m PRIMORSKI DNEVNIK na GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAFSOOA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^oV. štev. 244 (1334) Spedizione in abboi ČITAJTE NA IH. STRANI poročilo tov. Borisa Mraka na II. kongresu K P Sl O-j a LEGGETE IH IV PAG1NA la relazione del comp. Boiis Mrak al 11 congresso del PC '1 L 1 v gotovini abboru post. I. gr. TRST nedelja 16. oktobra 1949 Cena 20 lir - 2.50— din lov. Branko Babič ponovno izvoljen fr generalnega sekretarja KP STO-j a ‘°či je CK Komunistične partije STO-ja izvolil svoj politbiro 1 comp. Branko Babič rielelto segretario generale del PC TLT del Partito comunista TLT ha eletto ieri sera il suo bureau politico S žvečer se je sestal Cen- H ki je bil izvoljen na Siq_. !resu Komunistične partije jj Centralni komite je izvo-u Sv°iega generalnega sekre-l1CA Plovno tov. BRANKA BA- Ne si e riunito il Comitato C c e|etto al II.. congresso del N Comunista del TL-T-11 c°- Ctntrale ha rieletto a segre-NicCnerale U comp' BRANKO ^to ' L ie CK izvolil politbiro KP L, kl ga sestavljajo sledeči VISI; ^ iu*'1*40 centrale ha poi elet* ^ eau politico del PC TLT ^ čai seguenti compagni: BABIC BRANKO SORTA GIORDANO BELTRAM JULIJ UKMAR ANTON STOKA FRANC PETRONIO BORTOLO MEDICA ERMINIO LAURENTI EUGENIO MRAK BORIS Za kandidate so bili izvoljeni: Quali candidati vennero eletti: LIPOVEC FRANC : TINE RESCHITZ ALMA. Sestala se je tudi kontrolna komisija, ki je izvolila za predsednika tov. UKMARJA ANTONA. Si e riunita pure ia commissione di controllo che ha eletto a presi-dente »1 comp. Ukmar Anton. ključni govor tov. Ukmarja ^ U. kongresu KP Sl O-ja V* vseh izvoljenih se vam i) za izraženo zaupanje. ^7* Pomeni veliko čast predstavit^ ’°Sitl našo slavno in junaško V tisto Partijo, ki je znala v \ Nucionarnih borbah voditi ¥^Ce od zmage in ki bo zna-^(Jttes vodltj borbo proti raz-ražniku in proti novemu delavskega razzeoa, ki se iutormu in v njegovi "> jN*! bo ostal v zgodovini ne AfjTjt* ozemlja, temveč tudi v »i ** h liodovini- °n nam kaže’ vj1 ut,,, ‘“ooisti borijo proti odklo- (f* ^i« ?'>0rtunizmu, ki se širi v .N "‘stičnih partijah razen v ?t> h..®1*! Partiji. Naša borba po- tistj revolucionarnim silam, V 'tfdEih partijah borijo za ^fksizma-lenfnizma proti f ozemljc tVtstj tična partija, ki je csta-J fj^lNksizmu-leninillnu; to je • Vsi tisti, ki sami sebe Jjjte, j internacionalistične ko-L^len,* ti' prekrili svoj lastni re-C' *0ciai nis° ni6 drugega kot na-*8j - *°vinisti in sovražniki de- , h ra> ....■ JI?1"4 Juge \ N/'”5 bori SN^iata n, proti sovražnikom sovražnikom mar-Nič ne pomagajo , Jugoslavija nas uči, nit * boriti proti sovražni- 2S ?4t®dov C-nJH°rtl’ -___________________ h,pisjj ^0Dlagajo laži, ne pomaga-komunistična partija Ju- C(v.odstvom svojesa Cen_ V* v boi vo ..........................| \Si 2jvedajof se, da bodo sle- Ksjjfllg Ivi Partlii hnmn nn.tali se proti kateremu v kakršni koli obleki. v naše revolucionarne & Partiji, bomo postali no naših pravičnih re-v5 t^zicijah in znali bomo re'’izioniste, ki r'"x; ;" 0'®u revizionizmu. silj Ih vse Komintormisticno sovraštvo, klevete, lalziticiranja, izsiljevanja in terorizem, nam vlivajo le še večjo energijo v borbi proti vsemu tistemu, kar je gnilega v komintormističnem taboru. Tovariši delegati! Obljubljamo, da bomo nadaljevali borbo proti imperializmu, proti reakciji, do popolne zmage delavske stvari! Obljubljamo, da se bomo borili proti vsakemu oportunističnemu odklonu z marksistično-leninistične linije in da bomo okrepili revolucionarno zvestobo v članih naše Partije. Obljubljamo, da bomo ohranili visoko zastavo internacionalizma proti vsem vrstam socialšovinizma in revi-zionizma! Obljubljamo, da bomo ohranili viso. ko komunistično moralo in da se bomo borili z vsemi silami proti blatenju, proti klevetam in proti sistemom izsiljevanja, ki jih uporabljajo ko-mintormisti. Obljubljamo, da bomo okrepili enotnost in bratstvo med narodi našega ozemlja! Obljubljamo, da bo v Jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja naša Partija nadaljevala z obrambo in krepitvijo ljudske oblasti za dobrobit delovnih množic in za zmago socializma! Naj živi mednarodni proletariat! Naprej pod zastavo Marksa in Lenina, za zmago socialistične revolucije in za poraz imperializma in protirevolucionarnega oportunizma! Naj živi tržaški proletariat in njegova avantgarda, Komunistična partija! Naj živi slovansko-italijansko brat stvo! Naj živi II. kongres KP SlO-ja! Naj živi KP Jugoslavije in njen Centralni komite, graditelj socializma v Jugoslaviji! Naj živi tov. Tito, genialni voditelj jugoslovanskih narodov v borbi za neodvisnost in enakopravnost narodov! •X IZJAVE E. KARDELJA DOPISNIKU NEKEGA EGIPTSKEGA LISTA VLADA FLRJ BO OSTALA ZVESTA SVOJI MIROLJUBNI POLITIKI In bo ostala izven kakršnega koli protisovjetskega b oka ne g ede na sovražna dejanja sovjetske vtade NEW YORk, 15. (Tanjug) — Vodja jugoslovanske delegacije v OZN in minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj je dovolil dopisniku egiptskega lista «Asbar El Iom» Ramsesu Nasifjtju sledeči intervju; Vprašanje: Kakšne ukrepe misli podvzetj vaša delegacija, da se protivi zadnjima dvema dejanjema Sovjetske zveze proti Jugoslaviji? Odgovor: Jugoslovanska delegacija želi seznaniti Združene narode in vse miroljubne ljudi na svetu, da dejanja Sovjetske zveze proti Jugoslaviji niso v skladu z listino Združenih narodov, kakor tudi niso v skladu z izjavami predstavnikov ZSSR o miru in tudi ne v skladu z enakopravnostjo narodov. Ta dejanja dajejo v sedanjih medna-rodilih odnosih nov vzrok bojazni za mir. S svoje strani bo vlada FLRJ napravila vse mogoče v skladu z duhom enakopravnosti narodov in njihovega vzajemnega spoštovanja, da se spor prijateljsko reši. Je pa tudi odločena, da ne bo popustila na nobeno grožnjo ali pritisk. Vprašanje; Po vesteh, objavljenih v krajevnem in inozemskem tisku se zdi, da Sovjetska zveza zbira čete z namenom, da pripravi napad na Jugoslavijo. Ali se vi strinjate s tem mnenjem? Odgovor: Sam0 sovjetska vlada bi lahko odgovorila na to vprašanje. Na vsak način daje jo žugajoče vojaške demonstracije na meji naše države upravičeno pretvezo raznim glasovom, ki danes krožijo v svetu, in zadajajo nedvomno težke udarce splošnim težnjam človeštva po miru. Vpraašnje: Jugoslavija je odklonila pridružiti se kakršnemu koli protisovjetskemu blciku. Alj r.e mislite, da vas bodo Rusija in njeni sateliti s svojo odpovedjo pogodbe o vzajemni pomoči z Jugoslavijo prisilile zavzeti drugačno stališče? Odgovor; Vlada FLRJ bo ostala zvesta svoji politiki miru in bo ostala izven kakršnega koli protisovjetskega bloka ne glede na sovražna dejanja sovjetske vlade. Prepričana pa je, da v tej politiki lahko samo uživa podporo OZN in vseh tistih, ki smatrajo, da je mir v svetu nedeljiv in da ga je treba očuvati. Vprašanje; V govorih vase ekscelence na plenarnem zasedanju glavne skupščine ste obrazložili tezo, da je konflikt med Moskvo in Beogradom pripisati želji neke velike države, da se vmešava v notranje zadeve Jugoslavije. Ali hi lahko dali kako pojasnilo o tej izjavi? Odgovor: Med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ne bi obstajali objektivni državni vzroki Za konflikt, če bi se obe državi držali načela enakopravnosti med narodi. Konflikt v zvezi s sovjetskimi državljani je bil povzročen samo pozneje in umetno z namenom, da se opraviči sovjetsko postopanje proti naši državi. Iz istega vzroka je bil insce-niran proces proti Rajku na Madžarskem. T.a proces je bil potreben, da bi prikazali Jugoslavijo kot nevarnost za neodvisnost in nedotakljivost držav evropskega Vzhoda in da tako opravičijo neprija- teljsko politiko in grožnje sovjetske vlade prati Jugoslaviji. Vzroki te politike pa so dokaj drugačni. Sen vjetska vlada želi vsiliti svojo voljo Jugoslaviji in jo podvreči svoji hegemoniji. Vmešavanje v notranje zadeve naše države s pomočjo pri-tička in groženj od zunaj je samo sredstvo te politike, ki teži po hegemoniji. Jugoslovanski narodi, ki gradijo svoj socialistični red, pa ne želijo razviti se kot privesek kake druge države, pač pa se želijo osvoboditi pogojev pretekle zaostalosti ter svobodno razvijati na svoji zemlji vso svojo energijo. Resnica bo zmagala BEOBRAD, 15. — Častniki, podčastniki in vojaki KNOJ-a so z zborovanja, kjer so preučili mednarodni politični položaj, poslali mar. šalu Titu pozdravno brzojavko, v kateri izražajo svojo najglobljo privrženost svojemu vrhovnemu poveljniku kakor tudi centralnemu komiteju KPJ. «Prepričani smo, tov. Tito», pravi brzojavka, «da so člani KNOJ-a vedno pripravljeni dati svoje življenje za zmago politične linije KPJ ter za obrambo meja naše domovine. Ko smo skrbno preučili mednarodni politični položaj ter analizirali zadnje dogedke. smo še enkrat ugotovili, da je borba naših narodov pod vodstvom KPJ s teboj na čelu absolutno potrebna, ker pomaga do zmage resnici o nas, o naši Partiji, o naši vojski in o naši socialistični izgradnji. Vemo da bo zmaga resnice preprečila mračne načrte vodite, ljev KP ZSSR (boljševikov) ter In-formbiroja, ki hočejo uveljaviti načela nasilja in laži v mednarodnih odnosih. Proces proti Trajču Koslovu v Sofiji il d pl b il dMižtm s h i h n M in 11 Med bolgarskimi delavci in kmeti vedno bolj narašča opozicija proti sedanji komin-iormistični vladi - Tei or in aretacije po vsej Bolgariji pod vodstvom moskovskih inštruktorjev - V proces bodo vpleteni tudi tisti, ki simpatizirajo s Titovo Jugoslavijo Va mešetarjenja SZ Vhodnimi državami Dalo odborov OZN ^ koi;:!io Klec|e bivših ita- — Podori-1 jel resolucijo, ki določa, da bodo ki ima pri- morale države, ki upravljajo ozem \ ‘pj* voditelji skušajo za vsako ceno preprečiti (Uf-j, v Varnostni svot. 15, L fes °dbor » fiUC . I, .&terlv’*J> 4(> sin°či odbil so-z«.R. Za takojšni umik S>CV*Ubi*- NNiife v- 1®niI, da se 41y-kVNtiša?,1, bo pomagala vi-? Ollti Pridružijo še )n I?P0li‘anije, Cirenaj- 0> »tel 'Ogla* jiln' Koil4no je A , dtop ’ r'° sprejel ameri- Ih i L S '•'"•Jt-i uimuša- XI? b0 t- spreiem Libije v r\l'- Vje Prid°bila svojo ne-v sta., o t J Popoldne so raz- $1 iti > nraHnCr?kih Prodiogib klasi4nim orož- ‘tStfhi CrMlog rn‘ S‘lami 41anov Jh , in tor« kontrolo nad Debate fe v torek- Se Dr odbo- Izrn ,tavniki Po'jfke ' Os «nmi izrekli proti 'A J4hizem V skuPščine» v St riška’i kor Je to zah' Odbor ielegacija. je včeraj spre- lja, ki so pod varuštvom, poslati Združenim narodom v enem letu poročilo, kako mislijo postopati na omenjenih ozemljih, da v smislu določb listine OZN pripravijo ozemlja, ki so pod varuštvom, na avtonomijo in neodvisnost v čim krajšem času. Proti tej resoluciji so glasovale ZDA, Francija in Velika Britanija. V socialnem odboru je poljski de-legat Altman predložil resolucijo, ki določa ukinitev diskriminacije v nekaterih državah napram priseljeni delovni sili in ki jo zbirajo posebno med begunci. Poljski delegat je opozoril na pogoje poljskih delavcev v Franciji ter poudaril ovire ki jih francoska vlada postavlja za repatriacijo teh delavcev na Poljsko. Francoski delegat Jouhaux je v odgovoru pobijal te trditve Angleški delegat pa je predlagal no- (Nadaljevanje na 2. strani), BEOGRAD, 15. V zvezi z bližnjim procesom proti Trajču Rostovu, bivšemu podpredsedniku bolgarske vlade, piše Avan Karaivanov v «Borbi», da je namen tega procesa opravičiti protiljudsko politiko sedanje bolgarske kominformi-stične vlade, kj je privedla gospodarstvo države na rob propada. Clankar pripominja, da bo ta proces še bolj sramoten kakor on; v I Budimpešti, in sicer zato, ker -] kakor vss kaže - bodo režiserji i procesa postavili pred sodnike ne samo prave vohune, pač pa tudi tiste, ki simpatizirajo za Titovo Jugoslavijo, z namenom, da eliminirajo najmanjšo opozicijo proti idejam Informbiroja, ki so v Bolgariji popolnoma nepriljubljene. Pripominjajoč, da- bo ta proces dejansko kopija zadnje avanturistične komedije v Budimpešti z Rajkom, kot glavnim igralcem, piše Karaivanov: Isti režiserji imajo sedaj v svojih rokah še številnejši material. V bolgarskih krogih so že dolgo časa vedeli za vohunsko delovanje Kostova in njegovega svaka Topenčarova. To delovanje je bilo znano tudi voditeljem bolgarske komunistične partije. Prav dobro so vedeli, da je bil Kostov idealist trockistične opozicije v bolgarski komunistični partiji. Vedeli so tudi, da je bil od S članov centralnega komiteja, ki so jih fašisti zaprli, samo Kostov puščen pri življenju, ker ni mogla policija na noben način ugotoviti alj je bil član centralnega komiteja bolgarske komunistične partije. Vedeli so tudi, da je Kostov užival zaščito Gečeva, ki so ga vsi poznali kot največjega policista v bolgarski vohunski službi. Vedeli so dalje, da je Kostov kot tajnik partije in podpredsednik bolgarske vlade izvrševal ukaze Kimona Georgijeva in Damjan* Vel-čeva, predstavnikov finančnega kapitala v Bolgariji in agentov tuje vohunske službe. Vse to je bilo znano bolgarskim kominformistom in onim, ki so jim iz Moskve dajali ukaze. Vse to je znano v bolgarskih političnih krogih, toda edina reč, ki je do sedaj niso vedeli, so vzroki in okoliščine, zaradi katerih so voditelji bolgarske komunistične partije in bolgarske ljudske republike dovolili znanemu in preizkušenemu vohunu, da se je povzpel do tako visokega mesta takoj za Dimitrovom. Nato pripominja člankar, da je namen tega procesa povzročiti paniko med preprostimi ljudmi v Bolgariji, da bj pozabili na svoje nasprotstvo proti politiki sedanje bolgarske vlade, proti politiki, ki je porazna za poljedelstvo, industrijo in finance, nadaljuje člankar: V opoziciji s temi kominfor-mističnimi voditelji komunistične partije in bolgarske vlade so danes revni srednji kmetje v ogromni večini. V opoziciji so zaradi zgre- šene in protiljudske politike, k. jo bolgarska vlada vodi od 9. septembra 1944 dalje. Komaj nekaj mesecev je. odkar skuža bolgarska komunistična partija popraviti to P°' litiko, toda «popravila» jo je ne na revolucionaren način, pač pa oportunistično. ‘bolgarski kmet ne izvaja več setvenega načrta, zato ni Bolgarija imela letos dovolj žita in je morala prositi 160 tisoč ton žita sovjetsko vlado v oblik, posojila. Bolgarija, ki je pred imperialistično vojno hranila Nemce, ki jih je hranila tudi v drug. svetovni vojni, ki je prej vsako leto pošiljala svoje žito na svetovne trge, je sedaj prisiljena kupovati svoj kruh v inozemstvu. Opozicija narašča tud. med bolgarskimi delavci in predvsem med železničarji. Ni brez vzroka, da so te dni izvršili v ministrstvu za železnice spremembe med osebjem, da je bil minister za železnice odstavljen, ravnatelj za železnice pa aretiran. V ministrstvu za železnice so pred kratkim m tanovili politično sekcijo, ki ima namen »privesti do razumnosti« nepokorne (Nadaljevanje na 2. strani) v ese z z; Vinje stavnikoma Vidmarju in Mindero-viču ter z resolucijo zahteva, da bi bila ta dva izključena iz svetovnega odbora pristašev miru, pa je dosedanji predsednik mednarodne or-ganizacije novinarjev, ki je član britanskega združenja novinarjev, poslal generalnemu sekretarju mednarodne novinarske organiza cije, češkoslovaškemu nov Hroneku pismo, v katerem mu spo reča, da odstopa kot predsednik, ker je centrala mednarodne organizacije novinarjev v Pragi postala podružnica Informbiroja, organ Informbiroja «Za trden mir in ljudsko demokracijo« pa je postal bi> ten mednarodne organizacije novi narjev. V Italiji spet stavba tipografskih delavcev RIM, 15. — Ze drugič v razdobju enega tedna bodo vsi italijanski časopisi prekinili izhajanje od torka 18. oktobra s pričetkom ob 18. uri za še ne določeno dobo. Prva stavka je bila razglašena v torek 11. t. m. ler je v Rimu prenehala v četrtek zvečer, v Milanu pa šele danes zvečer lika med obema glede zunanje politike je v tem«, je dostavil Zillia-cus, «da je Churchill mednarodna grožnja, Bevin pa domač propad«. V lonedeljeK slavkajo v ZOA r»"«tleavci tovarne aluminija PfTTSBURG, 15. Dvajset tisoč delavcev največje tovarne aluminija v ZDA je sklenilo pričeti v ponedeljek s stavko zaradi podkrepitve svojih zahtev po povišanju plač. O TOKIO, 15. — General Mac Ar- .................... thur Je danes potrdil, da namerava I posredno vtikati sedanje zamenjalno raz- I notranje zadeve JUGOSLOVANSKA NOTA ROMUNIJI Romunska vlada ruši bratstvo in prijateljstvo med narodi Romunska vlada z odpovedjo pogodb z Jugoslavijo ler s sovražnimi dejanji dokazuje, da ji ni do miru obdržati merje med dolarjem in japonskim denarjem. O HANNOVER, 15. — Važno ležišče petroleja so odkrilj v bližini Lin-gena. BEOGRAD, 15. — «Z odpovedjo — ki že zavdaja po izdajalstvu — r.i.r.ivns pogodbe, pogodbe o medsebojni pomoči in sodelovanju, izvaja romunska vlada del načrta tistih, ki dražijo šovinistične strasti, nacionalistična stremljenja in apetite proti Jugoslaviji ter pri tem ljudstva tega dela Evrope razdvajajo in rušijo najdragocer.ejšo pridobitev: bratstvo in prijateljstvo med narodi ki je nastalo med drugo svetovno vojno in po njej«. Tako se začenja nota jugoslovanske vlade romunski vladi v odgovor na noto, s katero je Romunija odpovedala pogodbo z Jugoslavijo 19. decembra 1947. Romunska vlada ni mogla okrepiti svojega obrekovanja Jugoslavije niti z enim samim dokazom, pač pa je neodgovorno prepisala žalitve In obrekovanja iz not tistih vlad, ki so že prej odpovedale pogodbe z Jugoslavijo. Jugoslavija si je vedno prizadevala za odkritosrčne in prijateljske odnose z Romunijo. Svojo internacionalno politiko je vlada FLRJ potrdila pri urejevanju narodnostnega vprašanja, ko romunska narodnost v Jugoslaviji uživa vse pravice. Vlada FLRJ se je na vso moč prizadevala za Romunijo pri sklepanju mirovne pogodbe; Jugoslavija je leta 1946 pomagala Romuniji z žitom, ki ga potem jugoslovansko ljudstvo samo ni imelo. Kako so znali Romuni to nekoč ceniti, priča govor podpredsednika romunske vlade Georgija Deja v decembru 1947, ko je maršal Tito obiskal Buks-rešt. «V osebi maršala Tita,« je dejal Dej, «pozdravljamo velikega državnika, ki je pripeljal svojo držgvo na pot najbolj napredne demokracije vzbujajoč občudovanje vseh demokratičnih držav. V osebi maršala Tita pozdravljamo velikega borca, ki je izšel iz vrst del.avskega demokratičnega gibanja in čigar ime se izgovarja z ljubeznijo in spoštovanjem v vseh deželah.« Komaj pol leta za tem pa je Romunija popolnoma spremenila svoje odnose do Jugoslavije. Nekateri j romunski voditelji so se začeli ne-v jugoslovanske Tako je gospa Nota našteva še polno sovražnih dejanj Romunije proti Jugoslaviji, med drugim zlasti ravnanje do predstavnikov Jugoslavije v upravi Železnih vrat. Nadalje je Romunija kar prenahala z izpolnjevanjem svojih obveznosti izvirajočih iz trgovinske pogodbe; tako je že avgusta 1948 prekinila dobavo nafte. Romunska vlada skuša opravičevati svoje vse prej kot miroljubno početje poslužujoč se laži in izmišljotin, ki so se rodile na provoka-torskem in sramotnem procesu v Budimpešti. S tem Romunija dovolj zgovorno dokazuje, da ji n! do zgraditve miru na tem delu Evrope. Ana Pauker kot minister zunanjih zadev Romunije na zasedanju skupščine 12. junija 1949 šla tako daleč, da se je v svojem govoru Mrazovič - predsednik prezldlla LR Hrvatshe ZAGREB, 15. — Hrvatska ljudska skupščina je danes izvolil.a Karla Mrazoviča, dosedanjega poslanika v Moskvi, za predsednika prezi-dija hrvatske ljudske skupščine. Po smrti Vladimirja Nazora je bilo to mesto nezasedeno. Kot je zrano, predstavlja Sovjetsko zvezo v Beogradu, odkar je bil poslanik Lav-rentijev imenovan za namestnika ministra zunanjih zadev, samo odpravnik poslov in enako Jugoslavijo v Moskvi. Ra"k usmrčen BUDIMPEŠTA, 15. — Madžarsko pravosodno ministrstvo javlja, da so bili Raik, Szoenyi ln Sza'ai danes obešeni, potem ko je bila zavrnjena njihova prošnja za pomilostitev. Errstta corrige Nella risoluzione conclusiva del II. congresso del PC del TLT, pob-blicata ieri nel nostro giornale, il panto c) della IV. parte, terza se-zione, si deve leggere: c) Intensi-ficare in tutte le forme l’aiuto del Partito... Nei'a risoluzione sindacale nella seconda colonna, II. capoverso la riga 7 va letta: ...con la prospettiva DI RACCO-GLIERE IN UN SECONDO TEMPO IN UN CONGRESSO UNICA- upala celo pozivati jugoslovanske i RIO I DELEGATI dclle forze at-narode, naj vržejo svojo vlado i tive... Un inganno di G. Pajetta FKAGA, 15. - Organ 1

