Ljubljana, sreda, 23. oktobra 1946 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA STET. I TELEFON 31-22 do 31-23 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA Lelo VIL, štev. 248 — Posamezna številka 2 3. januar je nov praznik demokratične Poljske, praznik gospodarske neodvisnosti naše države in našega ljudstva. Oblast plemenitašev in tovarnarjev je prodala Poljsko tujemu kapitalu. Mesta in vasi so bile polne milijonskega brezposelnega, oziroma-šenega ljudstva. Zdaj je konec oblasti velekapitala, konec kapitalističnega izkoriščanja, konec kartelov im tru-stov in s tem vred konec kriz,, brezposelnosti in revščine delovnih množic.« Dnevnik »Dziennik ludzsky« je naglasil, da pomeni dekret o nacionalizaciji veliko zmago delovnega ljudstva: »Z zrelišča delavstva je ta dekret nedvomno velikanska zmaga delavskih zahtev. Dekret o tovarniških odborih je napravil delovnega Človeka za gospodarja podjetja, dekret o nacionalizaciji ga je napravil za soodločujočega činitelja v veliki in srednji industriji.« Dekret o nacionalizaciji industrije je iztrgal Poljsko iz krempljev tujega kapitala ter ontogočil razvoj proizvodnih sit domovine in je postal temeljnih, ob katerem sta se končala beda in trpljenje poljskega naroda. Dnevnik »Polska zbrojna« je 8. januarja 1946 zapisal: »Po zaslugi dekreta o podržavljenju industrije smo mi naposled postali lastni gospodarji v lastni domovini. Zavedamo se svoje gospodarske samostojnosti in postajamo neodvisna država.« Dekret o podržavljenju industrije, železnic in bank, kakor tudi dekret o agrarni reformi, ki je bil sprejet septembra 1944, pomenita gospodarski temelj nove demokratične Poljske. Kakor vemo, je uspešna izvedba dekreta o agrarni reformi na Poljskem napravila konec vsem fevdalnim razmerjem in je pripomogla k razvoju poljskega kmečkega ljudstva. Po zaslugi 'te reform» » m&ifeaf kmetov brez zeinljd ali s majjjne posestjo, ki so v predvojni Poljski venomer stradali in trpeli na kultur ni zaostalosti, vzeli plemenitaško zemljo v svoje roke in po6tali njeni gospodarji. Istočasno so se poljski kmetje rešili oblasti finančnega kapitala. V tej zvezi velja omeniti članek dnevnika »Robotnik«, glasila poljske socialistične stranke, ki je 4. januarja letos zapisal: »Agrarna reforma bi bila polovičarska, ako ne bi bili izvedli tudi velike reforme v .gospodarski proizvodnji. S tem, da smo Dokopali samcgoltnost tru-3tov in kartelov, samogoltnost razbojniškega finančnega kapitala, smo Kmetsko ljudstvo rešili gospodarskega suženjstva, obenem pa smo rešili de-lastvo. Ta dekret izraža z velikim dejanjem naše pojme o demokraciji, ki se ne omejujejo zgolj na politično svobodo, marveč segajo v globino vsega našega življenja, saj so gospodarska vprašanje najbolj pereča in jih, je treba prvenstveno reševati.« Docela jasno je. da zgodovinski dekret Poljskega Narodnega sveta o podržavljenju ustreza tudi koristim kmečkega delovnega ljudstva, ki vidi v tem dejanju svoje demokratične vlade poroštvo hitrejše obnove vseh gospodarskih vej in « tem omogočeni razvoj kmetskega gospodarstva s pomočjo mbčne industrije, ki obratuje v prid vsega poljskega ljudstva. Nikakor pa se ni čuditi, da je podržavljenje — ta novi korak poljske vlade in ob njej zbranih demokratičnih sil v državi — izzvalo zlobno klevetniško gonjo reakcije doma in na tujem. Ker nima opore v ljudskih množicah, se reakcija trudi, da bi oklevetala demokratične preureditve v prid delovnim množicam na Poljskem. Reakcija se trudi, da bi premotila nekatere sloje ljudstva s trditvami. da namerava poljska vlada s. pomočjo demokratičnih strank odpraviti gospodarsko samostojnost in svobodo zasebne pobude. Toda vsa ta prizadevanja reakcije so zaman. Dejstvo je, da podržavljenje velike in srednje industrije nikakor ne odstranjuje, marveč obratno učvrščuje gospodarsko svobodo in zasebno pobudo v manjši industriji, obrti in trgovini, kakor to ustreza ljpdskim koristim v državi. To j« potrjeno že s tem, da dekret Poljskega Narodnega sveta predvideva izgradnjo novih podjetij in da vsestransko podpira zdravo zasebno pobudo v industriji in trgovini, ki lahk0 v polni meri izvršujeta svojo pomembno vlogo v razvoju poljskega gospodarstva. Ne glede na dosežene uspehe pa stoje ljudske množice Poljske še pred velikimi nalogami. Treba je vedeti, da reakcija nadaljuje svoje zločinsko protiljudsko početje. Niso še do kraja izkoreninjeni ostanki fašistično terorističnih tolp NSZ (Narodove silv z brojne). Te tolpe organizirajo sabotažo, diverzantske akcije in umore. Rade bi povzročal« zmedo v državi in poljskemu ljudstvu vnovič nadele jarem fašistične oblasti. Vendar p« vse početje reakcije ne more poljskega ljudstva zriniti s poti. po kateri si je zogotovilo razvoj nove demokratične Poljske. Ko je predsednik vlede Osubka-Moravski pozdravil prvi kongres poljskih delovnih sindikatov, je rekel: »Demokratična Poljska gre naprej, boljšemu, svetlejšemu in srečnejšemu življenju naproti! Cilji, ki smo si jih postavili, so jasni in jaz vidim pred seboj svetlo bodočnost pravično urejene, svobodne, neodvisne in demokratične Poljske.« Obnova Varšave Ko sta januarja 1945 sovjetska in poljska vojska vkorakali v Varšavo, ie bilo mesto mrtvo in prazno: vse-naokoli same razvaline, pogorišča, ostanki barikad, nepokopana trupla’, razbiti tramvaji in cestne Svetlike, okleščeno drevje. Ničesar — razen ruševin, podrtij, puščobe in tišine. Začasna poljska vlada s sedežem v Lublinu je že pred osvoboditvijo Varšave izdala nalog, po katerem naj bi Varšava po osvoboditvi od Nem' cev zopet prevzelo mesto prestolnice. In nekoliko dni po osvoboditvi * Varšave je prebivalstvo kljub puščavi ruševin in pogorišč v množicah začelo naseljevati mesto, ki je nekoč bila Varšava. Prvi prebivalci Varšave so’ stanovali že v malih sobicah, kleteh, skladiščih brez oken in vrat, med zidovi, prerešetanimi od krogel in drobcev granat — ko se je prva skupina inženirjev napotila v mesto, da opravi težek in mučen posel pri ugotovitvi vojne škode. Morali so pregledati in preiskati sleherno hišo, ugotoviti njene stanje in možnost popravila, prešteti poslopja, ki jih ni bilo več. Istočasno— bilo je to v polovici januarja — je prišla vlada in se namestila v mali enonadstropni hiši v Snežni litici _ na desni obali Visle. To predmestje Varšave — Prago — 60 osvobodili rdečearmejci štiri mesece prej in je zato manj uničeno. Oddelki vojakov so očistili min ulico za ulico, hišo za hišo in prebijali tunele skozi razvaline, ki so zajezile vse ulice. Po nekaj tednih so bile ocenjene izgube. V letu 1939 je imela Varšava 26.463 hiš; od tega jih je ostalo v več ali mani porušenem stanju le 8471, po večini na desni obali Visle. Mnogo hujše je izgledalo stanovanjsko vprašanje v delu na levi obali Visle, ki so ga Nemci po vstaji leta 1944 načrtno požigali. Od skupnega števila preko 18.000 zgradb jih 1e ostalo malo poškodovanih , le 3200, popolnoma uničenih in požganih pre- ko 10 tisoč, to je mnogo več kot polovica vseh zgradb. Končno je bilo mogoče rešiti še 4543 zgradb, čeprav so bile znatno poškodovane. V mestu ni bilo ne vode, ne elektrike, ne plina. Kanalizacija je bita uničena. Vsak trenutek so" se rušile razvaline. Prometnih sredstev ni bilo, a vsi mostovi na Visli so bili porušeni. Take so bile okolnosti, ko so se lotili obnavljanja. Po nekaj tednih so postavili sovjetski pionirji na Visli leseni most na stebrih. Odstranili so iz hiš okoli sto tisoč min in granat, ki niso eksplodirale. Vojaki so kopali v ruševinah poti za avtomobilski prQmet Pod vedrim nebom so prve male stojnice začele trgovino z življenjskimi potrebščinami. Izpod porušenih’ hiš, v kanalih, na pločnikih, na dvoriščih je ležalo na stotisoče trupel — nepokopanih ali pokritih -le s tanko plastjo zemlje. Začelo se je izkopavanje in pogreb junakov in žrtev borbe. V februarju je bil imenovan po določbi vlade Glavni svet za zgraditev prestolnice s predsednikom Bierutom na čelu. Začela se je načrtna obnova in izgradnja Varšave. Konec februarja je v Varšavi na levem bregu Visle že stanovalo več tisoč ljudi. Lotili so se v prvi vrsti očiščenja ulic ruševin in popravila najmanj poškodovanih poslopij. Vojaki z lopatami v rokah so delali navdušeno skupaj s civilnimi brigadami. Ob koncu marca je štela Varšava na levi obali že preko 130.000 prebivalcev. Začeli sta delovati dve bolnišnici, 13 zdravstvenih ambulant in začela je s prvimi oddajami radio-postaja. Prebivalstvo se je oskrbovalo z vodo iz izkopanih arteških studencev. V aprilu je Varšava na levi obali zabeležila naslednje uspehe: 65 kilometrov očiščenih ulic, delno usposobljena električna centrala, obnovitev prvih rotacijskih strojev velike tiskarne. Arhitekti so zavarovali najlepše in aajdragocenejae zgodovinske spomeni* Za kandidate v Ustavodajno skupščino smo izbrali svide najboljše predstavnike France Leskošek France Leskošek, minister za industrijo in rudarstvo v vladi LRS in član Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, ki so ga postavili za svojega kandidata volivci v njegovem rojstnem mestu Celju v I. volivni enoti, je eden najdosled-nejših in najbolj znanih borcev za pravice delavskega razreda na Slovenskem. Že od mladih nog je neprestano v boju za veliki cilj svojega življenja — za osvobojenja delovnega ljudstva. V tem boju ni nikoli štedil niti svojih sil niti življenja, če je bilo treba. Rodil se je leta 1897. v Celju. Oče je bil slabo plačan tovarniški delavec. Že zelo mlad je moral tudi sam Obnova Varšave Nadaljevanje s 3. strani ke in zgradbe. Rezultati dela so bili vidni kljub pomanjkanju orodja in kljub primitivnim metodam dela. V delavnicah in risalnicah Urada za izgradnjo prestolnice so izdelovali najboljši arhitekti načrte bodoče Varšave. V maju je bil postavljen delno že mestni vodovod. Odprta je bila prva razstava »Varšava obtožuje«. Mesto so nadalje čistili ruševin, popravili vedno več hiš, rušili ogrodja pogorelih in nevarnih zgradb. V tem mesecu je bil izveden tudi popis prebivalstva. V Varšavi je stanovalo že okoli 380.000 ljudi. V juniiu so naredili prvi pregled izvedenih del. V prvih treh mesecih je Urad za izgradnjo prestolnice usposobil za stanovanje preko 50 zgradb. Napeljana je bila elektrika. 1067 hiš je bilo priključenih k vodovodni mreži. Dovršena je bila mestna telefonska centrala, usposobljena je bila mestna plinarna, v predmestjih so začeli voziti prvi tramvaji. Vsa dežela je nudila Varšavi pomoč. Czenstochowa je pošiljala lopate in kotle, Šlezija je darovala tisoče vagonov orodja, materiala in pohištva. Najdragocenejši dar je poklonila Varšavi Šlezija, ki je po svoji lastni pobudi montirala za Varšavo železno konstrukcijo za izgradnjo Poni towskega mostu na Visli. V juniju je Varšava na levi obali odprla svoj prvi otroški vrt in prvo gledališče. Odprta je bila tudi Javna knjižnica. Vse vrste šol so končale šolsko leto, ko so pričele ob koncu januarja s splošnim poukom. Tako so minevali meseci. Prvega decembra 1945 je štela Varšava preko pol milijona prebivalcev (pred vojno okoli 1.300.000), nekoliko tisoč prodajaln. štiri kinematografe, tri gledališča. dvajset časopisov — od tega pet dnevnikov, nekoliko potujočih knjižnic in čitalnic, stalno je odprt Narodni muzej. nekoliko izložb, nekoliko sol, otvoritev šol in obnova prometa — to so prvi uspehi obnove. Kljub vsemu ogromnemu delu, ki je bilo izvedeno v nekaj mesecih, je še vedno v Varšavi na levi obali, a posebno v središču mesta, ki je največ trpelo, več razvalin kakor pa hiš, usposobljenih za bivališča. Na mnogih mestih napravljajo veliki prostori vtis izumrle puščave, a ne obljudenega mesta. A kljub temu Varšava ni več strašna prikazen, ampak je zopet prebivališče ljudi. Varšava je zopet prestolnica Poljske in središče naroda. na delo. Izučil se je za strugarja, nato pa se je začelo romanje iz tovarne v tovarno. V vsaki je organiziral delavstvo, ga navduševal za organizirano borbo za njegove pravice in ga vzgajal v delavski zavesti. Mnogokrat so ga zaradi tega nagnali z dela, tudi' z zapori se je seznanil, toda to ga ni omajalo. Leta 1934. so ga izvolili kovinarji za tajnika Zveze metalurških delavcev Slovenije in kmalu zatem je postal predsednik Strokovne komisije za Slovenijo. V tej funkciji je usmeril borbo delavskega razreda Slovenije. Takratni režimi so ga zaradi tega preganjali, zato je moral že leta 1940. v ilegalo. