T
SLOVENSKI
Direktori Budi janhuDa — Odgovoru urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca«
— Uredništvo: Ljubljana Tomšičeva nlica S, telefon 55-22 do 55-21 — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. 50/11!.. telefon 45-75 In 46-71 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 4. telefon 38-96. za ljubljanske na. ročnike 24-63 za zunanje 36-32 — Postni predal 2t —
Tek. račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dlo
LETO XIII., ŠTEV. 168

Ali je to dokaz želfe po zbližanju
med Italijo in Jugoslavijo?
Sprejem burmanske gospodarske delegacije na ljubljanskem kolodvoru
Sprejem burmanske delegacije v Ljubljani
Ljubljana, 16. julija. Davi je prispela v Ljubljano burmanska gospodarska delegacija. Na kolodvoru so goste sprejeli doktor Marjan Brecelj v imenu vlade LRS, tov. Vlado Kozak v imenu CK KPS dr. Jože Potrč, predsednik sveta za socialno politiko in ljudsko zdravje in generalni
Radijske postaje lahko ustanavljajo tudi ljudski odbori Beograd, 16. julija.. Izdana je bila uredba o . javnih radiodifuznih postajah in radiodifuziji po kateri lahko ustanavljajo radiodifuzne postaje ne le zvezna vlada in vlade ljudskih republik, marveč tudi okrajni in mestni odbori v soglasju z republiškimi organi za znanost in kulturo. Radiodifuzne postaje bodo delale kot ustanove s samostojnim finansiranjem, se pravi, vzdrževale se bodo z dohodki, lai jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo. Ce postaja ne bi mogla kriti s svojimi dohodki izdatkov bo dobila dotacije iz proračuna. Uredba vsebuje tudi določila o radioprejemnikih in o plačevanju radijske naročnine. Imetniki radioprejemnikov morajo plačevati naročnino za sleherni aparat, ki ga rabijo. Radijski aparat lahko odjavijo, vendar morajo plačati radijsko naročnino do konca meseca, v katerem so aparat odjavili.
Obsodba bolgarskih vohunov
Niš, 16. julija. Okrožno sodišče v Leskovcu je danes obsodilo na smrt z ustrelitvijo bolgarskega vohuna in diverzanta Žarijo Mujoviča, bivšega kapetana jugoslovanske vojske, in glavnega njegovega pomagača Jovana Mičunoviča, medtem ko so bili ostali obtoženci, sorodniki glavnega obsojenca, obsojeni na zaporne kazni od 2 do 15 let. Zarija Mujovič je junija 1. 1949 pobegnil v Bolgarijo, kjer je stopil v bolgarsko obveščevalno službo in končal tudi vohunsko-diverzantski tečaj na planini Vitoš. Prešel je dvakrat čez mejo na jugoslovansko ozemlje, kjer je opravljal vohunskodiver-zantske naloge. Letos 3. marca so ga naše oblasti ujele, ko se je vračal v Bolgarijo, in ga izročile sodišču.
Obsojeni študenti
Senat okrožnega sodišča za mesto Beograd je obsodil štiri študente beograjske univerze, ki so bili obtoženi, da so ustanavljali organizacijo, katere naloga naj bi bila urespičitev smotrov Informbiro ja. Mirko Stepanovič je bil obsojen na deset let strogega zapora, Dragan Gvozdenovič na 8 let strogega zapora, Lazar Mrgud in Nikola Bosič pa na 7 let strogega zapora.
Razstava jugoslovanske slikarke v Rotterdamu Haag 16. julija /Tanjug). V etnografskem muzeju v Rotterdamu so slovesno odprli razstavo jugoslovanske etnografske slikarke Zdenke Sertič. Poleg velikega števila zastopnikov kulturnega in umetniškega življenja Rotterdama se je otvoritve razstave udeležil tudi jugoslovanski poslanik v Haagu Mate Jakšič.
sekretar predsedstva vlade LR Slovenije tov. Kocjančič.
Ob 11.30 je bila burmanska delegacija sprejeta na predsedstvu vlade LRS. Pri sprejemu so bili poleg burmanskih delegatov navzoči dr. Marjan Brecelj, Viktor Avbelj, Zoran Polič, Vlado Kozak in drugi. Burmanski gostje so se zanimali predvsem za našo finančno politiko in za zadružna vprašanja. Postavljali so mnoga vprašanja glede poslovanja bank, investicij, vprašanja akumulacije, strukture zadrug, načina kreditiranja zadrug itd.
Po sprejemu je dr. Marjan
Brecelj priredil burmanskim gostom kosilo.
Popoldne so si gostje ogledovali mesto.
Razstava jjugoslovaHskih umetniških fotografij v Londonu
London, 16. julija. V novih prostorih jugoslovanskega turističnega urada v Londonu so sinoči odprli razstavo umetniških fotografij najbolj znanih jugoslovanskih mojstrov. Pri otvoritvi razstave je bilo veliko število londonskih kulturnih in javnih delavcev.
Trst, 16. julija. Kakor poroča italijanska poluradna agencija ANSA, sta vladi ZDA in Velike Britanije sporočili italijanski vladi, da sta privolili v imenovanje Diega de Castra za italijanskega političnega svetovalca pri angloameriški vojaški upravi v Trstu.
V rimskih uradnih krogih menijo, da bo imena ostalih 19 italijanskih funkcionarjev v
Obisk
turških novinarjev Beograd, 16. julija (Tanjug); V začetku avgusta bo obiskala Jugoslavijo delegacija turških novinarjev, zastopnikov šest vodilnih turških časopisov. V delegaciji bodo trije novinarji iz Carigrada, dva iz Ankare in 1 iz Smirne. Novinarji bodo gosti Zveze novinarjev Jugoslavije. V okviru zamenjave novinarjev in širjenja vzajemnih odnosov bo sred-' septembra obiskala Turčijo na povabilo Društva novinarjev Turčije delegacija jugoslovanskih novinarjev.
Grška parlamentarna delegacija v Skoplju Skoplje, 16. julija. Grška parlamentarna delegacija je prispela včeraj dopoldne v Skoplje. — Na skopeljskem letališču so sprejeli člane delegacije tajnik Prezidija sobranja LR Makedonije Lazar Mojsov, podpredsednik sobranja Toma Kuturec, minister republiške vlade Kiro Georgijevski in poslanec sobranja 2amila Kolomonov. Na sprejemu je bil tudi grški konzul v Skoplju g. Antolus.
Državni ansambel LR Makedonije je priredil sinoči v počastitev grške parlamentarne delegacije koncert narodnih plesov in pesmi. Prezidij Narodnega sobranja je priredil po koncertu večerjo v počastitev grških gostov.
Vladi ZDA in Vel. Britanije sta privolili v imenovanje Diega de Castra — Komentar radia jugoslovanske cone STO
upravi anglo - ameriške cone Tržaškega ozemlja predložil generalu Wintertonu novo imenovani glavni ravnatelj za civilne zadeve, bivši genovski prefekt Vitelli.
Radio jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja je v zvezi z imenovanjem italijanskih funkcionarjev pri anglo-ame-riški vojaški upravi v Trstu dal svoj komentar, v katerem je poudaril, da bodo tem funkcionarjem, zlasti pa glavnemu ravnatelju za civilne zadeve Vitelliju pri izvrševanju njihove naloge, to je postopnega vključevanja tržaške uprave v rimsko birokracijo, pomagali stari fašistični zakoni, ki so v Trstu še vedno v veljavi. Kar se tiče Vitellija, je komentator radia navedel, d? tržaško demokratično ljudstvo ne more pričakovati od njega nič dobrega, kajti znano je, da je tega policijskega funkcionarja leta 1938 poslala italijanska vlada v Genovo, da bi zatrl de-
Pogodba »Putnika« z agencijo »Varvias«
»Putniku v Beogradu je sklenil z egiptovsko turistično agencijo »Varvias« pogodbo o prihodu inozemskih turistov v Jugoslavijo. Se to sezono bo prišlo v Jugoslavijo več turistov iz Egipta in Grčije.
V kratkem bo »Putnik« podpisal v New Yorku pogodbo z veliko ameriško turistično organizacijo »American Express Company«, ki bo pošiljala v Jugoslavijo turiste iz držav, v katerih ima svoja zastopstva.
V stenah ob Kolpi odmeva veselo petje, ki se zliva z glasovi harmonike, vmes pa pokanje puške. Partizanska patrulja kočevskega okraja prodira dalje. Zdaj se pomika od Fare proti Slavskemu Lazu, znani partizanski vasi v Kolp-ski dolini. Domačini so se zbrali sredi vasi in jo veselo pozdravljajo. Ustavila se je pred Rauhovo domačijo, da najprej pozdravi očeta Rau-ha, najstarejšega aktivista in sodelavca v narodno osvobodilnem gibanju na Kostelskem. S svojo družino je stal na pragu in prisrčno pozdravil »bobeno patruljo«. Navdušen se je še sam priključil in jo spremljal na njeni poti. Kljub 71 letom so ga noge dobro nesle in se je kosal z mladimi. Obiskati je bilo treba še Liščevo mamo v Slavskem Lazu, ki je imela vse hčere in sinove v partizanih ter je eden izgubil življenje. Pozdravili so tudi partizansko mamo — Obranovičevo Nežo, ki je že leta 1942 izgubil? svojega sina — partizana.
Julijsko sonce hudo pripeka, da nihče ne pomni take vročine. Pot curkoma lije po zarjavelih obrazih. Nihče se ne pritožuje, vsak je ponosen na čast, da je član partizanske patrulje. Ljudje so prinesli osvežilnega jabolčnika, da si borci malo »dušo privežejo«. Patrulja se je ustavila v Sapniku pri Gregoričevih. Kolikokrat je ta družina prepeljala partizane čez Kolpo s slovenske na hrvatsko stran in nikoli ni bilo izdajstva! »Ce si prišel k njim opolnoči,« se še dobro spominjajo stari borci, ki so danes v patrulji, »Gregoričevi nikoli niso odrekli!«
Tudi ljudje v Brstniku so šli partizanom na roko, sedaj s patruljo obujajo spomine na partizanske dni in na nasil-stva italijanskih fašistov, ki so odgnali iz tistih krajev nad 300 ljudi v internacijo. Spet tolčejo koraki po izsušenih peščenih tleh, patrulja se je ustavila v Mavercu, da tudi tu obišče partizanske družine. Med njimi je najbolj znana družina Klaričeva. Klari-čeva mama je imela vseh pet otrok v borbi. »Ivan je padel, na visoki šoli je že študiral,« zadržuje solze dobrodušna ženica, ki jo imajo naši partizani še vedno radi, in kaže fantovo sliko na steni. Njen
sin Jože, star partizanski borec in politični delavec, je danes sekretar okrajnega komiteja KPS Kočevje. Leta 1942 so fašisti razpisali na njegovo glavo 25£00 lir nagrade. Toda med njegovimi domačini ni bilo izdajalcev. Tudi ostali bratje Klaričevi so ostali zvesti svojemu delu v NOB in tudi danes po svojih močeh pomagajo ustvarjati socializem.
Po strmem gozdnem pobočju je patrulja krenila proti Kostelu. Pomudila se je pri Beljanovih, ki so jim sina Toneta ubili Italijani. Bil je prvi sekretar mladine in SKOJ rajonskega odbora Banja Loka. Mimo ruševin starega kostevskega gradu je zavila patrulja v novo zgrajeno turistično kočo, da se malo oddahne od neznosne vročine in okrepča. Dolgo se ne smejo muditi, saj jih čaka še strma pot proti Novim selom, kjer se bodo združili z ostalima dvema skupinama patrulje, ki sta krenili preko Ti-šenpolja, Padovega, Podna. Po gozdnem hladu nadaljujejo pot, obiščejo spotoma še De-lač, potem se poženejo po strmini na glavno cesto. Pred vasjo sta se priključili še ostali dve skupini in z visoko dvignjeno zastavo so med pokanjem pušk skupaj vkorakali v Nova sela, kjer so predali zastavo in orožje Novosel-cem. Ob tem prazničnem dogodku so se zbrali domačini, da skupno s patruljo počastijo partizanski praznik.
Včeraj popoldne je vkorakala v Kočevje prva republiška patrulja. Prišla je iz Kočevske Reke, Pajserjev in Livolda. Patrulja, ki je štela 200 ljudi, je na glavnem trgu v Kočevju, kjer se je zbralo nad 1500 ljudi, slovesno izročila zastavo kočevski mestni patrulji. — Ob mogočnem spremstvu domačinov je patrulja odšla nato pred spomenik narodnega heroja in komandanta 14. divizije Mirka Bračiča in pred spominsko ploščo Jožeta Šeška, kjer je položila vence. Na partizanskem pokopališču je patrulja počastila spomin padlih borcev v NOB. Na glavnem trgu je bil velik miting, kjer je nastopila tudi folklorna skupina z narodnimi plesi.
Republiška patrulja je včeraj odšla proti Ribnici in Velikim Laščam, hkrati pa je šla
na pot iz kočevskega rudnika v Suho Krajino tudi 1. okrajna patrulja, ki se bo v Velikih Laščah pridružila ostalim patruljam.
V	ponedeljek je dolenjska patrulja odšla s Travne gore in nadaljevala pot proti Črnomlju. Na poti se je ustavila na pomembnih zgodovinskih krajih iz časa borbe. Zvečer je napadla Črnomelj, oglasile so se sirene in znaki za alarm. Po končanem boju je patrulja vkorakala v mesto, kjer je predala zastavo črnomeljskim borcem. Zbralo se je precej prebivalcev, ob tej priložnosti je govoril predstavnik okrajnega ljudskega odbora o pomenu pohoda. Patrulja je nato z godbo na čelu odšla na grob padlih borcev, kjer je počastila njihov spomin.
V	ponedeljek je kmalu po
12.	uri po večdnevnem maršu prispela v Radence partizanska patrulja iz Murske Sobote. Vsega skupaj'je sodelovalo v patrulji okrog 500 ljudi, člani Zveze borcev in drugih organizacij. Po prevzemu zastave je radenska partizanska patrulja nadaljevala pot proti Radgoni. Pot je šla čez Kapelo, skozi Crešnjevce, dalje proti Lomanošam, kjer je pre-
lavsko gibanje. Predvsem pa od njega ne morejo pričakovati nič dobrega Slovenci, ki niti pod angloameriško vojaško upravo, niso dosegli nobene svojih osnovnih narodnostnih ravic. V coni A ni zakona, ki bi ščitil enakopravnost Slovencev.
Dopisnik radia jugoslovanske cone STO je med prebivalstvom v istrskem okrožju zbral razne podatke o politični preteklosti novoimenovanega italijanskega političnega svetovalca pri angloameriški vojaški upravi, Diega de Castra, katerega v Trstu imenujejo profesorja italijan-škega iredentizma. De '’astro je imel v času fašizma v vasi
Valpari pri Savudriji vilo- za letni odmor, kamor je prihajal iz Rima, kjer je bil zaposlen v ministrstvu za korporacije. Ljudem se je večkrat bahal s privilegiji, ki jih je užival pri Mussoliniju, pri katerem je bil po njegovih lastnih izjavah sprejet, kadar koli je hotel. Vi dneh kapitulacije septembra 1943 je bil v Umagu, odkoder je zbežal pred partizani. Komentator radia jugoslovanske cone je poudaril, da ti podatki prav gotovo ne kvalificirajo de Castra za politično nekompromitiranega človeka, kakor ga skuša prikazati tržaški šovinistični tisk. Nasprotno je prav z imenovanjem de Castra italijanska vlada jasno -povedala, kakšne namene ima na Tržaškem ozemlju.
Poveljstvo sil Atlantskega pakta v Južni Evropi razdeljeno
Skozi gozdove in partizanske vasi
gre pot našita patrulj
dala radenske pozdrave in zastavo apaški partizanski patrulji.	/
Severnoštajerska patrulja je odšla v nedeljo zjutraj iz Pinc, kjer je komandantu tovarišu Janu izročil bojno zastavo član GO ZB NOV Slovenije tovariš Franc Simonič. Pri Dolnji Lendavi je bila patrulja iznenada napadena iz zasede ter se je po kratkem boju prebila skozi obroč. Po zavzetju mesta so bili borci patrulje prisrčno pogoščeni.
V nedeljo popoldne so tudi iz večjih krajev naše Prlekije krenile bojne patrulje proti okrajnemu središču. Bivši borci in aktivisti s Kostanja so pri Vogričevcih postavili zasedo in nenadoma napadli Bučkovčane, ki so nosili zastave. Po kratkem spopadu se je bojna sreča nasmehnila bučkovskim borcem, ki so v Ljutomeru poročali; Ujeli smo dva sovražnikova vojaka! Tudi Križevčani so se pri Luka vcih spoprijeli s skritim »sovražnikom« in ga prisilili, da se je umaknil v zaledje. Zmagovalci so se nato sešli v Česanj evcih pri Ribičevem mlinu in se oddolžili tamkaj spominu pokopanih talcev s častnimi salvami. Pot proti (Nadaljevanje na 5. strani)
London, 16. julija (Reuter); Britansko ministrstvo za obrambo je sporočilo danes, da je poveljstvo kopenskih sil Atlantskega pakta v Južni Evropi razdeljeno na dve področji in da je ustanovljeno novo pod poveljstvo, ki se imenuje poveljstvo za Jugovzhodno Evropo. To poveljstvo bo obsegalo Grčijo in Turčijo in bo odgovorno ameriškem admiralu Robertu Car-neyu, poveljniku vseh sil Atlantskega pakta v Južni Evropi.
Pod poveljstvom admirala Cameya bosta odslej dva kopenska sektorja. Nad prvim sektorjem, v katerem so kopenske sile Južne Evrope, bo poveljeval italijanski general Frattini novo poveljstvo za jugovzhodno Evropo pa bo pod poveljstvom ameriškega generala. V jugovzhodni Evropi bo ustanovljen tudi štab za taktično letalstvo. V pomorskem poveljstvu za sedaj ni sprememb.
Kakor piše atenski časopis »Atinaiki«, bo sedež novega poveljstva za Jugovzhodno Evropo v Solunu.
V Londonu poudarjajo, da je sklep o delitvi enotnega poveljstva admirala Carneya posledica dolgih razprav med prizadetimi članicami Atlantskega pakta, če naj bo poveljnik kopenskih sil v Južni Evropi italijanski general. Grčija m Turčija sta
bili proti temu, da bi svoje k»* penske sile postavili pod poveljstvo italijanskega generala Castiglionija, in da sta ostali pri svojem stališču tudi po sklepu italijanske vlade, da bo namesto Castiglionija imenovala generala Fratünija.
V Grčiji izpuščajo politične jetnike
Atene, 16. julija. Iz grških zaporov so izpustili po zakonu o pomiritvenih ukrepih, ki je bil sprejet v skupščini letos aprila, 1500 političnih pripornikov. Sodijo, da bodo v kratkem izpustili še približno 1500 hivših pristašev ELAS, EAM, demokratične vojske in njenih simpatizerjev.
Tržaški velesejem
Trst, 16. julija (Tanjug). Jugoslovanski razstavljalci na četrtem mednarodnem velesejmu v Trstu so prodali inozemskim kupcem blaga za okroglo 120 milijonov lir. Te dni bodo verjetno prijavili še nekatere naknadno sklenjene kupčije. — Dobavo prodanih kontingentov blaga mora odobriti italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino po svojem delegatu na tržaškem velesejmu. Lani so z izdajanjem odobritev tako zavlačevali, da so morali jugoslovanski dobavitelji končno razveljaviti vse sklenjene pogodbe.
Neonacistična stranka v Zabodni Nemčiji prepovedana I* državne oJttžbe
odpuščajo naciste
Karlsruhe, 16. julija (UP). Na zahtevo zahodncnemške vlade je vrhovno ustavno sodišče Zahodne Nemčije začasno prepovedalo neonacistično socialistično stranko rajha, ki jo Je vodil Otto Ernst Remer, eden izmed pro-slulih Hitlerjevih generalov. Vlada je zahtevala, da se ta stranka postavi izven zakona, ker so njeni smotri ter organizacijska sestava v bistvu slabo prikrit poskus za oživitev nacistične stranke.
Anketni odbor bonnskega parlamenta je objavil sporočilo o nacistih, zaposlenih v zahodno-
Naš predstavnik pri Združenih narodih tov. dr. Aleš Bebler je včeraj obiskal naše uredništvo. Prisostvoval je uredniški geji is odgovarjal na vprašanja naših novinarjev s diskusiji O svetovnih dogodkih
nemškem zunanjem ministrstvu. Odbor je proučil podatke o 21 uradnikih in prišel do zaključka, da je treba nekatere funkcionarje odpustiti, nekaterim pa omejiti njihovo delo v ministrstvu zaradi sumljivega vedenja pod nacističnim režimom. Med odpuščenimi je tudi načelnik personalnega oddelka ministrstva Herbert Ditman in nemški veleposlanik v Atenah Werner von Grundher. Komisija priporoča, naj ne bi nekaterih funkcionarjev pošiljali v tujino, druge pa naj bi zaposlili v personalnem oddelku ministrstva.
Odbor je objavil tudi več dokumentov o likvidaciji 2idov v Jugoslaviji. Iz brzojavk nekdanjih predstavnikov nemškega zunanjega ministrstva je razvidno, da je bilo likvidiranih 8000 2idov iz Beograda in 1200 2i-dov iz Sabca. Razen tega so »preselili« 20.000 2idov in članov njihovih družin iz Beograda v taborišče pri Zemunu.
Ukinjena je novinarska in diplomatska visoka šola
Vlada FLRJ je izdala uredbo o ukinitvi novinarske in diplomatske visoke šole v Beogradu. Predsednik Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ bo naknadno predpisal pogoje za prestop študentov ukinjene novinarske in diplomatske visoke šole na druge fakultete in o polaganju zaključnih izpitov za absolvente te šole. Profesorje in pomožno učno osebje ter ostale uslužbence te šole bodo dali na razpolago sekretariatu vlade FLR Jugosl, sa personalno» službo-
S kongresa ameriške republikanske
0 Sudanu naj odločijo
O vsem se ie odločalo v zakaienih sobah stranke Sudanci	vlade —•'*
o »družitvi Egiptin Sudana
Chicago, julija 1952. 25. kongres ameriške republikanske stranke je bil na dveh mestih: v velikem amfiteatru »International livstock exibition« (Mednarodni živinski sejem) in v 25 nadstropnem Konrad Hilton hotelu. Na obeh teh krajih je bilo vedno mnogo hrupa in vpitja. Eni so vpili za. Tafta, drugi za Eisenhowerja. Mnogo manj je bilo slišati Warrenove, Stassenove in Mc. Arthurjeve ljudi. Glavna borba je bila med Taftovimi in Eisenhowerjevimi pristaši in v znaku te borbe se je razvijal ves kongres. Po cfil-caških ulicah so križarili avtomobili z zvočniki. Drugače pa je bilo v Chicagu mirno, nobenih večjih manifestacij ali demonstracij.
Amfiteater, kjer je bil kongres, je res ogromen. V njem je sedelo 4012 delegatov in namestnikov, nad 1500 novinarjev in nekaj 1000 ljudi iz občinstva. V dvorani so bili tudi teleprinterski aparati, ki so delali ves čas brez prestanka. Vsa novinarska poročila so šla v svet po tej, poti. Samo pomislite, kako je izgledalo v tej dvorani, kjer je poleg desetine teleprinterjev ropotalo še kakih 1000 pisalnih strojev. Skoraj vsak novinar ima s seboj svoj oi-salni stroj in piše poročila na kraju samem. Govornik se vrstili drug za drugim: delegati, namestniki, reporterji in občinstvo pa so se ves čas sprehajali semmtja med glasnim razgovarjanjem. Mnogi so kričali na vse grlo, toda kljub temu je vsakdo lahko dobro slišal govornike. Dvorana je namreč tako dobro ozvočena, da zvočniki prevpijejo vse drugo.