predstavni- ki združenja industrijcev. Zadnji tak sestanek, na katerem r.aj bi razpravljali o perečem Vprašanju tiskarskih delavcev, naj bi so vršil jutri. Tiskarski delavci so dali svojim sindikalnim zastopnikom nalogo, da zahtevajo z vso odločnostjo od delodajalcev uresničitev vseh njihovih upravičehih zahtev. Radovednost policijske patrole mu je odnesla cigarete Gaetano Michelazzi iz ulice Cam-pnnello 13tl je malo preveč nepreviden. Včeraj zjutraj je v svojem stanovanju v pritličju kar pri odprtih oknih spravil v omaro zavojčke cigaret iz svoje zaloga pripravljene nu mizi. Prav tedaj pa je mimd hiše šla policijska patrola, ki jc po naključju pogledala skozi okno in Videla moža pri opravilu. Komaj sta policista zagledala škatle cigaret ha mizi, sta vstopila v stanovanje In Michelazzija povabila llaj sprpvl cigarete ir/ naj jima sledi na bližnjo policijsko postajo. Natančnejšo kontrolp Je ugotovila 38 paketov po 20 cigaret Drina, 39 zavojev po 20 cigaret Hercegovina ln 3 zavoje po 20 cigaret Makedonija ter 1(5 cigaret druge vrste. Vse to so Mlcha-lazzlju zaplenili, obenem pa so gp ovadili zaradi neizpolnjevanja carinskih predpisov. Policijski agenti fiskalne policije so na obmejnem bloku v Devinu zaplenili Vianellu Pasquale lz ulice Miramare 18 900 amerikansklh cigaret. Josiplni Korporlč vdovi La Neve Iz Tremba pokrajina Trento so zaplenili 880 amerikansklh cigaret. Stanislavu Požaru z Vrdelske ceste 2d pa 760 amerikansklh cigaret. Vsi trije so bili ovadeni zgradi prekrška carinskih predpisov. nerodnosti in otroke slovenske narodnosti pravično po številu otrok oziroma po številu razredov. Od 25 učilnic bi za naše otroke odpadlo S učilnic in ostale italijanskim učencem. Nekaj prostorov je še k tcm.u potrebnih za pisarno in za učiteljstvo. Končno je važen tudi naslednji moment: Soli sta oddaljeni druga c d druge Skoro pol ure, vmes pa ulice z velikim prometom. Ali ni tv absurd, da bi morali n. pr. italijanski otroci, ki stanujejo v bližini stare šole, obiskovati novo šolo in se s tem izpostavljali vsem cestnim nevarnostnim. Ali pa slovenski otroci iz bližine note šole bi pa morali hoditi v star o šolo. Kakor kaže Pa za šovinistične dirigente ta mement niti važen ni: absurd je za njih, če zahtevajo slovenski starši prostor za svoje otroke v novi šoli. Cas bi tudi bil, da nehajo s staro lajno o velikih stroških za slovenske šole. Al jim moramo res neprestano klicati v spomin n. pr. šolo n Stipanu za dva italijanska učenca (brata in sestro!). Da gredo Slovencem oblasti na roko kaže najbolj dvojna mera teh. Zakaj je n. pr, oblast zahtevala, da mora bit! sa Otvoritev slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Savi najmanj 40 otrok, ko zadostuje za italijanske otroke skoro vsako Število!' Zakaj premešča Oblast katera si bodi — slovenski otroški vrtec it Barkovelj na Greto? Tako je treba za enkrat porazdelit i prostore v novo zgrajeni šoti. Kar še manjka enemu in drugemu oddelku, pa naj se začasno vzame na stari šoli. Dokončno bo rešen problem šele tedaj, ko bo mestna občina prišla do spoznanja, d« je treba na novi šoli dograditi še eno nadstropje, ki bo dalo še ducat novih prostornih učilnic (n vse druge potrebne prostore, da bosta lahko Obe šoli stalno pod eno streho. Kdor misli s zdravim razumom, spozna, da moramo v doglednem času priti do te rešitve, Le tako bodo odpravljeni vel spori, vse krivice in vsaka kat maščevalnosti, 10 metrov globok padec 6-iietni zidar Josip Lisi it ulice del Rivo 38 Je včeraj zjutraj v ladjedelnici S. Marka, kjer je zaposlen na račun tvrdke Zampieri iz ulice Valdirivo 42, padel z 10 m visokega odra. Pri tem je Lisi dobil Živčr.i pretres in rane na glavi. Zlomil si je desno laket. Vse skupaj bo moral ostati v bolnišnici 50 dni. Resnica je povsem drugačna.. Tržaško ozemlje, ali botje reCeno tržaško gospodarstvo, jg vslavilos pred dnevi zelo »volno« obletnico; minilo je namreč že leto dni, odkar je bilo na-e ozemlje vključeno v Marshallov plan. Mislimo, da bi se naje delavstvo te obletnice spomnilo tudi brez lepakov, ki so se ob tej priliki pojavili na Zidovih hiš; zadostovalo b{ mu pogledati nekoliko po naših tovarnah in podjetjih in tudi po našem pristanišču, pa bi se moral o takoj spomniti, da se naša industrija, promet itd. tako lepo «raz-vijatas in da sta ttosegla take s uspehe« prav v tem Času, ko so ju osrečile Marshallove ((dobrote«. Ker ne vemo, če so gospodje iz kroga pobornikOv za Marshallov plan vključili med vše ((dobrote#, ki jih jg bilo deležno naše ozemlje, tudi «povečanjen proizvodnje v naših tovarnah, «veijo» zaposlitev brezposelnih delavcev itd,, bi jih hoteli opomniti le na nekaj primerov: Prav v času maršalizacije našega ozemlja je bilo zaradi epreve-likih# dobrot prisiljeno stopiti v likvidacijo več velikih tovarn na našem ozemlju; vsa druga podjetja, ki jih taka usoda, še ni doletela, odpuščajo neprestano svoje uslužbence s stalnim izgovorom, češ da primanjkuje dela in novih naročil ali pa da primanjkuje denarnih sredstev, Število brezposelnih se je v zadnjem letu še povečalo, medtem ko so ostala tudi za naše delavstvo bistvena vprašanja nerešena. To pa je samo bežna slika bednega položaja, v katerem sc danes nahaja naše celotno gos/x>darstvv. Tega seveda na morajo zanikati še tako lepi in živo pitani lepaki... ZA NAŠEGA DIJAKA je darovalo TAJNIŠTVO OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje 10.000 lir, ASIZZ II. rajon pa 7.677 lir. Izlet v Trnovski gozd Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 30. t.m. izlet v Trnovski gozd, ca Golake in na Kucelj. Planinci in ljubitelji narave, ne zamudite tega lepega Jesenskega izleta. Vpisovanje do 20. t.m, v čevljarni Gec v Rojanu ul. Tra i Rivi 2. Obšni itor PlaninsHsoa Mn v Trslu V sredo 26. t. m. ob 20 bo redni občni zbor Planinskega društva v Trstu. Kraj bomo članom pravočasno javili. ODBOR Jufri redna vaja telovadnega društva ..Enotnost" m Telovadno društvo »Enotnost« (Sv. Ivan) ima redne telovadne vpje vsak ponedeljek in petek ob 20.30 na stadionu Prvega maja. Telovadci in telovadke, prihajajte redno in tožno. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. oktobra 1949 se je v Trstu rodilo 10 otrok (1 mrtvorojen) umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 11. Cerkvene poroke: trgovec Berloti Llonello in gospodinja Grison Celestina. uradnik Gulllnl Marino in gospodinja Fortuna Renata, agent CP Lenkifi Mirko in gospodinja Gorjup Francesca, natakar Mullon Aldo in gospodinja Baibi Ida. šofer Maeorsi Santo in gospodinja Vertovec Ivana, geometer Alzetta Tulilo in uradnica Forchiassin Ber-nardetta, uradnik Flora Giovanni in gospodinja Trenta Amelia, kurjač Pipan Karel in tehnična vajenka Golja Marija Alojzija, urad. nik Settler Gulao in gospodinja Marcasitii Angiolina, Železničar Do-nato Saverio in gospodinja Del Bianco Ivana, mehanik Petronio Steillo in uradnica Laurini Loda. Umrli so: flfi-letm Devcflchi Ni-cola, 74-letni Maslo Anton, 54-lethi Slavik Karel, 74-letni Zaneo Mat-teo, 79-ietnR Rizzi, por. Cibin Giu. dllta. 47-letna Danlelut Olga. 15-letni Segl Corrado, 79-letna Vato-vae, vd, Levtz Antonija. 41*letna Gargunesc, por. Tomini Tjoresa, 74-letni Vehi Marto, 73-letni Zanctti Antonio, 3 mesece stara Carkovio Zlata. Nedeljska in nožna služba lekarn Dnevna: Crevato, ul. Roma, tel, 358i; Oipolla, ul. Beipoggio 4, tel, 5602; Godina, trg Sv. Jakoba 1, tel. 90-213; Madonna del Mare, largo Piave 2, tel. 4765; Pizzul-Cignola, Corso 14, tel, 7524: Picciola, ul. Oriani 2, tel. 90-307; Zanetti, ul. Gommerciale 26, tel. 8937. Nočna: Alla Minerva, trg 9art Fran-cesco 1, tel. 6863; Al Galeno, ui. Giu-lia 114, tel. 8328: Maddalena, Istrska ul. 43, tel. 90374; PizzuMJSgnola, Cor-so 14, tel. 7524; Harabaglia v Barkov-ljali, tel, 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93245, itf.čta stalno nočno službo. RADIO I' JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m aii 1250 kc> NEDELJA 16.10.1949. 7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila (v Stal. in slov.). 7,45: Jutranja glasba. 8.15: Pestra orkestralna glasba. 9,00; Kmetijska ura (v sla. in ital.). 10,00: Beethoven: Simfonija št. 8. 10.45: Govor Regenta na zborovanju V Izoli, 11,15: Barkov-ljanskj pevski zbor, 11.45: Našim ženam (v slov.). 12.00: Glasba po željah (v slov.). 13.45; Poročila (v Ital. in slov.). 13.19: Glasba po željah (v ital. in slov.). 14.25: TambU-raški zbor društva «Cankar» iz Tr-sta, 14.45: Mladinske skladbe. 17.45: Lahka popoldanska glasba. 18.16: Oddaja za podeželje (v slov.). 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila (V Ital. in slov.). 19.45: Melodije iz juga. 20.00: Igra pianist Murijan Li-povlček. 20.30: Politični pregled (v Ital.). 20.50: Italijanske prsmi. 21.00: per ii nostro scenario ( ital.). 22.20: Športni pregled (v ital.). 22.30: Plesna glasba. 23.00: Zadnjo vesti (v Stal. in slov.). 23.15; Večerne melodije. KINO Z motorjem v zid Mlada Jolanda Vldlr.a, 20-letno dekle z Nabrežine pri Kamnolomu št. 62, se je najbrlc prejšnjo noč zabavalp v družbi ameriških vojakov. Po zabavi pa jc sedla na motorno kolo, katereg? Je vozil neki ameriški narednik. Najbrža zgrudi posledic veseljačenja - bilo jo že Zgodaj zjutraj - jc ameriški narednik udaril z motorjem v zid. Pri padcu jo dobilo deklo nekaj ran po obrazu in nogah. Ob 1,20 zjutraj so jo z ameriškim rešilnim avtom pripeljali v Trst v bolnišnico, kamor so jo sprejeli na kirurški oddelek. Pisalni stroj Je izmaknil Policisti s poiicijske postaja v ul. Cologna so bili obveščeni, da so neznanci prišli skozi odprto okno v stanovanje 47-letne Cole Edite Kristina In Frttseh, rojene v Londonu, seda) biv joče v Trstu v ul. Commereiale 41. Neznanci so Iz njene delovno »obe izmaknili pisalni »VdJ vreden «0 tisoč lir. ROSSETCT. 14.15 »Kapitan Iz Kastill- !IJe», T. Povvcr. EXCELSJOR. 16,30: «Ponos in predsodki«, a. Garson in L. Olivicr. Ob lo.oo: »Festival risanih filmov#, w. Dlsney, FENICt. 15.30: ((Zaradi Tebe sem ubil«, Joan Fontaine, Burt Lanchster, FILODRAMMATICO. 14.30: »Mednarodni Škandal«. J. Arthur. J. Lund, ITAL1A; 14.00: «Mlada leta«, Charles Coburn. ALABAHDA, 13.45: »Morje trave«, K. Hepburn. IMPERO. 14.30: »Zaljubljena«, Maria Fellx, Pedro Armctidarlz. Fernartdo Fernande*. VJALE. 14.00: «Carovnik iz OZ«. GAntBALDl. 15: »OrlCntalrte noti«, Como! Wilde, Evelin Key»s. MASS1MO. 14.00: «Nebeškl vitez«, Veronika Lake. Ray Mllland, ARmONIA. 13.30; «2aseda na dnu«, T. Poer, Arine Baxler. NOVO CINE. 14.00: «Prikaz*n proti prikazni#' SAVONA. 14.00: »Važno poslanstvo«, Tyrone Povver ln Linda Darnell. ODEON. 13.30: ((Bernardka#. IDEALE. 14.30: »Ne reci mi zbogom«, Maureen O' Hara. MARCONI. 14.30: ((Razbojniki«, KINO OB MORJU. 14.30: «Tako sem zmajal v vojni«, Dsnny Kave. ADUA. 14,00; «Tarz»n proti pošastim« In »Dogod všč'n« racaka#. RADIO. 14.00; »Slon Dumbo«. VlTTOfHA, 14.30: «Slngapur«, AE2UHRO. 14.00: »Bernardka« VENKZIA. »Junaki s Pacifika«. BELVEDERE. 14 30: »Mesto dečk .v«, Spen-er Traev in M. Rooney, KINO NA OPČINAH. »6,00; «DOm, ka krčnega »i želimo«. Nedelja 18- oktobra Gal, Velel* Sonce vzide cb M«, ob 17.19. Dolžina toV* 1 Luna vzide ob 24.00, ib 1504, lutri, ponedeljek 17. oktoW Margareta. Mars SPOMINSKI DNEVI 1846 so izvršili u glavni bolnici v Bostonu prvo narkozo (omamo pred Spira :ij’ ) Z etrom Operaciji je prisostvovalo S znamenitih zdravnikov. 1941 se je pričela v Slavoniji narodna vstaja. 1944 je Lackov odred likvidira! orožniško postajo v St. Janžu na Dravskem polju. 17. 1757 je umrl Rene Reaumur, znameniti francoski fizik. Rojen je bil leta 1683. 17. 1943 se je pričel r.a osvobojenem ozemlju 1. kongres AFZ Slovenije. PRESKRBA Razdeljevanje novih živilskih nakaznic november 1949 - februar 1950. Jutri 17. t. m. bodo začeli v tržaški občini raznašati nove Živilske nakaznice, ki bodo prišle v promet 1. novembra t. 1. Potrošniki, ki bodo trenutno odsotni, bodo lahko dvignili nove nakaznice v ul. Malcanton 3, oziroma v Rojanu ul. delle Gineštre 9, dva dni po prihodu dostavljalca na stanovanje. Dostavljatci bodo izročili nove nakaznice samo v tein primeru, če bo vsaj eden družinskih članov prisoten in imel osebno izkaznico, medtem ko je prepovedano puščati nakaznice pri hišnikih. Da ne bi ljudje zamen hodili protestirat na urad za izdajanje živilskih nakaznic, naj ob prejemu dobro pregledajo številko In vrsto živil, ske nakaznice. Prav tako naj potrošniki dostavijalcu vrnejo nakaznice onih lastnikov, ki se se izselili ali so začasno odsotni. DAROVI IN PRISPEVKI ASI2Z Sempolaj jc za počpstitev II. kongresa KB STO obdarovala antifašistične borce z politične pripornike z 10 kg grozdja, 3 kg jabolk, 1 kg hrušk 1 kg martdeljev in peCiva. Prav tako so žene iz Nabrežine darovale za politične pripornike cigarete in pecivo. Tudi Žene iz Saleža niso zaostale in so ob tej priliki obdarovale politične pripornike s 6 kg grozdja, 5 kg hrušk, 2 in pol kg jabolk in 1 kg Orehov. Za vojne invalide antifašistične bofbe je ob isti priliki darovala Cošsutta Maria 400 lir. SliUVtiN SUH NAKIJUNII GI.F.DAI' IŠČE ta Trfašku otse^ Danes leTfm. ob* gostovanje V gledališč v PIRANU z igro Mire Pucovt OGENJ_m FEpI1 V torek" i». um od 211 gostovafije v MAREZIGAH t igro Mire i>uc0'* OGENJ IN V sredo 19. t.rn. ^ 21 gostovanje v ŠMARJAH t igro Mire ^1,coVLf OGENJ IN ?£!!’ Razslava (urlanskih v galeriji lfScorpion^ Včeraj 15. t. m. je nScorpionen v ul. S. SP> Otvoritev izredno zdtU^t | _______ vo štirih furlanskih 3,Jl\& VO ntllin /- jam enega kiparja ob ljubiteljev umetnosti, K f-j(0 Slikarji; Canci - Ma0"sflO’ 0 ti, de Cillia in De RocC0 Foschiano. $}, Razstava bo odprta bra vsak dan od 9. do "■ do 20. ure. pirn**1,|ii’ TRŽAŠKA BORZ* Zlati sterling 8900. 'ing 1800. telegrafski 4?‘s lar 660, švicarski frank »» U| IH' coskih frankov 170. 25, zlato 1110. MALI O om UCKNCE sprejmem V "ZtffPL IPGUK. Ponudbe na Za Dijaško matico so v tednu za našega dijaka darovali: Križfnaličtč iz Gropade 1.000, Gustav Urbič 3.000. Benulič Rudolf 500. Furlan Branko 500, Bizjak Franc 400, Furlani Lado 1.000, Cigoj Milan 500, Glavič Marija 500, Gruden Adele 200, Pina Tir/ta 150. Samec Marija 200, Zorč Karmen 500, Žigon Milena 900 lir, Za politične pripornike so darovali: Kapun 100, Dora 100, SVara 100, Kolarič 50, Volk 100, Brešlč 200, Olga 00, Škamperle 50, N.N. 50, Kralj Ivan 100 lir. ZA POLITIČNE PRIPORNIKE je ob H. kongresu KP STO nabrala ASIZZ II. rajon 10.000 lir. Šola Glasbena matice Vso gojence glasbene šOla Glas* oene matice obveščamo, da bo razdelitev urnika jutri, v ponedeljek ln sicer. Za gojence stanujoče na Opčinah ob 15. uri v ul. Nazionale 17 na Opčinah: za gojettfce stanujoče v Bufkov-Ijah ob 15. ur» pri Antonu Gregoriču (prostori prosvetnega društva); za vse ostale gojence iz mesta ali okolice pa ob 15. uri v ul. S, Fran- cegjo 22, I. nadstropje. Vodstvo Glasbene matice PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetna eruštvo *!v. Cankar« obvešča vse odbornike, da bo redna od-borovs seja v torek 18, t. m. oh 20.30, Istočasno obvešča vse pevce, da Bo redtia pevska vaja v četrtek 20. t, m. ob 20.30. Ljubljana, Tyrševa 11, 9°^ žiSrsas. AKADEMICAHKA POWCW v «f!' nižje srednje šole. Na*|8V | t*l. 8351, '->fl FRESEUTV& /a,eC ZARADI KOMPLETNO POHIŠTVU‘uje, K sObno opravo in krasno■ JI' dllnik, Singer šivalni i;’ ADRX-lZt 6. NOVEMBRA v POST Vpisovanje do 1 • 13. NOVEMBRA V __ Vpisovanje do & JVEMBRA LJUBU& 13. NOVEMBRA na BLB.0 ^ Vpisovanje do * ‘ izdelujem moško Pet po Jftrer’ t lPf’ t L nizkih cef1l3‘ Naslov dobite iia ^2^ Manna Zalivala prosvetnemu MA aa GaMi Prosvetnamu krožku n« Opč, nah se toplo zahvaljuje presvet no društvo «Ivan Cankar« za d<> tro organizacijo in iskreno gostoljubnost ob nastopu v petek na Opčinah v dvorani kina. Ob onem želi, da bi V najkrajšem času zopet utrdili po nepotrebnem Omajane temelje nažega skupnt-ga kulturnega delovanja, Predsednik društva »Ivan Cmikar« tl* Dr- GA* Izdeluje proteze r kavčuku in d lasti* ■ , i(j IIUJ AO --- ratirija. Sprejema ^ ji" ., m od 15 do lUST. UL TOHKB® VOGAL Ul- U' - VOGAL UL Krojaška -P'L I 1'HHI ULICA v jM Izdelale I ženstie OliHACA, POPK*VljJ <$ PO IZREDNO ZAHVALA Podpirani globok,, ganjeni ob tolikem soču*1' Izgubi nase nepozabne ZOFIJE JOGAN Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znuncem »o Jo spremili k zadnjemu počitku, našo 5reri(F,. F. A Fe,sebe| sg ic zahvaljujemo spoštovanemu “ bati zH njegovo pt/žrtVoval lost med boleznijo Družini JOGAN ih ZAHVALA 5vaka Ob tragični »mrt| nepoz Snega sina. brata. 5 _ i&ri0 Marija Kom« in :flr > globoko ganjeni zahvulju mo vsem sorodni, ,,,»*L, ‘jem, ki »o nam ob težkih rah stali ob str*” ‘}t gan o<"(a. Nodalie s« zahvaljujamo pevcem in koden F5,f„ jc * lostinkc, darovalcem cvetju n krasnih vencev gejni*3 'ti so v tako velikem Številu spremili dragega V « njemu poflltku. Rlcmanjg 16. oktobra 1940. _ dn|Jin* ZalujnSe IS. oktobra 1949 uiN&vmjs. — 3 — Poročilo tov. BORISA MRAKA na II. kongresu KP STO-j a o agil iaciji in propagandi | NAJ ŽIVI BORBENA ENOTNOST italijanskih in slovenskih delovnih množic našega ozemlja l in tovarišice! Um0'**0 0 agitacijskem ln propadi 'm delovanju se deli, kakor Hiljj vsa Poročila centralnega ko-D, ' v dva dela, ;n sicer: prvo L ® od ustanovnega kongresa u. UclJe Informbiroja in drugo j resolucije do danes. inni fldi‘ev je potrebna, ker je v A našega ozemlja resolucija povzročila močno kri* ki( io v . _________________________ ^rtijre v°kuc ion a rr» e m delovanju s tem v delavskem in toij, “'libanju sploh. Nujna je na analiza delovanja Vsakem teh dveh razdobij dej J "a ta način bo bolj razvi-kffjv ,eJ izkušenj ter s tem kon-Pij j*1018! ki jih je treba nasto-!c premaga ta kriza v Oitujj^ *lls#nju y coni A našega •Gi!iyhSn°Vl>i kongres je Partijo 1 dovim Pred nove naloge v zvezi kietiit?, položajcm, ki je nastai po H« 1 ®'ru z Italijo, is aJ! ftrieljne vsebine in kriteri-kosgr°^acUe in propagande je I. Jisj...'. Postavil Partiji nalogo, da ^Iskes6 ^adici3e in izkustva agi-,ga jn propagandnega delo* korb0 ,ZVršenega med osvobodilno ^•»ovn v dobi P° v0*nI tia do *Nim a kongresa. Cim torej Vgr 0 0 nalogah ki jih je I. Wc,as Postavil Partiji za novo 0 razdobje, moramo pre-'!IUr„PreuJiu naloge in izkustva Hiit-' delovanja pred I. kon-L. To je p0trebno tudi zaradi h ^,a se bolj globoko razume-kitia ! ’ ki jih je naša Partija kiJJi ( svoiem delovanju in pa htfebir a’ ker tako razumevanje Mitj Jen,o danes, ko moramo in °dkloni UT***' ki so jih pri nas iz-\iV?i domači kominformisti v ■j. - Pobijati ves oportunizem %,ih0dWone marksistično-lenirji- gibanju, t*. so bile naloge in glav-Pkteristike agit-prop. delo-l>LPartije za časa osvobodil-t,0f ter v povojni dobi? so bili cilji, ki si jih kttj, ‘ia postavila v osvobodilni Naviti oboroženo borbo ljud--vodstvom Partije delavci razreda, prvoboriteljice tznih ljudi, da se uniči i ter pobije iziajalska Naviti lVHJiož Partijo, faelivski l * s -možice delovnega ljud* . Mboritev ljudske demo-jMLIi. sistema, ki bi moral plovnemu ljudstvu ures-,.'nn iih i k, uSe. za enotnost delavskih iSiln h in slovanskih, ll njeo^ ° Vse naP°re buržoazi-i*o ngentov. da bi prepre-ti il° n°st. IkA j. c da je šlo tu za naloge, *yy«bii0 « — K) nboi nujno rešiti, če smo '"Sevati trdo razredno Se vsiljevala našemu se . *jU W v vseh svojih specifičnih |Si Sp , Ij ‘Ost p politično ideološko &t(1,.artiie je pomenilo bo-1 Vsem onortunizmom in V tem ,mai'ksizma leninizma » rHi. u vprašanj revolu* K*4 S. o se ti oportunizmi Q,li izražali v nacionaliz- gl'0 najmanjšega odpora, za naloge Partije v Wi ' b°rbi; težnje, ki so se .Vbkih 2avifanju mobilizacije ,V in .