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte je postal prvi komandant Glavnega štaba slovenskih partizanskih čet, kar je ostal do oktobra 1942, nakar ije opravljal razne druge važne funkcije v političnem življenju, povsod zvest v obrambi interesov delovnega ljudstva! Delovno ljudstvo Slovenije ima zaradi tega vanj veliko zaupanje in ve, da bo tudi v slovenski Ustavodajni skupščini skrfbno branil pridobitve delavskega razreda. Stane Kavčič Tov. Stan-e Kavčič se je rodil leta 1919. v Ljubljani S 16. leti si je že moral sam služiti kruh kot tovarniški delavec. Tako je zgodaj spoznal, kako grenak je bil kruh za delavca v državi, kakor je bila stara Jugoslavija, v državi, kjer so imeli vso oblast v rokah izkoriščevalci delavskega razreda, delavec pa je moral molčati in garati, če pa se' je uporab je romal iz tovarne v zapor. Ko je bil star 18 let, je tudi sam izgubil svojo službo v tovarni, ker ni mogel mirno gledati izkoriščanja delavskega razreda in se je vključil v vrste borcev za njegove pravice. Prebujal je obenem s svojimi tovariši iz delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« delavsko zavednost med svojimi tovariši z aktivnim delom na kulturnem, političnem in sindikalnem področju. Leta 1941. je začel takoj po ustanovitvi Osvobodilne fronte organizirati osvobodilno gibanje v Borovnici, kjer je bil njegov dom. Povezal se je s prvo partizansko četo v teh krajih in pomagal organizirati zna- ni napad na preserski most Kot aktivist je opravljal mnoge važne politične funkcije, tako v OF kakor tudi v KPS in. SKOJ-u. Kot tak je bil poklican ob koncu leta 1943. na Hrvatsko in v Bosno, kjer je prevzel odgovorne funkcije v vodstvu SKOJ-a in USAOJ-a. Decembra 1945 je postal organizacijski sekretar CK KPS. Izvoljen je bil tudi v IOOF. Zaradi njegove doslednosti in borbenosti v boju za pravice slovenskega delovnega ljudstva so ga izbrali za svojega kandidata volivci V." volivne enote ljubljanskega okraja. Matija Malešič [Od osvoboditve so bila rešena važna vprašanja socialnega zavarovania Doma je iz Gorenje vasi pri Ribnici, kjer se je rodil leta 1916. Njegovi starši so kmetje. Dokončal je srednjo tehnično šolo v Ljubljani. Že kot dijak ' se je udejstvoval v vrstah napredne protifašistične mladine. Zaradi tega so ga tudi zaprli. Polom stare Jugoslavije ga je zajel v Mariboru, od koder se je umaknil pred Nemci na Dolenjsko, v domači .kraj, kjer pa je takoj po ustanovitvi OF začel organizirati dolenjsko ljudstvo ckrog Ribnice v odporu proti okupatorjem. Spomladi leta 1942. je odšel v partizane. Po veliki italijanski ofenzivi je postal sekretar okrožnega odbora OF za Ribnico in Veliko Loko. Na kočevskem zboru je bil izvoljen v SNOS. Še iste jeseni je postal v težkih prilikah po nemški ofenzivi organizacijski sekretar novomeškega okrožja, naslednje pomladi pa belokranjskega. Tu je pomagal polagati temelje naše nove ljudske oblasti. Pomagal je pri organizaciji volitev v narodno osvobodilne odbore. Sam je bil izvoljen na zasedanju belokranjske okrožne skupščine — prve v Jügoslaviji — za podpredsednika okrožnega izvršnega odbora za Belo Krajino. V jeseni leta 1944: je odšel na Štajersko, kjer je deloval kot član Pokrajinskega odbora OF. Zaradi vojaških sposobnosti je dobil čin podpolkovnika. Na I. kongresu Osvobodilne fronte je bil izvdljen v Izvršni odbor OF. Zdaj je sekretar ljubljanskega okrožja. Dolenjsko ljudstvo ga dobro pozna, zato so ga volivci 3. volivne enote v Okraju Grosuplje izbrali za svojega kandidata. Predsednik vlade LES tov. Miha Marinko je govoril na volivnem zborovanju v svoji rojstni vasi Kisovca pri Trbovljah Tudi na področju socialnega zavarovanja občuti naše delovno ljudstvo globoko spremembo, ki je nastopila z ljudsko oblastjo. Na tem polju, kjer gre za najosnovnejšo zaščito delovnega človeka, zaščito v boleznih, v nezgodah, onemoglosti in starosti je bil v dobrih 17 mesecih storjen velik korak naprej. Ustvarjeni so Üli temelji novega socialnega zavarovanja, ki bo, če ne upoštevamo ureditve v Sovjetski zvezi, nedvomno najmodernejše in naiučinkovitejše na svetu. To novo socialno zavarovanje bo zagotovilo delovnemu človeku vse, kar bo potreboval, kadar bo prišel v položaj delanezmožnosti ali ko bo v določeni starosti potreben pokoja. Obremenitev socialnega zavarovanja zaradi vojnih posledic Referat za socialno zavarovanje je ob ustanovitvi ministrstva za delo prešel v njegov delokrog od prejšnjega ministrstva za socialno politiko. Obe ministrstvi sta razvijali na polju socialnega zavarovanja obširno delo, saj se je že takoj v začetku pojavilo mnogo nujnih vprašanj; od katerih nagle in pravične rešitve je bila odvisna eksistenca številnih zavarovancev Razen tega pa je bilo misliti tiffli na popolno preureditev in izgraditev socialnega zavarovanja. Posledice vojne močno obremenjujejo socialno zavarovanje. Zelo se je zvišalo število vdov in sirot, ki so upravičene do pokojnin, rent ali vzdrževalnim Zdravstvene razmere delavcev in nameščencev so se zelo poslabšale. Odstotek bolnikov pri ustanovah socialnega zavarovanja se je napram predvojnemu slanju dvignil za 25 do 40 odstotkov. Tem bolnikom je treba plačevati hranarino, zdravnika, zdravila, zdravljenje v zdraviliščih itd., kar obremenjuje socialno zavarovanje za okroglo 40 milijonov din letno. To pa ne pomeni samo obremenitve socialnega zavarovanja, temveč tudi izgubo okoli 333.200 delovnih dni ali okroglo 28 milijonov din izgube na mezdah. Posledice vojne se bodo čutile tudi v predčasni onemoglosti delavcev in nameščencev. Tudi tu bo nastala velika obremenitev socialnega zavarovanja. Naša oblast se vseh teh poslediG zaveda in je zato z zakonom o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev z dne 26. julija 1946 uvedla državno socialno zavarovanje. Država je prevzela jamstvo za vse dajatve, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja. Izvajanje tega zakona se bo začelo s 1. januarjem 1947. Ta zakon prinaša nove, pravičnejše norme za dajatve, ker uvajata kategorije najtežjih, težkih in običajnih delavcev. Skrb za bolne delavce in nameščence se izraža tudi v . zvišanju dajatev bolniške hranari-ne (v času bolezni po dobi bolovanja. Ko je zvezno ministrstvo izdelovalo ta zakon, je .upoštevalo tudi mnoge predloge, ki jih je stavilo ministrstvo za delo LRS skupno z glavnim odborom ESZDNS v Ljubljani. Sprejeti so bili vsi predlogi, katerih izvedbo so dopuščale povojne razmere in finančni položaj. Minimalne rente Eno izmed najvažnejših vprašanj, ki ga je bilo treba nujno urediti, so bile rente in pokojnine ponesrečenim, onemoglim in starim delavcem ter vdovam zavarovancev. Prvotno določene minimalne rente pa so bile prenizke, da bi zadoščale. Zato «o bile 'povišane, čim je dopuščal finančni položaj. Avgusta letos je bila objavljena odredba o posebnem začasnem dodatku na rente in pokojnine iz socialnega zavarovanja. Ta odredba, ki velja do 31. decembra, določa, da se osebam, ki imajo po zakonu pravico do rente oziroma pokojnine iz obveznega socialnega zavarovanja v znesku, ki je nižji, kot ga predpisujejo določila odredbe, izplačuje poleg rente oziroma pokojnine še poseben začasni dodatek na rento oziroma pokojnino. Tako znašajo od letošnjega 1. julija minimalne osebne pokojnine za primer onemoglosti 1200 in'za primer starosti 1400 din mesečno. Rodbinske rente in pokojnine pa znašajo najmanj 800, 1100 oziroma 1400 din mesečno, pri čemer je odločilno, ali gre za enega, dva, tri in več članov, ki so upravičeni do rodbinske rente in pokojnine. Minimalne osebne rente za primer nesreče pa znašajo od 600 do 2000 din mesečno in se višina določa po stopnji zmanjšane sposobnosti. Obračuni so pokazali, da je bilo povišanja deležnih nad 90% upokojencev in vdov. Po sedanjem stanju prejema na področju Slovenije 13.911 upravičencev onemoglostne, starostne ali vdovske pokojnine v skupnem mesečnem znesku 11,700.000 din. Nezgodne rente pa prejema 3659 upravičencev v mesečnem znesku 2,050.000 din. Celotna obremenitev socialnega zavarovanja na račun pokojnin in rent v Sloveniji znaša letno 165 milijonov din. Pokojnine nezavarovanim delavcem Da omili bedni položaj ostarelih im onemoglih delavcev, ki si po krivdi režimov predaprilske Jugoslavije niso mogli 'pridobiti zakonite pravice do onemoglostne ali starostne pokojnine. je Zvezni minister za socialno politiko v posebnem pravilniku določil, da se tem delavcem priznajo pokojnine. Priznajo se jim v višini minimalnih pokojnin od 1. januarja letos naprej pod pogoji, ki jih določa pravilnik. Onemoglostim pokojnina znaša po 260 tednih zavarovanja v primeru dokazane onemoglosti 700 din, starostna pokojnina pa po 520 tednih zavarovanja in doseženi starostni dobi (moški 65, ženske 60) 900 din mesečno. Doslej so bile te pokojnine priznane 917 upravičencem in obremenjujejo socialno zavarovanje z zneskom 8,625.600 din letno. Prostovoljno delo pri obnovitvenih delih je pogosto združeno z nevarnostjo nezgode in njenimi posledicami. Zvezna vlada je s posebno uredbo rešila tudi to vprašanje, da tako pomaga ljudstvu, ki se je z vnemo lotilo obnove. Po tej uredbi so vse osebe, ki sodelujejo pri prostovoljnih delih za obnovo države, zavarovane za primer nezgode pri teh delih. Upravičene so v primeru nesreče do dajatev, kakršne daje Osrednji zavod za socialno zavarovanj svojim zavarovancem v primeru nezgode. Zaščitene pa so bile tudi pravice tistih zavarovancev socialnega zavarovanja, ki so se prijavili na prostovoljno delo za obnovo države. Dokler je zavarovanec pri prostovoljnem delu, članstvo počiva- Delodajalec ne sme delavca odjaviti iz zavarovanja, zavarovani prispevki pa se za ta čas ne predpisujejo. V dobi počivanja članstva ima zavarovanec pravico do dajatev za družinske člane. Čas zaposlitve pri prostovoljnem delu se računa v članstvo, ki je potrebno za dajatve, vezane na trajanje članstva. Pokojninske akontacije rodbinam pogrešanih Številni delavci in nameščenci so pogrešani. V mnogih primerih so si taki delavci in nameščenci že pridobili pravico do pokojnine zase in za družino. Družinski člani pa danes ne morejo predložti uradnega potrdila o smrti zavarovanca in jim zato ustanove socialnega zavarovanja niso mogle priznati pokojnine. Po sklepu Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje se je sedaj uredilo tudi to vprašanje. Družinam pogrešanih se priznajo akontacije na pokojnine, morajo pa najkasneje do konca junija 1947 predložili uradno dokazilo o smrti oziroma sodni odlok o proglasitvi mrtvim. S posebno uredbo zvezne vlade