V dvorani je bilo tudi več slonov, nekaj živih, še več pa naslikanih. Slon je simbol republikanske stranke, osel pa simbol demokratske stranke. Na republikanskem kongresu so vsi trdih, da bo to pot slon premagal osla.
Za Evropejca je kar smešno, ko vidi, s kakšno resnostjo republikanci ravnajo s, svojim simbolom — slonom in demokrati z oslom. V slonu vidijo simbol veličine in moči, v oslu pa simbol upornosti.
Slone vodijo lepe deklice v kratkih krilcih. Taftovi »mena-gersK so na Taftove slončke (ker so bili mladiči) posadili 3 do 4 letne otroke. Otroci so imeli na glavi čepice z napisom: »Bob« (ime Tafta). Sloni so bili oblečeni v pisana'oblačila, na glavi .pa so imeli velike klobuke z. napisom: »Taft :— novi predsednik ZDA«.
F.isenhowerjevi delegati so prišli na kongres z modrimi balončki z napisom:	»I like
Ike« (Jaz ljubim Ikeja). Ves strop je bil poln teh balončkov. S to demonstracijo so hoteli pokazati, da imajo prevladujoč položaj' na kongresu.
Stassenovi ljudje so pripeljali s seboj nekaj Indijancev v bogatih nošnjah z napisi: »Stassen je najboljši kandidat«. Indijanci so vzbujali celo večjo pozornost od Eisenhower-
Program demokratov ZDA
Chicago, 16. julija (UP): Posebni odbor demokratske stranke, ki naj bi izdelal volilni program stranke, se bo sešel danes v Chicagu. Na čelu odbora je vodja demokratske večine v predstavniškem domu John M”c Cormic. Stoosemdeset članov odbora za resolucije so povabili k sodelovanju pri delu odlbora, ki bo zaslišal tudi zastopnike mnogih ameriških organizacij. Demokrati sodijo, da so republikanci storili resno napako, ker niso zavzeli določenega stališča do pomembnih vprašanj, zato nameravajo izdelati konkretni program za delo. Načrt volilnega programa mora odobriti odbor za resolucije, šele nato ga bodo predložili kongresu stranke.
jevih havajskih deklet z zelenimi klobuki iz havajske'trave.
Skoraj polovico časa so na vsaki seji izpopolnili nastopi raznih opernih pevcev, zborov in orkestrov. Poleg teh je Dilo še nekaj stalnih godb na pihala. Med enim in drugim govornikom je bila vedno glasba. Seveda glasbena stran kongresa ni bila omejena samo na to ‘»uradno republikansko glasbo«. Taftovci so peli svoje politične pesmice, v katerih obožujejo Boba Tafta in napadajo generala Eisenhowerja. Pristaši generalovega tabora pa so prepevali politične šlagerje o tem, da Taft ne more zmagati, ker ni dovolj sposoben.
Za naše pojme je vse to zelo smešno in tuje. Človek ima občutek, kakor da bi bil v cirkusu. Tak občutek so imeli tudi drugi inozemci, pa tudi sami Amerikanci pravijo, da je to res neke vrste cirkus.
»Big show« — velika igra —, »big Play« (tako kličejo kongres) so prenašale vse ameriške radijske televizijske postaje. Menijo, da je glavne govornike poslušalo okrog 20 milijonov Američanov.
V amfiteatru je bilo zelo važno »psihološko sredstvo« vpitje in razsajanje. Zato je imela vsaka politična skupina svoj poseben »noice departe-■nent« (oddelek za delanje hruli. V »strateških momentih« j na ta način dosegli velik učinek. Pri tem ni važno, kako ta hrup vpliva na delegate, temveč na tiste milijone Američanov, ki gledajo potek kongresa pri televizijskih aparatih ali pa poslušajo radio.
Govorniki so napadali Trumanovo vlado. Po njihovih be-
Ustavitev sovjetskih publikacij v ZDA
Washington, 16. julija (UP): ZDA so zahtevale z noto od sovjetske vlade, naj takoj ustavi izdajanje sovjetskega informativnega biltena v ZDA in podobnega propagandnega gradiva. Hkrati je ameriška vlada obvestila Moskvo, da sama ustavlja izdajanje časopisa »Amerika«, ki ga je v ruščini izdajalo ameriško veleposlaništvo v Moskvi. To je bila zadnja ameriška publikacija, ki je izhajala v Sovjetski zvezi. V noti je rečeno, da je sovjetska vlada ovirala širjenje tega časopisa, ki je sovjetskim bralcem nudil .sliko o življenju v Ameriki. Od decembra 1946 dalje je ameriška vlada. 12 krat protestirala .proti kršitvi sporazuma, ki je ameriškemu veleposlaništvu v Moskvi dajal pravico, da sme v ZSSR razpečavati publikacijo »Amerika« v 50.000 izvodih.
Izjava novega predsednika Bolivije
Rio de Janeiro, 16. jul. (Tanjug). V zadnjih izj ivah, ki jih je dal tujim novinarjem, je novi predsednik bolivijske vlade Estensoro, ki je prišel na oblast po preobratu aprila meseca, izjavil, da je vlada odločena nacionalizirati tri velike družbe, ki imajo v rokah 72«/0 bolivijske proizvodnje. Dopisniku »New York Timesa« v Riu de J.aneir^, ki je pred kratkim obiskal Bolivijo, je Estensoro izjavil, da hoče zlomiti moč velikih družb kositra, ki so močnejše od države«, ter izvesti agrarno reformo v korist dveh milijonov revnih kmetov brez zemlje. Estensoro je zavrnil trditve, da bi bil pod vplivom peronizma ali kominforma, ter dejal: »Smo samo nacionalisti, ki hočemo braniti koristi svoje države«.
Predsednik kašmirske vlade v Indiji
New Delhi, 16. julija (AFP). Predsednik kašmirske vlade šejk Mohamed Abdulah je prispel davi v Delhi. S člani indijske vlade se bo dogovoril o odnosih med obema državama in rešitvi nekaterih ustavnih vprašanj.
sedah je bilo vse zanič, kar koli je ta storila bodisi doma, bodisi v svetu. To je pač glavna teza stranke, ki je že 20 let v opoziciji. Na kongresu prav tako niso štedili z besedami »o antidemokratičnosti, diktatorstvu, antiamerikanstvu današnje washingtonske birokracije«. Glavni govornik Mc Arthur je obtožil Trumanovo vlado, da vodi Ameriko v »socializem, v komunizem in propad«. Dejal je tudi, da nosi demokratska vlada krivdo za smrt Američanov, ki so padli v prvi in drugi svetovni vojni ter na Koreji. Po njegovih trditvah naj bi bila ameriška demokratska stranka kriva za vse ‘tri vojne. Mc Arthur, je dejal, da je demokratska stranka, stranska vojne in nemirov, da sicer govori o miru, dejansko pa pripravlja vojno, odnosno, da je privedla Ameriko v korejsko vojno. Tako je govoril stari general. Iznašal je prav tiste obtožbe, kot Sovjeti. Stari Hoover, katerega se Američani še dobro spominjajo iz časov velike krize in depresije, je dejal, da je Amerika na robu propada in da jo lahko reši samo stara republikanska garda.
Z govorniškega odra so prihajali samo napadi na današnje upravljanje, ni pa bilo nobenega programa za bodočnost. Niti en govornik ni razpravljal o tem, kaj bi bilo treba napraviti. Vsakega problema so se lotili samo z negativne strani. Poleg že omenjenega kričanja se je v velikem amfiteatru sploh malo dogajalo. Stvari se niso odločale tam, o politiki se ni razpravljalo na tem mestu, kakor tudi ne o razporeditvi glasov.
Kongres pravzaprav ni bil v velikem amfiteatru, čeprav so bile tam vse radijske, televizijske in filmske kamere. Pravi kongres je bil v sobah hotela Konrad Hilton. O vsem se je odločalo v zakajenih sobah tega hotela. Tako trdijo tisti Američani, ki dobro poznajo ustroj kongresov obeh ameriških tradicionalnih političnih strank. V Konrad Hilton hotelu so sedeli profesionalni politiki, ki sploh niso bili delegati, in ti so pripravljali notranji in
zunanji politični program. Razpravljali so za zaprtimi vrati.
V	teh zakajenih sobah so sklepali razne »deale« — pogodbe.
V	teh trgovskih pogodbah že vnaprej določijo, kdo bo zasedel posamezna ministrska mesta in druge visoke državne položaje, vse to po načelu »daj -dam«. V najboljšem položaju so vsekakor voditelji tistih delegacij, ki se še niso odločile niti za eno niti za drugo stran. Ker so bile sile Taftovega in Eisen-howerjevega krila prec'ej izenačene, je bila cena teh glasov zelo visoka.
Ameriški radijski komentatorji so večer za večerom prinašali nove dokaze o tem, da je ves republikanski kongres v bistvu pravzaprav le vrsta raznih pogodb vsake vrste. To, kar so s temi pogodbami določili v zakajenih sobah, so potem predložili delegatom v formalno odobritev.	Jože Smole
London, 16. julija (Tanjug): »Daily Express« piše v včerajšnji številki, da je ameriški zunanji minister Acheson zahteval med razgovorom z britanskim veleposlanikom v Washingtonu Oliwerom Frank-som, naj Velika Britanija sprejme razglasitev Faruka za sudanskega kralja. Acheson se je po tem poročilu zanimal, zakaj je nastal zastoj v anglo-egiptovskih pogajanjih. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva pa je včeraj dvakrat demantiral poročila, po katerih so ZDA izvedle pritisk na Veliko Britanijo gledp na priznanje kralja Faruka za sudanskega kralja. Izrazil je prepričanje, da se ameriška vlada zaveda, da ne morejo nastati nikakršne spremembe v statusu Sudana brez posvetovanja s Sudanci. V Londonu poudarjajo, da bi britanska vlada pozdravila tristransko komisijo predstavnikov Egipta, Britanije in Sudana, ki bi nadzirala zgolj
Laburisti o pogodbi z Zahodno Nemčijo
London, 16. julija (Tanjug). Laburistična parlament, skupina bo imela jutri sestanek, na katerem bo proučila stališče, ki naj bi ga zavzeli laburisti v parlamentu do ratifikacije splošne pogodbe o Zahodno Nemčijo in sporazuma o evropski obrambni skupnosti. Ta sestanek je pravzaprav nadaljevanje seje, ki je bila pretekli teden in na kateri niso ničesar ukrenili. Na poslednjem sestanku so skušali doseči sporazum med gledišči, ki obstajajo sedaj v laburistični stranki, vendar pa še ni znano, kakšni rezultati so bili doseženi v tej smeri. Sodijo, da bi utegnili laburisti zahtevati, naj se odgodi ratifikacija pogodbe na oktober. Laburisti povdar-jajo, naj bi najprej ratificirale splošno pogodbo tiste države, ki so neposredno prizadete, predvsem Francija in Zahodna Nemčija. Bevan in njegova skupina se zavzemata za četverne razgovore v skladu s pogoji, ki jih je postavil Attlee
in jih je objavil izvršni odbor stranke. Toda vodstvo stranke ni pripravljeno, da bi ob tem vprašanju spravilo vlado v neugoden položaj in da bi prekinilo z dvostransko zun&njo politiko.
Člani laburistične parlamentarne skupine so danes na neuradnem sestanku sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da ratifikacija splošnih pogodb z Zahodno Nemčijo ne bi bila smotrna. Resolucija je bila sprejeta z majhno večino. Avtorji resolucije izjavljajo, da laburistična stranka vztraja na pogojih, ki jih je svojčas postavil Clement Attlee za oborožitev Nemčije: da sme biti Nemčija oborožena šele, ko bodo oborožene države Atlantskega pakta, da bodo nemške sile vključene v obrambne sile Zahoda tako, da ne bodo mogle postati nevarne za ostale vrstnike, in da bo o vsem tem dosežen sporazum z Nemci.
To gledišče bodo laburisti zastopali pri debati v Spodnjem domu.
proces samoopredelitve Sudana.
Indija je Sklenila, da bo priznala egiptovskega kralja Faruka za sudanskega kralja. Kakor se je sinoči zvedelo v uradnih krogih, bo novi indijski veleposlanik v Kairu Panikar prevzel novo dolžnost še pred koncem t. m. Izročil bo svoje poverilnice »kralju Egipta in Sudana«. V istih krogih v New Delhiju poudarjajo spričo tega, da bo Indija navzlic temu imela pridržek glede na prihodnost Sudana, ker meni, da morajo o tem odločiti predvsem Sudanci. V New Delhiju sodijo, da bo odločitev indijske vlade vplivala na vzpostavljanje tesnega sodelovanja med Indijo ter drugimi azijskimi in arabskimi državami.
V intervjuju, ki ga je dal dopisniku United Press, je egiptovski predsednik vlade Husein Siri paša izjavil, da ima njegova vlada v načrtu evakuacijo britanskih čet iz Sueškega prekopa ter združitev Egipta in Sudana pod krono kralja Faruka. Nagla rešitev anglo-egiptovskega spora, je izjavil Siri paša, je bistvenega pomena iz dveh vzrokov: 1. da bi se v Egiptu dosegla stabilnost, in 2. zaradi splošnega strateškega položaja Srednjega vzhoda. Na vprašanje, kakšna oblika obrambe bi mu bila najljubša: regionalna sredozemska obramba ali obramba Srednjega vzhoda — se je Siri paša izognil neposrednemu odgovoru. Dejal je, da bo Egipt štorij vse, da bo ohranil svoje ozemlje, da so Egipčani odločeni živeti ne-
odvisno ter braniti svojo neodvisnost z vsemi razpoložljivimi sredstvi. — Glede notranje politike je predsednik vlade zlasti poudaril pomen varnosti. Obsedno stanje bo podaljšano, dokler bo to potrebno. Ko je izjavil, da je neomajni pristaš parlamentarnega režima, je Siri paša zagotovil, da ustava v nobenem oziru ne bo kršena, volitve pa bodo popolnoma svobodne.
Zakon o ekonomski stabilizaciji v ZDA
Washington, 16. julija Predsednik ZDA Truman je včeraj podpisal zakon o kreditih za ekonomsko stabilizacijo. Te kredite, ki so znašali prvotno 103 milijone dolarjev, je Kongres skrčil na 60 milijonov dolarjev. Truman je izjavil, da bo to zmanjšanje ter zmanjšanje kreditov za vojaško in ekonomsko pomoč tujim državam ogrozilo obrambne napore ZDA.
Pohod lačnih v Kalkuti
Kalkuta, 16. julija (AFP). Približno 3.000 Indijcev je včeraj organiziralo »pohod lačnih« do poslopja narodne skupščine v Kalkuti. Člani opozicije so zapustili skupščino, ki je imela zasedanje, ker predsednik skupščine ni hotel začeti razprave o izgredih, ki so se pripetili na ulicah Policija je uporabila solzilni plin in z gumijevkami razgnala demonstrante. Prijetih je bilo 34 oseb.
Obtožbe proti Santinu
stoje trdno
Optimistična vest
Tokio, 16. julija. (AFP). Čedalje bolj krožijo glasovi, da bi utegnilo v kratkem priti do sklenitve premirja v Pan Mun Jomu. Politični opazovalci posvečajo sedaj posebno pozornost izjavi kitajskega ministra za zunanje zadeve Cu En Laja, ki je dejal, da je pekinška vlada priznala štiri ženevske konvencije iz 1949. Po tej izjavi sodijo, da je pekinška vlada pripravljena molče privoliti v to, da bi imenovali tiste vojne ujetnike, ki ne žele biti repa-triirani, »politične begunce«, kakor zahteva Združeno poveljstvo, ter da bi jih poslali v kako nevtralno državo, najbrže v Indijo.
Častnik za zvezo severnokorejske delegacije je na današnjem sestanku v Pan Mun Jomu zahteval ponovno odložitev razgovorov o vojnih ujetnikih za dva dneva. Delegacija Združenega poveljstva je privolila v to zahtevo. Prihodnji sestanek bo v petek dopoldne. Častnik za zvezo Združenega poveljstva je izročil severnokorejskemu častniku odgovor generala Har-risona na obtožbo severne delegacije, da so nasprotna letala minuli petek bombardirala ujetniško taborišče blizu Fen-janga. Združeno poveljstvo zavrača to obtožbo in navaja, da je s fotografskimi posnetki ugotovljeno, da nobeno ujetniško taborišče ni bilo bombardirano.
Na bojišču je v glavnem zatišje. Zapazili so večjo aktiv-
o pogajanju na Koreji
Prihodnji sestanek v Pan Mun J ornu bo v petek — Vznemirljiva izjava generala Collinsa ranju Mandžurije, je povzro-
nost britanske križarke na zahodni obali Severne Koreje ter nizozemska rušilca na vzhodni obali, ki sta bombardirala severnokorejske obalne naprave in čete. Severnokorejski štab poroča, da je severnokorejsko topništvo včeraj sestrelilo 5 ameriških letal, poškodovalo pa tri.
Načelnik ameriškega generalnega štaba general Lawton Collins se je sešel včeraj s predsednikom južnokorejske vlade Sing Man Rijem, nato pa s poveljnikom ameriške osme armade na Koreji generalom Van Fleetom in ameriškim veleposlanikom. General Colins je ponovno izjavil, da bodo vojaški objekti v Severni Koreji neusmiljeno bombardirani, če bodo Kitajci in Severnokorejci zavlačevali pogajanja v Pan Mun Jomu. Dejal je tudi, da bodo sile Združenega poveljstva odbile nasprotnika in mu prizadele velike izgube, če bi začel ofenzivo. Izrazil je upanje v možnost za sklenitev premirja na Koreji, ter dejal, da je to odvisno samo od Kitajcev in Severnokorejcev.
Izjava vodjč ameriškega generalnega štaba generala Collinsa o morebitnem bombardi-
čila precej vznemirjenja v laburističnih in konservativnih ■ krogih v Londonu. V londonskih političnih krogih poudarjajo, da bi tudi že sama Col-linsova izjava lahko imela za posledico še večje zavlačevanje pogajanj za premirje v Koreji. Sredstva«ki jih nameravajo Američani uporabiti, da bi dosegli mir na Koreji, se čedalje bolj razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela bivša laburistična vlada. Konservativci pa nikoli niso odstopili od svoje teze o postopnem zavlačevanju operacij kot sredstva za dosego miru.
V petek, 18. julija bo ob 20. uri v klubskih prostorib Mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljano (Kresija)
PREDAVANJE
tovarišev Vlada Krivica, sekretarja Mestnega komiteja KPS, in Leopolda K r e s e t a, podpredsednika Mestnega ljudskega odbora, o njunih vtisih s potovanja po Švici in Franciji.
Vabljeni so člani kluba Mestnega ljudskega odbora, ljudski odborniki ter predstavniki mladine.
»Vita Nuova« — Santinov tednik je 28. junija t. I. priobčil članek, v katerem brani škofa Santina radi prepovedi tako imenovanega »schiavet-ta* — »ščaveta«, to je običaja, da so se nekateri cerkveni obredi vršili v starostov enšči-ni, ki je pa bila že pod vplivom moderne hrvaščine in je uporabljala tudi latinski črkopis.
Nekaj stolpcev dolgi članek začenja celo s Cirilom in Metodom, našteva vrsto papežev iz vseh stoletij, govori o velikem privilegiju, ki ga je rimska cerkev in njeni glavarji dala Slovanom, s tem, da so dovolili staroslovenski obredni jezik. Ugotavlja pa nato, da je bil imenovani »schiavet-to« zloraba privilegija, česar Rim ni nikdar dovolil, temveč obsodil in to celo večkrat: leta 1892, 1898 in 1906. Izvedbo teh prepovedi pa da je zavrla zlasti prva svetovna vojna.
Lepo, da se škof Santin brani z dekreti rimske kongregacije, da citira, oziroma pusti citirati zase, celo tržaškega škofa, Nemca, Nagla iz leta 1906. Vprašanje pa ostane še vedno odprto in obtožbe proti Santinu stoje trdno kot preje.
Dejstvo je, da je ljudstvo in z njim ljudski duhovniki viselo na teh verskih običajih in da jih kljub prepovedim iz prejšnjega stoletja in prepovedi leta 1906 ni opustilo. V »ščavetu« so čutili nekaj bolj domačega kot pa v popolnoma tuji latinščini, v njem je ljudstvo videlo vsaj drobec ciril-metodijske dediščine. V dobi fašizma, ki je uničil vse, kar je bilo hrvaškega in slovenskega, je ljudstvo te običaje še bolj vzljubilo in jih čuvalo.
Kaj pomagajo škofu Santinu vsi rimski iuridizmi in vse sklicevanje na pravno linijo rimske cerkve, dejstvo je, da je Vatikan istrskemu ljudstvu po njegovi zaslugi vzel uporabo domačih običajev. Samo zato, ker so bili protipravni? Tako si on lahko potolaži svo-
jo vest, Slovenci in Hrvati mu tega ne verjamemo. Mož, ki je dobil pohvale in odlikovanja tudi od svojega drugega vodje, ne papeža, temveč od Mussolinija, je hotel služiti domovini Italiji in ne samo cerkvi; hotel ji je služiti prav s tem, da je udaril hrvaško ljudstvo celo v njegovem verskem prepričanju, ki je slonelo na njemu lastni domačnosti.
Radovedni smo, s kakšnimi iuridizmi bo Santin branil svoje prepovedi uporabe hrvaškega in slovenskega jezika svojim semeniščnikom na Reki in v Kopru. Kako bo branil svoje sovražno stališče do našega ljudstva, ko ves čas svojega škofovanja ni imel besedice obsodbe proti fašističnemu pritisku, ki je njegove duhovnike, če so bili Slovenci, preganjal, zapiral, Jconfiniral. Takrat škof Santin ni pisal pisem v Ameriko. S kakšnimi iuridizmi bo branil svoja fašistična odlikovanja in pohvale, svoje nadvse proitalijansko šovinistično nastopanje v CLN leta 1944-45 itd., itd. Sicer mi vemo, da bosta Santin in njegov branilec našla nove iuridizme, saj so iuridizmi kot obleka. Tudi v premajčkeno strpaš človeka, čeprav šivi pokajo in se trga, a tudi v preveliko vtakneš palčka-suhca, čeprav se v njej izgubi, da le človek pokrije svojo nesramno goloto. Taka je uporaba iuridiz-mov 'za škofa Santina in za njegov list »Vita Nuova*. — Nam pa ne gre za iuridizme, za zunanjo šaro; nam gre za našega človeka, za naše ljudstvo in za to Santin ni imel prijaznega pogleda, prijazne besede, temveč le prevzeten nastop, ne samo škofovske ekscelence, temveč tudi domišljavega italijanskega šovinista, ki vidi v vsem, kar je slovensko-hrvaško, če že ne balkanskega barbara, vsaj ubogega zabitega kmetavzarja.
1. J.
Romunija v l, 1952
(Politična analiza ekonomske krize)
Čistke v romunski partiji in državnem aparatu zavzemajo vedno večji obseg; seznama vodilnih uslužbencev, partijskih sekretarjev in aktivistov, obtoženih, da so pristaši Ane Pauker in da so kot ona izdali domovino ter jo pripeljali v gospodarske težave, so vedno daljši. Poleg osebnih obračunavanj je torej naloga čistke poiskati ljudi, ki so deželo pripeljali v sedanji težki položaj, ali, kot pravijo oni, ki so jo izdali. V tem je žalostno-smeš-no bistvo današnje Romunije: čistka je zadela ljudi, ki so res izdali svojo domovino, in sicer s tem,-~da so zvesto lizali ruski škorenj in si domišljali, da so nedotakljivi. Cez noč so se znašli v nemilosti, njihovo sramotno delo pa bodo nadaljevali drugi, vse dokler ne bo prišla vrsta nanje.