^nožic in posebno do-’fe^ muni3tov v oboroženi . niso hotele vide-^ork! 'll borbi in v osvobn-snmu .... 0bH- 5<^c?blob specifične P»ir*h ,v °narne mobilizacije s en-10**0 Pod vodstvom j* h ^tira^f' da se poruši stari ,in izkoriščanja ter Nsita l, n branj nova ob-‘ akemoblast, naperjena pro- leh oportunističnih bit‘ 11led *iud' n0 J y gibanjem in *i CLNrŽOallJo' ki p0 ss •\| da skušala na" vsak kazijo, * !* 'I 'at' o!** in oslabi ljudsko lis ki so bili nclz' k ‘ dg . To je imelo za X brezkompromisna borba proti okupatorju in njegovim oprodam je utegnila omogočiti postopno izoliranje reakcionarnih sil. Te linije se je Partija trdovratno držala. Spričo te linije in pod vedno naraščajočim masovnim vplivom ljudskega gibanja so bile oportunistične tendence premagane in so se umaknile. Poleg te glavne tendence in na njenem terenu go se pojavljale omahljivosti, izhajajoče *e iz starih social-demokratičriih tradicij, ki jih relativna pasivnost revolucionarnega gibanja za časa fašizma nikakor ni mogla izločiti, Ti sociat-demokratični odkloni •o se izražali po eni strani v težnji, da se politično stanje Partije omeji samo na delavski razred, na drugi strani pa y nevarnem sektašenju, ki je omejevalo revolucionarno delovanje komunistov in jih sililo k čakanju. Ni treba razlagati, kako so ti odkloni v resnici izražali težnjo, da bi se revolucionarno delovanje Partije omejilo, da bi se omejila vloga prvoboritelja delavskega razreda, njena vloga voditeljice v borbi vseh italijanskih in slovanskih delavskih množic, iskoriščanih in zatiranih po reakcionarni buržoaziji in nje državi. Buržoazija je pognala tudi trockistične elemente jn vohune z nalogo, da vodijo borbo proti revolucionarni liniji Partije in da sploh služijo kot opora vsem tem oportunističnim, v bistvu proti-re-volucionarnim težnjam' Oa Villa). Da tovarišem pomaga in omogoči borbo in zmago proti tem odklonom, je Partija v najstrožji ilegali tiskala in razširjala klasično marksistično in leninistično literaturo, v prvi vrsti zgodovino boljše-viške partije, Vprašanja leninizma od Stalina, kakor tudi celo vrsto drugih publikacij, ki so imele na-logo, da 'Ti tovariših okrepijo zavest o sedanjih nalogah Partije in ljudskega osvobodilnega gibanja. Mnogi člani Partije, posebno pripadniki partizanskih formacij, so bili poslani v partijske šole in tečaje. Ni naloga tega poročila, da podrobno popisuje vse propagandno delo, ki ga je Partija razvila, da utrdi politično in ideološko enotnost komunistov; to bi prekoračilo okvir tega poročila, vendar pa bi bilo zelo važno, če bi se tovarišem prikazala vSd Ižktistva iž revolucionarne borbe naše Partije (to bo morala biti snov za proučevanje zgodovine našega delavskega gibanja). Razen te naloge, namreč politič- TOV. BORIS MRAK ne in ideološke utrditve partijskih kadrov, je bila tu še važna in nujna na}oga, da se politično pritegnejo delavske množice na linijo Partije in da se pred njimi istočasno razkrinka politika fašizma ter sploh vse reakcionarne buržoazije, ki so dejansko vzdrževale fašizem in okupatorja. Iz tega je sledila za Partijo nuj. na potreba, da razvije intenzivno agitacijo in propagando med ljudskimi množicami za ustanovitev široke borbene fronte proti zakletemu ljudskemu sovražniku — fašizmu. Gesla Partije, ki so naznanjala potrebo takojšnje borbe proti okupatorju in njegovim oprodam, so bila razširjena povsod bodisi s živo besedo, bodisi s podtalnim tiskom. Organizacija oboroženih čet, partizanov in pozneje narodno-osvobo-dilne vojske je imela veliko važnost za nadaljnje propagandno in agitacijsko delovanje Partije. Ilegalni bilteni so obveščali ljudstvo o bojih s sovražnikom, širili so vpliv Partije na množice in dajali pobudo, da so vedno bolj široke množice prihajale na pozicije aktivne borbe. Partija je razlagala ljudstvu potrebo, da si povsod ustvarja lastno oblast, ljudske osvobodilne odbore, da širi in jači borbene protifašistične organizacije, Delavsko enotnost, OF, žene, antifašistično mladino itd. Vsi tl organizmi množične borbe so izredno pospešili in razširili propagando in agitacijo Partije ter ponesli partijska gesla v vsako tovarno, cesto in vas. Tako si je Partija zagotovila za lastno politično linijo aktivno podporo najširših množic Partijska gesla, ki so jih širili akti- visti in tisk, so neprestano opisovala množicam položaj v borbi ka-kor tudi cilje in namene te borbe. Za dosego teh ciljev je Partija pritegovala k borbi delavskega razreda veliko množico ostalega delovnega ljudstva po mestih in na podeželju. Da omogoči prehod množic na postojanke aktivne borbe, je Partija morala pred njimi razkrinkati vse manevre njenih sovražnikov: okupatorjev in njihovih oprod. V tem pogledu je bilo važno razkrinkanje druge postojanke reakcionarne buržoazije, razkrinkanje politike CLN, ki so ga pri nas bolj očitno nego y Italiji podpirali najpristnej-ši zastopniki reakcionarne buržoazije, kakor škof Santin in celo direktne kreature okupatorja, kakor Pagnini in njegova Guardia civica. Celo krvavi policijski načelnik Collottj je intrjgiral in delal na tem, da s policijskimi metodami spopolni ustroj CLN s tem, da jo skušal pridobivati zanje nepristne in demoralizirane komuniste. Ta druga postojanka je bila buržoaziji toliko bolj pri srcu, čim bolj je na-raščalo ljudsko gibanje in se je bližal trenutek končnega poraza fašizma. Preko svojega CLN je buržoazija že iskala direktne zveze z zapadnimi imperialisti, vse. to, da bi skušala rešiti svoje privilegije, ki jih je ljudsko gibanje ogrožalo. Glavna taktika CLN je bila: Zakrivanje pravih razrednih ciljev njegove politike, propagirali so obljube, ki so jih zapadni imperia-listi širili med evropskimi množicami, s katerimi naj bi oni po vojni upeljali nov red (znane štiri svoboščine) govorilo se je celo o nekakem socializmu. Ni bilo treba drugega kakar čakati, da se vse doseže. Iz tega je izhajalo udejstvovanje CLN, ki mu je šlo za to, da se na vsak način zavre borba proti okupatorju, vsaka mobilizacija partizanskih sil, ter politična akcija, ki je delala na tem, da prepreči sodelovanje množic pri antifašističnih borbenih organizacijah itd., torej politika deljenja ljudskih sil na nacionalnem področju itd. Jasno je bilo, da Partija ni smela štediti svojih sil, da razkrinka to politiko CLN in zapadnih imperialistov, po kateri bi ljudske množice morale čakati, da nam okupacijske čete prinesejo in poklonijo nov pravični red. Partijska propaganda in agitacija je morala razkrinkati vse te načrte rekcionarne buržoazije, ki je po CLN pridigala pasivno zadržanje in pokorščino do okupatorja. Predvsem je bilo treba raz- dvojitve kot najbolj nevarnega orožja reakcije. Partija je istočasno izvedla intenzivno delo proslavljanja heroične borbe, ki jo je dežela socializma, Sovjetska zveza, vodila na čelu svetovnih antifašističnih progresivna' sil za zmago nad najbolj divjim sovražnikom človeštva; fašizmom. Razvijati naklonjenost antifašističnih množic do velike dežele socializma je značilo dajati novo moč ljudski borbi proti lastnim zatiralcem, zadajati nove udarce načrtom reakcionarne buržoazije. Partija je istočasno predvsem popularizirala borbo jugoslovanskega in italijanskega ljudstva proti fašizmu kakor tudi partizansko borbo in odpor v Evropi. Zato so polagali veliko važnost na ilegalni tisk in nobena žrtev ni smela biti dovolj velika, da se ta tisk stalno širi med množicami. Tako je bila Partija pripravila delovni razred in ostale množice pri italijanskih in slovanskih delavcih na tem, da strpi pretežki položaj, ki je pri nas nastal po vojni. Potepi ko je naše ozemlje osvobodila ljudska revolucionarna jugoslovanska vojska, v katere vrstah so se borile tudi oborožene ljudske sile našega ozemlja, je bila ustanovljena nova ljudska oblast, ki je nastala med vojno, in s katero je bila kronana zmaga nad oboroženimi silami fašizma in nad pomožnimi oboroženimi silami reakcije. Temeljno geslo je bilo. usposobiti ljudstvo za izvajanje in obrambo oblasti. Znano je, kako je imperializem dosegel razdelitev Julijske krajine v dve coni. Po tej razdelitvi se je začela trda borba za obrambo ljudskih pridobitev. Glavna naloga je bila tedaj, da se okrepijo in utrdijo borbene antifašistične masovne organizacije. Delovanje agitacije i.n propagande je bilo torej usmerjeno k cilju, da se utrde te organizacije, da se utrdi slovensko-italijansko bratstvo in da se mobilizirajo množice za obrambo svojih pravic. Temeljna linija za Partijo je bila tedaj borba za priključitev k Jugoslaviji, borba za ljudsko oblast. Od maja 1945 naprej je Partija izvedla intenzivno organizacijsko delovanje in s tem intenzivno agitacijsko in propagandno delo. Predvsem je bil potreben masovni, ideološki in politični dvig partijskih članov in kadroy. Mnogo tovarišev iz cone A in cone B je šlo skozi tečaje, ki jih je priredila partijska šola. Partija je objavila veliko število publikacij o marksistično-leni- krinkati politiko nacionalne raz- nističnj znanstveni teoriji. TOV. BABIC GOVORI V IMENU NOVEGA CENTRALNEGA KOMITEJA KP Najbolj je bila razširjena zgodovina VKP(b), nadalje dela Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina. Po številnih kulturnih krožkih in knjižnicah se je propaganda marksizma-leninizma med množicami še bolj razširila. V ta namen so prirejali važna predavanja v raznih ideoloških in političnih vprašanjih y kul turnih krožkih, y vseh ljudskih okrajih in v okoliških naseljih. Partija in druge množične organizacije sq razen tega ustanovile precejšnje število časopisov, dnevni-kov, tednikov in periodičnih publikacij. Stalna politična in gospodarska agitacija v coni A je agitacijo in propagando stavljala pred velike in nujne naloge Tako n.pr. razkrinkanje internacionalne in krajevne politike imperializma ter tržaške reakcionarne in šovinistične buržoazije, za kar so. sistematično skrbelj dnevniki in drugi tisk,, pa tudi po-, litična agitacija med množicami. Tovariši, ki so to direktno doživljali, vedo, kako ogromno je narasla a-gitacija posebno v kritičnih dneh <12 dnevna stavka). Delo agitacije in propagande po ustanovnem kongresu Komunistične partije STO-ja Ustanovitev Tržaškeg-a ozemlja je postavila partijo pred nove naloge. Prvo delo agitacije in propagande je bilo, da je popularizirala novo linijo partije. Temeljna linija je bila obramba in izvedba mirovne pogodbe, borba za čim večjo gospodarsko in politično neodvisnost novega ozemlja. Iz tega je izhajala nujnost, da se razkrinkajo vojni in zasužnjevalni načrti imperializma ter da se razkrinka reakcionarna šovinistična buržoazija, ki je te načrte podpirala (Trumanova doktrina, Marshallov plsm, Atlantski pakt itd.) Druga temeljna rialoga je bila, da se je utrdila organizacija masovne borbe, italijansko-slovansko bratstvo kot temeljni pogoj za u-činkovito borbo proti sovražnikom delovnega ljudstva Treba je bilo razkrinkati nasprotnike te enotne borbe: imperialistično reakcijo in njene oprode. Pokazati je bilo treba takoj na manevre sovražnikov, ki so bili naperjeni na to, da se Slovencem v coni A odvzamejo vse pravice in narodna enakopravnost. Marshalizacija in usužnjevanje o-zemlja v gospodarsko in vojnohuj-skaško politiko imperiuiizma sta se istočasno izražali y političnem in gospodarskem pritisku na delovne množice cone A. Partija je izvedla neizprosno borbo in agitacijo proti taki politiki. Znana je politična agitacija in borbenost množic proti vsakemu pokretu imperialistov in reakcije, ki izhaja iz teh načrtov. Sklicujem se na politično in gospodarsko agitacijo, s katero Se je ob- širno bavilo politično in organizacijsko poročilo. Razen te,ga je šlo v coni B za okrepitev ljudske oblasti ter za borbo proti špekulantom, za onemogočenje izkoriščevalskih kapitalističnih elementov, da bi se dosegla čimprejšnja obnova in dvig go spodarstva, V coni B je šlo za borbo proti agentom imperializma, proti kleri-kalno-šovinistični reakciji, ki je zakleta sovražnica oblasti delovnega ljudstva. Neobhodno je bilo potrebno razkrinkati mračnjaško in fevdalno reakcijo velikih posestnikov v coni B, da bi dosegli čim višjo politično izgradnjo naših množic, da bi tako razvili v ljudskih množicah samozavest, da bi tako pripravljene lahko prevzele nove naloge gospodarske obnove ter okrepile ljudsko oblast v Istrskem okrožju. Tretja osnovna naloga Agit-propa je obstajalu v ojačanju in razširjenju ljudske fronte, SIAU-ja m drugih masovnih protifašističnih organizacij. Poleg tega političnega, gospodarskega in propagandnega delovanja, ki se je nanašalo na vsakdanjo borbo Partije in delovnih množic, smo imeli še važno organizacijsko delo v kulturnih krožkih množic, v športnih društvih itd. Kar se tiče tozadevnih poročil, jih bomo slišali, ko jih bodo podali za to odgovorni tovariši. V razdobju, ki poteka med ustanovnim kongresom in resolucijo Informbiroja, je Partija brezdvom-no razvijala intenzivno in važno I^S,aLle uekoliko zavrl V8nJa uollra-» tistih akblonarna bur’ ^ tovinuv. ki )lb vojn fb°m držala pod *• Sam0 odločna in m VOLITVE CENTRALNEGA KOMITEJA KP agitacijsko-propagandno dejavnost. Glede politične agitacije je bila Partija prav gotovo kos svoji nalogi Borba, ki so jo vodile ljudske množice s partijo delavskega razreda na čelu, proti imperializmu in reakciji, jasno prikazuje vlogo Partije kot avantgarde in vlogo njene propagande in agitacije. Delavski razred in delovne množice tako malega ozemlja so se uspešr.o upirale združenim silam im perializma in reakcije. A ne samo to, borba je pri nas nenehno dobivala mednarodni značaj, s tem da je strnjevala na mednarodnem poprišču protiimperialisKčne sile in razkrinkovala imperialistično zatiranje in izkoriščevanje. Žilava odpornost našega gibanja je navduševala napredne sile tudi izven našega ozemlja. Za našo borbo so vedeli povsod, povsod je naletela na solidarnost delavstva, ki se bori na mednarodnem polju proti istim zatiralcem, imperialističnim mračnjakom in njihovim hlapcem. Po katerih kriterijih se je naša Partija ravnala ter se še vedno ravna ira polju agitacije in propagande? To je važno še enkrat poudariti zaradi sedanje borbe, ki jo vodi naša Partija. a) kriterij vzgoje Partije in delavskega razreda za avantgardne naloge v sedanji družbi. Iz teh avantgardnih nalog jzhaja potreba po dosledni, nepopustljivi, revolucionarni borbi proti zatiranju § strani imperializma in reakcije. b) kriterij vzgoje Partije, delavskega razreda in delovnih množic mest in dežele za zaupanje v lastne sile ter za neobhodnost borbe proti vsem zatiralcem, vsem konkretnim izbruhom sovražnosti s strani imperialistično šovinistične reakcionarne buržoazije. c) kriterij vzgoje Partije, delavskega razreda in množic v duhu in-ternacionalizma, kar pomenja, da je treba učiti, da je naša borba sestavni del borbe zatiranih delavcev vsega sveta, sestavni del borbe delavskega razreda in narodov ZSSR in drugih socialističnih dežel, ki jo vodijo za boljšo bodočnost človeštva. S tem da so se komunisti in delavci vzgajali v intemacionali-stičnem duhu, je pomenilo predvsem, da sq se vzgojili za stvarno in nenehno borbo proti domači šovinistični, imperialistični in izkoriščevalski buržoaziji. d) kriterij vzgoje Partije in množic je obstajal še v prikazovanju marksi3tično-leninističnih resnic. Vse izkušnje Partije, vsanjer.-a propa ganda in agitacija sq bile usmerje- ne za odkrivanje resnice delavcem, no gibalo pri mobilizaciji napred-za predočenje stvarnega položaja v sedanji fazi borbe med naprednimi tn nazadnjaškimi silami. Kriterij resnice in stvarnosti je kriterij revolucionarne vede marksiz ma-leninizma. Ona odkriva vse umazanije nizkotnosti in zatiranja s strani buržoaznega in imperialističnega sveta; ta znanost je osnov- nih revolucionarnih sil za revolucionarno strmoglavljenje imperializma in njegovega sramotnega izkoriščevalskega sistema. Vsa propaganda in agitacija naše Partije se je idejno naslanjala in se še naslanja neoporečno na ta kriterij. Nismo imelj niti enega kon kretnega primera zatiranja, ki bi tlačenju. ga naša Partija ne ožigosala in ki bi ne klicala delavskega razreda in delovnih -množic v borbo in obrambo svojih pravic. Ta revolucionarna doslednost ie najdragocenejši predpogoj Partije, ki je leninistična, Partije, ki je internacionalna. Borbena navdušenost naših ljudskih množic je rezultat pravične borbe, ki jo vodi naša Partija za resnico proti vsakovrstnemu zatiranju in izkoriščevanju. Da je n-aša Partija sledila tem načelom - če izvzamemo poedine napake in pomanjkljivosti - dokazuje baš trdovratna in neuklonljiva borba naših delovnih množic. V tovarnah in v obratih se je naše delavstvo srdito borilo proti sleherni obliki policijskega in zatiralskega režima, proti poizkusom najhujšega izkoriščanja kapitali-listov. Po vaseh so se kmetje odločno borili proti takim poskusom policijskega terorja, s katerimi bi bile kršene osnovne demokratske svoboščine. Istočasno se je vodila neuklonljiva borba za obrambo mirovr.-e pogodbe, za obrambo političnih, nacionalnih, gospodarskih, sindikalnih in kulturnih pravic proti nakanam, ki jih je v tem smislu zasledoval? imperialistična in reakcior.-arna politika. Izredna občutljivost naših italijanskih in slovenskih množic za vsako tako krivico, za vse pojave zatiranja tn imperialističnega spletkarjenja, bodisi pri r.-as kot drugod, in njihova pripravljenost v borbi za obrambo zatiranih proti tlačiteljem, vse to je otipljiv rezultat pravilne politike naše Partije, je torej rezultat revolucionarne organizacije, kot jo je zasnovala r.-aša Partija za borbo množic. Borba in načelna politika, ki o je vodila naša Partija je imela za rezultat, da si je Partija pridobila oporo in zaupanje najširših ljudskih množic; le tako so množice navdušeno sledile vodstvu in vztrajale borbi proti imperialističnemu Agitacija in propaganda naše KP po resoluciji Informbiroja Kot znano je resolucija Informbiroja krivično očitala CK KPJ, da je skrenila z linije marksizma-leni-r.