Aktualno Podravje • Po toči škode na kmetijskih površinah za 16 mio evrov O Stran 3 Črna kronika Ptuj • Črna točka v mestu: križišče 5. Preko-morske in Peršonove O Stran 24 Ptuj, torek, 18. julija 2017 letnik LXX • št. 56 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Milit ynn w Avstrija, Slovenija • 16. gasilska olimpijada v Beljaku P d . Hajdošani ostajajo najboljši na svetu Podravje J J J J J Ptuj • Kakšna je Po štirih letih od največjega uspeha v svojem 62-letnem delovanju, ko so na gasilski olimpijadi v Franciji osvojile tri čakalna doba za novo zlate medalje, so se v nedeljo, 16. julija, hajdoške olimpijske ekipe s 16. gasilske olimpijade v Beljaku v Avstriji ponovno 1.1 vrnile z zavidljivimi rezultati: novo olimpijsko zmago so dosegle članice B PGD Hajdoše, srebrno medaljo člani B PGD osebno izkaznico Hajdoše, članice A PGD Hajdoše pa 10. mesto. Več na straneh 16 in 17. Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik O Strani 6 in 7 V središču Moškanjci • Poškodbe na novem nadvozu O Stran 4 Podravje Ptuj • Kdo bo plačal obnovo strehe na OŠ Ljudski vrt O Strani 4 in 5 v Šport Nogomet • Razigrani Maribor ugnal borbeni Aluminij O Stran 11 Atletika • Domjanova z izidom sezone do brona O Stran 12 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Aktualno • Uničujoč nevihtni oblak nad Ptujem visok 19 km o Strani 2 in 3 V središču • Družina Pečar v požaru izgubila vse o Strani 4 in 5 Podravje • V domovih upokojencev že letos višje cene oskrbnin? o Strani 8 in 9 0 ^^Uirodno jFabcivne ■ v lasbe Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 18. julija 2017 Podravje • Neurja z orkanskimi vetrovi in uničujočo točo V oblakih nastane energija, primerljiva Minule dni je narava tudi na Štajerskem pokazala svojo uničujočo moč. V neurjih, ki so pustošila na Ptuju in v okolici ter Slovenski odkrival strehe, toča je klestila po pridelkih na njivah, vrtovih, vinogradih, sadovnjakih, poškodovala objekte, avtomobile in drugo Obrambo proti toči s posipavanjem protitočnih oblakov na območju Štajerske izvaja Letalski center (LC) Maribor. Dejavnost financirajo država in lokalne skupnosti, letno skupaj okrog 150.000 evrov. Dobrih sto tisočakov primaknejo občine, 56.000 evrov prispeva kmetijsko ministrstvo. »Smo na minimumu financiranja. Celoten projekt protitočne zaščite, kot ga izvajamo, je vreden 1,8 milijona evrov. Plačano dobimo desetino tega zneska, vse ostalo je naša dobra volja, neplačano delo. Sam pravim, da naši piloti delajo za kislo 'župo'. Če bi uro letenja našega pilota primerjali z urno postavko Adriinega kopilota, bi samo ure letenja znesle 270.000 Zakaj je udarilo v Slovenski Bistrici »Tisti dan smo imeli dva oblaka. Enega v smeri Maribora, ki smo ga uspešno razbili, in drugega nad Pohorjem. Tega oblaka letalo enostavno ni bilo sposobno doseči, ker je bila baza čisto pri tleh. Med smrekami se pa tudi ne da leteti, ne? Oblak se je raztezal do hrvaške meje. S posipavanjem smo bili deloma uspešni, vsega pa res nismo uspeli rešiti. Zaradi razmer letalo niti ni pristalo v Mariboru, ampak je posadka pristala v Celju. Nevihtna celica se je razvila neverjetno hitro. Nevihtnega oblaka sploh ni bilo, pet minut za tem smo imeli oblak moči atomske bombe.« evrov. Če si naš pilot, ki izvaja obrambo pred točo in je izpostavljen precejšnji nevarnosti, ne zasluži plače kopilota Adrie, Protitočna obramba v sosednjih državah Avstrijci, podobno kot Slovenci, protitočno obrambo izvajajo z letali, in to na dveh območjih. »1,8 milijona evrov za namen obrambe pred točo v Avstriji namenijo pokrajine (država) in občine. Približno enak znesek izvajalci zberejo še z donacijami podjetij, kmetovalcev, sadjarjev ...«je razložil Kralj. Švicarji po njegovih podatkih obrambo pred točo izvajajo z raketami nizkega dosega, južna Nemčija z letali, Francija in Madžarska s pomočjo talnih agregatov. potem pa ne vem ... Naj potem tudi vsi župani delajo zastonj! Za izvajanje obrambe pred točo imamo usposobljenih deset posadk, ki se menjujejo. Vsak dan izvajamo 12-urno dežurstvo, od 8. do 20. ure. Ponoči ne letimo, ker je letališče zaprto, ne razpolagamo niti z ustrezno opremo. Pri izvajanju obrambe pred točo ne letimo v oblak, ker tudi za to nimamo opreme. V oblak ne upa nihče. Obdelujemo ga z vseh strani. Sodobni sistemi se sicer poslužujejo boljših in modernejših tehnologij. Z dvomotornimi letali, ki imajo kabino pod pritiskom, lahko letijo nad oblaki. Foto: Nik Naveršnik »Deževalo je tako silovito (desna stran fotografije, op. a.), da nismo vedeli, v katero smer pada dež - dol ali gor,« je dejal Darko Kralj. Dvignejo se tudi nad 10.000 metrov višine. Letijo na prednjem robu oblaka in v oblak streljajo tako imenovane »piropatrone«. Ta letala so se sposobna vsak hip kam umakniti, imajo velik domet, umaknejo se lahko tudi na Dunaj. Pri nas pa je tako, da na Hrvaško stran ne moremo pobegniti, saj Hrvati obrambo pred točo izvajajo z raketami,« je pojasnil vodja projekta obrambe pred točo na LC Maribor Drago Kralj in nadaljeval: »Pokrivamo 2.900 km2 veliko območje. Na zahodu sega do Slovenskih Konjic in Boča, čez Haloze, po hrvaški meji do Mure, gorvodno po Muri do avstrijske meje, nato pa po meji z Avstrijo do Podvelke in čez Pohorje. Celotno površino Slovenija, Podravje • Poostren nadzor FURS Oddajanje nepremičnin: kazen je lahko večja od zaslužka Oddajanje nepremičnin v najem je lahko donosen posel. A kot na vseh področjih, tudi na tem država zahteva svoj del kolača. Da bi kaznovali zaslužkarje, ki nepremičnine v času turistične sezone oddajo na črno, so v poletnih mesecih na Finančni upravi RS (FURS) poostrili nadzor na tem področju. nih odhodkov v višini 80 % prihodkov, dohodek iz dejavnosti se ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, dohodnina pa se obračuna po proporcionalni stopnji 20 % kot dokončen davek, pri čemer se davčne olajšave ne priznavajo. Od junija naprej FURS opravlja poostren nadzor na področju dela na črno, posebej so v teh mesecih pozorni na oddajanje nepremičnin v turistične namene. Kot so pojasnili, lahko posameznik oddaja in oglašuje oddajanje prostih kapacitet v turistične namene le, če ima to ustrezno registrirano. Če posameznik ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali drugi zakoni, je predpisana globa od 1.000 do 7.000 evrov. Na FURS pojasnjujejo, da lahko fizične osebe, ki želijo turistom oddati v najem sobo, del stanovanja ali celotno stanovanje za kratko časovno obdobje, to dejavnost opravljajo na dva načina. En način je, da to dejavnost opra- Če oglašujete nepremičnino, ki jo oddajate na črno, bo globa še višja... Kot so pojasnili na FURS,je za posameznika, ki dela na črno, predpisana globa od 1.000 do 7.000 evrov. Če posameznik tudi oglašuje delo na črno (naroči, objavi ali posreduje oglas ali oglasno sporočilo v časopise, revije, na radio, televizijo in v druge elektronske medije ali na drug način, kije dostopenjavnosti), oziroma če oglašuje delo ali dejavnost, preden je sklenjena civilnopravna pogodba, se kaznuje z globo od 500 do 2.500 evrov. vljajo kot samostojni podjetniki, ki so registrirani, drugi pa, da so sobodajalci, kar pomeni, da so fizične osebe, ki to dejavnost opravljajo le občasno. Pogoji so, da se nepremičnina v najem ne oddaja več kot pet mesecev v koledarskem letu, da gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisani v Poslovni register Slovenije. Za sobodajalce se davek izračuna z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normira- Kdo lahko dejavnost opravlja kot sobodajalec? Nepremičnine v najem lahko oddajajo samostojni podjetniki, registrirani za to dejavnost, ali sobodajalci. To so fizične osebe, ki se registrirajo in nepremičnine v najem oddajajo le občasno: skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu (skupaj torej 150 dni). Kapacitete, ki jih nudijo, so lahko do največ 15 ležišč, dejavnost pa se legalno opravlja šele po vpisu Poslovni register Slovenije. Ob tem na Finančni upravi RS poudarjajo še, da tudi če fizične osebe oddajajo svojo nepremičnino v turistični najem v tujini (recimo na Hrvaškem), so dolžne dosežene dohodke napovedati tudi v Sloveniji ter opraviti vpis v davčni register: v nasprotnem primeru se prav tako oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno. Dženana Kmetec Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 18. julija 2017 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 sili atomske bombe Bistrici, sta toča in orkanski veter povzročila ogromno škode. Veter je podiral drevesa, premoženje. Katere občine ne sofinancirajo Občine, ki ne sofinancirajo protitočne obrambe, so po Kraljevih besedah naslednje: Žetale, Zreče, Videm, Trnovska vas, Slovenske Konjice, Makole, Ljutomer, Duplek in Dornava. Letos se s podpisom sofinancerske pogodbe zatika v občinah Ruše, Ptuj in Ormož. »Ormož bi namesto 6.000 evrov plačal samo 4.000 evrov, Ptuj namesto 5.000 samo 3.000 evrov,« poudarja Drago Kralj. Foto: Nik Naveršnik Črno nebo nad Ptujem v torek, 11. julija pokrivamo z enim letalom. Sosedje Avstrijci imajo na razpolago šest letal za manjše območje. Uspehe imamo enake, če niso naši celo boljši. Žalostno je pa tudi to, da si z radarsko sliko slovenskega hidrometeorološkega zavoda pri svojem delu ne moremo kaj dosti pomagati. Posneta je na deset minut, objavljena je z nekajminutnim zamikom. In potem je slika stara. Za naše delo je potrebno hitro ukrepanje, pomagamo si z avstrijskimi podatki, ki se osvežujejo na pet minut. Sicer pa poleg radarske slike za ukrepanje potrebujemo še druge meteorološke podatke, o temperaturi, vetrovih...« Uničujoč nevihtni oblak nad Ptujem visok 19 km S točonosnimi oblaki so se mariborski piloti letos srečali že osemkrat. Za primerjavo - v lanski celotni sezoni so posipa-vali desetkrat. Po urah pa so že skupno presegli lanskoletno ukrepanje. »Intervencije v zraku trajajo do uro in pol. Reagenta smo letos potrošili že toliko kot v lanski celotni sezoni. Pa še ni konec poletja, nevarnost neviht preti do konca septembra. Na našem območju dodatno tveganje za nastanek neviht predstavlja reka Drava. Če nevihtni oblak pripotuje iz Avstrije, potegne vase vlago iz vodnih virov. V primeru velikih temperaturnih razlik med jutrom in popoldne-vom se v oblaku ustvari energija, primerljiva z energijo atomske bombe. Naše letalo je pred tednom dni, ko smo posipavali oblak nad Ptujem, dvigovalo deset metrov na sekundo, brez plina. Sam sem bil v intervenciji in vem, kaj se je dogajalo. Oblak je bil ogromen. Posipavali smo ga od Pesniške doline do Sloven- ske Bistrice, v višino je segal 19 km. Pri tako ogromnem oblaku toče ni možno preprečiti. Lahko jo omilimo, vsega pa enostavno ni moč rešiti. Oblak je bi sestavljen iz treh celic, reagent ni dosegel vseh. Za primerjavo lahko povem, da so najvišji oblaki visoki 21 ali 22 kilometrov. To so enormne velikosti. Tako velikih oblakov pri nas doslej sploh ni bilo. 30 let delam na področju obrambe pred točo. To se je doslej dogajalo na drugih kontinentih ... V zadnjih petih letih se je vreme silovito spremenilo. Nisem profesionalni meteorolog, a se s spremljanjem vremena in vremenskih pojavov ukvarjam že desetletja. Od vremena so odvisni pogoji letenja, zato je poznavanje le-tega za pilota kot biblija. Z uporabno meteorologijo se dejansko srečujemo vsakodnevno,« je pojasnil sogovornik. Mojca Zemljarič Ptuj, Sl. Bistrica, Ormož • Po toči škode na kmetijskih površinah za 16 mio evrov Posevki in nasadi v večini nezavarovani Letošnje vreme kmetovalcem ni najbolj naklonjeno. Spomladi je posledice na posevkih pustila suša, konec aprila smo se soočili s pozebo, pred tednom dni je po pridelkih udarila še toča. Vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj Peter Pribožič pravi, da je torkovo neurje s točo prizadelo izredno veliko območje Dravskega polja, Slovenskih goric in Ormoško-Ljutomerskih goric: »Govorimo o območju od Zlatoli-čja, čez Mestni Vrh in Orešje, Novo vas pri Ptuju, Kicar, Velovlek, Ga-brnik, Juršince in del Dornave do Svetega Tomaža. Uničujoč pas se je v širino raztezal med štiri in pet kilometrov. Škoda na terenu je res ogromna. Nekaj je še nepožetih površin s pšenico, kjer je pridelek sedaj močno oklestilo. Na območju Pesniške doline so letos koruze obetale dober pridelek. Listna masa je sedaj precej razcefrana, pridelek zrnja bo od 40 do 60 odstotkov zagotovo manjši. Pone- kod so bilke popolnoma uničene. Nekatere koruze si bodo še opomogle in bodo primerne za silažo. Najbolj poškodovane bo treba po-dorati. Velik izpad pridelka bo pri bučah, listna masa je v celoti uničena. Uničeni ali močno poškodovani so nasadi vrtnin, trsnice, toča je oskubila vinograde (Mestni Vrh, Juršinci, Sv. Tomaž do Jeruzalema), veliko škode je povzročila na nasadih drevja, pa tudi na travnikih, kjer je travinja stolčena v tla. Nedavno je toča močno prizadela območje Slovenske Bistrice, ki je prav tako v dometu ptujskega KGZ. Računamo, da je tam škode na kmetijskih in vinogradniških površinah za šest do osem milijonov evrov. Na ptujsko-ormoškem območju ocenjujemo, da je toča To leto se kmetovalci v Podravju srečujejo s sušo. Pomanjkanje padavin je spomladi vplivalo na rast kmetijskih posevkov, ki je bila počasnejša. Posledice so tudi na travniških površinah, travi-nje so redkejše, revnejše. »Donos prve košnje je bil za okrog 30 odstotkov nižji od povprečnega. Druge košnje na haloškem območju sploh ni bilo, razen tam, kjer je nekoliko debelejša zemlja. Sicer pa so se travniške površine na območju Haloz od suše kar posušile. Na Ptujskem in Dravskem polju je suša prizadela površine, kjer je zemlja plitka, na prodnati podlagi. Pričakujemo, da bo pridelek koruze zaradi suše do 40 odstotkov nižji od pričakovanega. Dobra letina se je obetala na poljih Pesniške doline, tam je sedaj udarila toča. Drugače je na poljih na območjih Gorišnice in Ormoža, kjer so vzpostavljeni namakalni sistemi. Letos so v funkciji od marca naprej. Gre za edini preventivni učinkovit ukrep za ohranjanje stabilne proizvodnje. Naložbe v namakalne sisteme so smiselne, dejansko je to za kmetije na našem območju najboljša možna investicija. Površine, ki so namakane, dajo več pridelka. Bolj kot investicije v stroje so za razvoj in donose pomembne naložbe v namakalne sisteme,« poudarja sogovornik. povzročila za približno deset milijonov evrov škode.« Ujma vpliva na oblikovanje cen pridelkov Pribožič pojasnjuje, da je relativno malo površin zavarovanih za škodo, ki jo povzroči naravna ujma. »Država je stopnjo sofinanciranja zavarovalnih premij precej znižala. Za kulture na njivskih površinah sofinancira 20, za vinograde 30 in za sadovnjake 40 odstotkov premije; pri 15-odstotni odbitni franšizi. Znesek sofinanciranja je premalo stimulativen, da bi se pridelovalci odločali za sklenitev zavarovanj. Po naših podatkih je zavarovana približno četrtina po- mISmmmA iám^m wmmmmm ■ ? ; :ir#r: vršin. Nastala škoda bo bremenila pridelovalce. Glede na to, da je pridelek možno zavarovati, je po moji oceni malo možnosti, da bo država pristopila s finančno pomočjo. Na površinah, kjer je koruza uničena, se lahko posejejo travno-deteljne mešanice za krmo goveje živine. V težjem položaju so prašičerejci. Pridelek koruze bo prepolovljen, ponekod ga praktično ne bo. Izpad pridelka zrnja je v tem letu praktično nemogoče nadomestiti. Tudi v prizadetih vinogradih pridelka ne bo. Toča je ponekod v celoti stolkla listje in grozdje, les je poškodovan. Kmetje, ki bodo njive zaradi uničenega pridelka preorali in zasejali novo kulturo (če so vključeni v KOPOP ukrepe), so dolžni spremembo sporočiti. Koruza, kjer steblo ni prelomljeno in sredica ni uničena, si bo deloma še opomogla in nekaj pridelka bo. Letos so hektarski donosi kmetijskih pridelkov zaradi suše, pozebe in toče nižji, posledično držijo višjo ceno. Cena je narasla celo balam krme. Vsaka ujma namreč vpliva tudi na oblikovanje cene.« Mojca Zemljarič 8WM. ml, ■ "•■ v""- i.'