da bodo Kranjčani sodelovali na republiški reviji dramskih družin v Celju. Predlagano je bilo tudi, da bodo z Mariborčani gostovali pri zamejskih Slovencih in po naših nerazvitih področjih. Torej, ven¬darle uspeh. J. Poštrak tistih, ki je ohranila podobo stolet¬nega sodelovanja človeka z naravo, obenem pa velja za eno naših naj¬lepših gorskih dolin. Dolina je bila vedno likovno dragocena, bogata po svoji svojstveni arhitekturi. Kot vsi kraji, tako tudi Dolina doživlja v zadnjem času temeljito preobrazbo. Stari spomeniki pretek¬losti izginjajo, brez prizanašanja so jih nadomestili bloki, hoteli, nova stanovanjska naselja. Brez odmeva in uspeha so bila opozorila in na¬sveti tistih, ki bi radi tej gorski dolini ohranili vsaj nekaj njene za¬nimive svojst vene preteklosti. Največje spremembe je nedvomno doživela prav Kranjska gora, ki se je razvila v pravi alpsko-turistični cen¬ter. Spomeniki ljudskega stavbar¬stva v tem kraju so bili zapisani uni¬čenju. Na krajih, kjer so stali, zapuščeni in dotrajani, so gradili nove moderne hotele in zasebne hiše, nekateri lastniki pa so jih brez vednosti Zavoda za spomeniško varstvo tako spremenili, da so izgu¬bili vse dragocene elemente pretek¬losti. Povsem razumljivo, če upošte¬vamo, da primerna obnova takega spomenika velja precej denarja, ki ga ni mogla zagotoviti nobena kul¬turna ustanova. Liznekova domačija v Kranjski gori je poslednji spomenik ljudskega stavbarstva v Dolini, poleg tega pa so jo uvrstili med najpomembnejše spomenike ljudske arhitekture v Sloveniji. Ta hiša, nekdaj bogata gruntarska domačija, pozneje tudi gostilna, je pomembna predvsem zaradi svojih izjemnih likovnih ele¬mentov: rezljani okrasi na nosilnih stropnjakih, rezljani leseni okviri, kovane mreže na oknih itd. Ni tako nepomembno tudi to, da stoji v Kranjski gori, v kraju, kamor pri¬haja veliko turistov, v kraju, ki je sicer izgubil že vse tisto, kar mu je nekoč dajalo poseben čar. M Cesta JLA 6/1 S nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Večer s Pablom Nerado Zavod za spomeniško varstvo in kulturna skupnost na Jesenicah bosta poskrbela, da bodo Liznekovo domačijo v Kranjski gori začeli čimprej obnavljati. — Foto: F. Perdan Dragocena Liznekova zapuščina V zadnjem trenutku so se zavzeli za ohranitev poslednje arhitekturne dragocenosti v Kranjski gori — Temeljita obnova vseh prostorov, še posebno pa strehe — Razstavni prostori Gornjesavska dolina velja za eno Delavska univerza pripravlja za danes, soboto ob 19.30 literarni večer, posvečen poeziji velikega čilskega pesnika in Nobelovega na- , grajent'a Pabla Nerude ter spominu na politika in revolucionarja Salva- dorja Allendeja. Oba moža sta že pokojna: Neruda je umrl kmalu po prevratu fašistične vojaške jun te, Allendeja pa so reakcionarni generali dali ubiti prvega dne tragičnih dogodkov v Cilu, kjer zdaj vladata strah in nasilje. Predstava bo v dvorani radovljiške graščine. Vstop¬il inaj je f> din.. . > Prav zaradi tega se je Zavod za spomeniško varstvo v Kranju v so¬delovanju z jeseniško kulturno skupnostjo odločil, da sofinancira obnovo Liznekove domačije. Popra- Post festum I Res lahko tako rečemo s starimi Latinci — po slovesnosti — kajti letošnje prireditve v počastitev 125. obletnice smrti pesnika Prešerna v okviru kulturnega praznika slovenskega ljudstva, so bile vsebinsko tako bogate in tako kvalitetne, kot malokatero leto poprej. Samo na področju občine Kranj je bilo teh javnih prireditev kar osemindvajset! Zvrstile pa so se v času od 4. do 22. februarja. Značilnost letošnjih slovesnosti v počastitev pesnikovega spomina je v dejstvu, da prireditve niso bile omejene le na mesto Kranj, pač pa so za jele tudi bližnje in oddaljene kraje v občini. • Tako so bili organizirani Prešernovi večeri v Naklem, Zabnicii Mavčičah, »na Jezerskem, na Visokem, v Cerkljah, v Križah, v Pred* dvoru, na Primskovem, na Beli, na Kokrici, v Podblici, Besnici, Pre- dosljah in v Stražišču. Podčrtati velja, da so se letos lepo zvrstile prireditve skoro z vseh kulturnih področij: glasbeno dejavnost sta predstavila dva koncerta (Ljubljanski pihalni kvintet in Akademski komorni zbor), likovniki so pripravili tri razstave (kipar-medaljer Stane Dremelj, arhitekt-kaligraf Valentin Scagnetti in Skupina prekmurskih slikarjev), gledališko umetnost je zelo reprezentativno predočil Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču, vse ostale prireditve pa so izvedli člani ljud- sko-prosvetnih društev in Svobod v raznih krajih na podeželju. — Vse¬kakor pa smo letos opazili izostanek literarne manifestacija — poezije in proze. Po tej plati so se oddolžili Prešernovemu spominu le koroški gostje (pesnik Andrej Kokot, pesnica Milka Hartmanova in pisatelj Valentin Polanšek), ki so brali iz svojih del na prireditvi v Stražišču. Vso grajo pa zasluži nezainteresirano kranjsko občinstvo, ki je krivo, da je bila dvorana na kakovostnem koncertu Akademskega ko¬mornega zbora na sam predvečer obletnice pesnikovega smrtnega dne, bolj kot napol prazna. Poslušalcev je bilo komaj toliko kot pevcev na odru .... Nasprotno pa gre vse priznanje nekaterim šolam, ki so se za letoš¬nji kulturni praznik res izkazale. Bil sem prisoten na šolskih proslavah v Križah, v Preddvoru in v Cerkljah. V Križah je bila proslava združe¬na s predavanjem, v Preddvoru so prikazali film in škioptične slike s potovanj po Koroški; tu je bil kot gost prisoten tudi koroški slovenski pesnik Andrej Kokot; v Cerkljah pa so po proslavi odprli še razstavo podob naših prešernoslovcev. Tudi letos se je izkazal kranjski Ekonomsko-administrativni šolski center, ki je za svoje dijaštvo pripravil kar dve prav dobro pripravljeni prireditvi v Prešernovem gledališču. V taisti dvorani je potem sledila še Prešernova proslava osnovne šole Stane Žagar, ki je bila prav tako skrbno pripravljena in zrežirana. Vsekakor je bila hvalevredna tudi pobuda vodstva Mlekarskega šolskega centra, ki je za svoje dijaštvo (po večini je iz drugih republik) pripravilo pravcati koncertni program; saj je sodelovala Glasbena šola s svojimi solisti in gledališčniki z recitacijami. Najprej na raznih odrih Svobod, dne 22. februarja pa še v Prešernovem spominskem muzeju, se je s Prešernovimi baladami iN romancami predstavila manjša skupina recitatorjev, članov raznih ljudsko-prosvetnih društev. Njihov recital je bil povsod, kjer so nasto¬pali, vzgledno izvajan in lepo sprejet. Vsem letošnjim počastitvam pesnikovega imena je dal vidno i"1 kvalitetno težo Teden slovenske drame, v katerem so sodelovala gleda¬lišča iz Trsta, Nove Gorice, Ljubljane, Maribora in Celja. Igralska družina Prešernovega gledališča pa je v počastitev 30-letnice odrskega dela Jožeta Kovačičgu letošnjega Prešernovega nagrajenca, v okviri Tedna slovenske drame uprizorila Ukano, v kateri igra jubilant eno od glavnih vlog. vili bodo streho, temeljito preuredili vse prostore, izbrali pa bodo tudi prostor, v katerem bodo prirejali koncerte in organizirali stalne ali občasne razstave. Vsekakor pomembna odločitev in pridobitev ne le za Kranjsko goro, ki je zdaj kulturno precej siromašna, temveč tudi za vso Dolino, ki jo je hiter razvoj osiromašil za številne spomenike ljudske arhitekture. Zal, prostor ne dopušča, da bi podrobneje razčlenil posamezne pf'* reditve, niti da bi imensko naštel vse avtorje, prireditelje, režiserje i*1 izvajalce. Le to moram reči, da so svoje delo opravili ne le s skrbnostjo, pač pa tudi z dolžnim spoštovanjem do Prešernove smrtne obletnice- Prav gotovo je ni občine na Slovenskem, ki bi s tako pieteto in s tako množičnim sodelovanjem slavila pesnikov spomin. C. Z. Igralski ansambel škofjeloškega eksperimentalnega gledališča Oder- galerija je s satirično komedijo dra¬matika Igorja Torkarja »Vstajenje Jožeta Švejka« doslej požel že veliko priznanj javnosti, vendar zanima¬nje za duhovito zajedljivko še zme¬raj ni pojenjalo. Ločani bodo zato »Sto minut smeha« v Železnikih in Selcih po uspešnem obisku Poljan in Sv-. Duha zdaj gostovali tudi na Sel' škem. Danes, v soboto, 2. marca o'? 19. uri imajo predstavo v dvoran1 prenovljenega kulturnega doma v Železnikih, jutri, v nedeljo, 3. -marca j ob 15. popoldne pa v Selcih. Obisko¬valcem obljubljajo sto minut zabave , in smeha. 1 2 3 4 - 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 1 20 1 1 22 ■ 23 24 ■ i>6 27 ■ 28 29 ■ 30 31 32 33 „#■35 36 37 SIB38 39 40 1 1 ■ 43 44 45 46 1 1 ■ 49 so r bU 53 ■ 54 55 K 56 57 btt 59 60 61 62 63 in? S NO: L P,oSfat kos lesa iz podolžno razžaganega debla, 6. postava, rast, 10. ljubkovalno me za Katarino, 14. večje glasbeno delo, 15. kdor se ukvarja s kulturo, 17. loterijska igra na srečo, 18. voH° ,Zo^luSkatnega grozdja, 19. ljudsko ime za Užičana, Hercegovca, 20. Andrej Habič, 21. zelo vroča oaa 23. židovsko moško ime, 25. Anton Namit, 26. etiopski knez, 28. pesniško ime za Irsko, 30. izd i JCiVa P^"'1^ ° trojanskem junaku Eneju, 32. optično lečje, ki da sliko brez sfernih napak, 35. hrv SL 1Re1, 36, kronika- letopisi, 38. ime sovjetskega politika Mikojana, 40. lisa, 42. ime rriaVL. realistiCnef?a Pisatelja Kovačića, (»V registraturi«), 43. Estonec, 46. Primož Kozak, 47. InH ■ ?> °tok otofja Loya«te, vzhodno od Nove Kaledonije, 49. nekdanja portugalska posest v Kor i- a' 51" Znak za kemično prvino lantan, 52. votlo drevo, čebelji panj, 54. holandski škof sveTs* začetnik janzenizma, reformističnega gibanja v katoliški cerkvi, 56. posvečen prostor, DoTISCe; zidanica, 58. prebivalec Lendave, 60. mit, bajeslovna pripoved, 61. hudodelec v velemestnem Huazemlju, zlasti v Parizu, 62. križišče med Viborgom in Aalborgom v severni Danski, 63. velika NA VP V)zvezdiu Orel. A?h k 1. denarna enota ZDA, 2. doba, vek, 3. del teniške igre, 4. nočno popivanje, 5. Anton slov 8tvari ali reči skupaj kot celota, 7. prha, kopel pod prho, 8. sinjska viteška igra, 9. 12 i" u P'8ate'j> zgodovinar, Josip, 10. avtomobilska oznaka za Kranj, 11. dalmatinsko žensko ime, ZaH i besed' Prazno govorjenje, 13. kdor se ukvarja z ikonami, 16. utopitev, 18. težko spanje, 29 7 ?' • 1 tlaCi' 22" vera• ver*»tvo> 24- gojitev, strežba, 27. reka v Posarju, desni pritok Mozele v ZRN, razm - V roman ° Pariški prostitutki, 31. nemško žensko ime, 33. lesena ograja, 34. kotna funkcija, StoneJ"Je 8tranic' 36' hruškasta steklenička za zdravila, serume, 37. nakana, 39. luka na koncu velik* ■ 8 kanala> na zemeljski ožini polotoka Pelješca in kopnega, 41. aloji podobna rastlina z Pren^' m?8natimi ,isti> 44- narodno zabavni ansambel, 45. staja v planini: pletena ograja za nekH Vainje živine' 48- oblika ženskega imena Anica, 50. poldrag kamen za okrasne predmete, 53. kPl;/nja kratlca za našo armado, 55. Stjepan A. Ratkovič, 57. sovražnica železa, 59. Dane Skerl, 60. "^mična oznaka za barij. Jtešitve pošljite do srede, 6.marca, na naslov: Glas, Kranj, Moše o fta 1. z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din* oU din. rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 25 viir k,okan- 14- realis*. kapitan, 17. ŠKL, 18. selektor, 20. La, 21. Alim, 23. net, 24. el, tone prsti in kamenja, je preživel le Sumi. A s tem Nacetovi spomini iz časov, prebitih v vojaški suknji, ni¬kakor niso izčrpani. Dobre tri mese¬ce je bil v vrstah koroških borcev, vse dokler marca 1919 zaradi zlatenice ni bil odpuščen. Štiri leta pozneje, v kraljevini Jugoslaviji, je spet, tokrat poslednjič, oprtal puško ter odtolkel enoletni kadrovski rok. No, brž po prihodu domov, 27. fe¬bruarja 1924, sta se z mlado Albino, rojeno v Št. Janžu na Dolenjskem, vzela. Menda jo je spoznal med ne¬deljskim plesom. Tudi Albina je de¬lala v tiskarni, vendar ji potlej, kot zakoniti ženički, Nace ni več pustil, da bi pomagala krepiti družinski proračun. »Čisto dovolj sem zaslužil,« pravi jubilant. »Ja, ampak ti danes vlečeš penzijo, jaz pa nič«, je hudomušno pristavila gostiteljica, ki. ob štirih otrocih — enem sinu in treh hčerah Alžir i« 4r osam'tev 29 omika, 31. mlaji, 32. Li, 34. adar, 35. vrat, 37. Ak, 38. Odesa, 40. senat, 42. rat 61 vadi £ ' ' Veda' 5L T'' 52 aPelativ' RiP- 56. acidoza, 58. ekipaža, 60. apa- izžrebani reševalci 2 Prejeli smo 136 rešitev, i. nagrado (50 din) dobi Ciril Hudovernik, 64000 Kranj, Cankarjeva 22; nagrado (40 din) Vido Gazvoda, 64000 Kranj, Drolčevo naselje 19; 3. nagrado (30 din) Andrej man> 61215 Medvode 109. Nagrade bomo poslali po pošti. O možu in ženi, ki sta živa zgodovina Pri zlatoporočencih Albini in Nacetu Šumi ža?difj* ko ju poznam, bi mi bilo ln«i> i za intervju z njima do- ćkoga dogega. Albina in y »umi s Ceste na klancu št. 8 vi ranJU sta namreč sila zanimi- oh °8ebi' Pravkar slavita zlato ncet, Nace pa hkrati tudi 75-let- n,co rojstva. veHn jenfska z«odba čilega, .