so bile enotno urejene tudi pravice delavcev in nameščencev do plače v primeru bolezni ali nezgode. Po tej uredbi so delavci in vajenci v obrtnih delavnicah in industrijskih podjetjih upravičeni do izplačila razlike med hranarino in inezdo, če zaradi bolezni in nezgode brez svoje krivde ne morejo delati več kot tri dni. — To razliko plača delodajalec največ za dobo 6 dni. Öe so zadržani manj kot tri dni, jim morajo delodajalci za ta čas plačati celo mezdo. Nameščenci in vajenci, zaposleni v trgovinskih obratih, zadružnih orgar nizacijah in podjetjih, so upravičeni do izplačila razlike med hranarino in plačo največ za dobo 1 meseca. Ta pravica se pridobi pod pogojem, da je zaposlitev trajala najmanj 30 dni pred obolenjem. Inozemske rente V Sloveniji živi večje število naših državljanov, ki so si pridobili pravico do rente iz zavarovanja za primer nesreče, onemoglosti, starosti ati smrti od nosilcev socialnega zavarovanja v inozemstvu. Zaradi še neurejenih razmer s sovražnimi državami in zaradi neurejenih trgovskih stikov z drugimi državami so ostali ti rent-niki brez vsake pomoči. Ministrstvo za delo LRS je zbiralo potrebne podatke in opozorilo na težek položaj teh rentnikov zvezno ministrstvo. Zvezni minister za delo je s tem v zvezi izdal maja posebno navodilo, na podlagi katerega izplačuje Osrednji zavod za zavarovanje od L maja dalje inozemskim rentnikom akontacije na njihove rente iz inozemstva. Inozemskim retnikom se izplačuje akontacija v višini, ki jo določa uredba o minimalnih rentah in pokojninah. Akontacija se izplačuje mesečno, najdalj do začetka rednega pošiljanja rente iz inozemstva. Doslej se je prijavilo 992 inozemskih rentnikov. Od teh jih več kot polovica pričakuje rento iz Nemčije, drugi pa iz Avstrije, Francije, Nizozemske^ Belgije. Italije, Češkoslovaške itd. Končno je treba omeniti še eno socialno ureditev v korist delavcev in nameščencev. Marsikateri zaradi telesne okvare, hibe ali bolezni ne more opravljati v celoti dodeljenega dela in trpi zato proizvodnja. Ker je pomanjkanje delovne sile veliko in da se delavcem ali nameščencem pomaga ter se jih čim prej zopet vključi v obnovitveno delo. je ministrstvo za ljudsko zdravje LRS izdalo na vse bolnišnice v Sloveniji okrožnico, po kateri imajo delavci in nameščenci prednost k sprejemu v bolnišnico. Ne sme se zgoditi, da bi a čakanjem na sprejem izgubili le en dan zaradi vrstnega reda. Šefi kirur-gičnih oddelkov naj pri operacijskem vrstnem redu dajo prednost delavcem in nameščencem. Dopusti ženam pred in po porodu Enotnh za vso državo je bilo urejeno tudi vprašanje dopustov ženam. Noseča žena, ki je izpolnila pogoje veljavnih predpisov zavarovanja, uživa podporo za porodnico šest tednov pred porodom in šest tednov po porodu. Če prejema od ustanove socialnega zavarovanja podporo za porodnice, ki je nižja od njenega rednega zaslužka, je delojadalec dolžan, da ji izplača razliko. Noseče žene-, ki nimajo predpisane dobe zavarovanja, pa so upravičene do šest tednov dopusta pred in šest tednov dopusta po porodu. Niso pa upravičene do kakršnih koli prejemkov od strani delodajalca. Izjema velja le za žene, ki so zaposlene v državnih uradih in ustanovah, to pa samo v primeru, da niso socialno zavarovane. Vidimo torej, da so bila v tem kratkem razdobju od osvoboditve urejena že številna važna vprašanja socialnega zavarovanja. Upoštevati moramo, da je Ljudska republika Slovenija na tem interesirana veliko bolj kot vsaka druga republika naše države. Pri nas je industrija relativno najbolj razvita in imamo največ delavstva in nameščenstva. ki živi 6amo od svojega zaslužka v industriji, trgovini, obrti ali po uradih. Razen tega je pri nas v veljavi pokojninsko zavarovanje za rudarje že od leta 1889. in za zasebne nameščence od leta 1909. in imamo tako veliko več .upravičencev do pokojnin, kakor jih imajo' v drugih republikah, kjer je pokojninsko zavarovanje začelo šele leta 1937. Prav zato je ugodna rešitev pokojninskega vprašanja dokaz, kako nepristransko rešuje naša zvezna vlada ta vprašanja. KULTURNI PREGLED Narodno gledališče na Reki V nedeljo zvečer so odprte na Reki svoje narodno gledališče. Ta dogodek je za prebivalce Reke, Sušaka in vse Istre mnogo pomembnejši kot je začetek dela v katerem koli izmed naših gledališč, ki delajo v urejenih razmerah, zato so ga pozdravili vsi prebivalci, Hrvatje in Italijani ip se zahvalili naši ljudski oblasti, ki je podprla njihovo željo in jo pomagala uresničiti. Prav v tem, da bodo igrali v novem gledališču v obeh jezikih, v hrvatskem in italijanskem, je njegov veliki kulturni in politični pomen. Reško gledališče bo odslej živa in neposredna vez med hrvatskim in italijanskim delom prebivalstva istrskih mest, hkrati pa bo težilo za tem, da pritegne, kot vsa naša gledališča v novi državi, čim širše plasti" ljudstva, istrskega delavca in kmeta. »Naloga našega gledališča je velika,« je dejal upravnik dr. Djura Rosič v svojem govoru ob začetku prvega delovnega leta. »Delovnemu ljudstvu te dežele, ki ga je stoletja tlačilo vsakršno zlo in ga je po veliki večini izrabljal mednarodni ka-pjfcui moramo omogočiti, tja se iz- obrazi in vzgoji v naprednem duhu.« Svoje prvo delovno leto je začelo Narodno gledališče na Reki z Gun-duličevo »Dubravko«, pastirsko igro v treh dejanjih. Gjiivo Franjin Gun-dulič, znameniti dubrovniški dramatik, Shakespearov sodobnik, je napisal to igro na prelomu šestnajstega in sedemnajstega stoletja. Čeprav je stara že skoraj tri stoletja in pol, je ta pastirska igra še vedno živa in je pogosto na repertoarju hrvatskih gledališč, saj je to eno izmed temeljnih del daJmatimsko-dubrovniške književnosti. Gundulič je povedal v tem svojem delu, zlasti v prizorih s satiri, vrsto misli o morali in politiki, vpletel je v konvencionalno ljubavno zgodbo apoteozo svobode in dvignil s tem »Dubravko« nad nivo običajnih pa-stirskih iger tistega časa. Izvedbo v peškem narodnem gledališču je spremljala glasba Jakova Gotovca, režiral jo je dr. Marko Fo-tez, ki je zdaj direktor hrvatske Drame na Reki, orkester je vodil skladatelj Boris Papandopuio, sceno pa je zamislil VI. žedrinski. V glav- « nih vlogah so nastopili Bogdan Jerkovič (Radmio), Ivan Djurdjevie (Ribar), Božena Gzund (Dubravka), Borivoj šembera in Ivo Popovič (satira) in Marija Cmobori (sati-rica Jeljenka). čeprav posamezni igralci niso dalj posebno močnih podob in niso posebej opozarjali na-se, je bila vendar igra v celoti lepo ubrana, živa in neprisiljena in je tako prva predstava v novem re-škem gledališču lepo uspela . Narodno gledališče na Reki ima Opero, hrvatsko Dramo in italijansko Dramo. Opera ima zdaj 19 solistov, 47 članov zbora in orkester, ki šteje 61 ljudi. Drama ima dva ansambla, hrvatskega s 26 člani in italijanskega, ki šteje za zdaj 19, po večini mlajših moči. Med dramskimi igralci je tudi Mila Šaričeva, ki igra glavno žensko vlogo v drami Viktora Cara Emina »Na straži«. Pri -izbiri repertoarja bo dajalo novo gledališče največ pažnje dramskemu in glasbenemu ustvarjanju hrvatskih in italijanskih avtorjev, slovanskim delom in tudi vsem pomembnejšim svetovnim gledališkim klasikom. Izmed hrvatskih dramatikov so na letošrjjem sporedu poleg Gunduliča in Viktora Cana Emina, ki začenjata dramsko sezono, še Krleža (V agoniji), Nehajev (Volkovi) in mla- di dramatik žic-Klačič. Slovence bo zastopal letos Cankar s »Kraljem na Betajnovi«, Srbe- pa Nušič s komedijo »žalujoči ostali«. Med ruskimi avtorji bodo dajali prednost klasikom (Ostrovski), Gogolj, Tolstoj, Gorki), svetovne mojstre pa bodo zastopate Moliere, Schiller, Goldoni, Shaw in pa Shakespeare — ta kar s tremo, deli, s »Hamletom«, »Othel-lam« in komedijo »Kakor vam drago«. Italijanska drama bo uprizorila v tej sezoni nekaj del iz italijanskega,- hrvatskega in slovanskega Klasičnega in modernega repertoarja. Izmed italijanskih avtorjev pripravljajo dela Goldonija in Piran-della. Opera bo imela na sporedu Verdija, Puccinija, Donizzetija, Zajca, Lisinskega, Papandopula, Bara-noviča, Gotovca itd. Reško gledališče pa ne bo omejilo svojega dela samo na mesto, v načrtu ima redna in pogosta gostovanja po vsej Istri, Gorskem Kotaru in Hrvatskem Primorju, člani Drame sodelujejo tudi pri reškem radiu. Prvi uspeh reškega Narodnega gledališča, ki ga je doseglo z Gun-duličevo »Dubravko«, njegov namen, ki ga je podčrtal upravnik v svojem začetnem govoru, in pa Skrbno In načrtno izbran repertoar dajejo pogoje za njegov dober razvoj. Prav gotovo bo to gledališče, ki je edino te vrste pri nas, uspešno opravljalo svojo prvo in najvažnejšo nalogo — zbližan je, povezovanje in medsebojno spoznavanje hrvatskega in italijanskega prebivalstva Reke in vse Istre. dm. »Gospoda Glembajevi« zopet na repertoarju zagrebškega gledališča V hrvatskem Narodnem gledališču v Zagrebu je bila te dni premiera drame Miroslava Krleže »Gospoda Glembajevi« v novi režiji Djoke Petroviča, dosedanjega upravnika osiješkega gledališča. Glavne vloge so imeli člani zagrebške Drame Dubravko Dujšin, Mate Grkovič, Bela Krleža, Tito Strozzi in drugi. Dramo »Gospoda Glembajevi« so prvikrat izvajali v Zagrebu leta 1929 in so jo igrali do leta 1936 37 krat. Od leta 1936 ni bila več na sporedu zagrebškega gledališča. Ta drama je bila skupaj z dramo »V agoniji« in »Leda« ,ki tvorijo Skupaj celoto, nagrajena z Demetrovo nagrado. Ta reprezentativna dela naše dramske književnosti so bila izvajana v vseh gledaliških odrih v naš) državi, izven države pa v Pragi, Brnu, Bratislavi in Varšavi. Smrt Ladislava šalbuma CTK poroča iz Prag»; Slavni češki kipar Ladislav šalbun je umrl 18. oktobra v 76. letu svojega življenja. Šalbun je dobil številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Mnogi praški spomeiniki 'so njegovo delo. Šalbun je tudi časni član Akademije znanosti in, umetnosti v Zagrebu. Moskovsko gledališče »Beltinski komsomol« v Cetinju Dne 19. oktobra so prispeli v Cetinje člani moskovskega gledališča »Leninski komsomol«. Goste je navdušeno pozdravila množica meščanov, predstavniki množičnih organizacij in predstavniki ljudske oblasti. V imenu mesta Cetinja je pozdravil goste predsednik mestnega ljudskega odbora N. Miloševič, a v imenu mladine član glavnega odbora Ljudske mladine črne gore Budo Soskič. V govorki so podčrtali idejo slovanske solidarnosti in vzajemnosti v minuli vojni in dejstvo, da so sovjetski umetniki v naši državi pripomogli k okrepitvi in zbližanju umetnosti obeh držav in učvrstitvi medsebojnih kulturnih veri. V imenu gostov se je zahvalil za pozdrave narodni umetnik Iv#n Bersenjev. Ljudstvo iz Cetinja je goste spremljalo skori mesto in vzklikalo bratstva slovanskih narodov. V črnogorskem Narodnem gledališču je ansambel izvajaj pred polno hišo dramo K. Simonova »Tako tudi bo«. Iz Cetinja bodo moskovski umetniki odpotovali v Dubrovnik. Poslednji juriš na Mladinski progi Te dni se odločajo poslednje bitke na mladinskj progi Brčko—Banoviči. Strokovnjaki »p izračunali, da b: mogla biti proga gotova do 29. novembra, na obletnico prog.asitve FLRJ. Toda dobra organizacija dela, silen delovni polet Titove mladine, ne-um črnost in upornost v premagovanju prirodnih zaprek, vse to nam jamči, da bo mladin.tea proga dograjena do 7. novembra, na dan Velike oktobrske revolucije. Graditelji so doslej izvršili prav vsstco nalogo, k; so jo postavili inženirji. Poedini objekti so bili zgrajeni pred postavljenimi tehničnimi raki. Pospešen j e dela in prekoračenje rokov