. . .v"*-/' k - Foto: Peter Pribožič Škoda na kmetijskih posevkih po torkovem neurju v Spodnjem Podravju, posledice toče na bučah, soji, koruzi in v vinogradu 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 18. julija 2017 Drbetinci • Družina Pečar v požaru izgubila vse Nov dom si želijo zgraditi na pogorišču V Drbetincih 29 v občini Sveti Andraž je zagorelo 10. julija okrog 11.45. Strahovit požar je petčlanski družini Pečarjevih v trenutku vzel za hišo, ko so poklicali otroci in vpili: »Gori, gori, gori ...« Po cesti je stekla na drugo stran hiše, a je lahko samo nemočno ugotovila, pomoči, da bodo ognjeni zublji, ki so segali že do strehe, v trenutku vzeli vse, kar so si doslej ustvarili. Imeli so topel dom, preurejeno staro butano hišo, ki so jo prizidali, da so si uredili kopalnico in jo prenavljali, ker se je družina večala, ter gospodarsko poslopje. Hiša je nosila letnico 1883, zapisano na lesenem tramu v sobi. Zagorelo je v novem delu zaradi napake na električni napeljavi, tako da je tuja krivda izključena. Najbolj je gorelo pri vhodu. Še dobro, da so otroci prišli ven, sta srečna in hvaležna Marjana in Tomaž, saj si ne znata predstavljati, kaj bi lahko bilo, če otroci ne bi bili tako prisebni in se pravočasno rešili. Nihče pa si tudi ne more predstavljati, kaj bi bilo, če bi do požara prišlo ponoči. V veliki nesreči je tako najpomembneje, da so vsi ostali nepoškodovani, četudi se je težko sprijazniti, da od starega doma ni ostalo ničesar, niti fotografije, prav noben spomin na nekdanji dom. Družino so po požaru prijazno sprejeli moževi starši v Voli-čini. Med prvimi so jim pomaga- Foto: Črtomir Goznik Marjana Pečar, Tomaž Pečar in sin Danny, ki je iz goreče hiše rešil bratca Tineta in Roka. li člani družine, tudi Marjanina brat in sestra, ki sta se že takoj po požaru obrnila po pomoč, na Center za socialno delo, občino, prijatelje. »Občina Sveti Andraž bo v dogovoru z družino zagotovila strojna dela za sanacijo pogorišča in uredila odvoz vsega odpadnega materiala na odlagališče,« je povedala županja Darja Vudler. Povezali so se z Območnim združenjem RK Ptuj, kjer se na posebnem transakcijskem računu zbirajo sredstva za pomoč. Odzvala pa so se že tudi prva podjetja; tako jim bo TMD Ptuj izdelal projek- tno dokumentacijo za hišo, ge-odetinja Brigita Kelc bo naredila geodetski posnetek, da bodo sploh videli, koliko gradbenega materiala bo potrebnega za izgradnjo novega doma Pečarjevih. Delati želijo čim bolj organizirano in usklajeno, so povedali vsi skupaj. Družina pri čiščenju pogorišča; še vedno upajo, da bodo v kakšnem kotu le še našli nekaj, kar jih bo spominjalo na prejšnji dom. „Nič se ni dalo rešiti, v trenutku je ogenj zajel celo hišo « „Nič se ni dalo rešiti, hvaležna pa sem bila, da so otroci na varnem, da so se še pravi čas rešili iz goreče hiše," pove Marjana Pečar še vedno pod hudim stresom. Vsi skupaj si želijo, da bi si s pomočjo dobrih ljudi lahko na pogorišču stare hiše zgradili nov topel, varen dom. Najbolj boli, da so otroci ostali brez varnosti, doma, starši pa jih nismo mogli Moškanjci • Poškodbe na novem nadvozu Asfalt odstopa, beton odpada Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je leta 2015 končala pol milijarde evrov vreden projekt obnove železniške proge med Pragerskim in Hodošem. V sklopu projekta so nad ali pod železnico zgradili 19 izvennivojskih križanj. Izvajalec del je bil avstrijski gradbeni gigant Strabag. Na nadvozu Moškanjci so se dve leti po izgradnji pojavile poškodbe. Asfalt je razpokan, nastajajo udarne jame, ob robnikih in iz razpok raste trava, s spodnjega dela objekta je odpadel del betona. Na DRSI, ki je s pomočjo evropskih sredstev financirala gradnjo, so o napakah na objektu povedali: »Do odstopanja asfalta prihaja zaradi odstopanja hidroi-zolacije, ki je položena na betonsko ploščo pod izvedenim asfaltom. Ta odstopa zaradi parnih tlakov, ki pritiskajo proti površju. Zadeva je dokaj dobro poznana in se pojavlja predvsem na nadvozih z relativno majhno prometno obremenitvijo. Objekt je v garancijski dobi, tako da bo izvajalec odpravil ugotovljene pomanjkljivosti v okviru garancije. 10. julija smo opravili strokovni pregled v prisotnosti inženirja in izvajalca. Dogovorili smo se, da bo izvajalec nemudoma začel odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Za ta namen mora pripraviti tehnološki elaborat sanacije in pridobiti dovoljenja za zaporo cest. Vsi stroški sanacije bodo bremenili izvajalca del. Če se izvajalec del ne bi odzval na zahtevo po izvedbi sanacije, bi kot naročnik izvedli postopek unovčenja bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku, ki za nadvoz velja deset let,« so pojasnili na DRSI. Napake bo izvajalec saniral skladno s potrjenim tehnološkim elaboratom. Ko bo ta potrjen, bo pridobil dovoljenje za cestno zaporo, kar bo po naših ocenah v roku enega do dveh mesecev. Mojca Zemljarič Ptuj • Kdo bo plačal obnovo strehe na OŠ Ljudski vrt Dela naj ne bi bila izvedena v skladu s projektom Podžupan mestne občine (MO) Ptuj in vodja svetniške skupine ZA Ptuj v ptujskem mestnem svetu Gorazd Orešek je na vodstvo občine naslovil svetniško vprašanje o financiranju obnove strehe na objektu OŠ Ljudski vrt. Kot smo o tej temi že poročali, se je streha začela povešati in posledično puščati po namestitvi panelov sončne elektrarne. Zaradi nevarnosti je bila MO Ptuj kot lastnica primorana streho obnoviti, odgovornega za nastalo situacijo pa išče s pomočjo sodišča, kjer je sprožila pravdo. »Občina je naročila zamenjavo celotne strehe, ker so bila mesta zamakanja razpršena po njeni celotni površini in prav tako povesi strešnih panelov. Stanje strehe, natančneje strešne kritine, je bilo že tako kritično, da je občina že čez zimo morala izvesti interventne ukrepe in namestiti začasne podpornike, ki so preprečevali porušitev zaradi morebitnih večjih količin snega. Po treh letih neuspešnih prigovarjanj in dokazovanj krivde za nastalo stanje strehe je interventne ukrepe in menjavo strešne kritine financirala občina v skupni višini 309.000 evrov. Vračilo denarja pričakujemo iz tožbe, ki smo jo januarja 2016 vložili proti izvajalcu, projektantu in nadzorniku ter lastniku sončne elektrarne. Čas vračila denarja je odvisen od trajanja sodnih postopkov. Dokler sodni postopek ne bo pravnomočno končan, ne moremo dokončno govoriti o vzrokih zamakanja. Sodni izvedenec v izvedeniškem mnenju sicer navaja nastalo škodo in posledice. Kot glavni vzrok za nastale povese in zamakanje je opredelil nestrokovno montažo sončne elektrarne, delno tudi neustrezno kritino in neustrezno namestitev le-te, vendar bo dokončno odločitev podalo sodišče. Zaključek postopka, ki je zaradi vsebine in števila tožencev zelo kompleksen, je težko napovedati, okvirno bi lahko pričakovali, da se zadeva vsaj Na MO Ptuj ugotavljajo, da je izvajalec na strehi OŠ Ljudski vrt vgradil je bilo predvideno po projektu. Čeprav so domnevno vgradili cenejšo različico, Foto: arhiv torek • 18. julija 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 starega dom. Marjana Pečar je bila da za njihovo hišo ni več zaščititi. Otroci so potrebovali zdravniško pomoč, da bodo lažje zaživeli s to travmo, ki so jo doživeli, in sčasoma skušali pozabiti, kaj se jim je zgodilo v času, ko bi morali najbolj uživati na počitnicah. Družina je imela plačane počitnice, upajo, da bodo dobili Kako lahko pomagamo Pečarjevim Uporabniki Telekoma Slovenije in Izi mobila lahko darujejo tako, da pošljejo ključno besedo Dom5 (darujejo pet evrov) na 1919; uporabniki A1 (bivši Si.mobil in Amis) lahko darujejo tako, da pošljejo besedo Dom (darujejo en evro) ali Dom5 (darujejo pet evrov). Denarna sredstva se zbirajo na TRR: SI 56 0420 2000 034 8846, sklic: S100 245 117 Območno združenje RK Ptuj, Natašina pot 1a, 2250 Ptuj, namen - pomoč po požaru - družina Pečar. Od oblačil potrebujejo dolge hlače in majice z dolgimi rokavi, bunde, jakne, moške trenirke št. 60, otroške 180 in 152 ter ženske 50. Potrebujejo pa tudi: ozimnico, pralni prašek, brisače, posteljnino, fen, likalnik, očala z dioptrijo za štiri člane družine. jim pomagajo, ker so ostali brez vsega, da bodo lahko ponovno zaživeli. Brez pomoči dobrih ljudi jim do novega doma ne bo uspelo priti. Z eno plačo in tremi šolarji to enostavno ni mogoče. „Hudo je bilo in je še danes hudo, ko smo z brati zunaj goreče hiše lahko samo nemo opazovali, kako je v požaru izginjal naš dom. V trenutku je zgorelo vse, kar smo imeli," pa je povedal najstarejši Danny, ki bo v jeseni začel obiskovati Tehniški šolski center Maribor, saj želi postati avtokaroserist. Da v njihovi hiši gori, je sicer prvi opazil 12-letni Tine, ki mu Danny sprva ni niti verjel, ker je mislil, da se šali. Zaradi vseh, ki želijo pomagati Pečarjevim petim, mami Marjani (nezaposlena konfekcijska mo-delarka), očetu Tomažu (avto-mehanik), ki je edini zaposlen, ter otrokom Dannyju, Tinetu in Roku, je družini, kljub izgubi doma, lažje. V nesreči niso ostali sami. Če se bo vrnila še njihova prijazna psička Cota, na katero so bili vsi zelo navezani, pa bo še Foto: Črtomir Goznik Od doma Pečarjevih sta ostala dva zidova, vse drugo je uničeno. Staro butano, pretežno leseno hišo so kupili pred 16 leti, šele lani novembra sta Pečarjeva odplačala kredit zanjo. povrnjen denar. Da pa otroci ne bi bili prikrajšani, jih bosta na počitnice odpeljala dedek in babica. Morajo spremeniti okolje, še posebej pa sedaj. Težko je staršem, kaj šele otrokom. Vsi skupaj pa ne morejo razumeti, zakaj se jim je to zgodilo. „Težko, težko, težko ... Bil sem v službi, domov sem se vrnil v 30 minutah po klicu sina, da so opazili požar, ko ni bilo dejansko ničesar več. Takšno je bilo, kot ste videli danes, četrti dan po požaru," pove Tomaž Pečar, ki v imenu družine lepo prosi, da Foto: arhiv PGD Vitomarci Niti hitra intervencija 49 gasilcev ni pomagala Namestnik poveljnika PGD Vitomarci Andrej Toš, vodja intervencije, v kateri je sodelovalo skupaj 49 gasilcev iz PGD Biš, PGD Desenci, PGD Destrnik, PGD Cerkvenjak in PGD Vitomarci, je povedal, da so bili obveščeni o tem, da gori stanovanjska hiša v Drbetincih 29,10. julija, ob 11.45. Kljub hitri intervenciji, na kraju dogodka so bili prvi gasilci že v 12 minutah, sodelovalo je 10 gasilskih vozil, pri gašenju so uporabili med 40.000 in 50.0001 vode, niso mogli rešiti nič. Ogenj seje v trenutku razširil na vse prostore, še posebej na lesene dele. Hiša je bila starejša, večinoma lesena, na novo dozidana. Gašenje je bilo oteženo, ker za zidovi niso mogli gasiti. Na kraju pogorišča so ostali do 19.30; ob 22.30 so jih poklicali še enkrat, ker seje začelo kaditi, ko so pogorišče malo razkopali in ga pregledali s termo kamero, a seje pokazalo, da ni nič nevarnega, saj kot je povedal Toš, je za takšne požare značilno, da se kadi še dva do tri dni. Požar na okolico ni vplival, dodatne škode ni bilo, nepoškodovana je ostala stara garaža, oddaljena pet metrov od pogorišča. Zagotovo pa je požar v Drbetincih 29 eden zahtevnejših, je še dodal. lažje, čeprav še dolgo ne bodo pozabili 10. julija 2017. „Nič ne želimo prehitevati, le čim prej bi se želeli vrniti, najbolj pa si tega želijo otroci," še pove Marjana Pečar in se pridruži možu Tomažu ter sinu Dannyju pri čiščenju pogorišča in iskanju ...; lahko, da jim uspe najti še kaj, kar je bilo nekoč del njihovega doma. MG na prvi stopnji konča v naslednjem letu. Kdo je v času gradnje naročil spremembo izvedbe strešne kritine, v tem trenutku iz sodnega postopka ni jasno, saj tožene stranke (izvajalec, nadzor in projektant) trdijo, da je to naročila občina. Za podkrepitev teh navedb ne obstaja nobena dokumentacija, iz katere bi bilo razvidno, ali je zamenjavo po projektu predvidene strešne kritine s cenejšo in zamenjavo lesene strešne konstrukcije s cenejšo kovinsko res naročila občina. V času investicije tudi ni bil izveden poračun manjvrednosti strešne kritine. Zato trditve vseh vpletenih občina v tožbi negira,« so pojasnili v upravi MO Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik drugačni tip ostrešja in kritine, kot tega pri obračunu naj ne bi upoštevali. Ptuj • Protest proti dolgotrajni obnovi dravskega mostu »To je norčevanje iz ljudi« Skupina 15 Ptujčanov in okoličanov je minuli petek pri uvozu na Puhov most na desnem bregu Drave izrazila nestrinjanje z napovedano dolgotrajno obnovo starega ptujskega mostu čez reko Dravo. »Menim, da je bila javnost pred podpisom pogodbe med naročnikom in izvajalcem del premalo seznanjena o tem, kako dolgo se bo most obnavljal. Kontaktiral sem naročnika, izvajalca in Mestno občino Ptuj ter jih opozoril, da bo zaradi dolgotrajne zapore mostu na Ptuju prometna gneča. Moja opozorila so ignorirali. Danes vidimo, da so se napovedi uresničile. Tokrat smo se zbrali, da še enkrat apeliramo na naročnika del, to je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), da zagotovi delo v treh ali štirih izmenah. Tako bi lahko bila obnova končana prej. Povsod v tujini je večizmensko delo na gradbiščih mogoče izvajati, v Sloveniji pa ne. Menim, da se bo septembra, ko se končajo počitnice, gneča na uvoznih cestah na Puhov most še povečala,« je dejal predstavnik iniciative Aleks Kolar in napovedal morebitno zaprtje Puhovega mostu, če se dela na gradbišču ne bodo začela izvajati z večjo intenziteto. Med udeleženci shoda je bil tudi državnozborski poslanec Andrej Čuš, ki je poudaril: »To, kar je država naredila z dotično investicijo, ptujski župan pa s svojo pasivnostjo, je dobesedno norčevanje iz ljudi. V državnem zboru sem pred dvema, tremi meseci opozarjal, kakšne nečednosti se dogajajo. Ko sem pred dnevi slišal besede ptujskega župana, ki je dejal, da če lahko vozniki čakajo v kolonah pred Ljubljano, bodo pač čakali tudi na Ptuju, sem se zgrozil. Zgleda, da je pozabil, da je izvoljen od ljudi in dolžan delati za ljudi. Sam bom v državnem zboru še naprej opozarjal na nepravilnosti in očitna korupcijska tveganja. Na vlado sem naslovil poslansko vprašanje, kdaj bo Ptuju povrnjena gospodarska škoda, ki jo povzročajo zastoji na cestah. In še to. Glede na ponujeno ceno je DRSI dela odda- la ponudniku, ki je bil po višini ponudbe med najdražjimi. Če bi izbrali cenejšega ponudnika, bi lahko obnova stala 1,5 milijona evrov manj. Po drugi strani pa v regiji z dobrodelnimi dogodki, SMS-sporočili, s pomočjo gospodarstvenikov in lokalnih skupnosti zbiramo sredstva za gradnjo urgentnega centra. Menim, da gre za prvovrstno norčevanje iz ljudi, ki živijo v Spodnjem Podravju!« Mojca Zemljarič 6 Štajerski TEDNIK V središču torek • 18. julija 2017 Ptuj • Kakšna je čakalna doba za novo osebno izkaznico Pred odhodom na dopust preverite veljavnost Zaradi povečanega števila vlog v poletnih mesecih se čakalne dobe za izdelavo osebnih dokumentov podaljšajo. Zato na upravnih enotah svetujejo, vas lahko doleti globa od 500 do 1.200 evrov. Policisti na mejnih prehodih večkrat obravnavajo turiste, ki za prestop državne meje nimajo ustreznih potnih listin oz. je veljavnost njihovih potovalnih dokumentov potekla, poleti pa se število takšnih primerov še bistveno poveča. Zato svetujejo, da pred odhodom pravočasno preverite veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov otrok ter jih ne pozabite vzeti s seboj: „Sloven- skim državljanom namreč zaradi neveljavnih potnih listin ni dovoljen prestop državne meje, tujim državljanom pa je zavrnjen vstop v državo." Prav vsi (tudi državljani EU) namreč morajo imeti pri sebi veljavne osebne oz. identifikacijske dokumente (osebno izkaznico ali potno listino). V nasprotnem primeru - to velja v veliki večini držav članic, tudi Sloveniji - gre za prekršek. Vozniško dovoljenje, poštne, bančne ali davčne izkaznice niso veljavni potovalni dokumenti oz. dokument, s katerim bi na meji lahko izkazovali istovetnost. Velja torej le potni list ali osebna izkaznica, ki je javna listina, s katero državljan Republike Slovenije izkazuje svojo istovetnost in državljanstvo in s katero lahko potuje v določene države. „Zakon o tujcih določa denarno kazen za državljane EU (ali njihove družinske člane), ki v našo Majšperk • 27. redna seja občinskega sveta Odpirajo novo tržnico Majšperški občinski svet je na julijski seji po skrajšanem postopku spremenil Odlok o tržnem redu tržnice v občini Majšperk ter prerazporedil sredstva v letošnjem občinskem proračunu, da bi pospešil izvedbo protipoplavnih nasipov ob Dravinji. Tržnici na pokritem platoju pred poslovnim objektom na Bregu se bo kmalu pridružila še ena. Odlok o tržnem redu tržnice so namreč zaradi interesa tako prodajalcev kot kupcev spremenili tako, da bo izdelke mogoče tržiti tudi na platoju pred Kulturno-po-slovnim centrom v Majšperku. Prodajalci bodo morali za prodajo pridobiti pisno soglasje občine, s katerim bo ta določila prostor in časovni termin prodaje blaga. Tatjana Varžič Korez z Občine Maj-šperk je pojasnila, da v poletnem času tržnica pred majšperškim večnamenskim centrom ne obratuje, od jeseni pa bo predvidoma odprta ob sobotah zjutraj. Majšperški občinski svet je prerazporedil sredstva v letošnjem občinskem proračunu. 