še zna mladostneSa para bi — pri- 5lanm. 7~ terjala mnogo obsežnejši skon j0t mi dovoljuje sestaviti Zlas? odmer-ieni prostor ^ časopisu, nekdaj?' hiS?i gospodar in s«prog, lahk revolucionar in puntar, bi Rodii0 8ebi ,s?isaI naPeto niu T St; Je februarja 1899 v Kra- let . malu Potem, ko je komaj 18 *olo7nV^efino zaključil grafično Sav« 11 mesto v bivSi tiskarni Galf;-S?..mu nataknili uniformo. Pri velika izbira nasvet pri nakupu nizke cene Elita, Kranj vas vabi v svoje trgovine in čestita vsem ženam ob dnevu žena. Posr l i "a SoSki fronti Je v ne" ploHJ i1 bl,žlni njegove enote eks- terirl topovska granata. Od pe- e 'antov, čez katere so se zgrnile Vsakovrstna darila 8. marec Pri Zlatoporočenca Angela in Joža Miklavčič iz Srakovelj — Foto: F. Perdan Spoznala sta se v mlinu tovskih letih. Življenje je teklo naprej. Otroci so se poženili in pomožili in ustvarili svoje domove. Kar trije so v doma¬čih Srakovljah. Sin Voranc je ostal na domu. Pa kaj, ko se noče poročiti, pravita zlatoporočenca. Oče se glede zdravja ne pritožuje, čeprav jo že koraka v 89. leto. Naj¬raje skrbi za živino in poleti okopu- je. Mama, ki je od leta 1961 dalje brez ene ledvice, se drži opravil v hiši, saj^ na polje ne more. Slavljen ca iz Srakovelj sta najraje doma. Mama gre v Kranj le takrat, kadar obišče zdravnika. Oče pa po¬navadi v Kranju nakupuje prašiče in se odpelje tja, ko mora poravnati davke. Albina in Nace Sumi: spoznala sta se na nekem plesu. — Foto: F- Perdan in zrasti v sodobno, moderno opre¬mljeno podjetje. Ko sem že odhajal, je slavlje- nec mimogrede pripomnil, da so svoje dni tiskarji v Savi izdajali satirični tednik Škrat. Urednik je bil, kajpak, on sam. List je izhajal natanko 11 mesecev, nakar so vmes posegle užaljene oblasti. Škoda! Morda bi v dru¬gačnih okoliščinah Nace naredil bleščečo novinarsko kariero; nadarjenosti očitno premore za¬dosti. Bodi kakorkoli, zakonca Sumi se je, kot vidite, res splačalo obiskati. I. Guzelj Darilo trajne vrednosti za 8. marec v zlatarski delavnici LEVIČNIK KRANJ Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) čestitamo za dan žena »V Srakovljah je najlepše,« pravi, »čeprav je Kranj tako velik in lep ...« — seveda ni utegnila nikoli držati rok križem. Sredi leta 1919 so Savski tiskarji pod Sumijevim vodstvom organizi¬rali splošno stavko. Trajala je sedem tednov — dokler lastniki niso po¬pustili zahtevam delavcev ter jim povišali mezde. »Leta 1932 smo znova štrajka¬li, a je šef s Hrvaškega pripeljal stavkokaze in nas postavil pred vrata. K sreči sem dobil zapo¬slitev v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani,« pripoveduje Nace, čigar pljuča spričo dolgoletnega vdihava¬nja strupenih svinčenih hlapov še zmeraj niso popolnoma zdrava. Sumi je nemško okupacijo prestal dokaj srečno. Navzlic ^strogemu nadzoru in nenehnemu strahu, da ga bodo aretirali, je prek Kroparjev poslal partizanom veliko dragocene¬ga tiskarskega materiala. Leta 1942 so nacisti Nacetu zaprli sina. Svobodo je dočakal v koncentracij¬skem taborišču Dachau. Tudi naj¬starejša hči se je srečno vrnila iz gozdov. »Nikoli prej in nikoli kasneje nisem toliko ptretrpela,« je stra¬hotne minule vojne komentirala mama Albina. Danes bosta slavila 50. obletnico skupnega življenja Angela in Joža MIKLAVClC. Angela je bila rojena januarja leta 1904 v Predosljah, Joža 2. januarja leta 1886 v Srakov¬ljah, po domače pri Bavantu. Spoz nala sta se v Dolharjevem mlinu v Predosljah, kjer je mama doma. S poroko nista dolgo odlašala. Joža je potreboval pomočnico in že¬no in prosil je Angeline starše za hčerkino roko. Privolili so in 27. februarja leta 1924 je bila ohcet. Mladoporočenemu kmečkemu paru življenje ni bilo posuto z rožicami. Pri Bavantu v Srakovljah, dober kilometer od Kokrice, je kmalu zajokal prvi otrok, potem drugi, tretji, četrti... Deset otrok je povila mati. Pet hčera in prav toliko sinov. Lepo so odraščali. Dvema sinovoma usoda ni bila naklonjena. Za vedno sta se poslovila še v najlepših fan¬ Potlej, v novi Jugoslaviji, so Šu- mija poklicali v Gorenjsko tiskarno. Najprej je opravljal dolžnosti tehič- nega vodje, da bi nazadnje postal direktor. Upokojen je od leta 1955, torej skoraj dve desetletji, a še sedaj zavzeto spremlja razvoj . Gorenj¬skega tiska, ki mu je pomagal rasti Morda bo ob temle pisanju kak poklicani tovariš vzklik¬nil: »Le kaj jih briga!«. Ampak * če briga ljudi, ki vsak dan hodijo tam mimo, in če nas opozarjajo, naj terjamo javno pojasnilo, smo pač dolžni reagirati. dre namreč za gramoznice vzdolž cest e Kra nj—A a bnica. Mnogi menijo, da so zrasle »na črno«, brez predpisanih blagoslovov odgovornih služb. Zlasti hode v oči največja, ki zeva sredi njiv v Zgornjem Hitnju. Kot kaže, so jo že izčr¬pali, kajti zdaj vanjo odlagajo smeti, tone in tone smeti, čez pa sproti nasipa vajo plast zemlje. Lepo in prav. Toda znano je, da so se pred leti okrog predvidenih posegov v Sorsko polje razplamtele hu¬de polemike. Celotna ravni¬na naj bi ostala nedotakljiv rezervat pitne vode, saj je sondiranje odkrilo močan tok talnice, ki teče izpod Smarjet- ne gore v smeri proti Medvo¬dam. De/ polja so zato spre¬menili v zaščiteno področje, medtem ko v širšem obodnem pasu brez pristanka republi¬škega rudarskega inšpektora¬ta in drugih pristojnih usta¬nov ni dovoljena nobena grad¬nja ali izkop. In vendar ome¬njena jama leži skoraj natan¬ko nad podzemeljsko »strugo«. Mar strupene snovi v odpad¬kih ne bodo prodrle vanjo!' Mar je odgovorna gospodar¬ska organizacija o svojem početju predhodno obvestila nadzorne institucije in dobila potrebna dovoljenjaUpamo, da bo pričujoči člančič sprožil ustrezen odmev na ustreznem mestu in da bodo dvomljivci deležni jasnega odgovora. Prepričani smo, da ne zahte¬vamo preveč. V izložbi poslovalnice trgov¬skega • podjetja Murka na -Jesenicah je pretekli teden kraljevala tudi prelepa ženska jopica, zraven katere so name¬stili listič s ceno: le 170 dinar¬jev naj bi stala. Čudovito opremljena vitrina je seveda privabila veliko žensk, ki so skoraj brez izjeme zavile v lokal in pri prodajalki zahte¬vale jopico. Toda izkazalo se je, da »modela« iz izložbe ni mogoče kupiti, ker je bil menda že prodan. Pač pa so na policah imeli popolnoma enake izdelke — po 240 din! Ko je ena od razočaranih strank vprašala, zakaj potem lažnive reklamne vabe ne umaknejo izza stekla, so ji povedali, da brez urunžerke nočejo ničesar premikati. A očitno aranžerka bolj poredko zaide v Murkin obrat na Jesenicah, kajti jopa je še vse naslednje dni mamila nežni spol, ki se ni mogel upirati skušnjavi in je množično oblegal prodajno mizo. Kolikor vemo. so takemu ravnanju včasih rekli »zavaja¬nje potrošnika«. Poslovodja oziroma odgovorno osebje je ponavadi plačalo krepko glo¬bo, saj gre za neke vrste izzi¬vanja kupcev. Ali pa nemara na Jesenicah prevladuje pre¬pričanje, da sedem jurjev ni noben denar?, Dovolj je, če se dekle ali soproga odpove enemu obisku pri frizerju oziroma če en teden ne kadi in ne pije kavice, kajne{ Ampak čudno: so babnice, ki bi rade še naprej kupovale cigarete in obiskovale frizerja in sicer v novi jopici. Morda ne delajo prav, vendar Murka najbrž ni najbolj poklicana, da jih spreobrne. im v 7 Sobota, 2. marca 1974 Starajmo se počasi 3 Marsikdo, za katerega še ne more¬mo reči, da je že v letih, ima težave s spanjem. Pogosto so to nemirni, živčno preobčutljivi ljudje. Te težave se lahko kasneje v letih še stopnjujejo. Premalo spanja pa spet vpliva na naš živčni sistem, tako da se vrtimo v krogu, iz katerega ni vi¬deti izhoda. Će slabo spimo in še nismo stari, je treba vsekakor po¬iskati pomoč zdravnika. Vsakdo bi moral paziti, da ima dovolj spanja, ki zagotavlja telesu dovolj počitka. Če ne spimo dovolj, lahko lasje izgube lesk, koža pa postane ohlapna in uvela, še posebej okoli oči. Če so noge težke in če vas mučijo krčne žile, potem ležišče pri nogah povišajte. Srčni bolniki pa tega ne smejo delati, tudi taki z bronhitisom ne. Trda enodelna žim- nica varuje pred bolečinami v križu. Spalnica naj ne bo premrzla, da ni treba ves čas počivati skrčen in ne¬sproščen. Če potrebujete opoldanski poči¬tek, ga pač potrebujete in niste zato nič bolj stari in nemočni. V mlajših letih je počitek po kosilu navada, kasneje pa je lahko potreba, ki se je ni treba sramovati. Vsakdo, ki ves dan trdo dela, bi si moral med delom privoščiti počitek in si tako nabrati novih moči. Za počitek zadostuje ena ura. Z leti se krvni obtok poleni, rado nas zebe in radi smo na toplem, telesna aktivnost pa se zmanjšuje. Odlično sredstvo proti občutku hladu in za pospešen krvni obtok je izmenično tuširanje s toplo in hla¬dno vodo. Najprej se tuširamo s toplo vodo, nato zmanjšujemo dotok tople v korist hladne. Če ste le preveč zmrznjeni ali pa živčni, je priporočljivo tuširanje le z mlačno vodo. Tuširajmo se vedno v prijetno topli kopalnici. Tuširanje začnemo pri desnem stopalu in dvigamo vodni curek do bokov in spet nazaj. Pono¬vimo tudi na levi nogi, nato tušira¬mo desno roko proti srcu vse do vratu, nato še levo. Podobno tušira¬mo tudi ostale dele telesa in to vedno proti srcu. Nato se obrišemo z grobo frotirko in kožo namažemo s kremo. Že sami ste gotovo prišli do spo¬znanja, da se nemarnost v oblačenju poda le mladim ljudem. Leta pa tega ne prenesejo — zahtevajo vedno brezhibno urejena, čista in zlikana oblačila, počesane lase in urejen obraz. Zavedati se je treba, da z leti peša volja do telesnega urejanja, vendar bi se takim nagnjenjem morali silovito upirati. Tudi domača obleka naj bo primerna in varujte se tega, da je za doma »vse dobro«. Grizenje nohtov Grizenje nohtov občasno za¬sledimo pri večini otrok. Ze}o redko pa ta pojav zasledimo pri zelo sigurnih, samozavest nih otrocih. V kolikor je to gri¬zenje le občasno, ne smemo polagati nanj prevelike po¬zornosti. Kadar pa si otrok pogrize nohte do živega ali pa postaja to dolgotrajna, stalna navada, pomeni, da je moteno otrokovo čustveno .doživljanje in od rt os do okolice, predvsem pa odnos do najbližjih. Neka¬teri starši skušajo odpraviti to grizenje tako, da otroku obla¬čijo volnene rokavice, mažejo prste s kafro in s podobnimi kislimi ali smrdljivimi tekoči¬nami. Psihologi pa že dolgo vedo, da taki ukrepi, prav tako kot grožnje in kazni ne poma¬gajo. Pogosto se zgodi, da postane grizenje po takih posegih še intenzivnejše. l)a bi pravilno razumeli ta pojav, se skušajmo nekoliko obrniti v ži¬valski svet, kjer najdemo iste pojave, in sicer vedno pri živa¬lih, ki se dalj časa niso mogle gibati. Kakor hitro imajo živali možnost za njihovo te¬lesno udejstvovanje in giba¬nje, težave izginejo. Ena takih značilnosti je stalno in avto¬matično grizenje robov jasli pri konjih, če le-ti ostanejo predolgo v hlevu in nimajo možnosti za gibanje. Konji s tem odvečnim motoričnim po¬četjem sproščajo nakopičene, zajezene napetosti in vznemir¬janja. Tudi grizenje nohtov opazi¬mo vedno pri otrocih, ki žive preveč utesnjeno. To povzroča pri otrocih močna čustvena vznemirjenja in napetosti, kar otroci sproščajo na tak način. To pomeni, da prenesejo svojo aktivnost z enega področja na drugega, ker pač na prvem njihove potrebe niso bile zado¬voljene. Lahko si mislimo, da predstavlja grizenje nohtov določeno sprostitev in da je s tem mogoče doživljati celo neko ugodje. Zaradi pogostega ponavljanja se grizenje nohtov toliko avtomatizira, da otrok vztraja v tej navadi še potem, ko je prvotni vzrok za grizenje že odpadel. Kadar torej opazimo/ pri našem otroku grizenje nohtov, se vprašajmo, če morda z ne¬potrebnimi prepovedmi /ie. ovi¬ramo otrokovih naravnih po¬treb po gibanju; zahtevamo pretiran red, čistočo, posluš¬nost in prehitro želimo naredi¬ti iz otroka odraslega človeka. Od otroka zahteva j mo le to kar zmore, predvsem pa mu nudimo več ljubezni in razu¬mevanja in čez nekaj časa bo tudi grizenje nohtov izginilo. Janez Rojsek, dipl. psiholog Kaj pa kava, alkohol in cigarete? Kot pri vseh rečeh v življenju, je potrebna pri takih poživilih zmer¬nost, posebno, če nismo zadovoljni z zdravjem. Morda je še najmanj od teh poživil škodljiva kava. Če kadite preveč, skušajte prvo cigareto pri¬žgati čim kasneje, na primer šele ob desetih dopoldne. Veronika iz Kranja — Doma imam blago v oker barvi z zabrisa- nim karo vzorcem. Iz tega bi rada imela obleko, pod katero bi nosila bluze in puloverje. Prosim, svetujte mi kroj obleke in barve, ki se bodo zraven podale. Stara sem 18 let, visoka 166 cm, tehtam pa 55 kg. V zimskem času se vsa koža telesa precej izsuši. Pogosto je zelo suha tudi koža na nogah in zaradi tega so plasti odebeljene kože na petah, prstih in podplatih še bolj trde in rade pokajo ter pri tem trgajo no¬gavice. Potem ko ste noge namakali v zelo topli vodi in si trdo kožo ostrgali s -strgačo ali kamnofn plav¬cem, jih je treba še namastiti. Upo¬rabite mastno kremo ali kako primerno olje. Da ne bi zamazali postelje in da bi se krema dobro vpila, obujte kratke bombažne no¬gavice. Koža na nogah bo zjutraj nežna in mehka. CREinn za 8. marec Turistična poslovalnica Kranj vas vabi na dvodnevni izlet ob prazniku žena v SAN MARINO 8. in 9. marca izbrali smo Danes je tale rubrika za spremembo name¬njena možem in fantom! Cel teden imate Se čas izbirati darilo zanjo. Upamo, da vam bo prišel prav tudi kakšen naš nasvet. Na Kokrinem oddelku kozmetike v GLO¬BUSU so dobili kolekcijo odlične ženske kozmetike ORLANE, Pariz. Ce ji ne morete pokloniti cele kolekcije (za 427,05 din), jo razveselite samo z dnevno hidratantno kremo, tonikom, čistilno kremo ali samo s čistilno masko te priznane francoske kozmetične hiše. Če hočete podariti praktično darilo, kot so manjši gospodinjski aparati, posoda, por¬celan itd., stopite v Murkin E LGO v Les¬cah. Tu so se za bližnji praznik še posebej pripravili. Dekleta vam bodo izbrana da¬rila zavila s tako spretnostjo in okusom, da se boste, verjemite, ob takih priložnostih spet in spet vračali sem. Tokrat bodo da¬rila aranžirale tudi s svežim cvetjem. Cena: skrinjica 67,85 din ovitek 55,55 din Morda si že dalj časa želi majhno skrinjico za nakit ali ovitek za knjigo. Iz modrega, rdečega in rjavega usnja, lepo izvezene imajo v škofjeloški NAMI. Lahko pa izbi¬rate tudi med že pripravljenimi drobnimi darilci. Če pa želite podariti bonboniero, kavico, veliko čokolado ali steklenico »boljšega«> obiščite Centralovo