je omogočil predvsem nov odnos do dela, ki ga opažamo ne samo pri kmečki in delavski mladini, ampak tudi pri srednješolcih in študentih. Tu je bolj kakor kjerkoli drugje veljala perola; Postani mojster svojega dela! .Delaj in uči se, uči »e in delaj! To niso bile samo parole na šotorih, v taboriščih, n« nasipih, prekopih, predorih, to je postala živa stvarnost nagih brigadirjev in brigadirk. Le telio si moremo tolmačiti velik uspeh slavne minerske udarne brigade, ki je z osts.limi brigadami dogradila najtežji objekt na miadi-astaj progi — majeviški predor — 32 dni pred rokom. za katerega se je sama obvezala, in 54 pred rokom, ki so ga postavil; inženirji. Biti miner ni lahko, še težje je pestati miner. Kljub temu se je na mladinski progi usposobilo 172 mladincev za strokovne minerje. Enajsti oktober ni bil samo praiz-nik minerjev. Bil je to praznik vseh graditeljev maldinske proge, vsega ljudstva. Najtežji objekt na progi, 400 m dolgi predor Majeriča je bil končan. Prvi vlak je svečano zavozil v to mogočno katedralo, največj; pones graditeljev. Tal rega veselja na progi še ni bilo. Ta dan je bilo postavljeno že 52 km širokotirne proge od Brčkega. Svečano okrašeni vlak je bil poln presrečnih mladincev. Med njimi je bilo največ brigadirjev iz V. udarne brigade Julijske Krajine, ki je položila tir tudi v ma.je-viškem predoru, 2e tri dni kasneje se je spojil široki tir z ozkim tirom onstran predora Majeriča, v najkrajšem času bo široki tir položen do 64. km proge, ka.iti onstran predora Majeriča je' treba samo oziri tir razširiti na normalni tir. Toda pri 64. kilometru pri Kiseljaku je priroda peli vari La 300 m dolg vsek, za katerega j« bilo treba izkopati 40.000 m3 zemlje. Nastale so velike razpoke, zemlja se je začela premikati, v nekaj dr.eh je bil vsek dobesedno zasut. Polaganje tirov se je tu ustavilo. Zaradi teh 300 m proge je grozita nevarnost, da celotne proge ne bo mogoče dograditi v roku. Toda mladinci o tem niso hoteli slišati. »Obvladali smo toliko prirodnih zaprek, pa da ne bi premagali nove zapreke, ki se nam postavlja tik pred največjim praznikom? Ali naj bo delo 62.000 mladincev zaman? .Ali naj nam ta zapreka onemogoči izpolnit; obvezo, ki smo jo dali maršalu Titu in vsem našim narekom?« Ne! Priroda nas lahko ovira, toda le za kratek čas. Začela se je nova bi.ka. Inženirji so napravili načrt. »Zgraditi moremo nov, 200 m dolg predor, tretji na progi.« Kakor nekoč v berbi s sovražnikem, tako so se sesaj brigade pripravljale za napad na to priročno oviro. Z vseh strani so se premikale brigade proti najnovejšemu sovražniku. Prva je bila zopet udarna minerska brigada, zmagovalka v predoru Majevica. Nato so zavzele položaje okoli Kiseljaka še II. grška brigada »Elas«. III. udarna ča-čanska brigelda. ki trenutno nesi desetdnevno prehodno zastavico za zemeljska dela), senatorska, daruvarska in brigada, ki je prišla s Posavskega prekopa. Napad se je pričel 25. septembra z osmih strani istočasna Delo na predoru št. 3 je težje, nevarnejše kakor v predoru Majevica. Zemlja se premika v vse smeri. Pogosto je treba kepati do 7 metrov globoko do solidnega temelja, na katerega se lahko betenira. Že so bili uspešno rešeni prvi problemi, ko se je pojavil nov sovražnik — dež. Mladinci »o še krepkeje stisnili za krampe in lopate. Nad pedkopi so razpeli plahte. Pritisnil je trdi mraz. Toda mladince ne more nič ovirati Delajo podnevi in ponoči. Pr; graiinji tega predora }e sedaj v teku odločilna bitka. Od tega dela zavisi, ali bo 7. novembra lahko peljal prvi vlak s premogom iz Bano.ičev v Brčko in dalje v Beograd, ah ne. Tega se danes zavedajo vsi mladinci Zato »o izvedli organizacijo dela do najvišje stopnje. Vsak mladinec ve, Kaj mora storiti vsak dan, ce o vu.ko uro. Tu je sedaj poslednji juriš mladincev, da izpolnijo obvezo! Tu je v teku borba s prirodo, borba za dneve, za ure. Vsaka kapljica dežja nem lahko pokvari načrte. Nezaupljivo gledajo brigadirji preti težkim oblakom, ki so vsak dan gostejši m temnejši. Po dosedanjih rezultatih «dela lahko rečemo, da se bitka uspešno razvija in je že dosgela vrhunec, kajti osem obokov je že v celoti zabetoniranih, 16 pa jih je v gradnji, za ostalih 16 se pa kopljejo temelji. Inženirji so postavili nove rač one in nove konkretne naloge mladincem. Minerska brigada je pozivala vse ostale na tekmovanje. Organizacija dela in odločna volja graditeljev, da dajo vse od sebe, so jamstvo, da bo predor št 3 gotov do 28. t. m. S tem bo omogočeno. da se postavi šircki tir tudi na tem delu proge in da se ustvari neprekinjena zveza na vsej progi od Banovičev do Brčkega. Ljudska mladina Jugoslavije bo potem lahko poklonila svojemu Titu in vsem narodom Jugoslavije svoje največje darilo v obnovi. Rsrsvniškf predor dograjen V petek 18. oktobra t. i. je prvič zaplapolala naša državna in delavska zastava na portalih novega železniškega predora v Borovnici. Prvo večje delo nove borovniške proge je dokončano, psedor je dograjen in s tem odprta pot po novi progi v naš Trst. Bil je ta dan velik praznik za tukajšnje delavstvo, saj pomeni dograditev tunela, nov uspeh v prizadevanju in požrtvovalnosti - delovnega ljudstva pri obnovi naše domovine. Zato smo ta dan tudi slovesno proslavili. Ves predor je bil okinčan z zelenjem, zastavami in transparenti z borbenimi napisi, med katerimi so visele slike naših voditeljev s sliko maršala Tita na čelu. Na portalu se je v svitu električnih žarnic blestela peterokraka zvezda , pod njo pa napis: »Delavstvo izroča novi tunel Titovi Jugoslaviji«. Ob 16. uri so se zbrali pred predorom minerji,, zidarji, kamnoseki in ostali delavci-gradi-tclji z vodstvom gradbe. Iz Ljubljane je prihitel pomočnik upravnika, državnih železnic ing. Šubic. Prvi je nagovoril zbrane delavce tovariš Buto-rac, ki je naglasil veselje delavstva, da more danes izročit; to monumentalno zgradbo, dovršeno brez nezgod v roke upravi. V imenu vseh je obljubil, da bo delavstvo tudi v naprej dalo vse svoje sile za dokončno obnovo naše domovine, nakar je pozval vodjo gradbe ing. Bufona, da prereže vrvico, ki je zapirala vhod in nam tako odpre pot v novo dograjeni predor. Ing. Bufon je nato pozdravil delavstvo in naglasil veselje in ponos, s katerim naše delavstvo v svobodi in enotnosti gradi in obnavlja našo domovino in s tem svojo srečno bodočnost. Z besedami: »Naj bo pot skozi ta tunel simbol naše poti v svobodo naših bratov, v naš Trst« je prerezal vrvico in tako odprl vhod. Vsi zban; so si nato ogledali lepo razsvetljeno in okrašeno notranjost predora, nakar so prisedli k pripravljenim mizam. Godba je zaigrala državno himno. Pomočnik upravnika drž. železnic je nato sporočil delavcem pozdrave uprave, ing. Ribnikar pa je opisal gradbo tunela in prebral imena delavcev, kj so se pri tem ddu posebno izkazali. Sledil je nato družabni večer v tunelu samem. V prijetnem tovariškem razpoloženju je delavstvo z vodstvom gradbe tako proslavilo zaključek prve faze gradnje proge Preserje—Borovnica zavedajoč »e, da je to lep uspeh v izvrševanju našega velikopoteznega obnovitvenega programa. Na Slakah je zasvetila električna Inč V nedeljo. 20- oktobra je v Novi vasi in Vel. Blokah na Bloški planoti zagorela električna luč- Priklopljen je bil daljnovod in postavljeni dve transformatorski postaji v Novi vasi in Vel- Blokah. Neprecenljive vrednosti je za te hribovske vasi električna napeljava, saj so z električnu energijo dobili ne samo luč. temveč tudi pogonsko sredstvo za kmetijske in obrtniške stroje. Olajšano jim bo tudi ku 11urno-prosvefeo delo v razsvetljenih društvenih domovih. Elektrifikacija Bloške planote je nov sad požrtvovalnega dela naše mladine. Prva se je lotila težkega dela četa elektrotehnikov ljubljanske univerze, ki je začela sredi letošnjega poletja s pripravami. Nobeno delo ni bilo tuje mladim visokošolcem od vseh težaških, minerskih del. kopanja jam. postavljanja dalnjovoda in drogov do montiranja. Za svojo vztrajno in požrtvovalno delo So bdi pohvaljeni- Ko so se v začetku septembra poslovil; od Bloške planote, na nadaljujejo visokošolski študij. ;e prišla dokončevat elektrifikacijsika dela skupina 60 vajencev Drž. elektrarn Slovenije in mladincev z Rakeka, ki so se prav tako vztrajno posvetili svojemu delu. K uresničitvi načrta je pripomogla vsa mladina Slovenije, ki je zbirala baker za žice in pripravljala potrebne drogove. Pri vseh delih je prišlo lepo do izraza sodelovanje med tehničnim vodstvom DES-a, elektrotehniki, mladino dd je pomagala s prostovoljnim delom, in domačini. V nedeljo 90 meli na Blokah slavnost priključitve električnega loka. Člani sindikalne podružnice DES-a so za uvod svečanosti predvajali igro »Raztrganci«. Monterji so preizkušali električno napeljavo. V imenu ljudstva Bloške planote se je predsednik krajevnega ljudskega odbora zahvalil \teem, ki so se trudili pri elektrifikaciji. zlasti se je zahvalil mladini Slovenije, ki je ostvrfrila načri elektrifikacije Bloške planote in izrekel vse priznanje Državnemu električnemu podjetju Slovenije, ki je dalo tudi s svoje strani vso možno pomoč. Važna etapa naše elektrifikacije Nova ureditev cen vinu in žganju Gradnja hidrocentrale v Mostah pri žirovnick Zvezni urad za cene pri Gospodarskem svetu je izdal odločbo o ureditvi cene vinu, žganju in vinskemu destilatu letnika 1946 in prejšnjih letnikov. Vino, žganje in vinski destilati se smejo dati v promet samo po predpisih te odločbe in po cenah, ki jih določijo okrajni ljudski odbori, v okrožnih mestih pa mestni ljudski od-bomi. Cene se določijo za prodajo na drobno, nakup od proizvajalca in promet v trgovini na debelo pa sc vršita po svobodnem dogovoru. V potrošnjo se smejo dati samo vina od plemenitih trt, zdrava, negovana in ne šibkejša od 9 stopenj maligana. Kisla ali bolna vina se lahko prodajo samo za predelavo v žganje ali destilat. Glede na specifične posebnosti, kakor so pridelek grozdja na hektar, okus, aroma, barva in druga kakovostna obeležja, se vsa vina dele v dve skupini: v prvo skupino spadajo najboljša kakovostna vina, razdeljena v dve podskupini, v drugo skupino pa spadajo vsa ostala potrošna vina. V odločbi so točno navedene vrste vina, ki spadajo v posamezne skupine in podskupine. Vina iz leta 1945. in prejšnjih let se do 1. decembra t -L predajajo po najvišjih cenah, določenih v smislu odločbe zveznega urada za cene z dne 16. januarja 1946, od 1. decembra naprej pa po cenah, ki so predpisane v. novi odločbi z dodatkom 10 %. Slivovka in žganje od ostalega ko* ščičastega sadja se smejo po L decembra t. 1. staviti v promet samo v jakosti najmanj 25 stopenj, tropinovec in žganje od ostalega sadja v jakosti najmanj 40 stopenj, vinsku destilati pa v jakosti najmanj 50 stopenj. Okrajni ljudski odbori (v okrožnih mestih ljudski odbori) bodo po navodilih republiškega urada za cene in z njegovim soglasjem določili prodajne cene vinu, žganju in vinskemu destilatu v gostinskih obratih, kakor tudi pri trgovcih na drobno. Osnovna obračunska cena (z vračunanimi stroški nege, predelave, kala in zaslužkom veleprodajama) znaša za vina prve skupine 2.20 din (1. podskupina) odnosno 2.05 din (2. podskupina) za stopnjo maligana, za vino druge skupine pa 1.70 din za stopnjo. Za slivovko in žganje od koščičastega sadja v jakosti do 40 stopenj znaša osnovna obračunska cena 1.05 din (za jakost preko 40 stopenj se računa 1.30 din za stopnjo), za vinski destilat v jakosti 5U in več stopinj pa 1.30 din za vsako stopnjo