Georgin Dpi in mobili' zaeiia množic
Narodna skupščina romunske ljudske republike j» 2. ju-
nija izvolila za ministrskega predsednika Getfrgiu Deja, bivšega podpredsednika vlade. Bivši ministrski predsednik Petru Groza je postal predsednik prezidi j a in tako prevzel dolžnosti prof. Parhona, ki se je nagloma spomnil, da hoče »posvetiti« svoje preostalo življenje znanstvenemu raziskovanju. Ostala dva člana pre-zidija, socialna demokrata Lo-tar Rataceanu in Vojtec, sta tudi izginila iz javnega življenja. Prihod Georgiu Deja na cblast [ je še poudarjen s padcem obeh bivših podpredsednikov vlade in članov Politbiroja Vasilije Luce in Ane Pauker. Luca, Patikerjeva in Dej so namreč od leta 1944 tvorili »trojko«, ki je imela glavno besedo v romunski partiji. Do leta 1947 je bila v tej trojki Ana Pauker najvažnejša.
Vendar pa dvig Georgiu1 Deja ni nenaden. Dej, bivši železničar, član Komunistične partije od. leta 1920, je prevzel važne funkcije x CK KE
Romunije in v »trojki« že po reorganizaciji partije jeseni leta 1944. Njegova karakteristika je zelo dobra. Dej je delavec v stranki, ki ima v svojih vrstah le malo delavcev, Romun v stranki, ki jo večinoma tvorijo člani narodnih manjšin, in komunist, ki je za svoje nazore pred vojno trpel v številnih zaporih, v stranki, katere voditelji so »vedrili« v Moskvi. Delno govori proti njemu samo dejstvo, da ni bil šolan v Sovjetski zvezi. V decembru leta 1947 je v imenu Komunistične partije prisilil kralja Mihaela, da je zapustil državo, 22. februarja 1948, četudi je imel v vladi le gospodarske funkcije, je na partijskem kongresu podal glavno politično poročilo. Na zasedanju Kominforma v Budimpešti je 29. novembra 1949 kcrt glavni govornik nakazal ukrepe, ki naj jih Kominform ukrene proti Titu.
Kaj namerava sedaj Georgiu Dej, je zelo dobro razvidno Iz njegovih člankov v »Pravdi« septembra 1951:	»Razkrivanje
napadalne narave angloameri-škega imperializma je naša osnovna naloga, v borbi za mir. Treba je povečati mobilizacijo
množic, da bodo vedno pripravljene zoper temne naklepe imperialistov.« Glede nevarnosti, ki grozijo v mednarodnem položaju, je zlasti poudaril nevarnost, ki grozi Romuniji zaradi skupne meje z Jugoslavijo. Glede okrepitve partije pa je komunike centralnega komiteja z dne 27. maja 1952 vseboval njegovo osebno obveznost, da bo sprejel sto tispče novih članov iz vrst borbenih sinov delavskega razreda. Kaže, da bodo romunsko partijo temeljito očistili in sprejeli v članstvo mnoge mlade ljudi. Novi voditelji države so prevzeli obveznosti, da bodo zvišali proizvodnjo in mobiliza-cijo množic ter poostrili delovno dasciplino.
Korupcija
Iz analize sedanjega položaja v Romuniji, zlasti pa še po pregledu obtožb centralnega komiteja proti Vasiliju Luci in Ani Pauker, postane razvidno, da -je res tisto, kar se je že doslej na Zahodu govorilo o nestabilnosti romunskega gospodarstva, o slabi finančni politiki ia o slabi preteklosti,
zlasti v kmetijski politiki. Nič novega tudi ne pove metoda, da izberö tiste, .ki so zaradi katerega koli vzroka nasprotni novi politični smeri, in jim, dajo na izbiro priznanje ali pa obtožbo »in contumaciam«, da so povzročili gospodarsko katastrofo, do katere je v resnici pripeljala deželo Rusija. Toda obtožba o korupciji, ki je omenjena v zvezi z denarno reformo, je v podobnih primerih nova. Lahko sklepamo, da je prišla na dan samo zato, ker je ni bilo mogoče več skrivati:	v Romuniji je postal
škandal preobširen.
Med pripravami In med izvedbo denarne reforme so se ti protirevolucionarni elementi trudili, da bi preprečili ali pa vsaj zadržali izvedbo sklepov centralnega komiteja KP Romunije. Ti sovražni elementi so bili vir vseh provokatorskih in odklonilnih govoric, ki so se pojavile, da bi pomagale kapitalističnim elementom v mestih in vaseh preprečiti učinek reforme in povzročiti de-zorientacijo, obup in paniko med delovnim prebivalstvom... Da bi povzročili nezadovoljstvo delavcev in da bi izpodkopali
zaupanje delavcev. S partijo is
vlado, niso izpolnjevali nalog, ki jih jim je dajalo vodstvo partije, ter pred reformo niso izplačali plač za prvo polovico januarja v glavnih panogah industrije. — Uradna izjava centralnega komiteja, objavljena v Scantei 3. junija 1952.
Lahko rečemo, da je ravnanje romunskih komunistov v mnogočem rezultat psihološkega ozadja, ideološkega razočaranja in odvisnosti sedanjega režima. Ker vodilni ljudje današnje Romunije delujejo kot agenti, ne pa kot reformatorji ali revolucionarji, ni težko razumeti, da so združili izkoriščanje naroda z osebno nepoštenostjo. Treba je poudariti, da verjetno ne bi mogli izpolniti nalog in »plačevati svojim gospodarjem«, če ne bi »plačevali črnoborzijanskih cen in vzpodbujali špekulantov«. To je bil verjetno edini način, s katerim so lahko izsesali iz ljudstva vsaj del velikanskih količin, katere so zahtevali njihovi gospodarji.
Se več. Ce bi bila Moskva iskrena v svoji želji, da bi odpravila prevare in korupcijo, bi koraku proti romunskim komunistom sledila še bolj natančna preiskava vedenja nji?
hovih ruskih nadzornikov. Finančno ministrstvo, romunska državna banka, banka za kredite in investicije so polne ruskih inšpektorjev, svetovalcev in nadzornikov. Ne govorimo neodgovorno, temveč samo logično, če pravimo, da bi romunski uradniki težko poneverjali, če ne bi imeli višjih soudeležencev.
Vasilij Luca in gospodarski zlom
Vasilij Luca je odgovoren za gospodarsko politiko Romunije od leta 1947 do marca 1952, ko so ga odstranili iz ministrstva za finance. Pravzaprav se je njegovo gospodarsko diktatorstvo končalo s pričetkom zadnjega petletnega načrta v januarju 1951. Od tedaj je bil on stalno v sporu s predsednikom planske komisije Miro-nom Constantinescujem. Dolžijo ga, da je ravno od tedaj »poskušal loeti finančni načrt in državni budžet od gospodarskega načrta«. Dolžijo ga tudi, da je nasprotoval drugi denarni reformi v januarju leta 1952. Kljub temu pa je bil še dolgo časa Vodja finančnega oddelka.
(Nadaljevanje pride!
STET. m)17. JULIJA 1933 7	BtovMUH porofrvalee 7 dt. •
Pred Dnevom vstaje
Slovenski
^POBUBCEYALIC
17.*T*nstal£44« Kto T.^Ut.2^
cr«n>	lEsr ii o^caooius racns
Poročila s slovenskih boiišč
Štajersko: 1. In 2. četa I. spodnještajerskega bataljona sta napadli trg Ljubno v gornji Savinjski dolini ter v njem dalje časa gospodarili. Uničili sta nemško posadko ter zaplenili 25 pušk, 1 malo strojnico, nad 1000 nabojev in mnogo drugega vojaškega materiala. 3. četa istega bataljona je tri večere zaporedoma vdrla v Nazarje pri Mozirju. Ob priliki enega takih vdorov so partizani zažgali 40 zložljivih velikih barak, pripravljenih za vzhodno fronto. Ves bataljon je imel z Nemci ogorčene boje pod Sv. goro. Tudi tu so imeli Nemci nad 20 mrtvih.
Gorenjsko: Partizanske čete na Gorenjskem z uspehom čistijo slovensko ozemlje nemških gestapovcev in slovenskih izdajalcev. Dne 16. junija je 1. četa I. bataljona gorenjskih odredov pri Žirovnici obkolila in razorožila 3 zasede Wehrmannschaft ter jih odvedla s seboj. 1. četa II. bataljona je justificirala 9 izdajalcev, v Kropi pa uničila nemški propagandni avtomobil.
Partizani Kokrškega odreda so napadli orožniško postajo. V dveh spopadih so imeli Nemci nad 20 mrtvih, naši so izgubili enega tovariša.
Notranjsko: V Logatcu so notranjski partizani z napadom na tovorni vlak povzročili trčenje tovornega in brzega vlaka, pri čemer je bilo uničeno mnogo municije, bencina, 2 km železniške proge in nad 70 Italijanov, po večini oficirjev. Poleg bitk pri Podplani in Retnjah, ki jih omenja poročilo Glavnega poveljstva, je V. bataljon notranjskih partizanov pobil 20. junija na železniški progi enega italijanskega oficirja in 7 vojakov. V. notranjski bataljon pa je v Polhov-grajskem hribovju imel bitke z Nemci. Padlo je najmanj 50 Nemcev. Partizani so zaplenili mnogo orožja.
Primorsko: Primorski partizani so imeli z Italijani bitko na Nanosu, kjer so se srečno pretolkli skozi obroč 5000 Italijanov. Razrušili so mnogo proge, v neki bitki ujeli italijanskega majorja, 2 poročnika in 2 vojaka. Razorožili so italijansko posadko v Kilovičah, ubili 3 italijanske vojake, ostali so se predali.
Dolenjsko: 1. četa II. bataljona Dolenjskega odreda je v bitki pri Otočcu pobila nad 40 Italijanov. Tričlanska patrulja iste čete je nekaj dni nato pognala v beg 60 Italijanov. Partizani istega bataljona so pobili 15 fašistov, ki so požigali slovenske vasi, ter jim uničili 14 tovornih avtomobilov. V bitki pri Zeljnah sta se spopadli 3. in 4. četa III. bataljona Dolenjskega odreda s 300—350 Italijani. Okupatorji so bili pognani v beg. Pustili so na bojišču 41 mrtvih. Bili pa so na svojem begu ponovno napadeni ter so tako bežali, da so pustili na cesti krsto z mrtvim oficirjem in mnogo ranjencev.
»Slovenski poročevalec«, 3. avg. 1942.
Složno po sknpnl poti
Ustreženi talci
V zvezi s smrtjo dveh gestapovskih provokatorjev je bilo 21. julija ob zori ustreljenih v Ljubljani 8 slovenskih talcev:
Vrščaj Ingo, Jordan Bogdan, Moškerc Vinko, Simončič Ivan, Omahen Viktor, Oblak Marjan, Vrabič Vinko, Zakrajšek Viki.
Nekaj dni pred to osmorico je bilo ustreljenih teh 6 Slovencev: Grbec Ivan. Šteblaj Nikolaj, Benčina Adolf, Bizjak Jule, inž. Prašnikar Bogo, Cetinski Andrej.
Kri umorjenih bratov kliče po maščevanju!
»Slovenski poročevalec«, 3. avgusta 1942.
Goriška se pripravila na Praznik vstaje
Tudi za primorsko ljudstvo postaja Dan vstaje slovenskega naroda vedno bolj pomemben. Da bi čim bolj dostojno proslavili dan 22. julij, se vse množične organizacije na Primorskem že dalje časa pripravljajo. Po vseh znanih partizanskih krajih kjer se je bori! slavni partizanski IX. korpus, bodo imeli veličastne proslave in mitinge. Očistili bodo grobove padlih borcev in polagali na grobove padlih junakov za našo svobodo sveže cvetje. Za dan vstaje pa se bodo partizanski borci spomnili tudi partizanskih mater pri katerih so našli v najtežjih dneh gostoljubje in bodrilne besede. Sta ri borci, podoficirji in oficirji so že pričeli z organizacijo partizanskih bojnih patrulj. Te patrulje bodo krepak odgovor in opomin vsem tistim, ki grabežljivo gledajo in stegujejo svoje umazane prste po lepi primorski zemlji. Vodstvo glavnega šaba bojnih patrol sta prevzela tov. Jerkič, sekretar in rezerv ni kapetan Miran Tirpin. Na 265 km dolgi progi južnoprimorske patrulje na Goriškem bo 27 izmen, v katerih bo sodelovalo 900 borcev iz NOB. Ponekod bodo imele patrulje s seboj tudi poljsko kuhinjo in komoro. Spotoma bo v raznih partizanskih krajih več »napadov«. Patrulja glavne smeri Medana—Idrija, ki je najdaljša 165 km pTeko rek in gorskih grebenov, bo krenila iz Medane že 13. julija ob 8. uri zjutraj in bo dospela v Idrijo dne 17. julija zvečer. Sla bo skozi več kot 20 vasi. V Lokvah na Otlici in drugod bodo v počastitev spomina padlih, na grobovih izstrelili častno salvo. Ostre »borbe« so predvidene za tovarno v Anhovem, Srednjem Lokovcu. Lokvah in Cepovanu, Črnem vrhu in Idriji. Največji napad je predviden med Branikom (Rihenberg) in Komnom, na kraju, kjer je narodni heroj Stjenka uničil nemško avtokolono. Patrulje tretje smeri bodo krenile iz Tomaja ob 6. uri zjutraj dne 17. julija skozi Velike Zabije, Ajdovščino, Vipavo Podnanos (St. Vid), kjer je bil rojen narodni heroj Janko Premrl-Vojko do Razdrtega.
Bojne patrole ne bodo, kot si kdo misli, poletni izleti, temveč čvrste partizanske akcije, ki bodo izraz partizanskih tradicij in garancija za mimo graditev socializma.	jp
Vidni uspehi planšarskega odseka kmetijske zadruge v Čezsoči — Že letos se bodo zadružnikom povrnili ne sutmo stroški za 70 ha novih pašnikov, ampak bodo imeli tudi še 55.000 din dobička
Delo kmetijske zadruge v Čezsoči se je začelo leta 1948, ko se je celotna Tolminska priključila Jugoslaviji. Tedaj je vsako kmečko gospodarstvo vložilo 100 din deleža in tako je zadruga začela poslovati s »kapitalom« 2000.— din. Kmalu za tem so ustanovili Cezsočani še delovno zadrugo. Letos so člani sporazumno dvignili deleže na 1000 din, tako, da so se zelo povečala obratna sredstva, kreditna sposobnost in jamstvo zadruge.
Danes je kmetijska zadruga v Čezsoči velika zadružna organizacija, ki se ukvarja s kmetijsko in blagovno proizvodnjo, prometom, trgovino, gostinstvom in postransko dejavnostjo. Sodelovanje z delovno zadrugo je vedno večje pri urejevanju- planinskih pašnikov, skupnem pašnem obratu v Čezsoči in vodstvu mlekarne in trgovine. Delovna zadruga bo imela v bodoče le svoj gospodarski račun in upravni odbor, vsa ostala delavnost bo razvijala v najtesnejši povezavi s kmetijsko zadrugo. Postopoma se bo delovna zadruga vključila kot zadružno gospodarstvo v splošno zadrugo.
V kmetijsko zadrugo je od skupnih 99 gospodarstev vključenih 74. Zadružniki so sklenili, da bodo z vzgledi, kako naj se gospodari, pritegnili tudi ostala gospodarstva. Zato bodo predvsem poživeli delo posameznih odsekov.
Delo in uspehi teh odsekov že doslej niso bili slabi. Planšarski odsek je organiziral čiščenje pašnikov na planini »Predoiina« v skupni površini 261 ha, dalje zgraditev hleva in mlekarne na tem planinskem pašniku, postavitev modernega govejega hleva za 60 glav živine, ter zidavo dveh zbiralnikov za vodo in apnenico. Na planinskih pašnikih Zaprikaj in Golobar pa je odsek postavil nad prepadi žične ograje, ki naj ščitijo živino pogube. Zadružniki so organizirali tudi travniški odsek, ki je že kupil ročno motorno kosilnico za pomoč pri košnji na zadružnih travnikih. Dobro je dosedaj delal tudi lesni odsek, ki je skrbel za pogozdovanje goličav, za kar je bil v tesnih stikih z gozdarskim svetom pri občinskem ljudskem odboru. Večino teh del so naredili zadružniki prostovoljno.
Vprašanja in odgovori
Vprašanje: Ali spadajo med selitvene stroške, ki se povrnejo delavcu ali uslužbencu ob selitvi na novo službeno mesto, tudi stroški nakladanja in razkladanja po. hištva?
O d g o vo r : Po 16. členu uredbe o potnih In selitvenih streskih pripada delavcu in uslužbencu ob selitvi tudi povračilo stroškov na. kladanja in razkladanja pohištva in sicer po cenah, ki jih. določi pristojni organ.
Vprašanje: Ali pripada ob selitvi uslužbenca na novo službeno mesto dotičnemu uslužbencu tndi povračilo za osebni pre. voz njegove družine?
Odgovor: Uslužbencu pripa. da ob selitvi na novo službeno mesto tako povračilo za njegov osebni prevoz, kakor tudi za pre. voz njegovih družinskih članov (4. odst. 16. člena uredbe o potnih m selitvenih stroških).
Vprašanje: Na državnem kmetijskem posestvu se pojavlja močna tendenca, da hočejo delavci zapustiti delo na posestvu In se zaposliti v industriji? Ali je možno kaj ukreniti proti temu?
Odgovor: Po dodatni nred. bi o postopku pri odpovedi delovnega razmerja v gospodarstva (Ur. 1. FLRJ šitev. 33/52) je odpovedovanje delovnega razmerja s strani delavcev in uslužbencev v gospodarstvu popolnoma prosto in ne podleže nikaki naknadni odobritvi več. Seveda pa se mo. rajo dotični delavci oz. uslužbenci ravnati po zakonitih predpisih glede dolgosti odpovednega reka.
Pred kratkim so ustanovili še poljedelski odsek. Njegova osnovna naloga bo, da bo vodil množično borbo proti sadnim škodljivcem v tesni povezavi z občinskim odborom.
Poleg zgoraj navedenih odsekov pa dela uspešno tudi trgovinski odsek, ki je lani presegel plan prometa za 100»/o. Do teh uspehov je pripomoglo to, da so prodajali kmetje vse svoje pridelke preko svoje zadruge. O uspahilh kreditnega odseka govorijo zbrane hranilne vloge, ki znašajo kar 461.272 dinarjev.
Zadruga se peča tudi s postransko dejavnostjo. Pod njenim vodstvom dela mlekarna, ki zbira mleko od zadružnikov in ga predeluje v sir ter maslo. V 1951. letu ja odkupila 231.606 kg mleka od 192 krav-
molznic. Zadružniki so tako prodali povprečno 1206 kg mleka na kravo. Poslovanje mlekarne pa se bo še popravilo, saj je zadruga namestila mlekarskega strokovnjaka, mleko pa bo plačevala z ozirom na odstotek maščobe. Začela je izdelovati tudi standarden tip sira.
Zadružniki v Čezsoči so zavzeli pravilno stališče tudi do razdeljevanja čistega dobička. Celotni dobiček leta 1951 so uporabili za krepitev zadruge. Tako so dali za sklad osnovnih sredstev 59»/e čistega dobička, precej v obratni, rezervni in amortizacijski sklad, a za dograditev zadružnega doma 850.000 din.
Gospodarski račun, ki ga je uvedla kmetijska zadruga, pa je pokazal, da bodo morali zadružniki proizvajati cenejše živalske produkte in tako doseči večjo donosnost kmetijskega cbrata. Člani kmetijske zadruge so s tem v zvezi sklenili, da bodo od sedaj naprej pasli vso živino — doslej so jo namreč pasli le dve tretjini —
in skrbeli za rast mlade trave, ki bo nadomestila močno krmila. Očistili bodo grmovje in plevel na pašnih površinah ob Soči in drugje in tako pridobili približno 70 hektarov novih pašnikov. Kalkulacija za čiščenje teh pašnikov je pokazala, da bo kmetijska zadruga v prvem letu dosegla 55.000 din dobička, razen tega pa se jim bo že letos izplačala električna ograja, ki jo bodo ob čiščenju pašnikov postavili na teh površinah. Tudi 1860 ha starih pašnikov bo treba bolj negovati, jim redno vsako leto dodajati v hlevskega gnoja in ostala umetna gnojila. S temi ukrepi bodo pašne površine izboljšali za 30%.
Zadružniki so začeli reševati tudi problem ovčarstva. To predvsem zato, ker rede manj ovac kakor pred vojno, čeprav imajo ša precej neizkoriščenih pašnikov. Na planini Slatinek že grade ovčarski hlev. v načrtu pa imajo še enega. Delovna zadruga bo že letos dvignila število ovac od sedanjih 56 na 200 glav.
Naši tiskarji odgovarjajo
• • •
Na Gori nad Sodražico bodo lepo proslavili
Dan vstaje
Na Dan vstaje 22. t. m. bo-do vasi na Gori pri Sodražici slavile kar dvojni praznik. Narodnemu heroju Majdi Sile bodo odkrili spominsko ploščo na njem rojstna hiši v vasi Kržeti; zasvetila pa bo našim Gornikom ta dan prvikrat električna luč. Za to proslavo organizirata občanska odbora ZB Loški potok in Sodražica partizanski pohod na Goro, kjer bogo starejši borci iz Loškega potoka branili rojstno vas Majde Sile pred sovražnikom ki bo prihajal od treh smeri iz Sodražice Zimaric in Zameste-ca proti Gori. Ob 10. uri dopoldne bo odkritje spominske plošče Majdi Sile. Za to priliko je mladina Loškega potoka in Sodražice z okolico naštudirala prav pester program.
Pobudo za odkritje spominske plošče Majdi je dala mladina sama, kar pa si je Silčeva tudi v polni meri zaslužila, raj je kot mladinka odšla v partizane.
Se ramo ob rami borila z ostalimi borci proti okupatorju in kot mladinka žrtvovala za našo novo domovino svoje mlado življenje. Po junaških delih ki jih je Majda izvršila kot aktivna borka, je postala pravi vzor borca za človečanske pravice, vzor prave borke za ustvaritev naše nove domovine. Njena hrabrost in neuklonljivost pred sovražnikom je postala med slovenskimi brigadami dobro znana. Njeni soborci so mnogokrat pognali tujega in domačega sovražnika v beg. Gorniško ljudstvo in prav tako vsa Ribniška dolina, še prav posebno pa mladina, je ponosna na Majdo Sile.
Nepopisno pa se naši Gorniki vesele električne razsvetljave. To bo za ta predel naše slovenske zemlje velika gospodam ska pridobitev. Gorniki so se tega dejstva zavedali v polni meri. zato so dali od sebe vse, da realizirajo to gospodarsko zasnovo. Ta želja se bo ljudstvu izpolnila na Dan všteje. Za to gi£ X» japhvala pripravljalne-
mu odboru na Gori, še prav posebno pa neutrudnemu predsedniku tov. Francu Pečku. Seveda ne smemo pozabiti naše ljudske oblasti na okraju v Kočevju, ki je stala pridnim Gornikom vestno ob strani. Ker bo speljan tudi industrijski tok po vseh vaseh, si bodo Gorniki odslej sami doma mlatili žito, umeje rezali rezanico za živino in pripravljali kurivo na cir-kularkd.