DELIKATESO na Maistrovem trgu, kjer že aranžirajo »slad¬ka« darila vseh vrst. Marta — Obleka za vas je pol- oprijetega kroja, mini dolžine in zvončasta. Ima kratka zvončasta ro¬kava, nekoliko večji izrez, zapenja pa se z gumbi na ramenih in z za¬drgo ob strani. Cez lahko zapnete še pas. Barve, ki se podajo k tej obleki pa so: temno rjava, črna, temno- zelena in temno modra. Prijave in informacije dobite v Tu¬ristični poslovalnici Creina v hotelu Creina, tel. 21-022. Salon pohištva na Primskovem pri Kranju - 1300 KVADRATNIH METROV RAZSTAVNEGA PROSTORA - KUHINJSKA OPREMA IN BELA TEHNIKA NA TITOVEM TRGU 5 = ^US^MSi^«^*'''™ NA PRIMSK0VEM ™ KRANJU - POSOJILO BREZ POROKOV DO 15.000 DIN - BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM lesnina Topel, lep, prikupen dom, kjer boste vsak dan srečni in zadovoljni, boste izbrali pri Lesnini v Kranju Zlatniki v kovčku Za (I/- ^ Osa h i na Japonskem so delav- ' ' so kopali temelje za novo A/ar//)o, našli velik kovček poln m i » '• Duk"ti *<> bili skovani "<-d leti 1821 in 1828. Njihovo vred- ost so Ocenili na 30 milijonob jenov, 'o je okoti 100.000 ameriških 'dolar- 'J1! bi t elji starih novcev so pre- ' "Pa''^a' mi je kakor bi tekel skozi šibe. Vsako okno je svoje oči, pa naj je bilo odprto ali zagrnjeno. Oddahnil sem si, ko sem se umaknil pod naše kostanje, i °da pod kostanji sem občutil senco in hlad. Sta sami sedli k mizi, bi se bili ves čas ozirali na poa]1^! so napolnili izbo znanci in sorodniki, takih besed dost' Pokritih misli in neizrečenih i ytric Josip in Karla, poročena Heisinger, sta sedela na enem, kon!Hne? Z ,dv°jnim podbradkom in mrzla teta na drugem je rvI1,ze. Stara očetova teta se je stiskala nekje na vogalu in Je zcH mai?jša in še drobnejša kakor nekoč. Že zdavnaj se mi uPir ? • ")0 da bo kar skopnela* a se je žilavo ^aia in je trmasto mlela pogačo med brezzobimi čeljustmi. samoas.J(r spremenil ljudi, obleteli so se, kakor kostanji na zimo, njem 10 • ip je hil ^e zmeraj košat. Skrbno oko pa je tudi na Prečf»°raz ' nos' staro, oguljeno perje, ki so ga samo a. ,n Poškrobili. Se v ?r • faPela kakor jabolko v toplem jesenskem soncu. n>m je bila videti bahava, in oprsje ji je nabreknilo, da so se mi zdele dojke še težje kakor nekoč. Na gostih čipkah, kjer so se ustavljali moški pogledi, se je ob vsakem premiku norčavo prekopicoval zlat križec z rdečimi kamni, najbrž Heisingerjev družinski nakit. Kaj počneta, kadar sta sama?sem pomislil. Nobenega dvoma ni bilo, da jo stric Josip razkazuje, da jo nalašč tako oblači, da vzbuja zavist. Stric Josip je zmeraj rad razkazoval, kaj si lahko privošči, pa naj je bila to kočija ... ali poškrobljena srajca ... ali žena. Toda kaj počneta, kadar sta sama, ko Karle ni komu razkazovati? Stric Josip, večni fant, nikoli ni maral ženske. Gotovo sta ime¬la s Karlo vsak svojo spalnico, gotovo sta se drug pred drugim zaklepala v kopalnico, in preden sta si voščila dobro jutro, sta se najbrž vsak v svojem koncu oblekla, kakor da pričakujeta goste. Heisinger jeva Karla ... to ni bila več Antonova Karla. Ta, ki je sedela zraven strica Josipa, se ne bi skrivaj odtihotapila v kamro nad hlevom in se pustila slačiti na otomani. Ta ne. Gotovo je nosila steznik z kdove kolikimi drobnimi gumbi, s kaveljčki in z zankami, ki se tako čudno prepletajo, da jim moški prsti zlepa niso kos. Josipovi prsti jih zagotovo nikoli niso odpenjali. . . Josipa ni motil vtetoviran napis na prsih ... Feldhure ... če ga je kdaj prebral. .. zato se je Karli samo ob Josipu lahko vrnila samoza¬vest. Karla je postala zares Heisingerjeva ... še govorila je, kot so govorili samo Heisingerji: »Ti imaš rad belo meso, Josip, naj ti ga dam?« Ves čas je pogledovala na stričev krožnik. To je bilo menda vse, v čemer mu je lahko ustregla ... da ga je krmila, pa da mu je prala srajce in spodnjice ... in da se je zanj razkazovala. Cas je spremenil ljudi... in njihove navade... in njihove pogovore. Bratranec z dvojnim podbradkom ni govoril o svinčenih vojakih in o konjih, nič, o daljni preteklosti, in mrzla teta je pozabila na kristalne lestence in na porčnika Riegla. »Belo meso nič ne- izda,« je rekel bratranec z dvojnim podbradkom. »Sedaj imam spet rad mastno.« Segel je po prekajeno svinino, obral rebro in si cmokaje obliznil prste, in ko je sklanjal glavo, se mu je koža pod brado gubala kakor napol prazna vrečica. »Danes samo kmet dobro živi,« je nevoščljivo, rekla mrzla teta in si v tretje napolnila krožnik. »Maslo se prodaja, kakor se je včasih zlato,« je rekel bratranec z dvojnim podbradkom. »Nekateri se znajdejo,« je rekla bledikava sestrična. »Naš hišnik je prekopal cvetlične gredice in posadil kronjpir. Pa mislite, da se mu upamo kaj reči? Ali da gre kaj tega krompirja nam?« »Jaz bi mu ga že populil ... ponoči,« se je spozabil bratranec z dvojnim podbradkom. »Imam pe že raje mir,« je rekla bledikava sestrična. Mrzla teta pa je strupeno zajezikala: »Dva meseca je bil pri partizajnarjih, pa hodi okoli hiše kot gospodar. Nič mu ne moreš.« Pri partizajnarjih! Kakšna zlobna popačenka! In kako zaničujoč glas! Oblila tne je rdečica, pogledi pa so se uprli vame in mrzla teta je umolknila in nekaj zamomljala, bratranec z dvojnim podbradkom pa je dejal: »Navsezadnje . . . nič slabega, če je obdelal vrt . .. sedaj, ko je tako pomanjkanje.« Pa so govorili o živilskih'nakaznicah, o točkah za tekstil, o vrstah pred trgovinami, o praznih policah in o prodajalnah, kjer je bilo vsega dovolj ... za tiste, ki so jim bile prodajalne namenjene. »So rekli, da bomo vsi enaki,« je zajezikala mrzla teta. »Saj smo res. Eni ne znajo obesiti nase, kar imajo, drugi pa nimamo kaj.« Pogledi so se spet obrnili k meni in mrzla teta je spet umol¬knila Kako so bili zoprni! Zaradi praznih pogovorov, zaradi življenja, ki je teklo kot valovanje pod ledom in ki so ga poznali vsi, samo pred menoj so ga skrivali. Se Karla je vedela več ka¬kor jaz, še Polona je razumevajoče prikimala ob imenu, ki ga sam nisem poznal, in je vedela, kaj hoče povedati stric Josip, ko je dejal: »Tale Bleje samo skube.« In kaj hoče povedati očetova teta, koje rekla: Koman je izdal Zavod Borec. l)elo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z na¬grado vstaje slovenskega naroda. »H komu pa naj človek gre?« %Ji L# jSk 9 Sobota, 2. marca 1974 Petek, 15. februarja 1974. Ura je osem zjutraj. Na avtobusni postaji je bilo vse veselo. Smučarji-tekmo- valci in kontrole so se odpravljali na Zelenico. Drug za drugim so stopali v avto¬bus in komaj čakali odhoda. Kazal¬ca na uri sta kazala že deset minut čez osem, ko je avtobus končno od¬peljal z avtobusne postaje. Začela se je počasna vožnja proti Ljubelju, ki je ni in ni bilo konca. Zapletli smo se v pogovor in tako le prišli na Lju¬belj, od koder smo nameravali oditi dalje na Zelenico, kjer je bilo občin¬sko prvenstvo v veleslalomu, kate¬rega naj bi se udeležile vse tri tržiške šole: Bračičeva, Gajzerjeva in šola kokrškega odreda. Ze ko srno stopali i/, avtobusa, smo videli na nebu gmote grozečih obla¬kov, okoli nas pa se je vlekla megla. Izpred restavracije smo počasi kre¬nili proti žičnici. Bilo nas je veliko. Megla je bila še vedno vse naokoli in počasi je začelo deževati. Čim više smo bili, bolj je dež prehajal v sneg, ki nam je z vseh strani bičal obraz. Tudi veter je pihal in kar čudno se nam je zdelo, kako bo mogoče tek¬movati v takem vremenu. S prve žičnice smo se presedli na drugo in se počasi pripeljali na Zelenico. Naj¬prej smo se odpravili v kočo in popili vroč čaj, ki nam je dobro del. Smučarji so nato odšli smučat, ostali pa, ki nismo smučali in smo pomagali pri organizaciji in poteku tekmovanja, smo ostali v koči. Čez kaki dve uri, ko smo odšli iz koče, smo se kar začudili. Pred očmi so se s šolskih klopi Irena Moja mlajša sestra Irenca je stara trinajst mesecev. Sele po osmem me¬secu so ji začeli rasti lasje. Je sred¬nje velika. Ima okrogel obraz in modre oči. Kadar je, je vsa miza umazana. Zelo rada se napihuje. Ko mora zvečer spat, se tako joče, da se sliši na vas. Zelo rada me grize. Kadar se peljemo z avtom, zaspi. Ne mara sedeti na stolu. Če jo pustimo samo, pleza po stopnicah. Iz vrečke razmeče vse igrače na tla, zato jih moram pobirati. Iztok Vidmar, 4. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Luna in zvezde Ko se noć naredi, se lu niča z hm/i, pokliče svoje sestrice, prelepe mlade zvezdice. In zvezdice svoje očke odpro in milo pozdravijo svojo sestro. Zdaj na nebu je vse svet/o, ker luna in zvezde svetijo. Mojca (irilc, 4. h r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur nam odpirala s snegom posuta po¬bočja strmih vrhov. O megli ni bilo več sledu, pa tudi veter ni več pihal. Kazalci so se bližali trinajsti uri. Za takrat je bil predviden začetek tekmovanja. Nestrpni in razburjeni tekmovalci so bili že na startu, kontrole na svojih mestih in tudi ostalim je bilo delo lepo porazdelje¬no. In nato se je končno začelo. Obe progi, tako proga za cicibanke, cici¬bane, pionirke in mladinke, kot tudi proga za pionirje in mladince, sta bili dovolj težki in marsikomu trd oreh. Drug za drugim so smučarji vozili skozi cilj, eni hitreje, drugi po¬časneje. Nekaterim sreča ni bila na¬klonjena in so padli. Kljub temu pa jih je velika večina srečno pripeljala skozi cilj. Po skoraj dveh urah Pozno se vračam domov.- Da me ni strah, se zabavam s tem, da opazu¬jem lastno senco. Kadar sem pod svetilko, je senca čisto majhna, čim¬bolj pa se oddaljujem, postaja večja in večja. Potem postane senca tako velika, da se kar zgrozim. V mislih se pogovarjam z njo, odgovarja mi s prijaznim glasom. Nenadoma pribrni mimo avto. Senca za trenutek izgine; potem pa se znova pojavi. Nadaljujem pogo- Babica Ne, saj ji ne pravimo babica, ampak kar mama, da pa jo ločimo od rodne matere, ki ji tudi pravimo mama, ji včasih dodamo še vzdevek »stara«. Torej stara mama je šestinosem- desetletna starka. Velikokrat mi je že pripovedovala o svoji bridki mla¬dosti. Hudi časi so pretili petnajst- članski družini, v kateri se je rodila kot najstarejši otrok. Otroci so morali pomagati staršem, da so zmogli delo na kmetiji, ki je dajala le malo kruha. Vsakokrat, ko mi omeni njihovo domačijo, pravi, da je bila to prva naseljena točka sredi obširnih gozdov, v katerih so še gospodovali medvedje in volkovi. Priseljenci so prišli iz Nemčije, od koder so jih po¬slali brižinski škofje. Loška gospoda je imela nedaleč od gospodarskih poslopij babičinih praeledov lovsko |M)stojanko. To je bila malo večja koča, zidana s kamenjem, ki je s časom dobila vzdevek »gradič« ali kar »grad«. Ta je do nedavnega stal sredi lepega travnika. V šolo babica nT hodila. Začuda dobro brati in pisati jo je naučil moj daljni daljni sorodnik Anton Doli- nar, ki je bil takrat duhovnik v Lu- činah. Pravi, da so takrat še s ka¬menčki pisali na posebne tablice. Spominja se, da je bila nekoč v »šoli« kaznovana. Ze dvajset let nima moža, s kate¬rim sta imela deset otrok, od katerih je še samo pet živih. Hči je umrla naravne smrti, štiri sinove pa je po¬brala vojna vihra. Kadar mama pri¬poveduje o njih ali ko gleda njihove fotografije, ji stopijo solze v oči, iz prsi pa se ji izvije: »Ubogi otroci!« Ko so me še povijali in negovali, je bila za mamo ona prva, ki je skrbela zame. Če zaprem oči, jo še vedno vidim, kako je bdela nad mano. me zibala in pela uspavanke, da bi, jaz neutrudna in vesela deklica, zaspala. Babica je zdaj bolna. Vsako jutro pogledam v njeno sobo, ko pa se vračam iz šole, vedno premišljujem: »Kaj pa, se je zgodilo najhujše?« Marija Dolinar, 8. a r. osn. šole Tržiške šole na Zelenici Ivana Tavčarja, Skofja Loka je bilo tekmovanje na obeh progah končano. Zmagovalci so bili že znani. Veselje po tekmovanju je bilo še večje — vsaj pri tistih, ki so dobro vozili. Najboljši so dobili medalje in di¬plome, najbolje uvrščena šola pa prehodni pokal. Največ sreče je imela osnovna šola heroja Bračiča, ki je osvojila večji del medalj. In tudi pokal, pa čeprav samo preho¬den, je pripadel njej. Čas je mineval. Pospravili smo, se poslovili od Zelenice in se z žičnico spustili na Ljubelj, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je potem peljal na¬zaj v Tržič. Majda Radon, 7. a r. osn. šole Moja senca in jaz heroja Bračiča, Tržič vor. Približam se zadnji svetilki. Poslovim se od sence in nadaljujem pot. Pokrajina je ovita v temo. Dreve¬sa so nenavadnih oblik. Kri mi za¬staja v žilah. Napeta sem. Ne vem, kaj naj storim! Ali naj bežim, ali pa počakam na morebitno rešitev? V meni govori: »Beži, beži!