8.906 evrov je namenil za izdelavo poročila o vplivih na okolje za nasipe ob Dravinji, ta sredstva je vzel s postavke za sofinanciranje malih čistilnih naprav (je pa na tej postavki ostalo še dobrih 26 tisočakov sredstev). Na občini so pojasnili: »Direkcija RS za vode pripravlja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za izdelavo protipoplavnih nasipov v sklo- pu vodnogospodarske ureditve Dravinje od Stogovcev do Kori-tnega. Izvajalec je za direkcijo izdelal poročilo o vplivih na okolje, ki pa ga je treba dopolniti z oceno vplivov hrupa na okolje in nove-lacijo opisa stanja tal na podlagi analize rezultatov tal.« Z naročilom dodatnih del pri izdelavi poročila želijo na majšper-ški občini pospešiti izvedbo projekta do pridobitve gradbenega dovoljenja, saj direkcija sredstev za plačilo potrebnih dodatnih del na postavki nima predvidenih. Občinski svet je na seji obravnaval še spremembe občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta, se seznanil s poročilom o opravljenem nadzoru zaključnega računa občinskega proračuna za lansko leto (nepravilnosti ni bilo), določil število otrok v vrtcu, delovni čas in sistemizacijo delovnih mest v vrtcu ter dopolnil načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine. Eva Milosic Pozivi občanom Na Občini Majšperk so objavili razpis za podelitev občinskih priznanj za leto 2017, predloge je do 16. avgusta mogoče poslati na naslov občine (Majšperk 39,2322 Majšperk). Prosijo tudi, da se jim do 21. avgusta po pošti ali elektronski pošti (obcina.majsperk@majsperk.si) javijo vsi občani, ki so letos šolanje na srednjih šolah zaključili kot zlati maturantje. Na občini so se odločili tudi za zbiranje zgodovinskega slikovnega materiala. »Če imate v vašem arhivu kakšno sliko iz preteklosti, kije nastala v krajih občine Majšperk in ste jo pripravljeni deliti z nami, vas vljudno naprošamo, da nam fotografije pošljete na elektronski naslov slike.majsperk@gmail.com ali jih osebno prinesete v sprejemno pisarno občine,« so sporočili. Fotografijamje treba pripisati še avtorja, letnico nastanka in motiv. Globa tudi, če ne prijavite izgube osebnega dokumenta Izgubo osebne izkaznice (ali če so vam osebno izkaznico ukradli) je treba v osmih dneh naznaniti na katerikoli upravni enoti na območju Republike Slovenije. Prijava pogrešitve zgolj na policijski postaji ne zadošča. Ob naznanitvi se opiše okoliščine in datum pogrešitve, izgube ali tatvine. Uradna oseba upravnega organa o pogrešitvi sestavi zapisnik. Če v določenem roku in na predpisan način ne naznanite pogrešitve pristojnemu organu, ste lahko kaznovani za prekršek z globo od 125 do 400 evrov. (Vir: Ministrstvo za notranje zadeve) državo vstopijo ali prebivajo brez osebne izkaznice ali potnega lista (z globo od 500 do 1.200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki je državljan EU, njegov družinski član ali družinski član slovenskega državljana, če vstopi v Republiko Slovenijo brez listine, potrebne za vstop)," še pojasnjujejo na policiji. Ormož • Milijonska naložba v športno infrastrukturo Športna dvorana na Hardeku bo dobila novo podobo Ormoška športna dvorana na Hardeku bo dobila novo, večjo podobo. Ormoški župan Alojz Sok je namreč v preteklih dneh s predstavniki podjetja VG5 iz Ljubljane podpisal gradbeno pogodbo za gradnjo prizidka. Na povabilo k oddaji ponudbe na Portalu javnih naročil so prispele štiri ponudbe, ki so jih podali ponudniki Markomark Nival, d. o. o., v skupni ponudbi z Nival O AB, VG5, GP Project ING ter Milan Pintarič, s. p. Glede na merilo, to je najnižja cena, je naročnik najprej preveril skupno ponudbo podjetij Markomark Nival in Nival OAB v višini 1.243.424 evrov. Ob tem je ugotovil, da ponudba ni bila skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu. Ob preverjanju predračuna je namreč strokovna komisija ugotovila, da ponudnik pri popisu za izvedbo strojnih instalacij pri eni od postavk ni podal cene na enoto. Ker ponudnik ne nudi kompletnih razpisanih del, takšne ponudbe ne sme dopolnjevati ali popravljati, ponudba tako ni bila dopustna in so jo izključili iz nadalj- njega postopka. Nato je naročnik preveril ponudbo podjetja VG5, d. o. o., iz Ljubljane, ki je znašala 1.277.503 evre. Ob tem je ugotovil, da ponudbi niso priložena vsa potrdila poslovnih bank, ki vodijo račun gospodarskega subjekta in iz katerih bi izhajalo, da subjekt v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa. Ponudba je bila nato dopolnjena in s tem skladna z zahtevami in pogoji, zanjo pa ni bilo razlogov za izključitev. Dvorano na Hardeku bodo razširili za deset in podaljšali za 55 metrov, uporabniki bodo tako v dveh etažah dobili 1100 kvadratnih metrov dodatnih uporabnih površin - garderobe, sanitarije, pomožne prostore, prostor za telovadno orodje in fitnes, s čimer bodo ormoški rokometaši dobili enake pogoje, kot jih imajo veli-konedeljski že vrsto let, prostore pa bosta uporabljali tudi Osnovna šola in Gimnazija Ormož. Uredili bodo še zunanjost in poskrbeli za 25 dodatnih parkirnih mest. Prizidek bo zgrajen po osnovnih standardih Evropske rokometne zveze, problem pa bo še zmeraj predstavljal stari del dvorane, kjer po županovih besedah tribune ostajajo preblizu igrišču, zato upa, da bo v prihodnje mogoče urediti tudi ta problem. Investicija je vredna 1.277.503 evre, rok za dokončanje del je februar 2019, a župan Sok pravi, da bodo skušali v proračunu za naslednje leto zagotoviti dodatna sredstva, tako da bi lahko bila investicija v celoti končana že v letu 2018. Nadzor bo opravljalo podjetje TMDInvest iz Ptuja. NŠ Pogodbo so podpisali - z leve - direktorica projektne pisarne VG5 Katarina Pernuš, tehnični direktor podjetja VG5 Nejc Hrastnik in ormoški župan Alojz Sok Foto: NS Foto: arhiv torek • 18. julija 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 osebnih dokumentov da vlogo oddate pravočasno. Če mejo prečkate brez osebnega dokumenta, REPUB^k-SLOV ! \'fj'- Osebna izfcf, Ictentity QnI Kako dolgo se čaka za izdelavo nove osebne izkaznice ali potnega lista? Tisti, ki na območju UE Ptuj potrebujejo nove dokumente, morajo te dni na izdelavo čakati dlje kot sicer. Povprečni rok za izdelavo in vročitev osebnih dokumentov je namreč 6-7 delovnih dni (sicer 3-4 dni). Če upoštevamo še vikend, lahko to zadeve podaljša tudi na 10 dni ali več. Razlog je seveda povečano število vlog v poletnih mesecih, ko so tudi počitnice, ki jih številni izkoristijo za letovanje. V letu 2016 so na Upravni enoti Ptuj izdali 7.018 osebnih izkaznic in 1.547 potnih listov. V prvem Cirkulane • 18. redna seja občinskega sveta Poln vrtec, kozmetični popravki in tri pripombe Cirkulanski občinski svetniki so na zadnji seji zvišali normativ otrok v vrtcu, da bodo v javnem zavodu Osnovna šola Cirkulane-Zavrč lahko sprejeli vse otroke, katerih starši so to želeli. Poleg tega so popravili občinski statut in pravilnik občinskega sveta ter se seznanili s pripombami na občinski prostorski načrt. V cirkulanskem vrtcu je trenutno 73 otrok v štirih skupinah, od novembra letos do marca prihodnje leto pa se bo število otrok predvidoma povzpelo na 78 in bo vrtec popolnoma poln. Župan Cirkulan Janez Jurgec je pojasnil, da se sistematizacija delovnih mest zaradi zvišanega normativa ne bo spremenila: »Število vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev bo ostalo enako.« Direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak je dodala, da se bo, ko bo vrtec povsem poln, cena programov za 4 % znižala; povsem poln vrtec bo ugodnejši tako za starše otrok kot za občino, ustanoviteljico zavoda. Prvi statut občine so v Cirkula-nah sprejeli pred desetimi leti, na zadnji seji so ga drugič popravili. Služba za lokalno samoupravo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za javno upravo, je namreč pregledala cirkulanski občinski statut in poslovnik občinskega sveta ter predlagala nekaj sprememb. De-beljakova je pojasnila, da so zaradi hierarhije pravnih aktov iz statuta morali brisati vse določbe, ki so urejene z zakoni: »Tako statuta ob spremembah zakonodaje ne bo treba spreminjati. Poleg tega smo ga morali prilagoditi dejanskemu stanju.« Po besedah župana je šlo bolj za »kozmetične« in ne za vsebinske popravke. V cirkulanski občini so občinski prostorski načrt sprejeli leta 2014, takoj zatem pa so se že pojavile prve potrebe po spremembah. Dejan Zorec s Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je na seji predstavil dosedanje spremembe in dopolnitve načrta: »V dopolnjen osnutek je vključenih 135 pobud, ki so bile bolj ali manj razpršene po celotnem območju občine, nekaj jih je zaradi neusklajenosti z zakonodajo že izpadlo.« Dopolnjen osnutek so maja letos javno razgrnili in pripravili javno obravnavo, na katero ni prišel nihče, kljub temu pa so prispele še nove tri pripombe. Veliko predlogov se je nanašalo na razširitev območja naselij, je povedal Zorec: »Večina naselij v občini, razen Cirkulan in Dolan, ima za gradnjo malo prostih površin.« Eva Milošič Cirkulanski občinski svet na zadnji seji ni bil popoln, je pa bil sklepčen. polletju letošnjega leta pa 4.435 osebnih izkaznic in 863 potnih listov. Večini tistih, ki imajo nove osebne dokumente, je veljavnost potekla v prvem polletju leta 2017. O tem, kaj na ptujski Upravni enoti svetujejo strankam, ki se odpravljajo na počitnice, načelni-ca Darka Valent pove: „Vsem svetujemo, da pravočasno preverijo veljavnost osebnih dokumentov. Zahtevek za izdajo novega osebnega dokumenta naj vložijo vsaj 10 dni pred datumom potovanja, ker se rok za izdelavo podaljšuje za en dan na vsakih dodatnih 500 vlog - vendar pa izdaja lahko traja največ sedem delovnih dni. Prebivalcem občin izven mestne občine Ptuj svetujemo, da se poslužujejo tudi storitev krajevnih uradov UE Ptuj v skladu s poslovnim časom, in sicer v Kidričevem, Vidmu, Majšperku, Gorišnici, Trnovski vasi, Juršincih, Žetalah, Zavrču, Cirkulanah in Podlehniku. Za izdajo osebnega dokumenta stranka lahko zaprosi na vseh upravnih enotah in krajevnih uradih v Sloveniji, ker za ta postopek ni predpisane krajevne pristojnosti. Pomembno je tudi, da priloži fotografijo, ki izkazuje njegovo dejansko podobo v trenutku vložitve zahtevka. Če fotografija ne izkazuje dejanske podobe (prestara, spremenjen videz ...), bo morala stranka priložiti novo." Dženana Kmetec Prehod meje z otrokom - z veljavnimi dokumenti - od leta 2009 naprej možen tudi brez zakonitega zastopnika „Državljani lahko potujejo v tujino ali iz tujine le z veljavnim potovalnim dokumentom (s potnim listom ali z osebno izkaznico), ne glede na starost. Junija 2009 je namreč začela veljati novela Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 41/2009), ki ukinja dovoljenja zakonitega zastopnika za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti, ki v tujino ali iz tujine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika. Ukinitev se nanaša tudi na skupinska dovoljenja, ko mladoletniki potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika v organiziranih skupinah. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije kljub temu priporoča, naj se v primeru organiziranih skupinskih potovanj (ekskurzije, organizirano letovanje, udeležba na športnih, kulturnih in drugih prireditvah mladoletnikov) še vedno pripravi seznam članov skupine, s čimer se omogoči lažja in hitrejša mejna kontrola," pojasnjujejo na policiji. Ob tem morda velja še poudariti, da morajo biti otroci, ki so starejši od 8 let, prisotni pri oddajanju vloge za nov osebni dokument, saj se morajo lastnoročno podpisati. Destrnik • Vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo Uspešni pri pridobivanju denarja V občini Destrnik so v prvem polletju letošnjega leta dokončali več pomembnih komunalnih oz. cestnih projektov. Tako so bili uspešni tudi pri pridobivanju dodatnih državnih sredstev za cestno infrastrukturo, vseh pridobitev na regionalni cesti Ptuj-Lenart je za okrog 200.000 evrov. Direkcija RS za ceste je posodobila del cestišča v naselju Placar v dolžini 300 m, v okviru režijskega obrata Destrnik pa so bili izdelani načrti za ureditev treh avtobusnih postajališč, dveh v Placarju in enega v Janežovcih. Obnovljen je bil most na cesti Janežovci-Sel-ci, uredili so tudi odvodnjavanje na trasi od Placarja do Doliča. Na potoku v Svetincih so uredili škarpo, na odseku Zasadi-Dolič v dolžini 500 m pa bodo zamenjali dotrajan asfalt in uredili odvo-dnjavanje, kar bo tudi stalo okrog 40.000 evrov. Tudi za ta dela, ki so se že začela, izvaja jih Cestno podjetje Ptuj, so pridobili državni denar. V prazničnih dneh pa so zaključili dela na največji letošnji investiciji, dveletnem projektu, ki je stal skupaj nekaj nad 415.000 evrov. Izvedli so celotno rekonstrukcijo cestišča na dolžini enega km, odsek Mihelič-Kramar v Janežo-vskem Vrhu, položili kanalizacijo, na katero se bo priključilo 30 gospodinjstev, uredili meteorno kanalizacijo, obnovili vodovod v a t dolžini enega km in v zemljo položili električne vode. V prostorih nove franšizne prodajalne Tuš v Janežovskem Vrhu 42 (Destrnik) od 1. junija dela tudi pogodbena pošta, kjer lahko občani plačujejo položnice, dvigajo ali polagajo gotovino ter polagajo ali dvigajo denar s hranilnih vlog vse dni v tednu, razen v nedeljo. Destrničani pa so tudi zadovoljni, da lahko nekatera plačila brezplačno opravijo na občinski blagajni. MG V^-ii;-:;.;-, Foto: Črtomir Goznik Občinsko blagajno so Destrničani dobro sprejeli. Foto: CG Foto: CG Foto: EM 8 Štajerski TEDNIK V središču torek • 18. julija 2017 Slovenija • Dogovor v prid ZZZS in škodo stanovalcev domov upokojencev Se v domovih upokojencev že letos obetajo Dogovor med vlado RS in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o cenah zdravstvenih storitev naj bi dodatno po žepu oskrbnine. Kot poudarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve že dolgo ne krije letu le še zaostrilo. Pričakovana posledica so višje cene, ki pa jih bodo plačevali uporabniki ... „Skupnost socialnih zavodov Slovenije ostro protestira zaradi sklepa Vlade Republike Slovenije o Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2017, sprejetem na 140. redni seji 21. junija. Vlada je namreč pri tem popolnoma prezrla opozorila Skupnosti o nevzdržnih razmerah na področju cen zdravstvenih storitev, ki jih svojim stanovalcem zagotavljajo socialnovarstveni zavodi. S to odločitvijo je vlada ponovno prevalila razliko med dejanskimi stroški zdravstvenih storitev in sredstvi, ki jih za to nameni ZZZS, na pleča stanovalcev zavodov in njihovih svojcev. Prejeta plačila že dlje časa ne pokrijejo več stroškov, stanje pa se bo s sprejetjem tega splošnega dogovora še dodatno zaostrilo. Ker zavodi po več letih opozoril nimajo več rezerv, od koder bi lahko letošnji ocenjeni primanjkljaj v višini vsaj 14 milijonov evrov pokrili, opozarjamo, da ga bodo mnogi prisiljeni prenesti v ceno oskrbnin, ki jih iz lastnega žepa plačujejo sta- novalci oziroma njihovi svojci,« je v odprtem pismu zapisal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Z omenjeno problematiko je seznanil tako predstavnike ministrstva za zdravje kot predsednika vlade RS Mira Cerarja, a se ta do zdaj ni odzval. Vsako leto se namreč predstavniki izvajalcev (zbornice, združenja), Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pogajajo