-izma v vseh osnovnih vprašanjih izgradnje socializma. Obtožbe so slonele na napačnih trditvah. Mi. ki smo od blizu poznali resničnost položaja v Jugoslaviji, smo to opazili brž v začetku. A nismo vedeli za vzroke, ki so dovedli do takega postopanja, ki je v nasprotju z duhom in tolmačenjem marksizma-le-ninizma-socializma. Nadaljnji potek spora: V. kongres KPJ, kakor tudi teoretska dela KPJ, ki so sledila kongresu ter končno nadaljnji razvoj gonje, ki jo je vodila KPb proti socialistični Jugoslaviji, vse to je pripomoglo, da so se odkrili globlji vzroki, ki so dovedli do tega spora. Sedaj je pač očitno, da gre za krizo rasti v razvoju socializma. Ta kriza se je pojavila spričo soob-stojanja več socialističnih držav. Gre za odstranitev kapitalističnih odnosov med socialističnimi deželami, — potem ko smo odpravili v notranjosti kapitalistične odnose. Danes smo priča spora, ki obstoji v dejstvu, da so socialistične države sicer uničile kapitalistične odnose v notranjosti dežele, a v medsebojnih odnosih bodisi politične kot gospodarske narave pa imajo še nadalje stare kapitalistične odnose. Danes je jasno, da nadaljnji razvoj socializma narekuje odpravo kapitalističnih odnosov med socialističnimi državami, kakor tudi odpravo sporov, ki nastajajo vsled takih odnosov: vzpostaviti je torej treba socialistične odnose med temi državami. Sredstva katerih naj se pri tem poslužujemo, namreč, da dosežemo rešitev tega problema, morajo sloneti na revolucio-narnj znanosti m praksi marksizma in leninizma. Vsakršno drugačno postavljanje je protirevolucionarno in nasprotno socializmu; tako se povzroča velikanska škoda mednarodnemu socialističnemu gibanju. Pravilna rešitev tega problema jo neizogibna in četudi bomo utegnili naleteti na velike ovire, jih bo treba kljub temu premostiti, da je prosta pot zmagovitemu pohodu socializma. Oni, ki so danes dvignili zastavo borbe za vzpostavitev socialističnih odnosov med socialističnimi državami, izvajajo danes zgodovinsko nalogo mednarodnega socializma. Bore se za pravo socialistično enotnost socialističnih dx'žav, ki je v popolnem nasprotju z ono «lažienotnostjo», ki obstaja med kapitalističnimi državami, na osnovi razvoja monopolnega gospodarstva ter imperialističnega izkoriščanja s strani velikih držav do zavisnih in kolonialnih dežel. Resolucija je kot znano povzročila pri nas razkol v našem domačem demokratičnem gibanju. Ta razkol so povzročili nacionalistični elementi, stari oportunisti, ki so bili v svojem bistvu vedno nasprotni revolucionarni borbi Partije, bodisi v teku osvobodilne borbe, bodisi kasneje. Resolucija Informbiroja jim je nudila idealno osnovo, da so zavrgli in se odrekli pretekli revolucionarni borbi naše Partije ter tako lahko prešli “na pozicije odprtega oportunizma in sodelovanja z tržaško irj italijansko reakcionarno buržoazijo. Kot zr._ao nudijo danes odkrito ital. imperialistični buržoaziji načrt za «lažje» osvajanje. Oni odkrito nudijo sodelovanje klerikalni, rili «skupno» za «demokratične» pravice Italijanov v coni B. Ko je naša Partija začela z raz-krinkovanjem teh izdajalcev revolucionarne borbe delovnih množic Trsta, je zelo dobro predvidevala razvoj h kateremu je stremila kom-informistična tendenca v Trstu. Partija je vedela, da bo ta platforma služila izdajalcem ter kontrarevolucionarnim elementom v borb; proti pridobitvam delavskega razreda. Danes vidimo, da je bilo pravilno predvideno. V coni B je budnost komunistov in elan delovnih množic, ki so na tem c'a čimdalje bolj okrepe ljudsko oblast in gospodarstvo, razkrin. kala te prodance reakcije, medtem ko v coni A imajo ti elementi še nekoliko možnosti, da se drže s podporo delne množice samo zaradi tega ker so iste kolikor toliko pasivne zaradi znane resolucije. A revolucionarni polet Partije in tržaških množic bo dokončno osamil to kliko oportunistov jn izdajalcev revolucionarnega podviga naše Partije. Vprašajno se katero nalogo je imela naša Partija na polju agita-cijsko-propagandnega dela v času, ki je sledil resoluciji? 1.) Nalogo ideološkega in političnega utrjevanja Partije s tem, da se še globlje prouči marksizem-le-nmlzem, upoštevajoč pri tem tudi in predvsem njeno izkušnjo jz preteklosti Naslednja naloga je obstajala v tem, dg se kadri še bolj po-uče o revolucionarni teoriji marksizma leninizma, s vseh načelnih vprašanjih revolucije ter v izgradnji socializma. 2.) Nato je bilo treba nadaljevati z , , / ------- --—i jc uuo treoa nadaljevan z fevdalni fašistični reakciji in nje- doslednim revolucionarnim delovn-nim hlapcem v coni B, da bi se bo-1 njem Partije v borbi protj imperia- lizmu in reakciji; zato je bilo treba razkrinkovati brez prestanka vse načrte netilcev vojne in njih protidemokratično politiko zatiranja in izkoriščanja. 3.) Potrebna je bila odločna borba proti nacionalističnim oportunističnim odklonom kot jih vnaša Vida-lijeva frakcija v delavsko gibanje. Ti odkloni so predstavljali kapitulacijo ne samo pred buržoazijo v teoriji, marveč tudi v «praksi». Ta kapitulacija je pomagala bodisi politično italijansko imperialistično reakcijo kot njene pokrovitelje, t. j. prekooceanske imperialiste. 4.) Treba je nadaljevati z odločnim brezkompromisnim razkrinko-vanjem pred množicami vsega tega političnega zastrahovanja in krivic; treba je vnesti med množice geslo o vzpostavitvi široke borbene fronte proti načrtom zasužnjevanja, 5.) V coni B je treba delovati na tem, da se razkrinka reakcija; na to je potrebno nenehno dvigati in razvijati politično zavest množic, da se bo s tem še bolj utrdila ljudska oblast in gospodarstvo. Tu ne nameravam govoriti d stvarnih težkočah, na katere je Partija naletela, ko je uvajala v prakso vse gori navedene naloge. Vendar so na vseh konferencah Partije, kakor tudi na raznih mestnih in okrožnih sklicanih aktivih podčrtavali vedno bolj te splošne direktive, ki se jih drži Partija; lahko rečemo, da se je naša Partija v splošnem držala navedenih direktiv z malo izjemami. Prejšnja politična in organizacijska poročiia so že obširno obravnavala to fazo delovanja Partije. Jaz se omejim ie na nekatere važne točke dejavnosti na polju agitacije in propagande: tako je bila na primer važna akcija razkrinkavanja imperialistične politike v zadevi osebnih izkaznic ter s tem v zvezi razkrinkovanje kominfor-mističnih razkolnikov ali frakcioni-stov, ki so s svojim dejanjem pristanka na enojezične italijanske izkaznice zlobno prelomili enotno fronto množic, s katero se je skušal preprečiti krivični ukrep ZVU. Poleg tega je bilo važno tudi razkrinkanje vseh onih vladnih odredb v zvezi z volitvami, kakor tudi akcija naše Partije, ki je težila za tem, da obrazloži množicam pomen tržaških volitev in stališče raznih strank, kot so jih zavzele pri teh volitvah. Pri tem se spomnimo stališča kj so ga zavzeli ko-minformistj ob priliki volitev. Kot znano so bili najprej pozdravili kot demokratično zmago, a kmalu za tem so bili prisiljeni spremeniti svoje evforično stališče spričo razpoloženja mr.bžie, V Trstu smo videli, da so se za volitve okoristile tako zvane »italijanske stranke«, da bi politično izrabile občinske volitve v korist italijanskega imperializma. A ko-mi.oformisti niso protestirali proti takšnim nakanam, nasprotno, še prizadevali so si dokazati reakcionarnim strankam, da so si tudi sami (kominformisti) zaslužili, da sede skupno z njimi zaradi ((najširšega sodelovanja«, češ da so to tudi jasno dokazali s svojimi dejanji. Naša Partija je nenehno razkrin-koval i to početje kominformistov. Lahko rečemo, da je naši Partiji za voli.vno borbo uspelo mobilizirati precejšnje število zvestih tovarišev, ki se niso dali odmakniti od revolucionarnega ljudskega gibanju. Partija je dala gesla, ki so prodrla povsod in, kot smo videli, ni bilo brez uspeha, kajti mi doživljamo, da italijanske in slovanske delovne množice vsak dan bolj spoznavajo pravilnost naših parol. Ta dejstvu nam jamčijo, da bo prišlo do končnega osamijenja vseh odkritih in skritih sovražnikov nušegu ljudskega gibanja v coni A, to je gotovo in neizbežno. Vodstvo partijskega agit-propa gotovo ni zanemarilo nalog, ki jih imamo na organizacijskem polju kar se tiče kulture in ljudskega športa. Kot sem že zgoraj povedal, bodo tovariši, ki odgovarjajo za ta’ referat, podali tozadevna poročilu. (Nadaljevanje na 6. strani} La relazione del comp. Boris Mrak al II. coagresso del PC TLT siil lauoro di agitazione e propagandaj VIVA L'UNITA Dl LOTTA delle masse lavoratrici italiane e slave del nostro territorio Compagni e compagne! La relazione sul lavoro di agitazione e propaganda si divide, co-me del resto le altre relazioni del Comitato Centrale, in due parti, la prima, cioe quella, che va dal I. Congresso costitutivo alla Riso-luzione dell’Uf£icio Informazioni e la seconda dalla Risoluzione dell’U. I ad oggi. Questa divisione e necessaria, poiche nella zona A. del nostro territorio ia Risoluzione dell’U. I. ha provocato una forte crisj ne! lavoro rivoluzionario del Partito e conseguentemente nel movimento operaio e popolare in generale. Sara percio necessaria un'analisi se-parata sul lavoro svolto dal Partito in ognuno di questj due periodi. Cosi risuiteranno ancor meglio il senso delle espenenze e quindi le vie concrete per il superamento di questa crisj del movimento po polare nella zona A. del nostro Territorio. II primo Congresso costitutivo poneva al Partito dei compiti nuo vi in relazione alla nuova situa-zione, che si era determinata in seguito alla conclusione del tratta-to di pace con 1’Italia. Per quanto riguarda il contenu-to fondamentale ed il criterio del-1’agitazione e propaganda, il I. Congresso assegnava al Partito il compito dj continuare le tradizio-ni e 1’esperienza del lavoro di agitazione e propaganda svolto dal Partito nel periodo della guerra di liberazione e nelle condizioni dei compiti che il I. Congresso poneva al Partito per la nuova fase di lot-ta, sara necessario esaminare som-mariamente i compiti e le espe-rienze del lavoro di agitazione propaganda del Partito che prece-dettero il I. Congresso. Cio e ne-cessario altresi, per una conrpren-sione piu profonda dei principi che il nostro Partito applicava nel suo lavoro, e poiche una tale com-prensione ci e necessaria oggi quando dobbiamo giudicare q com-battere tutto 1’opportunismo e le deviazioni dai principi marxisti-le-ninisti che i nostrani cominformi-sti hanno provocato nel movimento operaio da noi. Quali erano i compiti e le ca-ratteristiche del lavoro di agitazione propaganda del Partito nel corso della guerra di liberazione e nel dopoguerra? Quali erano i fini che sl pro-poneva il Partito nella guerra di liberazione? I. Sviluppare la lotta armata del popolo sotto la guida del Partito della classe operaia, avanguardia di tutti i lavoratori per 1’abbatti-mento del nazifascismo e le scon-fitta della borghesia traditrice. II. Preparare il Partito, la classe operaia e le masse lavoratrici alla conquista della democrazia popolare, sistema chq doveva garantire al popolo lavoratore la realizza-zione delle sue aspirazioni politi-che ed economiche, nazionali e culturali, come pure alla difesa di queste conquiste. In relazione a questi compiti generali l’agit-prop del Partito doveva risolvere i compiti seguenti, preši sommariamente: a) Vincere la lotta per il raffor-zamento ideologico e per l’unita ideologica del Partito. b) Smascherare di fronte alle masse lavoratrici 1’ideologia e la politica del -fascismo, della borghesia reazionaria e deirimperialismo, in tutti i suoi aspetti, specialmen-te in quegli aspetti che rivelavano evidentemente i piani di adatta-mento politico della borghesia alla nuova situazione che si creava con il concretizzarsi delle prospeltive della sconfitta finale del fascismo. c) Preparare la classe operaia aj suoi compiti di avanguardia e lottare per ■ Punita delle masse lavoratrici italiane e slave, smasche-rando tutti i tentativi della borghesia e dei suoi agenti di impedi-re questa unita. E’ chiaro che si trattava di compiti il cui assolvimento era indi-spensabile per condurre ie aspre battaglie di classe che s’in»poneva-no al nostro movimento in tutte le loro forme specifiche. Lottare per Punita politico-ideo-logica del Partito, significa lottare contro tutti gli opportunismi e le deviazioni del marxismo-leninism nelle questioni londamentali della lotta rivoluzionaria. Qui da noi questi opportunismo e deviazioni si esprimevano, nel nazionalismo, nella linea di mino-re resistenza per quanto riguarda i compiti del Partito nella guerra di liberazione. Tendenze che si esprimevano ancora nel frenare la mobilitazione delle masse italiane e particolarmente degli operai dei comunisti nella lotTa arm | a. Queste tendenze non volevano vedere nella lotta armata ed in generale nella lotta di liberazione la forma specifica della mobilitazione rivoluzionaria delle masse po polari sotto ia guida de! Partito per i’abbattimento del vecchio ap-parato dj oppressione e sfrutta mento e per 1’instaurazione e la difesa di un nuovo potere, del po-tere popolare, rivolto contro gli aggressori. Partendo da queste concezioni opportunistiche, questa tendenza snaturava i rapporti che dovevann intercorrere tra il movimento popolare d, liberazione e la borghesia reazionaria, che attraverso il CLN a Trieste, cercava di limita re e passivizzare ad ogni costo i movimento popolare. Tale tenden Za opportunistiea frenava cosi l’i iolamento di quelli strati dell< borghesia che eranq irreducibili nemici del movimento popolare di liberazione. Non fu facile al Partito vincere queste deviazioni poiche esse ve-nivano rafforzate dalla linea del P.C.l. e dai suoj rappresentanti a Trieste. Cio ebbe senz’altro per conseguenza il fatto che si e al-quanto tardato nello smaschera-mento e nell’isolamento della borghesia reazionaria italiana, da certi strati che la reazione teneva sotto la sua influenza attraverso lo sciovinismo. Soltanto una lotta de-cisa e senza compromessi contro i’occupatore ed i sui servi poteva permettere un isolamento progres-sivo delle forze reazionarie. Tale linea fu seguita tenacemente dal Partito. Df fronte ad essa ed allo tmpulso sempre piu largo di mas-sa del movimento popolare, Ie tendenze delPopportunistno furono vinte e si ritirarono. Accanto a questa tedenza princi-pale e sni suo terreno nascevano delle debolezze che provenivano ancora dalle vecchie tradizioni so-cial-democratiche che la relativa passivita del movimento rivoluzionario neglj anni del fascismo, non ha contribuito affatto ad eliminare, Queste deviazioni social-demo-cratiche sl esprimevano da una parte nella tendenza di limitare il lavoro politico del Partito soltanto alla classe operaia, dall’altra, in un sgttarismo pericoloso che limi-tava 1’attivita rivoluzionaria dei comunistj e li poneva nella situazione di attesa. E’ inutile spiegare come queste deviazioni di fatto e sprimevano la tendenza di limita re l’attivita rivoluzionaria del Par tito, il ruolo di avanguardia della classe operaia, il suo ruolo diri gente nella lotta di tutte le masse lavoratrici italiane e slave sfrut-tate ed oppresse dalla borghesia reazionaria e dal suo Stato. La borghesia aveva sguinzaglia-to anche elementi trozkisti e spie con il compito di lottare contro la linea rivoluzionaria del Partito, e da sostegno in generale di tutte queste tendenze opportunistiche ed in sostanza antirivoluzionarie (Da Villa). Per aiutare e rendere possibile ai compagni di combattere e vincere queste deviazioni, il Partito stampava e diffondeva nelle condizioni della piu stretta illegalita la letteratura classica marxista e leninista, in principal modo la Sto-ria del Partito bolscevico, le que-stioni del Leninismo di Stalin, come pure una serie di altre pubbli-cazioni, che dovevano rafforzare La costituzione del TLT determi- 1 politiche ed economiche di cui hanno per il Partito nuovi compiti. II no parlato ampiamente le relazioni primo compito delPagitazione pro- nei compagni la coscienza dei compiti attuali del Partito e del movimento popolare di liberazione. Molti membri del Partito, spe-cialmente quellj facenti parte delle formazioni partigiane, furono inviati nelle scuole del Partito, ai corsi. Non 6 compito di questa relazione di fare un’esposizione detta-gliata di tutto il lavoro di propa ganda che il Partito esplicava per rafforzare 1‘unita politico ed ideologica dei comunisti. Cio esula dal le possibilita di questa relazione in ogni caso sarebbe di granie im portanza a far conosce ai compa gnj tutte le esperienzg della lotta rivoluzionaria del nostro Partito (cio dovra essere oggetto di uno studio sulla storia del nostro movimento operaio). Oltre a questo compito di raf-forzamento ideologico e politico dei quadri del Partito, v’era anche il compito importante e ne-cessario di attirare politicamente sulla linea del Partito le masse lavoratrici e smacherare nel contem-po di fronte ad esse la politica del fascismo ed in generale della borghesia reazionaria di fatto soste-nitrice del fascismo e dell’occupa-tore. Da qui la necessita per il Partito di svolgere un’intensa propaganda ed agitazione tra le masse popolari per la costituzione di un largo fronte di lotta contro il ne-mico giurato del popolo: il fa- scismo. Le parole d’ordine del Partito sulla necessita di una immediata lotta contro 1’occupatore ed i suoi servi, furono portate ovranque a viva voce ed attraverso la stampa clandestina. L’organizzazione delle forze ar mate, dei partigiani e piu tard) la fermazione delFesercito popolare di liberazione, ebbero una gran de importanza per l’ulteriore la voro di propaganda e di agitazione del Partito. X Bollettini clande-stini informavano il popolo sugli scontri armati con il nemico, al-largavano 1’influenza del Pdrtito sulle masse e stipulavano il pas-saggio di n*>sse sempre piu con-siderevoli su posizioni di lotta at tiva. II Partito spiegava al popolo la necessita di organizzare ovun-que i propri poteri, i comitati po polarj di liberazione, di allargare e rafforzare le organizzazioni an tifasciste di lotta, 1’unita operaia TO. F, le donne e la gioventu an tifascista, ecc. Tutti questi osrga-nismi di lqtta delle masse diedero modo di allargare oltre misura la azione di propaganda e di agitazione del Partito, portando le parole d’ordine del Partito in ogni fabbrica, strada e vilfaggio. Cosi il Partito assicurava alla sua linea politica, 1’attivo appoggio del le masse piu larghe. Le parole d’or-dine del Partito per mezzo della viva voce dei suoi membri, attivi sti e della stampa, illustravano al le masse continuamente ia situazione della lotta, come pure gli obiettivi di questa lotta. Per que-sti obiettivi il Partito univa alla lotta della classe operaia la gran-de massa di altrj lavoratori della citta e della campagna. Per facilitare il passaggio delle masse su posizioni di lotta attiva, il Partito dovette smascherare di fronte ad esse tutte le manovre dei suoi nemici: degli occupatori e dej suoi servi. Importante fu a questo riguardo lo smascheramen-to della seconda trincea della borghesia reazionaria, lo smasche ramento della politica del CLN, che da noi piu evidentemente che in Italia veniva sostenuta dai rappresentanti piu genuini della borghe sia reazionaria, come il Vescovo Santin e persino da creature di-rette dalFoccupatore, come Pagni-ni e la sua Guardia Civica; persino il sangumario capo della poli-zia Collotti intrigava e si adope-rava di completare con metodi po-lizieschi la costellazione del CLN, cercando di reclutare per essa dei comunisti falsi o demoralizzati. questa organizzazione della secon da trincea premeva tanto piu alla borghesia quanto piu vigoroso si faceva il movimento popolare e piu vicino il momento della sconfitta finale del fascismo La borghesia attraverso il suo CLN cercava gia legainj diretti con gli imperialisti in occidente; tutto pei cercare di salvare i suoi privilegi che il movimento popolare minac-ciava. La tettica principele del CLN era: Mascheramento dei fini di classe della sua politica. Essi propaga-vano le promesse che gli imperialisti di occidente facevano alle masse popolari d’Europa, secondo cui si sarebbe instaurato, dopo la guerra, un nuovo regime (le quat-tro liberta); si parlava persino di un certo socialismo. Per raggiun-gere tutto ci6, bastava aspettare. Da qui azione politica del CLN di frenare ad ogni costo la lotta contro 1’occupatore, ogni mobilitazio- ne delle forze partigiane, azione politica rivolta ad impedire la partecipazione delle masse alle organizzazioni antifasciste di lotta, ecc. quindi politica di divisione delle forze popolari in campo nazionale ecc. Era chiaro che il Partito non doveva risparmiare le forze per smascherare questa ideo-logia q questa politica del CLN e degli imperialisti di occidente, secondo cui Ig masse avrebbero do-vuto attendere affinche un nuovo regime di giustizia ci sara donato e portato dalle truppe di occupa-zione. La propaganda e 1’agitazio-ne del Partito doveva smascherare tutti questi pianj della borghesia reazionaria, che per mezzo del CLN predicava la passivita e la servitu alPoccupatore. Soprattutto fu necessario smascherare la politica della divisione nazionale quale arma piu pericolosa della reazione da noi. II Partito svolge-va nei medesimo tempo un inten-so lavoro per propagare la lotta er roica che il paese del socialismo, 1'URSS, conduceva alla testa delle forze Progressive antifasciste nel mnndo, per ia vittoria sul nemico piu feroce delFumanita: il fascismo. Sviluppare 1’attaccamento delle masse antifasciste verso il grande paese del socialismo, signi-ficava ^dare nuovo vigore alla lotta del popolo contro i proprj op-pressori, dare nuovi colpi ai piani della borghesia reazionaria. II Partito popolarizzava nel medesimo tempo soprattutto . la lotta dei popoli jugoslavi e del popolo ita-liano contro il fascismo come pure popolarizzava Ia lotta partigiana o la resistenza in tutte le parti oc-cupate d’Europa. Percio si diede grande importanza alla stampa clandestina e nessun sacrificio doveva essere troppo grande per la diffusione continua della stampa tra le masse. Cosi il Partito aveva preparato la classe operaia e le altre masse dei lavoratorj italiani e slavi ad affrontare la difficile situazione che si era creata da noi dopo la guerra. Con la liberazione avvenuta, del nostro Territorio, per mezzo dello esercito popolare rivoluzionario la Jugoslavia al quale facevano parte anche le forze armate popo lari del nostro Territorio. i nuovi poteri popolari sorti dalla guer ra, si instaurarono, con cui si c» rono la vittoria sulle forze arma te del fascismo e le altre forze ar- del potere per la sua difesa. E’ noto come 1’imperiaiismo abbia otte-nuto la divisione della Regione Giulia in due zone. Dopo questa divisione si inizio un’accanita bat-taglia in difesa delle conquiste po polari. II compito principale allo-ra fu quello di rafforzare e conso lidare le organizzazioni di lotta delle masse antifasciste. L’azione delPagitazione e propaganda era rivolta percio a rafforzare queste organizzazioni, a rafforzare la fra-tellanza italo-slava e mobilitarg ie masse in difesa dei propri diritti La linea fondamentale del Partito fu allora la lotta per 1’annessione alla Jugoslavia, lotta per i poteri del popolo. Dal maggio 1945 il Partito ebba a svolgere un’intensa attivita or* gar.