« Zajamem sapo in hočem se spustiti v tek. Tedaj pa, izza ovinka pripelje avto. S svojo lučjo osveti del pokrajine. Pokrajina je zopet takšna kot je podnevi: ni več grdih bitij, ki preže name, izginila so. Oddahnem si. Če¬tudi ne povsem mirno, nadaljujem pot domov. Pridem na domačo pot. Sem že pri vratih. Oklenem se kljuke, da rite ne bi kdo iztrgal. Mati mi pride odpirat. Stopim v vežo in oddahnem si, kakor nekdo, ki so ga mučile grozne sanje. Simona Zupan, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Moj kraj Živim v Bistrici pri Tržiču. Bistrica ni mesto, pač pa pred¬mestje, ki pa se vse bolj razvija. V roke vzamem Zgodovino Tržiča. ... v fevdalnem veku je živela na gradu nad Bistrico družina Lamber- gar. Grad so porušili Turki ... V mi¬slih mi zraste čudovit grad, z viso¬kimi, trikotnimi stolpi in debelim zidom. Na polju garajo kmetje, go¬spoda pa lenari v gradu. Nenadoma se podoba zruši, na mestu lepega gradu pa so le še razvaline porasle s travo, gabrovjem in lesniko. Tak je grad danes. Listam naprej. Pred menoj rastejo slike iz NOB. Obrazi domoljubov, ki so dali življenje za svobodo, pokanje pušk, popisani zidovi, junaška deja¬nja kokrškega odreda ... Vse to mi riše zgodovino mojega kraja. In danes? Bistrica je malo mesto z novimi bloki, lepimi, asfaltiranimi cestami in novimi hišami. Na Bistriškem polju je zrasla nova, moderna šola, malo naprej pa trgovine in letno kopališče, gasilni dom. Po cestah drve avtomobili. Bistrica tli od živ¬ljenja. Vendar pa ... Bo taka tudi v pri¬hodnosti? Se ne bo spremenila čez leta v industrijsko mesto z izpušnimi plini, gorami odpadkov...? Kdo ve.. .? Bojim se odgovoriti na to vprašanje. Vem le to, da bomo Bi¬strico obvarovali le tako, da bomo skrbeli za snago in red. Milena Fornazarič, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Razpisna komisija v organizaciji združenega dela Komunalno gradbeno podjetje Grad Bled, Grajska cesta št. 44 razpisuje po 73. čl. samoupravnega sporazuma o združeva¬nju in 41. ter 42. čl. statutarnih sklepov delovna mesta za: 1. direktorja OZD Grad 2. direktorja TOZD Gradnje 3. direktorja TOZD Komunala 4. vodjo finančno-računovodskega oddelka 5. vodjo tehnično komercialnega oddelka 6. vodjo splošnega oddelka Kandidati za delovna mesta morajo poleg splošnih pogo¬jev, določenih z zakoni ali s samoupravnimi sporazumi, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gradbene ali komunalne smeri, z opravljenim strokovnim izpitom in 5 let delovne prakse, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu; — srednjo izobrazbo gradbene ali komunalne smeri z opravlje¬nim strokovnim izpitom in 10 let delovne prakse, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu; pod 2.: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri in 2 leti delovne prakse ter strokovni izpit; — srednjo izobrazbo gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 5 let delovne prakse; pod 3.: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, komunalne ali strojne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 2 leti delovne prakse; — srednjo izobrazbo gradbene, komunalne ali strojne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 5 let delovne prakse; — visoko kvalificiran delavec z opravljenim izpitom zgoraj navedenih smeri in 10 let delovne prakse; pod 4.: — visoka ali višja izobrazba ekonomsko finančne smeri z 2 leti delovne prakse; — srednja izobrazba s 5 let delovne prakse na enakem ali po¬dobnem delovnem mestu; pod 5.: — visoka ali višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri — praksa zaželena; — srednja izobrazba gradbene ali komunalne smeri s 5 let delovne prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. pod 6.: — visoka ali višja izobrazba pravne ali sorodne smeri — praksa zaželena. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za zaposlitev izpol¬njevati še pogoj, da so moralno in politično neoporečni. 7. gradbenega tehnika Pogoj: srednja gradbena šola — praksa zaželena; 8. geometra Pogoj: srednja šola geodetske smeri — praksa zaželena; 9. 2 delovni mesti v administraciji in računovodstvu Pogoj: srednja ekonomska šola — praksa zaželena; 10. tehničnega risarja Pogoj: poklicna šola — praksa zaželena; 11. več vodovodnih instalaterjev Pogoj: K V delavec — praksa zaželena ali PU delavec — praksa zaželena 12. več toplotnih instalaterjev Pogoj: KV delavec — praksa zaželena ali PU delavec — praksa zaželena 13. več pečarjev Pogoj: K V delavec.— praksa zaželena 14. več tesarjev Pogoj: K V delavec — praksa zaželena Rok za prijave je 15. marec 1974, za delovna mesta od 7. do 14. pa do zasedbe le-teh. Kandidati bodo o rezultatu razpisa obveščeni najkasneje v 15 dneh. NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO OFENZIVA NA BLEGOŠ Naš mitraljezec je oddal rafal v tisto gručo. Nemški oficir je zakrilil z rokami in padel po tleh, drugi pa je začel streljati v vojake, dokler tudi njega niso zvrni/i. .VojaJci .so- sv umaknili nazaj v šolo. - " - - . Skozi meglo naj bi se prvi vod priplazil do župnišča in ga zasul z bombami, II. vod pa naj bi pod kritjem mitraljezca Bineta napadel in opravil z Nemci v šoli. Takrat pa so nam za hrbet prišli štirje .n umih i* telefonisti in pod njihovimi nznenadenimi sirdije padel ndš potit rdite f>a t Tbnt. 1 * * * * u Selška četa Poljan ni napadla, kakor je bilo dogovorjeno. S tem je omogočila, da je prišlo iz poljanske posadke na pomoč C, 'nemu vrhu 100 policistov. Morali smo se umakniti. V tem napadu smo izgubili dva borca: Toneta in Nikolaja iz Hotavelj. ki je padel med umikom. radio Poročila poslušajte vbak dan ob 4.30, 5. 0. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 1K. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi* 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radij¬ski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 2. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 1115 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši Operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.45 S knjiž¬nega trga, 17.10 Klavir v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 20.00 Majhni ansambli zabavne glasbe, 20.30 Zabavne melo¬dije Opatija 74 (prenos iz Opatije), 22.20 Od¬daja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in ple¬som v novi teden Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Odrasli tako — kako pa mi, 14.20 Majhni an¬sambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Svet in mi, 17.50 S pevcem Alfijem Nipičem, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pev¬cev zabavne glasbe Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Giacomo Puccini: Tosca, opera v treh dejanjih, 21.30' Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poe¬zije NEDELJA, 3. MARCA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke, 845 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Srečanje v studiu 14, 11.15 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna — M. Faulkner: Kako smo prišli čez, J4.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri, 15.10 Nedeljsko športno popoldne, 17.15 Ne¬deljska reportaža, 17.30 Spoznavajmo svet in domovino, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glas¬bene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse prugi program 8.05 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši kraji in ljudje, 12.00 Opoldanski cocktail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, 14.00 Pop inte- ®"a'i. 15.00 Nedelja na valu 202 ^jpProgram mo Nedeljska večerna reportaža, 19.15 Igra- • ste izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 4. MARCA Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 nsan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta lahke glasbe, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Majhni ansambli y. studiu 14, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tu- j1™ Pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, s j1 V Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslu- ' aici čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Iz opusa ^•aiirica Ravela, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert P° željah poslušalcev, 18.15 Lahka glasba slo¬venskih avtorjev, 18.45 Interna 469, 19.00 Lah- KO noč, otroci, 19.15 Minute s triom Janeza ^oršiča, 20.00 Stereofonski operni koncert, 23 ns ZvoCne kaskade', 22.15 Za ljubitelje jazza, •J.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se ^tljo &*i£r°«ram _ . Panorama zvokov, 14.00 Nenavadni po¬govori, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni lete, 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih "®v«Jt 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenske Popevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 °ta našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom ^lojmira Šepeta, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S "'esnim orkestrom RTV Ljubljana ^ zborovske zakladnice, 19.30 Michel 20 'K n ra Debl,88yja. 19-50 Literarni večer, 20 ir l,rol)ne mojstrovine velikih ustvarjalcev, '^'{Večeri pri slovenskih skladateljih: Luci- jan Marija Skerjanc, 22.55 Iz slovenske poezije TOREK, 5. MARCA ••}0 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 ^aaijska šola za srednjo stopnjo, 9.35 Posluša- "!> zborovske skladbe Todora Skalovskega, SirUV Pikolovskega, Petra Konjoviča, 10.15 ''ml.on/'ni plesi na koncertnem odru, 11.15 Z »mi doma in na poti, 12.10 Zvoki in barve 12 4nStva Kllrt Rehfe'd, 12.30 Kmetijski nasveti, v z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo sum. 14.10 Srečanja z glasbeniki, 14.40 Napoti An T0' l^O Poje sopranistka Victoria de Los 17 10 * 1000 Vrtiliak. 16.40 Naš podlistek, l7 .r Koncertni oder za domačina in gosta, Col u ota 8°dobne medicine, 18.15 Z orkestrom L 'fanoff, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Silv c.noč' otr°ti, 19.15 Minute z ansamblom Stingla, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi !n1aja»£P »Gorenjski tisk«, Kranj, UHca MoJe Pijadeia 1. Stavek: CP »gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru¬ži« podietJe Ljudska pravica, u^'iana, Kopitarjeva 2. — Naslov M^?11«^® in "Prava lista: Kranj, Dri * QPAjadej« 1- ~ Tekoči račun SIKAA OP,K v Kranju številka ur2 t01"125*4 ~ Telefoni: glavni odgovorni urednik in Sv?«* «?1-190' "redniStvo 21-835, naroM1, 21-86°. malooglasni in n«-očni»ki oddelek 21-194. - Na- ocn na: letna 90 din, polletna — olT'^1™® za 1 "evilko 1 dinar. "Proičeno prometnega davka po pristoinem mnenju 421-1/72. in besedi, 20.30 Radijska igra — Istvan Czurka: Vsak trenutek ponuja čudež, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Li¬terarni nokturno, 23.15 Novejše skladbe slo¬venskih avtorjev Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pri¬čevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glas¬ba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Ber¬linski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 6. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Ured¬nikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije — znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Modest Musorgski: prizor v krčmi iz opere Boris Godunov, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Bach na čembalo, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Naj narodi pojo, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Stereofonski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovan¬skih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.(X) Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazz£ 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najno¬vejše, 17.00 Mladin^ sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Eldo Viler, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Zmaga Kumer: Zanimivosti iz arhiva glasbeno-narodopisnega instituta, 19.50 Kvar¬tet harf Mireille Flour, 20.05 Slovenski zbo¬rovski skladatelji: Fran Gerbič, 20.35 Deseta muza, 20.45 Češki komorni orkester, 21.15 Raz¬gledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 7. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje, 14.40 Enajsta šola, 15.40 Jurij Gregorc: Simfonietta za godala, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfo¬nični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz ustvar¬janja skladatelja Bohuslava Martinuja Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske operne literature, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Madžarska zborovska glasba, 21.00 Flandrijski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK 8. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslo¬vanska narodna glasba, 10.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po do¬mače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav¬ljajo, 15.40 Majhen recital sopranistke Zlate Ognjanović, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni kon¬cert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, .18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s Štirimi kovači, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomor¬ščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 literarni nokturno, 23.15 Jazz pred pol¬nočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.(K) S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — Thefodor Weissenborn: Zaklenjena, 20.00 Minute za Brahmsa, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov (stereo), 22.55 Iz slovenske poezije poročili so se v KRANJU Zajec Bojan in Kejžar Marta, Bregar Stani¬slav in Volčič Marija Reza, Kavčič Anton in Knafeljc Milena, Kralj Stanislav in Ribnikar Nada, Dulič Mesud in Koštrun Breda, Zagore Rajko in Kenda Marija, Dagarin Lovrenc in Pernar Zdenka, Gorjanc Peter in Režonja Jo¬žica, Pičman Martin in Brezar Irena, Mohor Miloš Miha in Pezdirc Ivanka V TRŽlCU umrli so V KRANJU Cigale Ivana, roj. 1906, Medvešček Franc, roj. 1944, Lokar Viktor, roj. 1892, Pogačar Ivana, roj. 1897, Voglar Jerca, roj. 1911, Rode Blaž, roj. 1918, Sitar Jožef, roj. 1885, Pravst Antonija, roj. 1913, Gartner Pavla, roj. 1915, Milavec Janez, roj. 1886 V TRŽIČU Kranj CENTER 2. marca amer. barv. film KAPETAN SLAUGHTER ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer.-itat. barv. filma RAZLOG ZA ŽIVETI IN UMRETI ob22. uri 3. marca slov. barv. film PASTIRCI ob 10. uri, amer. barv. film KAPETAN SLAUGH- TER ob 15., 17. in 19. Uri, premiera japon. barv. CS filma BITKA ZA OKINAWOob21. uri 4. marca amer.-ital. barv. film RAZLOG ZA ŽIVETI IN UMRETI ob ie., i8. in 20. uri 5. marca amer.