in dogovorijo za skupen obseg programov zdravstvenih storitev in potrebnih sredstev za plačilo programa na državni ravni. A tudi z letošnjim dogovorom v Skupnosti socialnih zavodov niso zadovoljni. Še več: poudarjajo, da je najbolj žalostno, da bodo odločitev vlade najbolj občutili ravno pripadniki najran-ljivejših skupin družbe: starejši, ki so v večji meri odvisni od tuje pomoči pri osnovnih življenjskih dejavnostih, in ljudje s težavami v duševnem razvoju ali duševnem zdravju, ki niso sposobni samostojnega življenja. Ključni problem, kot pravijo, je v tem, da prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve ne krije stroškov, ki z njimi nastanejo, stanje pa naj bi se v letošnjem letu še zaostrilo. Namesto zdravstvene zavarovalnice bodo plačali svojci ... Skorajda celotno prejeto plačilo za zdravstvene storitve se nameni kritju stroškov dela zdravstveno negovalnega kadra, trdijo v Skupnosti. Kader mora biti zagotovljen skladno z določili splošnega dogovora: diplomirane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege, bolničarji - negovalci, strežnice ter delovni terapevti in fiziotera-pevti. „Med njimi je velik delež delavcev z nizkimi plačami pod 20. plačnim razredom. Kot vam je dobro znano, so se v segmentu nizkih plač zaradi povišanja minimalne plače in sprostitve varčevalnih ukrepov plače po- Lani opravljenih več kot sedem milijonov dni zdravstvene nege „Žalostno je dejstvo, da so v Sloveniji starejši, ki potrebujejo pomoč pri dnevnih opravilih oziroma zdravstveno nego, postavljeni pred dejstvo, da morajo slednjo v pretežni meri plačati sami ali s pomočjo svojcev. Skupnost socialnih zavodov Slovenije že 50 let zastopa interese izvajalcev institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, ki skrbijo za preko dvajset tisoč stanovalcev in zaposlujejo več kot enajst tisoč delavcev. Ti stanovalci so lani potrebovali preko 7 milijonov dni zdravstvene nege, za katero je ZZZS v povprečju plačal 15,04 evra na dan. Poudariti velja, da stanovalci prihajajo iz najranljivejših skupin naše družbe, to so starejši, ki so v večji meri odvisni od tuje pomoči pri osnovnih življenjskih dejavnostih, in ljudje s težavami v duševnem razvoju ali duševnem zdravju, ki niso sposobni samostojnega življenja," je med drugim zapisano v odprtem pismu Skupnosti socialnih zavodov. večale mnogo bolj kot pri bolje plačanih kadrih. Prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve tako ne zadostuje več za izpolnitev zakonskih obveznosti do teh delavcev. Že v letu 2015 so socialnovarstveni zavodi na področju zdravstvene nege delali 1,10 evra izgube na opravljeno storitev 'dan zdravstvene nege v SVZ', v letu 2016 pa se je ta povečala na 1,5 evra dnevno. V letu 2017 lahko ta izguba nanese tudi 2 evra dnevno, v to pa sploh še niso vključene nove spremembe plač, o katerih se Se zaradi dogovora med vlado in ZZZS Podravje • Košnja trave ob kanalih in jezeru n V> »V V IV Brezine prvič ze pokosene Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v preteklosti izvajanje košnje brežin ob Ptujskem jezeru in dravskih kanalih oddajale zunanjim zasebnim izvajalcem. Lani so petletno pogodbo za izvajanje košnje sklenile s svojim sestrskim podjetjem Rudarski gradbeni programi (RGP) iz Velenja. Obe podjetji, DEM in RGP, sodita pod okrilje Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). RGP je košnjo brežin lani izvajal prvič. Začeli so jo relativno pozno, ko je bila trava na brežinah že zelo visoka, pa tudi starikava in posušena. Številni, ki se ob jezeru sprehajajo, tečejo ali kolesarijo, so po družabnih omrežjih in tudi v našem uredništvu spraševali, zakaj trava ni pokošena. »Mar se bomo tako šli na Ptuju turizma,« so se glasili očitki. Po nekaj začetnih krčih je bil nato novi izvajalec sredi poletja vpeljan v delo in avgusta je bila trava pokošena. Letos so s košnjo pohiteli in kmalu bodo obrežja Ptujskega jezera in dravskih kanalov v celoti poko-šena. »Košnjo smo začeli v drugi polovici maja; najprej skozi mesti Ptuj in Maribor, nato se je nadaljevala po bazenih od Dravograda proti Forminu. Košnja bo končana v juliju,« so pojasnili v DEM in dodali, da bodo to sezono območje v celoti pokosili še enkrat. Začeli bodo septembra. Skozi mesti Ptuj in Maribor sta predvideni še dve dodatni košnji. Prva še v tem mesecu in druga v začetku oktobra. Strošek košnje trave je v lanski sezoni znašal 170.000 evrov. Za letos točnega zneska v DEM še ne morejo predstaviti, saj košnja še ni končana. »Realizacija bo odvisna od več dejavnikov, tudi od pojava ambrozije, izvajanja dodatnega gnojenja, odstranjevanja zarasti in podobno,« so pojasnili. Mojca Zemljane Trauo ob brežinah Ptujskega jezera in dravskih kanalov kosi podjetje RGP iz Velenja. Jablane • Srečalo seje 350 gasilk T • . 1 v • • 1 v • Izmenjava izkušenj in druženje V začetku meseca julija se je v Jablanah v občini Kidričevo na tradicionalnem srečanju zbralo 350 gasilk članic iz celotne podravske regije. Letošnje srečanje je bilo jubilejno, 30. po vrsti. Organizatorja sta bila Gasilska zveza Kidričevo in PGD Jablane. Dogodka so se udeležile članice 11 gasilskih zvez: Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Maj-šperk, Ormož, Slovenska Bistrica, Sveti Tomaž, Videm in OGZ Ptuj. Namen srečanja je izmenjava izkušenj in druženje. Navzoče na srečanju je nagovorila Marica Mlakar, ki je na nivoju regijske gasilske organizacije zadolžena za delo s članicami. Dotaknila se je aktivnosti, ki se v okviru gasilskih zvez na področju dela s članicami izvajajo skozi leto. Med drugim je poudarila pomen dela čla- nic na gospodarskem in operativnem področju v matičnih društvih: »Sodelujete v intervencijah, se udeležujete izobraževanj in tekmovanj, vodite mladino in poskrbite, da so gasilski domovi vedno lepo in skrbno urejeni.« Mlakarjeva je dodala povabilo na 4. medgeneracijsko srečanje Gasilske zveze Slovenije, ki bo 26. avgusta potekalo v Prekmur-ju, za naslednje leto pa napovedala, da bo srečanje članic podravske gasilske regije potekalo v občini Majšperk. Tokratno druženje v Jablanah so organizatorji popestrili z zabavnimi igrami. Ekipe članic pa so se pomerile v hoji preko podstavka, v priključevanju gasilskih cevi v paru, štafeti s prenosom vode in kegljanju, na koncu pa še v vleki vrvi. V skupnem seštevku rezultatov vseh štirih iger je drugo leto zapored slavila ekipa članic Gasilska zveza Ormož, najmočnejša ekipa v vleki vrvi pa je bila ekipa članic Gasilska zveza Slovenska Bistrica. Mojca Zemljane Foto:Tatjana Mohorko Srečanje članic je potekalo v sklopu praznovanja 130. obletnice delovanja PGD Jablane in 20. dneva gasilcev GZ Kidričevo. Foto: arhiv torek • 18. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 9 višje cene oskrbnin? udaril stanovalce domov upokojencev oz. njihove svojce, ki plačujejo stroškov, stanje pa se bo zaradi omenjenega dogovora v letošnjem obeta nova podražitev v domovih upokojencev? vlada trenutno pogovarja s socialnimi partnerji. Letno bo ta izguba na ravni države znesla vsaj 14 milijonov evrov/' še poudarjajo v Skupnosti socialnih zavodov. Prepričani so, da bodo znesek za pravice, ki stanovalcem pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, namesto zdravstvene zavarovalnice plačali stanovalci oziroma njihovi svojci. Ob tem še poudarjajo, da je letošnja cena na 91,75 % cene izpred 1. 4. 2009. To za domove predstavlja toliko večji problem, saj je kar 75,62 % starejših stanovalcev razvrščenih v nego III: praviloma gre za bolnike, ki so odvisni od pomoči zdravstvenih delavcev zaradi fizične ali psihične prizadetosti oziroma obeh in jim vse potrebe zagotavljajo zdravstveni delavci. Na vse to so opozarjali že v fazi dogovarjanja za sklenitev Splošnega dogovora za leto 2017, Skupnost socialnih zavodov Slovenije je vložila tudi številne predloge, a noben ni bil sprejet. Na njihove pomisleke niso odgovorili niti iz pristojnih ministrstev, pojasnili naj bi jim le, da bodo ta vprašanja reševali v okviru dolgotrajne oskrbe, na kar v Skupnosti odgovarjajo: „Dolgotrajna oskrba je že zadnjih petnajst let izgovor, zakaj se nič ne spremeni na področju skrbi za starejše in druge ranljive skupine prebivalstva. Če vlada ne bo našla rešitve za odprta vprašanja, se bo položaj starejših, ki so odvisni od tuje pomoči oziroma potrebujejo zdravstveno nego, še poslabšal." Ob povišanju cen oskrbnin naj bi bila ena izmed morebitnih posledic tudi zmanjšanje predpisanega kadra, zaradi česar bi starejši z najzahtevnejšimi zdravstvenimi problemi morali dalj časa ostajati v bolnišnicah. Ministrica: drugačne cene v domovih za starejše morda v splošnem dogovoru za leto 2018 Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc rešitev problema vidi v sistemski rešitvi oz. zakonu o dolgotrajni oskrbi. Kot poroča STA, je ministrica priznala, da je cena v domovih izračunana na osnovi dogovorjenega in sprejetega standarda zdravstvene nege, ki pa je zastarel. Težave dokazuje tudi njena trditev, da je cena storitev v splošnem dogovoru za leto 2017 padla na ceno iz leta 2014, kar povzroča ZZZS ptujskemu DU plača 13,17 evra dnevno za zdravstveno nego po stanovalcu, tudi za najtežje bolne Direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički pravi, da je zdravstvena nega področje, kije neurejeno že vrsto let in na katerem so nujne spremembe. Kot poudarja, so zahteve stroke jasne, standardi in normativi so postavljeni, a se s prejetim plačilom dejansko ne pokrijejo stroški materiala in kadra za opravljeno storitev. Zato, priznava Šemničkijeva, se del tega bremena prenese na oskrbnine, namesto da bi to razliko plačal ZZZS. V ptujskem Domu upokojencev dnevno ZZZS za zdravstveno oskrbo po stanovalcu plača 13,17 evra dnevno. Ali se bo v DU Ptuj cena oskrbe zvišala še pred posledicami tega dogovora, zaradi sprejetja sklepa sveta zavoda, pa še ni jasno. Ministrstvo, ki ni potrdilo predvidenega 12-odstotnega povišanja cen, še ni podalo soglasja niti za 5-odstotno zvišanje. Kot pravi Šemničkijeva, razlogov, zakaj še ne in ali sploh bodo, ne pozna. dodatne primanjkljaje tako pri izvajalcih zdravstvenih storitev kot pri domovih starejših. Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je prepričana, da morajo biti do leta 2018 sprejeti novi standar- di in nove cene za vse, tudi za zdravstvene domove. Kar se tiče domov za starejše, ti po besedah Kopač Mrakove izgubo krijejo s tržnimi storitvami, finančna stanja pa se med domovi razlikujejo. Dženana Kmetec Foto: CG Slovenija, Ptuj • Gospodarjenje z avtohtonimi in udomačenimi semeni Pomemben segment prehranske varnosti V okviru dneva odprtih vrat Semenarne Ljubljana so v selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju organizirali okroglo mizo o pomenu ohranjanja avtohtonih in udomačenih sort. »Ugotavljamo, da je vzdrževanje starih slovenskih sort vrtnin in poljščin neprecenljivo. Gre za ohranjanje kulturne dediščine države, biotske raznovrstnosti dežele in prehransko neodvisnost prebivalcev od drugih. Zato mora biti interes vseh, predvsem pa države, da se ohrani in podpre selekcijo ter pridelavo slovenskega avtohtonega in udomačenega semena poljščin in vrtnin. Pomembno je, da potrošniku ponudimo seme, ki je prilagojeno našemu podnebju, v njem dobro uspeva, daje okusne in zdrave plodove, ki so zrasli brez dodatnega gnojenja ter uporabe zaščitnih sredstev. Če vemo, od kod je seme, potem vemo, kaj jemo. To je danes za zdravje posameznika vse pomembnejše. Brez slovenskega semena ni kakovostne lokalno pridelane hrane,« je poudarila voditeljica omizja Anita Jakuš iz Zadružne zveze Slovenije. Dr. Darja Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnila, da je vzgoja avtohtonih sort dobrodošla tudi za vzdrževanje rodovitnosti tal. »Avtohtone sorte fižola, ki so bile v preteklosti steber prehrane naših ljudi, so med drugim odli- čen vir dušika, dejansko zastonj gnojila. Avtohtone sorte so specifične tudi po okusu. Pridelava bi lahko bila povezana s predelavo. Predelovali bi lahko fižol, zelje, repo, korenček ... Učinek bi bil večplasten, skrbeli bi za prehransko varnost, ohranjali avtohtone sorte in ustvarjali nova delovna mesta. Slovenska genska banka nudi razvojni potencial za domače žlahtnjenje. Če žlahtnimo z genskim virom iz domačega oko- lja, lahko govorimo o slovenskih domačih sortah,« je povedala Kocjan Ačkova. Vodja selekcijsko-poskusnega centra Semenarne Ljubljana na Ptuju Darko Vernik je dodal, da je postopek selekcije semena in pridobivanja novih sort dolgotrajen proces, ki lahko traja pet, sedem ali še več let, odvisno od rastline. »Sorta mora biti tržno zanimiva, bodisi po donosnosti pridelka bodisi odpornosti na bolezni, po okusu ali drugih lastnostih. To ni tek na hitre proge, temveč postopek, ki traja. K sreči ima Semenarna Ljubljana posluh za vzgojo semen, vso žlahtniteljsko delo je financirano iz lastnih sredstev.« Danes je dejstvo, da multinaci-onalke s svojimi semeni neizprosno pritiskajo na naš prostor. »V sedanjem času preskrbljenosti s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom si res težko predstavljam, da bi ostali brez domačih semen ali da bi postali odvisni od tujih semenarskih ponudnikov. Bojazen pa obstaja vedno, saj živimo v svetu hlastanja po dobičku. Politične odločitve imajo pomemben vpliv na to, ali bodo lokalno uveljavljene sorte ostale v pridelavi in se jim bodo pridružile še na novo vzgojene. Pri tem se lahko zanesemo edino na zdravo kmečko pamet političnih odločevalcev,« razmišlja profesorica dr. Darja Kocjan Ačko. Mojca Zemljarič Z leve: mag. Anita Jakuš, Darko Vernik, dr. Darja Kocjan AČko in Slavko Leben Kmetija Leben iz Moškanjcev prideluje avtohtono seme za ptujski spomladanski in jesenski česen. »Zanimanje za pridelavo avtohtonih sort se počasi, počasi povečuje. Avtohtone sorte v prvi vrsti pomenijo ohranjanje tradicije. Pridelki so sicer manj bogati, a po drugi strani gojenje avtohtonih sort pomeni manjše obremenjevanje okolja, večjo kakovost pridelka in prehransko varnost. Ocenjujem, da naša država z določenimi ukrepi sledi zdravi kmečki pameti. Spoznava, kako so za domače kmetijstvo pomembni avtohtone sorte in domače znanje. Kmetje moramo skrbeti, da ljudje, ki živijo okrog nas, ne bodo lačni. Država in politika pa naj omogočita okolje, da bomo to lahko tudi izvajali,« je poudaril Slavko Leben. Foto: MZ Foto: MZ 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 18. julija 2017 Ptuj • Sprejem naj dijakov zaključnih letnikov srednješolskega in poklicnega izobraževanja Z znanjem do priznanja ptujske občine Za najboljše dijake posameznih šol, ki delujejo v sklopu Šolskega centra Ptuj in Gimnazije Ptuj, so na ptujski občini minuli teden pripravili sprejem. V poročni dvorani Mestne hiše Ptuj je v petek potekal sprejem naj dijaki zaključnih letnikov srednješolskega in poklicnega izobraževanja v šolskem letu 2016/17. Te so izbrali v skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj in nagrad osnovnošolcem, športnikom osnovnih šol, učencem glasbenih šol, dijakom in študentom MO Ptuj. Izbor opravijo ravnatelj ptujske Gimnazije in Kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj. Narejen je bil izbor najboljših dijakov posameznega izobraževalnega programa. „Izmed teh dijakov sta na podlagi zavzetosti, vedoželjnosti in odličnih uspehov na različnih področjih predlagala dijaka srednjega in poklicnega izobraževanja za podelitev naziva naj dijak zaključnih letnikov," so pojasnili iz MO Ptuj. Foto: Langerholc Na sprejemu so najboljši dijaki posameznih šol prejeli spominsko priznanje »medaljo grb Mestne občine Ptuj na steklu«. Naj dijaka srednjega in poklicnega izobraževanja pa še listino naj dijak za najboljšega dijaka srednjega poklicnega izobraževanja srednjih šol mestne občine Ptuj in listino naj dijak za najboljšega dijaka srednješolskega izobraževanja srednjih šol mestne obči- To so najboljši dijaki generacije, ki zapušča srednješolske klopi: • naj dijak srednješolskega poklicnega programa je dijak Strojne šole ŠC Ptuj Primož Golob; • naj dijak srednješolskega strokovnega programa je dijak Strojne šole ŠC Ptuj