-izzativa e quindi un’intensa attivita di agitazione e propaganda. In primo luogo si rese necessario 1’elevamento ideologico e politico in massa dei membri del Partito e dei quadri. Attraverso i corsi tenuti alla scuola del Partito pas-sarono numerosi compagni della zona A e della zona B. II Partito inizio ur.' grande numero di pubblicazioni del materiale sclentifico marxista-leninista. La maggior diffusione si dette alla storia del PC (b) alle opere di Marx, Engels, Lenin e Stalin. Pei mezzo dei numerosi circoli di cul-tura e biblioteche si allargo ancoi piu la propaganda del marxismo-ler.-inismo tra le masse. A questo scopo furono importanti le con-ferenze sui svariati temi ideologi-ci e politici che si tennero rego-larmente specialmente nelle sedi dei circoli di cultura in tutti i rioni popolari come nei paesi dei cir-condari. II Partito e le varie orga-rdzzazioni di massa dettero inolt.re vita a un considerevole numero di giornali, quotidiani, settimanpli e periodici. Le continue agitazioni politiche ed economiche nella zona «A» im-ponevar.o vasti ed intensi compiti all’agitazione-propagand.a del Partito. Cosi ad esempio il compito dello smascheramento della politica internazionale e sciovinista trie-stina, veniva sistematicamente a-dempiuto dai giornali e' da altra stampa come dalle agitazioni poli-tiche tra le masse. I compagr.-i che hanno direttamente vissuto questa epoca sanno quale imponenza as mate ausiliarie della borghesia. La sumeva il lavoro di agitazione del parola d’ordine fondamentale fu, Partito specialmente nei momenti attivizzare il popolo all’esercizio | cruciali (sciopero 12 giorni). II lavoro deli'agitazione e propaganda dopo il congresso costitutivo del PC TLT paganda fu quello di popolarizza re la nuova linea del Partito. La linea fondamentale del Partito fu quella della difesa e dell’applica-zione del Trattato di Pace, alla di fesa delFindipendenza politica ed economica del nuovo territorio. Di qui la necessita dello smascheramento dei piani di guerra e di as-servimento dell’imperialismo dello smascheramento della borghesia reazionaria sciovinista, che appog-giava questi piani (dottrina di Truman, piano Marshall e patto Atlan-tico ecc.). Un’altro compito fondamentale fu quello di rafforzare le organizzazioni di lotta delle masse, la fra tellanza italo-slava quale condizio-ne fondamentale per un efficacs lotta contro i nemici del popolo lavoratore. Si trattava qui di srna scherare i nemici di questa unita di lotta: la reazione imperialista ed i suoi servi. Si trattava di de-nunciare prontamente tutte le ma novre del nemico rivolte a togliere agli sloveni in zona A» tutti 1 diritti allVguaglianza nazionale La marshallizzazione e 1’asservi-mento del territorio alla politica economica e guerrafondaia dello stesso tempo nella nressione politi ca ed economica sulle masse dei la voratori della zona A 11 Partito condusse un'aecurata lotta ed aei tazione contro quesia politica. So no note le agitazioni politiche e la combattivitS delle masse contro ogni mossa degli imperialisti e del la reazione derivante da questi piani. Mi riferisco alle agitazioni politica ed organizzativa. Nella zona «B» si trattava inoltre di popolarizzare la parola d’ordine del rafforzamento dei poteri popolari della lotta contro gli specu-latori per una forte limitazione degli elementi capitalistici sfruttato-ri a favore di una rapida ricostru-zione ad elevamento dell’economia. Nella zona «B» si trattava della lotta contro gli agenti deirimperialismo, della reazione sciovinista clericale nemica irreducibile dei poteri del popolo lavoratore. Lo smascheramento della reazione fon diaria-feudale ed oscurantista della zona «B» era indispensabile pei raggiungere un piu alto ^rado di politizzazione delle masse, per sviluppare delle masse popolari la prepararle ad affrontare i nuovi compiti della ricostruzione della economia e dell’ulteriore rafforzamento dei poteri popolari nel cir-condario istriano. Un terzo e fondamentale compito dell’agitazione-propaganda fu quello di rafforzare ed allargare il fronte popolare, l'UAIS e le altre organizzazioni antifasciste di massa. Accanto a tutto questo larovo di agitazione politica ed economiea o di propaganda che riguardavano la lotta quotidiana del partito e delle masse lavoratrici, vi era l’impor-tante lavoro di organizzare dei circoli di cultura popolari di massa, delle societa sportive popolari ecc Per quanto riguarda questi rami di lavoro faranno una relazione dettagliata i compagni incaricati. Nel periodo che va dal congresso costitutivo alla risoluzione dell’U I. il Partito svolge senza dubbiG un’intensa ed importante attivita di agitazione e propaganda. Per quan to riguarda le agitazioni politiche il partito fu senza dubbio all’altezza del suo compito. La lotta che vi era ingaggiata tra le masse popolari con alFavanguardia il Partito S la di-mostrazione piu chiara del ruolo di avanguardia del Partito e della sua agitazione-propaganda. La classe operaia e le masse lavoratrici di un cosi piccolo territorio tenevano con successo testa contro le forze coalizzate dell'im-perialismo e della reazione. Non soltanto, ma la lotta da noi rice-veva continuamente il suo riflesso internazionale essa mobilitava nel campo internazionale le forze an-tiimperialistichg £ smascherava da sua parte tutta la natura dell’op-pressionismo e dello sfruttamento deirimperialismo. LTndomitczza del nostro movimento entusiasmava Ie forze progressive anche fuori del nostro territorio. La nostra lotta era conosciuta ovunque, do-vunque essa accoglieva la soliFa-rieta dei lavoratori lotta sul campo internazionale, contro la stessa oppressione e lo stesso oscu--antismo degli imperialisti e dei lorn servi Quali sono i eritici che il nostro Partito seguiva e continua a segui-re ancora oggi nella sua agitazio-ne-propaganda. Cio e importante definire ancora una volta proprio in relazione alla lotta attuale del nostro Partito. a) Educare il Partito e la classe operaia ai compiti di avanguardia nella societa attuale. Da questi compiti di avanguardia deriva la necessita della lotta rivoluzionaria intransigente, conseguente contro l’oppressione deirimperialismo e della reazione. b) Educare il Partito la classe operaia e le masse dei lavoratori della citta e della campagna alla fiducia nelle proprie forze. Alla necessita di ingaggiare la lotta con tro tutta 1'oppressione, tutte ie manifestazioni concrete dell’op-pressione deirimperialismo e della borghesia reazionaria sciovinista. c) Educare il Partito, la classe e le masse nella pratica dell’inter nazionalismo, il che significa inse gnare a considerare la propria lotta quale parte integrante delle lotta dl tutti i lavoratori oppress: nel mondo, come parte integrante UNA DELEGAZIONE OPERAIA SALUTA IL CONGRESSO educare alla lotta concreta e continua contro la propria borghesia sciovinista imperialista g sfrutta-trice. d) Educare il Partito e le masse alla verita del marxismo-leninismo. Tutta la pratica del Partito, tutta la sua propaganda ed agitazione era rivolta a scoprire la verita ai lavoratori la realta della societa e del regresso. II criterio della verita e della realta 6 il criterio della scienza rivoluzionaria del marxismo-leni-nismo. Essa scopre tutt i le lordure, le bassezze g l’oppressione del mondo borghese ed imperialista, esso costituisce la leva fondamentale della mobilitazione delle forze Progressive rivoluzionarir per lo abbattimento rivoluzionario dello imperialismo e del suo sistema ver-gognoso di oppressione. Tutta la propaganda e l'agita-zione del nostro Partito si ispirava I DELEGATI TRIESTINI e si ispira a questo criterio, senza reticenze. Non vi era manifestazione concreta dell’oppressione che il nostro Partito non denunciasse e non chiamasse alla lotta la classe operaia e le masse lavoratrici in difesa dei diritti degli oppressori. Questa conseguenzialita rivoluzionaria e il requisito piu prezioso (li un Partito leninista, di un Partito rivoluzionario. L’entusiasmo di lotta delle nostre masse popolari e il risultato della giusta lotta del nostro Partito per la verita contro ogni oppressione e sfruttamento. Che il nostro Partito abbia seguito questi principi, se si astrae dai singoli errori e debolezze. lo dimostra proprio la lotta caparbia ed indomita delle nostre masse lavoratrici. Nellg fabbriche g nelle aziende i nostri operai iottavano aecanitamente contro ogni manife-stazione di regime poliziesco e di oppressione contro i tentativi di imporre lo super-sfruttamento da parte del capitale. Nei villaggi i contadini Iottavano decisamente contro tutti i tentativi di imporre il ierrore poliziesco e di ledere le fondamentali liberta democraticl z. Nel medesimo tempo veniva con-dotta un’indomita lotta per la difesa del Trattato di pace, per la difesa dei diritti politici, nazionali, economici, sindacali e culturali da-gli attentati contro questi diritti che la politica deirimperialismo e della reazione perseguiva. La profonda sensibilita delle nostre masse italiane e slave per ogni specie di ingiustizia per ogni manifestazione concreta della oppressione e dell’intrigo imperialista, che essa si manifestasse da noi o in altre parti della vita intema-zionale e la loro prontezza di bat-tersi e lottare pt la difesa dei diritti degli oppressi contro glj oppressori, e il risultato della giusta politica del nostro Partito. e il risultato dell’organizzazione rivoluzionaria da parte del Partito della lotta delle masse. La lotta e la politica di princi-pio che il nostro Partito conduceva gli ha valso 1’appoggio, 1’attac-camento delle masse popolari, ha dato alle masse popolari 1’entusia-smo e la pergeveranza nella lotta contro l’oppressione imperialista. 2) Continuare Ia l°^a rival0 parti*0. tro 1’imperialismo e la naria conseguente del reazi( j# i p' lis®1 ne e di sfruttamento. 3) Lottare decisamente smascherando senza s0i joro r dei guerrafondai e tu*^. Lpres^ litica antidemocratica di II _______________________ M deviazioni opportunistiche jj liste, che la frazione via ^rajo troduceva nel movimem i» Deviazioni che rappres«11 capitolazionp dj fronte {$ ^ mr sia e non solo nelle tc°iia' jji che nella pratica Capit°la reazioC! aiutava politicamente le sii0j pP imperialista italiana e che pud realizzarsi tra i paesi capitalisti. sulla base dello iviluppo dei monopoli nell'econo-mia e sulla oppressione imperialista dei grandi paesi, sui paesi di-pendenti e coloniali. La risoluzione aveva come d no-to, provocato da noi la scissione del movimentt democratico locale. Tale scissione d stata promossa da elementj nazionalisti, dai vecchi op. oortunisti che ,el loro intimo era-no stati sempre contran alla lotta rivoluzionaria del Partito; tanto nel periodo della guerra di liberazione quanto po». La risoluzione del-l’UI offriva loro una base ideale per riggettare e rinnegare la lotta rivoluzionaria passata del nostro Partito e passare sulle posizioni dell’oppurtunismo aperto e della collaborazone col la borghesia rea-zlonaria trlestina ed italiana Essi. come d noto, oggj offrono apertamente alla borghesia imperialista italiana un piano di conqui-ste «migliore». Essi offrono aperta. mente la collaborazione alla rea- zione feudale clericale fascista ed ai suoi servi nella zona «B», per lottare «insieme» per i diritti «de-mocratici» detli italiani in zona «B». Quando il nostro Partito in izid io smascheramento di questi tra-ditori della lotta rivoluzionaria delle masse lavoratrici di Trieste, ha previsto molto bene l’evoluzione a cui tendeva la piattaforma comin-formistn a Trieste II Partito sape-va che tale piattaforma avrebbe ser-vito ai traditori e ai controrivolu-zlonari per la lotta contro le con-quiste della classe operaia ed i lavoratori nel nostro territorio. Que-sta 6 oggi una realta In zona «B» lo slancio dei comunisti e dellp masse nella cestruzio-ne ulteriore del poteie popolare delTeconomia ha sinascherato que-stl vili servi detla reazione mentre in zona «A» la relativa passivita delle masse provocate della risoluzione, permette a questi eloquenti di godere ancora di jualehe appoggio tra le masse La lotta rivoluzionaria del Partito e delle m:.s-sp triestine isoleranno definitiva-mente questa cricca di opportunisti e rinnegati della lotta rivoluzionaria del nostio Partito. Nel periodo che segul la risoluzione qual’era il compito del lavoro di agitazione-propaganda del nostro Partito? Esso fu; 1) Consolidare ideologi-camentp e politicamente il Partito per mezzo di unVsame piu pro-rondo marxista-leninista delle sue esperienze passate. Qtiindi lottare per un approfondimento maggiore nei riguardi nelle cono-'cenze fon-damentali della teoria rivoluzionaria del marxismo-leninismo in tutte le questionj principal! della rivoluzinne e della costruzione del socialismo. to aleuni momenti in°P0 nrOl® lavoro dell’agitaziote P ( Cosi, ad esempio, fu i®91’. * — -------s®1 azione dello smaschera^ cS,it f politica imperial ‘'ta su . identita e Io smascher questo riguardo dei ira 0(to ^ minformisti, che hanno beratamente il fronte prJ si d costituito contro -dimento del G.M. j , altresi I azione di sm ' to della disposizione s jj . sulFelezioni, e l'azione^_, ^h'9^ stro Partito persegul P ji . il piu possibile alle posiz*) carattere, come pu®e cS^ dei singoli Partiti verS ., -j > r*pf questo riguardo d liec® • co^. dare 1’atteggiamento . nel ^ misti verso 1’elezioni- sa[uta,f mo momento le hanno ratica-me una vittoria den] dei . seguito sotto la PresS’ vi ^j\ ti e per l'agitazione ^'a*1 j| le masse, essi presero mento critico. ele'!V Durantc la campa#** c0ifl si dimostrd che i Pa"frieHy «italiani» approfitt010 ^ rt zioni per ritorbare ^ „ i con le parole d’ord c0nii® perialismo italiano- s i sti non denur.eiatob (j, p Jf -r_____________ (lltti 1 0 guadPS^VV sforzarono in opera as tutti mostrare af Partiti essi si erpno gnato per la loro diritto di sed ere a r*% per una «ampia titn »’ Tutto cio il nostro l a ^ )r„0 rava instancabllirt*11 ^ le masse. . cP1./ Durante la cair'Pafc j0scil°„ nostro Partito una.Cir'1 mente a mobilitare ( 1^‘^t siderevole di compo^ attacvati ul movimebtbj rivoluzionario. Le ^ del Partito vennero d)< pertutto e cid ef inutile. Ogni d’ ■e rna.sse dei laVorall”sS| SteSS\v<^i vi esperimentano t nato\e stezza delle bOs,,r^„rantis‘3j(iV0ri Questo fatto C1 rnt0 deL ^sti ,, 'isolaint" rti e ,$re ... |0'‘'n . Questo ia"" -■ „„tr) processo d’isola'b it o p,- _ u tutti i nemici »Pl nostr zona «A» d re’rK.ie'irae-'t8i La dlrezione ,to po” ,fl de‘, de i i nemici uc DoP -mB'1 fC tro movimento p. ..a., * certo eo ,,aZto .ip t ; J parti10 paganda dej ca]lip0 ”00-ji i cpmpiti nel ura e ■ zazione, della < Uhian’ popolare e come Bi'V resP,' W,0J sopra i comP-e-"anno % r^' ciuesto referat^^ .„ qU__ compaeb' nno J? 1 azione sul lavor0. (Continuazi0110 in ISTR8K I D N E V N I K —mi ■ -_... - ..... ■ -pj--... _ ,, , , . ._ „_,__ (ODRUiNlCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301/tt PRITL. » TEL. 70 Kmetijs ivo, poijedeistvo, vinogradništvo, vrtnarstvo „, ;n ^*stu sm° aotav 0 veliki =-% J’ *l bo prikazala riapre. aj..,,,.laEVo) na vseli področjih že prinesli gospodarski >nja in izboljšanja življenja ljudstva Istrrkem H 0‘“ Moram 0 povedati nekaj »vn^vah in pomenu raznih ilo .l4ho obiskovalec It dpi. i^siio sliko dosedanje- nuj id 7®0Sti vseh perspektivnih -lft.f; .Zboljšanja v produkciji Ne bomo izdali rtobe-in , > ®c povemo, da smo bi* »kov wll!su kmetijskih strokov* •kili j]® slho za naše čitatelj? vtise. tniojh ^obiskovalec po ogledu s,4vnih^v‘!j°hov prišel de raž* ^%#favi^c’nov' kjer bodo rez* %st,fr3l Poljedelski, vrtnarski, Zl ter, . ■ živinorejski, kletar* sr*Ssth obrambna m zaščitna tea.tu prav gotovo za kmetijstvo bo v Itj» utonih prikazano, koli-w“°. sedaj izboljšanega -I jj& ' rU bo obiskovalec do* ®bko, koliko toombei je ?%tv Oblast za izboljšanje !«ah h v okrožju. V barvnih Ulival okah In grafikonih bo St videl, kako ljudska pPt)dpifa gadružništvo, St) bodočnost » ur-"4 ' je ljudska oblast Uk Umi - vetji ki gospodarstva in kvalitetni gnojila, bdelovalne Stroje, škra- Vi pfaViljon bo pri* %jemna)b°ljše vrste grozdja, •bim '** t*an Poudurek res , Vrstam, kot malvaziji, S,1* ri* .^bslhl. V tem paviljo-%e|, ,f avlienih več vrst naj-u*!, ,0žbjd, da bodo obisteo- ^ £etn° Pa vinogradniki do- Ufeti no Ipil Sp S e Vrste saditi. L b slikn katere vi* ..—*■>• izplača . gradnik mora vedeti, '■ ivjjl; 1 bpiziranje vina boljši \ «*^i pridelek, ih večje NjjnJfVora in s tem tudi več-& iivn u.Vbza in s tem izbolj-% v,., !®. Prav teko bo pri- 2%1; .k Pcfnert gradnje dveh J*!>i!t,],.lnfkih kleti, katerih po-S\ ve j® bilo zelo občutno, vj‘avgradnik je namreč kleši^ , Vse do sedaj zelo po do-nLT* bodoči razvoj kvalitetno Vina je Velikega pomena ‘bogradov. Tu bodo pri* tršnicc, kjer se goji* Vrste trt, •V^vni steni bo velik napis, t*ev&i .pometi načrtnega >tya v gospodarstvu.> viljona* 'za' . vinogradni-jt-We ostali za’ poljedelstvo, v\u živinorejo in :'-d’nige Sn*ijstva. Velik poudarek ^MiŠevaifiiih delorn, Kjer pjo koiiKo (ta se ali 'pa apnili pridelki. Taka iz* ifci V9 dela s° v Ibku v doli* Prikazana bo tudi 't nekaterih kultur, ne- ■ ut-itaierin Kunur, da 'k b0|Valec v'del v primerjavi, l.žplača sejati in sadili. tp‘ titec bodo tudi prikazani bbdtiovatlja in pridel- S Ono niehaničfia obdelava •oražmerno večji pri- oCf!ebi oddelek bo (. Spomenik bo Znak velike hvaležnosti tistim, ki so omogočili s sudjirtii velikimi irtvami, da danes lahko gradimo novo in boljše življenje. Za postavitev spomenika je bilo napravljenih 1.500 prostovoljnih ur. Prispevale so skoro Vse družine. Med najboljšimi prostovoljnimi delavci so Grizonič Josip, ki je vodil dela in skrbel za potrebni material, Kalc Anton in Klena Peter, zidarja, ter De* Bernardi Matija Št. S O delavec. Vsi ostali vaščani pa so pokazal i potno dobre volje in požrtvovalnosti. Po odkritju spomenika bo zvečer na prostem predvajal potujoči kino film «Nd svoji zemlji«. ANKARAN Prva obletnica ustanovitve kmetske obdelovalne zadru-ge «Bratstvo in enotnost« l'le ^«tvo Ssrjf, pojasnjevali številni SHi, ’u °l°gra£ije in statistični S jb$<.ah*avljene produkte bodo ^ -{,‘aujc »s* otoviv Mii* * bodo Obiskovalcu •Ut t'l"5 in vPugted v došeiane u* , nakazovale nadaljnji raz- £ rkorn l30Ci0 s posebnim 1 Pokazani uspehi na- t. -^obdelovalnih zadrug ''l ’’ “* prodajnih zadrug. I, za«, • razstavi so v paviljo* %0t|,O3t l!