-ital. barv. film RAZLOG ZA ŽIVETI IN UMRETI ob 16., is. in 20. uri Kranj STORŽIC 2. marca slov. barv. film PASTIRCI ob 16. uri. amer. barv. film KRVAVI PREGON ob 18. in 20. uri 3. marca franc. barv. film VLOMILEC ob 14. in 18. uri, amer. barv. film KRVAVI PREGON ob 16. uri, premiera jug. filma PAJA IN .JARE ob20. uri 4. marca jug. film PAJA IN JARE ob 16., 18. in 20. uri 5. marca premiera amer. barv. filma HOJA PO MESECU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 2. marca amer. barv. film V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 17. in 19.30 3. marca amer. barv. film V SLUŽBI NJE¬NEGA VELIČANSTVA ob 16. in 18.30 5. marca amer. barv. film VELIKI BANČNI ROP ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 2. marca amer. barv. film VELIKI BANČNI ROP ob 16. uri, amer. barv. film TEROR IN STRAST ob 18. in 20. uri 3. marca amer. barv. film ŠERIF NA DIV¬JEM ZAHODU ob 17. in 19. uri 4. marca amer. barv. film VELIKI BANČNI ROP ob 18. in 20. uri film GRISONOVA film GRISONOVA 5. marca amer. barv. film ŠERIF NA DIV¬JEM ZAHODU ob 18. in 20. uri Duplica 2. marca amer. barv. TOLPA ob 19. uri PONEDELJEK, 4. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.30 Kij ukec tabori — lutkovna serija Kljuk- čeve dogodivščine, 18.10 Obzornik, 18.25 Enci¬klopedija živali — barvni film (RTV Ljublja¬na), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.30 Kaj hočemo, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Gear: Dekliški trakovi, A. de Musset: Beneška noč — TV igri, 21.45 Kultur¬ne diagonale, 22.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana) loterija I „fc T>jd "85 ® "O 500 600 800 1.000 l.(KK) 5.000 5.000 20 30 800 1 .(XX) 1 .(XX) 10.(X)0 150.(XX) 20 20 30 40 40 80 80 600 800 800 10.000 10 6(X) 800 1 .(XX) 5.000 10 («10 S 3 h o tnx 5850 32340 11290 28180 13770 161360 544080 31 U 36681 12341 99131 55584l 388941 42 52 02 72 82 822 462 22672 39932 12862 126092 3 71323 33413 47543 186803 4 85404 « M O O a "O c h o tfiM 27324 36984 519854 35 08055 73445 222615 896 7336 64196 29356 142746 87 8507 25437 64897 039007 071747 109647 38 88 478 08738 12478 543348 189 80759 04029 61459 60759 244109 600 800 5.000 30 600 6 MEDICINSKE SESTRE PEDAGOŠKE VODJE VZGOJITELJE Gitica Vončina (RTV Ljubljana) je s svojo vožnjo pokazala kakšne so račke na smučeh. Foto: F. Perdan i VII. državno prvenstvo novinarjev Vsi kot najboljši asi Na smučiščih Krvavca so se v če¬trtek jugoslovanski novinarji-smu- čarji borili za najboljša mesta na 7. državnem prvenstvu v.veleslalo¬mu. Starterju se je prijavilo 22 no¬vinark ter 86 novinarjev iz 15 ured¬ništev Hrvatske, Srbije, BiH, Slove¬nije. Med njimi pa so bili tudi gostje iz Italije in Madžarske. Ljubo Rakovič, traser veleslalom- ske proge, je na 1200 m dolgi progi s 350 m višinske razlike zakoličil 28 vratic. Novinarji so tekmo vzeli z vso resnostjo, saj so se borili tako kot se borijo vrhunski alpski smu¬čarji za svetovni ali evropski pokal. Med ženskami je tudi tokrat prvo mesto osvojila novinarka Dela Al¬bina Podbevšek. V prvi skupini no¬vinarjev je Plešnarju (RTV Ljub¬ljana) uspelo, da je premagal lansko¬letnega svetovnega prvaka, člana Ljubljanskega Dnevnika Pogačnika. Le-ta je prvo mesto zapravil že v zgornjem delu proge, ko je nepra¬vilno obšel četrta vratica. Med to gardo vrlih pišočih osebkov je nasto¬ Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave oz. do za¬sedbe delovnih mest. Informa¬cije lahko dobite tudi telefo- nično na številki 22-052. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na¬ročniki imajo 25 % popusta. Nepla¬čanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam SOD, 15 hI in belo doma¬če belokranjsko VINO. Režek, Luže 45, Šenčur 1297 Ugodno prodam malo rabljen šte¬dilnik KUPERSBUSCH, visoko tro- delno OMARO in spodnji kuhinjski ELEMENT. Radovljica, Gradniko- va 129, stanovanje 12 1298 Prodam rabljene HRASTOVE STEBRE in nove SMREKOVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 1299 Prodam globok športni otroški VOZIČEK in PRIKOLICO za avto. Kleindinst, Brezje 27 pri Radovljici 1300 Prodam drobni KROMPIR. Pre- bačevo 43, Kranj 1301 Poceni prodam AKVARIJ z riba¬mi. Ponudbe oddati pod »Akvarij« 1302 Prodam KONJA, vajenega kmeč¬kega dela. Šenčur, Stranska pot 3 1303 Ugodno prodam dobro ohranjen levi ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Jeršin, Maistrov trg 3 1304 Prodam PUJSKE, stare 6 tednov. Cešnjevek 24 1305 Prodam SENO in plinsko PEC. Tu pa liče 5 1306 Poceni prodam rabljeno DNEV¬NO SOBO. Telefon 24-353 1307 Prodam strešno opeko BOBRO- VEC. Tenetiše 23 1308 Prodam okroglo STAJICO. C. na Klanec 28 b, novo naselje, Kranj 1309 Prodam uvožen globok otroški VOZIČEK. Informacije na telefon 24-036 1310 KRAVO bohinjko, ki bo v kratkem teletila prodam ali zame¬njam za BIKA 200-300 kg. Srednja Bela 29, Preddvor 1311 Prodam dobro ohranjeno hrasto¬vo SPALNICO. Ogled vsak dan v popoldanskem času. Krkoč, C. na Belo 12, Kranj 1312 Prodam MLATILNICO in SLA- MOREZNICO, oboje v dobrem stanju. Mesec Stanko, Rovt 7, Selca nad Skofjo Loko 1362 Prodam zimska JABOLKA. Hleb¬ce 26, Lesce 1363 Prodam PUNTE 2,40—3,80 m ter BANKINE. Debeljak, Koširjeva 15, Škof j a Loka 1364 Prodam diatonično HARMONI¬KO, znamke KUCLER. Maček Janez, Partizanska 3, Škofja Loka 1365 Prodam SVINJO za zakol, 200 kg težko. Breznica 15, Škofja Loka 1366 Prodam PUNTE. Jenko Franc, Godešič 30, Škofja Loka 1367 Prodam več PRAŠIČEV za zakol. Suha 27, Škofja Loka 1368 Prodam BIKA nad 300 kg, za pi¬tanje. Planica 3, Škofja Loka 1369 Prodam dva PRAŠIČA po 50 kg in KOMAT 23 col. Zgoša 47 a, Begunje 1370 Prodam 3400-litrsko CISTERNO za olje. Mlaka 49, Kranj 1371 Prodam KRAVO po izbiri s tele¬tom. Kajdiž Mirko, Žirovnica 49 1372 Prodam' SENO in OTAVO. Sp. Bitnje 6, Zabnica 1373 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težke¬ga. Prebačevo 30, Kranj 1374 Prodam dvobrazdni OBRAČAL¬NIK STAYER. Menjam novo sa- monakladalno prikolico sena PA- TINGER 22 KM za 17 KM. Vog- lje 106 1375 Prodam HIMO HLADILNIK, moško rabljeno KOLO. Zasavska 36 1376 Prodam hrastove , PLOHE, 5 cm. Ponudbe pod »Ugodno« 1377 Prodam traktorski KULTI VA¬TO R. Huje 13, Kranj 1378 Prodam KRAVO s teletom- ali brez. Rupa 11, Kranj 1379 Prodam komplet STREHO za fiat 850. Zg. Brnik 73, Cerklje 1380 Prodam STROJ za izdelavo streš¬ne cementne opeke. Sp. Brnik 25, Cerklje 1381 Prodam REPO, drobni KROM¬PIR in ŠPIROVCE 7 m, 14-12 cm. Trata 4, Cerklje , 1382 Prodam VRATCA kmečke peči, v dobrem stanju. Vprašati v trafiki Cerklje 1383 Prodam 1000 kg SENA in 2000 kg krmilne PESE. Praprotna polica 19, Cerklje 1384 Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA, vrsta IGOR. Grad 43, Cerklje 1385 Prodam PSIČKE, stare dva mese¬ca, nemške OVČARJE. Čirče pri Golobu 1386 Prodam OPEKO MONTA 16, 600 kosov. Trstenik 14, Golnik 1413 Prodam suhe BUTARE. Sp. Besnica57 1414 kupim Kupim lahko SAMOKOLNICO z gumi kolesom. Telefon 22-775 1396 Kupim ročni STROJ za idelavo cementne strešne opeke z vibrator¬jem, kalupom in z ostalimi priključ¬ki in manjši DROBILEC peska. Ne- dič Predrag 56226 Dalj, Save Kova- čeviča 36 1397 Kupim dobro ohranjeno, navadno HARMONIKO. Sp. Brnik 5, Cerklje 1398 Kupim fotoaparat VERA. Malek Peter, Kidričeva 57, Kranj 1340 vozila Poceni prodam FIAT 750 v voz¬nem stanju. Fajfar Janez, Partizan¬ska 45, Škofja Loka 1239 Ugodno prodam NSU 1200 C, let¬nik 1969. Informacije na telefon (Škofja Loka) 60-939 1243 Prodam FORD TAUNUS 12 M, 1300 ccm, letnik 1969. Ogled 3. marca 1974 dopoldne. Lončar, C. na Klanec 28 1244 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Kokrica, Grosova 21 1247 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Logar, Milje 21, Šenčur 1248 Prodam komplet fiatovih zavor¬nih bobnov (dromeljnov) in FIAT 750. Galičič, Stara Loka 48, Škofja Loka 1250 Prodam OPEL KADET. Struževo 4, Kranj 1313 Prodam avto ŠKODA Š 100. C. na Brdo 30, Kokrica, Kranj 1314 Prodam VW 1300. Ogled vsak dan popoldne. Hafnarjeva pot 10, Kranj 1315 Avto NSU 1200 C-70 prodam. Ogled vsak dan dopoldne. Ilc, Ra¬dovljica, Gradiška 1 1316 Prodam SPAČKA, letnik 1967, re¬gistriran do oktobra. Struževo 1, Kranj 1317 Prodam ZASTAVO 750. Zalog 53, Cerklje 1318 Prodam VW 1300, letnik 1966 po ugodni ceni. Struževo 45, Ogled vsak dan 1319 Prodam osebni avto FIAT ZA¬STAVA 750, letnik 1972. Kranj, Smledniška 23 1320 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Skrbiš Peter, Drolčevo naselje 13, Kranj 1321 Prodam PEUGEOT 204 BREAK, letnik 1971. Bled, Grič 11, telefon 77-633 1322 Prodam dele od RENAULT GORDINIJA. Struževo 2 c 1323 Kupim AUSTIN MINI, starejši letnik. Frantar, Dobropolje 11, Brezje 1324 Prodam avto ZASTAVA 600 D, letnik 1962, registriran, cena 4.500 din. Strgar, Srednje Bitnje 32, Zab¬nica 1325 Prodam dobro ohranjeno ZASTA¬VO 750, letnik 1972-70. Informacije po telefonu 23-585 1326 Ugodno prodam BMW 1600. Na¬slov v oglasnem oddelku 1327 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Brezje 78 1328 Prodam FIAT 850, letnik 1968-69. Tel. 50-134. Ogled popoldne od 15. ure dalje 1329 Prodam dobro ohranjen VW, no¬vejši letnik, po ugodni ceni. Teran Mirko, Zg. Duplje 4 1330 Prodam PRIKOLICO 4 tone no¬silnosti, registrirano. Ažman Franc, Alpska 8, Lesce, tel. 75-416 1331 Zelo dobro ohranjen FIAT 1100 R, letnik 1969, ugodno prodam. Pod- brezje 81, Duplje 1332 Ugodno prodam FIAT 850, regi¬striran za leto 1974 in betonske PLOŠČE za tlakovanje dvorišča. Ogled od 14. do 15. ure, v soboto pa do 15. ure. Pristov, Vrba 18 1333 Prodam ohranjeno ZASTAVO 750 za 9.000 din. Zeleška 9, Bled 1334 Prodam ali zamenjam tovorni avto HANOMAG za osebni avto. Kidričeva 17, Kranj 1335 FIAT 850, dobro ohranjen, kupim. Plačilo na ček, ostalo v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 1336 TOMOS T 15, odlično ohranjen, prodam. Gregoričeva 17, Čirče 1337 Prodam BMW 700 po zelo ugodni ceni. Vodopivčeva 10, Kranj 1338 Ugodno prodam ZASTAVO ' 750 ter gradbeno ŽELEZO M 6. Planina 17, II. nad. 10, Kranj 1339 Za registrirano ZASTAVO 750 ali fiat 1100, starejši letnik, odstopim bančno posojilo. Naslov v oglasnem oddelku. 1390 Prodam TRAKTOR FERGUSON 35 KM in dvobrazdni plug. Voklo 45, Šenčur 1391 Prodam FIAT 750, letnik 1969 in 8 kub. m MIVKE. Pristov, Breg 46, Žirovnica 1392 Prodam KATRCO. Ogled popol¬dne. Strahinj 15, Naklo 1393 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Gasilska 35, Šenčur 1394 Kupim ŠKODO 1000 MB, dobro ohranjeno. Čadež Franc, Galetova 16, Kranj 1395 Prodam osebni avto RENAULT 8 MAJOR, letnik 1965. Remic Janez, Cankarjeva 22, Tržič 1387 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Dolinar, Moše Pijadeja 17, te¬lefon 22-296 1388 Prodam AMI 8, letnik 1970. Je- zeršek Milan, Naklo 160 1389 stanovanja Upokojenka z 10-letnim otrokom gre varovat otroke za sobo. Ponudbe pod »Kranj«. Kupim GARSONJERO v Škofji Loki ali Kranju. Ponudbe na Turi¬stično društvo Škofja Loka 1341 Oddam opremljeno KLETNO SO¬BO dvema fantoma. Poizve se: Oprešnikova 12, Kranj 1342 STANOVANJE nudim mlajši upokojenki, (lahko zakonski par), če bi pazila, oziroma delala družbo starejši ženski. Ostalo po dogovoru. Telefon 60-284, Jezeršek Jože, Bo- dovlje 14, Škofja Loka 1343 Študentka išče, skromno SOBO. Ponudbe (Kidati pod »Nujno« 1344 V Kranju iščem SOBO, nujno. »Creina«, Kranj, tel. 23-849 1345 Zaročenca pred poroko iščeta SOBO ali GARSONJERO, lahko tudi podstrešno, v Kranju ali okolici. Ponudbe pošljite na naslov: Šmid Viktor, Planina 50, Kranj 1346 Neopremljeno sobo na deželi, bli¬žina avtobusne postaje, za občasno bivanje, išče Meglič, Ljubljana, Staretova 24 1399 zaposlitve Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na domu. Plačam dobro. Meglič Anica, Linhartov trg 11, Ra¬dovljica 1137 KUHARICI nudim sobo v okolici Tržiča za delno pomoč v gospodinj¬stvu. Naslov v oglasnem oddelku 1255 Poklicna KUHARICA ter moški vajen gostinske stroke iščeta zapo¬slitev v kakem počitniškem domu na morju. Ponudbe pod »Sezona« 1347 Takoj sprejmem DELAVCA za cementno obrt. St. Žagarja 52 1348 Nudim HONORARNO DELO dvema likaricama, tudi v priučitev. Kemična čistilnica pri Petelinu, Cankarjeva 16, Kranj 1349 Takoj zaposlim KLJUČAVNI¬ČARJA. P. M., Bled, Črtomirova 32 1350 Odbor za medsebojna razmerja OSREDNJE KNJIŽNICE KRANJ RAZPISUJE honorarno delovno mesto knjižničarja za delo v Pionir¬ski knjižnici s štiriurno zaposlitvijo. Pogoj: srednja izobrazba. Razpored delovnega časa po dogovoru. Prošnje je treba vložiti v času 15 dni po ob¬javi razpisa na upravo Osrednje kn jižnice Kranj, Tavčarjeva 41 1351 ŠIVILJSKO delo vzamem na dom. Oddati ponudbe pod »Serijsko« 1411 DO »VARNOST« LJUBLJANA, TOZD Kranj, Koroška 17, RAZ¬GLAŠA 10 prostih mest VRATAR¬JEV — ČUVAJEV. Pismene ponud¬be s potrdilom o nekaznovanju do¬staviti TOZD »VARNOST« Kranj, Koroška 17 1412 Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na tele¬fon 47-024. KZ Naklo — valilnica posesti Kupim HIŠO ali dvosobno STA¬NOVANJE v Kranju ali okolici. Plačam v gotovini. Naslov v oglas¬nem oddelku 1400 Kupim HIŠO, lahko tudi nedo¬grajeno, ali PARCELO z urejeno dokumentacijo (gotovina). Naslov v Turističnem društvu, Škofja Loka 1401 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 1402 Prodam SENOZET v soteski (rovt), 1,5 ha, kvadratni meter po 0,50 din, ob poti na Bohinj. Zeleška 9. Bled 1352 Izgubljeno majhno DENARNI¬CO v bližini Crngroba, se dobi pri Pevc Lenčki, Cesta talcev 6, Škofja Loka 1409 Dne 1. 3. 