Patrik Lampret; • naj dijaka srednješolskega strokovnega programa sta Matic Rašl, kije obiskoval Elektro in računalniško šolo ŠC Ptuj in Živa Bombek, dijakinja Biotehniške šole ŠC Ptuj; • naj dijakinja ptujske Gimnazije pa je Lucija Sevšek. Naj dijaka poklicnega in srednješolskega izobraževanja za šol. leto 2016/2017: • naj dijak srednjega poklicnega izobraževanja: Primož Golob iz Strojne šole Ptuj; • naj dijakinja srednješolskega izobraževanja: Lucija Sevšek iz Gimnazije Ptuj. ne Ptuj v šolskem letu 2016/17. V poti, v imenu ravnateljev pa Bo-imenu občine je prejemnike na- jan Lampret, ravnatelj Strojne govoril župan MO Ptuj, ki je vsem šole ŠC Ptuj. zaželel veliko uspeha na nadaljnji Dženana Kmetec Haloze, Ohrid • Slovenija na Ohridu 2017 II. ohridski festival s haloškim pridihom Na Ohridu, makedonskem turističnem biseru, seje letos v času od 24. do 27. junija, v okviru festivala Mednarodni dnevi kulture na Ohridu, odvijal že drugi festival pod naslovom „Slovenija na Ohridu 2017". Tokrat se je njem zbralo 15 skupin iz Slovenije z okoli 450 nastopajočimi. Predstavili so se z resno in ljudsko glasbo, slovensko folkloro in sodobnim plesom, pihalnimi orkestri, mažoretkami pa tudi s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami. Pod okriljem Kluba Halonga iz Cirkulan se je zbralo in predstavilo 39 profesionalnih in amaterskih izvajalcev klasične in slovenske ljudske glasbe, ki so predstavljali Instrumentalno vokalno skupino »Barve« haloških občin je na festivalu na Ohridu zastopala skupina Halonga. Ptuj • Kino brez stropa Najbolj vabljiva je bila Dežela La La Lani je Kino brez stropa privabil okoli 1.800 gledalcev, letos si je kakovostne filme iz Evrope, Azije in Združenih držav Amerike na dvorišču ptujskega gradu in v ptujskem mestnem kinu ogledalo okoli 2.250 gledalcev iz Ptuja in širše okolice. Brezplačen ogled izbranih najbolj nepozabnih filmov pretekle kinematografske sezone sta Mestni kino Ptuj in njegov upravitelj, Center interesnih dejavnosti Ptuj, letos omogočila že osmo leto zapored. Tokrat se je v sedmih večerih zvrstilo devet filmskih projek- cij, organizatorji so pripravili tudi bogat spremljevalni program. Cilj letnega art kina je k ogledu nekoliko zahtevnejših filmov pri- Rekordno število obiskovalcev Kina brez stropa, okoli 3.000, so zabeležili leta 2014. Foto: Saša Krajnc vabiti čim več ljudi in doseči, da bi v ptujski mestni kino (ta je član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas) zahajali tudi med letom. »Odzivi občinstva na program in vzdušje v letnem kinu so bili zelo pozitivni. Največ gledalcev so pritegnili ganljiva drama Manchester by the Sea (300 gledalcev), z oskarjem za najboljši film ovenčana Mesečina (250 gledalcev) ter zaključni film letošnjega Kina brez stropa, uspešnica Dežela La La, pri kateri je prizorišče s 500 gledalci pokalo po šivih. V programu za otroke in družine je bilo največ zanimanja za projekcijo filma Povedka o jezeru (105 gledalcev), ki ji je sledila ustvarjalna delavnica Jezero v kozarčku,« je povedala vodja projekta Kino brez stropa Mateja Lapuh. Organizatorji so obljubili, da bodo projekt gotovo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, morda celo v nekoliko dopolnjeni obliki. So pa opozorili, da letni kino v veliki meri ostaja odvisen od podpore sponzorjev, donatorjev in prostovoljcev; svoje občinske proračunske postavke namreč (še) nima. EM Halonga: Mandolinska skupina Amos iz Ptuja, Koncertni ansambel Sorarmonica iz Ljubljane, Ljudski godci KD F. Prešerna iz Vidma, godalni Duo Mateja in Katarina iz Cirkulan in glasbena skupina Ha-longa Potepuhi iz Cirkulan. Že prvi dan je organizator na obali ohridskega jezera pripravil sprejem in srečanje naših skupin, ki se je ob dobri glasbi in prijetnem vzdušju zavlekel pozno v noč. Ob tej priložnosti smo predstavili naše občine Cirkulane, Videm in Zavrč ter izmenjali priložnostna darila. Uradno in svečano odprtje festivala Slovenija na Ohridu 2017 je bilo v soboto, 24. junija, ob 20. uri na poletni sceni Dolni Saraj -Ohrid. Poleg vidnih predstavnikov Republike Makedonije in mesta Ohrid so se ga udeležil tudi slovenski veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec. Po slovenski himni, ki jo je na ustni harmoniki izvedel ansambel Sorarmonica, so nastopile godbe na pihala, mažoretke Anne Michaels: Ubežni delci Tokrat vam predstavljamo kanadsko pisateljico Anne Michaels in njen prozni prvenec, roman Ubežni delci. in druge skupine, svečano pred-praznično vzdušje pa je zaključil legendarni Zoran Predin z Lačnim Francem in veličastnim ognjemetom. V naslednjih dneh so se vsi naši godci predstavili z uličnimi nastopi in v skupni povorki po ulicah in trgih Ohrida, nato pa z nastopom s svojim programom na ploščadi v centru mesta. Naše nastope si je ogledalo veliko makedonskih gledalcev in turistov. Ob doživetju tega turističnega utripa; ob pogledu na sproščeno in razigrano množico turistov, je bila misel na ptujsko „zakladnico tisočletij" milo rečeno: klavrna! Na povabilo glavnega ambasadorja folklore med Makedonijo in Slovenijo Zorana Smiljanoskega z Ohrida smo izvedli tudi dopolnilni program predstavitve Slovenije in Haloz na različnih lokacijah v Ohridu. Sleherni dan našega bivanja je minil v prijetnem vzdušju. Stanislav Kostanjevec O usodi judov med drugo svetovno vojno smo lahko prebrali že marsikatero pripoved, a Anne Michaels je znala usodo sedemletnega fanta, ki ga pred smrtjo reši grški arheolog, ki se po naključju najde pravi čas na pravem mestu, prikazati drugače ... V romanu ves čas spremljamo drobce iz življenja preganjanih židov, opise krutosti, ki so jim bili izpostavljeni, naključja, ki so nekaterim rešila življenje, mnogim pa ne ... Roman nas iz Poljske prepelje na grški otok Zakintos, nato pa v kanadski Toronto, kamor se preselita osrednja junaka. »Ubežni delci so kot spominski drobci, ki vznikajo, ponikajo in se spet sestavljajo v celoto; bežijo in se vračajo; vežejo preteklost in sedanjost, najtemačnejše more in najsvetlejše sanje,« smo prebrali v Bukli. Roman bo v šolskem letu 2017/18 maturitetno branje ... Ocena: 5 jš Foto: SK Atletika Domjanova z izidom sezone do brona na EP Stran 12 Nogomet Dravaši s tremi zadetki Panikvaija do zmage Stran 12 Športno plezanje Napaka Markovičevo potisnila na trinajsto mesto Stran 13 Šport invalidov Marija Fras na EP dosegla odlično tretjo mesto Stran 14 Wt rm 9 Nogomet Trop: »Redko najdeš tako homogeno ekipo vratarjev« Strani 15 Nogomet Pri Dravi Veselic stavi na mlade vratarje Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prva liga Telekom Slovenije 1. krog Razigrani Maribor ugnal borbeni Aluminij Maribor - Aluminij 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Pihler (50.) Maribor: Handanovič, Palčič, Rajčevič, Billong, Viler, Ho-tič (od 46. Zahovič), Pihler, Vr-hovec (od 46. Kabha), Kramarič (od 85. Bajde), Ahmedi, Meša-novič; trener: Darko Milanič. Aluminij: Janžekovič, Jakšič, Martinovič, Čagalj, Vezjak (od 86. Vrbanec), Muminovič, Petrovič, Mesec, Tahiraj (od 79. Krajnc), Škoflek, Mensah (od 72. Nunič); trener: Milenko Potočnik. Vloga favorita na tekmi v Ljudskem vrtu je pripadla Mariboru, ki je s kombinirano postavo prikazal, po solidnem prvem polčasu, boljšo igro v nadaljevanju in je na koncu z 1:0 premagal Aluminij. Ta je v vseh pogledih dokaj dobro odigral tekmo, ki jo je zaradi kazni glavnega trenerja Slo-bodana Gruborja s klopi vodil Milenko Potočnik. Kidričani kljub izredni borbenosti, želji in tudi določenim priložnostim niso uspeli priti do pozitivnega rezultata na zahtevnem gostovanju uvodne sezone in so tri točke morali prepustiti aktualnim državnim prvakom. V prvem polčasu najbližje zadetku Kramarič Domačini so hitro začeli ustvarjati pritisk na igralce Aluminija, saj so že v startu prevzeli pobudo in so se usmerili v napad. Prvi, ki je poskusil, je bil Viler, saj je podal z desne strani v sredino in njegov pre-dložek je gostujoči igralec Petrovič nevarno preusmeril čez prečnik. Na drugi strani je nato Tahiraj z razdalje ogrel Handa-novica s strelom z roba kazenskega prostora. V 22. minuti je Maribor zapravil najlepšo priložnost v prvem delu, ko je po predložku z leve strani mladi Kramarič z neposredne bližine z glavo zadel vratnico. Najaktivnejši igralec tekme Ahmedi je poskušal s prostega strela, a je Janžekovič strel z razdalje po sredini odbil v polje. Na drugi strani je v prvem polčasu za Kidričane poskusil še Škoflek, a Handanovic je z dobro reakcijo žog odbil v kot. Zmagovalca odločil Pihler Po odmoru je Maribor, z nekaj spremembami v postavi, krenil še odločneje po zmago, ki so jo od svojih ljubljencev želeli navijači. Na stadionu Ljudski vrt se je zbralo 2500 gledalcev, ki so takoj videli obetavno akcijo domačih, saj je po podaji Palčiča z desne strani bosanski napadalec Mešanovic naletel na žogo, a je ni najbolje zadel, tako da jo je vratar Janžekovič obranil. Slednji se je tokrat 1. Olimpija 2. Krško 3. Rudar 4. Maribor 5. Triglav 6. Ankaran 7. Domžale 8. Gorica 9. Aluminij 10. Celje 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 1 3 1 3 O 3 O 1 3 O Foto: Črtomir Goznik nekajkrat zares izkazal in je bil tudi najboljši mož svoje ekipe na težkem gostovanju. A v 50. minuti je bil nemočen, ko je po hitro izpeljani akciji Mešanovic idealno podal z leve strani v sredino, kjer je pritekel Pihler in je žogo s približno sedmih metrov pospravil v mrežo -1:0. Po vodstvu je Maribor zaigral manj aktivno, medtem ko je Aluminij poizkušal izenačiti. Gostje so bili najbližje temu po kotu z desne strani in strelu Mesca z glavo malo čez vrata, medtem ko so se do konca tekme zelo trudili, vendar si izrazitejše priložnosti niso priigrali. Drugače je bilo na drugi strani, kjer je dvakrat streljal Zahovič in je enkrat zadel tudi prečko, medtem ko je po sijajni globin- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 1. KROGA: Ankaran Hrvatini - Triglav Kranj 0:0 (0:0); Maribor - Aluminij 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Pihler (50.); Krško - Gorica 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Škrbič (50.), 2:0 Škrbič (56.), 2:1 Osuji (65.); Rudar - Domžale 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Tučič (33.), 1:1 Franjič (38.), 2:1 Novak (88.); Olimpija - Celje 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Brkič (42.), 2:0 Abass (49.), 3:0 Alves (51.), 3:1 Dangubič (77.) ski podaji Ahmedija bil Krama-rič sam pred Janžekovičem, ki je vrhunsko zaustavil njegov strel. Malo več poguma in uigranosti Na uvodni tekmi 27. državnega prvenstva v nogometu so se igralci Aluminija dobro držali proti Mariboru, ki je pokazal bistveno več in je zasluženo zmagal. Kidričani so se natančno držali svojega tak- tičnega načrta v igri in so večino nalog tudi dobro opravili. Morda jim je tokrat za kaj več kot minimalni poraz zmanjkalo malo poguma in uigranosti, na kateri bodo delali v prihodnjih dneh in tednih, tako da lahko kmalu pričakujemo še boljše predstave. Prvo priložnost za dokazovanje bodo imeli že v petek, saj bodo v Športnem parku Aluminij Kidričevo gostovali v drugem krogu prvenstva nogometaši Krškega. David Breznik Milenko Potočnik (pomočnik trenerja Aluminija): „Najprej čestitke Mariboru za zasluženo zmago na tej tekmi, na kateri je bil rezultat 1:0 in domačini so imeli še kar nekaj izrazitejših priložnosti od nas. Mislim, da smo se predstainli u pozitiimi luči glede na to, da nam je kar nekaj pomembnih igralceu pred kratkim odšlo iz kluba in da smo u igralskem kadru naredili kar ueliko sprememb. Na tekmi se je uidelo, da je Maribor trenutno u boljši tekmoualni formi, medtem ko smo se mi še malo lovili in tekma je bila za nas, ne glede na use, kar spodbudna." Darko Milanič (trener Maribora): „Zahvaljujem se za čestitke in želim ekipi Aluminija u prihodnje dobre igre. Mislim, da bo kidriče-uska ekipa kar dobra skozi sezono in imam občutek, da bodo še boljši, kot so bili u lanski sezoni, kljub tem odhodom in nouim prihodom. Kar se tiče nas, zaslužena zmaga. Ustuarili smo si nekaj zelo lepih priložnosti, še posebej u drugem polčasu, ko je bilo prostora za igro bistueno ueč, so fantje pokazali kar nekaj domiselnih potez in so se uključeuali u napad, a žal nismo uečkrat zadeli in s tem prej odločili tekme. Jasno, z zmago smo zadouoljni." Foto: Črtomir Goznik 0 3 0 2 0 2 0 1 0 0 0 0 3 1 1 1 2 0 1 1 2 0 1 0 1 0 1 1 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 18. julija 2017 Atletika • Evropsko prvenstvo za mlajše člane in članice do 23 let Domjanova z izidom sezone do brona Bydgoszcz si bo za vedno zapomnila Veronika Domjan, saj je v tem Poljskem mestu na 11. evropskem prvenstvu za mlajše člane/članice do 23. leta starosti v atletiki v metu diska osvojila tretje mesto. A do tega uspeha so članico Atletskega kluba Ptuj pripeljali trdi treningi in množica metov tega zalo zahtevnega atletskega orod- ja. Na startni listi evropskega prvenstva je bilo prijavljenih štiriindvajset tekmovalk, ki so najprej opravile kvalifikacije in norma za finalni nastop je bila postavljena na enainpetdeset metrov. S to normo Domjanova ni imela težav, saj je v prvi seriji disk vrgla 54,59 metra in se je s tretjim rezultatom uvrstila v finale. Atletinjin letošnji Foto: osebni arhiv najboljši rezultat iz Velenja je znašal 57,65 metra in s to znamko je bila definitivno v ožjem krogu favoritinj za medaljo. Slovenska reprezentantka je dobro začela finalni nastop, saj je v prvi seriji disk vrgla 56,82 metra, kar jo je umestilo na tretje mesto. To pozicijo je držala skozi vse tekmovanje in v nadaljevanju je disk letel 56,48 m, prestop, 58,48 m, 56,26 m in 56,41 m. Najdaljši met je Domjanovi uspel v četrti seriji, ko je z rezultatom 58,48 metra postavila tudi njen najboljši letošnji rezultat in o tem metu je dejala: „Mislim, da je bil moj najdaljši met tehnično kar dober. Sicer imam v tej sezoni z meti še manjše težave, saj disk na koncu meta, ko bi ga morala spustiti, malo zategne, ampak ta met je bil po moje zares zelo dober." Dvajsetletna Zavrčanka je bila blizu drugouvrščeni Poljakinji Dariji Zabawski, medtem ko je bila zmagovalka Nemka Claudine Vita precej boljša in je Claudine Vita (Nem) 61.79 m Daria Zabawska (Pol) 59.08 m Veronika Domjan (Slo) 58.48 m slavila z rezultatom 61,79 metra. Po prespani noči je o osvojenem tretjem mestu v Evropi Domjanova povedala: „To tretje mesto in osvojena bronasta medalja je za mene en obliž na to sezono, ki je do sedaj zares imela nekaj vzponov in padcev. Ta dosežen rezultat dokazuje, da delam dobro in da grem naprej v pravi smeri. Na največji letošnji tekmi sem dosegla najboljši rezultat, kar ni mala stvar in sem s tem lahko zadovoljna. Sama pri sebi sem si morda želela še malo več, a menim, da je tudi to tretje mesto velik uspeh. Vsaka medalja je nekaj posebnega in te v mlajše članski konkurenci sem zares vesela." Atletinja je na Poljskem nedvomno dosegla velik uspeh z osvojitvijo bronaste medalje na evropskem prvenstvu za mlajše člane/članice do 23. leta starosti, a po tem uspehu se je že obrnila k novim ciljem. V sredo jo namreč čaka miting v Novem mestu in ob koncu tedna še državno prvenstvo v atletiki v Celju, na katerih bo lovila normo za nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki bo na sporedu v začetku avgusta v Londonu. O možnostih nastopa na tem tekmovanju in doseženi normi Domjanova odgovarja: „Na tekmovanjih v Novem mestu in Celju bom lovila normo za nastop na članskem evropskem prvenstvu v atletiki. Norma za nastop v Londonu je 61,20 metra, ampak če bom uspela vreči disk čez šestdeset metrov, potem verjamem, da bi bilo to dovolj za uvrstitev v reprezentanco, saj bi bil to dovolj dober rezultat, gledano na evropsko lestvico. Želim si, da bi mi na eni izmed teh dveh tekem uspel dovolj dolg met za nastop v Londonu." Po do sedaj solidni sezoni je prišla Veronika Domjan v pravem trenutku do dobre forme in bronasta medalja iz Poljske bo zanjo nedvomno dobra motivacija za naprej na poti lovljenja novih vrhunskih rezultatov. David Breznik Kolesarstvo S trenutno doseženim smo lahko zadovoljni Kolesarji Perutnine Ptuj