Na »Dan vstaje« vabijo Gorniki v svojo sredo vse borke in borce ki so hodili v težkih dneh 'okupacije po njihovih vaseh in našli pri njih varno zatočišče in kako žlico hrane, vabijo vse prijatelje in prijateljice Majde Sile, vabijo pa tudi vse ostalo ljudstvo Ribniške doline im opbalih predelov Slovenije.
BERITE
ponedeljsko Izdalo
»Slovenskega poročevalca«
Hmiu ««raftu» dl« Hm
Na poročilo o posvetovanju Združenj grafičnih podjetij FLRJ v Sarajevu, objavljeno pod naslovom »Kaj pravijo k temu naši tiskarji in založniki« v »Ljubljanskem dnevniku« dne 23. VI. 1952, in na podobno poročilo o tem posvetovanju v »Slovenskem poročevalcu« dne 22. VI. 1952, odgovarjajo delegati Združenja LRS naslednje: Oba poročevalca sta mnenja, da je delegat sarajevskih založnikov dokončno pribil, da tiskarne lahko bistveno znižajo ceno knjige, češ da so med kalkulacijami posameznih tiskarn milijonske razlike za isto knjigo, oziroma da kako podjetje zniža prvotno ponuđeno ceno kar za 200.000 din.
To je izjavil delegat sarajevskih založnikov na izjavo grafičnega delegata, češ da znaša režija založb nad polovico prodajne cene.
Obe poročili izzvenita tako. kakor da se je proti očitku postavil zgolj izgovor in da posvetovanje ni resno razpravljalo o ceni knjige, kS je danes taiko visoka, da je ne more ku-piiti vsakdo, ki mu je potrebna.
Ugotoviti pa moramo, da je bila razprava o ceni knjige izčrpna in da je natančno nakazala vzroke nesorazmerne podražitve.
Mimogrede naj omeniimo da bi ljubljanski novinarji že lahko vedeli, kaj je vzrok visokih cen našim knjigam, saj sta to precej jasno in podprto z indeksnimi številkami razložila tov. B. Zupančič v »Ljudski pravici« in M. Blejec v »Naših razgledih«, prvi s strani založb, drugi pa s strani tiskarn.
V	diskusiji je delegatu sarajevskih založnikov odgovoril delegat hrvatskega združenja, da je nakazana razlika sicer precej visoka, vendar pa da je mogoča, ker kupujejo podjetja danes material tam, kjer je ce-neši in da tako ob ugodnem nakupil lahko pride do razlik. K temu pripominjamo, da je t0 mogoče primer v Hrvatski in Bosni, za Slovenijo pa to ne velja, ker nam prodajajo papirnice pajpir po ceniku t. j. po cenah, ki so za vse enake. To je stvarnost, zato pri nas do takih razlik sploh ne more priti.
Grafičnemu delegatu, ki je sicer dobronamerno, vendar napačno ugotavljal da znaša režija založb skoraj pri vsaki knjigi nad 50 •/• na tiskamiške stroške, pa je delegat založnikov popolnoma upravičeno razložil, da razlika med prodajno ceno knjige in tiskamiškimi stroški ni samo zloglasna režija, temveč da sestoji ta razlika iz treh elementov t. j. iz honorarja, stroškov distribucije in stvarne režije založbe.
K temu moramo pribiti naj vendar že prodre spoznanje, da se tako založbe, kakor tudi tiskarne ne zavedajo samo dolžnosti rentabilitete, temveč tudi svojega kulturnega poslanstva in da se pri kalkulaciji knjige zavedajo odgovornosti napram ljudskim množicam.
V	razpravi o ceni knjige so delegati grafičnih podjetij izčrpno poročali o vzrokih podražitve naših knjig in pri tem opozorili na članka v zagrebškem in ljubljanskem tisku, kjer je z indeksnimi števili natančno analizirano kaj je ceno knjige tako dvignilo. Glavpi vzrok je nesorazmerna podražitev papirja, platna in lepenke ter vsega drugega izdelavnega in pomožnega materiala.
Delegat beograjskega " združenja pa je nakazal tudi razmerje današnjih cen osnovnih sredstev in nekaterih investicijskih materialov v primerjavi z letom 1939. Naj jih navedemo samo nekaj:
Svinec za strojni stavek 1:3*7 Antimon	1:35
Kositer	1:32
Matice za stavni stroj 1:20 Brzotisk. stroj 70X100 cm 1:23 Brzotisk. stroj 50X70 cm 1:17 Dvokrovni stavni stroj Linotype	1:42
Avtomatični rezalni stroj 1:35 Enobarvni offsetni stroj 1:48 ßvqbaraii oHsetai «troj 1:70
Dvotumi stroj Reprodukcijski aparat Naslovne črke	1:15
Medeninaste črte	1:18
Poleg številk, objavljenih v »Naših razgledih«, naj tudi te številke pomagajo spodbiti napačno mnenje, da so tiskarne krive da so se naše knjige tako podražile, saj znaša skupni indeks plač, režije in akumulacije v primeri z letom 1939 samo 1:4.4, medtem ko je indeks podražitve izdelavnega materiala 1:26. Iz tega jasno vidimo, da problem podražitve knjige ne nastaja pri grafičnih storitvah, temveč v glavnem na prekomernem povišanju cen materiala.
Po daljši razpravi, v kateri se je ugotovilo, da morajo tiskarne napeti vse sile, da tudi s svoje strani kar največ pripomorejo k znižanju knjižnih cen — zaradi slabega strojnega parka in črkovnega materiala utegnejo dati ta prizadevanja v najboljšem primeru prihranek 5—8 "/•	—, je posvetovanje
sklenilo, da se osnuje v vsaki republiki posebna komisija, ki naj zbere in analizira potrebne podatke o cenah knjige in o možnostih pocenitve. Poleg tiskarn naj bi tudi založbe napravile ustrezno analizo. Te republiške podatke bi nato na posvetovanju izbrana centralna komisija predelala y skupen
1:54- elaborat, ki ga bo nato posebna 1:24 delegacija predložila na najviš-je mesto z namenom, da se potrebni materiali pri proizvodnji knjige znižajo na splošno razmerje, ki velja aa drugo proizvodnjo, kar ne bo samo v korist gospodarski strani založb in tiskarn, temveč predvsem kulturni ravni naših narodov.
Tega pa ne bomo dosegli s tendenčnim poročanjem, temveč samo s skupnimi napori in širokosrčnim razumevanjem vseh ki sodelujejo pri proizvodnji naše lepe knjige.
Združenje
grafičnih podjetij LRS
OPOMBA UREDNIŠTVA
Na zgornji odgovor tiskarjev pripominjamo, da nihče ni nikoli trdil, da so samo tiskarne krive razmeroma visokih cen za knjige. Vendar smo že opozarjali, in to ponavljamo tudi danes da po našem mnenju tiskarne še niso poiskale vseh svojih skritih rezerv. Tega ni treba jemati kot očitek, temveč kvečjemu kot vzpodbudo za nadaljnje prizadevanje v tej smeri. Pod takimi pogoji ne dvomimo, da bo mogoče dvigniti odstotek prihranka v tiskarnah precej nad predvidenih osem odstotkov ter tako uspešno prispevate k pocenitvi knjige.
K članku „Ob prvih primerih podjetij, ki so izplačala le minimalne plače*
ku
V Slovenskem Poročevalcu z dne 20. junija so bila pod naslovom »Ob prvih primerih podjetij, ki so izplačala le minimalne plače« navedena štiri podjetja, ki naj bi za mesec maj izplačala samo minimalne plače ki jih garantira država. Zaradi tega so bile v tri od navedenih podjetij poslang komisije, da pregledajo poslovanje in ugotove, iz kakšnih razlogov podjetja niso mogla izplačati polnih zaslužkov. Komisije so predvsem ugotovile, da so bili v teh treh podjetjih t. j, v »Motvozu in Platnu« — Grosuplje, v Okrajnem gradbenem podjetju — Domžale in v »Plamenu« — Kropa izplačani polni zaslužki, in da je bila torej v prej navedenem članku objavljena vest preuranjena in netočna.	„
Po podatkih družbene evidence podružnic Narodne banke, kamor spadajo ta podjetja, je povsod ob priliki obračuna dohodka kazalo, da bodo morali delavci prejeti res samo minimalne plače, dokler ni podružnica končno prejela navodil oz. okrožnice od Narodne banke v Beogradu, kako naj upošteva razne vknjižbe, ki so nastale še iz poslovanja v letu 1951 in ki se nahajajo na računu materialnih stroškov ter s tem zmanjšujejo dohodek. Podjetja niso zašla v trenutne finančne težave zaradi vzrokov, ki bi bili odvisni od delovnega kolektiva, temveč iz objektivnih okolnosti, ki bi jih lahko predstavniki Narodne banke ugotovili že na osnovi bežnega pregleda poslovanja podjetja.
Tu moremo predvsem ugotoviti, kljub dobrim nasvetom o rednem poslovanju podjetja, ki jih članek vsebuje, da je bila evidenca Narodne banke slabo in nepravilno informirana. Vse to dokazuje, da podružnice Narodne banke ne izpolnjujejo v dovoljni meri tiste vloge, ki jim je dana z novim gospodarskim sistemom, in da ne smemo v teh prvih korakih poslovanja po novem gospodarskem sistemu vse krivde vreči le na podjetja. Kjer dela uprava in administracija podjetja v redu, bo upravičeno negodovala nad talnim poslovanjem banke, ker jo postavlja v slabo luč pred delovnim kolektivom, ki z vso pra-yicQ zahtev» celoten sa&lužeta,
Drugič moramo pripomniti, da bi takšna nepravilna informacija morala med samimi sindikalnimi organizacijami podjetij, ki so prizadeta, razviti več zainteresiranja in kritičnega gledanja. Ali se delavci navedenih podjetij ne vprašujejo popolnoma upravičeno, kakšen smisel ima takšno pisanje, ko osnovni podatki niso točni? Želimo, da tudi sindikalne organizacije v takih primerih bolj živo sodelujejo.
Ing. Viljem Povoden; Ferdo Sešek, Mara Vrtačnik.
Sto milijonov dinarjev za kmetijski: stroje t
Kmečke delovne in kmetjjske zadruge ter državna kmetijska posestva v Bosni in Hercegovini so v prvi polovici letošnjega leta kupili za blizu 100 milijonov dinarjev velikih kmetijskih strojev, s čimer se je znatno dvignila raven poljedelske mehanizacije v tej republiki. V Bosni in Hercegovini, kjer je človek pred vojno redko videl traktor, so v šestih mesecih letošnjega leta nabavili okrog 10O traktorjev, več strojev za kopanje krompirja, Dieselove motorje za pogon mlatilnic, Samove zne stroje itd.
Nov rndnik svinca in cinka
Prihodnji teden se bo začela eksploatacija svinca in cinka v rudniki*. Novo Brdo v okraju Trepče. Tamošnje rudno bogastvo cenijo strokovnjaki na pol milijona ton. Rudnik Novo Brdo so že izkoriščali za časa Rimljanov, v državi Nemanjičev vse do vpada Turkov v drugi polovici 14. stoletja, ko je skupaj z mestom imel 40.000 prebivalcev. Pred vojno so imeli koncesijo za izkoriščanje tega rudnika Angleži, ki je pa niso uporabljali. Ker je rudnik precej oddaljen od prometnih zvez, ga bodo za sedaj izkoriščali samo toliko, kolikor je potrebno za flotacijo. Po rudniku Ajvaliji je rudnik Novo Brdo drugi rudnik svinca in cinka, ki je začel obratovati po vojni.
Iniciativni odbor za ustanovitev zvezne trgovinske zbornice
Zvezni svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti je izdal odločbo, s katero je imenoval iniciativni odbor za ustanovitev zvezne trgovinske zbornice. Od predstavnikov podjetij iz Slovenije so v odboru: Ivan Dev, direktor podjetja »Slovenija vino« iz Ljubljane, Boris Gerlovič, direktor podjetja »Rožnik« lz Ptuja, Lojze ligo iz Tovarne emajlirane posode v Celju, dr. Bogdan Novak, direktor »Go-sada« iz Ljubljane, Jože Po-cerček, komercialni direktor »Kovine« iz Celja in Roman Golob, direktor podjetja »Slo-venija-Impeks« iz Ljubljane. Naloga iniciativnega odbora je, da izvede vpis članov, pripravi osnutek statuta in skliče ustanovni občni zbor.
Poizkusna vožnja »Partizanke«
V soboto bo odplula na poizkusno vožnjo naša največja in najbolj moderna potniška ladja »Partizanka«, ki so jo popravili v ladjedelnici »Vicko Krstulo-vič« v Splitu.
»Partizanka« je bivša ladja »Prestolonaslednik Peter«, ki je bila leta 1941 potopljena pri Zlarinu v bližini Šibenika. Dolga je 82 m, šroka 11 m, ima 1721 fcruttoregistrskih ton in razvija brzino 18 morskih milj. Na njej je 125 postelj, trije luksuzni apartmani, velika restavracija, kavarna, bar, steklena veranda in oddelek za matere in otroke. Zgrajena je v popolnem skladu z najnovejšo konvencijo o varnosti plovbe na morju. Ima radijsko postajo, motorizirane čolne za reševanje in priprave za alarmiranje požara, ki avtomatsko reagirajo pri temperaturi nad 60 stopinj. Tudi vse ostale naprave so izdelane po predpisih konvencije.
Jugoslavija ima veliko možnosti za izkoriščanje lesnih odpadkov
Ze dva meseca se mudi . v naši državi dr. Frederic Bender, šef odseka za kemijo lesnoindustrijskega zavoda v Ottawi (Kanada), ki je hkrati zastopnik specializirane agencije Združenih narodov za kmetijstvo FAO. Dr. Bender je doslej prepotoval Slovenijo, Gorski Kotar, Slavonijo in Bosno, kjer je proučeval delo naših elektroindustrijskih podjetij in je imel razgovore z našimi strokovnjaki zlasti o izkoriščanju odpadkov na žagah. Po njegovem mnenju je organizacija dela v naši lesni industriji na višini, medtem ko odpadke zelo malo izkoriščamo. Mnenja je, da ima Jugoslavija velikanske možnosti za izkoriščanje teh odpadkov, zlasti za izdelovanje polceluloze, lesonitnih plošč in podobnih izdelkov. V svojem poročilu bo podal mnenje o najbolj rentabilnem načinu izkoriščanja teh odpadkov.
Naša država se v zadnjih letih močno prizadeva, doseči boljše izkoriščanje lesnih odpadkov. Za izkoriščanje odpadkov ža-
Vse prebivalstvo Eosmeta včlanjeno v zadrugah
V 350 kmečkih delovnih zadrugah dn 241 kmetijskih zadrugah na Kosovem in Metohiji je včlanjenih nad 650.000 prebivalcev, kar je v glavnem vse kmečko prebivalstvo tega področja. V zadnjem letu je v zadružnih organizacijah na Ko-
fraets bps** mž zaoimaafe na
vseh področjih poljedelske delavnosti.
garske industrije v Vzhodni Bosni bo v kratkem začela obratovati v Foči velika tovarna lesonitnih plošč, ki bo po svoji zmogljivost precej večje od doslej edine tovarne te vrste v Ilirski Bistrici. V perspektiv-nem planu LR Hrv-tske pa je določena graditev še ene take tovarne v okolici Ogulina, ki bo izkoriščala odpadke žagarske industrije v Gorskem Kotaru in Liki.
Pomorska razstava v Splitu
Na Dan vstaje hrvatskega ljudstva 27. julija bodo v Splitu slavnostno odprli razstavo »Vojna mornarica in pomorstvo Jugoslavije«. Razstava bo obsegala 90.000 kvadratnih metrov prostora. Nameščena bo na polotoku Sutjepan in bo zavzemala tudi malo pristanišče za jadrnice in motorne čolne. Imela bo 10 oddelkov, v katerih bo podan zgodovinski razvoj jugoslovanskega pomorstva skozi s tole tj«, pomorstva v bivši Jugoslaviji, med narodnoosvobodilno vojno, tehnični napredek trgovske in vojne mornarice, pomorsko stavbarstvo, reševalne ladje, znanstveno raziskovalno delo na morju, pomorsko gospodarstvo, vodni šport in turizem. Poleg vojne mornarice sodelujejo pri organiziranju razstave tudi druge ustanove, tako jugoslovanska parobrodska podjetja, hidrografski in oceanografski institut, kakor tudi razne politične in kulturne organizacije.
%, str. 7 SlovensIR poroZevaleis 7 STEV- iss /17. julij a 1952
Kako so se lotili dela novi
občinski odbori v mariborski «rađn|®
Okrajno gradbeno podjetje \ Dravogradu čakajo velike
okolici
Namesto nekdanjih 64 krajevnih ljudskih odborov imajo danes v okraju mariborske okolice 34 občinskih odborov. Ze ob izidu zakona o reorganizaciji ljudskih odborov in ves čas, ko so trajale razprave o novi uprav-no-teritorialni razdelitvi, so razni zagovorniki starega trdili, da pomeni ta zakon okrnjenje demokracije in da ni več daleč čas, ko bodo namesto krajevnih odborov prevzele oblast v roke nekdanje občine z vso pripadajočo birokracijo. Vendar je resnica, ki jo kaže življenje, drugačna, in zagovorniki malih občin so utihnili. Mnogi, ki so tem ljudem tu in tam nasedli, sami pozdravljajo novo upravno razdelitev. V Selnici ob Dravi se volivci strinjajo, da v novi občini ni več pristranskega reševanja zadev, kakor je bilo to prej.
V novih občinah je za delo občinskih ljudskih odborov vrsta svetov, ki dajejo predloge svojim občinskim in tudi okrajnemu odboru, in vrsta nalog, katere so pred kratkim reševali edinole ljudski odbori, je prešla na razne družbene organizacije, od šolskih svetov do kmetijskih zadrug. Splošna ocena dela občinskih ljudskih odborov kaže precejšen napredek v utrjevanju krajevnih samouprav. Občinski odbor v Hočah je s kolektivnim delom vseh članov dosegel že precej pomembne uspehe. Gospodarski svet se je resno zavzel, da bodo v počitnicah očistili šolska poslopja. Uvedli so krajevni samoprispevek in si na ta način zagotovili sredstva za ureditev II. razreda gimnazije, za komunalna dela v trgu, kakršna so ureditev središča, kanalizacije in druga.
Občinski odbor v Oplotnici je dal pobudo za izvolitev medobčinskega gradbenega odbora za dograditev ceste Slovenska Bistrica-~Oplotni 'a, ki so jo začeli graditi že leta 1932. Cesta bo velikega pomena za gospodarski napredek teh krajev, zlasti za granitno in lesno industrijo. Z zbranimi sredstvi v višini 1,200.000 dinarjev in z d<>-tacijo okraja bodo s to važno prometno žilo povezali Bistrico in Oplotnico že v septembru. Dobro so se uveljavili s svojim delom tudi sveti državljanov v Bušah. V Šentilju je novi odbor odkril vrsto notranjih neredno-sti v delu bivšega krajevnega odbora, ki jih morajo zdaj odpravljati.
Novi občinski odbori so v zadnjih mesecih sprejeli več dobrih sklepov za vsestranski napredek občin, bili pa so med njimi tudi takšni sklepi, ki jih bo moral okrajni ljudski odbor razveljaviti, ker so nezakoniti. Ponekod so nepravilno izrekali kazni po uredbi o obveznem obiskovanju šol in zakonu o stanovanjskih in poslovnih prostorih. za kar je pravnomočen le sodnik za prekrške pri OLO. V Drvanji in Lenartu so uvedli pobiranje pasjih taks, ki so bile že v letu 1948 odpravljene. V Cerkvenjaku pa so dokaj nerodno z odlokom določili, da je dolžno vsako gospodarstvo ne glede na velikost in število družine prispevati za popravilo cest 10 ur dela. To so začetniške napake novih organov oblasti, ki jih je bilo pričakovati. Dejstvo je, da bi sposobni občinski tajniki lahko to preprečili, če bi h'1’ dovolj seznanjeni s pristojnostmi občinskih odborov.
Manj so storili za demokratizacijo ljudske oblasti v občinah, kjer so imeli doslej samo dve seji. Prva je bila obvezna takoj po izvolitvi občinskih ljudskih odborov zaradi konstituiranja, druga pa zaradi sprejemanja občinskega proračuna. Takšnih občin je v tjkraju štirinajst,
predvsem v agrarnem področju. Ti odbori tudi že dalj časa niso sklicevali zborov volivcev, kar kaže na to, da zaradi formalnega obravnavanja občinskih zadev niso mogli priti pred volivce in poročati o urejanju občinskih zadev. Primer takega dela je občinski odbor v Srednjem, ki se poleg drugega zelo slabo zanima za obvezen šolski obisk otrok. Zlasti ob cerkvenih praznikih otroci v velikem številu izostajajo. Vendar se s tem odbor še ni bavil in ljudje se sprašujejo, kaj je za izboljšanje tega stanja doslej ukrenil predsednik občinskega odbora? Občinski odbor v Pragerskem bi se s svojimi volivci tudi že moral pogovoriti, kaj naj storijo, da bo ostalo v potoku dovolj vode tudi za živino, ki se napaja ob nje-
govem spodnjem teku, v ptujskem okraju, kjer so zdaj brez vode! Tem štirinajstim ljudskim odborom, ki delajo v nasprotju z demokratičnimi spremembami, ki jih določa novi zakon o ljudskih odborih, bo moral nuditi okrajni ljudski odbor za mariborsko okolico več pomoči kakor doslej. Tako se ne bo potrebno poslužiti skrajnega sredstva, da bi sklical zbor volivcev okrajni ljudski odbor. Doseči je treba tudi to, da se odborniki na zbore volivcev temeljito pripravijo.
Se na nekaj novi občinski odbori ne smejo pozabiti — na obljube, ki so jih dali volivcem v oddaljenih gorskih vaseh. V hribovskih občinah Pohorja in Kozjaka so ljudje izrazili bojazen pred novimi občinami zaradi velikih daljav, ki jih bodo morali prehoditi do sedeža občine. Aktivisti so ljudem obljubili, da bodo v oddaljenih vaseh
osnovali vaške odbore in določili uradne ure, kar bi težave v zvezi s potjo odstranilo. Prejšnjemu KLO v Tinju, ki je oddaljen od Bistrice dobri dve uri, so bili obljubljeni enkrat na teden uradni dnevi. To je sklenil tudi občinski ljudski odbor na svoji prvi seji. Vendar je poteklo od tedaj že nekaj mesecev, toda Tinjčani morajo še vedno hoditi dve uri daleč, kadar potrebujejo kaj od svojega ljudskega odbora! Tudi snovanje vaškega sveta na Remšniku je ostalo samo na papirju. V Remšniku, Tinju, Duhu in drugih gorskih vaseh bi lahko vaški odbori sami urejali izrecno vaške zadeve in predlagali v potrditev občinskemu odboru. Seveda je dolžnost Fronte, da svoje člane v teh krajih zainteresira, da si priborijo te pravice, ki jih občinski odbori lahko brez težav uresničijo v korist svojih volivcev.	jp.
Komaj 130 delavcev in zidarjev šteje kolektiv »Ograda« v Dravogradu, pa ima opraviti letos za 64 milijonov planskih in za kakih 20 milijonov neplanskih del. In vendar ugotavljajo: ako M imeli le še kakih 8 dobrih zidarjev, pa bi vse načrte izpolnili. Saj vlada na gradbiščih izredna živahnost dela. Če-
prav žge julijsko sonce neusmiljeno na razpaljena pleča, vsi hitijo. V Mislinjskem grabnu deta Kosova skupina. V rekordnem času so zgradili sodarno, ki je pozimi do tal pogorela, zdaj pa že obratuje. Na Glažuti adaptirajo dve stanovanjski hiši, v Mislinji gradijo veliko sindikalno dvorano iz napol podrtega velikega kozolca. Spodnjo mislinjsko žago obnavljajo. V Ravnah ometujejo Ogradovci
ISMAUREDNISTVU
Da ne bi bil sladoled rir obolenj
V slovenjgraškem okraju smo imeli letos že 20 primerov obolenj za tifusom, zato je ved ko umestna skrb okrajne sanitarne Inspekcije, da onemogoči okužbo, ker bi se mogla sčasoma razviti prava endemična torišča.