1974 zjutraj sem izgubila ZLATO ZAPESNICO na poti od stolpnic mimo vrtca Simon Jenko in mimo Prešernovega gaja do Iskre. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v oglasni oddelek ' 1410 prireditve AKTIV MLADIH ZADRUŽNI¬KOV pri KZ Škofja Loka, vabi na republiško tekmovanje v znanju »KAJ VEŠ O' KMETIJSTVU« za mlade zadružnike, ki bo 2. marca ob 18. uri v Kulturnem domu pri Sv. Duhu. Po tekmovanju bo zabava s plesom. Igra ansambel »TABOR«. Vabljeni! 1258 MLADINSKI AKTIV GORIČE priredi ZAČETNI PLESNI TEČAJ s pričetkom v nedeljo 3. marca ob 18. uri v Zadružnem domu v Gori- čah. Vabljeni! 1355 DPD SVOBODA PRIMSKOVO uprizori v nedeljo 3. 3. 1974 ob 17. uri ljudsko igro »MIKLOVA ZALA« v Kulturnem domu v Šenčurju. Vab¬ljeni! 1356 MLADINSKI AKTIV MAVČI¬ČE prireja v nedeljo ob 18. uri MLA¬DINSKI PLES. Igrajo »STALAG¬MITI« 1405 Vsako soboto v BUKOVICI pri Vodicah PLES. Igrajo »STALAG¬MITI« 1406 V Zalogu je vsako nedeljo ob 16. uri PLES. Igra ansambel »TRGOV¬CI«. Vabljeni! 1407 DRAMSKA SEKCIJA KUD STORŽIČ Kokrica, bo uprizorila v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 16. uri v Kulturnem domu igro »VČERAJ POPOLDNE«. Vljudno vabljeni! 1408 obvestila EKSPRES KEMIČNA ČISTIL¬NICA »ZDENKA« na Kokrici, C. na Rupo 13, vam nudi usluge kvalitet¬no, hitro in poceni. Čistimo vse vrste oblek, tkanin, semiš, odeje, zavese ter jančka. Odprto vsak dan od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Se priporočamo! 1357 SADNA DREVESCA jablane in hruške v najnovejših sortah nudi drevesnica Cegnar Franc, Dorfarje 26, Zabnica 1358 VRTNICE nizke in vzpenjalke dobite v vrtnariji Tušek, Podbrezje. Odprto ves dan, ob nedeljah zaprto. 1359 Hitro, solidno in po zmernih ce¬nah vam montiram CENTRALNO KURJAVO in VODOVOD. Naslov v oglasnem oddelku 1360 Obveščam vse interesente, da izdelujem vse vrste balkonskih in stopniščnih OGRAJ, vrtnih vrat, jaškovnih mrež itd. Istočasno ob¬veščam vse tiste, katerim v letu 1973 nisem uspel nuditi svojih uslug, naj se zaradi dogovora ponovno oglasijo najkasneje do 31. marca 1973. Po¬trebuješ Jože, Hrastje 145, Kranj 1403 Delam PEČARSKA DELA, sten¬ske in tlačne keramične ploščice. Jezerska 99, Kranj 1404 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 1. do 8. marca od 19. do 7. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, telefon 68-260. V njegovi odsotno¬sti kličite samo v nujnih g rimerih Zdravstveni dom kofja Loka telefon 60-440. cena srečke 5 din za dobitke 60 % v vsaki seriji 1,000.000 srečk prve samostojne igre Loterijskega zavoda Slovenije 286.520 dobitkov v skupni vrednosti 3,000.000 din med njimi 20 dobitkov po 10.000 din GIP Gradiš Ljubljana TOZD lesno industrijski obrat Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. kurjača Pogoj: izpit za kurjača visokotlačnih kotlov; 2. strojnega ključavničarja Pogoj: poklicna šola z 2-letno prakso pri vzdrževanju strojev lesne stroke; 3. gaterista Pogoj: K V delavec lesne stroke z 2-letno prakso pri polnojarmeniku: 4. snažilke 5. NK delavcev Interesenti naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe na naslov Gradiš, TOZD lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva ul. 56. Komunalni servis Kranj razpisuje — objavlja naslednja prosta delovna in učna mesta: I. V TOZD KOMUNALA 1. vodje priprave dela 2. KV zidarja II. V TOZD GRADNJE OBRT 1. kvalificiranega ali priučenega zi¬darja, tesarja, kamnoseka, cementar- ja, slikopleskarja, pečarja, steklarja učna mesta ali v priučevanje za naslednje poklice: zidar, tesar, kamnosek, cementar, , slikopleskar, pečar, polagalec par¬keta in plastičnih mas, mizar, stek¬lar Kandidati za prosta delovna mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod tč. I 1: da ima višjo izobrazbo gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, oz. srednja izobrazba gradbene smeri in 6 let delovnih izkušenj, organizacijsko-vodstvene sposobnosti in moralno politične kvalifikacije ter da je občan mesta Kranja; pod tč. I 2: poklicna šola gradbene stroke;' pod tč. II1: poklicna šola ustrezne stroke ali priučen delavec; Kandidati za prosta učna mesta ali priučevanje morajo izpolnjevati naslednje pogoje: končana osemletka oz. najmanj 6 razredov osnovne šole. Kandidati za vodilno delovno mesto pod tč. I 1 naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Komunalni servis Kranj, Mladin¬ska 1 — splošni sektor. Kandidati za ostala delovna in učna mesta naj se osebno zglasijo v Komunalnem servisu Kranj, Mladinska 1 — splošni sektor. Proizvodno montažno podjetje Inštalacije Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta: — KV ključavni¬čarja — KV elektro- inštalaterja — več delavcev za ključavničarsko in elektroinštalatersko dejavnost. Pismene ponudbe pošljite na poslovni odbor podjetja. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Pri¬jave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Zavod za letovanja Kranj vabi k sodelovanju za čas sezone letovanj od 1. junija do 20. septembra v letovi¬šču Novigrad in Stenjak: BLAGAJNIKA SKLADIŠČNIKA GLAVNO KUHARICO POMOČNIKA GLAVNE KUHARICE KUHINJSKE POMOČNICE ŠEFA STREŽBE SNAŽILKE Za ta dela naj se interesenti prijavijo na naš zavod. Rok za prijavo je 15 dni od dneva ob¬jave oziroma do zasedbe de¬lovnih mest. Prednost pri za¬poslitvi imajo osebe, ki niso v delovnem razmerju. =Da vas bom grel, = mi preskrbite premog — TAKOJ! Ali jeseni sploh bo? ftofoif« fC3iDi a MERKUR KURIVO KRANJ V preiskavi sedemnajst dolgoprstnežev Okrožno sodišče v Kranju je za¬čelo obširno preiskavo zoper šefa in 12 uslužbencev kranjske podružnice mariborskega podjetja Surovina, ki je po Gorenjskem odkupovala od¬padni material. V preiskavi, ki lahko odkrije še nove razsežnosti primera »Surovina« in pokaže veliko vred¬nost nezakonito prisvojenega blaga, so tudi 4 zunanji »sodelavci«. Skup¬no imajo torej preiskovalci opravka s 17 »poštenjakarji«. Uslužbenci kranjske poslovalnice Surovine so po Gorenjskem odkupo¬vali odpadni material. Med drugim so v Iskri pobirali barvne kovine (baker, medenino, aluminij, novo srebro), v Rogovem obratu Cevarna v Retnjah pri Tržiču železne cevi itd. Nekaj »odpadnega« materiala so šoferji in uslužbenci preprodajah na lastno pest, nekaj pa skupaj s šefom poslovalnice. Preiskava je že ugoto¬vila, da gre za velike količine na raz¬lične načine odtu jenega blaga. Samo prisvojenega bakra in drugih barv¬nih kovin je več kot 10 ton! »Surovi- narji« so odpadni material najraje prodajali obrtnikom in raznim dru¬gim osebam. Tovornjaki Surovine so se pogosto izogibali tehtnic in vozili blago ne- novim »kupcem«, usluž- so z izkupičkom polnili Preiskovalni organi ugotavljajo, koliko odpadne¬ga materiala je odtujilo 13 uslužbencev kranjske Surovine in štirje zunanji pajdaši posredno benci pa žepe. Spremljevalci, to je predstav¬niki podjetij, pri katerih je Surovina odkupovala odpadni material, so na Uradne papirje zapisovali manjše teže blaga, kot pa so v resnici bile. Dobrodošle so bile tudi številne dru¬ge zvijače, samo da bi ostal grabež in kraje prikrite. Kamionom so »dvi¬govali« težo in s tem navajali lažne teže materiala, snemali rezervna avtomobilska kolesa, pisali lažne odkupne listke, denar pa prisvajali itd. Vrednost odtujenega blaga še ni znana, vendar verjetno ne bo majhna! -jk Vlomilec v kiosku Ponoči s srede, 17. februarja na četrtek, 28. februarja je neznanec vlomil v kiosk časopisnega podjetja Delo na Zupančičevi cesti v Kranju. Z manjšo sekirico je razbil prednje okno in se splazil v notranjost. Po dosedanjih ugotovitvah je odnesel nekaj cigaret Kent in Astor, 19 srečk državne loterije in 60 dinarjev goto¬vine. -jk # L/t/C/ Deklica pred avto Stanislav Mesec (1949) iz Stare Loke je vozil v ponedeljek, 25. februarja dopoldne, proti Titovem trgu v Škofji Loki. Na Kidričevi cesti je prehiteval tovorni avtomobil, ki je bil parkiran tik pred prehodom za pešce. Ko je Mesec tovornjak že skoraj obvozil, je na cesto pritekla Barbara Omerzelj (1966) iz Novega sveta v Škofji Loki. Voznik je zaviral, se umikal levo, vendar je deklico vseeno zadel. Padla je na pokrov motorja, odtod pa na cestišče. Bila je hudo ranjena. Voznik padel iz avtomobila Neprimerna hitrost na poledeneli cesti je bila vzrok za prometno nesrečo, ki se je pripetila v torek zjutraj v Podkožah na cesti med Jesenicami in Kranjsko goro. Franc Mrak (1940) iz Kranjske gore je vozil proti Kranjski gori. V Podkužah ga je zaradi neprimerne hitrosti in poledenele ceste v des¬nem nepreglednem ovinku zaneslo s cestišča. Vozilo se je prevrnilo in obstalo na kolesih. Med prevračanjem je padel Mrak iz vozila in se hudo ranil. Izsiljevanje prednosti V sredo, 27. februarja opoldne je vozil voznik osebnega avtomobila Vinko Zakelj (1914) iz Kranja mimo Globusa proti ljubljanski cesti in tam zavijal levo. Spregledal je voznika kolesa s pomožnim motorjem Viktorja Pipana (1933) iz Struževega in trčil. Viktor Pipan je padel po cesti in se huje ranil, zaradi česar je bil prepeljan na nezgodni oddelek Poliklinike v Ljubljani. Sopotnica umrla V četrtek, 28. februarja ob 17,50 se je zgodila v Kamni gorici prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Leopold Prelovšek (1951) iz Krope je vozil od Radovljice proti Kropi. Zaradi prevelike hitrosti ga je na ovinku v Kamni gorici začelo zanašati. Treščil je v vogal hiše št. 3. Prelovškova sopotnica Metoda Lazar iz Krope se je tako hudo poškodovala, da je še isti dan ob 11. uri zvečer v jeseniški bolnici umrla. Voznik, ki je upravljal vozilo brez vozni¬škega izpita, je bil lažje poškodovan. -jk Nepričakovano nas je ža vedno zapustila naša nadvse ljubljena in draga hčerka Peter Panijan, rojen leta 1942 v Vinici v Beli Krajini, je bil proda¬jalec v Kompasovi trgovini s spo¬minki na Bledu. Lani se je izkazalo, da posli Petra Panijana niso čisti. Od novembra leta 1972 do junija lani je spravil v svoj žep 87.996 dinarjev od prodanega blaga. Ko je zaslutil, da prisvajanje denarja ni več tajnost, jo je popihal v Nemčijo. Hotel se je izogniti kazenski odgo¬vornosti za storjeno dejanje, vendar se je uštel tako kot vsak, ki meni, da se z odhodom v drugo državo reši odgovornosti pred družbo in sodi¬ščem. Nemški organi so Petra Pani¬jana prijeli. Naša država je Nemčijo zaprosila za Petrovo izročitev ali ekstradicijo. Tako se imenuje posto¬pek, ko država izroči drugi osebo, ki se je pregrešila zoper zakone. Pri nas je bilo zadnje čase opravljenih že več ekstradicij. Izročitev Petra Panijana je bila izvršena v sredo, 27. februarja na zagrebškem letališču. Obtoženega so 1A ^P^ W A ^BR našim oblastem predali nemški poli¬cijski organi. Preiskava o početju Petra Panijana bo v kratkem kon¬čana. -jk Na Upravi javne varnosti v Kra¬nju smo izvedeli, da so bili ponoči s srede na četrtek in v četrtek do¬poldne izvršeni trije vlomi v osebne avtomobile! Vlomilec je v vseh treh primerih nasilno odpiral trikotna Načelnik pred sodniki Petra P. so prijeli v Nemčiji "-»T^M Prodajalec spominkov v Kompasovi poslovalnici na Bledu je odšel v Zahodno Nemčijo in se s tem hotel izogniti kazenski odgovornosti. Vendar so ga nemški policijski organi prijeli in ga v sredo na zagrebškem letališču izročili našim oblastem V četrtek se je začela pred senatom okrožnega sodišča v Kra¬nju obravnava proti nekdanjemu načelniku davčne uprave skupščine občine v Radovljici Ludviku Dob- ravcu iz Ribčevega laza v Bohinju. Obtožnica očita 51-letnemu Ludviku Dobravcu grabež ter kazniva de¬janja zlorabe uradnih pravic iz koristoljubja. -jk NaSli moško truplo Vlomi v avtomobile po tekočem traku V četrtek, 28. februarja je Jože Dolenc iz Stare Loke obvestil loško postajo milice, da so na poti med Križno goro in Planico ob treh po¬poldne našli mrtvega 72-letnega Blaža Dolenca s Križne gore. Komv sija Uprave javne varnosti je ugoto¬vila, da je pokojnik odšel od doma prejšnji dan ob enajstih dopoldne. Kam gre, ni povedal. Na osnovi sledi sklepajo, da je Blaž Dolenc izgubil orientacijo, padel in obnemogel ter zaradi podhladitve umrl. -jk okenca in prihajal v notranjost vozil. Prvi vlom je bil izvršen ponoči v Jenkovi ulici v Kranju. Neznanec je vlomil v princa 1200, last Vinka Rakovca iz Jenkove ulice ter odnesel manjšo sekirico in izvijač. Druga »žrtev« je bil volksvvagen Ivana Robežnika iz Kranja. Vozilo je bilo parkirano na Iskrinem parkir¬nem prostoru ob cesti v Savsko loko. Nepovabljen gost je med 6. in 14. uro ukradel avtomobilski radijski apa¬rat. Tudi tretji vlom je bil izvršen v četrtek med 6. uro zjutraj in 14. uro popoldne. Na Iskrinem parkirnem prostoru je vlomilca zamikal austin 1300, last Jožeta Kalana iz Dorfarij. Iz Kalanovega avtomobila je prav tako zginil avtomobilski radijski aparat. -jk Metoda Lazar Pogreb bo v nedeljo 3. 3. 1974 ob 15.30 v Kropi, izpred hiše žalosti. Žalujoči: mama Lojzka in ostali sorodniki Kropa, 1. 3. 