Žr,!5tVo vzbujale Veliko h-* nara..11?e' grafikoni in stati* n vigascar>ja produkcije, štč-V °rod n'*e ž*v’ne in obcielovol-—L^n,- a ter strojev obdeloval* a^Njenih2 Puč’ Lanl ,c blln 'i °ril, u v našem okrožju še zacin,R< za' :>ištVa ‘jivo. da bo paviljon ■ l^seh, eila največjih privlačil n° za podeželsko Ijud- _____________ Se ni za nami leto dni, ko smo v i Ankaranu ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo ((Bratstvo in enotnost*. Marsikdo se je tedaj pošnle* hoval in zmigaval, češ «nič ne bodo naredili, naj se le zbirajo V zadrugo...*, toda danes so Vsi tl tnalo-dušneži 2g docela drugega mnenja. Ze takoj v začetku se je vpisalo V zadrUgo 17 družin s 76 člani in imetje, ki so ga zadrugarji vložili v skupnost, je znašalo 84 ha plodne zemlje, katera je sbosobna za intenzivno obdelovanje. Iz prvih skromnih začetkov se je zadruga do danes že tako razvila, da obdelujejo njeni člani zemljo pretežno s poljedelskimi stroji. Med drugim inventarjem imajo 2 sejalna stroja, 1 traktor, 1 kosilnico, 1 mlatilnico, poleg tega pa še 6 plju-gčv jn 3 brane. Pomembno je nadalje s pomočjo odtočnih kanalov irt in še vež prašičev, Poleg glavnih vrst žita, sadja, krompirja in podobno, so se ankaranski zadrugarji oprijeli zlasti še pridelovanja zelenjave in vina. To je v malem slika dviga in napredka tega kolektiva v tem kratkem času. K vedno večjim številom zadrugarjev ter z izboljšanjem zemlje >. pomočjo odtočnih kanalov ;n .namakalnih naprav bo postala zadruga v Ankaranu eden naipomemto* tiejšjh ..gospodarslfih. oflifljleljss? V okraju. Zato ni čudno, da hočejo naši ža* drugarji praznovati prvo obletnico ustanovitve novega kolektiva čim slovenejč. Med tijimi hi nikogar, ki se h! bi zavedal I jegovega gospodarskega in socialnega pomena. Ia tega razloga bode napeli vse sile, da bodo Vključili V Svojo zadrUgo čim več novih članov ter so tudi prepričani, da bo njihovo število prav v Kratkem e<> bol^ naraslo. Kakor smo Se omenili, so ravno v Ankaranu dani v-M pogoji za intenzivno obdelavo zemlje, To po-tneni, da je mogoče dobiti iz žemlje s strokovno pravilno obdelavo mrtn-go več, kot pa bi dela ženilia. če bi delal na njej posnffiežhik. Intenzivno obdelovanje se roslužuje namreč V#eh tehničnih in kerti!5nih sredstev kot šot poljedelski stroji, umetna gnojila in zadostna delovna sila. Vse to žmore lahka le zadružni kolektiv in ne posamezen kmet! Ankaran je predmestje Kopra in Trsta, za seboj ima še zaledje vse Slovenije, zaradi česar je njegova gospodarska lega izredno ugodna. Iz tega razloga je tud! ahkarailski Zadrugi vedno Večji Uspeh in napredek že v naprej zagotovljen. Treba je samo odločne zadrugarske volje in pridiie roke. Vse to imajo v včliki nirrl člani zadruge ((Bratstvo in enotnost*. Pri njihovem delu pa jih vsestransko podpira ljud ska oblast, ki vidi ravno V kmečkih obdelovalnih zadrugah najvažnejši pogoj z.a dosego boljše bodočnosti. S proslavo prve obMnice ustano. vitve zadruge bo združena tudi kul tUrna prireditev, katero pripravljajo naše žene in ki bo imela na programu med drugim tudi lepo igro. Pri tej priliki omenimo, da so organizirali v Ankaranu poseben jte-Čaj za nepismene. Vpisanih je 27 analfabetov in s tem bo že letos hepismenost v naši vasi, ta največ ja škodljivka ljudskih množic, docela zatrta. To je hvale vredna zamisel Všeh organizatorjev tečaja. Nemogoče si je. misiiti napredovanje kmeta v današnjem Časti, čč je ta ne pismen. Novi ljudje - novatorji Od časa do časa imamo priložnost, da se srečamo s tistimi našimi tovariši, ki iz velikega čuta požrtvovalnosti ne itedijo svojih sil, le da dosežejo cilj, katerega so si zastavili, Eden izmed takih je tov. Bertok Marij iz. Bobegov, zaposlen pri gradbenem podjetju «Edilit» V Kopru kot koVač-noVa-ior. Ta tovariš je iznašel pri* pravo za hitrejše izdelovanje teea* jev za vrata in okna. S to svojo iznajdbo je povišal izdelavo teh za 50 odšt. Nadalje se mu je posrečilo, da s posebno pripravo njego* Vega izuma iždeltfje obroče za samokolnice in prav tako prečke (špice) za kolesa. S tem novim načinom izdelovanja koles je tov, Bertok Veliko pripomogel K hitrejši izdelavi. Tov. Bertok nam je povedal, da je to delo izvršil, ker je bilo potreba odpraviti nekatere ovire pri flhito in ritmtp ifihi dimmihi delu, jn da se sedaj lahko dela z Večjo popolnostjo, Ml dostavljamo k njegovim besedam že to: Kar pa je se več vredno, s svojim izumom je prispeval k zvišanju proizvod-hje. Tov, Bertok je izšel iz kmečka družine, ki je poznala samo revščino in liHpor v borbi za obstoj, To mU ja bila tista Velika šola, da danes lahko razume težnje ljudstva in ljudske oblasti, Prav zato je lahko doprinesel v predkongresnem tekmovanju kar tri svoje prispev* ke, ki zelo olajšujejo delo. «Ne boni se Ustavil tanio pri tem*. Je dejal tov. Bertok, «V načrtu imam še druge iznajdbe*. Vodstvo podjetja je tega tovariša nagradilo za njegovo delo, To je v polni meri tudi zaslužil, ker je s svojim razumnim delom pripomogel, da bo skupnost imela »e več in boljše. Tov. Bertok naj bo s svojo razumnostjo in požrtvovalnostjo zgled vsem starim delavcem v okrožju, DEKANI Murna prireiiiifiv PB Jadran" s sodelovanjem etnografske elips iz Prosvetno društvo ciJadran* iz Dekanov priredi * sodelovanjem etnografske ekipe iz Ljubljane danes 16. oktobra ob 15. uri v Dekanih „Brško opasilo" Na programu so narodni plesi, ki bodo izvajani v starih ljudskih nošah. Vabimo vse, ki se zanimajo za stare navade, običaje In noše naših prednikov, k številnemu obisku te izredne prireditve. Gostovanje SNG iz Trsta DANES 16. t. m. cb 20 go-stovanje v gledališču v Piranu z igro Mire Pucove Ogenj in pepel V TOREK 18. t, m. ob 20 gostovanje v Marezigah z igro Mire Pucove Ogenj in pepel V SREDO 19. t, m, ob 20 gostovanje v Šmarjah z igro Mire Pucove Ogenj in pepel 39.141 prosiouoljii ur so doprinesle im u preohongresnem lekmouaniu V Izoli so pozdravile II. kongres KP STO-ja tudi številne delegacije naših antifašističnih žena iz vsega Istrskega okrožja. Kakor ob drugih prilikah so naše žene tudi to pot dokumentirale svoja privrženost Partiji, tudi one so se udeležite predkongresnih tekmovanj, za otvoritev kongresa pa so .tekmovale še v tem, katera baža bo prinesla v poklonitev najlepše darilo. Že iz poročil kongresa smo videli, da sq bili vsi prisotni presenečeni nad navdušenjem in vdanostjo, ki so ga ravno ženske organizacijo doprinesle Partiji. Glede daril pa so se zlasti izkazale organizacija ASIžZ v Bujah. Prav nič niso zaostajala tudi darila ostalih organizaciji iz obeh istrskih okrajev. Prav tako je vredno vsega Obču- dovanja tudi delo, ki so ga izvršile žene v predkongresnem tekmovanju. Prekoračile so poVBod delovni Uačrt in normo ter so na raznih objektih doprinesle bič manj kot 30.141 prostovoljnih Ur. Se Vedno na čast II. kongresu so V tem času otvorile otroški Vrtec V Šmarjah, kjer je zaenkrat preskrbljenih 32 otrok. V Kopru je bila organizirana in že dela na vso moč zadružna krojačnica, kjer delajo žene in mladinke koprskega in bujskega okraja, Ta obrat vodi z vso strokovno sposobnostjo in Vestnostjo tovarišica Ličen Zora. Naše žene so preizkusile svoje delo tudi v brigadah, saj go formirale štiri brigade, ki so se udeležile velikih del v gozdovih Slovenije, kjer so s svojim prispevkom dvignile lesno proizvodnjo. V teh delovnih brigadah so sodelovale Zlasti mnoge žene iž bujskega okraja, Vse hvale vredne so tudi tovarišice iz Umaga. Tako je tov. Grašši Marija, kljub šibkemu Zdravju in čeprav je pustila doma dva otroka od katerih ima eden komaj 17 mesecev, organizirala 20 žen iz Umaga in okolice. Pridružile so sč delovni brigadi in šle skupno z Grassijevo za 15 dni na udarniško delo v Jugoslavijo. Enako je bila ha delu z brigado Blaževič Štefanija stara 40 let, ki je bila še v januarja tega leta štirikrat operirana. Že ta dva zgleda Sta lahko v spodbudo Vsem tistim, ki mislijo, da žene niso sposobne prispevati tudi za obnovo Istrskega oktolja. Toda če Be spomnimo čašov narodne osvobodilne borbe, so bile tudi žene tiste, ki so dale partizanom vso materialno in moralno pomoč. Isto delajo tudi danes pri delu za gospodarsko izboljšanje naše cone. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74* Ob novem šolskem lelu Počitnice s kopanjem V Soči in Vipavi, s igranjem po travniku in pašnikih, pa plezanje za zrelimi hruškami in drugim sladkim sadjem, ki se je Smejalo in vabilo po drevesih, je za letos minilo. V deželo je prišla jesen in v hladnem pišu, fet včasih Žhveje od Sabotina in Sv. gore, se že tu in tam odtrga rumen Ust v mestne trt parku ali v obcestnem drevoredu. 2 jesenjo pa so se vrnile tudi skrbi za naše učence. Sola je spet tu in do prihodnjega poletja bodo spremljale skrbi drobno glavico. Najmlajšl, tisti, ki letos prvič Zapuščajo rodni krOv in so ob materini rOkl s trepetom prestopili prag strogega šolskega poslopja ter se boječe razgledovali po visoki in dolgi Učilnici, že Od ponedeljka sede v šolskih klopeh in sledijo učitelju ali Učiteljici, ki jim odpira vrata v nov, doslej še neznan svet. Ga i, ki so sedaj Se drugo ali tretje leto v ŠOU, so s6 prej znašli in njihov krik in vik se v odmorih razlega okrog šolskega poslopja in pregtušUje ropot Cestnega prometa. Po drugi svetovni vOjni imajo ndši otroci na Goriškem zopet pouk v materinščini in ni jim treba poslušali tujega učitelja, ki v nerazumljivem, jeziku pripoveduje o deželi, ki ni nttfa. TalcO je bilo skoro dvajset let in šola je bila. ves ta čas za, našo mladino nekaj pilstegd in tujega, kamor je bito treba zet o, da bi oče in mufi ne imela sitnosti in bt ne plačevala kazni. Zato pa so bili tudi učni Uspehi temu podobni in je kulturna raven naših šolarjev zelo padla v primeri a ono izpred Gentilijeve reforme, ko so domači učitelji razlagali Učno U našem lastnem jeziku, ali v primeri z rojaki v svobodn; domovini. Po zaslugi narodnoosvobodilne borbe in partizanov imamo torej zopet nd Goriškem šole v slovenščini, Ta dediščina naših padlih borcev nSni mora biti redno sneta in zavedati se moramo njene velike vrednosti, katera bo otrokom jasna šele, ko bodo tudi oni kot odrasli ljudje stopiti samostojno v življenjsko borbo. Mi Slovenci smo mlad narod, naša kultura je mlada in vsepovsod poganjajo iz nje novi poganjki, fci se bodo polagoma rdirasli v mogočno drevo s šlrOko razptednimt vejami, da bo znalo kljubovati vsaki nevihti. Zavedati se morajo zlasti slurši, med, katerimi je mnogo takih, ki niso imeli prilike, da bi sami obiskovali slovensko šolot o njeni neprecenljivi vrednosti za njene otroke, Ob vpisovanju za novo šolsko leto ti je tuja propaganda z vsemi sredstvi prizadevala, dit bi čim VCC slovenskih staršev pripravila z vabljivimi in lažnimi obljubami ali s prikritimi grožnjami do tega, da bi siloje otroke vpisati iut italijanske Šole. Tistim, ki S0 to Storiti, se bo nji- hov korak prav gotovo prej ali slej maščeval na njihovih otrocih, ki bodo odtrgani Od svojega naroda, ne da bi se mogli nasloniti na drugi narod, kjer bodo ostali vedno tujci, ki jim ne bodo zaupali, ker sb Kščavii). Na slovenskih šotah niso nikoli učili jezikovne ali rasne nestrpnosti in smo se poleg lastne učiti ceniti in spoštovati tudi kulturo naših sosedov. Zato pa danes tisti med nami, ki so imeli srečo, da so imeli za svoje vzgojitelje napredne slovenske učitelje, niso prav nič v zadregi, kje je njihovo mesto in po kateri poti je treba iti, ker zanje ni nikoli obstajala pot, ki je vodila vstran od našega ljudstva ali pa celo proti njemu. Takih ljudi pa nam je treba tud i sedaj in zlasti pod Italijo v vedno večjem številu, da bomo lahko s svojim delom dokazali svojo kul- turno in politično dozorelost. Zato se mora mladina v ljudski šoli, zlasti pa dijaki na srednjih šolah z največjo urtemo in skrbno pripraviti za življenje zavedajoč se, da so vanje uprte ne samo oči staršev, ampak da gleda nanje z zaupanjem in pričakovanjem ves narod. Zavedati se morate, da mladina V svobodni domovini napreduje z velikanskimi koraki in da mOramo tudi mi napeti vSe šile, če nočemo zaostati predaleč za njimi. Med tem pa bodo naši starši in prijatelji še naprej vodili borbo, da bi tudi Beneški Slovenci dosegli šole v materinščini in postali tudi oni zdrava in sočna Veja na našem narodnem telesu, ker bodo le na ta način s krepkim in gotovim korakom stopili na pot bodočnosti, za izboljšanje življenja sebi in Svojemu narodu. M. I. SEJA 0BČMSKE6A UPRAVNEGA 0DB0BA nouo sianovanisho poslopje pri štandrezu Prvi del zasedanja občinskega Upravnega odbora, ki se je vršilo pod predsedstvom župana, so posvetili proučevanju določbe proste cone, ki predvideva odpravo užit-hihskega davka na blagu, ki spada v kontingente za prosto cono. O tem je obširno in jasno goVOril ravnatelj občinskega davčnega urada, nakar je odbor odločil, da bo svoje sklepe v tem pogledu predložil v odobritev na prihodnji seji občinskega sveta, Nato je odbor sklenil, da bo dodelil zemljišče 2800 metrov pri Standrežu za gradnjo nadaljnjih dvanajst BtahdVanj v bližini begunskega naselja. Ta stanovanja bo zgradila podgorska predilnica Za svoje nameščence v okviru državnega načrta INA-Fanfani. Za to gradnjo je ravnateljstvo predilnice vložilo že 25,000.000 lir. Zgradili bo. ; do tri pritlične hiše z dvema sta- IZPRED SODIŠČA Razprave brez obtožencev Gorica se po dveh letih, odkar so jo odrezal; od zaledja, vsak dan bolj očitno potaplja V težki spanec, Tega ne opažatud safffo po praznih in tihih ulicah, temnih trgovinah brez odjemalcev, ampak tlfdi v slehernem uradu. Na gortškem sodišču, ki jfc sedaj, potem kB Si je privoščilo VCčRlešečni poletni počitek, pričelo zopet z rednim; razpravami. «o dneVi zasedanja vsak dan bolj nezanimivi in dolgočasni. Goriška pt Krajina isti* til Ufa in hjefib izumiranje Se Odraža tudi za masivnimi in pfepijaz-niifii stenami sodne palače ih zaporov. Ni več ljudi, katerim naj bi scfliii) ne morda zato, ker so na tej strani ostali sami poštenjaki, temveč ker jih enostavno ni in so inenfla tudi tatov; ih vlomilci Uvideli, da tu ni akšefta*. Na zasedanju v petek So povlekli iz zaprašenih arhivov nekaj zaru-rftehelih obtožnic, ki jih sodniki, pred Igtl, ko -:o imeli polne roke dela, niso Utegnili pregledati. Ta dan so sodili namreč v odsotnosti ljudem, ki so prekršili italijanske Zakotte še pred razmejitvijo in so po tej ostali na ozemlju priključenem Jugoslaviji. V odsotnosti so sodi!; 45-ietnemu Salomontu VincenZti iž Prapota pri Kanalu, obtoženemu, da je 1940 leta odnesel \r. nekega mlina v tistem kraju nekaj pšenice, ko-rUze ih petrolejko, Vse škUpaj v vrednost; 150 lir. Ker pa v obtožnici ni bilo navedenih dovolj dokazov, da bi ga obsodili, so ga oprostili Zaradi pomanjkanja dokazov. Teinu je sledilo prelistavanje obtožnice Pcrina Adelia, obtoženega da je Ita 1047 odnesel iz hiše Jožefa Štruklja plinski ogrevalnih Za kopalnico. Tudi njega so sodili V odsotnosti, ker je med teni ča- som šel na delo v Venezuelo. Razprava se je zaključila brez kazni, ker proti njemu ni bila vložena hi: kakšna prijava. - ■■■.■’ ' Nato je prišel na vrsto Jejčič Viktor iz Dobravelj, ki ga je'tS4i Ičtd prijavil rodnim oblastem Učitelj Zappola Ighacij, Češ, fla mu je ta ob zlomu fašizma odnesel iz stanovanja usnjeno aktovko in kovčeg. Obtožbe so ga oprostil; zaradi na stale amnestije. Kot zadnjo v jutranjih urah so pregledali obtožnico 35-lelhega Pahbrja Franca iz Gpatjega sela. Pahor je bil Obtožen, da je 1940 leta razglasil pri sodišču bankrot svoje trgbVine, saiiib da se je s tem izognil plačanju dolgov, R; jih je napravil na račun trgovide. Nadalje mu obtožnica očita, da je že leta 1935 s sleparskim namehdni prepisa! Vse svoje imetje na svo jega očeta, ki ga je potem zapustil njegoVinl otrokoni. Obtožnica, ki tehta Več kot kilogram, se je predolgo ValjMa po pisarniških mizah, da b; s; morali sodniki kar tako zlepa priti na jašho. Toda Pahorja so Vseeno V odsotnosti obsodili na 3 leta zapora s pomilostitvijo Oblatile kazni. Preselil se je iz enega zapora v drugega Preteklo šfedo so imeli na go-riš.ki kazenski sodniji svoje redno zasedanje. Na zatožni klopi je tokrat že zo pet znan malopridnež 4n-lethi CO' melii Alojz iz Gorice, ki ga je policija aretirala zadnje dni meseca septembra. Kakor smo pred kratkim poročali, je bil Cmnelli že neštetokrat kaznovan zaradi najrazličnejših prestopkov. Zadnji hjegoV prestopek jq bila tatvina kolesa. ^ *4>l0 kan ,,?r se v našem okrož- Oi i* akcije večjega S P° vaseh in i Za,,imanje. V no- \ ^Obnu ,ga V lllro prt* f?el0 , .■ katero vsi Istrani 5e bu£'J0. je pravi uži- tetmti iz urada V ‘C no v vrvenje napredu- Vartejočih sil, katere PO TERENU ■ ZA RAZSTAVO sl°ic delovan britev Str, je za boljših .p°H°jeu, ra utrditev - , j* °blosf( in prav ta-N* 'tonu* Yar*!rj(,nje sloven-tla bratstva. Tako \(,Ct!Pi-h,,1 dneh p«. \u; fr«*?’’ .f1 gospodarsko ra t- ’ V„,f otJi *0 bili. , k^(iln„ 7J‘ «o bili,- Kmečka Zndtuga »Prvi maj* ‘"a Podjetje u dolini HiSo smo se vsedli v A‘SoiT""1’ py„ in podpisani Nin ! a« n *tab radoved- i L ***>■ ii.. dokler ni Sir**h<,ito k?' To”- iofir te vs ir wi "Miti v K*- ,£« " Poi-,.!,o po za- napovedala svo- jo «iitno bitko» ter silila kmeta, da so svoje vinograde opuščali Iti pričeti sejati žito, katero pa naravno ni dalo zaželenega uspeha. Tako so ostale velika površine neobdelane in prazne, ter dajejo donos le malo pustega eena. «To moramo ujeti in prikazati v sliki našim kmetoma, pravi naš strokovnjak, «Vse le goličave so bodoči Vinogradi, ki bodo dajali najboljša in najbolj kvalitetna vi nas. Kar na streho svinjaka se je povzpel fotograf, da bo laže ujel oba hrbta, kjer bodo po mnenju našega tehnika orali V bližnji prihodnosti traktorji, To mo ra jnikazatl naša razstava, prikazati v sltki, grafikonih in primerjavah. Tovariš tehnik je mnenja, da bomo lahko povečali površine vinogradov za 50 odst. produkcijo pa za 100 odst, Takih opuščenih vinogradov je polno ne samo v tej dolini, ampak tudi drugje po Istri. Treba je samo videti in poznati razmere vinogradništva, kot jih pozna tovariš, ki je i nam!. Tri posnetke smo tu naprav iti, da bo res videti neka) otipljivega na razstavi. de del solit/ ja ujel fotograf, da bo viden ta košček rodovitne Ištre, Spotoma smo brseti pod razpetimi slavoloki, ki jih je ljudstvo postavilo na čast drugemu kongresu. To je zunanji izraz misli našega ljudstva, ki ja v štirih dneh kongresa sledilo poročilom Z velikim Zanimanjem, ne glede lia velika dela trgatve in spravljanja grozdja. V Piranu smo mimogrede ujeli na ploščo še najbolj značilnega ribiča, 77-letnega Santo Giratdi-ja. Kot dvajsetleten mladenič se je postavit v pozo s svojo neločljivo pipb. Nato še je viCdcl na robato skato, kjer ga je fotograf ujet. ko je opazoval svoj clcment-morje. Tu je bil doma od otroških let, tu je preživel Vse življenje, zato se od od morja ne more ločiti. Pa je še danes poln humorja in pripoveduje, da je bil v mladih letih lep fant, da so gu dekleta rada videla. Kdo pa bi mu samerli, če še ob tej visoki starosti čuti, da je bil nekoč mladi l Od tam smo ŠU naravnost do Kaštela in posneti star in zanemarjen nasad oljk. Tudi to je za gospodarstvo tsire telo važna panoga. Ce vemo, da so let os po nekaterih krajih oljke kar preobložene, da se veje upogibljejo, tedaj moramo povedati, da bo tudi toke nasade potrebno obnoviti. Kar dva pridelka nam daje oljka: olje in ostanke, ki jih tovarna 7iti!a (iSatbetti* u Piranu vse izkoristi. Zato bodo na r&istavi prikazani pogreški in napake skupno s pripomočki in nasveti. POlno je še dela za naše napredne kmetovalce na lem polju. Razstava bb prikazala ha lahko ra-žumtjib način kako dobro oskrbovati oljčhe nasade. V Bujah smo na slavoloku pred zadružnim domom videti napis: ((Batvljdjmo kmečko zadružništvo«. Znova smo ob tem napisu doživeti tisti mogočni aplavz, ki s o gtt delegati prirediti na It, kongresu ob poročilu tov, Beltrama, kot v voščilo za Še večji razvoj našega zadružništva. To je bilo iskreno priznanje vsem našim zadružnikom Od strani tiste Partije, ki je vedno zastavila vse svoje tile, kadar je bilo potrebno podpreti in dati pomoč zdravim in naprednim težnjam ljudstva, Ta napis nam ja bil kot kažipot v obdelovalno zadrugo ePrvi maj* v Bračaniji, kjer stno strnit, drt so Zadružniki t) vinogradih pri trgatvi. Tov. Mate Morgan nam je povedal, da je velika škoda, ker ni- smo prfili pretekli teden, ko so bili vsi zadrugarji pri trgatvi. Sicer bomo še lahko utoviti nekaj dobrih pri 10fOV, Saj je ravnokar zaprega par boškarniov..., da bo šel po grozdje. V dolini smo našli precejšnjo skupino trgačCv in trgačlc pri delu. Prvo smo ujeli te, nato pa smo šli še za dvema mogočnima traktorjena, ki bosta orala obširno njivo za setev pšenice. Sin toii, Morgana naM je onstran doline pokazal veliko parcelo zrele koruze. Skupina VojakoV JA bo prišla popoldne obirat storže, ki so veliki in lepi Vzeli smo en store s seboj in stehtali: 53 d kg tehta. To se pravi, da bosta dala dva storža skoro kilogram zrnja. Veseli smo tudi mi Pad takim pridelkom, saj bo dal okoli 80 stotov na ha, se bo le ena rastlina na enem kvadratnem metru. Nekaj težkih grozdov so nam prinesli pred odhodom, da bomo vedeli kakšno grozdje so pridelati, Se v dolino Mirne smo odbrzeli. Parkrat smo Še morali ustaviti, da smo posneli nekaj prvovrstnih vinogradov. Kaltb se tu spreminja značtii kmetijstva. Ustaviti smo pred skunino po-looii, kjer redi komunalno podjetje v enem sa- mem hlevu 60 glav živine. Mlade, lepe živali radovedno gledajo ita nas, ki nimamo vit in Sena kot njihovi oskrbovalci. Tov tehnik želi, naj vse spustijo na pašo, da bo fotograf lahko ujel vso čredo. Lepo jih je videti, kako sproščeno dirjajo po njivi in mulijo lucerno, Oskrbnik Pa se je bal, da mu bodo vse ušle. Prav tako sine ujeli tudi čredo prašičev, To je za nadaljnji razvoj živine — prašičereje v našem okrožju velikega gospodarskega pomena, Komunalno gospodarstvo ustvarja vse pogoje za izboljšanje in dvig živinoreje, To pomeni po drugi strani več mesa, mleka, maščob, višje pridelke in z vsem tem v zvezi dvig življenjskega standarda, Črede goveda in prašičev naj oživijo to dolino, Povrtnina ha j tu dobi svoje vredno mesto, za kar so dani naravnost idealni po-gOji. Ko bodo uvedene še namakalne uprave, bodo tu zemljišča dajala na vagone tistih zelenjad-nih pridelkov, ki jih d nebno zahteva nas trg. Ne vemo, če smo tako povedali, kot smo občutiti tazVbj, Bot bo tudi prikazan tla razstavi. Hoteli smo. da bi obiskovalci še naprej dobili nekaj vtisov o tej razstavi, ki naj bi prikazala dosedanje iišbčhe. obenem, pa še nakazala pot bodočega rttitiOK, pot ra* drušhlinm. ni je s pre- r0stejš(tn iira-ant povedano: popolna osvoboditev izkoriščanja. OGAREV. Prišel je namreč nekaj dfti pred. teni dogodkom V Gorico iž japornv nekega italijanskega mesta opremljen z izgdnskim listom, še dobro E; ni ogledal svojega rojstnega kraja, ko so se že njegove pohlepne oči ustavile na tujem kolesu, ki si ga je prisvojil na škodo kmeta Franca Mariniča iz Standreža. Toda ker ga organi javni varnosti dobro poznajo, je Comelil kaj kmalu padel zopet v pasti pravice. "VŠerkj ':sčr r|ir žbradi tčga obsodili na 9 rftesefcev zapora irt 8000 iif globe Ko bo prestal to kazen, ga bodo dal; v neko kmečko kolonijo, kjer bo moral delati. Obsojeoa povratnika Nato sta prišla pred sodnike dva skrivna prestopnika meje, ki sta se vrnila iz Jugoslavije z rednim potnim listom italijanskega konzulata v Zagi-ebu irt kamor sta pred letom šla na delo brez dovoljenja. Prvega, 21-letnega Siviefo Natalija iz Oriano Pblesine, so obsodili upoštevajoč vse zakonske olajšave na 2 fheseča zapora in 10.600 lif globe pogojilo irt brez Vpisa v kazenski list. Drugega, 24-letnega Artio-li Petra iž RCggio Emilie pa rta 3 mesece zapora in iti.OOO lir globe pogojho. Pred sodnikom so se pobotale Pred sodnika sta prišli nato dve srboriti sostanovalki gespedirtje Petrom Angele iž Uj, Croce it. 2. Petrom Angelu, ki naj bi bila žrtev neprijetnega dogodka, je preteklega maja prijavila sodnim oblastem njeni sostanovalk; Gl-iet-no MOzfelič Terezij6 in njeno hčerko Mozetič por. HirtCk Andfejko. Tožila ju je, da so jo aprila letos neštetokrat zmerjale in jo neke ga dne celo prijele za lase. Toda pred sodnikom so si ženske oprostile in ker jih je ježa minula, so si podale roko m je PetfOhljeVa seVeda umaknila tožbo. Ni šel daleč s tujini blagom Na 1 leto in 6 mesecev zapt.i ter 6000 lir globe je sodnik nato obsodil 43-letnega Mizzona Adolfa brez stalnega bivališča, ker je med junijem in julijem letos opeharil trgovca Riarti ja Petra za 477.000 lir. Riani je namreč Mizzonu po pri poročilu neke njegove znanke rau_ pa! več tekstilnega blaga, katerega naj bj Mizzon prodal in si kot plačilo pridržal samo nekaj odstotkov na dobičku Toda Mizzon, ki Be je pri pogodb; pokazal izredno zanesljivega in poštenega, jo jg, čim je bilo blago v njegovih rokah, popihal neznano kam. Toda, ko se je Riani zavedel, kaj je napravil, ga je prijavil policiji, ki ga je kmalu izsledila in izročila sodniji. Več pozornosti Terpm Elvira iž Podgore je včeraj jdvila goflšk; kvesturi, da je izgubila lislnlco, v kateri je imela ®000 lir, osebno ižkaziiieo in fazrie slike. e * s Izgubo torbice iz rdečega blaga, V katerj je imela okrog 1&35 lir in Osebno izkaznico, je včeraj prijavila tudi 03*letna Coretia Veronika lz Ul. Attimis 66. *** Dobro založeno listnico je včeraj ižglibil tudi 40-letn) Bavcon Rsfac! iz ul. Mazzini 6, V njej je bilo ramreč poleg osebnih dokumentov 32,000 lir, Izgubo je prijavil policiji. novanjema. vsaka in eno trinadstropno s šestimi stanoValiji, Ker se bo z gradnjami pričelo V najkrajšem času, je občinski odbor takoj odobril ta predlog. Glede popravila y vojni poškodovanih stanovanj, ki so še vedno Sesedena, je odbor sklenil, da bo te ljudi za čase popravil nastaad v vojašhici v Standrežu. Obstaja pa zarad; Velike stanovanjske krize, le majhna možnos.t nastanitve samo nekatefih družin v priVatna poslopja, Nato so dali nalog občinskemu tehničnemu uradu, naj čimprej popravi manj poškodovana stanovanja, da bodo v fijih našle Zatočišče prve izseljene dfužlfte. Pregledali so nato prošnjo družbe Standard Petrolj Italo . Američani, ki povprašuje po delu zemljišča med ulicami Oberdan in Mamei; za zgradnjo svoje postaje. Toda odbor se je odločil, da bo o tem sklepal kadar mu bo znana obširnost poslopij, ki jih na tem proslofu namerava zgraditi INČiS. Nato je odbor pregledal in odobril nekatere sklepe navadne uprave, med katerimi tudi oni, ki še zadeva zakupa za doVažartje grušča občini in razdelitev nagrade med nameščence občinskega tehničnega urada. Nadalje so odobrili tudi ukrep, po katerem bodo naložil; globo ne-plačevalcem občinskega užitiiin-skega davka ter odredili odgodi-tev poravnave stroškov prevoza v zdravstvene svrhe. Odobrili sd tudi sklep, po katerem bodo dodčlili na-gfado za delavnost družiiiam deportirancev ter sklep potrošnje 290 tisoč lir za opremo otroškega vrtca V Ul. CodClli. Po proučitvi zadnje točke dnevnega reda se je seja zaključila. Včeraj zjutraj ob 11. uri se je ob- činski odbor zopet seštaj za pio-Učitev del, ki jih bodo izvršili ha sej; občinskega sveta, ki bo zasedal v torek na gradu. Pocenitev kruha 15. oktobra še je ceha kruhu znižala za nekaj lir. Kruh izdelan iz moke tipa «1» v komadih po 150 do 200 g (z največ 29 odst. vlage) je po 94 lir kg. Kruh v komadih po 800 do 500 g (z največ 32 odst. vlage) je po 92 lir za Kg. Kruh izdelan iz moke tipa «0» V komadih od 80 do 130 g (z največ do 28 odst. vlage) je po 110 lir za kg. Vse pekarne bodo morale vedno imeti na razpolago kruh tipa «1» v komadih od 150 do 200 g. V primeru, da bi pekarne ne iniele tega kruha, bodo morale odjemalcCih prodati tudi najboljši kruh po ceni onega, tipa «1». UKRADENO KOLO 27-letna Korečič Alma iz Stever-jana je pustila pred neko trgovino na Verdijevem korzu moško kolO, Zelo pa je bila razočarana, ko jg če2 nekaj časa stopila iz trgovine in ni več našla svojega kolesa pri zidu, kamor ga je prisloni, la. Vsa razburjena sa je začela ozirati okr v upanju, da bo zagledala kje drugje svoje kolo, ki ga je morda kak šaljivec preložil Končno pa je le morala ugotoviti da ji ga je nekdo odpeljal. Zato j) ni preostajalo drugega, kakor aa je tatvino javila policiji. Ukradeno kolo je bilo vredno okrog 25.000 lir. PREDPISI ZA PEKARNE Zveza trgovcev ža goriško pokrajino opozarja svoje člane peke na predpise zakona št. 1609 z dne 21. julija 1938. Po tem zakonu je treba Z3 vsako rtovo namestitev, spremembo ali preselitev pekarne prositi prefekturo za dovoljenje. ČIGAVA JE LISTNICA 36-lelni Prinčič Stanislav iz ul. Or. zoni št. 29 je izroči] ha gofiškj pt, liciji usnjeno listnico, v kateri S« bili razni dokumenti v tujem jezi wUil in 470 lir v znam kah, Prinčič je listnico našel v ki rtu Vittoria na Travniku 20.30 ure. okrog VERDI. 15: RKfdšt Velikanov*, S. Haywafd. VITTORIA. 15: «Mož-čudo», D, Kave. CENTRALE. 16: »Pustolovščina O-liverja Tivista«, R. NMVton. moderno. 15: »unii sem roparja Jessa*. B. Britton. EDEN. 14.30: «Taržan V Neiv Y<3r-Ku», J, Weissmtieller, POROČIJO TOV. BORISA MRAKA NA II. KONGRESU KATERE SO GLAVNE POMANJKLJIVOSTI PRI DELU AGIT-PROPA? (Nadaljevanje s 3, strani) Te pomanjkljivosti so: a) Bodisi v aparatu Agit-propa pri okrožnem komiteju Partije v Istri, kot — in to še posebej — v aparata tržaškega mestnega komiteja; pri nobenem se ni dosegla ona stopnja organizacije, ki naj bi bila na višini svojih nalog. Ta pomanjkljivost organizacije preprečuje o-stvaritev podrobnega načrta dela na vseh poljih. Tako ni mogoče vzpo-rediti celega partijskega Agit-prop-aparata, da bi se usmeril z raznimi organizacijami. b) v podcenjevanju dela Agitpropa bodisi v mestnem kot okrožnem komiteju, bodisi — in to že posebej v rajonskih in okrajnih ko- mitejih, predvsem pa velja to za osnovne organizacije Partije. c) naslednja pomanjkljivost obstaja v nepravilni politiki kadrov, ki se nanašajo na posamezne panoge tega poprišča. To so glavne pomanjkljivosti, i2 katerih nastajajo še večje napake pri delu Agit-propa. Kot prvo večjo napako naj omenimo to, da se pazi le na one akcije, za katere so neposredne perspektive. Razen tega se zelo malo stori za dvig kadrov Agit-propa, da bi ta spoznal še bolj obširno svojo nalogo in druge kar je v zvezi s specifičnim njegovim delom. Vse te pomanjkljivosti povzroče nadaljnje motnje, nevšečnosti in neprilike pri vsem delu v Partiji. Sedanje naloge agit-propa V prvi vrsti je treba odpraviti glavne pomanjkljivosti organizacijskega značaja, o čemer smo že zgoraj govorili. Razen tega je potrebno, da vpeljejo naši aparati agitacije in propagande pri mestnem in okrožnem komiteju nov način dela, v katerem bo zapopa-deno podrobno načrtno delo na vseh popriščih, tako da se bodo v njem odražale glavne naloge in perspektive Partije. V izpopolnitev agitacijsko-pro-pagandnih sredstev moramo: a) izpopolniti politično in ideološko vsebino vseh naših publikacij, listov itd; b) sistemizirati in dvigniti politično ideološko vsebino množičnih konferenc; c) organizirati sistematičen študij ali proučevanje marksizma-le-ninizma, za naše kadre Partije in v splošnem dvigniti ideološki nivo članov Partije; d) še veliko bolj ojačiti delo na kulturnem polju, namenjeno širšim množicam in delo za ljudski šport. Sedaj pa si oglejmo glavne naloge Agit-propa: a) kot prvo moramo sistematično in odločno razkrinkovati sovražnike ljudskih množic. Razkrinkati je treba sleherni pojav zatiranja in izkoriščanja, ki ga opazimo bodisi v tvornicah. tovarnah ali pa na deželi — po vaseh; ožigosati je treba vse krivice povzročene od državnih organov buržoa-zije imperializma, kakor tudi s strani državnih in občinskih uprav, nadalje politično ekonomskih organizmov. nato še policijskih in sodnih. Razkrinkamo torej vsak konkreten pojav imperialistične vojnohujskaške politike, ki se istoveti s politiko izkoriščanja, tlačenja in zatiranja narodov, ki si žele ohraniti samostojnost. Tako politiko delajo imperialistične velesile v mednarodnem merilu. b) prospešiti je treba agitacijo in propagando med ljudskimi mno-žicami za vzpostavitev enotne borbene fronte proti sovražnikom ljudstva. c) razkrinkati je nadalje treba ves oportunizem in izdajstvo naših ko-minformistjčnih renegatov, ki so obrnili hgbet našemu revolucionarnemu gibanju. Predočiti je treba množicam, kako ti kojninfor-misti dejansko politično sodelujejo z reakcionarno buržoazijo bodisi v coni A kot v coni B. Sploh je potrebno ožigosati sleherno manifestacijo politike take vrste. d) v coni B našega ozemlja bomo morali nadaljevati z nenehnim dviganjem političnega izobraževanja množic, da bomo tako utrdili i ljudsko oblast i naše gospodarstvo. Poleg tega bo ena naših glavnih dolžnosti intenzivno delo agitacije in propagande na popri-šču kulturnega in športnega udejstvovanja ljudstva. Zelo važna in pereča naloga obstoji v odpravi zaostalosti te naše zemlje, ki nam je prešla v nasledstvo iz roparskih rok tlačiteljev in fevdalnih klerofašističnih izkoriščevalcev. Lenin je smatral kulturno revolucijo za neobhodni element pri utrditvi oblasti delovnih mijožic; le tako bodo lahko deležne pri upravi in le tako bo mogoč nadaljnji razvoj socialistične revolucije. Na tem kakor na gospodarskem stecih ter po vaseh se bo moralo organizirati tekmovanje za čim večjo udeležbo pri delu ljudske omi- področju bo' morala Partija posvetiti svoje sile za dvig ljudske kulture tudi v najzaostalejši vasi. Zato bd potrebno, da se ojačijo kadri I ke in prosvete, kulturnih deTavcev, treba jim bo | Na splošno in v razložiti še bolj podrobno, kako ve- lavnem se bo morala naša Partija borit; za to, like so njihove naloge. Po vseh me-j da se med množice razširijo z ve- likopotezno propagando načela marksizma-leninizma; pri tem bo treba paziti, da se bo tozadevno delo organiziralo vprav pr; naših mladincih: v šolah, tvornicah, tu-varnah, nato po vaseh, v organizacijah. v krožkih itd Delo za ideološko izgradnjo O tej nalogi bom govoril posebej, ker je izredne važnosti ravno v sedanjem trenutku. Sicer nočem s tem reči, da bi bilo to delo v drugih prilikah postranskega pomena. Jasno je, da revolucionarna Partija ne more in ne bo mogla izvršiti svojih dolžnosti, ako bo o-pustila iz kakega razloga to važno delo. Tovariši, ki poznajo na primer zgodovino KPJ. gotovo dobro vedo za velikansko ideološko delo, ki ga je komunistična partija izvršila tudi pod najtežjimi pogoji prgv pod istim današnjim revolucionarnim vodstvom. Ako s°daj poudarjam potrebo po ideološkem dvigu naših kadrov, hočem s tem še bolj jasno in odločno prikazati naloge, ki jih ima naša partija v današnjem položaju našega delavskega gibanja. Mi vidimo, da so o-portunistični in nacionalistični e-lementi vnesli v naše proletarsko gibanje ideološko zmedo; dezorien-tirati hočejo glavne revolucionarne teze ter revidirati teorijo revolucionarnega proletariata — in sploh marksizem leninizem. Iz teh predpostavk izhaja poglavitna naloga naše Partije: naloga in dolžnost obrambe marksizma leninizma, nato ožigosanje in razkrinkanje oportunistov, zagovornikov revizije kot so naši domači komin-formisti bodisi v teoriji kot v praksi. Kaj je resnice na tem. ko nas poglavar domačih renegatov marksizma leninizma — Vidali obtožuje, da smo nevarni, kaj da se poslužujemo spisov Lenina in Stalina (s čimer hoče reči. da zlorabljamo tnzrcevno besedilo). Lahko pa odgovorimo, da so spisi o marksizmu leninizmu teksti revolucionarne vede A ta znanost obsoja in razkr nkuje revizioniste: Partijo proletai'at«, in delavski razred pa vodi ta veda v borbo za socializem, zato bodo naši kadri in naši člani Partije postoterili svoje napore ter se naučili iz klasičnih spisov marksizma leninizma kot iz izkušenj delavskega razreda pravilno razločevati, katera so najboljša sredstva, s katerimi se bo dalo potolči razrednega sovražni- ka; istočasno pa bodo znali naši kadri poslužiti se nepremagljivega orožja, ko bo šlo za razkrinkova-nje vsakovrstnih oportunistov, ki razglašajo potrebo po reviziji. Le naj poizkusijo uporabljati marksi-tična in leninistična besedila, če jim bo šlo, da z njimi opravičijo svojo protirevolucionarno prakso! Proučevanje marksizma in leninizma kakor tudi poglobitev študija in spoznavanj na tem polju, nam je potrebno, ako hočemo imeti perspektivo našega praktičnega dela. Xo je nujno potrebno za tovariše v coni B, ki delajo po oblastni liniji, kot tudi na po-prišču gospodarstva in prosvete; naposled je to potrebno za vse partijske organizacije. Upreti se moramo ozkosrčnemu prakti-cizmu, ki se omejuje na mehanično izvedbo direktiv, ki ne zna razumeti, iz katerih razlogov je prišlo do teh direktiv, ki jih ne zna prilagoditi s splošno perspektivo razvoja razrednega gibanja. Iz istih razlogov se morajo tudi tovariši irj kadri cone A poglobiti v teoriji marksizma in leninizma, kajti tudi oni morajo rešiti praktična vprašanja, ki so težavna v luči revolucionarne perspektive; tudi pri tem je potrebno, da se odpravi oni prakticizem, ki dejansko zožuje revolucionarno akcijo Partije. Posebno važen predmet študija, ki si ga bodo morali zadati naši kadri, bo v proučevanju odklonov ter revizionističnih tendenc revolucionarne teorije v preteklosti delavskega gibanja. Posebno leninizem se je razvijal v nenehni borbi proti reviziji in odklonom revolucionarne teorije; on nas poučuje o izvoru slehernega oportunizma in revizionizma, uči nas, da pomeni revizija v praksi opustitev razrednih interesov — interesov socializma. Marksizem - leninizem poleg tega uči, kako je nujno potrebna dosledna nepopustljiva borba, ki je ne smejo ustaviti nikake težko-če; to borbo je treba voditi proti vsem poizkusom potvarjanja revolucionarne vede in prakse, ki mora slej ko prej ostati poglavitno orožje proletariata vsega sveta v boju za socializem. Marksizem - leninizem nas uči, kako potrebna je dosledna borba proti vsakovrstnemu zatiranju in izkoriščanju proti krivicam, nemoralnosti. pokvarjenosti, izprijenosti, ter proti laži. kar je glavna karakteristika za imperializem in za njegovo dobo; zato skuša ta s temi svojstvi okužiti vso svojo o-koiico. Marksizem - leninizem pa se strogo in natanko drži načel, kot svoje najpomembnejše osnovne značilnosti in v tem smislu predstavlja revolucionarno vedo proletariata. Marksizem - leninizem se bori proti malomeščanskemu duhu, ki se prilagodi in sprejema zatiranje, teptanje in tlačenje, kakor tudi vso pokvarjenost dobe imperializma; bori se proti malomeščanskemu nastrojenju, ki sveto spoštuje cmcč In silo» in ki nima vere v revolucionarna načela, v sile revolucije in socializma. Iz vseh teh razlogov je danes nujno potrebno, da naši kadri in člani Partije še globlje prouče znanost marksizma - leninizma. Zatorej bo naša naloga, da orga-nizii-amo ideološko izgradnjo še bolje kot doslej. Ne smemo štediti z energijo v naporih za oborožitev naših kadrov Partije, s teorijo in ideologijo marksizma - leninizma. Vse to je potrebno, ako hočemo izvršiti naše revolucionarne naloge ter vrniti zaupanje in samozavest delavskemu razredu in delovnim množicam v coni A našega ozemlja. Tovariši in tovarišice! Prišel sem h koncu svojega