Vedno več pozornosti posvečajo pregledom klavnic, slaščičarn in prehranjevalnih obratov. Tako so pred kratkim pregledali v Prevaljah delavnico in razmere v Prevaljah, kjer ima slaščičarno Ismajlovič. Pri pregledu sladoleda so opazili na 1 cbm 15 milijonov raznih klic, med njimi tudi take, ki znajo dati podlago okužbi z bacilom tifusa.
Tudi Ismailu Vebiju lz Dravograda je bilo kakor Prevaljčanu, prepovedano izdelovanje v takih umazanih razmerah. Ko bi ljudje vedeli, v kakih okoliščinah se tu sladoled in tudi drugo izdeluje, ne bi nikoli kupovali od teh ljudi. V sladoledu tega prodajalca so našli v Mariboru pri bakteriološkem pregledu kar 30 milijonov klic na l cbm. Nesnaga, kamor se obrneš. Tulci za sladoled so izpostavljeni muham in vdihavanju kupcev, pribor Je umazan.
M.
Kako bo odgovoril »Žitofond« t Celju?
2e nekaj mesecev se pojavlja v šoštanjskem okraju in sicer v Velenju, Šoštanju, Mozirju in po vsej Savinjski dolini pomanjkanje pšeničnega zdroba v vseh trgovinah z živili, sedaj pa Je po-
stal problem Še večji, ker se n® dobi niti v Celju. Pšenični zdrob je precej pereča zadeva. Pred. vsem povzroča mnogo skrbi materam, ki ne morejo dati svojim otrokom primerne hrane. Isto velja itudi za dietne bolnike. Danes, ko imamo sproščeno trgovino, se dobijo vsi mlevski pšenični izdelki. le zdrob se ne dobi. V katerikoli trgovini vprašaš po zdrobu, povsod dobiš enak odgovor: »Vsak dan ga pričakujemo,« tu pa se vleče že nekaj mesecev. Mislimo, da bi nam lahko pravilno odgovoril »2itofond« v Celju! Prosimo ga, naj nam po možnosti preskrbi v najkrajšem času to potrebno živilo, saj je majh. nega otroka težko privaditi na drugo hrano, ki je ni vajen. — P. M.
Tri dni s pohištvom
na cesti
Dogodek, ki se Je pripetil pred kraitkim v Slov. Konjicah, je zbudil splošno ogorčenje vseh Konjičanov. Delavki, sestri Vero. nika Štrucl in Marija Topolšek, sta bili kot najemnici pri Maksu Bezovniku. ki pa jih že dlje časa ni mogel videti v svoji hiši. Nedavno sta dobili odločbo za novo stanovanje, ker pa še ni bilo v celoti pripravljeno, sta si pri Be-zovniku še začasno izgovorili eno sobo, kamor bi zložili nekaj po. hišilva, medtem ko bi se v njuno drugo sobo preselilo cestno delo-vodstvo. Bezovnik bržkone ni smatral za potrebno, da bi se po tem ravnal, in je samovoljno na lotil vse njuno pohištvo na voz ter ga postavil pred hišo. kamor
c e im
Velik požar na Ostrožnem. V ponedeljek zvečer je ob 21. uri začelo goreti veliko gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Gajška na Ostrožnem. Takoj se je vnel tudi zraven stoječi svinjak. Z go. spodarskim poslopjem vred so zgoreli vsi kmetijski stroji, orodje, seno in žito. Zgorela je tudi krava. Na kraj požara je prihitelo več gasilskih društev, tako iz Celja. Gaberja. Lopate, Bab-nega, Lokrovca, Šmartnega v Rožni dolini. 2alca, Drešinje vasi, Trnovelj, Gotovelj in Ostrožnega. Gašenje Je biilo zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Stanovanjsko poslopje so gasilci re. šili. Pri gašenju se je zlasti odlikoval gasilec Gaberšek, ki se je pognal v že skoraj rušeče se gospodarsko poslopje in rešil konja. Vse kaže. da je bil ogenj podtaknjen. Skoda je cenjena nad dva milijona dinarjev, ki je z zavarovalnino krita le delno.
V našem listu dne 11. t. m. smo
objavili vest, da je celjska tekstilna tovarna prenehala biti samostojno podjetje. To vest popravljamo v toliko, da tovarna še nadalje samostojno in nemoteno obratuje.	M. C.
Iz Celja je odpotovala skupina desetih mladincev, ki bodo preživeli mesec dni počitnic v Trstu kot gostje slovenske tržaške mla. dine.
Celjani, pozor! Ce se boste vozili z dvokolesi pa tudi z motornimi kolesi v Zavodni in Cretu, predvsem pa čez železniški prelaz, potem rajši dvignite kolesa na rame, da vam ostro kamenje.
tu pa tam tudi majhne skale, ne razrežejo gum. Voznikom pa bi svetoval, naj se teh poti izogibajo. ker bodo sicer živino preveč utrudili.
V	nedeljo. 22. t. m. bodo v Ločah pri Konjicah motorne dirke, na katerih bo sodelovalo tudi 8 motoristov _ dirkačev iz tovarne Puch iz Avstrije. Zaradi reklame svoje tovarne bodo prišli na lastne stroške.
V	avgustu bodo v Celju velike ulične avto-moto dirke, na katerih bodo prav tako sodelovali
inozeimci.
V	okviru proslave 500 letnice mesta Celja bo 31. avgusta v Celju velik letalski miting s sodelovanjem inozemcev.
Na gospodarski razstavi za 500. letnico mesta Celja bodo razstavljali svoje izdelke tudi člani klubov in društev Ljudske tehnike iz Celja in okolice, Maribora, So. štenja, Lendave, Ptuja. Murske Sobote itd.	M. B.
•
CELJE — »METROPOL«: ameriški film: »Fant s trobento«. — DOM: angleški film: »Zasebno življenje Henrika VIII.«.
Z odločbo OLO Celje okolica
št. II/2 2326/1—52 z dne 4. julija 1952 je prešlo Mespromet Celje okolica v likvidacijo. Pozivamo upnike in dolžnike, da do 4. avgusta 1952 prijavijo svoje zahteve, na drugi strani pa poravnajo svoje obveze.	3362-n
ŽALEC
Kino Žalec: »Sestri«.
naj bi se ti delavki vselili za» časno. Toda hišni lastnik Povh vselitve ni dovolil in tako Je voz s pohištvom stal cele tri dni na prostem, kamor Je močno pripekalo sonce in'»Je na novem češnjevem pohištvu napravilo precej škode«
Pa si še malo pobliže oglejmo, kdo je ta Bezovnik. To Je človek, ki je bil lani nekaj časa zaposlen pri OZKZ v Poljčanah, nato pri upravi zadružnega doma v Konjicah; že dobrega pol letta pa je sploh brez vsake zaposlitve. Nje. gova zunanjost priča, da ne živi ravno preslabo, in se o njem ču-jejo razne stvari. Ne “sodeluje v nobeni organizaciji, v nobenem odboru, zato se Konjičani upravičeno vprašujejo, kdo mu daje pra. vico, da izkorišča socialistično demokracijo, za katero prav nič ne prispeva, in celo proti starejšim delavkam, ki sta obe zaposleni.
L. V.
Kako bomo v Celju praznovali Dan vstaje
Dan vstaje slovenskega ljudstva bomo tudi v Celju slavnostno praznovali. Tako bo 18. julija ob 16.30 sprejem partizanske patru. IJe pred domom Osvobodilne fronte. Dne 19. julija ob 18. url bo odkritje spominske plošče na hiši tov. Farčnika, kjer se je naj. dlje zadrževala Celjska feta. V nedeljo 20. julija bo mesto Celje prvič proslavilo svoj praznik in sicer v spomin na ustanovitev Celjske čete. Ta dan bo ob 9. url dopoldne v dvorani Narodnega doma še slavnostna seja mestne, ga odbora Zveze borcev. V ponedeljek 21. t. m. z začetkom ob 20. pa bo v mestnem parku, na prositoru košarkarskega igrišča domačega Železničarja slavnostna akademija. Na sam praznik v mestu ne bo večjih proslav, ta dan je namenjen za Izlete v na. ravo, V teh dneh bodo v mestu okrašeni spomeniki, na pokopališčih na grobovi padlih borcev in talcev. Člani Zveze borcev iz Gaberja pa se bodo poklonili talcem v Frankolovem.	M, C.
Iz kulturno-prosvetnega življenja v Brestrnici
Ce greš iz Maribora proti Koz. jaku, boš prišel po nekaj kilo. metrih hoda v lep kraj. Ob cesti pred vasjo Brestrnico boš zagledal napis, ki opozarja, da je v bližini letno gledališče. Domače KUD »Marjan Koren, ga je letos dokončalo. Pobudo za zgraditev letnega gledališča je dal predsednik društva Gaus. V to delo je bilo vloženega mnogo truda, pa tudi precej denarja. Gledališče je zgrajeno pod manjšim skalnatim hribom, odkoder je lep razgled na Pohorje. Oder je dovolj velik za prireditve.
V letnem gledališču so Imeli že več predstav. Ob otvoritvi je domače KUD »Marjan Koren« upri. zorilo Moličrovega »Skopuha«, t. t. m. pa je gostovalo prvo mari. borsko KUD »Svoboda« za koroški predel (bivše KUD »Ivo Polančič«) z Nušičevim »Dr.« Domačini Imajo delaven dramski odsek, nimajo pa svojega pevskega zbora, čeprav bi se našli med vaščani dobri pevci. Prav zato Je društvo navezalo stike z mariborskim KUD in ga povabilo, naj s svojim pevskim zborom priredi v tem kraju koncert slovenskih pesmi. Razve, seljivo je, da kažejo ob naši se. verni meji mnogo razumevanja za kulturnoprosvetno delo. čeprav so bili tamošnji kraji svojčas najbolj Izpostavljeni tujemu vplivu.
S. C.
Dežurna lekarna
Četrtek, 17. julije: Lekarne »Studenci«. Gorkega ulica 18.
Radio Maribor
Četrtek, 17. julija: ob 17.30 poje moški zbor SKUD »Angel Besednjak« pod vodstvom A. Horvata; ob 18 poslušajte domača poročila: ob 18.10 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 18.30 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana.
Kino Maribor
Partizan: ameriški barvni film: »IZ tisoč in ene noči«.
Udarnik: italijansild film: »Junak ceste«.
POBREŽJE
Kino Pobrežje:	ameriški film:
»Močvirje«.
•
Mariborski teden je obiskalo čez 60.000 ljudi iz bližnje in daljne okolice Maribora in celo iz drugih republik, med obiskovalci ni manjkalo niti inozemcev, ki so se posebno zanimali za razstavljene izdelke domače obrti. Rekorden obisk je bii zabeležen zadnjo nedeljo, saj so prodali okoli 10.000 vstopnic. Prav gotovo bi bil obisk še številnejši, če bi bila Direkcija državnih železnic odobrila polovično voznino.
Konferenco o reorganizaciji kmet. zadrug in Okrajne zadružne zveze so imeli v ponedeljek v Mariboru predsedniki zadružnih
Iz naših krafev
SLOV. KONJICE. Konjiška partizanska patrulja bo prevzela bojno zastavo v Tepanju v četrtek 17. julija zvečer od patrulje iz Slov. Bistrice. Konjiški četi se bo tu pridružila četa iz Loč in bosta nato skupno krenili proti Konjicam dalje do Zreč. Tu jih bo čakala »sovražna zaseda«, borci lz Zreč in bližnje okolice, ki se bo nato patrulji priključila. Zrečanl pripravljajo krajši miting ob kresu. Zreče in vsi kraji v tem predelu Pohorja so dobro znani iz časov NOB. Slavna 14. divizija se je dlje časa držala tu okoli in je imela v svojem sestavu lepo število borcev prav iz teh pohorskih vasi. Seveda, ta patrulja vseh ob tej priliki ne bo mogla obiskati, ker bo iz Zreč krenila v smeri presti Stranicam. Tudi na tej poti bo bržkone več »sovražnih postojank«, ki jih bo morala patrulja uničiti. Bojno zastavo bodo Konjičani izročili borcem iz Frankolovega pri grobovih na Stranicah, kjer je okupator leta 1945 meseca februarja dal pobesiti 109 zapornikov za ubitega krajsfirerja Dorfmajstra lz Celja. Tudi tu pripravljajo krajši miting, saj Je ta kraj eden največ, jih spominov na NOB. L. V.
LOČE. Tudi v Ločah se že dlje časa pripravljajo za proslavo Dneva vstaje — 22. julija. Glavno delo ima občinski odbor Zveze borcev, pomagajo pa mu tudi množične organizacije in društva.
V nedeljo pred praznikom, dne 20. julija, bo avto-moto društvo priredilo motorne dirke, pri katerih bodo sodelovali vozači iz vse Slovenije ter motoristi tovar, ne motornih koles »Puch« iz Avstrije. Zvečer pred praznikom bo v Ločah slavnostna akademija, za 22. Julija pa pripravljajo množične organizacije večji izlet, brž. čas na Pohorje ali pa na Boč. — Člani Zveze borcev bodo sodelovali tudi pri partizanski patrulji pri prenosu bojne zastave z last. no četo v sklopu konjiškega odreda. Poleg borcev bodo v patrulji sodelovali še mladinci pred. vojaške vzgoje, lovci In člani raznih društev,	L. V.
POLENSAK. Dne 9. Julija so V Polenšaku pokopali 21 letnega vojaka Cvflka Stankota, ki Je dne 6. julija utonil v Vinkovcih (Sla. vonija), kjer je izvrševal svojo domovinsko dolžnost. Ob odprtem grobu je med drugimi govoril tovariš oficir, ki je Stankotovo truplo spremljal iz Vlnkovcev v Polenšak, rojstni kraj tragično umrlega Cvetkota. Vojaška četa je po pokopu izstrelila tri častne salve. Pogreb je bii brez duhov, nika. kar je to prvi primer v Polenšaku.
zvez iz sedmih okrajev severovzhodne Slovenije. Konferenci je prisostvoval član politbiroja CK KPS Viktor Avbelj, ki je dal važne napotke za Izvedbo reorganizacij delovnih zadrug in nadaljnjo krepitev socialističnih odnosov na vasi. Iz poročil predsednikov okrajnih zvez kmetijskih zadrug pa je bila podana jasna elika o sedanjem stanju našega zadružništva ob severni meji in izjalovljenih poizkusih raznih špekulantskih elementov, ki so demokratizacijo našega zadružništva razumeli kot ugodno priložnost za uresničenje svojih razdiralnih naklepov. V maribor. skem okoliškem okraju je pričakovati reorganizacijo v 28 delovnih zadrugah. 12 zadrug bo ostalo samostojnih kot doslej, za likvi. dacijo pa sta se izrekli le dve celotni zadrugi, ki doslej nista dosegli nobenih gospodarskih uspehov.
Gradbena dejavnost v maribor. skl okolici je zelo razgibana. Občinski odbori okraj Maribor -okolica so dobili dotacijo 4,700.000 dinarjev za komunalne gradnje .In 5 milijonov dinarjev za vzdrževanje občinskih cest. Razen važne ceste Oplotnica — Slovenska Bistrica, ki bo dograjena že v septembru, bodo še ta mesec izročili v promet cesto Cezlak—Sv. Lovrenc na Pohorju, v dolžini 3 km, ostali del ceste pa bo dogra. jen prihodnje leto. Se ta mesec bodo končana glavna gradbena dela na šoli Planica, v Lovrencu na Pohorju pa so dogradili nekaj osnovnih objektov za vodovod, ki bo odprt prihodnje leto. Frontovci pri gradnji prav pridno pomagajo. Vodovod bodo zgradili tudi v Selnici ob Dravi, v Ven-česlu pri Slov. Bistrici in na Zav. carjevem vrhu na Kozjaku.
V partizanski Koprivni bodo zgradili šolo. Stara je lani do tal pogorela, zaradi česar so mo. rali nadaljevati s poukom v neki kmečki hiši. Letos pa so kopriv-niški kmetje zbrali 300 kubičnih metrov lesa. ki ga bodo prodali In nabavili potreben gTadbeni material, občinski odbor v Crni je prispeval h gradnji tudi že 50.000 din, prav gotovo se bo odzval tudi okrajni ljudski odbor. Računajoč na to so kmetje že pričeli z izkopi temeljev, mladinci pa so obljubili pomoč s prostovoljnim delom.
Strela je udarila te dni v gospodarsko poslopje Franca Visočnika v Hočah in v trenutku zanetila plamen, ki je poslopje uničil. V skednju se je nahajal tudi gospodar, ki ga je strela sicer omamila, vendar se je še pravočasno zavedel in rešil. Osem ga. silskih čet. ki so prišle na pomoč, so s skrajnimi napori obvarovale ognja stanovanjsko hišo, medtem ko skednja niso mogli rešeti. — Skoda znaša okoli 400.000 dinarjev. Lastnik Je bil zavarovan za znesek 350.000 din.
veliko novo gimnazijo, nad 6000 kvadratnih metrov je tega dela. Gozdna uprava jim je poverila popravilo vseh zgradb od Ma-renberga do Pedpece, čaka jih ureditev upravnih zgradb in lo-gamic. V Fali morajo zgraditi štiri stanovanjske zgradbe in adaptirati upravno poslopje. Na dograditev čakata slovenjegraški provizorij javne bolnišnice in upravno poslopje okrajnega ljudskega odbora v Slovenjem Gradcu. Pridni ljudje »Ograda« iz-preminjajo Rimski vrelec v udobno urejeno zdravilišče in letovišče, v prevaljski pilosekar-ni jih najdeš pri dograjevanju stranskih prostorov in obletavanju stavbe, v Kotljah na zadružnem domu. Nanje čaka še ureditev mostov v Šmartnem, cestne škarpe in nad 40 privatnih prosilcev, katerim naj zgradijo stanovanjske stavbe. Temu podjetju, ki ima že svoj renome, je poverjena tudi reprezentativna zgradba obmejnega bloka na Viču.
Delavski svet in upravni odbor skrbita skupno z upravo ne le za dobro organizacijo dela, štednjo materiala in časa, temveč tudi za ljudi, česar včasih po drugih obratih okraja pogrešaš v lokalni delavnosti. Tako so sedaj za pasje vroče dni priskrbeli mošt, organizirali so skupinski izlet in pri razporedu delovne sile skrbe za to, kje bi bilo bolj ugodno za človeka. Nič čudnega pa ni, da bije to podjetje boj proti šušmarstvu, ki je pa ponekod otežkočeno, ker celo kak upravni forum ščiti take privatne zidarje. Tako n. pr. občina Prevalje zaposluje skupino šušmarjev, ki niso niti socialno zavarovani, ne delajo pod nobenim mojstrom in nočejo povedati niti imen in drugih podatkov, da bi se lahko pravno zasledovali. Od skupine dobiva občina le 2% dohodkov, medtem ko državo prikrajšu-jejo za 98 odstotkov, saj znaša akumulacija na gradbeno dejavnost 100°/(>.
Kolektiv je sprožil tudi pobudo, da bi ustanovili nekak »Zimski sklad«, iz katerega bi v mrtvi zimski sezoni dobivali najbolj potrebni kako pomoč.
»Ograd« je eno tistih podjetij, ki še ni prejelo od republiškega odbora potrjenega tarifnega pravilnika. Pred kratkim so prejeli odgovor, da ga zato tako dolgo ne dobijo, ker so člani Glavne uprave na dopustu.
Seveda je potem vodstvo pod« jetja v škripcih pri sestavljanje predračunov in kalkulacij, ki jih je bilo treba že doslej večkrat spreminjati.
Dobro bi bilo omogočiti podjetju tudi nabavo tovornega .avtomobila, saj so v krizi predvsem zaradi prevoznih sredstev.
Obveščamo vse obiskovalce Mariborskega tedna in vse službeno potuj‘oče, da smo odprli v Mariboru nov, komfortno urejen hotel »TURIST
HOTEL«, MARIBOR, Ulica Talcev 1.
Hotel ima 64 sob z 81 ležišči. — Cena enoposteljni sobi je 130.— din, cena ležišču v dvoposteljnih sobah 110.— din.
Hotel je v neposredni bližini kolodvora, odmaknjen od hrup a, komfortno urejen, čist in zračen.
Priporoča se za obisk
Delovni kolektiv gostinskega podjetja
Jurist Hotel“
Maribor
Slovenski oktet
,Med našimi izseljenci v Ameriki so že dalj časa govorili in v svoje slovenske časopise tudi pisali, da bi povabili pevsko skupino iz »starega kraja«. Zelja ameriških Slovencev po kvalitetnem domačem ansamblu je njihova srčna zadeva, saj sami pravijo, da so bili nekdaj na kulturnem polju zelo aktivni, zadnji čas pa so postali nekam izčrpani, njihove zmožnosti jim pojemajo, nimajo več tiste sile za odrske nastope, njihovo petje je v mnogih naselbinah utihnilo, a njihova srca si žele domačih pesmi, ki bi jih peli »staro-krajski« pevci ko* živa slika njih samih, njihovih mladih let iz časa, ko so odhajali v Ameriko za kruhom.
Kot izhaja iz slovenskih časopisov z onstran morja, je videti, da so tam resno premišljevali o organizaciji velike turneje, ki bi vodila skozi vse pomembnejše slovenske naselbine v ZDA. Vprašanje »kaj je s slovenskimi pevci« se je vleklo že od leta 1949, predlogov za sestavo ekipe je bilo več, razumljivo pa je, da je bilo mnogo težav tudi z denarnimi in organizacijskimi
zadevami. Poleg velikega kulturnega pomena, ki ga ameriški Slovenci pripisujejo gostovanju ekipe iz njihove stare domovine, pa ima tako gostovanje tudi velik politični pomen.
Na pobudo Slovenske izseljeniške matice je ‘'vet za kulturo in prosveto LRS povabil 27. septembra 1951 na avdicijo okoli 30 pevcev, izmed katerih je bilo treba izbra“ osem najprimernejših glasov, ki naj bi tvorili oktet. Široko sestavljena komisija je izmed . _ čih izbrala Gašperja Dermoto, Janeza Lipuščka, Marija Kogoj.a, Boža Grošlja, Toneta Kozlevčarja, Romana in Toneta Petrovčiča in Arturja Sulca, ki naj bi perfektno naštudirali slovenske narodne in umetne pesmi ter jih v prvi vrsti • peli našim izseljencem v ZDA ter Slovencem na Koroškem in v Trstu. Oktet je začel pod vodstvom prof. Janeza Boleta redno vaditi jred kakimi štirimi meseci.
Doslej je imel že nekaj nastopov na podeželju, med drugim tudi v zdravilišču Golnik in v domu slepih v Škofji Loki, njihov prvi javni nastop, ki ga je
ocenila tudi kritika, pa je bil 23. junij.a v Trstu. Tržaška Glasbena matica je s tem koncertom zaključila svojo letošnjo koncertno sezijo. Tržaška kritika poudarja kvaliteto tega komornega pevskega ansambla, ki ga sestavljajo dovršeni solisti, katerih odlika pa je tudi v tem, da se znajo izvrstno podrediti zahtevam celote.