so na kratkem a zaslužnem dopustu, saj je za njimi sila natrpan urnik, v katerem so »prevozili« nekaj manj kot pol sezone. V kratki julijski pavzi bodo mladi kolesarji skušali zbistriti misli, njihovi trenerji pa skovati taktiko, kako se v dirkah, ki sledijo, povzpeti na sam vrh ali pa vsaj blizu njega. Pogovarjali smo se z Matejem Marinom, trenerjem starejših mladincev v KK Perutnina Ptuj, ki nam je zaupal marsikaj zanimivega iz tabora kolesarskega kluba iz najstarejšega slovenskega mesta. Za vami je malce več kot polovica sezone. Ste s sedanjim razpletom v klubu zadovoljni? Matej Marin: „Prva polovica je za nami in sedaj je čas za analizo tega dela. Prioriteta je bila dirka za Pokal Poli na Ptuju, cestno državno prvenstvo in državno prvenstvo na ve-lodromu. Na ptujski dirki smo uspeli osvojiti 3. mesto, na cestnem državnem prvenstvu 4. mesto ter na državnem prvenstvu na dirkališču smo osvojili dva naslova državnih prvakov v posameznih disciplinah ter v ekipnih srebrno in bronasto medaljo. Želeni cilji so bili doseženi, fantje so se res potrudili in dali vse od sebe. Ponosen sem na njih in s tem je to tudi potrditev, da delamo dobro in pravilno. Na samem začetku sezone smo imeli obilico smole v ključnih trenutkih tekem, ampak se nam je na koncu le vse izšlo." Seveda spremljate tudi preostale selekcije v klubu. Kakšno oceno bi podali za njih? Matej Marin: „Vsak trener je v klubu odgovoren za svojo kategorijo, ampak se tukaj zadeva ne konča. Med seboj komuniciramo o rezultatih in o načinu dela. Mlajše selekcije tudi dosegajo dobre rezultate doma in v tujini. Med njimi so tudi zelo perspektivni posamezniki. Pri razvoju moramo biti potrpežljivi, saj razvoj kolesarja zahteva svoj čas. Kot trener starejših mladincev spremljam mlajše kategorije, ker bodo sčasoma prišli tudi k meni in se že zdaj pripravljam na njihov prihod v to starostno kategorijo." Kaj morda vašemu klubu še manjka, da bi postali najboljši »proizvajalci« mladih kolesarjev v Sloveniji? Matej Marin: „Potrebovali bi sigurno še več mladih fantov, ki jih veseli kolesarstvo. Gre za zelo lep šport, ampak je tu potrebno veliko trdega dela in podpore družine. Seveda bi bili veseli tudi večjega proračuna, saj bi s tem še lahko povečali obseg našega dela." Kako bi ocenili celotni klubski ustroj (direktor, trenerji, serviserji, zdravniška služba)? Matej Marin: „Celoten klubski ustroj dela homogeno, vsak ve, kaj mu je naloga in med seboj si pomagamo. Glede na to, da je ekipa že kar stalna, menim, da vsak z veseljem opravlja svoje delo." Članska ekipa KK Perutnina Ptuj. Utopija ali skorajšnja resničnost? Matej Marin: „Na Ptuju je že bila članska ekipa in upam, da tudi spet bo. Točno ne morem odgovoriti na to, ker je vse povezano z velikimi finančni sredstvi. V tujini je bila narejena študija o sponzoriranju v kolesarstvu. Pokazala je, da se sponzorju vsak vložen evro povrne osemkrat v smislu reklame in prepoznavnosti. Upam, da uspemo koga prepričati." Kaj bodo glavni klubski poudarki do konca sezone 2017? Kaj lahko od vas še pričakujemo letos? Matej Marin: „Starejše mladince še čaka veliko nastopov. Konec julija imamo pomembno dirko za slovenski pokal in mednarodno dirko v Italiji. Avgusta se odpravljamo na etapno dirko za svetovni pokal v Srbijo. Poudarek so dirke za Pokal Slovenije, kjer je Marko Hozjan na visokem 3. mestu. Marko Hozjan je na spisku kolesarjev za evropsko prvenstvo na Danskem. Je v zaključku priprav in še čakamo na uradno potrditev njegovega nastopa. Seveda pa delamo vse na tem, da bo vsaj en kolesar Perutnine Ptuj na startu svetovnega prvenstva na Norveškem." Med starejšimi mladinci velja izpostaviti Marka Hozjana. Fant je talentiran, obenem pa je letos že okusil slast reprezentančnega dresa. Kmalu ga bo še enkrat ... Matej Marin: „Hozjan je trenutno v odlični formi, v zadnjih dveh mesecih mu je uspelo pokazati ves talent, ki ga ima. Tako kot sem omenil, čakam na njegovo uradno potrditev za nastop na evropskem prvenstvu. Uspelo mu je zmagati na domačih tleh in tudi v Italiji. Vesel sem zanj. Imam svoje izkušnje iz nastopov na evropskem in svetovnem prvenstvu, tako da se bova oba maksimalno potrudila." Pogled v prihodnost KK Perutnina Ptuj. Matej Marin: „Želimo si ostati na visokem nivoju kot smo, ter seveda stvari še izboljšati. Želimo si še več mladih fantov, ki bi se nam pridružili. Naše delo ni samo stremenje k doseganju visokih športnih rezultatov, temveč tudi promoviranje zdravega življenjskega sloga skozi kolesarstvo. Na tem mestu se tudi zahvaljujem vsem našim sponzorjem in posameznikom, ki nas podpirajo. Pa veselo na kolo za zdravo telo!" tp Nogomet • Prijateljska tekma Trije zadetki Panikvarja Polana - Drava Ptuj 2:3 Drava Ptuj: Domjan, Golob, Petek, Flis, Mesarič, Šporn, Elšnik, Marcius, Šalamun N., Džafič, Panikvar. Igrala sta še: Pšajd, Veselič. Trener: Simon Sešlar. Na ožjem in specifičnem igrišču v Polani se je Drava na prijateljski tekmi sešla s tamkajšnjim vzhodnim tretjeligašem in je s tremi zadetki Panikvarja prišla tudi do zmage. A že pred tekmo je imel trener Sešlar velike težave sploh sestaviti enajsterico za tekmo, tako da je dal priložnost za igro štirim mladincem. Gledano kot celota so Ptujčani opravili v Prekmurju dober trening in so pokazali na zelenici kar nekaj solidnih zadev, prav tako pa je malo škripalo na nekaterih igralskih položajih. Predvsem so prepoceni dobili oba zadetka, a po izenačenju na 2:2 so pokazali karakter in so preobrnili rezultat do zmage. Glede na igro in priložnosti bi lahko Drava zmagala tudi višje od 3:2, a v samih zaključkih gostje niso bili dovolj zbrani. Prav tako so se na ožjem igrišču morale vse akcije ali kombinacije odigrati zelo natančno, da so igralci lahko prišli skozi do zaključnih strelov. Tokrat se je izkazal mladi napadalec Drave Panikvar, ki je najprej dosegel zadetek s strelom s približno dvajsetih metrov, medtem ko je nato dosegel še dva zadetka, ko se je sam znašel pred domačim vratarjem. Ob zmagi ptujske ekipe je treba dodati, da sta se na tekmi poškodovala Marcius in Domjan, kar pomeni, da sta pri že tako zelo zdesetkani vrsti Drave še dva dodatna poškodovana nogometaša. V ponedeljek so se sicer treningom priključili nekateri poškodovani igralci od prej in novi igralci, a zdravstveni karton našega drugoligaškega predstavnika je v tem trenutku vse prej kot dober. David Breznik Foto: osebni arhiv torek • 18. julija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 13 Športno plezanje • Svetovni pokal v Chamonixu Napaka Markovičevo potisnila na trinajsto mesto Tenis • Mednarodni turnirji Ptujski tenisači obstali na začetkih turnirjev Foto: arhiv Mondeno francosko smučarsko letovišče Chamonix je poleti tradicionalno prizorišče plezalne akcije v okviru tekme za svetovni pokal v težavnosti. Slovenska ekipa je po uspešnem nastopu prejšnji teden v Vilarsu optimistično odšla na novo prizorišče, po nove odmevne rezultate. V Švici sta bili na prvih dveh stopničkah Janja Garnbret in Mina Mar-kovič. Slednja je letos že pred tem osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu v Campi-telu in je z visokimi pričakovanji prišla v Chamonix. Ptujčan-ka je v kvalifikacijah nastopila solidno, a rahlo zadržano, kar ji je po uvodnem dnevu prineslo zanesljivo napredovanje, kar je uspelo še Janji Garnbret, Miji Krampl, Viti Lukan in Domnu Škoficu (op. a. slednja dva sta izpadla v polfinalu, Kramplova pa je dosegla s sedmim mestom rezultat kariere). V polfi-nalu se je Markovičevi tokrat zataknilo in je z doseženo višino 28+ dosegla trinajsto mesto. O svojem nastopu je naša športna plezalka dejala: „Na-paka na dokaj ključnem delu me je stala čisto preveč. Moči in vzdržljivosti, sem prepričana, je bilo še dovolj za nadaljevanje. Včasih je med zadržanim oprimkom in tem, da nadaljuješ bistveno višje ali pa na gibu pristaneš v zraku, res tanka meja. Zadnjič v finalu je bilo takih trenutkov kar nekaj, danes žal ne. Po dvojnih zaporednih stopničkah in dobrih predstavah v finalih sem tokrat ostala brez njega." Mina Markovič je po zares dolgem obdobju ostala brez finalnega nastopa na tekmi za svetovni pokal, na kateri je v Chamonixu dobesedno blestela Janja Garnbret. Osemnaj-stletna Korošica je ubranila lansko zmago na tem francoskem prizorišču ter vpisala še drugo zmago v svetovnem pokalu v težavnosti v tej sezoni. In to na kakšen način, saj je priplezala do vrha v vseh smereh in je popolnoma zasluženo osvojila novo prvo mesto. Po tekmovanju v Franciji bodo najboljši svetovni plezalci in plezalke ta vikend tekmovali v Vroclavu na svetovnih igrah. Na Poljskem bodo barve Slovenije zastopali Janja Garnbret, Mina Markovič in Domen Škofic. DavidBreznik/PZS Ptujski teniški igralec Blaž Rola v zadnjem obdobju išče svojo pravo formo. Prejšnji teden je igral na Winnipeg Challenger turnirju z nagradnim skladom 75.000 dolarjev. Turnir v Kanadi se je igral na trdi podlagi, ki našemu igralcu v osnovi kar ustreza in na tekmovanju se je prebil do drugega kroga. V uvodnem krogu je bil Rola po dveh podaljšanih igrah s 7:6 in 7:6 boljši od domačina Phillipa Besterja. Sledil je dvoboj z devetnajstletni Avstralcem Maxom Purcellom, ki je trenutno na 290. mestu svetovne računalniške lestvice, medtem ko je naš igralec bolje uvrščen, saj na omenjeni lestvici zaseda 245. mesto. V izenačenem dvoboju so odločale malenkosti in Purcell je v drugem krogu izločil Rolo s 6:4 in 6:4. Naj omenimo, da je na turnirju zmagal slovenski teniški igralec Blaž Kavčič. V finalu je z 7:5, 3:6 in 7:5 ugnal domačina Petra Polanskyja. Potočnikova uspešno skozi kvalifikacije Nina Potočnik (TK Galtena Ptuj) je zaigrala na enem največjih turnirjev v svoji članski konkurenci do sedaj, saj je tekmovala na ITF-turnirju v Budimpešti z nagradnim skladom 100.000 dolarjev. Glede na njen status ali natančneje na uvrstitev na svetovni računalniški lestvici za ženske, kjer je bila uvrščena na 551. mesto, je morala najprej v madžarski prestolnici igrati kvalifikacije. V uvodnem krogu ji je Romunka Nicoleta-Catalina Dascalu predala dvoboj brez boja, v drugem je pri rezultatu 7:5 in Nina Potočnik 2:1 Slovakinja Lenka Jurikova predala dvoboj, medtem ko je v odločilnem tretjem krogu brez večjih težav s 6:2 in 6:0 premagala Rusinjo Anastasio Pribylovo. Za nagrado si je dvajsetletna ptujska teniška igralka priborila nastop v uvodnem krogu turnirja na Madžarskem, v katerem jo je čakala Mariana Duque-Marino. Kolumbijka je bila v sredini leta 2015 že uvrščena na 66. mesto svetovne računalniške lestvice in je sedaj na 121. mestu. Ta razlika na lestvici, kakovosti in izkušnjah so Kolumbijko pripeljale do gladke zmage s 6:2 in 6:0 in ta dvoboj je bil, ne glede na poraz, za Potočnikovo dobra izkušnja igrati proti tako kakovostni nasprotnici. V Srbiji vglavnem turnirju Cukova Članica Teniškega kluba Terme Ptuj Pia Čuk je uspešno prestala kvalifikacije ITF-turnirja v Prokuplju z nagradnim skladom 15.000 dolarjev. V Srbiji je mlada teniška igralka v kvalifikacijah nanizala tri suverene zmage, medtem ko je v prvem krogu v drugem nizu morala predati dvoboj. A pred tem je bila na prvi stopnici kvalifikacij s 6:1 in 6:0 boljša od Srbkinje Isidore Živkovic, nato s 6:2 in 6:2 od Francozinje Marie Mattel in v tretjem krogu še od Švicarke Daniele Vukovic s 6:2 in 7:5. V glavnem turnirju je bila njena nasprotnica Čehinja Katerina Vankova, ki je prvi niz dobila gladko s 6:1 in v drugem nizu je vodila z 2:0, nakar je Pia Čuk ta dvoboj predala. Aktivni tudi v tem tednu Novi teden je prinesel nove izzive ptujskim teniškim igralcem. Na drugi strani sveta ali natančneje v Kanadi je na Gatineau Challengerju prijavljen Blaž Rola. Nina Potočnik se je iz Madžarske preselila na Češko, kjer igra na še enem za njo zelo močnem turnirju v Olomucu. Mladi igralec Sven Lah (TK Terme Ptuj) pa igra na moškem Futures teniškem turnirju v avstrijskem Welsu. David Breznik Boks Jan Falež odhaja na evropsko prvenstvo za šolske dečke Spodnjepolskavčan Jan Falež, član Boksarskega kluba Slovenske Konjice, odhaja na evropsko prvenstvo v boksu za šolske dečke (Schollbo-yse), ki bo od 17. do 24. junija v romunskem mestu Valcei. Jan bo zastopal Slovenijo v kategoriji do 65 kg, mesto na evropskem prvenstvu pa si je izboril na državnem prvenstvu, kjer je suvereno premagal vse nasprotnike. S trenerjem Damjanom Še-lom, ki je odkril njegov talent, se že dober mesec dni pripravljata na nastop. V okviru tega je Jan boksal tako doma kot v tujini. Odlično je prestal večino napornih priprav in v tem obdobju nanizal sijajne mednarodne rezultate, saj je v ring stopil v večini z močnejšimi tekmeci. »Fant ima nesporen talent, toda sami vemo, da je talent le nekaj malega, vse drugo je delo. Volje in za- gnanosti mu ne manjka, hitro se uči in marljivo dela. To pa je tudi najpomembneje, saj je evropsko prvenstvo nekaj povsem drugega kot domače prvenstvo. Zaslužil si je nastop med najboljšimi mladimi boksarji v Evropi in polni optimizma odhajamo na tekmovanje v Romunijo,« pravi njegov trener Damjan Šel. Faleža zdaj čaka le še zadnji del priprav, ki bo v glavnem namenjen tehničnim zadevam in piljenju taktike. »Veselim se nastopa med najboljšimi mladimi boksarji v Evropi. S trenerjem sva trdo in naporno delala, hvaležen sem mu, da se je v tem trenutku zares posvetil delu z menoj in mi omogočil izvrstne priprave in sparinge tako doma kot v tujini. Želje so, da bi prikazal dober boks in upravičil nastop na EP. Če pa se pokaže priložnost za kakšno višjo uvrstitev, jo bom z veseljem izkoristil. Veliko mi pomeni tudi podpora mojih staršev in prijateljev. Na prvenstvo tako odhajam z dovolj veliko mero samozavesti in maksimalno pripravljen,« nam je zaupal 13-letni šampion BK Slovenske Konjice Jan Falež. »Gre za odličnega fanta, ki tako v športu kot v šoli niza same odlične rezultate. Pred njim je svetla prihodnost, toda kot vemo, je boks izjemno zahteven šport, saj je potrebno za vrhunske rezultate trdo in neizprosno garanje. Jan je do sedaj pokazal vse vrline in voljo do dela. Mislim, da bo že na tem prvenstvu pokazal, da je iz pravega testa,« je o mladem šampionu povedal boksarski promotor Nani Matja-šič, ki skrbi za celovito podobo konjiškega boksa. UR Foto: osebni arhiv Jan Falež, Nani Matjašič in Damjan Šel 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 18. julija 2017 Šport invalidov • EP slepih in slabovidnih v kegljanju Pikado • 20 let Top Gun Grlava Najboljši slovenski pikado klub z izjemnimi dosežki Pikado ekipa Top Gun z Gr-lave v ljutomerski občini, ki deluje znotraj Športnega društva (ŠD) Strelec Grlava, je v dvajsetih letih delovanja osvojila več kot 120 naslovov državnih prvakov, v posamezni in ekipni članski kategoriji ter v mlajših selekcijah. Ob petih evropskih naslovih ekipnih prvakov pa si je zagotovila naziv najuspešnejšega pikado kluba v državi. Med najzaslužnejšimi za razvoj tekmovalnega pikada ne le v Prlekiji je zagotovo domačin Jože Grantaša, sicer predsednik Pikado zveze Slovenije. Pravi, da so ga pred dvema desetletjema idejno navdušili za to športno panogo trije izvrstni igralci pikada: Andrej Gorjak, Matjaž Feguš in Darko Marinič. Ko se jim je v prvi sezoni pridružil še odlični hrvaški igralec Drago Kunčič, so leta 1998 postali državni podprva-ki, leto pozneje v Turčiji pa še evropski podprvaki. Izvrstni dosežki Top Guna segajo v leti 2000 in 2001, ko so osvojili prvi naslov državnega prvaka, na Hrvaškem pa postali prvič evropski ekipni prvaki. Poleg Gorjaka, Feguša, Mariniča in Kunčiča so takrat ekipo sestavljali še Goran Protega, Jože Hauko in Damjan Vrbnjak. S tem pa še ni bilo konec uspešnih domačih in tujih nastopov. Udeležili so se 21 evropskih in treh svetovnih prvenstev ter 28 evropskih rang turnirjev. Poleg petih naslovov evropskih klubskih prvakov leta 2014 v moški in ženski konkurenci - tovrsten podvig še ni uspel nobenemu klubu v Evropi - so bili še trikrat srebrni in Nogomet • 2. SNL - Farmtech Veržej Nino Irgolič novi vratar, V 1•• • V V. • «1 • i želijo si še štiri okrepitve V tretji pripravljalni tekmi pred novo sezono v 2. SNL so se nogometaši Farmtecha na domačem igrišču pomerili z madžarsko drugoligaško ekipo Nyiregyhaza ter se po dveh porazih - z romunskim Dinamom (1:5) in članom 3. SNL Polano (0:1), razšli brez zadetkov. Trener Veržejcev Marko Lešnik je tekmo začel z naslednjo enajsterico: Irgolič, Vidovič, Kolar - Robnik, Meznarič, Ger-mek, Maučec, Lah, Čuk, Golob, Vok, Volmajer; v drugem polčasu so priložnost dobili še Toth, Bonajo in Aleksandrov. Po besedah Lešnika bosta vratar Nino Irgolič (Maribor), sin nekdanjega odličnega reprezentančnega vratarja Janka Irgoliča, in napadalec Jon Bonajo (Celje) zagotovo pomenila veliko okrepitev Prlekov v prihajajoči sezoni, nova člana Farmtecha pa naj bi postala tudi obrambni igralec Mure Kevin Toth in igralec zvezne vrste Matic Golob (Drava Ptuj). »Za enakovreden boj v močni Uspešen nastop članov Društva za šport invalidov Most Ptuj štirikrat bronasti. V ligi šampio-nov evropske pikado zveze so v dveh nastopih osvojili tretje in sedmo mesto. Igralci ekip Top Gun so osvojili več kot 100 državnih turnirjev in hkrati bili tudi nosilci igre slovenske reprezentance, kjer je kot kapetan slovenske izbrane vrste prav vse nastope doslej zbral Andrej Gorjak. V prejšnji sezoni so igralci z Grlave tekmovali v prvi ženski ligi in v moški super ligi s po dvema ekipama, po eno ekipo pa so imeli tudi v B in C državni ligi. Nastopali so tudi v slovenski ligi z mladinci in mladinkami, kadeti in kadetinjami ter pionirji; registriranih je kar 111 igralcev. Tudi minula tekmovalna sezona je bila za igralce ekip Top Gun izjemno uspešna, saj so osvojili osem državnih naslovov, dve drugi in eno tretje mesto. Ob dvajsetletnem delovanju pikado kluba Top Gun Grlava je Branko Žnidarič, član izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ), podelil predsedniku ŠD Strelec Antonu Šalamunu odlikovanje za dosežene uspehe (na posnetku). NŠ Najboljša Slovenka Marija Fras z bronasto medaljo na letošnjem EP zasedbi 2. SNL bi potrebovali vsaj še štiri nogometaše, po možnosti dva napadalca ter po enega obrambnega in igralca sredine terena,« pravi Lešnik, ki verjame, da do sobote (22. 