poročila. V prvi vrsti sem si prizadeval, da podam glavne principe, po katerih se ravna naša dejavnost na polju agitacije in propagande, kot jo je začrtala naša Partija. Ta načela boste z lahkoto spoznali ravno v bogatem in herojskem nizu bojev, ki jih naša Partija vodi proti razrednemu sovražniku. Isto tako je razvidno tudi iz poročil, ki so jih na našem kongresu podali drugi tovariši centralnega komiteja. Vse naše izkušnje dokazujejo, kako je imela naša Partija vedno v osnovi za svojo revolucionarno akcijo - marksistično leninistično znanost. In tudi njena najnovejša zgodovina dovolj zgovorno izpričuje, da je vedno bolj pripravljena in odločna držati visoko zastavo revolucionarne vede proletariata — in to tudi v najtežjih prilikah. Vsiljuje se nam vprašanje, kje je naša Partija vzela toliko meči, da je ostala dosledna tako v prej-šnih, kakor tudi v sedanjih kočljivih časih. Vzrok za to je treba predvsem iskati v globokem in neomajnem zaupanju, ki ga je naša Partija vedno uživala do delavskega razreda in delovnih množic pri nas prav tako v brezpogojnem zaupanju v svetovno revolucionarno gibanje-— v delavski razred in v zatirane in izkoriščane delovne množice vseh dežel. Naša Partija je dobila moč od tega, da si je znala pomagati iz izkušenj, zmag in socialističnih ustvaritev delavskega razreda ZSSR in njegove junaške borbe proti nacifašizmu. Naposled najdemo razlago v tem, da je naša Partija znala visoko ceniti pomoč, pouk in izkušnje heroične Komunistične partije Jugoslavije; od nje se je naučila, kako je treba biti odločen v borbi, kakšna naj bo brezpogojna zvestoba leninizmu, vsem njegovim načelom in kako je potrebno zaupanje v delavske množice. Tovariši in tovarišice! Naša Partija je dokazala, kako se je treba boriti proti zatiralcem in izkoriščevalcem kakor tudi proti imperializmu, da dosežemo boljše čase za delovno ljudstvo in sploh za narod. Partija bo nadaljevala na tej poti; in se še izboljšala. Njena naloga bo še v tem, da bo popravila vse svoje pomanjkljivosti in napake ter da bo mogla izpolniti vse svoje dolžnosti do delavskega razreda in delovnih množic. kot do proletariata in izkoriščanih in zatiranih vsega sveta. Naj živi dosledna revolucionarna borba naše Partije! Naj živi borbena enotnost italijanskih in slovanskih delovnih množic našega ozemlja! Naj živi mednarodna borba delavstva za svobodo, mir, neodvisnost in socializem proti zatiranju in izkoriščanju s strani vojnohuj-skaškega imperializma! Naj živi KPJ in njen heroični Centralni komitet, borec za socializem, svobodo, mir in neodvisnost naioaov! IA RELAZIONE DEL COMP. BORIS MRAK AL II. CONGRESSO Quali sono le principali daficenze nel lavoro delPagitazione e propaganda (Continuazione dalla 4.a pagina) Tali deficienze sono: a) Tanto nelTapparato dell’agi-tazione propaganda presso il Co-nitato circondariale del Partito del-1’Istria, quanto, ma piii speciamen-te, nell’apparato presso il Comita-to cittadino di Trieste non si č raggiunto un grado di organizza-zione che sia all’altezza dei compi-ti. Questo difetto di organizzazio-ne impedisce la creazione di un piano dettaglialo del lavoro in tutti i campi, inoltre rende impos-šibile un coordinamer.to piči stret-to delTapparpto delPagitazione • propaganda del Partito con le va-rie organizzazioni. b) Esiste una sottovalutazione del lavoro delPagitazione - propaganda tanto nei comitati cittadir.o e circondariale quanto. ma piči spe-cialmente nei comitati rionali e distrettuali e sopretutto nelle orga. | tito. nizzazioni di base del Partito. c) Vi manca inoltre ur.-a giusta politica di quadri per quanto ri-guareja i singoli rami di questo campo di lavoro. Questi sono le principali deficienze che provocano poi da loro parte dei difetti gravi nel lavoro di agitazione propaganda. II primo fra di essi 6 quello che ci si limita quasi esclusivdmente ad azio-ni che har.no prospettive immedia-te. Da qui il carattere di campa-gna nel lavoro per cui si trascu-ra 1’organlzzazione, la prospettiva ecc. Inoltre si fa molto poco per la elevazlone dei quadri delPAGIT-PROP nella conoscenza piči ampia dei loro compiti e del carattere del loro lavoro. Tutte queste deficienze provocano a loro volta altre ed altre deficienze irj tutto il lavoro del Par- I compiti attuali deli' agit-prop In primo luogo si rende neces-sario di eliminare le principali deficienze d’orf«ine organizzativo, di cui abbiamo parlaio piu sopra. Ol-tre a cfo e necessario che i nostri apparati di agitazione-propaganda presso i comitati, cittadir.o e circondariale adottino nel loro lavoro un piano dettagliato in tutti i campi, piano che tenga conto del-le prospettive dei compiti generali del Partito. Allo scopo di pertezionare i mez-zi della agitazione e propaganda dobbiamo: a) perlezior.are ii contenuto po-litico ed ideologico di tutte le no-stre pubblicazioni, giornali ecc. b) sistematizzarc ed elevare il contenuto politico ideologico delV conferenze di massa; c) organizzare lo studio sistema-tico del mar.vismo-leninismo dei nostri quadri di Partito, ed elevare in generale il livello ideologico dei membri; d) rafforzare molto piu estesa-mente ed intensamente il lavorc culturale per un movimento cultu-ra'e popolare di massa ed il lavoro per lo šport popolare. Per quanto riguarda i compiti generali dell’AGlT-PROP essi devo-no essere principaimente: al continuare sistematieamente decisamente e smascherare i ne-mici delle masse popolari. Smascherare ogni manifestazione concreta dell'oppressione c dello sfruttamen-to: nelle fabbriche e nei villaggi; adittare le ingiustizie e 1’oppres-sione dj tutti g'i organi deU’appa-rato statale della borghesia e dello imperialismo; delle amministrazio- ni statali e comunali degli organi i-conomico-politici, polizieschi e giu-diziari. Smascherare ogni manifestazione concreta della politica ing perialista e guerrafondaia, delta politica di sfruttamento di oppres-sione e di soffocamento dell’indi-pendenza dei popoli condotta dallp grandi potenze imperialiste in campo internazionale b) Intensificare l'agitazione propaganda tra le masse popolari pet ia ricostruzione di un fronte d: (otta contro i nemici del popoln. c) Smascherare decisamente tut-'o i'opportunismo ed il tradimento dei rinnegati cominformisti de! r.c->tro movimento rivoluzionario. Mn-strare ed additare al!e masse tutia 'a loro politica di collaborazione dl !atto con la borghesia, reazionaria tanto nella zona A quanto nelle tona B. nonehč ogni manifestazione concreta di questa loro politica. d) Nella zona B del nostro terri-torio sara necessario intensificare ancora piu il lavoro di eleva-mento požitico delle masse per ' compiti che sono in relazione a) rafforzamento del potere e alTele-vamento dell’economia. Soprattutto sarž necessario a intensificare il lavoro di agitazione-propaganda nel campo della cultu-ra e dello šport popolare. Vinccre la grave arretratezza di questo territorio, arretrattezza che fe 1’eredita deM’oppressione degli sfruttatori feudali e clerofascisti č un compito impellente. Lenin con-siderava Ia rivoluzione culturale come un elemento indispensabile per il rafforzamento del potere delle masse lavoratrici per sviluppare la loro partecipazione diretta al potere, per l’ulteriore sviluppo della rivoluzione socialista. In questo campo, come nel campo economico bisognera concer.tra-re gli sforzi del Partito per elevare anche nel villaggio piči arre-trato il livello della cultura popolare. A questo riguardo bisognera rafforzare i quadri dei lavorator culturali, bisognera a spiegare lori piu profondamente l’importanza dei ioro compiti, Bisognera organizzare 1’emulazione in tutte le cittadine ed i villaggi per una piu vasta partecipazione. In generale il nostro Partito do- vra ,'ottare per una piu vasta propaganda, tra le masse, dei principi del marxismo-leninismo, con par-ticolare riguardo bisognera organiz zare questo lavoro tra le masse de, giovani: nelle scuole, nelle fabbriche, nei villaggi, nelle organizzazioni, nei circoli ecc. II lavoro per Felevamento ideologico Parlerd separatamente di questc problema poiche esso assume una importanza particolare proprio nei momento attuale. Cid non significa perd affatto, che in altre occasioni il lavoro per l’elevamento ideologico dei membri del Partito sia un lavoro di secondo ordine. E’ chia-ro che un Partito sia un lavoro di secondo ordine. E’ chiaro che un Partito rivoluzionario non pu6 e non potra assolvere assolutamente il suo compito se dovesse tralascia-re a causa di circostanze partico-lari questp importante lavoro. 1 compagni che conoscono ad esem-p*.(i la storia dež PCJ; sapranno che questo Partito ha eseguito un im-menso lavoro ideologico , anche nelle condizioni piu difficili, proprio sotto la guida della sua attuale dire/icne rivo'uzionar'-- Se io soticlinco oggi -.mesta nm-t-j 'ta per un lavoro piu intenso di ele-vamento ideologico dei quadri, con ci6 esprimere piu decisamente i compiti del nostro Partito nella si-tuazione attuale del nostro movimento operaio. Situazione nella qua-le elementi opportunisti e naziona-listi introducono r.el nostro movimento proletario il disorientamen-to ideologico, il revisionismo delle fondamentali tesi rivoluzionarie della teoria del oroletariato rivoluzionario. del marxismo-leninismo. Da qui proviene un compito fonda-mentale per i) nostro Partito: Compito di difesa del marxismo-leni-nismo. dello smascheramento dello opportunismo, del revisionismo nel-!a teoria e nella pratica dei cominformisti locali Che cosa č di vero nelTaccusa che il capo dei rinnegati locali de' marxismo e leninismo, Vidali, ci fn quando dice. che noi siamo peri-colosj perche adoperiamp i testi di Lenin e Stalin (con cui vuole dire che facciamo cattivo uso dei testi). Noi possiamo risponderc a loro, che testi del marxismo-leninismo sono t testi della scienza rivoluzionaria. Che auesta scienza li condanna e li smaschera. Che questa scienza <»-rienta i> Partito del proletariato e la classe operaia nella lotta per ll socialismo. che percič i nostri qua-dri, i nostri membri del Partito, decuplicheranno i loro sforzi per apprendere dai testi classici del marxismo e leninismo, come pure dalla viva esperienza della classe operaia, la yia per un’orientamento giusto ed ad armarsi di rnezzi in-vincibili per battere i nemici di classe e smascherare ogni opportu-rusmo, ogni revisione cosciente o mcosciente. Si provino essi ad ado-perare i testi marxisti e leninisti per giustificare la loro pratica con-t rorevoluzionaria. Lo studio del maxismo e leninismo e 1'approfondimento delle no: stre conoscenze ln questo campo ci č necessario per avere prospettive nel nostro lavoro pratico. Cid t indispensabile per i compagni della zona B che lavorano nell’ambito del potere, deM’economia e della cultura, come in generale per tutte le organizzazioni di Partito. Bisognera combattere il praticismo ristretto che si limita ad appiicare mecca-nicamente le direttive, che non sa comprendere le cause che hanno determinato le direttive, che non sa applicarle alla luce della prospettiva generale dello sviluppo della lotta di classe. Per le medesime ra-gioni anche i compagni ed i qua-dri della zona A devono approfon-dirsi nelle teorie del marxismo-le-ninismo, poiche anche a loro oc-corre risolvere problemi pratici — difficili alla luce delle prospettive rivoluzionarie, anche qui e necessario eliminare il praticismo che restringe di fntto l'azione rivoluzionaria del Partito. Particolarmente importante og-getto di studio per i nostri qua-dri dovrA essere lo studio sulle de-viazioni, sulle tendenze revisioni-ste della teoria rivoluzionaria nel passato de) movimento operaio. II leninismo, in particolare; si 6 gvi-luppato in una lotta continua contro il revisionismo — e le deviazio-ni dalla teoria rivoluzionaria, esso ci insegna quali sono le radici di ogni opportunismo c revisionismo, esso ci insegna come praticamente il revisionismo significhi in ogni caso abbandono degli interessi di classe del proletariato, deg”interes-si del socialismo. II marxismo e leninismo ci insegna inoltre come sia indispensabile una lotta intransigente, conse-guente, che non teme dlfficolta di sorte, contro tutti i tentativi di sna-turamento della scienza e della pratica rivoluzionaria, arma fondameh- tale del proletariato, dei iavoratori di tutto il mondo in lotta per il socialismo. II marxismo-leninismo ci insegna, come sia indispensabile ia lotta conseguente fino in fondo contro ogni specie di oppressione e sfruttamento, contro le ingiustizie, ia depravazione, la menzogna, che č la caratteristica principale dell’im-peria!-ismo e della sua epoca e con cui 1’imperialismo cerca di conta-minare tutto e tutti. II prolondo ed intransigente attaccamento ai principi, ecco la caratteristica fon-damentale del marxismoleninismo, cid che fa di esso la scienza rivoluzionaria del proletariato. 11 marxismo-leninismo lotta contro lo spettro piecolo-borghese che si addatta ed accetta l’oppressione e la depravazione delVepoca delio imperialismo, lotte contro lo spi-rito piccolo-borghese che ha sacio rispetto della «potenza» e che non črede alla forza dei principi rivo-luzionari, alla forza della rivoiu-zione e del socialismo. Ecco per tutte queste ragioni č oggi indispensabile per i quadri c-per i membri del nostro Partito un approfondimento ancora mag-giore nelle conoscenze del marxi-smo-leninismo. Noi dovremo percid organizzare 1’elevamento ideologico in un modo migliore di quello che č stato fatto sin’ora. Non dovremo rispar-miare gli sforzi e le energie per armare i nostri quadri di Partito dell’arma della teoria e delVideo-loaia del marxismo-leninismo. Tutto cid d necessario per assolvere i nostri compiti rivoluzionari e per ridare la fiducia nelle pro-prie forze della classe operaia ed alle masse lavoratrici nella zona A del nostro territorio. Compagni e compagne! Sono arrivato alla fine della mia relazione. Io mi sono sforzato soprattutto di esporre i principi ed i criterj generali dell’attivitii di a-gitazione e propaganda del nostro Partito. Tali principi sono facil-mente individuabili proprio nella ricca ed eroica storia di battaglia che il nostro Partito ha condotto contro il nemico di classe. Tutto cid si Pub, del resto vedere pure dalle relazioni che gli altri compagni dei Comitato Centrale hanno IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST, ul. G. Gozzj 1., vogal ul. Pauliana tenuto qui a questo Congresso. Tutta la nostra esperienza dimo-stra come il nostro Partito abbia avuto sempre a base della sua a-zione rivoluzionaria la scienza marxista-leninista. mentre ia sua recente storia dimostra che esso d piu che mai Dreparato e decisn a tener alta la bandiera della scienza rivoluzionaria del proletariato anche nelle condizioni piu difficili Sorge la domanda da dove il nostro Partito ha tratto ia sua forza per essere stato conseguente nel passato come nei difficili momenti del presente. La causa di cid va in primo luogo, ricereata neba pro-londa fiducia che il nostro Partito ha avuto sempre nella classe ope raia e nelle masse lavoratrici is noi, come pure nella incondiziona-ta fiducia, alla qua’e e stato edu cato, nel movimento rivoluziona rio mondiale, nella classe operaia e nelle masse lavoratrici oppresse e sfruttate di tutti i paesi. Esso ha tratto la sua forza dal fatto che ha saputo ispirarsi, entusiasmarsi ed imparare dalle esperienze, dalle vittorie e dalle reaMzzazioni socialiste della classe operaia della URSS e dalla sua eroica lotta contro ii nazifascismo. Ed infine per-che il nostro Partito ha imparato ad apprezzare l’aiuto, le esperienz. delferoico Partito Comunista della Jugoslavia, poiche da esso ha ap-preso, come bisogna mostrare de-cisione ed entusiasmo nella lotta la fedelta incondizicnata. leninista ai principi e la fiducia profonda nelle masse lavoratrici. Compagni e compagne! II nostro Partito ha mostrato come ci si deve battere control’op pressione, lo sfruttamento, e la depravazione del!-’imperialismo poi un migliore avvenire dei lavorato-rj e dei popoli. Esso dovra conli-nuare su questa strada. Esso dovra mighorarsi ancor piu. combattere e superare le sue proprie deficen-ze ed errori per assolvere degns-mente ii suq compito, compiere i) suo dovere verso la nostra classe operaia, verso le nostre masse lavoratrici, come verso il proletariato e le masse lavoratrici sfruttate ed oppresse di tutto il mondo, Viva la lotta rivoluzionaria conseguente del nostro Partito! Viva 1’unitii di lotta delle masse lavoratrici Italiane e slave del nostro territorio! Viva la lotta internazionale dei Iavoratori per la libertd, la pace 1’indipendenza ed il socialismo contro l’oppressione e lo sfruttamento deirimperiallsmo guerrafondaio! Viva il PCJ ed il suo eroico Comitato Centrale, eroico combalten-ts per il socialismo, per la liberta, per la pace e 1’indipendenza dei popoli! I! j z a r i i Deikt smr* nove, muce- fefflfiioi/alc] f 1 - > • J • * lesnv' , POti! e tal RI # rezane r> šte, turnir, parkete in drva n najugodneje USI KINO NA OPČINAH predvaja samo še DANES v NEDELJO s pričetkom ob 16- uri z optimizmom film prežet veseli ^a^^gga Sj ŽeliOlO V glavnih vlogah svetovno znani v igralci. ZANIMIVI SPORED PRIHODNJEGA TEDNA OBSEGA: LIDIJA V PONEDELJEK in TOREK boste videli film......... pračo nasprotje nedeljskega filma. — V glavni vUHE znana Španka MERLE OBERON. V SREDO in ČETRTEK bo mantičnega v filmu . in ro- POJOI z MENOJ Prihodnjo SOBOTO Ln NE- J velefilmu pa boste videli v Z£LEN1 DELFIN kaj se je usodn ega dogodijo na istoimenski PRIDITE VSI! PRIDITE VSI! (Mt ul. Caim# iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiijiiuiuiiiiiiiiiiiiiiii 1 tpM NOVE K Melik: JUGOSLAVIJA, platno . . .... . , Jurčič: ZBRANO DELO III. zv. (Grad Rojinje, Kloštr- ski Žolnir, Deseti brat), platno . . .......... Cankar: KLASJE št. 18-19 (Na klancu), broširano . • London: BELI OČNJAK, platno............................: Lavrič: PORODNIŠTVO, broširano....................; ; • Iljin; VELIKI TEKOČI TRAK, platno Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in 1(1 TRGOVINA Oale/fe si z Ulica Vasa trgovi k at h Ll-PA e STROKOVNE V zalogi imamu stalno tudi kmetijske STKOKUvn« " pi Poslovalnice: KOPER, IZOLA, PIRAN. PORTOROŽ- UMAG in NCVl GRAD Drugo jugoslovansko tekmovanj® reproduktivnih glasbenih umeintko od 20. do 27. novembra 1949 jto1! J Je Z Vsem udeležencem tekmovanja sporočamo, 119-49 z dne R ^P0 s<-umetnikom, ki r.,,nust ministrstva železnic FLRJ štev. 308 1949 odobren popust 50': glasbenim umetnikom, m p0pitsl L. hvali na II. jugoslovanskem glasbenem tekmovanju- r ,0^ ■ ve- lia za II. in III. razred brzih in potniških vlakov. ^aSu * :i. j ■ i . ..... z., rto-sni V od', tornih, od vseh postaj JDZ do Ljubljane in nazaLi0 pri 2,1 17. do 30. novembra 1949 vključno. Tekmovalci k,uP1J b0 hodu vozne listke po redni ceni. Vozni listek JUJ,1.. o 7 U nonvi.i dl. nimraf: nncohnoall not*'*1*® rt ud«' za brezplačen povrutek na osnovi posebnega P, ■_» or^. ležbi na tekmovanju, ki jim ga bo izdal sekretar* r8lj . zacijskega odboru v Ljubljani, To potrdilo bodo j^jiti movalci pred pričetkom povratnega potovanja P1P (|8tira niški blagajni postaje Ljubljana zaradi žigosanja z žigom postaje. izM pv Udeležencem tekmovanja sporočamo, da bojb1' strani {,,0 trdilu za brezplačen povratek z železnico na hrbmi p0jlj trdil o pravilu, prijavi k tekmovanju, ki J'j] vf"pfi- ' F‘av,lll| JŽI IJilVl Jv ILIVJIIUVUIIJU, 4* • . • i ,, g' I pravilno prijavljenim kandidatom Zaradi jnjtcv kandidate, ki sum jih naprosil- za naknadno d:>P°* «e stopnice na osnovj pravil in programa tekmovanja^ naši prošnji nemudoma odzovejo, ker jim alff0rt.'naPru?n, izdati potrdila o pravilni prijavi. Vse kandida c iuViij da potrdila o pravilni prijavi k tekmovanju skru ^ ^b0r Sekretariat org