Oktet je v Ljubljani nastopil trikrat: dva nastopa sta bila zaključena, tretji pa nekako na pol javen. Na tem poslednjem koncertu (sodelovala je tudi folklorna skupina Glasbeno-narodo-pisnega inštituta), ki ga je 26. junija priredila Slovenska izseljeniška matica na magistrat-ner.i dvorišču za ameriške rojake, je bilo opaziti vse tiste pozitivne lastnosti, ki jih mora imeti tako pevsko komorno telo: jasna dikcija, umerjenost, neprisiljenost, smotrno dihanje, sočen zvok in ne nazadnje ljubezen do pevskega muziciranja. Ta se kaže ne le v doživetem podajanju, temveč tudi v okteto-vem intenzivnem študiju, ki sloni popolnoma na amaterski podlagi. Kljub temu, da 'pojejo v oktetu skoraj sami solisti, so njihovi glasovi v ansamblu prijetno uravnovešeni, lo velja
tudi obema prvima tenorjema, ki si lahko štejeta v čast, da nista podlegla izstopanju, pogosti »tenorski bolezni«. Prav tako zasluži oktet (in njegov dirigent) pohvalo glede tega, da se varuje vsakega forsiranja, da poje v zmernih dinamičnih mejah in da noben forte ne zveni prisiljeno ali celo surovo.
Solistične parte v izvajanih delih so peli Dermota, Lipušček, Grošelj, Kozlevčar in Tone Petrovčič izrazno skladno s celoto in brez nepotrebnih operističnih manir.
Videti je, da bo oktet uspešno rešil naloge, ki so mu postavljene, saj je v kratki dobi naštudiral na pamet pesmi za dva celovečerna nastopa in se tudi (ne sicer še do kraja dovršeno) vpel. Pri nadaljnjem delu okte-bi bilo želeti, da bi posegel — glede na turnejo v ZDA — predvsem po dobrih, res narod« nih priredbah narodnih pesmi ter da bi si osvojil tudi partizanske in tehnično ter interpre-tacijsko zahtevnejše umetne zborovske tvorbe iz slovenske novejše in sodobne zborovske ustvarjalnosti. Tem bodo pevci in njihov dirigent po svojih
zmožnostih vsekakor kos.
R.
IZREDNA NOVOST
V	MARIBOR Ul
VCIIKA lOnBOlA MARIBORSKEGA TERMA
V	nedeljo, 20. julija ob 17. uri na vseh prostorih Mariborskega tedna prvič v Mariboru tombola pri oosrnjenih
mizah
Glavni dobitek 100.000 dfn. Poleg te pa še devet tombol in preko tisoč lepih prakt čnih dobitkov. Izkoristite 75°/0 skupinski popust in nede jske povratne karte na železnici, informacije daje Pumik.
Komandant tretje mariborske patrulje daje svojemu bataljona navodila sa partizanski pohod od Smarjette proti Maribora
Skozi gozdove in partizanske vasi
(Nadaljevanje z 1. strani)
Ljutomeru je bila prosta. Ljutomerčani so bojne patrulje dočakali na Glavnem trgu. Po mimohodu bojnih edinic je navzoče pozdravil sekretar OK Partije tov. Pavlica.
V	nočnem času so bojne patrulje zasedle bližnji grič Ka-menščak in se skrivaj pripravljale za odločilne jutranje bitke. Vse bojno področje je bilo zavito v skrivnostno tiišno, le tu in tam so se oglašale straže in izvidnice. Borci so polegli pod košate bukve in obujali spomine na partizanske čase. Po vnaprej pripravljenem načrtu so Jureše-ve napadalne skupine napadle taborišče in štab. Brambovci so uspešno odbijali napade, branili zastavo in naposled pregnali jurišače na izhodiščne položaje. V jutranjem mraku je bila bitka odločena v korist obrambnih edinic taborišča.
Pojoč partizanske pesmi, so borci strumno korakali proti Radomerju, kjer so jih vaščani toplo sprejeli in pogostili. Po krajšem počitku je patrulja nadaljevala pot proti Ormožu.
V	torek popoldne je prispela iz Gorice patrulja južno-primorske smeri in v Komnu slovesno izročila bojno zastavo patrulji sežanskega okraja. Patrulja je odšla na pot iz Šempetra pri Gorici. Obšla je partizanske vasi Vrtojbo, Miren, Opatje selo in Goriški Kras. Po prihodu v Renče je priredila partizanski napad in miting, nakar je obiskala vasi na Spodnjem Vipavskem ter številne partizanske družine. Najlepši sprejem je doživela na Braniku, vasi, ki je dala med vojno 89 borcev. Vas so Nemci do tal požgali. Izmed 185 požganih hiš je večina že obnovljenih, s pomočjo članov Zveze borcev in drugih množičnih organizacij pa bodo še letos obnovili tudi ostale. Največji napad je patrulja izvedla na Ravnah med Branikom in Komnom, kjer je narodni heroj Stjenka leta 1943 uničil
nemško avtomobilsko kolono. Pred spomenikom padlih borcev je izstrelila častno salvo, nato pa nadaljevala pot proti Dutovljam.
Že v soboto popoldne je severnoprimorska patrulja odšla iz Predila preko vasi Strmec, ki je bila v vojni požgana, proti Bovcu. V Bovcu se je razdelila: en del, okrepljen z novimi borci, je krenil preko planine Kolobarja, kjer je položil venec na ploščo padlim borcem v letu 1943 in kjer je bila ustanovljena tudi Gradnikova brigada. Drugi del pa je odšel v Žago, kjer je nekaj ur taboril. V Žago je prispela preko Stola tudi stranska patrulja iz vasi Breginj, kjer je bila Gradnikova brigada več težkih bojev z okupatorjem. Tako okrepljena patrulja je odšla v vas Drežnico, kjer se ji je pridružil del patrulje iz Bovca. V nedeljo dopoldne je prispela v Kobarid. Nadaljevala je pohod skozi Idrsko, Livek, Livške Ravne, čez Kuk in vzdolž italijanske meje v vas Foni, kjer je bil 1943 leta težak spopad partizanskih e-not z več tisoč Italijani, ko so se partizani prebijali v Slovensko Benečijo. Dalje je odšla skozi Kamno, Vrsno na Krn in odtod prispela v ponedeljek v vas Čaderg. Med potjo obiskujejo borci partizanske matere in družine.
Jeseniška patrulja je prevzela zastavo pri Totovom domu ob navzočnosti prebivalcev in nato krenila na pot. Obiskala je na Jesenicah hišo pri Jelenu, v kateri je bila prva tiskarna Partije na Jesenicah. Tu je tovariš Ivan Volk, nosilec Spomenice 1941, spregovoril o pomenu pohoda. Pohod se je nadaljeval čez Poljane, kjer je bil prirejen miting in so tamkajšnji aktivisti in prebivalci pogostili borce po partizanski navadi. Patrulja je nato napadla Belo ter nato predala zastavo borcem iz Bohinjske Bele, kjer je bil prirejen tudi miting. Pot jo je vodila dalje čez Gorjuše. kjer je obiskala vse stare aktiviste in vaščane v Gorenji vasi in na Koprivni-
ku. Ljudje so jih sprejemali povsod z veliko ljubeznijo. V pogovorih je ugotovila, da se v vasi dogajajo posamezne nepravilnosti s strani nekaterih odbornikov, sicer pa so ljudje še vedno naši stari partizanski prijatelji.
V Kamniku bo v nedeljo ob
13.	url na Glavnem trgu slovesen sprejem tuhinjske patrulje. Na tem mitingu bo govoril organizator vstaje v bivšem kamniškem okraju član CK KPS tov. Tomo Brejc. Po mitingu bosta krenili kamniška in tuhinjska patrulja pred poslopje pošte in položili vence pred spominsko ploščo osmih talcev, katere so fašisti na tem mestu obesili 30. junija 1942. Iz Kamnika bo odšla patrulja proti Radomljam, središču vstaje v Sloveniji. Patrulja bo nadaljevala pot preko Količevega do Domžal. Sestavljena bo iz starih borcev. Obe patrulji bosta še isti večer odšli proti Dobenu, preko Graj-nice in Rašice pa v Črnuče, kjer bosta v ponedeljek zjutraj predali zastavo patrulji okraja Ljubljana-okolica.
Partizanske patrulje v celjskem in šoštanj-skem okraju
Davi ob 2. uri zjutraj so člani Zveza borcev iz Rogatca in Rogaške Slatine sprejeli v Srncu bojno zastavo, ki so jo dotlej nosili borci iz Ptuja. V neurju in nalivu so nadaljevali pot do Rogaške Slatine, ki so jo zavzeli z naskokom. Nato je druga patrulja krenila skozi Koprivnico čez Boč in Poljčane do Pristave, kjer je bil kratek miting. Nosilci bojne zastave južnoštajerske smeri so se zatem spopadli še za Početrtek, kjer je bil tudi kratek partizanski miting. V poznih večernih urah pa je patrulja prispela v Polja ob Sotli.
Danes ob 20. uri je šla po vrhu Paškega Kozjaka na pot tudi prva patrulja Šoštanjskega okraja.
Brez truda pridobljen denar
ne tekne
Po izkušnjah enega dne ali celo nekaj ur gotovo ni mogoče dati o neki stvari dokončno veljavne sodbe. Vendar menim, da ne bo škodovalo, če povem, kako sem odrezal v treh, štirih gostinskih obratih Ljubljane in Maribora pred nedavnim.
Prijetno sem bil presenečen v restavraciji hotela »Slon« v
VREME
UPRAVA HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 16. Julija 1952 ob 7: Antd-
eiklonalno področje, ki dovaja v predele srednje Francije nekoliko hladnejše morske polarne zračne gmote, potiska proti jugovzhodu hladno frontalno področje, ki nam je včeraj prinesla močno oblačnost z nevihtami.
V Sloveniji je bilo danes zjutraj oblačno vreme z dežjem v Mariboru in Murski Soboti. Včerajšnja n^jvišja temperatura je bila 340 C v Novem mestu.
Vremenska napoved za četrtek 17. Julija: Sončno z delno oblačnostjo. — Temperatura nekoliko višja.
Na zalogi imamo orehov in neparjen bukov les raznih mer, orehov furnir in razne vrste okovja.
Ne pozabite tudi na naše dobro izdelano pohištvo!
Prodajamo v raznih količinah po najnižjih cenah!
Mizarsko obrtno podjetje, Divača
telefon 5.
Ljubljani, kjer sem bil solidno postrežen v pičLih treh minutah. S tako solidno postrežbo si bo kolektiv gotovo pridobil vsakega gosta, ki mu je čas zlato, čeprav bo morda plačal nekoliko več.
Tudi v kavami hotela »Union« nisem imel postrežbi kaj očitati. Komaj sem sedel že sem detail na mizo različne časopise, povrhu pa še vljuden pozdrav. Naročeno črno kavo sem dobil še preden sem preletel naslove 2 časopisov. Bilo je točno ob dveh popoldne in tedaj so se stvari ob prihodu popoldanske izmene precej neprijetno zasukale. Trije natakarji dopoldanske izmene so postajali v kavarniški kuhinji vedno glasnejši. Sprva sem mislil, da gre za navaden nesporazum, toda cingljanje razbitih kozarcev in glasne, »izbrane« kletve so me prepričale, da razgrajajo za zidom pijani natakarji. Ko so tako ob kontroli gostov ave uri preizkušali svoje glasilke so se vsi trije majaje in v cik-cak liniji med mizami gostov zrinili proti izhodu. Se preden so odšli, pa je edem od njih med kavarniškimi vrati na ulico prešerno zavriskal. Morda nam, gostom, v slovo. Kmalu nato sem poklical natakarja in ga vprašal, če dobim lahko kuverto. Vljudno mi je pojasnil, naj kar izvolim v garderobo. Ker se mit je mudilo, m« je ta njegova »vljudnost« vznevoljila; tam bolj, ker sem videl, da prav tedaj ni imel drugega dela, kakor da podpira s svojimi rameni podboje vrait.
NAS UST
Vas obišče redno vsak dan, zato se ga spomnite enkrat na mesec z nakazilom naročnine.
Ko sem bil že na vlaku na poti v Maribor, so mi prišli v spomin štirje natakarji, ki so pred nekaj časa ob dveh po polnoči zapuščali »Union« prav tako ali morda še nekoliko bolj okajeni, kakor tisti trije, ki so me zabavali ta dan. Govorili so nemško in francosko, da. celo v angleščini so Se poskušali. Vendar jim ni šlo nič kaj od ust in tako so se končno le sporazumeli po slovensko. Tudi peti so poskušali po nemško, pa jim prav tako ni šlo. Navsezadnje, ko so zavili proti »Slonu«, so se resno pripravljali za tepež. Odkod taki pojavi, sem si mislil. Ali ni kriva morda napitnina? Navadno Je tako, da človek ne zna ceniti tega, kar si pridobi brez truda, in da tega ne uporabi v koristne namene.
Se isti dan zvečer sem sedel v Mariboru na terasi »Orla«, ki je bila zasedena do tri četrtine. Nekdo pri sosedni mmizi je naročil jetrca njegova žena pa sendvič. Po štiriinštiridesetih minutah so jetrca končno precej hladna — tako vsaj je tožil gost — priromala na mizo, na sendvič pa »ta morala čakati še deset minut. Se pred tem je tisti gost tiho in vljudno opozoril šefa postrežbe tov. Tomažiča, da čakata z ženo na jetrca in sendvič že več kakor pol ure. »Ne jezite se, saj to škoduje lepoti«, mu je ironično zabrusil Tomažič v obraz. Ce ne bi tega sam slišal, skoraj ne bi verjel.
Take in podobne zgodbice ne
bi bile pomembne, če bi bile slučajne in redke. Reči pa moramo, da so se vse preveč razpasle in da nam kažejo med strežnim osebjem v naših gostinskih obratih na zelo čudne pojave. Ce drugo ne, si ta podjetja s takim obnašanjem svojega strežnega osebja gotovo ne bodo pridobila gostov niti odpravila nerentabilnosti, katere so jih danes usta polna. K. A.
I Dnevne vesti I
KOLEDAR
Četrtek, 17. JuWa: Alei, Aleksij. Petek, 1«. Julij»: Miroslav, Friderik.
SPOMINSKI DNEVI 17. VIL 198«. — Začetek borbe ipanakega naroda za svojo neodvisnost proti Italljansko-nem-iki fašistični Intervenciji In prod Francu.
17. VH. 1944. — Vzhodnokoroškt odred uniči most v Bell pri Železni Kaplji.
17. VII. 1944. — Enote VI. brigade vderejo v rudnik Terezija v Trbovljah, odbijejo Nemce ter Izvršijo mobilizacijo.
*
Prof. Dr. JeCa ne ordinira do septembra.	4464-n
Obvestilo. Odhod v počitniško kolonijo Sekira ob Vrbskem jezeru II. izmena je 22. julija 1952 ob 9.25 iz Ljubljane. Udeleženci naj se točno drže ž« razposlanih obvestil. — Uprava počitniških kolonij pri Svetu za prosveto in kulturo vlade LRS.	4466-n
Dom JLA Ljubljana Ima danes 17. Julija ob 20.30 uri v svojem vrtu »Veseli večer«. Gostuje ansambl »Veseli večeri Radio Beograda«. Prodaja vstopnic pri blagajni Doma od 14. ure dalje. Vstop za vse občinstvo.
Ljubitelje pudinga vabi danes na brezplačno poizkušnjo
Glasbeno-llterarnl večer ob priliki otvoritve invalidskega tedna. Četrtek dne 17. VII. v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Program izvajajo naši priznani umetniki — člani slovenskega narodnega gledališča. Vabljeni zlasti invalidi in vojne žrtve, katerim je prireditev namenjena. 4465-n
Terenska organizacija Zveze borcev terena »24 talcev« bo skupno z ostalimi množičnimi organizacijami priredila v počastitev Dneva vstaje svečano akademijo, ki bo
18.	julija ob 20. uri v dvorani Šentjakobskega gledališča (Mestni dom) z naslednjim sporedom: 1. Himna. 2. Slavnostni govor (govori tov. Brejc). 3. Karl Pahor: Koračnica (zbor s spremljavo orkestra). 4. Mile Klopčič recitira dve svoji pesmi. 5. Čuden Drago zapoje solo ob spremljavi klavirja. 6. Oskar Danon: Zastava Partije (zbor s spremljavo orkestra).
7.	Nazor: »Naprej« (recitira tovariš kapetan Vrhunc Janez). 8. Dva prikaza iz Tugomera (recitira Alja Tkačev). 9. Ciril Pregelj: Mlada garda (zbor s spremljavo orkestra). 10. Karl Pahor: Komandant Stane (zbor s spremljavo orkestra). Pevske točke bo Izvajal zbor Oblačllcev pod vodstvom tovariša Matulja ob spremljavi orkestra JLA pod taktirko tovariša kapetana Stjepana Dleska. Vabljeni vsi!
Režiserski tečaj. Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije priredi v Ljubljani od 15. do 29. avgusta t. 1. režiserski tečaj za profesorje in učitelje s podeželja. Tečajniki, oziroma društva, ki bi poslala svojega člana na tečaj, bi plačala prispevek 500 din od osebe za kritje stroškov za vožnjo, hrano, stanovanje, predavanja itd., ki jih nosi Republiški Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije. Pošljite prijave do 25. Julija 1.1. na IO LPS. oddelek za dramatiko, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7-1.	4451-a
KZ Sela-Ratež je z dnem 1. III. 1952 prešla v likvidacijo. Prigla-sitveni rok je za upnike in dolžnike do dne 30. VIII. 1952.	4459-n
Državni institut za flzkulturo Beograd sprejema prošnje za sprejem v institut do 25. VHL t L — Sprejemni izpiti bodo od 1. do 5. sept. 1952. S tem se preklicujejo roki prej objavljenega natečaja. — Iz sekretarijata.	3361-n
GLEDALIŠČE
Obrtniško gledališče. — Letni
oder. — Komenskega 12. — Četrtek 17. ,ob 20.30: Okence, veseloigra.	4452-n
OBVESTILA
Podjetja, ki Izvažajo ln uvažajo,
obveščamo, da bo po sklepu zadnjega sestanka teh podjetij sestanek delegatov pred odhodom v Beograd na ustanovno skupščino zvezne Trgovinske zbornice v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri na Svetu za blagovni promet, Ljubljana. Tomšičeva (Knafljeva) štev. 7. Do sobote ob 9. uri je treba Javiti brzojavno ali telefonsko (št. 647), katera podjetja bodo poslala zastopnike v Beograd, da jim event, rezerviramo mesta na vlaku. (V istem kraju lahko eno podjetje Javi za več drugih.) Vsa podjetja, ki se nameravajo včlaniti v zvezno Trgovinsko zbornico, morajo v smislu Uredbe izvoliti delegata, ki bo zastopal podjetje na ustanovni skupščini zvezne zbornice v Beogradu dne
21.	t. m.
RADIO
SPORED ZA ČETRTEK
Poročila ob 5.15. 6.N. 12.30, 15.00,
19.30	In 22.00. _ 5.00—7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob; 5jo—
5.25	Objave dnevnega sporeda;
5.50—0.00 Jutranja telovadba; 630—
6.40	Pregled tiska ln radijski koledar; 12.00 Poslušajte znane me-lodljel 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Ponovitev 27. lekcije tečaja francoskega Jezika; 13.15
	
1	ilSKVITNIH PUDINGOV
Pester spored slovenske solistične ln orkestmlne glasbe; 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 14.30 Radijske reklame: 14.40 Domači napevi: 15.10—15.30 Zabav, na glasba, vmes objave:	18.30
Chensoni in ritmi; 19.00 Oddaja za žene; 19.10 Virtuozne klavirske skladbe 19. stoletja Izvaja pianist Marjan Lipovšek; 19.40 Zabavna glasba, vmes objave; 19.50 Radijske reklame: 20.00 Domače aktualnosti; 20.15 Naši zbori In solisti pojo slovenske narodne pesmi: 21.00 Pogled za kulise Hav-dnove umetniške delavnice; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20 Igra Studentski plesni sekstet; 22.40—23.(to Plesna glasba. — Oddaja Radia Jugoslavija za ino. zemstvo na valu 327.1 m: 23.00— 23.10 v nemškem. Jeziku; 23.10—
23.25	v poljskem Jeziku.
KINO
LJUBLJANA — Kino »UNION«:
ameriški film: »Plamen in puščica«. Tednik. — Predstavi ob
18.15	in 2030.
Kino »SLOGA«:	ameriški film:
»Cheyenne«. Tednik. Predstavi ob 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17 dalje.
Kino »TIVOLI«: nastop plesnega Makedonskega ansambla«.
Kino »BEŽIGRAD«:	francoski
film: »V Pariz«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje.
Kino »TRIGLAV«: ameriški film: »Bojeviti O’Flynn«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
Kino »SISKA«:	ameriški film:
»Cheyenne«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
»DOM MILICE«:	ameriški film:
»Bojeviti O’Flynn«. Tednik.Predstava ob 2030. Prodaja vstopnic od 18.30.
KAMNIK: mehiški film: »Biser«. DOMŽALE: angleški film: »Rumeni metulj«.
Zveza borcev NOV Bizovik, vabi vse organizacije ZB. fronte in vse ostale, da se udeleže svečanosti odkritja spomenika padlim borcem ln žrtvam lz NOV. ki bo 20. Julija 1952 s celodnevnim sporedom. — Odkritje spomenika ob 14.30. — Vabljeni.
PLANINSKO KARTO
I JUUJaKE ALPfc I
kupujte
v Planinski zvezi Slovenije
LJUBLJANA!
MALI OGLaSI
STROJNI KLJUČAVNIČAR s šoferskim izpitom dobi zaposlitev v strojnem podjetju Varšek v Domžalah.	9625-1
KUHINJSKO KREDENCO prodam tudi samo za bone. Kumanovska ulica 21 (poleg Streliške ulice štev. 30).	9630-4
SPALNICO lz mehkega lesa in kuhinjo, solidna Izdelava, ugodno prodam. Gunclje 19. St. Vid nad Ljubljano.	9632-4
VISOKOTLAČNI VARILNI APARAT kupi mehanična delavnica Vrščaj Stane, Kolodvorska ulica štev. 12.	9629-5
PRODAM elektromotor 5,5 ks e 25 m kabla, električni valllnik za 50 Jajc s pripravo za ogrevanje piščancev, težki voz (parizar), raztegljivo mizo s 4 stoli, mizo za namizni tenis (zložljiva). Tavčar Feliks. Vodice nad Ljubljano.	9633-4
ISCEM MESTO komercialista ali računovodje. Naslov v oglasnem oddelku SP.	9586-1
KOVINSKI SERVIS - CEHE
obveita vse svoje cenjene odjemalce In dobavitelje, da se je po nalogu PV LRS preimenoval v
„TEHNONETA1“
VELETRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIMI IZDELKI
CELJE — Mariborska cesta 13
Telefon: 112 — Brzojavni naslov: »TehnometaU Celje Poitni predal: 88 — Tek. rač. pri NB Celje št. 620-64112-0
Z ozirom na reorganizacijo dosedanjega poslovanja servisov bomo v bodoče kot veletrgovina imeli v zalogi poleg tehničnih predmetov tudi vse kovinske predmete široke potrošnje. —
Na zalogi Imamo in Vam lahko takoj dobavimo v vsaki količini vse vrste
žice,
pločevine, paličnega železa, betonskega železa, fazonskega železa, cementa,
stavbenega stekla, vijačnega blaga,
orodja,
armatur,
stavbenega okovja, klinastih jermenov, pogonskih jermenov, bakrenih izdelkov, medeninastih izdelkov, Ud.