7.), ko bo v Veržeju gostoval nekdanji hrvaški prvoligaš Zagreb, neznank v njegovi ekipi ne bo. Pričakovati je, da bosta do začetka prvenstva (6. 8.) po poškodbah okrevala tudi novinca Matic Ficko (Maribor) in Matic Leskovar (Drava). NŠ S tekme Farmtech Veržej - Nyireguhaza V srbskem Apatinu je od 30. maja do 3. junija potekalo evropsko prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne. Med skupno 98 udeleženci iz devetih držav je nastopila tudi 13-članska reprezentanca Slovenije, katere trije člani so bili tudi člani Društva za šport invalidov Most Ptuj. Prvo evropsko prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne je bilo odigrano leta 1998, letos pa je bila to že 17. izvedba. Če k temu prištejemo še tri svetovna prvenstva, je bilo letošnje evropsko dejansko jubilejno dvajseto prvenstvo za to kategorijo športnikov. Slovenija sodi med najboljše, pri čemer sta velik del pri uspehih prispevali Ptujčanki - avtorica tega prispevka in Andreja Mai (Razlag), ki sta kot trenerki reprezentanco vodili od leta 2000 do vključno 2012. Zato ni slučaj, da sta ob ustanovitvi Društva za šport invalidov Most Ptuj leta 2010 v svoje vrste povabili nekatere vrhunske športnike invalide, med njimi tudi slepe in slabovidne keglja-če. Za članstvo so se odločili trije, ki so uspešno zastopali barve Slovenije na letošnjem evropskem prvenstvu. Tokrat je bila najboljša Danica Padežnik iz Maribora v kategoriji B2, ki je osvojila zlato medaljo v mix tandemu skupaj z Jožetom Lampetom iz Kranja, tej pa je dodala še bronasto ekipno. Pri tem je dosegla najboljši rezultat v tričlanski ženski ekipi in se kot peta kategorije B2 uvrstila še v finale osmih posameznic, kjer je osvojila dve šesti mesti (posamezno in kombinacija). Je pa Danica do sedaj sode- lovala na petih evropskih in enem svetovnem prvenstvu in je skupaj osvojila šest medalj, po dve vsakega leska. Med moškimi je nastopil tudi član Mosta Sašo Kajtna iz Ljubljane v kategoriji B2, ki mu je bilo to prav tako šesto prvenstvo (5 evropskih in eno svetovno). Na letošnjem je z ekipo osvojil srebrno medaljo, bil pa je še finalist dvanajstih posameznikov kategorije B2, kjer je osvojil osmo mesto v kombinaciji in peto posamezno ter le za vsega trinajst kegljev ostal za bronastim odličjem. Razred zase pa je tretja članica našega društva Marija Fras iz Celja. To je bilo že njeno jubilejno 20. prvenstvo, saj je od leta 1998 pa vse do letos nastopila na vseh sedemnajstih evropskih in treh svetovnih prvenstvih. Njena bera medalj je izredna, skupaj jih ima 23. Na letošnjem evropskem prvenstvu je osvojila bronasto z ekipo in posamezno v kategoriji B3. Sicer pa je nosilka petih zlatih, štirih srebrnih in štirinajstih bronastih medalj, kar jo uvršča na peto mesto Foto: arhiv organizatorja EP svetovne lestvice tekmovalk Bi, B2 in B3, samo med tekmovalkami B3 pa na drugo. V njeni lasti je še vedno svetovni rekord za kategorijo B3, ki znaša neverjetnih 785 kegljev, dosežen na prvem svetovnem prvenstvu leta 2007 v Sarajevu. Za primerjavo, moški svetovni rekord znaša 767 kegljev. Je pa bil letos dosežen evropski rekord v moški konkurenci B3 - 791 kegljev (dosegel ga je bivši član MDSS Ptuj, danes član MDSS Kranj Marjan Žalar), kar je edini moški rezultat, višji od Marijinega svetovnega rekorda. Verjamemo, da bodo vsi našteti uspehi naših članov tako v preteklosti kot na letošnjem evropskem prvenstvu motivacija za nove medalje. Vrstni red držav na EP 2017: 1. Hrvaška 13 medalj (6 Z, 4 S, 3 B), 2. Slovenija 8 (4-1-3), 3. Poljska 11 (3-4-4), 4. Romunija 7 (2-3-2), 5. Srbija 3 (2-0-1), 6. Slovaška 5 (0-3-2), 7. Nemčija 2 (0-2-0), 8. Češka 2 (0-0-2), 9. Madžarska brez medalje. Silva Razlag Sloveniji naslov svetovnih prvakov v štafetah Slovenska reprezentanca v precizni orientaciji v postavi Emil Kacin, Mateja Keresteš in Krešo Keresteš je na svetovnem prvenstvu v litovskem Birštonasu med 19 ekipami osvojila naslov svetovnih prvakov v štafeti. Za Slovenci so drugo mesto osvojili Norvežani, tretje pa Čehi. Precizna orientacija je šport, ki poteka v naravi. Tekmovalci morajo premagati posebno, na zemljevidu začrtano progo, pri čemer pa ni pomembno, kako hitro jo obhodijo, ampak kako natančno določijo mesta kontrolnih točk na terenu. Na časovnih kontrolah se šteje tudi čas določitve, ki običajno odloča o zmagovalcu. Šport je tako primeren za najširši krog ljudi. Največji uspeh doslej je dosegel Krešo Keresteš, ki je leta 2007 v Ukrajini postal svetovni prvak. (sta) torek • 18. julija 2017 Šport Štajerski 15 Nogomet • NK Aluminij »Redko najdeš tako homogeno ekipo vratarjev« Foto: Črtomir Goznik Vratarski trio Aluminija - Žan Hrastnik, Matija Kovačič, Luka Janžekovič - s trenerjem Mitjem Tropom Mesto vratarja je v nogometni ekipi najbolj izpostavljeno: odlične obrambe lahko pomenijo zmago, že en spodrsljaj jo lahko pahne v poraz. Posledično je izpostavljeno tudi trenersko mesto vratarjev, čeprav je na drugi strani res, da glavno odgovornost za rezultate skoraj vedno nosi glavni trener. V Kidričevem z vratarji dela trener Mitja Trop, ki nam je pobliže predstavil delo z njegovimi varovanci, ki so 20-letni Luka Janžekovič, 23-letni Matija Kovačič in 19-letni Žan Hrastnik. Pred kratkim se je trojici pridružil še mladi obetavni vratar iz Varaždina Tibor Banic, ki je doslej nastopal za Zavrč. Kakšno je delo z vratarji v prvoligaškem klubu? M. Trop: »Glede na najvišji rang tekmovanja v Sloveniji je naše delo seveda temu primerno. Svoje delo poskušam uravnati po zadnjih smernicah v svetu, zaradi tega redno spremljam trende za to specifično področje. Poskušam spremeniti tehniko naših vratarjev, sam se nagibam k italijanski in španski šoli dela z vratarji. V zadnjih letih je bilo skoraj nujno spremeniti tehniko vratarjev, predvsem zaradi hitrejših žog. V zadnjem obdobju sta se nam pridružila še dva vratarja s Hrvaške (Kovačič, Banic, op. a.), ki imajo za sabo spet nekoliko drugačno šolo. Tudi v Sloveniji je več struj, sam se poskušam držati te, ki jo uporabljajo Maribor, Gorica in Domžale.« Kaj je značilnega za špansko in italijansko šolo dela z vratarji? M. Trop: »Očitno je italijanski model branjenja viden pri našem nekdanjem reprezentančnem vratarju Samirju Han-danovicu, ki igra v Interju. On vse dela na principu »napad na žogo« (»attack to bala«), kar je nadgradnja višjega vratarskega znanja. Pri tem ne gre samo za parade in klasične obrambe, ampak se vratar vedno poskuša čim bolj približati žogi, s čimer se zmanjša možnost zaključnega strela tekmeca.« Trend vključevanja vratarjev v samo igro je zares silovit. M. Trop: »Res je, vratar se občasno prelevi v centralnega branilca ali zadnjega zveznega igralca. Zaradi tega je nujno, da so vratarji vedno bolj tehnično podkovani, saj se od njih zahtevajo natančne in pravočasne podaje z obema nogama.« Pri delu z vratarji je veliko specifik. Kateri so glavni poudarki? M. Trop: »Poudarek je na osnovni tehniki, delu nog, splošni koordinaciji in gibanju v golu, vzdrževanje psihološke pripravljenosti ... Slednja postaja zelo pomembna, temu dajem preko pogovorov in drugih metod - npr. analiz tekem - vedno več poudarka. Tukaj je bilo v preteklem letu opaznih nekaj napak, zato več pozornosti namenjamo temu segmentu. Vse skupaj sestavlja celoto, zato je treba slabosti sproti odpravljati.« Vsi štirje vaši varovanci so mladi, tudi Kovačič spada med mlajše vratarje. Kakšna je dinamika dela v tej mini ekipi? M. Trop: »Tibor se šele navaja na nas, je v fazi spoznavanja z našim načinom dela. Vsi skupaj imamo dober medsebojni odnos, včasih tudi prijateljski, znamo se pošaliti, ko pa je treba zagrabiti za delo, potem pa ni šale. Sam sem kot trener zahteven, nastale težavice pa sproti rešujemo. Veliko je pogovorov in sodelovanja z glavnim trenerjem, veseli pa me tudi to, da v tej skupini ni zavisti. Na takšnem nivoju redko najdeš tako homogeno skupino.« Kakšno je sodelovanje z glavnim trenerjem in kakšno z mladinsko šolo? M. Trop: »Z glavnim trenerjem dnevno komunicirava o vratarjih, skupaj se sproti dogovarjava o tem, kako bodo vratarji vključeni v delo ekipe. Nekaj imam pri tem tudi svobode odločanja, vedno pa poiščemo skupno pot. Glede mladinske šole je tako, da želim mladince čim prej pripraviti na delo v članski ekipi. Ta preskok še zdaleč ni enostaven, že preskok od kadetov k mladini je težak, kaj šele od mladine k članom. Ko- Zdrava konkurenca Matija Kouačič: »Imam izkušnje iz drugih klubov 1. lige, zato lahko potrdim, da s trenerjem vratarjev v Aluminiju delamo odlično. Tudi glavni trener nam daje veliko odličnih nasvetov. Skupno je delo res na visokem nivoju, temu primerna je tudi pripravljenost. Pripravljalne tekme smo igrali z zelo zanimivimi tekmeci, samimi odličnimi moštvi, ki igrajo v močnih ligah po Evropi. Na teh smo z vsemi, razen na tekmi z Interjem, dokazali, da se lahko z njimi enakovredno kosamo. Ta trend želimo nadaljevati tudi v prvenstvu. Med vratarji je ustvarjena zdrava konkurenca, vse skupaj nas žene, da delamo še boljše. Trener bo na koncu odločal o tem, kdo bo stopil v gol, drugi pa bomo tega izbranca zagotovo podpirali. V tem oziru med nami ne vidim nobenih težav, vsi si želimo dobrih rezultatov celotnega moštva in napredka posameznikov v igri.« Luka Janžekovič: »Priprave so bile težke, tako kot je to že v navadi, a smo jih vsi vratarji v Aluminiju zelo dobro oddelali. Proti koncu je intenzivnost nekoliko padala in se usmerila v pripravo na prihajajoče tekmece. Pripravljenost bi ocenil kot zelo dobro, komaj čakamo na dokazovanja na tekmah. Pričakovanja so po letu nabiranja izkušenj med prvoligaši zagotovo višja kot lani, temeljijo pa na nekaterih dobrih predstavah, ki smo jih nanizali proti koncu prejšnje sezone, ko smo točke odščipnili tudi najmočnejšim klubom v Sloveniji. Ekipa je nekoliko spremenjena, tisti ki smo ostali, pa bomo s trdim delom skušali osvojiti višje mesto kot v sezoni 2016/17. Moje mnenje je, da je to povsem realno izvedljivo.« Žan Hrastnik: »Zame kot mladega vratarja je izkušnja treniranja in nastopanja s člani zelo dobrodošla. S člani delam že približno pol leta, vključitev je bila postopna. Delo poteka na višjem nivoju kot pri mladini, vsak dan na treningih pridobivam nova znanja, česar se zelo veselim. Braniti strele članom ali mladincem je kar precejšnja razlika, tukaj so obrambe težje, streli močnejši ... Je pa s tem tudi napredek hitrejši, kar je zame v tem trenutku najpomembnejše.« munikacija poteka zelo objektivno, saj več oči več vidi.« Povsem ločeni pa vseeno niste od preostale ekipe, saj se morate vendarle uigrati kot celota. M. Trop: »Po navadi je tako, da uvodni del treninga in segrevanje opravimo ločeno, nato pa se po potrebi priključujejo ekipi. Tukaj gre za uigra-vanje raznih sistemov igre, a to ni težava, saj so ti igralci že več let v procesu treninga Aluminija in jih poznajo. Pri tem gre po navadi za rotiranje vratarjev: ko je eden v golu, lahko z drugimi delam ločeno, lahko delam s kakšnim posameznikom kakšno specifično vajo ... - možnosti je veliko.« Kateri izmed svetovno znanih vratarjev je trenutno za vas tisti, ki bi ga želeli posnemati? M. Trop: »Na sceni je kar precej kakovostnih vratarjev. Sam sem se v svojih vratarskih časih nagibal k temu, kar sta delala Nemec Kahn ali Danec Schmeichel. Danes prihaja nova generacija mlajših, kot so Španec De Gea, Belgijec Cur-tois, absolutno sta med temi tudi naša Jan Oblak in Damir Handanovic. Imamo dva top svetovna vratarja, kar je za slovensko vratarsko trenersko šolo vsekakor priznanje.« Jože Mohorič Nogomet • NK Drava Veselic stavi na mlade vratarje Vratar ima posebno mesto v vsaki ekipi, je zadnja pre-preka pred golom. Posebno nalogo ima pri vzgajanju mladih vratarjev v NK Drava v zadnjem obdobju David Veselič. Ta v ptujskem kolektivu deluje približno leto dni kot trener vratarjev, v zadnjem obdobju je tudi vodja logistike. Veselič je s sedmimi leti na Vidmu začel trenirati nogomet in je kaj kmalu stopil med vratnice. V nižjih selekcijah je branil za Aluminij, Dravo in Maribor, pri katerem je bil tudi tretji vratar članske ekipe. To je bilo v času, ko ga je treniral Herbert Vabič in je Maribor igral v Ligi prvakov. Od Vabiča se je Veselič na vra- tarskih treningih veliko naučil, a največ nogometnega znanja mu je predal njegov oče Janko Veselič. Po nekajletni igralski zgodbi v Mariboru je zaigral za Dravo, Za-vrč in Stojnce. V Stojncih mu je Andrej Lešnik zaupal tudi treniranje vratarjev. Lansko sezono je nato prišel k Dravi, kjer je v vseh pogledih pomagal trenerju Simonu Sešlarju in v osnovi je opravljal delo trenerja vratarjev. Pod njegovim okriljem so lani vadili Aljaž Musič, Tadej Trajkovski, Timotej Pernat in Luka Domjan - vsi so bili skozi sezono zelo delovni, kar jim je gotovo prineslo določen napredek. Pred za- četkom letošnje sezone je v ptujski klub prišel še en mlad nadarjen vratar Anej Milič, ki ob Domjanu trenutno predstavlja glavni vratarski par na vratih modrih. Ne glede na njuno mladost jima njun trener popolnoma zaupa in zatrjuje, da gre za izredna talenta, katera sta pripravljena tudi veliko delati. Tako sta že pred pričetkom priprav članske ekipe od 10. junija delala posebne treninge trikrat na teden, sedaj pa z Veseličem ob standardnih šestih treningih članov opravita še dva dopoldanska dodatna treninga na teden. Na njih veliko delajo vaje z žogo, saj morajo v sodobnem nogometu biti vratarji tudi dobro tehnično podkovani; hkrati opravljajo veliko različnih specifičnih vratarskih vaj. Iz obeh mladih vratarjev žari pozitivna energija, in kot je še poudaril Veselič, z njima zelo rad dela, saj sta predana treniranju in nabiranju novih izkušenj. Te jima prenaša izkušen vratar, ki je v minili sezoni še občasno stopil v gol na kakšni tekmi Drave in po potrebi bo to storil tudi v prihajajoči sezoni. Vsekakor pa upa, da bosta Domjan in Milič dobro opravila svoje delo ter da bosta s pomočjo trenerja še bolj napredovala. David Breznik Foto: Črtomir Goznik David Veselič, trener vratarjev pri NK Drava 