jakcsti. K tej osnovni ceni se pri določitvi cene pribijejo državne in krajevne dajatve, povprečni stroški prevoza do trgovca na debelo in davek na poslovni promet. Ce se tej ceni, ki obsega vse navedene izdatke, pribijejo še stroški maloprcdajalca (gostinskega obrata), se dobi ceno v prodaji na drobno. Za vina, ki so stara nad 3 leta, lahko republiški urad za cene na podlagi prošnje in predloženega vzorca odobri poseben dodatek, prav tako pa lahko za posamezne vrste vina določi tudi nižje cene. Povprečne prevozne in dovozne stroške, stroške za vračanje praznih sodov, določi okrajni ljudski odbor za vsak kraj v okraju, v okrožnih mestih pa mestni ljudski odbor. Za vina in žganje, ki se dajo v promet v zaprtih steldenjcah, se prizna poseben dodatek za polnjenje in' obvezno etiketiranje; in -sicer za vino. največ 3' -dih; za’ žganje pa 3.50 dm pri steklenici. Prf prodaji- vina in žganja" v stektemcah'je «določen ža maloprodajalce kosmati pribitek 12 odstotkov. Za gostinske obrate je pribitek različen po kategoriji obrata in znaša za prvo kategorijo 35 %, za drugo 30%, za tretjo 25%.in za četrto 20 %. Razdelitev obratov v kategorije izvrši krajevni ljudski odbor, pri čemer sme priznati prvo kategorijo samo prvorazrednim gostinskim obratom. Za luksuzne lokale in lokale z godbo lahko republiški urad za cene izda posebno odločbo o večjem kosmatem pribitku. V prometu z vinom, žganjem in destilatom do maloprodajalcev in gostilničarjev je obvezno dajanje računov z navedbo vrste in kakovosti pijače. Prodajalci na drobno so dolžni, na vidnem mestu izvesitt cenik z na#--vedbo vrste, izvora, kakovosti in jar kosti. Ureditev nakupa In prometa s čebulčkom Na podlagi uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga je zvezni trgovski minister izdal odredbo o ureditvi nakupa in prometa s čebulčkom, ki je objavljena v zveznem »Uradnem Ms tu« 18. t. m. in velja od dneva objave . Cebulček smejo kupovati v svojih In sosednjih mejnih okrajih svoje ljudske republike naravnost pri izdelovalcu: a) sadilci čebule za svoj pridelek, b) nabavljalne in potrošniške zadruge za potrebe svojih članov, sadilcev čebule. Državna trgovska podjetja, zadruge in zasebni trgovci smejo kupovati čebulček .samo v svoji ljudski republiki. Tako kupljene količine dajo na razpolago svojemu republiškemu ministru za trgovino in preskrbo, ki odredi količine za redne potrebe potrošnikov svojega območja, presežke pa da na razpolago zveznemu ministrstvu za trgovino in preskrbo za potrebe drugih ljudskih republik. O vseh' odkupljenih količinah, in sicer o količinah, dci se uporabijo za redne potrebe potrošnikov svojega območja, leaikor tudi o presežkih, dajejo republiška ministrstva poročila zveznemu mdim-stru za trgovino im prestar bo. Za prevoz oziroma prenos čebul-čka se analogno uporabljajo veljavni predpisi o prevozu oziroma prenosu predmetov, ki spadajo v načrtno razdeljevanje in potrošnjo, z dodatkom, d» «me kupec prenesti brez posebnega dovoljenja do 5 kg če-buička. i Razdelitev kontingenta zračnic In plaščev za kolesa Iz razpoložljivih količin so stavljene na razpolago za tanitje. potreb naslednje količine zračnic im plaščev za bicJfcljje: plaščev zračnic MLO Ljijbljama, » 4320 4320 OLO Ljubljana . 7000 7000 OLO Celje ... 3800 3800 OLO Novo mesto . 2400 2400 OLO Maribor . . 6480 6480 S posebnim kontingentom so krite tudi potrebe Narodne milice preko ministrstva notranjih poslov in a posebnim kontingentom tudi potrebe »Gradisa« za vso Slovenijo. Prt razdeljevanju naj krajevni ljudski odbori upoštevajo smernice in navodila, izdana ob priliki zaidnje delitve. Prevzemanje je v teku- Plašče in zračnice dobavlja tvrdka Jugoavto v enkratnih skupnih ait večkratnih dobavah do končnega kritja. (Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS) Prva tovarna or v Apatinu Med številnima novimi industrijskimi podjetji v Vojvodini je najznačilnejša specijalna tovarna za ure v Apatinu. To je prva: tovarna ur ne samo v naši državi temveč na vsem Balkanu. Podjetje se Je pričelo razvijati iz majhnih počeikov pred enim letem. Sedaj izdelajo: v tovarni na mesec preko ICO' velikih stenskh ur, manjših, okusno izdelanih namiznih ur kakor tudi kuhinjskih ur za dnevno, dvodnevno, tedensko ali _ štirinajstdnevno navijanje., V precizni mehanični delavnici tovarne izdelajo vse najmanjše dele mehanizma. Sedaj je v tovarni zaposlenih 70 delavcev, poleg tega pa so v mehanični delavnici kakor v delavnici, za ohišja ur zaposleni učenci industrijski šole v Apatinu. Ustvarjen; so vsi pogoji, da se obratovanje poveča tako, da bo podjetje zaposlevalo preko 150 delavcev. Proizvodnja se bo lahko povečala na 800 ur mesečno. V teku so tudi že priprave za izdelovanje ur budilk. • = Obrestna mera za poslovne menice. Zvezni finančni minister je izdal na'podlagi zakona o ureditvi in delovanju kreditnega sistema odredbo o obrestni meri za poslovne menice. Po tej odredbi računajo državna kreditna podjetja na poslovne menice 6 °/o letne obresti, kar velja od dneva objave (Zvezni Uradni list 15. L m.) PRESKRBA DELITEV MESNIH IZDELKOV Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane, ki so upravičeni prejemati meso. prejmejo v sredo, 23. t. m. od 15.—19. ure pri svojih stalnih mesarjih ln to: Ilnilmr Alojzij. Jagodic Frainc, Jagodic Jože ln Janež Ivan ha odrezek »I.—15. oktober« ali »m.—35 oktober« po 20 dkg salame ali v kolikor bodo Imeli na zalogi na isti odrezek mesto salame ipo 1 kranjsko klobaso alt 2 hrenovki ali 2 safaladi. Prodajne cene bodo vidno označene. Mesarji dvignejo te mesne izdelke v sredo od 12. do 14. ure pri Oeenar-Ju, Tomšičev« 3. DNEVNE VESTI KOLEDAR Sreda, 23. oktobra: Janez Kap.. Klotlls da, Živka četrtek, 24. oktobra: Rafael. Blagota SPOMINSKI DNEVI 23. X. 1944. — Krasna j a armija — bratska ruska rdeča armada prestopi meje Vzhodne Prusije DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Bahovec, Kongresni trg 12; lekarna Murmayer, Sv. Petra cesta 75. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠŠČB V LJUBLJANI Drama 23. oktobra, sreda, ob 1930 url: Kreft: Velika puntanja. Red Sreda. 24. oktobra, četrtek, od 20. uri: Molite* Vidmar: Učene ženske. Red E. V sredo, 23. t. m. bo ljubljanska Drama uprizorila za abonente reda Sreda Kreftovo dramo »Velika puntarija«. Opera 23. oktobra, sreda, ob 20. url: Offenbaebs Hoffmannove pripovedke. Red H. 24. oktobra, četrtek, ob 20. uri: Gotovac; Ero z onega sveta. Gostovanje Jožeta Gostiča. Red četrtek. OKROŽNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda. 23. ob pol 20.: Dvorana Metropol. Kreft: Celj6ki grofje. Premiera. Otvoritev sezone 1946/47. Četrtek 24. ob pol 20.: Dvorana Metropol. Kreft: Celjski grofje. Prva ponovitev. Zmžane čope. 2317-n ’/ SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV :LJUBLJANA — UNION: Sovjetski film ■ »Poslednji labor«, filmski »Obzorhflc«. . Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — klATICA: Zaprto. — SLOGA: Ameriški film »Detektiv Andy Hardy, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 ln 20.15. — KODELJEVO: Ameriški film »Karijera«, tednik. Predstava ob 20. url. MARIBOR — ESPLANADE: Francoski film »Werther«, tednik. — GRAJSKI: Sovjetski barvni film »Kameniti cvet«, tednik. CELJE — METROPOL: Zaprto. — DOM: Sovjetski film »Brez dote«, tednik. PTUJ: Sovjetski film »Mladost Maksima Gorkega«, tednik. MINISTRSTVO ZA PROSVETO V LRS RAZPISUJE N A T E Č A J 1. za 3. najboljše gledališke Igre, primerne za naše ljudske odre; nagrade znašajo po 15.000 din; 2. za 4 najboljše pesmi (besedila), primerne za petje, po 1000 din; 3. za 4 najboljše kompozicije na besedila pod točko 2. primerne za pevske zbore, event, množične zbore, po 1000 din: 4. za 4 najboljše plesne točke, sestavljene na osnovi znanstveno ugotovljenih pristnih elementov slovenske in jugoslovanske folklore z glasbeno spremljavo, po 2500 din; 5. za 3 najboljše lutkarske igre. nagrade po 5000 din, ali priredbe, nagrade pe 3000 din. Rokopise predložite do 20. novembra t. 1. ministrstvu za prosveto LRS. oddelku za ljudsko izobraževanje. Ljubljana, Kongresni trg 2. Rok je kratek, ker domnevamo. da je več del že v grobem ustvarjenih in čakajo le še dokončne oblike. Im« ln naslov pisatelja naj bo priloženo v .posebni zaprti kuverti, na ovoju pa geslo, ki označuje rokopis. Avtor bo nedvomno poleg nagrade prejel tudi normalni honorar od založbe, ki bo njegovo delo izdalo. Razdelitev nagrad bo 29. novembra 1946. MESTNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE, LJUBLJANA, se je preselil iz Prešernove 3/II v Knafljevo «t. 7/L * Društvo novinarjev Slovenije sporoča vsem Interesentom, ki so se prijavili za novinarski dopisniški tečaj v Ljubljani, da je tečaj iz tehničnih vzrokov zaenkrat preložen. O pričetku bodo vsi pravočasno obveščeni. Odbor Sindikalne podružnice gospodinjskih pomočnic in hišnikov štev. 4 — šiška, vabi na množični sestanek v četrtek dne 24. X. 1946. ob 29. uri v »Prešernovo sobo«, Celov&ka 75. 2324-n Slušatelji gospodarske fakultete: danes 23. t. A. sestanek slušateljev I. in II. semestra ob 19.30 v Trgovskem doihu. Po sestanku prodaja skript za oba semestra. 2325-n 1. novembra bo oh 2. uri pop. v Zabukovci odkritje spomenika 10 ustreljenim talcem, ./kj šo bili ustreljeni maja 1943 leta. Odbor za postavitev spomenika vljudno vabi prebivalstvo, naj se polnoštevilno udeleži te slavnosti, da se skupno oddolžimo spominu mrtvih junakov, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev naše domovine. Pri slavnosti sodelujeta rudarska godba m rudarski pevski zbor. Strojepisni pouk po specialni desetprstni metodi s episovanjem raznovrstnih pisarniških del. Stroji raznih sistemov. Praktično znanje za vsako javsio ali zasebno službo. Priznano najboljši in naj-popolnej&i zasebni p3uk te vrste. Uspeh zajamčen- — Ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Jnformacije, prijave dnevno: Zasebni individualni pouk. Domo- branska 15 (vodi ravnatelj Christof Drago). 2321-n PUTNTK-ova izleta z avtobusi v Opatijo. PUTNIK priredi *1. novembra tridnevni izlet v Opatijo z avtobusi. Odhod iz Ljubljane 1. XI. ob 6. uri zjutraj izpred FUTNIK-ove pisarne v Ljubljani. Povratek v Ljubljano v nedeljo 3. XI. ob 17.30 izpred PUTNIK-a v Opatiji. Stroški za. izlet znežajo din 800.— oz. za člane sindikalnih organizacij din 650.—. V tem Je vštet prevoz iz Ljubljane v Opatijo z avtobusi in celotna oskrba. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani do 26. oktobra zvečer. Dvodnevni izlet v Opatijo 2. do 3. novembra. Odhod zavtobusi 2. novembra ob 13. uri izpred PUTNIK-a v Ljubljani. Prihod v Opatijo okrog 17. ure. Povratek iz Opatije 3. novembra ob 17.30 izpred PUTNIK-a. Stroški znašajo din 500.— na osebo, člani sindikalne organizacije plačajo samo din 400.—. Prijave sprejema PUTNIK do 24. novembra zvečer. 2322-n Strojepisje se naučite po modemi metodi v najkrajšem času temeljito od začetnih vaj do popolne izvežbanosti, ki je potrebna v vsaki službi. Izberete si lahko za Vas najprikladnejše učne ure dopoldne, popoldne ali zvečer.. Pouk v središču mesta. zato dostopen vsakomur. Prijave in pojasnile»: »Instrukcije«, Kongresni trg št. 2/IL, tel. 23-91. 