Poleg gornjega pa tudi stalno izpopolnjujemo naSo zalogo s kvalitetnimi kovinskimi izdelki domačega in zamejskega porekla, ki so Vam na razpolago po najnižjih dnevnih cenah.
Vsem dosedanjim odjemalcem in prav tako vsem podjetjem široke potrošnje ter kmetijskim zadrugam se priporočamo tudi pod novim naslovom za odjem v dosedanjem obsegu.
DRVARNICO, skoraj novo, 4x6x6, ugodno prodam zaradi pomanjkanja prostora. Lenček. Domžale štev. 17.	9622-4
ENOLETNEGA OVČARJA prodam.
Celovška 346.	9643-4
DINAMO ELEKTROMOTOR 4 KS v zelo dobrem stanju po nizki ceni proda Kmetijska zadruga Miinše. p. Izlake, Zagorje ob Savi.	9641-4
HRASTOVO SPALNICO, — malo rabljeno — prodam. Štiridelna omara. Naslov v oglasnem Oddelku.	9621-4
PRODAM MLIN na električni pogon. — Solkan, IX. Korpus 124.
96 OS -4
INVALIDSKI TRICIKELJ na ročni pogon, nov, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.	9617-4
AVTO, mali, v dobrem stanju — kupim. Naslov v podružnici Sl. por., Kranj.	9695-5
PRODAM tri kadi po 9001, štiri sode po 600 1, pokrov z vijakom pritrjen iz hrastovega lesa, malo rabljen. Kogovšek Jože, Bohinjska Bistrica.	9587-4
PRODAM luč za obsevanje »Wit-ha Lux« ln zidni ventilator. — Naslov v oglasnem odd. 9585-4 PRODAM motorno kolo s prikolico »Harley Davison« — 1200, dve gumi 750-18. Rimska št. 17. 9322-4 ZAMENJAM stanovanje, primemo za obrtnika. Naslov v oglasnem oddelku.	9619-9
PREKLICUJEM Izgubljeno sindikalno knjižico št. 92742 na ime Burgar Vera. iz Podreče, za neveljavno.	9588-11
SPOSOBEN BRIVSKI POMOČNIK, neoženjen, z dolgoletno prakso, išče zaposlitev za sezono ali za stalno. Varga Janez, brivski pomočnik Dolnja Lendava. Prešernova ulica 2.	9649-1
ZDRUŽENJE GOSTINSKIH PODJETIJ okraja Ljubljana-okolica, Hrenova ul. JI, išče gostinskega strokovnjaka, kl je verziran v finančni stroki, za Instrukcije na terenu, s takojšnjim nastopom. Prošnje poslati na gornji naslov.	9653-1
IŠČEMO OSKRBNIKA za počitniški dom na Bledu. Nudimo brezplačno stanovanje ln primemo nagrado. Prednost imajo upokojenci brez otrok. Ponudbe poslati na oglasni oddelek — »Sposoben in vesten«;	9654-1
„MOCCA“
Ljubljana, Puharjeva 3
DEKLICO 13 let, marljivo, za pomoč v gospodinjstvu, sprejmem. Naslov v ogl. odd.	9655-1
CRKOSTAVCA, po možnosti z znanjem knjigoveških del, sprejmemo v službo. Naslov v oglasnem odd.	9663-1
MOTORNO KOLO, štiritaktno, 350 kubično, prodam. Ogled od
16.	julija naprej. Naslov: Kajs-r.er (pri Kumar), Tyrševa c. 87, Ljubljana, ali Koroška 2.	9646-4
DVE SEDLI za konja prodam.
Kačič, Titova 58.	9647-4
SACHS MOTOR 97 ccm., rabljen, nekomipieten, zelo poceni naprodaj. Ogled od 14. do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 9656-4 JAZZ TROBENTO prodam. Naslov v ogl. odd.	9660-4
V NAJEM DAM damski šiv. stroj z okroglim čolničkom, za primerno odškodnino. Wolfova 10, L nadstr., desno.	9651-8
URICO, krom, kvadratno štifta-rico, vrniti prosim za nagrado. Naslov v ogl. odd.	9652-10
PREKLICUJEM besede, ki sem jih govorila n&pram blokovnim organom in Foršček Alojzu za neresnične. Gognavec Ivanka, Jezersko.	9648-U
PRVOVRSTNEGA SKLADIŠČNIKA z večletno prakso sprejme tovarna v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	9595-1
PRVOVRSTNE ENTLARICE za šivalnico pletenin sprejmemo. Okraj, tekst. ind. Tacen. 9568-1 STAREJŠEGA ZASTOPNIKA, za dobo dveh mesecev, vsvrho razprodaje odvišnih surovin in pomožnega materijala, sprejmemo. Ponudbe poslati pod »provizija« na ogl. odd.	9569-1
VERZIH ANEG A KOMERCIJALISTA sprejme industrijsko podjetje v okolici Ljubljane. Pred-pogoj večletna praksa, perfektno obvladanje srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe poslati pod »Textil« na ogl. odd.	9570-1
UMRL!
Slovenija avtopromet Ljubljana
sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl njen dolgoletni sodelavec tov. JAKOPIN ANTON. — Vestnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. — Slovenija avtopromet SAP Ljubljana, Sredi-ška ul. štev. 13.	4456-a
Sindikalna podružnica Slovenija avtopromet Ljubljana sporoča žalostno vest, da je njen član tovariš JAKOPIN ANTON nenadoma umrl. — Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. — Sindikalna podružnica Slovenija avtopromet SAP Ljubljana. 4457-a Osnovna partijska organizacija Slovenija avtopromet SAP Ljuo-ljana sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl njen dolgoletni član tov. JAKOPIN ANTON. Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. — Osnovna par-tijsKa organizacija Slovenija avtopromet SAP Ljubljana. 4458-a Po mučni bolezni je dotrpela naša ljuba sestra in teta ORAZEM MARIJA. Pogreb bo v četrtek
17.	julija ob 15-30 z Zal — Andre-
jeve mrliške vežice, Žalujoči sestri in brat ter družine Oražem, Cmač in Klimek. — Ljubljana, 15. julija 1852.	4463-a
Po dolgi m težki bolezni je prenehalo biti blago srce naše drage žene, mame, stare mame MARJETE PETRIČ. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 17. julija ob 16 iz hiše žalosti na pokopališče v Borovnici. Žalujoči mož Ivan, sinova Ivan in Anton, hčeri Josipi -na por. Drašler, Greti, sinahi Poldi in Ani, zet Joško Drašler, vnuki Joži. Lojzi, Toni, Gašper, vnukinja Poldka ter ostalo sorodstvo. Borovnica, 16. julija.	4454-a
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma in za vedno zapustila naša ljubljena TONČKA PAHOR roj. DOBROTA. Pogreb bo v četrtek 17. julija ob 15 z 2ai, iz Nikolajeve mrliške veže. — Žalujoči: mož Franjo in hčerkica Brankica. mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.	4472-a
Dne 16. julija nas je po dolgi, težki bolezni zapustil naš mož in oče J02E DA-FORNA. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek
18,	julija ob 16 iz hiše žalosti na pokopališče v Rajhenburgu. — Globoko žalujoča žena Marija, hčerka Berta, zet Janez in ostalo sorodstvo. — Rajhenburg, Celje, dne 16. julija 1952.
ZAHVALE
Ob bridki izgubi mojega sina PETRA RAZPRETA se zahvaljujemo avto podjetju »Servis« Javornik, trg. podjetju in sindikalni podružnici Rožca — Jesenice, domačemu gasilstvu za častno spremstvo in vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči oče, brata in sestre. Bistrica. Podbrezje. 4444-a Vsem. ki so našo ljubljeno ženo, sestro, teto in svakinjo IVANKO KLEMENC roj. BIZJAK spremili na zadnji poti in z nami sočustvovali, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja se iskreno zahvaljujemo. — Žalujoči ostali. Grobišče, Ljubljana. 4448-a Vsem, ki ste sočustvovali z nami, spremili na zadnji poti in darovali cvetje na grob našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta KARLA ZUBALICA, iskrena zahvala. Družina Zubalič in ostali.	4442-a
Ob težki izgubi mojega ljubljenega moža FRANCA NARTNIKA» se najtopleje zahvaljujem vsem, ki ste iskreno sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem Gracus — IMM — Uprava centr. obratov, Ljubljana, za darovane vence in vsem uslužbencem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter mi ob težki izgubi izkazali svojo naklonjenost. Zahvala tudi duhovščini za spremstvo na njegovi zadnji poti. — Žalujoča žena Marija Nartnik.	4455-a
Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno mamo in ženo CECILIJO NOVAK roj. KREMŽAR, na njeni zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem cvetja, prisrčna hvala. Posebna zahvala župniku Puclju in pevskemu zboru. Žalujoči. 4438-a Vsem prijateljem in znancem, ki ste našega dragega atka profesorja IVANA MASLJA, gimnazijskega direktorja v p., v tako lepem številu spremili do njegovega zadnjega doma, mu darovali prekrasno cvetje, zapeli ganljive žalostinke in z nami sočustvovali — iskrena hvala! Žalujoča družina Maselj in sorodstvo. 4460-a
Kolektivi podjetij in ustanov ter tereni mesta Liubljane
Kulturno prosvetna društva iz Ljubljane prirede
na praznik Dneva vstaje izlete v partizanske kraje.
Vabimo vse kolektive in terene, da se pridružijo tem
izletom.
Izleti so naslednji:
L Delavsko kulturnoprosvetno društvo »Svoboda-Moste« priredi izlet v Kočevski Rog z avtobusu Odhod iz Ljubljane je v soboto dne 19. 7. 1932 ob 16. uri iz Predovičeve ulice. Povratek v nedeljo. Prijave se sprejemajo v Kemični tovarni (tov. Povh), v tovarni Saturnus (tov. Bregant) in pri tov. Babniku v Predovičevi ulici.
2.	Delavsko kulturno prosvetno društvo »Svoboda-Brdo« priredi izlet na Rab z vlakom. Odhod iz Ljubljane 20. 7. ob polnoči, povratek v ponedeljek. Prijave se sprejemajo v Opekarni na Brdu.
3.	Kulturno prosvetno društvo »Jože Mazovec-Vevče« priredi izlet na Rab dne 20. 7. 1952 z vlakom. Odhod iz Ljubljane ob polnoči. Prijave se sprejemajo v Papirnici Vevče.
4.	Kulturno prosvetno društvo »Hinko Smrekar« priredi izlet v Cerkno z vlakom. Odhod iz Ljubljane 22. 7. 1952 ob 5.15 uri. Prijave se sprejemajo vsak dan od 16. do 18. ure v društvenih prostorih, Gasilska 17.
5.	Kulturno prosvetno društvo »Oton 2upančič«-To-bačna tovarna priredi izlet v bolnico »Franja« z avtobusi. Odhod iz Ljubljane 20. 7. 1952. Nadalje priredi društvo izlet k Urhu pri Ljubljani. Na ta izlet vabimo kolesarje in ostale.' Prijave se sprejemaj-« v Tobačni tovarni, kjer prejmete tudi ostala pojasnila o izletih.
6.	Kulturno prosvetno društvo »Ivan Rob« priredi izlet na Vrhniko, kjer bodo obiskali grob pesnika Ivana Roba. Odhod iz Ljnbijane dne 21. 7. 1952. Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih na Karlovški cesti.
7.	Kulturno prosvetno društvo »Jože Moškrič« priredi izlet k Urhu in v Dobrunje. Odhod iz Ljubljane 22. 7. 1952 ob 11. uri izpred palače Grafike, Masarykova 14. — Prijave se sprejemajo v društvenih prostorib Masarykova 14, IV. nadstropje.
8.	Kulturno prosvetno društvo »Milan Majcen«-Št. Vid, priredi z organizacijo ZB izlet na Toško čelo ln Rašico. Odhod iz Št Vida dne 22. 7. 1952. — Prijave se sprejemajo v društveni pisarni. Prosvetni dom Št Vid.
9.	Kulturno prosvetno društvo »France Prešeren«-Trnovo priredi z organizacijo AFŽ in pionirskimi odredi izlet na Orle. Odhod iz Ljubljane 22. 7. 1952. Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih, Korunova ulica, Trnovo.
Ivo Porenta - Vojko
Kokrški odred v boju z Nemci,
ledom in snegom
Ugodna sodba o naših nogometaših
Ali ste že kdaj doživeli planinsko jutro na Košuti ali na Stolu? Ali kjerkoli na Karavankah, odkoder ste s pogledom lahko objeli Gorenjsko in Koroško? Čudovita je naša zemlja.
Ko se danes vračam v ta svečani mir, v kraljestvo gamsov in divjega petelina, mi misli spet in spet uhajajo nazaj v težka leta narodnoosvobodilnega boja. Vsak vrh od Jesenic do Kamnika ima svojo zgodovino in je nema priča krvavih borb, herojskih dejanj in nadčloveških naporov borcev Kokrškega odreda.
Z Dobrče nad Tržičem si lahko videl vse operacijsko področje tega našega odreda. Na severozahodu Savo, ki se je prikazala pri Žirovnici; če si jo ob levem bregu spremljal do Kranja, zavil potem v levo na cesto Kranj—Jezersko in se v Kokri povzpel na Krvavec, si že obhodil zahodno in južno stran sektorja. S Krvavca si šel po grebenih čez Kalški greben, Grintovec in Kočno do Mrzle gore, kjer si se lahko rokoval z partizani z onstran Karavank — borci Koroškega odreda, ki sc te potem spremljali na poti čez Košuto, Begunjščico in Stol do Belščice. Ce pa si hodil po kurirski poti z Jesenic s kurirji
I.	bataljona, so te na cesti Tržič—Ljubelj že oddali borcem
II.	bataljon, ker je njihov teren segal le do tu. Ce si pot nadaljeval, si prišel na cesti Kranj— Jezersko v območje III. bataljona. ki se je raztezalo čez Kr\Ta-vec do Kamnika. Zelo razsežen teren in od Nemcev dobro čuvan, kajti omenjeni cesti in železniška proga Ljubljana—Jesenice— Celovec so bili za sovražnika življenjsko važni objekti.
Ce danes primerjam nemške in naše sile ter tehnično opremo, se samo čudim, da smo v teh planinah, v skalah, snegu in ledu vzdržali vse ofenzive, s katerimi so Nemci hoteli »očistiti« ta teren partizanov. Niso bili redki primeri, da je bataljon stodvajsetih mož ha;kal po trideset tisoč Švabov, in se je taktika haikanja spreminjala kar po letnih časih.
Toda nevarnost nam ni pretila samo od nemške številčne premoči. Nevarnost gora je bila čestokrat še večja. Proti kamenju, megli in snežnim plazovom ni osebna hrabrost dosti pomagala. Strahotnim naravnim silam se je bilo treba izogniti. V hajki pa smo tvegali tudi najdrznejše poizkuse; poleti smo se prebijali v skalah brez vrvi in klinov, pozimi pa v snegu in ledu brez derez in cepinov. Tropi divjih koz so zmajevali z glavo, ko se je bataljon vzpenjal le po njim znanim stezicam.
Zato pa smo vzljubili planine in se danes spet vračamo v njihovo varstvo. V najtežjih preizkušnjah slovenskega naroda so nam bile drugi dom in smo v njih našli tolažbo. Te gore, ki sc živele in še žive svoje posebno, čudovito tiho in samotne življenje, so nam bile v težkih trenutkih v oporo. Veliko smo jim dolžni!
Zima 1944—1945. Beograd je bil že osvobojen, mi pa smo še vedno preživljali prav take čase kakor leta 1943.
V taborišču pod Dolgimi njivami nad Tržičem, kjer smo že tretji dan zarilno prezimovali, je bilo nenavadno živahno. Padala so rezka povelja, slišalo se je ropotanje loncev in kotlov in podirali smo šotore, pokrite s težko snežno odejo. Vse priprave so kazale, da se bataljon pripravlja na odhod.
Kurir štaba odreda nam je prinesel odredbo zä premik z dosedanjih položajev nad Tržičem na sektor I. bataljona pod Stolom. Prinesel je tudi vest, da
18.000	Nemcev hajka okolico Loma in da nameravajo »očistiti« prostor med Ljubeljem in Jezerskim. Za tem poročilom so prihajala nova; obveščevalci z
vseh strani so javljali o premikih Švabov. Cesta Tržič—Ljubelj in Tržič—Puterhof je bila polna Nemcev. Kolona več tisoč mož se je pomikala proti Dolgim njivam in našim položajem. Treba je bilo hitrih in odločnih ukrepov.
-Ko se je bataljon z mrzlično naglico pripravljal na odhod, je štab bataljona, ki so ga takrat sestavljali Lenart, Jaka, Lord in jaz, sestavil na t za takojšen umik proti Stolu. Intendant Musar je stlačil še zadnje krompirje v nahrbtnike in že smo krenili.
Zabredli smo v cel sneg! Snežiti je prenehalo že zjutraj; zdaj, popoldne pa je od nekod pogle-
kaz.il na Marjana, komandirja prve čete, ki se je hudomušno muzal. Lord pa mu je pogrkujoč, resno in spoštljivo dejal: »Komanda je bilk, da je treba spati oblečeni in obuti!«
Nismo nadaljevali, kajti Švabi so spet besno navalili. Približevali so se nam v »strelcih« in streljali z vsem avtomatskim orožjem. »Tem bo zmanjkalo municije, še preden pridejo do nas,« se je pošalil mitraljezec Tine, močan, neroden fant.
Napad smo odbili! Potem je bil nekaj časa mir. Toda ura je bila šele sedem. »Ej, danes bo dolg dan,« je pripomnil komandir Jože, ko sem obiskal polo-
Kokrški odred
dalo bledo, mrtvo sonce. Golo, sivo in žalostno drevje nas je spremljalo ob vsej poti, za nami pa se je vila globoka izdajalska gaz.
Pod večer smo prispeli do dveh večjih drvarskih koč in sklenili, da si tu oddahnemo in skuhamo večerjo. Po petdeset se nas je zbralo v eni koči, kjer smo si na tleh poiskali vsak svoj prostorček. Zakurili smo »brez-dimni« ogenj, kakršen je bil v navadi na Gorenjskem že od leta 1941, kuharji pa so že kuhali najpreprostejšo in tečno partizansko jed — zmes krompirja in moke.
Obveščevalci so se vrnili in povedali, da so se Švabi ustavili v Puterhofu in da smo brez nevarnosti. Lenart je postavil straže in razposlal patrulje, jaz pa sem borcem prebral najnovejša radijska poročila. Potem nam je v prijetnem pomenku mineval čas. Odločili smo se, da bomo tu prespali, zjutraj pa krenili proti Kofcam in zvečer že prekoračili cesto Tržič—Ljubelj.
Toda prišlo je drugače. Zjutraj ob štirih je počil strel, nato še eden in za njim se je usul rafal iz »Šarca«. V trenutku smo bili pokoncu in planili k vratom. Toda bila so samo ena in še tista ozka, nas pa je bilo petdeset. Med splošnim prerivanjem smo se znašli pred kočo. Pokanje pri spodnji straži se je stopnjevalo in postopoma bližalo. Komandant je dajal odločna povelja komandirjem čet. Njegov gla* je bil v domači izreki, k' se mu je povraćala v razburjenih trenutkih, čudno trd in kričeč.
Umaknili smo se kakšnih dve sto metrov više na rob, kjer smo imeli boljše položaje, in smo čakali. Streljanje je prenehalo in straža se nam je pridružila. Pogrešali smo le intendanta Musarja. Končno se je tudi ta pojavil. Z enim škornjem na nogi in z drugim v roki je prisopihal po bregu. Do kolen se je pogrezal v sveži sneg, boso nogo pa je dvigal smešno visoko. »Hudiča«, je začel. »Ce ne bi bil potegnil z mesta sto kilometrov na uro, bi me bili živega ujeli«. »Kaj si pa počel?« sem ga pobaral. »I kaj, škorenj sem iskal, nekdo mi ga je skril za strešni tram,« je nadaljeval in se ozri. »Mislim, da je bil tale,« je po-
žaje njegove čete. »In vroč,«
sem odvrnil.
Spet je zaropotalo... V dveh urah smo odbili pet napadov. Nemške izgube smo cenili na trideset ljudi. Od naših so bili ranjeni štirje. '
Obveščevalci so se vračali z slabimi novicami. Povsod kar mrgoli Nemcev, so pravili. Samo v kotu Tržič—Sv. Ana—Pu-terhof jih je osemnajst tisoč, nas pa sto dvajset borcev.
Posvetovali smo se. »Tu ne smemo izkrvaveti,« je dejal Jaka, pomočnik komandanta. »Popolnemu uničenju se Lahko izognemo le z spretnim manevriranjem.«
Odbili smo še en napad in se umaknili. Razvili -mo se v kolono, na začelje pa postavili močno zaščitnico, ki je imela nalogo, da zadržuje Švabe in se počasi umika po naši gazi.
2e pet ur smo hodili, padli trikrat v zasedo, a še vedno je bil svetel dan. Zaščitnica je imela neprestano borbe. Nemci so nam sledili kot psi.
Pod večer je spet pričelo snežiti! Najprej so padale redke snežinke, potem se je usul droben, gost sneg. Prišli smo do ceste Tržič—Ljubelj. Nemci so nas odbili! Spet smo napadli in spet so nas odbili.
Cesta je bila natrpana z vojaštvom. V jurišu smo ubili nemškega oficirja in zaplenili načrte operacij, toda niso nam koristili, kajti sovražnikov je bilo preveč. In šli smo nazaj.
V nenehnih borbah, brez hrane in v snegu do pasu smo hq-dili, počivali in spet hodili. Stopal sem nekje v sredini kolone in videl povsod le sneg, omotičen sneg, ki se vanj pogrezajo čevlji in se s tesnobnim hieiča-njem spet trgajo od njega. Včasih sem zaprl oči, da tre ni popadla omotica, ki jo je povzročal sneg, kolikor me niso omamili že mraz. Lakota, utrujenost in spanec. Plaval sem v čudnem razpoloženju in niti streli me niso dosti dramili. .
Drugega dne zvečer smo se bolj mrtvi kot živi privlekli do koče na Sija planini. Z močnim ognjem in glasnim vpitjem smo poleteli z brega, pregnali Švabe, ki so si kuhali večerjo, ter jo z velikim tekom pospravili.
Obroč okrog nas se je počasi stiskal. Nemci so bili prepričani, da smo v pasti. Tedaj pa smo se
poslužili zadnje možne rešitve. Severna stran Košute ni bila označena v operac. načrtih nemškega oficirja, kajti v tem času je bila neprehodna. Prav tu smo hoteli tvegati.
Z jurišem smo prebili najšibkejšo točko obroča in brez večjih težav prišli na sedlo Škrbine. Se vedno je snežilo. Otipali smo zamrzle kline in varovalno žico, potegnili še eno vrv ter se v snegu in temi pričeli spuščati. Najtežje je bilo z ranjenci. Toda brez vseh sodobnih reševalnih priprav smo nalogo zadovoljivo rešili. Treba je bilo pač poguma!
Zdaj nam je šlo hitreje. Plazov ni bilo, sneg, ki je še vedno padal, pa nam je bil zaveznik, ker je sproti zakrival našo gaz. Pri prvih hišah v dolini Srednjega Kota smo se ustavili. Z Gorenjske smo torej prišli na Koroško. Pri prijaznih koroških Slovencih, ki so nas sprejeli odprtih rok, smo premočene, lačne in na smrt utrujene borce razmestili po vodih in četah v hiše. Tretja četa je prevzela »osiguranje«, postavila straže in razposlala patrulje, štab bataljona pa je s komandirji čet napravili načrt obrambe za primer napada. Bili smo soglasni v tem, da je naša glavna naloga ugotoviti taktiko, načrt in kretanje Nemcev, ko bodo ti zjutraj opazili, da smo se prebili iz obroča. Edini smo si bili v tem, da je naloga težka, posebno ker se patrulja, ki naj to ugotovi, ne sme vračati po poti proti Škrbini (zaradi morebitne nemške zasede), temveč po ledeniku vrh Košute.