1974 Zahvala Ob prerani in težki izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata Franca Medveščka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje na njegov prezgodnji grob. Hvala ža vse izraze sožalja. Še posebna zahvala Socialistični zvezi Zlato polje ter govorniku za tople besede slovesa, tovarni IBI Kranj, Komunalnemu servisu Kranj, hišnemu svetu in vsem stanovalcem v bloku Staneta Rozmana 5 in 7. Žalujoči; žena Zalka z otrokoma, mama in bratje. Kranj, 27. februarja 1974 pogovor tedna Andrej Šali: Navdušila me je mama V preteklih nekaj mesecih smo predstavili že nekaj mladih per¬spektivnih slovenskih plavalcev — Kranjčanov in to je postalo že kar tradicija, ki jo ne nameravamo opustiti. Danes vam želimo predstaviti desetletnega plavalca kranjskega Triglava — Andreja Šalija. Da pa ne bi kdo mislil, da je Andrej »potapljač«, ki glava na koledar in ne na štoparico, naj povem, da je po letih resda mlad, je pa že izkušen tekmo¬valec in ima v svoji kategoriji tekmovalcev — mlajši pionirji B (do 10 let) nič več in nič manj kot šest državnih in trinajst slovenskih rekor¬dov. »Šalčka« — tako mu pravijo soplavalci — je prijeten, vesel, močan, zdrav fant, ki hodi v 4. b razred na šolo Simona -Jenka v Kranju. Njegova razredničarka je toV. Maretičeva, in čeprav je nismo vprašali kako je z Andrejem zadovoljna, menimo, da nima pritožb, saj je vsa leta odličnjak (že od nekdaj so naši najboljši plavalci tudi med najboljšimi učenci). Andrej mi je v pogovoru povedal, da ga je za plavanje navdušila pravzaprav mamica. Ko je videla, da sosedov fant hodi na plavanje, jč rekla »Zakaj ne bi šel še ti?!« Tako se je Andrej leta 1971 (star 8 let) zapisal plavanju. Po dveletnem treningu je lani (1973) dosegel že odlič¬ne rezultate: postal je — v 50 m bazenih — državni prvak in rekorder na 400 m kravi, in republiški prvak in rekorder na 50, 100 in 400 m kravi, ter 100 in 200 m hrbtno. V zimskih bazenih (25 m) je lani postavil celo vrsto najboljših rezultatov v SFRJ: lOu, 200 in 800 m kravi ter 100 m in 200 m hrbtno; ter slovenske rekorde: 50 m hrbtno, 50 in 1500 m kravi. In kakšne imaš načrte za bodoče? sem ga vprašal. »V letošnjem letu plavam v novi kategoriji — mlajši pionirji A do starosti 12 let, zato želim najprej izboljšati vse svoje osebne čase, v naslednjem letu pa popravljati tudi rekorde, v kolikor se mi to ne posreči že kar letos. Želim še nadalje biti uspešen, plavati vedno hitreje in hitreje, pri tem pa si želim, da bi me uspehi ne prevzeli temveč le vzpodbujali.« »Kakšen je tvoj odnos do plavanja kot športa?« »Plavanje mi je užitek, čeprav so treningi utrudljivi, saj tre¬niramo vsak dan razen nedelje, in na enem treningu je treba preplavati kar 3 km! Vem pa tudi, da je redna vadba zdrava in neprecenljive vrednosti za telesni razvoj.« »Kaj pa ostala tvoja dejavnost poleg šole in plavanja?« »Poleg nemščine, rokometa in modelarstva se ukvarjam tudi s smučanjem; ne kot tekmovalec, temveč kot nedeljski smučar.« »Za zaključek pa nam povej še kaj o tvojem bratu.« »Mala Šalčka — Samo —je dve leti mlajši od mene (1. 1965) in redno trenira od jeseni 1972 ter danes že dosega boljše čase kot sem jih jaz v njegovih letih. Upam, da bova svojim staršem v veselje in ponos tudi v poznejših letih, ko bo za odlične rezultate vedno težje«, je končal Andrej in odhitel v slačilnico. skogorci v drugi finalni tekmi za ju¬goslovanski mladinski pokal brez težav premagali svoje vrstnike iz Ljubljane. Le-ti so jih v prvi tekmi presenetili. To je obenem že drugi uspeh mladih hokejistov Kranjske gore, saj so v nedeljo osvojili tudi najvišje jugoslovansko mladinsko odličje. -d h I. S. Hokej na ledu Že drugi uspeh mladih Kranjskogorcev "Jesenice, finalna mladinska ho¬kejska tekma za jugoslovanski po- Kranjska gora : Olimpija 7:1 m ' 3:()' 1:1 leden« ploskev pod {^ezakljo, gledalcev 500, sodnika Vister in Benedičič (oba Jesenice). Strelci za Kranjsko goro: Kle¬mene 4, Fartek, Ščap in Horvat po 1. . v predtekmi hokejskega derbija •'esenice : Olimpija so mladi Kranj- Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Bodo odslej odnosi v AK Triglav boljši? »Upamo, da smo z minulim občnim zborom dokončno uredili odnose v klubu, ki so najmanj dve leti hromili delo v naši organizaciji,« nam je pripovedoval novi sekretar AK Triglav Milan Zoran, ki je znan atletski delavec in se je lani po nekajletnem premoru sPet aktiviral pri atletskem klubu Triglav. Razne razprtije v atletskem klubu med tekmovalci in trenerji oz. upravo kluba so odstranjene in AK Triglav začenja novo sezono z novim vodstvom. Predsednik je Milan Ravnikar, tehnični vodja pa Matej Kleč. Aktiviral se je spet znani trener Peter Kukovica. Ze pred občnim zborom so uredili finančno vprašanje, poravnali so vse obveznosti, tako da sedaj pričakujejo spomladanski start s čistimi računi. AK Triglav bo letos povečal število članov mladinske ekipe v obeh kategorijah, najmlajšim atletom bodo nudili večje možnosti tekmovanj v slovenskem in državnem merilu. Okrepili bodo stike s šolskimi športnimi društvi; učence, ki bodo letos končali osnovno šolo •n pokazali največ smisla za atletiko, pa bodo vključili v klub. Reorganizirali bodo tudi tehnično delo v klubu, pri tem bodo Posamezni člani tehničnega odbora zadolženi za posamezne ekipe in nJihovo sestavo. Celotno delo bodo načrtovali v okviru finančnih Možnosti. V letošnjem letu se bodo udeležili kranjski atleti in atletinje vseh Pomembnih tekmovanj, na prvenstvu SRS in na državnem prvenstvu Pa bodo lahko nastopili tekmovalci, ki bodo dosegli I. klubski razred. V avgustu bodo organizirali tradicionalno odprto prvenstvo Kranja z l^ednarodno udeležbo. V programu pa imajo tudi okrepitev stikov z atletskimi klubi v Celovcu, Beljaku in Trstu. Nova sezona se je za kranjske atlete praktično že začela. Pred onevi so organizirali medklubski kriterij metalcev, kjer sta se od oomačih najbolj izkazala Metka Papler in Zvone Prezelj. »Zaradi ugodnih vremenskih razmer so letos priprave na stadionu dokaj dobre in prav zato pričakujemo v novi atletski ®ezoni lepe dosežke kranjskih atletov,« nam je ob koncu dejal ^ani kranjski atletski delavec Milan Zoran. J. Javornik Za pokal Jesenic Pred dnevi je bila pri Savskih ja¬mah nad Jesenicami že tradicional¬na sankaška prireditev za pokal Je¬senic, ki so se je udeležili tudi san¬kači iz sosednje Koroške in Italije. Progo so člani jeseniškega sankaške- ga kluba odlično pripravili in tudi organizacija tekmovanja je bila brezhibna. Tekmovalci so bili zado¬voljni, še posebno Italijani, ki so bili najuspešnejši. Nastopilo je 86 enose- dov in 18 dvosedov. Tekmovalci v enosedih so prevozili progo dvakrat, tekmovalci v dvosedih pa enkrat. Prehodni pokal Jesenic je torej na 18. tekmovanju sankačev v Savskih jamah osvojila ekipa Italije, na dru¬gem mestu je bila ekipa iz Tržiča in tretja ekipa Jesenic. Najboljši čas proge je dosegel italijanski sankač Votter. D. S. S skupnimi močmi v novo sezono Čeprav je po koledarju še zimsko obdobje, torej se¬zona zimskih športov, pa smo že pred startom tek¬movanj v letnim športih. Čez nekaj tednov se bodo začela že vsa ligaška tek¬movanja v spomladanskem delu prvenstva. Športniki letnih športov so v teh dneh v zaključni fazi priprav za bližnji start. Tudi naša športna redak¬cija se* pripravlja na novo letno sezono. Marsikaj želi¬mo spremeniti oz. popestri¬ti v naši rubriki. Pri tem želimo, da bi pisali o športu iz vseh gorenjskih krajev. V naših rubrikah hočemo pisati o vseh dogajanjih na področju telesne kulture, ki je z zakonom o telesnokul- turnih skupnostih dobila pravo družbeno vrednost. Naš načrt pa bomo uspeli speljati le s skupnimi moč¬mi, torej članov športne re¬dakcije in vas, propagan- distov oz. drugih športnih delavcev na Gorenjskem. Želimo, da bi imel naš list čim več sodelavcev in prav zaradi tega prosimo vse, ki želijo dopisovati, da se s svojimi prispevki čim prej javijo. Športna redakcija želi, da bi na športni strani našega časopisa registrira¬li čim več športnih dogod¬kov na Gorenjskem. Hkrati prosimo TTKS, društva in klube, da nas pravočasno obveščajo o prireditvah, ki bodo v posameznih krajih, da bomo o njih poročali še pred tekmovanjem. Tudi šolska društva'in rekreaci¬ja bo morala v bodoče najti več mesta na naših stra¬neh. Pišite nam, kaj se do¬gaja v teh organizacijah te¬lesne kulture. Ob koncu spomladanske sezone bomo napravili analizo, koliko je ta naš poziv naletel na razumevanje pri telesno- kulturnih organizacijah oz. pri bralcih. Naša želja je, da bi bilo čim več zadovoljnih. 9 9 0 708:577 18 9 7 2 745:609 14 9 6 3 615:581 9 5 4 733:681 8 4 4 672:682 9 3 6 623:681 8 1 7 513:631 9 0 9 567:734 Športna redakcija Triglav : Kovinotehna 91:57 V zimski mladinski košarkarski ligi so odigrali dve nadaljnji koli drugega dela letošnjega prvenstva. Mladinci kranjskega Triglava, ki so bili uspešni že v prvem delu, so tudi v nadaljevanju zaigrali dobro. V 10. kolu so odpravili v Trbovljah doma¬čega Rudarja, v 11. pa so bili uspešni proti celjski Kovinotehni. Vse kaže, da bo letošnji zimski naslov prišel v Kranj, saj so Kranjčani s tema dvema zmagama na prvem mestu in so zasledovalcem ušli že za 4 točke. Izida: 10. kolo: Rudar : Triglav 64:74 (36:33), 11. kolo: Triglav : Kovinotehna 91:57 (48:33). Lestvica: Triglav Olimpija Rudar Ilirija Vrhnika Kovinotehna Slovan Domžale Pari prihodnjega kola: Vrhnika : Triglav, Domžale : Ilirija, Rudar : Slovan. -dh Kranjska gora je že 12 let odličen organizator tekmovanj za svetovni in evropski pokal v alpskem smuča¬nju, natančneje v slalomu in vele¬slalomu. Letošnjo zimo je tradicio¬nalna prireditev zaradi znanih vzro¬kov odpadla. Za prihodnjo zimo 1974/75 pa je mednarodna smučar¬ska federacija FIS Kranjskogorcem spet zaupala organizacijo tekem za svetovni pokal v slalomu in velesla¬lomu za moške. Koliko pomeni za turistični kraj ter njegovo bližnjo in daljno okolico prireditev svetovnih razsežnosti, ni treba posebej poudar¬jati! Ni še dolgo tega, ko je v svet pro- niknila novica, da kandidira Kranj¬ska gora z Bledom za organizacijo svetovnega prvenstva v slalomu, smuku in veleslalomu leta 1978! Za pripravo »parade« svetovnega alp¬skega smučanja, kakršna je bila letos v švicarskem St. Moritzu, se potegujejo še zveneča imena Gar- misch-Partenkirchen (Avstrija), Briangon (Francija) in Jackson Hole (Združene države Amerike). Kranj- skogorci so trdno odločeni medna¬rodni smučarski federaciji FIS doka¬zati, da so najmanj toliko sposobni organizatorji kot njihovi konkurenti in da Kranjska gora z bogato smu¬čarsko preteklostjo organizacijo ve¬like prireditve zasluži. »Na kongresu FIS leta 1971 v Opatiji smo razdelili informativ¬ni material in s tem'uradno zače¬li akcijo, da bi bilo leta 1978 sve¬tovno prvenstvo pri nas,« pripo¬veduje podpredsednik Turističnega društva Kranjska gora in sekretar iniciativnega odbora za SP (svetov¬no prvenstvo) 1978 Vojteh BUDI¬NEK. »Na naslednjem kongresu lani na Cipru sem oddal pred- kandidaturo. Štirje kandidati za SP 1978 smo. Organizator bo do¬ločen na prihodnjem kongresu FIS, ki bo leta 1975 v San Fran¬ciscu. Prav danes sem zvedel, da bo koledarska konferenca FIS junija letos na Bledu! Konferen¬ca bo leto pred za nas .odločil¬nim' kongresom FIS in lepa pri¬ložnost, da možč FIS z vsega sve¬ta seznanimo z možnostmi naše regije in konkretno Kranjske gore za organizacijo SP. Po dobri in učinkoviti propagandi na Bledu bomo zaradi visokih stro¬škov na kongresu FIS v San Franciscu prikazali le film o Slo¬veniji, njenem alpskem in ob¬morskem turizmu in š^ posebno zimskem turizmu. V filmu bosta deležna posebne pozornosti Kranjska gora in Bled ter seveda Planica z bogato zgodovino smu- ških poletov. Film bo veljal 35 milijonov starih dinarjev. Sne¬mati ga bomo začeli letos, končali pa prihodnjo zimo. Sploh bo leto 1974 leto inten¬zivne propagande za SP. Izdali bomo bilten z opisi prog, nasta¬nitvenimi zmogljivostmi, pro¬metnimi zvezami Gorenjske in Kranjske gore itd. Moram pove¬dati, da so slednje ugodne. Na Je¬senicah je mednarodno železri- ško križišče. Do križišča med¬narodnih avtomobilskih cest pri Beljaku je le 20 kilometrov. Le¬tališče na Brniku podaljšuje ste¬zo, tako da bodo največja letala polna lahko tudi vzletala in ne le pristajala. — Strokovni odbori FIS, ki imajo pri odločitvah o organizatorjih SP * v alpskem smučanju glavno besedo, so z našo kandidaturo in nameni že seznanjeni.« »Organizacija svetovnega Kranjska gora se poteguje za organizacijo SP v alpskem smučanju leta 1978! Odločitev v San Franciscu Vojteh Budinek, sekretar iniciativnega odbora za SP 1978: »Proge in objekti, ki bodo urejeni za SP v alpskem smučanju, bodo služili našemu tekmo¬valnemu in rekreativnemu smučanju!« prvenstva ni tako draga, kot se zdi na prvi pogled,« nadaljuje Voj¬teh Budinek. »Kompjutersko op¬remo za merjenje časov in za prenose v televizijska in tiskov¬na središča rade posojajo velike firme kot Philips, IBM, saj je to velika reklama v evrovizijski in intervizijski televizijski mreži. Domača televizija mora res po¬staviti objekte in reporterske ka¬bine ob ciljih in startih, vendar je precejšen del stroškov pokrit s prodajo prenosov Evroviziji in Interviziji. Tako so ravnali Švi¬carji pri zadnjem svetovnem prvenstvu v St. Moritzu. Ostali stroški reklame in organizacije so majhni v primerjavi s korist¬jo, ki bi jo imela Slovenija in preko nje vsa država ter njen letni in zimski turnem od tako velike prireditve.« Kaj pa tekmovalne proge? »Urejevanje slalomskih in velesla- lomskih prog za moške in ženske ter proge za smuk bo veljalo okrog 11 milijonov novih dinarjev. Te dni se pogovarjamo o financiranju izgrad¬nje in urejevanja tekmovalnih prog. Progo za smuk bomo zgradili s Kurjega vrha. Dolga bo 3400 metrov in bo imela 900 metrov višinske raz¬like. Taka popolnoma ustreza pred¬pisom FIS. Rad bi opozoril, da proge ne bodo služile samo svetovnemu prvenstvu, temveč vsemu našemu tekmovalnemu in rekreativnemu smučanju.« Pripravil: J. Košnjek Vojteh Budinek: »Naš turizem bi imel od prireditve velike koristi.