2323-n Življenje in delo v Sovjetski zvezi Stalinski nagrajenee zidar Andrej Kulikov V spisku naviti dobitnikov Stalinove nagrade, kd ga je objavil sovjetski tista, sem najel tudi Andreja Kulikova, zidarja iz Leningrada. V odloku ministrskega sveta je bilo napisano, da se častni naziv Stalinovega nagrajenca podel; njemu in še dvema drugima zidarjema za racionalizacijo metode dela v gradnji. Gotovo Kulikov pred letom, ko je v eni delovni izmeni porabil 8450 opek, ni pričakoval, da bo postal tako popularen. Toda njegov izvanredni rekord je postal znan že takrat in takoj so se pojavili ljudje v Ukrajini, v Beli Rusiji in drugod, kjer so v Uku večja gradbena dela. kd so težili za tem, da bi ga dosegli. V tisku so se pojavile beležke o novih rekordih in doseženih uspehih poedinih zidarjev, kj so porabili tud 10.000 in še več opek v eni izmeni. Celo sam Kulikov je'presegel svoj rekord. S Kulikovim sem se sppznal pretekle jeseni v Leningradu. Videt sem ga pri zidanju. Celo nestrokovnjak je moral opaziti njegovo izvanredno delo. Hitel je in zidal z ritmičnimi, umirjenimi gibi; in tri dekleta, ki so mu pomagala, so ga dopolnjevala. Ni zidanje tako enostavno delo, kot bi kdo mislil, opeke se morajo tesno prilegati in prav posebno je treba paziti na polaganje prvega reda. Kvalificirani delavec polaga eno opeko po', minute. — dober mojster 15 sekund, a Kulikov 2,4 sekunde. Pri svojem delu je pravi virtuoz. Pred vojno je Kulikov gradil stanovanjske hiše in šole. Položil je na zgradbe Leningrada več milijonov opeke. Nekoč Je komisija mestnega sveta sprejela v Primorskem rajonu novozgrajeno šolo. pri gradnji katere je sodeloval tudi Kulikov. Čeprav ni bilo to njegovo prvo zgrajeno poslopje v tisti sezoni, se Kulikov dobro spominja tega dogodka. Mesec nato je v tisto noro šolo privedel svojega sina. Kulikov je hodil v mestno SoCo šemo dve leti, pa temu je že dolgo. Z grenkobo govori o svoji mladosti: »Moj oče je bil zidar. 48 let je zidal hiše v Leningradu, pa kljuj) temu ni imel toliko, da bi me šolal. Studiranje je bilo takrat drago, mi pa smo živeli zelo siromašno. Ko mi Je bilo 10 let, sem že pomagal očetu in počasi moral pokopati svoje sanje o šoli.« Kulikov je postal odličen zidar. Zdelo se je, da bodo poslopja, ki jih je gradil on, stala večno. Pa je prišla vojna in Kulikov je moral gledati početje Nemcev, ki so uničevali. V oglu šolske stavbe, ki jo je nekoč zidal on in v katero je zahajal njegov sin, je zijala velika luknja, pa to je bila v primeri z drugimi še dobro ohranjena 6tavba. Med nemškm obleganjem Je Kiti-kov gradil zaklonišča, bunkerje in druge vojaške objekte. Detel je brez počitka, še spal je tistih nekaj kratkih UL ki jih je porabil za spanje, v poslopju, katerega je gradil. Bil je nagrajen z medaljo za vojne zasluge. Potem mu je umrte žena, njegovi zhanoi in prijatelji so podlegli vojni in njemu samemu se je zaradi hudega zrahljalo zdravje. Toda kljub vsem težavam ni popusta, gradil in zidal je dalje, bil je zvest prebivalec Leningrada. In ko je Sel nekoč po Gogoljevi ulici in mu je v oči padla pred ruševinami postavljena lesena =terja, ki bi naj akxila raadejaqje, je stisnil peet in dejal: »Pride čas, ko bo tu kot nekoč. Stal bo zid, še trdnejšega bomo zgradili kot je ,bil prej.« Takrat še ni vedel, da je prav njegovih rok čakala tista hiša in da ga je prav pri tej hiši čakal njegov zidarski rekord. »Kako ste dosegli ta rekord?«, sem ga vprašal. Namesto odgovora je dejal samo »Kaj pa 6,000.000..« V Sovjetski zvezi ni potreben komentar, ko se govori o tem številu. 6 milijonov poslopij, ki so jih požgali Nemci in 25 milijonov ljudi, ki so ostali brez strehe, go številke, na katere misli sleherni državljan. »Pomislite samo, koliko milijard opek bo treba še položiti za našo obnovo,« mi je dejal. Vedel sem torej, zakaj mu je bilo toliko ležeče na tem, da bi delal hitreje. Pa se mi je zdelo še premalo za pojasnitev njegovih uspehov. Saj je zidarska obrt tako stara, da ni mogoče enostavno prekoračiti norme tega dela Pa je Kulikov vendar dosegel uspeh in priznanje prav pri tem delu. Ko zidar dela, naredi nešteto raznih obratov ter gibov in redki razmišljajo, koliko je potrebnih in koliko ne. Kulikov pa Je razmišljal o tem in se trudil zmanjšati njihovo števLo. Nehal je uporabljati Uidi zidarsko kladivo^irr je namesto’ hjdga' delal z j^d^ško Jopajp^ Ker pa. se je navadna ^železna lajšata zvite', si je Kulikov dobil jekleno in uspel, da je delal z njo bolje’in hitneje/Tudi je premaknil korito z malto ria primernejšo mesto, tik k zidu, ki ga je imel v delu. Ih je dosegel več, kot je sploh mislil in upal doseči. Videl sem, da je uporablja!! vedno prav isto količino malte in ko je polagal opeke, je delal vedno v neki dolo--čeni liniji, fci je ni nikdar prekoračil s še. kakšnim’ gibam. Njegovo preračunano delo pa je hitro dvigalo zid; Iniciativa Kulikova in njegov uspeh sta pritegnila v tekmovanje nešteto zidarjev Sovjetske z veze. Sovjetska vlada je pravično ocenila uspeh Kulikova in mu je podelila Stalinovo nagrado. ' N. Jenisejev I , Fedor Savarenskl V prvih dneh oktobra je v 66. letu starosti preminul ugledni In znameniti sovjetski hidrogeolog in izvedenec strojnogradne geologije Fedor Savarenski. Bil je ustanovitelj sovjetske strojnogradne geologije nj ji je stal na čelu od začetka. Po nalogu sovjetske vlade je vodil Savarenskl obsežna hidrogeološka raziskovanja v Traaskavkjustfi, na področju dnjelen- ske-električne centrale in drugod. Fedor Savarenskl si je pridobil velike zasluge zlasti pri geološkem raziskovanju onega ozemlja, na katerem se bik uresničenj največji petletni načrti.--,Bä je glavni -izvedeneo irt^v oblaščenec sovjetske vlade na vseh področjih, kjer so se gradili Dnjepro-stroj, tovarne v Magnitogorsku, jeklarne v Zaporožju ln hidroelektrične centrale na Volgi, Kami m Oki. Med vojno je vodil Savarenski vsa važna dela pri preskrbi industrijskih središč in železniških postaj z vodo. Poleg dela. na terenu je posvečal posebno skrb’ vzgoji strokovnega kadra za znanstveno področje in strojno gradnjo. Bil je profesor akademije za rudarsko industrijo in moskovskega geološkega instituta. Njegovi znameniti knjigi »Hidrogeologija« in »Stroj-nogradna geologija« sta temelj vsem sovjetskim hidrogeologom. Od leta 1835. je Savarenski načeloval odseku za hidrogeologijo in strojnogradno geologijo instituta SSSR na Akademiji znanosti. Leta 1942. je postal Savarenski predsednik odseka za raziskovanje vprašanj preskrbe z vodo pri Akademiji znanosti SSSR. Sovjetska vlada je delo Savarenskega visoko cenila ln ga odlikovala z redom Lenina m redom Rdečega prapora dela. FIZKILIUKA Začetek sezone v namiznem tenisu 11. veliki namizno teniški turnir »Memorial E. Belaka« V soboto in nedeljo je priredilo PD »Borec« v spomin na peto obletnico smrti pokojnega igralca Ernesta Belaka drugič vt-Lik namizno teniški turnir, katerega so se udeležila vsa slovenska društva ter dve lz Zagreba. Na turnirju je sodelovalo okou 100 igralcev in igralk. Organizacijsko prireditev ni povsem zadovoljila* ker je vodstvo ležalo na enem človeku. ki je še igral obenem. V pogledu števila sodelujočih Igralcev in njihove igre pa je turnir popolnoma uspel. Tekmovanje se Je pričelo v soboto popoldne. Prva je bila na sporedu skupina novincev. Prijavilo se je 22 igralcev .raznih dru-Stev in aktivov ter sindikatov. Tu so pokazali premoč Igralci iz št. Vida. od katerih so se trije uvrstili med najboljše Štiri. Rezultati so bili naslednji: 1. Erman Prane. 2. Hladnik Marjan (oba FD St. Vid). 3.—4. Tomc Lojze (DES) in Hladnik Leopold. Zvečer se je pričela borba .za naslov najboljšega moškega moštva in ženske družine. Moška moštva Igralo Je 11 moštev, in sicer Udarnik. Krim, železničar. KNOJ in Borec iz Ljubljane. Kranj. J. Gregorčič iz Jesenic. Železničar in Polet iz Maribora ter cc?ijski Olimp. Precej moštev je bilo izenačenih In so bile zato najnizje razlike v rezultatih. V polfinale so se plasirali UdarnlK z zmago nad Krimom 5:4. KNOJ nad Borcem II. ,5:2. Borec I. nad. J.,.GregorČičem 5:1' in železničar Lj. nad'Olimpom $:2. V finale so prišli po hudih in težkih igrah Udarnik z zmago nad KNOJEM in Borec nad železničarjem Lj. V zanimivi /finalni igri je zmagalo moštvo -Bo/ec 5:3 ter si tako že drugič osvojilo Belakov pokal kot najboljše moštvo Slovenije. Uspen tekmujočih društev je bil naslednji: 1. Borec (Krečič D.. Blažič S.. Recek Fr.j. 2. Udarnik (Lazar M.. Kamenšek S.. Dular (P.), 3.—4. železničar (Bogataj D.. Scagnetti D.. Medved B.) in n. divizija KNOJ-a (Božič M.. Bradeško St., ZavršnlK M.) Družine V tej borbi je presenetilo žensko moštvo J. Gregorčič, ki je premagalo moštvo Metalca iz Zagreba 3:2 ter tako prišlo v finale, štrumblova. zlasti pa mlada Pogačarjeva sta krasno igrali te zmago zaslužili. V finalu sta znani igralki FD Slavlje zmagali nad našima 3:0. Končni placement je bil: Slavija-Zagreb (žabčič Vera. Kononenko Vida). 2. J. Gregorčič (Pogačar Marija. Štrumbl Milica), 3.—4. Celje (Rihtar Božena. Aljančič Mija) in Meta-lac-Zagreb (Cindrič Valerija. Frljan Mira). Moški posamezno V igrah za najboljšega igralca turnirja Je sodelovalo 35 tekmovalcev. Od znanih Igralcev so že v prvem in drugem kolu izpadli Bogataj, Recek. Božič, Koch. Medved in štrumbl L. Med najboljšo končno četvorico so prišli Lazar z zmagami nad Scagnattijem 2:1, Moranom 2:0. Blažičem 2:1. Krečič nad Božičem 2:0. Reckom 2:0. Ahačičem 2:0. Čoh nad Korenčanom 2:1, Kochom 2:0, Medvedom 2:0 in Bradeško nad Medvedom 2:0, Kunstom 2:0 in Ka-menškom 2:0. Finalno igro sta odigrala Lazar in Čoh. v kateri je zmagal Čoh Jože s 3:1 nad favoritom Lazarjem. Končni plasman je: 1. Čoh Jože (Olimp). 2. Lazar Milan (Udarnik), 3.—4. Bradeško Stane (II. div. KNOJ-a) ln Krečič Dušan (Borec-Lj.) ženske posamezno Igralo 14 žensk, od katerih so se uvrstile >d poslednjo četvorico Žabčiče-va, Frlja-i^va, Urbarjeva in Kononenkova. V polfinalu je žabčičeva premagate Frlja-novo. Kononenkova pa Urbarjevo. V finalni igri je zmagala Kononenkova ter postala prvakinja. Vrstni red: 1. Kononenko Vida, 2. Žabčič Vera (obe FD Slavij a-Zagreb), 3. —4. Urbar Nada (Kranj) in Frljan Mira (FD Metalac-Zagreb). Mladinci Presenetilo Je malo število novincev. Med najboljšo četvorico so prišli Ahačič Janez. Rebolj St.. Kunst Ivan in Slana. Precejšnjo premoč je pokazal Ahačič, ki se razvija vedno bolj ter je že drugič osvojil pokal. 1. Ahačič Janez. 2. Rebolj Stanko (oba Kranj), 3—4. Slana (želez-ničar-Mb.) in Kunst Ivan (Borec) Moške dvojice 11. »parov J e. odigralo lepe in zanimive igre. Polfinalisti so bili: Bradeško—Božič, Recek—Blažič, Bogataj—štrumbl in Čoh— Rebevšeg, finalisti pa Recek—Blažič in Čoh—Rel^evšeg.^ Zmagala ^te^prva dva: 1. Re^cek-Blažlč r'(Borec). 2. čoh-RebevŠeg (Olimp). 3:—4. Bradeško—0ožič (KNOJ) in Bogataj—štrumbl. _ Mešane dvojice Kot" poslednja disciplina so bile igre mešanih parov. V finale sta prišla par Cin-diičeva-Vojnič z zmago nad štrumbl M.-štrumbl L. 2:1 in Kononenko v a-Božič 2:1 ter Zabčičeva-Krečič' nad Urbarjevo-Lazar 2:0. Rihtarj evo-čoh 2:1. Zmagovalca finalne igre sta bila čindričeva-Vojnič 2:1. Končni vrstni red v tej skupini je bil: 1. Cindrič Valerija-Vojnič. 2. žabčič Vera-Krečič Dušan. 3.—4. Kononenko Vida-Božič Milan in Rihtar Božena-čoh Jože. Zmagovalci ter drugo plasirani so prejeli pokale in plakete, četvorica iz vsake skupine pa diplome. Kljub temu. da je bil to prvi turnir sezone in da je bilo doslej veliko pomanjkanje žogic, so zmagovalci pokazali precej znanja, kar velja posebno za moške. Zanimivo je za prve štiri moške .da ni ostal nihče neporažen na turnirju. Našj najboljši igralci so povabljeni v Zagreb na izbirni turnir za sestavo državne reprezentance. Sezona za namizni tenis je odprta in drugi turnir bo 2.