Odločil sem se, da patruljo popeljem sam, ker mi je bila okolica poznana in sem se razpoznal v ledu in snegu. Dežurnemu sem naročil, naj me prebudi ob petih zjutraj, potem pa sem legel na klop k počitku.
(Se nadaljuje).
Helsinki, 16. julija. Finsko časopisje zelo ugodno ocenjuje včerajšnjo igro naše nogometne reprezentance z Indijo.
»Jugoslavija je za sedaj prvi zanesljivi kandidat za eno izmed kolajn«. piše časopis »Huffwoids Bla-det«. Komentator Je navdušen nad igro Zebeca, ki je dosegel štiri izredno lepe gole. Za neki strel Mitiča v prvem polčasu pravi, da je skoraj zlomil prečko v vratih.
Dopisniki inozemskih časopisov so v svojih poročilih zelo dobro ocenili igro našega moštva. Nogometni komentator pariškega časopisa »L’equippe« piše, da Je z Jugoslavijo treba resno računati. Poročevalec italijanskega časopisa »Tutto Sport« pravi, da je včerajšnja igra Jugoslavije napravila nanj izreden vtis. Športni komentator časopisa »Politiken« iz Ko-danja je poročal, da so Jugoslo-
DRZAVNO PRVENSTVO V TENISU
Winterhalterieva ali Lovrečeva
Značilnost tretjega dne tekmovanja za državno prvenstvo v tenisu v Zagrebu je ta, da so bile borbe nenavadno hude in dramatične. K zanimivejšemu tekmovanju je prispevalo tudi hladnejše vreme, medtem ko je prva dva dni huda vročina precej utrujala udeležence prvenstva.
Tekmovanje med mladinkami bo danes končano, in sicer s finalnim dvobojem Mariborčank Win-terhalterjeve in Lovrečeve. Prva je v igri z Miloj ko vičevo začela zelo slabo, v drugem in tretjem nizu pa se je znatno popravila in zasluženo zmagala. S svojo izredno borbeno in ofenzivno igro se je izkazala Lovrečeva. ki je brez večjih naporov premagala mladinsko prvakinjo Srbije Genčičevo. — Rezultati včerajšnjih tekem so tile:
Mladinke — posamezno: Winterhalter : Miloj kovič (B) 0:6, 6:2, 6:2,
Lovrec : Genčič 6:4, 6:2; Članice: Mogorovič (Opatija) : Laszlo (B) 6:3 9:7, Krstonošič (N. S.) : Mesa-rovič (B.) 6:2. 6:1; mešani pari: Razboršek, Maire ^ Genčič, Nešič 6:1, 6:2, Cmadak. Brixy : Zama-nja, Čebular (Lj) 6:3 6:3, Laszlo, Laszlo : Slana, Trop (Mrb) 6:0, 6:3; moške dvojice: Ristič, Nikolič (B) : Razboršek, Čebular 6:1, 6:2, Palada, Petrovič : Ružič, Tužiio-vič w. o. Miloj kovič, Pavlovič : Jakšič, Tomljanovič 6:2, 6:3, Le-genstein. Jagec : Miletič Keretič 6:2, 3:6, 6:1; mladinski pari: Bergant, Ogrin : Pucihar, Lovrec 6:4, 6:4, Tomljanovič, Jakšič : Bačo, Rizvanbegovič 4:6, 6:2. 6:3; mladinci posamezno: Jagec : Ogrin 6:1, 6:4, Tužilovič : Škrbič 6:3, 4:6, 6:4, Tomljanovič : Ristič 6:3, 6:3; člani: Panajotovič — Pavlovič (oba B) 6:0 6:2; dvoboj Brixy : Plečevič je ‘bil zaradi dežja prekinjen pri stanju 7:5.
Dnnafski plavalci v Llubljani
V torek zvečer se je začel na Koleziji plavalni dvoboj med domačo Ilirijo in najstarejšim dunajskim klubom »Erster Wiener Donauschwimmclub 1903«. V vseh disciplinah se je vodila ostra borba, razen v tekmovanju mladink, med katerimi so bile boljše Dunajčan-ke. Najbolj dramatičen potek dvoboja je bil med Pelanom in Avstrijcem Schmitbergerjem na 100 metrov hrbtno. To disciplino je Dunajčan odločil v svojo korist šele na cilju, ko je bil le za zamah roke boljši od svojega tekmeca. Rezultati so tile:
400 m prosto, mladinci: 1. Pirc 6:04,4. 2. Tomažič (oba I.) 6:27,2, 3. Latzek (D) 6:34,2; 100 m prsno: 1. Šiftar (L) 1:17,8;	2. Peltzer (D)
1:18,2; 3. Schpumi (D) 1:22,2; 100 m hrbtno: 1. Schmitberger (D) 1:14,5; 2. Pelan (I) 1:14,8;	3. Lehr (D)
1:26,1; 4x100 metrov prosto: Donauschwimmclub 5:32,8,. Ilirija 5:35,4; mladinke, 100 m prosto: l. Strassen 1:20.2; 2. Mickstein (obe D) 1:24,0; 3. Prohinar (I) 1:26.0 (nov slovenski pionirski rekord); 100 m hrbtno: 1. Strassen 1:34,8; 2. Zeman (I) 1:36,8; 3. Mickstein 1:39,6;
3x100 m mešano: Donauschwlmm-club 4:37,0. Ilirija 4:44.7.
Po prvem , dnevu vodijo gostje v razmerju 50:37.
Danes in jutri nastopijo dunajski plavalci na Bledu proti ekipi domačega plavalnega kluba.
vani svojo igro zelo poenostavili in da so sedaj učinkovitejši kot so bili prej.
Glede ostalih tekem se časopisi strinjajo, da so favoriti zasluženo zmagali, da pa so morali zastaviti mnogo truda. Časopis »Sozialdemokraten« piše. da je bila ZSSR najbolj daleč od zmage in da bi Bolgari skoraj uničili sovjetsko upanje za osvojitev zlate kolajne na olimpijskem turnirju. Sovjetsko moštvo je premagalo bolgarsko reprezentanco šele v podaljšku tekme 2:1. Bolgari so dosegli prvi goh Isti časopis piše. da so Rusi pokazali dobro, toda povprečno igro. Igrajo zelo oster in celo surov nogomet brez mnogo kombinacij. Najboljši njihov igralec je srednji napadelec Bobrov.
»Helsinki Sanomat« poroča, da so Madžari na tekmi proti Romuniji pokazali prvovrsten nogomet,
Včerajšnje tekme
Včeraj so bile v okviru olimpijskega nogometnega turnirja štiri nadaljnje izločilne tekme, ki so se končale z naslednjimi izidi: Turku: Brazilija : Nizozemska 3:1 (po prvem polčasu) Tampere: Italija : ZDA 8:0 (3:0) Kotka: Egipt : Čile 5:4 (2:2) Lahti: Anglija : Luksemburg 1:0 (po prvem polčasu) Potemtakem bo v finalu po vsej verjetnosti sodelovalo naslednjih 16 moštev: Jugoslavija, Madžarska, Poljska. Danska, ZSSR. Brazilija, Italija. Egipt, Anglija, Finska, Švedska. Turčija, Nemčija, Norveška in Antili.
Tekme v košarki
Prvi dan olimpijskega turnirja v košarki so bili poleg že objavljenih izidov tekem doseženi še naslednji rezultati: Kuba : Belgija 59:51, Filipini : Izrael 57:48, Egipt : Turčija 64:45, Bolgarija : Švica 69:58.
Nadaljnji izidi. Grčija : Izrael 54:52, Kanada : Romunija 72:51, Italija : Turčija 49:37. Belgija ; Švica 59:49.
Naši planinci v Makedoniji
Planinsko društvo Železničar Ljubljana je priredilo skupinski izlet v Makedonijo. Po ogledu Bi-tolja so se izletniki povzpeli na vrh Peristera (2600 m), od koder se nudi razkošen razgled do Egejskega morja, v albanske in grške gore tja do Olimpa, medtem ko se na podnožju razprostira na eni strani Pelagonijska ravnina, na drugi pa Prespansko Jezero.
Pravo odkritje in najprijetnejše presenečenje je bilo letovišče Ote-ševo na Prespanskem jezeru (850 metrov). Po bežnem ogledu Ohrida in Tetova so izletniki naskočili še vrh Sare-Turčin (2702 m). Tudi ta
SVETOVNO PRVENSTVO V STRELJANJU
Jugoslavija na sedmem mestu
V torek je bilo končano tekmovanje za prvenstvo sveta v ekipnem streljanju z vojaško puško. Prvo mesto si je priborila Švica z 2601 krogi. Za njo so se zvrstile Švedska 2591, Norveška 2579, Argentina 2552, ZDA 2543. Finska 2537, Jugoslavija 2495 krogov. Za Jugoslavijo so še Francija. Zahodna Nemčija, Danska in Venezuela. Svetovni prvakov tej disciplini je Švicar Höllenstein ki je dosegel 530 krogov. Drugi je Švicar Frestel s 528 krovi, tretji Švicar Horber s 527 krogi in Jackson (ZDA) s 527 krogi.
Med jugoslovanskimi strelci Je bil najboljši Stevan Praunhart s 509 krogi.
Jugoslovanski strelci so kot moštvo dosegli boljši rezultat kot le-
ta 1949 v Buenos Airesu, kjer so bili drugi v tej disciplini.
Obnovljeno strelišče v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo, 20. Julija bo-do strelci praznovali 390. obletnico prve strelske tekme ii\ ustanovitve prvega strelskega društva v Ljubljani, ki je obenem najst^-rejša športna organizacija v državi. V počastitey tega dne bo Mestni strelski odbor Ljubljane odprl obnovljeno strelišče na Dolenjski cesti.
Slovesnost bo združena z velikimi strelskimi tekmami, ki se jih bodo s svojimi moštvi udeležili gostje iz Beograda Zagreba, Sarajeva, Skoplja, Titograda, Trsta,
Gorice, Celovca, Maribora, Kopra, Celja, Železarne Jesenice, rudnika Trbovlje. Novega mesta, Postojne in Kranja. Ljubljano bodo zastopali strelci, ki so na mestnem prvenstvu imeli najboljše uspehe, in sicer v hitrem streljanju Mirko Coko, v streljanju s precizno puško Milan Kranjc in s pištolo Marko Dular. Na prireditev bodo poslali svoje tekmovalce tudi Lovska zveza Slovenije in Jugoslovanska ljudska armada.
V nedeljo ob 9. dopoldne bo slovesna otvoritev strelišča in polaganje vencev padlim naprednim Slovencem na Suhem bajerju. Ob
9.30	bo streljanje v spominsko tarčo, ob 10 pa se bo začelo tekmovanje s pištolo in puško. Ob 16.30 bo hitro streljanje, ob 17 pa razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad.
Na otvoritev strelišča so vabljene vse množične, špoi tne in druge organizacije.
Tako pa ne gre!
Prvi povo.ni nastop v Selnici
Telesno vzgojno društvo Selnica ob DravTi je v nedeljo na letnem telovadišču pred Ljudski/n domom prirecilo svoj prvi veliki povojni telovadni nastop. Poleg domačih telovadcev so sodoiovali tudi člani TVD Železničar (Man. bor), Maribor I m Mariborska tekstilna tovarna ter vojaška godba iz Maribora.
Pred nastopom so * telovadci v povorki kren'li skoz» vas, kar je vzbudilo veiiko zanimanje med ljudmi, tako da jih je več sto pohitelo na telovadišče. O pomenu in vlogi telesuovzgojnih društev na vasi Je spregovoril načelnik TVD Partizan Selnica, zatem p* se Je začel spored, ki je obsegal 14 točk. Najprej so selniški pionirji zaplesali kolo. Čeprav se jim Je poznalo, da niso navajeni' gledalcev, so se kar dobro odrezali. Člani* in članice ter mladinci TVD Partizan Selnica so z raznimi prostimi vajami dokazali. da so se resno pripravljali na svoj prvi nastop. Spored 90 izpopolnili člani TVD Partizan Železničar jd Maribor I z vrhunskimi vajami na drogu, krogih in na bradlji, s čimer so želi
splošno priznanje. Prikazali so tudi težke vaje na konju z ročaji. Nastopile so še članice Železničarja na dvovišinski bradlji, v parterni vadbi in z žogami, članice TVD Partizan MTT pa so izvedle proste vaje s kiji.
Nastop je v glavnom uspel, kar je pripisati temeljitim pripravam domačinov in razumevanju mari. borskih telesu p vzgojni h društev. Zat-o bo potrebno, da tudi v bodoče n-.estna društva čimbolj pomagajo pri razvoju telesne vzgoje na va>i. kjer ?e med Jjuami mnogo zanimanja. Kakor so selniški telovadci hvaležni za to pomoč, tako bodo tudi ostala podeželska društva pozdravila sode. lovaiije med mestom in vasjo.
*
»Partizan«, mestni odbor za telesno vzgojo Ljubljana poziva vse člane, članice, mladince in mladinke ter pionirje in pionirke ljubljanskih telesnovzgojnih društev, da obvezno sodelujejo pii proslavi »Dneva vstaje« 22. julija, in to pri paradi dopoldne in pri nastopu popoldne. Podrobna navodila dobite pri društvih.
Strelska družina Kovinar v Štorah je morala premagati mnogo težav, preden je zgradile strelišče. si nabavila potrebno orožje in združi'a v svojih vrstah precejšnje število članov, mladincev in pionirjev.
Da bi se strelski šport še bolj razširil in da bi člani družine napredovali v znanju, je Kovinar v zadnjem času priredil več prijateljskih srečanj z družinami iz bližnje okolice. Med povabljenimi nasprotniki je bila tudi strelska družina iz 2a.lca, ,ki bi se morala pomeriti minulo nedeljo v Štorah. Navzlic točnemu dogovoru pa gostje niso prišli na tekmovanje. Na podoben način so strelci iz 2a!ca pustili na cedilu tudi družina Staneta Rozmana iz Laškega. Voe to meče slabo luč ne samo na njihovo strelsko družino, temveč tudi na strelski šport. Prav bi bilo, da bi prizadeto vodstvo družine opustilo tak« neresnosti.
Centralna športna ambulanta v
Ljubljani bo zaprta od 4. avgusta do 20. avgusta. Opozarjamo vsa društva in športnike, da pridejo na preglede pred tem časom — pregledi vsak. torek in petek od 17 do 20.
vzpon je bil bogato poplačan z lepim razgledom.
V	Skoplju so si izletniki ogledali najvažnejše zgodovinske m narodopisne znamenitosti, divjo sotesko Treske ter narodni ples na ulicah starega Skoplja. ter seveda tudi novi del Skoplja, ki za čudo naglo raste.
Prijateljska planinska društva v Skoplju, Bitolju in Tetovu ter Planinska zveza Makedonije so se iskreno potrudili, da je devetdnevni izlet potekel čim ugodnejše m zanimivejše. Lepote Makedonije in njene zanimivosti so očarale vse udeležence m so bile za večino pravo presenečenje.	D. K.
Nov planinski dom na Boču
Na Boču pri Miklavžu so imeli tamkajšnji planinci minulo nedeljo planinsko slavje, saj so po dveh letih marljivega delovanja izročili svojemu namenu novo planinsko postojanko. Za to pomembno delovno zmago gre zasluga požrtvovalnim domačim planincem, ki so vložili v gradnjo doma mnogo prostovoljnih delovnih ur. z materialnimi in finančnimi sredstvi pa so jim priskočile na pomoč razna podjetja in sindikalne organizacije.
Na Mirni gori grade planinsko postojanko
Planinsko društvo Črnomelj gradi na Mirni gori pri Semiču novo planinsko postojanko, ki je bila med vojno požgana. To je edina prijetna izletniška točka ' v Eeli krajini, kamor tako radi hodijo vsi domačini. Domači in drugi planinci pridno pomagajo s prostovoljnim delom.
Pred dnevi je prišla tjakaj tudi skupina 14 planincev PD Ljubljana — matica ter v enem dnevu prispevala okoli sto delovnih ur. Ljubljančani so rušili zidovje porušene cerkve, medtem ko so les za dom s prostovoljnim delom pripravili gozdarji iz Semiča.
Črnomeljčani so take pomoči kajpada zelo veseli, saj bo na ta način novi dom že v prihodnjem letu služil svojemu namenu. Ljubljančani so obljubili, da bodo še večkrat priskočili na pomoč, za kar se jim PD Črnomelj iskreno zahvaljuje.
Motorne dirke v Poljčanah
Minulo nedeljo so bile v Poljčanah meddruštvene motorne dirke na 3000 m dolgi krožni progi Peke-Poljčane-Spodnje Poljčane-Pekel-Poljčane-Spodnje Poljčane-iz Maribora, Celja, Ptuja Kamnika, Zagreba, Rogaške Slatine in Poljčan.
V	kategoriji motorjev do 125 ccm je zmagal Cerič (Slov. Konjice), v kategoriji 250 ccm Vesenjak (Ptuj), v kategoriji 350 ccm in 500 ccm Vizjak (TAM), v kategoriji motorjev s prikolicami nad 500 ccm pa Šket (Celje).
Organizacija prireditve je bila zelo slaba.
ENRIQUE CASTRO DELGADO
TAJNO ŽIVLJENJE KOMINTERNE
Kako sem izgubil vero v Moskvo
Tukaj sem spoznal precej ljudi. Ne poznam samo uradnih šefov pisarn, ampak tudi tiste ljudi neopredeljivega položaja, ki imajo za kulisami isto, če ne še večjo veljavo kot prvi. Poznam predstavnike tujih komunističnih partij, tuje šele, načelnike različnih sekcij ... in na videz poznam tudi nekaj ljudi hudo resnega in zelo skrivnostnega videza, ki prihajajo v Kominterno in odhajajo iz nje, ne da bi jim bilo treba pokazati dovolilnL eo. <"» njih si jc zelo težko ustvariti kakšno mnenje . . . To so ljudje, za katere je težko ugotoviti, ali ukaze dajejo, ali jih sprejemajo in izvršujejo.
VODITELJI
Dimitrov Je na videz očetovski in Človeški.
Manuilski je na videz prijeten, človeški, veseljak s smislom za humor.
Togliatti je na videz dober človek, •• 't na kamenito brezčutnost, ki mu pokriva obraz.
Marty je na videz nekoliko «trčen«.
Pieck je po videzu blag človek, ki govori neumnosti.
Florin je po videzu tepec.
Kuusinen je na videz senca človeka.
Gottwatd Je na videz človek, ki pije preveč likerjev.
-	. ’Z -Lr-\	...	• . -
Diaz je na videz ponižen človek.
Dolores Ibarruri je na videz ženska, ki Je podvržena
krizam misticizma.
Kopecki je predstavnik češkoslovaške komunistične partije. Kot človek je izredno simpatičen. Precej opravka ima s tem, da išče besede, ki zbujajo bučen smeh njegovih tovarišev.
Predstavnik francoske komanDtičn«, partije Je star metalurški delavec, pravi pravcati velikan, ki nikoli ne odpre ost in nikoli ničesar ne deU. Marty govori in dela za vso Francijo.
Predstavnik italijanske komunistične partije Je skromen, resen, ljubezniv človek; njegova edina napaka Je v tem, da vedno, ko omeni Italijo, neizogibno namigne na gospodarsko krizo fašizma in na njegov skorajšnji padec.
Ulbricht, predstavnik nemške komunistične partije, je pravi tiranski in ignorantski Prus. On na vseh sestankih največ govori, a ga nihče ne posluša. Navadno !e dobesedno ponavlja, kar sta prej povedala Krnit rov ln Manuilski.
Nato so še predstavnik! manjših partij, za katere se nihče niti najmanj ne meni in ki se zdolgočaseno sprehajajo po tihih hodnikih Kominterne.
POVSOD PRIČUJOČE OKO
Zgodito se mi je nekaj izredno neprijetnega, kar mi da mnogo misliti. V ravnateljstvu hotela imajo ključe vseh sob: v tem hotelu Je neka Kis;, Rusinja, poročjjaa
z Avstrijcem Fritzem, bivšim borcem internacionalnib bri-gad ki je prevajalec iz španščine. Kina ima navado, da od časa do č,asa vzame katerega izmed ključev in vdre v sobo, prebrska vse kovčke in omare m nato napiše kratko poročilo.
Zdaj se je to pripetilo meni.
Prebrskali so moje papirje in tega niti niso skušali prikrivati; odnesli so mi 200 rubljev, a menim, da so to storili le zato, da bi hlinili rop in da bi mi domnevo o preganjanju zbili iz glave.
Zadeva se mi zdi pretirana. V Kominterni grem k tajnici Manuiiskega in jo prosim, raj mu sporoči, da telim govoriti z njim. Cez nekaj časa pozvoni teleton v moji pisarni; Piagojsva mi sporoča, da me Manuilski čaka.
In ž« sem pri njem.
—	Tovariš Manuilski, prišel sem vam sporočit, da so včeraj vdrli v mojo sobo in mi odnesli dvesto rubljev ...
Zdi se mi, da v njegovih očeh opazim senco osuplosti, pipo odloži na mizo, sname naočnike, zgrabi za telefonsko slušalko, Jo hoče dvigniti, a se ustavi...
—	Ali st« o dogodku obvestili ravnatelja v hotelu?
—	Ne.
—	Zakaj ne?
—	Sodil sem, da je to odveč...
Prepričan sem, vrh tega, da Je tatvina le pretveza. Brskali so po mojih papirjih.
—	Tega nisem storil, tovariš Manuilski, ker sta samo dva ključa, ki odpreta vrata moje sobe: tisti, ki ga imam pri sebi, čn njegov dvojček, ki risi v ravnateljevi sobi...
Ali menite, da bi bilo Itoristno, da ravnatelja o tem obvestim?
Manuilski ne odgovori. Dvigne slušalko, zavrti neko številko in naglo z jeznim glasom ne vem s kom govori. Končno odloži slušalko in se mi nasmehne, kakor bi hotel reči: ’«Vse je v redu!«
Tovariš Manuilski, otel bi vam povedati, da rajši zapustim Sovjetsko zvezo, če nimajo zaupanja vame.., Za druge je nadzorovanje razumljivo... toda za nas...
Prvikrat govorim o odhodu iz Sovjetske zveze.
V mojo sobo so spet prišli: znova se je pojavilo dvesto rubljev, a ne na prejšnjem mestu; dali so jih v omaro. Nobene moči več nimam, da bi se razburjal: toliko Kini podobnih žensk Je, ki imajo navado in morda celo ukaz, da tako ravnajo. Vsako razburjanje je tu odveč.
Na finskem bojišča se je položaj izboljšal. Druga za drugo so bile porušene utrdbe Mannerhelraove črte. Sovjetske sile so zavzele otok Koivisto, ki brani vhod v Viborški zaliv.
Med Sovjetsko zvezo in Finsko je bil sklenjen mir.
Kuusinen je odpotoval v Leningrad, rodila se je nova, karelo-finska republika.
Zapustili smo naše staro poslopje Kominterne in se preselili v drugo, trikrat večje, Id so ga zgradili ta v bližini. Sedaj imam prostore v četrtem nadstropju, v bližini Geroeja na eni in Gottwaida na drugi strani. Tega na hodniku često srečujem. Hodi sključen kot mesečnik. Pravijo, da izredno dobro piše in da prav tako izredno čez mero Pije...