« — Foto: F. Perdan Danes in jutri Jesenice — Jeseniška lede¬na ploskev bo danes in jutri prizorišče letošnjega republi¬škega prvenstva v umetnost¬nem drsanju za pionirje in pio¬nirke. Nastopilo bo 62 mladih drsalcev Celja, Velenja, ljub¬ljanske Olimpije ter domačega drsalnega kluba. Začetek tek¬movanja v obveznih likih je danes ob 8. uri. Pokljuka — Zaradi po¬manjkanja snega v nižinah je bil smučarski klub Triglav pri¬moran, da tradicionalno teka¬ško tekmovanje za Beštrov memorial iz Nemil j prenese na Pokljuko. Začetek tekmovanja za vse kategorije, razen pio¬nirjev bo jutri tih desetih. Na 30- in 50-metrski skakal¬nici se bodo mlajši pionirji danes ob 13. uri pomerili za republiške naslove, ob 14. uri bo državno prvenstvo za sta¬rejše pionirje, ob 15. uri pa na 50-metrski skakalnici sloven¬sko prvenstvo za mlajše mla¬dince. Jutri ob 10. uri se bodo najmlajši pomerili za državne naslove, ob 11. uri pa mlajši mladinci na 50-metrski ska¬kalnici. Kranj — Namiznoteniške igralke kranjskega Triglava se bodo danes ob 17.30 v avli os¬novne šole^Simona Jenka v nadaljevanju I. zvezne namiz¬noteniške lige pomerile z Voj¬vodino. V telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna se bo danes ob 17.30 nadaljevala moška zimska košarkarska liga. Igral¬ci Triglava bodo v tem kolu gostili košarkarje Elektre. -dh W m cgL -fc Sobota, 2. marca 1974 Pobuda je prišla iz Iskre v Otočah. Družbenopolitične or¬ganizacije in samoupravni or¬gani v podjetju so jeseni skle¬nili pomagati otrokom svojih delavcev pri nakupu šolskih potrebščin. Izračunali so, ko¬liko stanejo poprečno knjige, zvezki, svinčniki in drugi pri¬pomočki za en razred in so za vsakega šolarja izplačali star¬šem po 400 dinarjev pomoči. Vendar so poudarili, da bi akcija dosegla večji uspeh in pomen, če bi bila širše zasno¬vana in ne bi zajela le njihovih otrok, temveč vse slovenske šolarje. Pobudo so ob koncu lanskega leta osVojile že vse temeljne organizacije Združe¬nega podjetja Iskra. Hkrati so jo posredovali republiškemu izvršnemu svetu, predsedstvu republiškega sveta slovenskih sindikatov in republiški izo¬braževalni skupnosti. Kaj predlagajo? Ali so o akciji že razpravljali tudi v drugih de¬lovnih organizacijah? O tem smo se pogovarjali s predstav¬niki treh gorenjskih delovnih kolektivov. Marjan Vrabec, sekretar v Iskri Otoče in eden od po¬budnikov akcije: »Predlagali smo, da bi vsak slovenski šolar dobil vse učne pripomočke v šoli. Seveda bi to zahtevalo za malenkost višjo prispevno stopnjo za šolstvo in pa šolniki bi imeli nekoliko več dela. Izdelati bi namreč morali točne sezname potrebščin, ki jih otrok v določenem razredu potrebuje. Kot vemo sedaj za to ni enotnih meril in je od¬visno celo od posameznega učitelja ali bo šolar moral pri¬nesti v šolo takšne ali dru¬gačne barvice, risalni list, ri¬sanko ali cel blok listov in podobno. Gospodarstvo, ki bi prispe¬valo denar pa bi seveda posta¬vilo tudi določene zahteve: sredstva, ki bi se zbrala v ta namen, bi se morala trošiti le za nakup šolskih pripomočkov, republiška izobraževalna skupnost pa bi morala skleniti družbeni dogovor z založniki šolskih knjig in zvezkov ter izdelovalci drugih učil o cenah in večji trajnosti učbenikov. Hkrati pa bi podpisali tudi družbeni dogovor o izločanju sredstev. Podpisniki bi bili republiški izvršni svet, repub¬liška izobraževalna skupnost in v imenu gospodarstva go¬spodarska zbornica. Šolske potrebščine ne bi postale otrokova last, ampak bi jih ob zaključku leta vrnil. Pri tem mislim na knjige in druga trajnejša učila.« Uspel referendum Referendum za uvedbo samopri- Gradbeni odbor se je že naslednji s pevk a za asfaltiranje ceste Polja- (j;m s(;sta| jn sprejel'program dela. ne—Hotovlja, izveden v nedeljo Tako računajo, da bodo večino pri- 24. 2/, je dobro uspel. Od 203 volivcev prav tel. zomeljskih in drugih del iz vasi Hotovlja, Vinharje, Kreme- „pravili že letos spomladi ali naj- mk m del Bukovega vrha je volilo kasneje poleti in da bi jeseni lahko 85', volivcev, za uvedbo samopri- položili že vsaj grobi asfalt. spevka pa se je izreklo 76,35 '< vseh Milka Blažič, predsed¬nica osnovne organizacije sindikata v Almiri v Radov¬ljici: »Mislim, da je pobuda vred¬na vsestranske podpore, saj bi pomenila eno od konkretnih akcij za odpravljanje socialnih razlik, ki jih otroci zelo boleče občutijo. V naši organizaciji sindikata pa tudi v samo¬upravnih organih o tem še nismo govorili. Niti mi ni znano, da bi o akciji razprav¬ljale občinske družbenopoli¬tične organizacije. Ko bo pro¬gram in določila akcije točno izdelan, bo o njej prav gotovo razpravljal ves kolektiv.« Franc Istenič, predsednik osnovne organizacije sindi¬kata v Tekstilindusu v Kranju: »Prepričan sem, da bo po¬buda povsod naletela na ugo¬den odmev. Ce bomo uresničili načelo, da bo šolanje res brez¬plačno, bomo pomagali pred¬vsem delavcem z nižjimi oseb¬nimi dohodki, za katere stroški za šolo predstavljajo kar ve¬liko obremenitev proračuna. Seveda bodo morale za uspe¬šno izvedbo akcije veliko pri¬spevati tudi šole in izobraže¬valna skupnost. Treba bo za¬gotoviti, da bodo učbeniki »dobri« več let — to bo pred¬vsem naloga izobraževalne skupnosti. Sole pa bodo mo¬rale poskrbeti za pravočasen nakup .potrebščin in za krože¬nje knjig med učenci. Čeprav o akciji v podjetju še nismo razpravljali, mislim, da jo bodo naši delavci podprli. Saj gre predvsem zanje in za nji¬hove otroke.« L.Bogataj vpisanih volivcev. V. V torek popoldne je prišel na kraj¬ši obisk v Škof j o Loko podpredsed¬nik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan s sodelavci. Gostje so se po kratkem postanku v prostorih občinske skupščine, kjer jih je spre¬jel predsednik Tone Polajnar, napo¬tili v Žirovski vrh do rudnika urana. Tam so jih predstavniki geološkega zavoda SR Slovenije iz Ljubljane seznanili s potekom skoraj 15-letnih raziskav tal ter s predelavo uranove rude in problemi, ki nastajajo v zve¬zi z bližajočim se odprtjem rudnika. Rudnik naj bi začel obratovati v za¬četku leta 1978. Do takrat bo po¬trebno zagotoviti vsa potrebna sred¬stva, ki po sedanjih izračunih zna¬šajo okrog 263 milijonov din. Od tega naj bi bilo za kake 4,5 milijona dolarjev vloženega tujega kapitala, 189 milijonov din pa je zagotovlje¬nih iz naših sredstev za energetiko. Predstavniki zavoda so predvsem opozorili na to, da so sredstva za raziskave zaradi inflacije Vse bolj pičla. Zvone Dragan je omenil, da republiški izvršni svet predlaga povečanje sredstev za raziskave za 7,5 milijona din na račun davka na storitve. Seveda pa bo treba poiskati še druge možnosti za večja vlaganja v raziskave, saj je treba čim bolje iz¬koristiti naravne surovine, ki jih imamo na razpolago. Pred dnevi — 27. februarja — je minilo 30 let, ko so Nemci požgali vas Jamnik v kranjski občini. V krajevni skupnosti Podblica, ki združuje naselja Podblica, Jamnik in Nemilje, so se odločili, da bodo poslej na ta dan prazno- rw~t • 1 y vali krajevni praznik. Lani so v krajevni skupnosti prvič slavili krajevni AhOl*! ODCftllOV praznik in sicer maja meseca ob 20-letnici gasilstva in 10-letnici prosvete. — Praznovanje krajevnega praznika so letos združili z memorialnim tekmo¬vanjem za pokal Tomaža Beštra, domačina s Podblice. Tekmovanje bo jutri na Pokljuki. Po tekmovanju bodo popoldne odprli novo cesto iz Nemilj v Podblico. Za tem pa bo kulturni program, ki ga bo pripravil v prosvetno- gasilskem domu v Podblici KIJ D Mali vrh iz Nemilj in folklorna skupina. — Na sliki: Spomenik na Jamniku, ki so ga postavili v spomin na požig te prijazne vasice pred 30 leti. —A. Z. — Foto: F. Perdan »Dosledno se moramo držati po¬stavljenih rokov in drugih obvezno¬sti. Pri tem je potrebna popolna odgovornost vseh, ki so vključeni v to izredno pomembno investicijo,« je dejal Zvone Dragan. V tovarni Jelovica je direktor Tine Kokelj gostom najprej pred¬stavil podjetje in nakazal osnovne težave, s katerimi se srečujejo v zad¬njem času. Podjetje trenutno naj¬bolj tare nemogoča politika cen in dejstvo, da gredo montažne hiše slabo v promet. Zvone Dragan je menil, da bo veliko osvežitev za lesno industrijo pomenilo bližnje sprejetje novega republiškega za¬kona o gozdovih. Seveda pa bo po mnenju podpredsednika IS SRS treba izvesti tudi temeljito revizijo sistema in politike cen. Glede montažnih hiš, ki menda v zadnjem času niso najbolj iskan proizvod loške tovarne, pa je menil, da bi bilo za reševanje težav treba zainteresi¬rati občinske skupščine — spreje- malce urbanističnih načrtov, obe¬nem pa verjetno delno spremeniti tudi kreditno politiko. Zvone Dragan med loškimi gospodarstveniki 1 - Posebno ugoden nakup! Vekrua, KRANJ diolen lofta jerseya in srajc labod t. ' ■ l po tovarniško znižanih cenah v prodajalni ; Gorenje Kranj, Prešernova 11 »Tovorni promet v naši republiki bomo v prihodnje preusmerjali nav železnico,« je dejal Zvone Dragan na obisku v delavnicah podjetja Trans- turist v razgovoru z njihovimi pred¬stavniki. Pri preusmerjanju, ki bo postopno, se bo upoštevala pred¬vsem ekonomičnost prevoza tovo¬rov. Družba bo preusmerjanje sicer podpirala, vendar se bodo za način prevoza morale odločati delovne or¬ganizacije same. Boljše usklajevanje prometa v prihodnje si je moč obe¬tati zlasti po aktiviranju republiške samoupravne interesne skupnosti za promet. ZasnOva prvega usklajenega programa železniškega in cestnega prometa pri nas bo pripravljena že čez dva meseca. Na razgovoru s političnim akti¬vom v hotelu Transturist so udele¬ženci podpredsedniku izvršnega sve¬ta SRS Zvonetu Draganu ponovno zastavili nekatera vprašanja v zvezi z odprtjem rudnika urana v Zirov- skem vrhu. Vprašanja so se nana¬šala predvsem na rekonstrukcijo 24 kilometrov dolgega cestnega od¬seka po Poljanski dolini ter na grad¬njo stanovanj za rudarje. Direktor skupnosti za ceste SRS Lojze Blen- kuš je odgovoril, da rekonstrukcija ceste za prihodnjih nekaj let še ni predvidena. Po sedanjih izračunih bi ureditev omenjene prometne žile veljala kakih 80 do 100 milijonov din. »Tudi stanovanj za delavce še nimamo zagotovljenih,« je dejal di¬rektor geološkega zavoda iz Ljublja¬ne inž. Slavko Papler in menil, da je to res trd oreh. V Gorenjo vas naj bi se v prihodnjih letih priselilo naj¬manj 540 delavcev, od tega precejšen del z družinami. Nato je omenil, da so se s podjetjem Transturist že do¬govarjali, da bi se okrog 80 delavcev naselilo v sedaj prazen hotel na Tre- blji, drugih konkretnejših rešitev in predlogov pa še ni. Zvone Dragan je menil, da je problem stanovanj v resnici še precej hujši od cestnih težav. »Menim, da stanovanja spa¬dajo v direktne pogoje dela, odprtja in aktiviranja rudnika,« je dejal. »Problem ceste ter problem stano¬vanj bi skupno morali reševati elek¬trogospodarstvo ter skupnost za ceste. Pretehtati je treba vse vidike. Ceste bi bilo prav gotovo treba po¬staviti na prioritetno listo.« Naslednja vprašanja so se nana¬šala na nizke odkupne cene mleka, visoke cene koruze ter prepoved iz¬voza mesa v Italijo in Francijo. Glede odkupnih cen mleka je Zvo¬ne Dragan menil, da so dejansko mnogo prenizke. Zato je že bil dan predlog, da se cena za tolščobno stopnjo poveča, vendar je z njim zelo težko prodreti, ker ni prave podpore partnerjev. S povečanjem cene koruze, cena je višja za 30 do 40 par od predvidene, so bili prav gotovo najbolj prizadeti potrošniki v Sloveniji. Povišanje pa naj bi bila posledica prevelikega izvoza koruze v Romunijo in Bolgarijo. »Takih ne¬smiselnih primerov v izvozno-uvozni politiki je pri nas precej,« je dejal podpredsednik izvršnega sveta SRS. »To pa še zdaleč ni prav! V vsakem primeru bi bilo treba ugotoviti odgo¬vornost! Trenutno nas tepe tudi prepoved izvoza mesa v Italijo in Francijo. Mislim, da smo v preteklo¬sti povsem zanemarili možnost pla¬smaja našega mesa na vzhod (CSSR, Poljska, SZ) ter v dežele tretjega sveta.«' Na vprašanja direktorja Alplesa Janeza Štera, kakšne ukrepe lahko pričakujemo v uvozno-izvozni poli¬tiki in kdaj lahko pričakujemo od- mrznitev cen, je Zvone Dragan de¬jal, da kakih radikalnih posegov na zunanjetrgovinskem področju in področju cen ni mogoče pričakovati. Prej pa bo treba izvojevati bitko na področju odnosov med Gozdnimi gospodarstvi in lesno-predelovalno industrijo, je menil. Glede osebnih dohodkov ter sploš¬ne in skupne porabe je podpredsed¬nik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan zatrdil, da so vsi dolžni izvajati skupščinsko resolu¬cijo o ekonomski politiki. Najkasne¬je julija bo republiška skupščina obravnavala podatke o splošni in skupni porabi, že prvi mesec pa kaže, da je začetek dokaj ugoden. J. Govekar Zbori občanov Radovljiška občinska skupščina je na seji v sredo sklenila, da bodo /bori občanov v občini od 4. do 7. marca. Na njih bodo razpravljali o predlogih smernic gospodarskega razvoja, komunalne izgradnje in proračuna občine za letos. Hkrati z zbori občanov bodo v občini poteka¬le tudi kandidacijske konference ob pripravah na volitve. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo v neka¬terih krajevnih skupnostih več zborov volivcev, bo letos v vsaki krajevni skupnosti le en zbor obča¬nov za prebivalce vseh naselij. O da¬tumu bodo občani pravočasno ob¬veščeni. Občinska skupščina je razpravlja¬la tudi o predlogu statutarnega skle¬pa občine in o predlogu odloka o do¬ločitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela občinske skupščine. V statutar- nem sklepu je predlagano, da bi zbor združenega dela občinske skupščin*3 imel 45 delegatov, zbor krajevnih skupnosti toliko delegatov, koliko'- je v občini krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor 21 delegatov- Odborniki bodo o obeh dokumentih sklepali na prihodnji seji skupščins¬ki bo V), marca. A. %