—3. novembra v Mariboru v organizaciji FD Polet. Povratni teniški dvoboj Varaždin : Ljubljana 6:3 V soboto in nedeljo je bil v Varaždinu povratni teniški dvoboj med predstavniki Varaždina in Ljubljane. Rezultati posameznih iger so bili: Jelašič : Helebrand (V) 6:4, 0:6. 7:5; Petrovič (V) : drt Bleiweis 2:6, 6:0, 6:3; Čebular : inž. Goldoni (V) 1:6, 7:5, 6:2; Banjai (V) : štular 6:2, 6:8. 6:3; Koprek (V) : Banko 7:5, 6:3; Petrovič-Banjai (V) : Banko-dr. Bleiweis 6:3. 6:1; štular-čebular : Goldoni-Helebrand (V) 6:0. 6:4t Skuhala-Koprek (V) : Banko -Razboršek 6:1, 9:7; Crnadakova-Koprek (V) : Mairova-Raz-beršek 6:2, 6:3. V ekshibicijski igri je Mairova premagala prvakinjo Jugoslavije Marico Cmada-kovo 6:4. 6:2. 7:5. , Tržaška »Ponziana« v Lendavi Na svojem gostovanju v Jugoslaviji so fizkulturniki FĐ Pcnziane obiskali tudi Dolnjo Lendavo. Prebivalstvo je s polnoštevilno udeležbo dokazalo, da se zaveda pomena prihoda gostov iz Trsta. Tržaške fizkulturnike je ljudstvo prisrčno pozdravilo in jili obdarilo z lepimi šopki jesenskega cvetja. Popoldne j© hite nogometna tekma med domačo enajstorico FD Nafto in odličnim mcšvom Pcnziane«. Igra je bila zelo zanimiva. Po napaki lendavske obrambe je domače moštvo v prvem polčasu prejelo dva gola. po odmoru pa so Lendavci gosipedarili na terenu, a so kljub temu prejeli še en goi. sami pa ostali brez uspeha. Tržačani so igrali zastareli M sistem, tehnično pa so bilj odlični, zlasti krilska vrsta. Najboljši igralec je bil Benvenuti. FD Nafta ni zaslužila poraza 3:0. Moštvo Pcnziane je gostovalo tudi v Čakovcu, kjer je premagalo enajstorico domaćega Jedinstva z rezultatom 2:1. V nedeljo so nogometaši Ponziane go-tovali v Zagreou. Tekmo z Metalcem so po lepi igri izgubili v razmerju 1:2- DROBNE ZANIMIVOSTI Plenarni sestanek Fizkultume zveze Jugoslavije. V ponedeljek se je začel v Beogradu plenarni sestapek FISAJ-a, ki mu prisostvujejo delegati vseh ljudskih republik. Jugoslovanske armade, mladinskih organizacij, sindikatov in AFŽ. Obenem s plenarnim sestankom so se zbrali tudi tajniki republiških centrov ZREN-a in delegati šahovskega sveta Jugoslavije. Tržaška Ponciana novi član zvezne lige. Na plenarnem sestanku Fizkulturne zveze Jugoslavije je bilo sklenjeno, da bo tržaško delavsko društvo Ponziana sodelovalo kot gost v zvezni ligi. Nogometaši Ponziane. bedo v naslednjem kolu igrali s K variier jem na Reki. Dinamo je prvak države v rokometu. V nedeljo je bilo zaključeno rokometno prvenstvo Hrvatske. Prvax je postal Dinamo. ki je v zaključni tekmi premagal »Zagreb« 7:5. Vrstnj red moštev je na- lednji: 1. Dinajno. 2. Zagreb. 3. Akademičar, 4. Slavij a. * Vsem fizkulturnim društvom sporočamo, da bo državno prvenstvo v orodni telovadbi teden dni pozneje, kot je bilo prvotno objavljeno, in sicer 15. in 16. novembra 1946. mladinsko prvenstvo pa 17. novembra 1946. — GO F2ŠS. Poverjeništvo za nogomet pri GO FZS. Zaradi volitev v nedeljo. 27. t. m. so prvenstvene nogometne tekme preložene na soboto, 26. t./ m. pa naslednjem razporedu: v I jubljani. igrišče Krima, od 15.: Krim : Gregorčič, služb. Oman: v Celju, igrišče Celja, ob 15: Celje : Olimp, služb, doioči okrožje Celje; v Mariboru: igišče Maribora, ob 15.: Maribor : železničar Mb., služb, določi okrožje Maribor; v Murski Soboti ob 15.: Murska Sobota : Rudar, služb, določi okrožje Maribor; v Kranju ob 15.: Kranj : Edinost, služb, določi okrožje zg, Gorenjsko; v Novem mestu ob 15.: Novo mesto : Borec, služb, določi okrožje Novo mesto. V torek. 29. t. m. bo v Ljubljani ob 15. na igrišču železničarja tekma železničar Lb. : Sr or boda. službujoči Klemenc. Program prvenstvenih tekem 3. nov.: Kranj : Olimp, Celje : Železničar Lb.. Krim : Svoboda. Maribor : Gregorčič. Murska Sobota : Železničar Mb.. Novo mesto : Rudar. Borec : Edinost. Zbor nogometnih sodnikov pri GO FZS. V soboto 26. t. m. se določajo za vodstvo tekem naslednji: Železničar Lj. : Svoboda — Gvardjančič, mejna sodnika Zore-Glušič; Krim : J. Gregorčič — Perko, mejna sodnika Stupica-Kos H.; Novo mesto : Borec — Cimperman, mejna sodnika inž. Medic-Goli- Polet : železničar Mb. — Erlich; Murska Sobota : Rudar — Starešina, sekretariat v Mariboru določi mejne sodnike; Celje : Olimp — Makovec, sekretariat v Celju določi mejne sodnike, Kranj : Edinost — Janežič, sekretariat v Kranju določi mejne sodnike. Prvenstvo Armije: Podgrad : Postojna — žitnik; Buje : Kranj — Dorčec; Radovljica : Pazin — Erlich (Doberlet); Maribor : Idrija — Jančič (Bergant). — Vsi določeni sodniki naj se glede dneva, kraja ln časa. ravnajo strogo po določilih GO FZS, ki bo v svojih službenih objavah določil dneve in čas odigranja tekem. Zbor nogometnih sodnikov okrožja Ljubljana. V sredo 30. t. m. ob 19. bo v lovski sobi restavracije »Slamič« redni občni zbor okrožja Ljubljana, udeležba strogo obvezna. FD Svoboda. Danes ob 20. bo seja uprav nega'odbora v naših prostorih na Taboru. Zaradi bližnjega občnega zbora zelo važno. Vse članstvo, ki je podpisalo tri pri-glasnice naj dvigne nove legitimacije. oe. 17.30 Koncert viousta örecka Zalokar^ ja, pri klavirju Jelka Suhadolnikova. 18 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 18.15 Pesmi poje Fjodor šaljapin. 18.30 Iz dela ljudske mladine. 19 Argentinski tangi. 19.15 Zdravstvena ura. Dr. Brandsteter: Nasveti za zdravo in bolno srce. 19.30 Hrvatske umetni pesmi poje Karte šlehan, pri klavirju Mito Zebre. 19.45 Napoved «tesa ih poročila. 20 Rabaud: Nočna proetr* sija. 20.15 Zenska ura: Angela Ocepkova: ženam Slovenije o volitvah v slovenski parlament. 20.30 Violinski koncert proi. K»/la Rupla, spremlja prof. L. M. Škerjanc. 21 K. Henrich: Flandrijska rapsodija. 21.25 Operetna glasoa. 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 22.15—23 Nočni koncert na ploščah. JHaiiagiasC SLUŽBO IŠČEJO DRŽ. UPOKOJENEC z znanjem knjigovodstva. vseh pisarniških del, obraču* navanja mezdnih list. želi primerne zaposlitve .Sprejme mesto v vseh krajih Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Priložnostni zaslužek«. 23.625-1 ABSOLVENTKA MEŠČANSKE SOLE ln trg. tečaja Išče primemo zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod -Nastop takoj«. 23.627-1 URADNICA s 3 letno prakso želj namestitve v pisarni ali trgovini. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.614-1 KOLAR išče zaposlitve. Naslov v oglas, odd: »Slov. poročevalca«. 23.612-1 SLUŽBO DOBE SAMOSTOJNO KUHARICO iščemo za gostilno. V poštev pride Izučena in starejša oseba. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 23.463-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO Išče manjša družina Izven Ljubljane za takoj. Naslov v ogl. odd. -Slov. por.«. 23.621-2 KUHARICO. perfektno, za veččlansko družino iščem. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.622-2 TRGOVSKA POMOČNICA Izurjena v vseh strokah trgovine išče službo kjerkoli, šla bi tudi za natakarico. Naslov v podruž. Celje. 23.647-2 MAJHNA UČITELJSKA DRUŽINA išče gospodinjsko pomočnico, šola Kamna gorica. Gorenjsko. 23.644-2 SAMOSTOJNO GOSPODINJO iščemo *za kuhinjo v gostilni »Pri Kaniču«. Slovenski Javornik. Gorenjsko. 23.653-2 GOSPODINJSKA POMOČNICA, poštena in zanesljiva dobi namestitev pri dvočlanski družini Nastop 1. novembra. Vilfan. Tržič. 23.603-2 ZASLUŽEK ŠIVILJA, natančna ln točna, kroji, predela plašče, kostime, gplošno damsko garderobo, gre tudi na dom. Vidmar. Celovška 96. 23.631-4 ŠIVILJA gre šivat na dom ali za pomočnico. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.650-4 ŠAH šahovska sekcija šiška. Prvenstveni turnir za leto 1947 bomo pričeli igrati v mesecu novembru. Prijave sprejemamo najkasneje do 29. t. m. vsak torek ln petek ob 20. uri na Celovški cesti 97, priti. levo. ali pri tov. Jeranu. Aleševčeva ulica 6. RADIO LJUBLJANA,^MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE 56J m/449 m SPORED ZA SREDO. 23. OKTOBRA 1946 6 Veselo na delo. 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda. 6.30 Zgodnji jutranji koncert. 6.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 7—8 Pester jutranji koncert. vmes ob 7.30 napoved časa, vesti ib radijski koledar. 12 Slovanska simfonična glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Slovenske partizanske pesmi. 13. Lahka glasba, mali oglasi m objave. 13.30 Iz obnove ln izgradnje naše domovine. 13.45 Koncert saksofonista Srečka Dražila, pri klavirju Bojan Adamič.■ 14 Iz našega kulturnega življenja: 14.1.0 Slovenska zborovska glasba. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45—15 Chopinove klavirske sklad- Umrli so nam naša zlata, dobra mama Neža Starc roj. SIMONČIČ Pogreb drage pokojnice bo v sredo 23. t, m. zjutraj. Priporočamo jo v blag spomin in molitev! - ‘ Leskovec pri Krškem, 22. oktobra 1946. ŽALUJOČI OSTALI PRODAJU jfRUZNlCE. sxcenter stiskalnice, shepin ge, vrtalne ln druge stroje dobavlja Gustav Levičar. Ljubljana. Medvedova 14. telet. št. 34-61. S. P. 92 PUH PERJE, prodajamo. Trgovina »Ju lljana«. Frančiškanska ulica št. 3. ho tel »Slon.« S. P. 15-5 FOTOAPARAT RETINO I., Kodak Com-pur 3.5, na Letca-film. z rumenico in priborom prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 23.463-0 PERJE — PUH, kemično čiščeno. dobite pri »OBNOVA«. Maribor. Jurčičeva uil ca 6. 22.056,5 OTROŠKE POSTELJE m stajice prodaja najceneje Krže. pohištvo. Tyrseva cesta št. 47b. 21.416.0 KROMBI SUKNJO za večjo postavo ln gojzerje št. 45 prodam. 10.—12. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.623-5 PRODAMO ŽELEZJE za štedilnik na 2 plošči, ogrodje, kotliček za vodo. 2 peč-jaka. Novi trg 5. 23.617-5 USNJEN SUKNJIČ zelo dobro ohranjen prodam. Iglič, Miklošičeva 4/1. 23.616-5 KOBILICO, staro 8 let, pripravno za vsako vožnjo In poldrugo leto staro žrebe proda A. Koman. Vižmarje 33. Ljubljana. 23.630-5 SAMSKA SPALNICA dobro ohranjena naprodaj. Ogled vsak dan med 12.—14. Celovška 105 (mlekarna). 23.6Z9-5 PISALNO MIZO. damsko, z nastavkom prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.628-5 KTTINJSKO KREDENCO, malo rabljeno, deraa predvojna izdelava, velika, primerna tudi za jedilnico, eventuelno tudi celo kuhinjsko opravo, prodam po ugodni ceni. Topalovič. šiška. Vodnikova cesta 15. 23.626-5 RAČUNSKI SEŠTEVALNI STROJ ter pisalni stroj z dolgim in kratkim valjem prodam. Sofra, Šelenburgova ulica štev. 4 /£ 23.637-5 MOTORNO KOLO firme MAG Motosaco-che v zelo dobrem stanju prodam. Ogled: Koblarjeva 34. 23.639-5 REFLEKTOR, nov, za manjši avto ali motor prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. iporočevalca«. 23.588-5 SLADKORNO PESO prodam. Ljubljana, Bežigrad, Detelova ulica 4 (poleg poštnih delavnic). 23.613-5 HRASTOVE DESKE, popolnoma suhe, dolžina 2, 3 in 4 m, vsega okrog 3mJ prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.634-5 MOTORNO KOLO 125 ccm z dokumenti ln skoraj novimi gumami prodam. Sv. Petra cesta. Mehaniki št. 71. Ljubljana. 23.636-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, temnomoder. prodam. Splitska 2/1., levo. 23.635-5 ELEKTROMOTOR »ELEKTROBUDOWA«. 6.5 KW. 1.500 obratov na minuto, 28.3 Amp.. 230- Voltov prodam. Motor Je kombiniran za dinamo in elektromotor. Anton Petrič, parna žaga. Leskovec pri Krškem. Istotam se proda kompletno stikalo z varovalkami za 380 Voltov ln eno stikalo z zaganjačem. 23.643-5 DVE KOZI. dobri mlekarici, mladi zaradi pomanjkanja krme prodam. Urankar. Gregorčičeva' 13. Jesenice. 23.642-5 MOTORNO KOLO znamke »Presto« 100 ccm. skoraj novo prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.640-5 Kot partizan je dal svoje življenje za našo svobodo naš nad vse ljubljeni sin edinec STANJKO Ludvik «Tone borec Prešernove brigade dne 14. julija 1943 v Dolenji vasi, star 20 let Njegove zem-ske ostanke prepeljemo v petek 25. oktobra iz Radovljice v kapelico sv. Jakoba. Pogreb bo v soboto 26, oktobra ob 15. k Sv. Križu. Ljubljana, 22. oktobra 1946. žalujoč«: LUDVIK, FRANČIŠKA, starši, VERA, sestra — in ostalo Sorodstvo KUPIM ZAHVALA Vsem, ki ste ob Izgubi našega dragega brata, JOŽEFA PASARJA z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Prisrčna zahvala tovarišu za poslovilne besede, darovalcem vencev, duhovščini in pevskemu zboru. Vsem odborom in zadrugam, Ipvalidskemu združenju in gasilski četi v Žužemberku. Vsem prisrčna zahvala! Ljubljana, 18. oktobra 1946. PAŠAH ANTON ZAHVALA Vsem, ki so počastili spomin in spremili našega nepozabnega VLADKA na zadnji poti, okrasili z venci in cvetjem njegovo krsto, nas tolažili v naši težki bolesti, nadalje profesorskemu zboru in dijaštvu gimnazije Sv. Jakob, posebno sošolcu Ureku za prisrčni poslovilni govor ter dekanu dr. Bikanu z Rakovnika — naša udana zahvala. Ljubljana, 22. oktobra 1946. Žalujoča mati ANICA NAZOR in sorodstvo KUPIM BLAGO za smučarske hlače ali hlače za postavo 1.90 m in blago za predpasnike. modro ali rjavo. Ponudbe ha ogl. odd. »Slov., poroč.« pod Smučanje«. 23.540-6 VREČE kupujem vsako količino. Prodajalce prosim za vzorce. Trgovina z vrečami Gliebe. Zagreb. Vlaška 31. 23.399-6 V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojma. Ljubljana. Ale-' ksandrova cesta 3. S. P. 90/6 SERŠ-KLOT ALI SVILO. 3 m rjavo ali zeleno za podlogo kupim. Nunska 3, Triar. 23.619-6 VSAKO KOLIČINO čistih, opranih, mehkih cunj kupimo. Litografija čemažar. Igriška ul. 6. 23.618-6 KROJAŠKO RABLJENO PEC kupim. Šimenc, Kolodvorska 8. 23.615-6 ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE, moderno, v centru Ljubljaine zamenjam za dvo- ali enosobno stanovanje v Beogradu. Poljanski nasip št. 16. stopnišče VI.. vrata 1. 23.638-7 ZA RABLJEN ŠIVALNI STROJ zamenjani ln dam vinski mošt ali žganje ali tudi nekoliko denarja. Ponudbe na: Stubler Martin. Male Lašč® 5. p. Suhor pri Metliki. 23.649-7 POSEST HIŠO DVODRUŽINSKO. zidana 1935 v Rožni dolini prodam. Zajec. Tavčarjeva 10. 23.555-8 ZAMENJAM MAJHNO POSESTVO s tremi glavami žiifine, za dvostanovanjsko hišo z vrtom v "okolici mesta. Klemenčič'Fr.. Sostro 8. p. ' Dobrunje......23.641-8 V NAJEM KOLARSKI MOJSTER s strokovnim izp.* tom in koncesijo, sprejme kolarsko delavnico v zakup ali jod upravo zadružno ali državno. Naslov v podruž. »Slov. poročevalca«. Maribor. 23.651-9 RAZNO VSO OSKRBO išče študent tehnične šole. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »čim prej«. 23.624714 LISTNICA. DOKUMENTI. DENAR izgubljeno od Bežigrada do Drame. Vrnite proti nagradi na ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.620-14 VSC OSKRBO Iščem. Ponudbe na čglas. odd. »Slov. poročevalca« pod »Samostojen 100«. 23.632-14 PREKLIC! Podpisani Tekavc ln česen Marija, Kleče, preklicujeva kot neresnično najino trditev, da je tvrdka Valjavec, valjčni mlin v Beričevem. Cilia. slabšo moko Naprozi kot pa zasebnim trgovcem v Dolu. to zaradi rodbinskih zvez. Zahvaljujeva se tvrdki, da je odstopila od tožbe. 23.633-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO osebno izkaznico št. 19827/46 Izdano v Osjeku na ime Cvetko Slavica, Strossmajerjeva 35, Izgubljeno v Celju. 23-646-14 IZGUBILA SEM 11. 10. 1946 plavo usnja-no denarnico z dragocenimi dokumenti pred vhodom v Unionsko dvorano. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti visoki nagradi na podr. »Slov. poročevalca« Maribor na ime Zorčič Rozi -Breda. 23.652-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE 2 prom. knjižici št. 1540085 ih št. 58465 (nove ln stare) oblačilno nakaznico na ime Resnik Terezija, roj. 14. 10. 1918.' Bii-kovžlak Teharje pri Celju. 23.648-14 TOVORNI AVTO nosilnost 1—2 toni, le v dobrem' stanju s prvovrstnimi gumami, kupimo. Ponudbe na: BAČIČ D. D., ZAGREB, Vlaška 75 a RADIOAPARATE vseh vrst po maksimiranih cenah — prodaja RADIOCENTRAJLA A. TASSOTL Zagreb, Iliča 146, lokal. Tel. 41-26 Predtiskarije za ročno delo z vsem priborom razpošilja poceni ANDOR M. BLEIER izradba crteža za ručne radove SENTA BACKA •■■asHBHMHnaauauammuaaaBi dobro ohranjen, po možnosti s transmisijo, širine 65, event. 60 cm. Ponudbe na Državno gozdno upravo Konjice. »JUGOBETON« državno industrijsko i gradjevno poduzeće, ZAGREB, Zrinjski trg hroj 1, I. kat. išče več mlajših GRADBENIH INŽENJEKJEV ali absolventov gradbenega oddelka tehničnih fakultet in absolventov srednje tehnične šole, gradbenega oddelka v svrho tehnične in praktične izobrazbe za industrijsko produkcijo prenapetega betona (sistem »Hoyer«). Interesenti bodo kot nameščenci podjetja s prejemki po uredbi najprej obiskovali teoretični in praktični tečaj, nato pa bodo dodeljeni k delu v proizvodnji. Radijske aparate Narodni Radio ZAGREB, Jugoslovanske Armije (Deželičeva) br. 76 99 KURIVOPROMET“ TRGOVSKO PODJETJE S KURIVOM LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 15-1 - TeL 25-70, 27*45 DOBAVLJA POTROŠNIKOM TAKOJ PRIPADAJOČO KOLIČINO ŽAGANIH ali CELIH DRV ter PREMOGA Skladišča: LJUBLJANA Vošnjakova ulica Vilharjeva cesta Tržaška cesta Dolenjska cesta DR. Jlftl BENE5: 87 »Prosim za pismen ukaz !c »Zakaj? Kaj naj to pomeni?« »Moji seznami so napravljeni točno po izsledkih preiskušenj. Če naj bodo spremenjeni, se da napraviti le s pismenim ukazom, zato, ker ne morem biti odgovoren za ^ike spremembe.« Guttamann je mislil, da sem znorel, povedal mi je to povsem odkritosrčno in z vso prusko kričavostjo. Ni mogel razumeti, kaj nameravam 8 tem. Nemški častnik in vrhu vsega še funkcionar Hitlerjeve mladine nekaj ukaže, a takle »Häftling« in vrhu vsega še tujec, si drzne zahtevati psmeni ukaz. To je bilo več, kot je mogla sposobna prenesti njegova pruska duša, čeprav je sicer z menoj znosno’ ravnal. Gledal je name kot na samomorilca, toda ni mu preostalo nič drugega, kakor da me je prijavil. Nadporočnik Krause ie bil tako presenečen, da ie celo pozabil vpiti. Rekel mi je navidezno še dovolj mirno, da sem idiot, potem pa se je zbral in sel povedat majorju Dutzmannu. Ne vem, kaj sta zunaj govorila. Ko se je vrnil, me ie povsem mirno pozval, nai izginem. Popoldne pa je prišel v pisarno major Dutzmann in pregledal moje papirje. Potem pa mi je rekel, da mu je všeč, ker imam hrbtenico in me prosil, naj mu napišem, kako bi se dali popraviti. seznami delov po tvrdkah, ki so >ih izdelale in po raketah, za katere so bile porabljene. Presodil sem, da si pri tem lahko olajšam delo in zato sem mu načrtal vzorec za seznam, ki sem ga po Guthmanno»;emu nasvetu imenoval »Bestückungsliste«. Majorju ie bilo zelo všeč in me je pohvalil. A ker se mi ni nič zgodilo, čeprav hotel ubogati ukaz zloglasnega nadporočnika Krauseja, m ker se je sam vodja pisarne potegnil zame in me javno pohvalo, sem zrastel v očeh nemških vojakov, za katere je bilo to nekaj nerazumljivega in videli so v meni človeka, ki je avtoriteta v administrativnih zadevah. V maju sem že napredoval v prvega pisarja, čeprav je bilo tam razen mene zaposlenih nekaj nemških ujetnikov in poverili so mi vso statistiko dela podjetja, spremne listine in navodila za strelce raket ter sezname po »sklepnepi poročilu«, ki smo ga dobili o vsaki raketi. Sredi maja sem napisal spremne listine in navodila za dvajset vzorčnih raket, izdelanih za preizkušnjo pred Göringom in še nekaterimi maršali. Major Dutzmann je nekam hitel, hotel je čim prej podpisati listine, jaz pa še nisem bil gotov z. oznakami, katera listina spada k določeni raketi. To je bilo 42 listin k vsaki od dvajsetih raket Zato sem odnesel Dutzmannu listine brez številk v posebnem ovoju za vsako raketo posebej. Major ni opazil, da listine niso označene s številkami in jih je podpisal. Moral sem napraviti zapečaten ovoj, tega *pa je moral odnesti na poveljstvo nadštražnik. katerega so vsi imenovali Spiess. Urejal sem številke in se pri tem nečesa domislil. V pisarni sem bil sam, Spiess je ležal zraven na mizi in spal. Pobral sem listine iz ovojev in jih skrbno premešal tako ,da k nobeni raketi niso prišle tiste, ki so spadale k njej. Raketa, ki je bila uravnana na val 8,37 m, je dobila listino z valom 11,13 m. Imela naj bi grlo pri turbini 96 mm, dobila pa je 125 mm, napetost baterije naj bi bila 41 Voltov, dobila pa je 47 Voltov itd. Niti en podatek se v listinah ni več ujemal z resničnostjo. Zaznamoval sem s številkami spremne listine, prebudil Spiessa, da bi_ kakor po navadi videl, da so papirji v redu in da bi mose! pregledati, če jih pečatim po predpisih. Z velikimi črkami sva še natisnila na ovoje: »Tajna državna zadeva. Dovoljeno odpreti samo v navzočnosti višjega častnika,« in Spiess je odšeL . Taka ie bila organizacija v nemški vojski. Tako tajne so bile te stvari, da je smel odpreti ovoj s spisi nemški častnik samo. če je bil prisoten vsaj nemški polkovnik. Toda listine so dali spisati političnim^ ujetnikom, tujcem, ki so jili nadzirali le površno in formalno. To se mi ie že od začetka zdelo sumljivo in začel sem to dejstvo združevati z-govoricami, ki so se vedno znova pojavljale med ujetniki, namreč, da nameravajo esesovci vse v predoru zaposlene ujetnike pobili takoj, ko jih ne bodo več potrebovali. Spoznal sem že, da za esesovce ni nobeno vprašanje zastrupiti ali sežgati nekaj desettisočev ujetnikov. Videl sem, da so v Doro pošiljali ujetnike, ki se jih je hotelo matično taborišče itak znebiti, videl sem. da izmed Nemcev pošiljajo k nam samo težke zločince iz kaznilnic in poklicne zločince, ki so jih v Buehenwalüu dosledno uničevali. Zato nisem mislil, da so te govorice iz trte izvite. Nekoč sem izrabil dobro voljo majorja Dutzmamna in ga vprašal, kaj misli o tem. Nekaj časa je molčal, potem pa mi je odgovoril: »Gospod Beneš, o takih stvareh je bolje, da človek ne razmišlja. Kdo pa more vedeti, kako se bo vse to končalo?« Torej ni zanikal, ni me zavrnil. Dejal sem si, da če že moramo biti pobiti, naj bo že za nekaj. V prvem trenutku mi je bila moja domislica zelo všeč. Svoje sezname sem sestavil po resničnih podatkih, Dutzmann ni opazil, da so navodila za strelce brez številk. Gotovo se ne bo «»eč spomnil na to in po teh »vzorčnih napravah« ne bodo več izdelovali novih raket Toda ko so minevali dnevi, je tudi moja veselost znatno popustila, postal sem živčen in vsak nenavaden šum v nisarni sem spravljal v zvezo s svojim slučajem. Stalno sem pričakoval varnostno službo in zapor. \ se noči nisem mogel spati. Izogibal sem se tovarišev, ker so v posebnih primerih zaprli vedno vse tiste, ki so se s krivcem družili, in nekateri izmed njih so se začeli jeziti name. Ne morem reči, da bi se bil bal smrti. Tolikokrat smo si ponavljali, da »smrt ni huda«, in vedel sem, da je obešencu smrt hitra in brez bolečin. Toda kaj bodo delali z menoj, preden me bodo obesili? Od doma so prihajale vesti, kako težko živi moja žena. Pravkar mi je pisala, da je zelo bolna in da živi samo od enega mojega pisma do drugega. Ali bo prenesla, če bo dobila uradno sporočilo, da so U moža obesili? In otroke bodo gotovo poslali v taborišče. Kaj se bo zgodilo z njimi tu_ sredi nasilja, hudobij in ogabnosti? Ne, priznati moram, da se nisem nič dobro počutil tiste dni.