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 18. julija 2017 Ormož • Večer v knjižnici V iskanju izganjalca hudiča Ormožani so se v četrtek, 6. julija, v velikem številu odločili, da preživijo večer na prav poseben način: v družbi domačina Davorina Bešvirja. Foto: MV Davorina Bešvirja, ki je tudi tokrat dokazal, da ni pomembno, koliko poveš, pač pa na kakšen način - in priznati mu je treba, da je s svojimi izredno kratkimi in jedrnatimi odgovori ter komentarji vse prisotne vedno znova in znova mojstrsko znal spraviti v smeh. Ob promoviranju izida svoje zbirke aforizmov Bog mi je priča, da potrebujem izganjalca hudiča, je Davorin Bešvir kot enega prvih krajev seveda obiskal Knjižnico Ormož. Njega samega tam ni bilo nobene potrebe predstavljati. V uvodu svoje nove knjige je označen preprosto kot Ormožan. Bas kitarist in pevec. Pesnik. Pisec kratkih zgodb. Ljubiteljski fotograf. Užitkar. Morda bi koga presenetilo, da je ustanovni član Gnilih duš in Pridigarjev ter ustanovitelj kluba Unterhund obenem tudi matičar na Upravni enoti Ormož, a to je že zgodba za kdaj drugič. Na ta večer so bili v ospredju Bešvirjevi aforizmi, antistresni, kot jih je sam poimenoval, vsebinsko razdeljeni na več tematskih sklopov - od obešenjaških, filozofskih, političnih, športnih, do zdravstvenih, pivskih, ljubezenskih in celo pravljičnih. Kar nekaj izmed njih sta z Marijano Korotaj, ki je pogovor vodila, prebrala in vsak izmed njih je, pogosto tudi s kakšno kritično bodico, dosegel svoj namen. Prav poseben čar prireditvi na vrtni terasi knjižnice je pa dodala Davorinova posebna gostja, Mojca Peganc, ki je s svojo renesančno opravo ter prepevanjem srednjeveških skladb večeru dala še svoj pečat. In še morda za konec kakšen aforizem iz novo izdane knjige? Pravzaprav bi bila velika škoda vam na takšen način kvariti užitek. Vzemite jo raje sami v roke in jo prelistajte. Verjemite - dobra volja vam je zagotovljena. Marinka Vnuk Beljak • 16. gasilska olimpijada Hajdošani ostajajo najboljši sloven Po štirih letih od največjega uspeha v svojem 62-letnem delovanju, ko so na gasilski olimpijadi vrnile z zavidljivimi rezultati: novo olimpijsko zmago so dosegle članice B PGD Hajdoše, Letošnje olimpijade se je udeležilo 232 tekmovalnih enot z okrog tri tisoč udeleženci, vključno s trenerji, sodniki in spremljevalci iz 27 držav sveta, tudi Japonske. Okrog dva tisoč pa je bilo vseh prostovoljcev, ki so skrbeli za nemoten potek olimpijade. Barve Slovenije je zastopalo 16 tekmovalnih enot, med katerimi so bile tudi enote tekmovalcev iz podravskega konca: PGD Hajdoše, PGD Starše, PGD Kebelj, PGD Šmartno na Pohorju, PGD Tinje in PGD Oplotni-ca. Zlato olimpijsko medaljo so osvojili tud i člani B PGD Šmartno na Pohorju. V svoji kategoriji pa je prepričljivo zmagala tudi tekmovalna enota poklicnih gasilcev A PIGD Krka Novo mesto. Članice A PGD Šmartno na Pohorju so bile četrte, na peto mesto so se uvrstili člani A PGD Starše, peto mesto so osvojili tudi člani B PGD Kebelj, 41. mesto je zasedla enota PGD Tinje, 56. mesto pa enota PGD Oplotnica. Hajdošani so v nedeljo nadvse slovesno sprejeli svoje olimpijske ekipe: z zavijanjem sirene, curko-metom, slovensko zastavo, svečanim špalirjem na obeh straneh ceste, častnim gasilskim vodom, ki jih je pospremil do tribune, himno in harmoniko Štajerskih fraj-tonarjev. Svečani sprejem je pri- Foto: Črtomir Goznik Svečani sprejem hajdoških olimpijskih ekip se je pričel s curkometom ... pravilo PGD Hajdoše. Predsednik Davorin Vidovič je povedal, da so se ekipe na novo olimpijado pripravljale cela štiri leta, uvrstitev nanjo ni kar tako, treba je doseči določene kriterije tudi na kvalifikacijah, saj rezultati na državnem tekmovanju še niso dovolj za uvrstitev na olimpijsko tekmo, kar pa so hajdoške ekipe ob vrhunski pripravljenosti lahko tudi dosegle. Ponovno so dosegle rezultate, s katerimi se uvrščajo v sam vrh gasilskih tekmovanj. Za dosežene izjemne rezultate jim je čestital v imenu društva, hkrati pa se jim je zahvalil za ves trud in napore za dosego tega rezultata. Zahvalil se je tudi občini Hajdina, županu Stanku Glažarju, vsem sponzorjem in donatorjem, ki so jim omogočili sodelovanje na olimpijadi, PGD Hajdina in PGD Gerečja vas za prevoz tekmovalnih ekip v Beljak, kot tudi vsem navijačem, ki so spodbujali tekmovalne ekipe pri njihovem nastopu v Beljaku, blizu 200 jih je bilo, kot tudi vsem, ki so olimpijske ekipe bučno pozdravili ob njihovi vrnitvi iz Beljaka, kjer so prebile celi teden. V PGD Hajdoše pa so ponosni tudi na svojega čla- Benedikt • Župan sprejel najuspešnejše učence Okolje potrebuje uspešne mlade Najuspešnejše učence OŠ Benedikt, ki so letos zaključili osnovnošolsko izobraževanje, je že po tradiciji sprejel župan občine Benedikt Milan Gumzar. Čestital jim je za doseženi uspeh z željo, da uspešno nadaljujejo in tudi končajo izobraževanje v izbranih študijskih smereh, predvsem pa si kot župan želi, da bi s svojim znanjem in delom po- magali pri razvoju lokalnega okolja. Na sprejem pri županu bo najuspešnejše učence OŠ Benedikt v šolskem letu 2016/2017 spominjala knjiga. Prejeli so jo učenci, ki so v vseh letih osnovnega šolanja dosegli odličen uspeh oz. povprečje ocen 4,5 in več. V generaciji 2008/2017 so to bili: Ahac Rafael Bela, Valentin Kocbek Bratina in Lara Kocbek. MG Foto: Igor Barton Župan občine Benedikt Milan Gumzar sprejel najuspešnejše učence OŠ Benedikt - generacije 2008/2017. Ptuj • Razstava Enostavno najlepši Murkovci ustvarjajo prijazne V Murkovi, kjer se veliko dogaja po zaslugi ptujskih entuziastov, ki želijo to ulico narediti mesta, kjer bo ne glede na letni čas živo in zabavno, kjer se bodo srečevali takšni ali drugačni izražanju, udejstvovanju, skratka v vsem, kar človeka bogati in ustvarja prijazno okolje zanj julija, ponovno živahno. Gostitelj je bil tudi tokrat The Legend Pub. Ptujski fotograf Črtomir Goznik, ki je svojo fotografsko pot začel pred skoraj 20 leti prav s pogledom na ptujski grad, ki je prepričal organizatorje Dnevov Evropske kulturne dediščine, da so ga nagradili, in Vojo Veličkovič, izjemni umetnik v intarziji in velik zaljubljenec v Ptuj, sta vsak s svojega zornega kota ustvarila pogled na Ptuj, na grad, njegovo pravljično veduto in podobo, ki zapeljuje že stoletja. Na podlagi 12 fotografij je nastalo 12 intarzij; nastala je razstava pod naslovom Enostavno najlepši, ki ima tudi dobrodelni značaj. To je že drugi tovrstni dogodek v Murkovi, kjer zbirajo denar za ptujski urgentni center. Najnovejša razstava o Ptuju ni samo prerez ustvarjanja in doživljanja mesta, je tudi sprehod skozi preteklost, sedanjost in prihodnost mesta. Slike ne glede na material vedno znova burijo domišljijo in izzivajo, zlasti še prihodnost. Naj bo tudi z razstavo Enostavno najlepši tako! Dogajanje je pritegnilo tudi direktorja ptujske bolnišnice Andreja Levaniča, predstojnika kirurškega Toš, ki je prav tako aktiven v svoji oddelka ptujske bolnišnice Boruta vlogi pridobivanja in nabiranja sred-Kostanjevca, prišel pa je tudi Tadej stev za izgradnjo ptujskega urgen- Črtomir Goznik in Vojo Veličkovič u fotografiji in intarziji vabita k odkrivanju naslovom je nastala tudi razstava, ki bo odprta 10 dni. torek • 11. julija 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 ski tekmovalci in najboljša gasilska vas na svetu v Franciji osvojile tri zlate medalje, so se v nedeljo, 16. julija, hajdoške olimpijske ekipe s 16. gasilske olimpijade v Beljaku v Avstriji ponovno srebrno medaljo člani B PGD Hajdoše, članice A PGD Hajdoše pa 10. mesto. V Beljaku, kjer je potekala 16. gasilska olimpijada, so hajdoški gasilci napisali novo poglavje v svoji uspešni 62-letni zgodovini delovanja. na Zvonka Glažarja, podpoveljni-ka GZ Slovenije in poveljnika OGZ Ptuj, ki je na olimpijadi sodeloval kot sodnik. Velika promocija vasi, 1 V» • IV občine in države Na gasilske olimpijske ekipe je nadvse ponosen tudi hajdin-ski župan Stanislav Glažar, ki je povedal, da je bila pred letošnjim nastopom ekip na gasilski olimpi-jadi v Beljaku velika odgovornost glede na edinstven dosežek pred štirimi leti v Franciji, ko so se vrnile s tremi zlatimi medaljami, kar je na neki način neponovljiv rezultat tudi v svetovnem merilu. Že uvrstitev na olimpijado, med najboljše, je dosežek, ki ga je težko doseči po vseh preizkusih na občinskem, regijskem in državnem tekmovanju, nato pa še v kvalifikacijah, kjer se šele podeli olimpijska vozovnica. Na žalost se je zgodilo to, da so dekleta, ki so bila najbolj suverena, ki so dosegla tudi državni rekord, imela smolo pri vaji po CTIF z motorno brizgalno, kar jim je prineslo časovno izgubo in kazenske točke. Tako pri tej vaji kot tudi drugi vaji, V hajdoških olimpijskih ekipah so tekmovali: Članice A PGD Hajdoše: Tjaša Glažar, Rebeka Korošec, Klavdija Paveo, Nina Bedrač, Maja Skaza, Monika Vidovič, Maja Trlep, Katja Bedrač, Kaja Abraham, Teja Smintic. Članice B PGD Hajdoše: Marija Simek, Zalka Mikuž, Hilda Bedrač, Metka Vidovič, Valerija Fišinger, Lidija Ter-bulec, Simona Zajc, Klavdija Ekart, Valerija Zajšek, Aleksandra Janc. Člani B PGD Hajdoše: Marjan Horvat, Franc Zajc, Janez Žumer, Ivan Glažar, Matej Horvat, Branko Tominc, Ivan Brodnjak, Miran Pleteršek, Leopold Valh, Janko Jerenko. V spremljevalni ekipi PGD Hajdoše so bili: Matic Bedrač, Jana Skodič, Ana Mlakar in Tatjana Mohorko. Na zaključni slovesnosti gasilske olimpijade v soboto zvečer je bilo tudi uradno proglašeno, da bo Slovenija organiza-torica gasilske olimpijade leta 2021. Foto: Črtomir Goznik ki sestavljata olimpijsko tekmo, štafetnem teku z ovirami, se rezultati izražajo v sekundah, tudi zato so že uvrstitve na olimpija-do neke vrste dokaz vrhunske pripravljenosti, rezultat velikega truda, odrekanja in strokovnega pristopa. Hajdoški olimpijci so priprave na novo olimpijado začeli takoj po vrnitvi s 15. olimpijade v Franciji. Še vedno pa Hajdo- šani tudi po 16. gasilski olimpijadi ostajajo najboljši slovenski udeleženci na olimpijadi in najboljši tudi med vsemi udeleženci 16. gasilske olimpijade v Beljaku, saj nobeno društvo ni osvojilo dveh medalj. Njihovi dosežki so velika promocija za Hajdoše, občino Hajdina in Slovenijo. V nedeljo je bil za hajdoške gasilce dan za veselje. Sledil bo zaslužen poletni počitek, nato pa jih v jeseni čakajo nove tekme, saj ekipi (člani B in članice A) še vedno nadvse uspešno tekmujeta v pokalni ligi Gasilske zveze Slovenije, medtem ko članice B ne tekmujejo več, ker je ta liga z letošnjim letom odpadla. PGD Hajdoše je zagotovo eno najuspešnejših gasilskih društev v Sloveniji, že sedaj njihove vitrine bogati okrog 500 pokalov. Vseh članov je 140, od tega operativnih 23. Že 42 let pa v njihovih vrstah deluje nadvse uspešen moški pevski zbor. MG zgodbe „prometno", glavno promenado pogledi v umetnosti, ustvarjanju, in druge, je bilo prejšnji petek, 14. tnega centra. Mestno občino Ptuj pa je predstavljala Zdenka Ristič, ki je obljubila, da se bodo tudi v občini Foto: Črtomir Goznik Ptuja, ki je Enostavno najlepši, pod tem potrudili in pomagali pri promociji te razstave, ker podpirajo vse pozitivne projekte, ki pomagajo pri pridobivanju sredstev za ur-gentni center, da bodo te fotografije in intarzije prišle do ljudi, ki bodo znali to ceniti, s tem pa izpričali tudi svoj dober namen. Iztočnico za druženje je dal Vojo Veličkovic, je povedal Črtomir Goznik. »Ptujski grič se je v zadnjem obdobju pokazal v nekih novih dimenzijah, ko se je posekalo drevje,« sta dejala, »zakaj pa ne bi midva ne simboličen način poskusila odpreti malo drugačnega pogleda, ne sicer provokativnega, temveč neke nove dimenzije gradu.« Hkrati s tem sta želela v mesto povabiti ljudi: da vsi skupaj vidimo neki novi Ptuj, da ga domačini še bolje spoznamo, da ga bomo znali ceniti v vsej njegovi veličini in lepoti. Razstava je sicer skromna, po kakovosti in vsebini pa dovolj reprezentativna, da si jo mesto Ptuj zasluži. Vojo Veličkovic je tudi tokrat pri svojem ustvarjanju užival, ker ga njegov Ptuj vedno znova navdušuje, ker ga nima vsaka država, niti vsako okolje, imamo pa ga mi, je poudaril. Mestu moramo dajati, da bodo z njim lahko živeli naši otroci, vnuki. Za prijetne kulturne utrinke sta poskrbela Jure Bračko na kitari in pevka Katja Zinrajh. MG Ljutomer • Odprta kuhinja na ulici Prleška kuhja Turistično društvo (TD) Ljutomer je ob koncu minulega tedna pripravilo dvodnevno kulinarično prireditev Prleško ktihjo - odprto kuhinjo na ulici. Z domačimi dobrotami so se na ljutomerskem Glavnem trgu predstavili ljubiteljski in poklicni kuharji štirih ponudnikov. Ob prireditelju so sodelovali še TD Brod Melinci, Turistično narodopisno društvo Razkrižje, Okrepčevalnica Mitra (Ljutomer), Okrepčevalnic Rotovž (Ljutomer), Gostilna Zorko (Bore-ci) in MK Samorog (Ljutomer). Zanimive in predvsem zelo sprejemljive so bile cene pripravljenih jedi, saj zanje ni bilo treba odšteti več kot 3 evre. Sicer pa TD Ljutomer s tovrstno aktivnostjo želi popestriti dogajanje in druženje Prlekov na platoju mestnega središča ter hkrati pripraviti promocijo bogate prleške kulinarike in vrhunskih vin gostincev, turističnih ponudnikov, vinogradnikov in društev. Poudarek je bil namenjen že pozabljenim ali manj vsakdanjim specialitetam, ki so drugje po Sloveniji neznane, obenem pa tradicionalne jedi predstaviti na sodoben način. NŠ Prlekija • Zaključek 13. Grossmannovega festivala Hudi maček Deviški noči S tradicionalno parado zombijev in slovesno podelitvijo nagrad se je v Ljutomeru zaključil 13. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Za nagrado Hudi maček se je potegovalo šest filmov, za nagrado Hrupni maček pa osem glasbenih dokumentarcev, med njimi tudi dva slovenska. Po mnenju posebne žirije je nagrado Hudega mačka za najboljši celovečerni film prejel film Deviška noč (La noche del virgen, 2016), španskega režiserja Roberta San Sebastiana. Hrupni maček je pripadel belgijskemu dokumentarcu Spit'n'Split, v režiji Jeromea Vandewattynea. Slakov Hudi maček za najboljši kratki film Dober tek (Bon Appeti, 2016) odhaja v Albanijo, režiser je Erenik Beqiri. Nagrada za najboljši evropski fantastični kratki film pripada belgijsko-nizozemski navezi iz leta 2015 Pod jablani (under the Apple tree) v režiji Erika van Schaaika. Zmagovalni film male delavnice groze je Krvava brata (Slovenija, 2017), režiser je Kristijan Robič. Vinski šampion Hudi maček za najboljše vino je pripadel sivemu pinotu (2015) blagovne znamke Vino Graben, ki jo vodita Janez in Mihela Šekoranja z Bizeljskega. NŠ Dobitniki Hudega mačka za najboljši celovečerni film Foto: NS Foto: NS 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 18. julija 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kako pobrati in tudi najdalj ohraniti seme paradižnika, paprike in kumaric Najprej je treba vedeti, kaj je bilo posajeno. Semena hibridov ni smiselno pobirati, ker naslednje leto ne boste dobili takih plodov, kot ste si zamislili. Seme vedno pobiramo z najbolj zdravih, bujnih rastlin. Ce se na rastlinah paprike, kumaric, bučk pojavljajo čudni, nenormalni listi, s teh rastlin semena ne pobirajte. Rastline so namreč okužene z virusi, s semenom pa jih boste prenesli na naslednjo generacijo, kjer bodo delali še več škode. Če želite pridelati kakovostno seme, potem pobiramo seme prvih plodov. Zato sem se odločila, da ta prispevek napišem danes. Zdaj začenja paradižnik počasi zoreti. Ko je rastlina mlada, je tudi njeno seme kakovostno, ima več energije, zato bo tudi rastlina iz tega semena bolj zdrava, vitalna in bujna. Ker je bila letošnja pomlad zelo hladna, so ponekod prvi plodovi poškodovani, izmaličeni. V tem primeru poberite seme iz plodov naslednje etaže. Ko pobirate seme plodov čilija, feferonov, paprike, bučk in kumar, je seveda pomembno vedeti, da morajo plodovi povsem spremeniti barvo. Ne glede na to, ali so plodovi rumeni, zeleni, rdeči, oranžni, ko jih jeste, morajo spremeniti barvo v drugo. Najpogosteje je to rdeča, lahko pa je tudi oranžna ali rumena. Enako velja za čilije in feferone. Jedilne buče in kumare pa barvo spremenijo po večini na rumeno ali oranžno. Šele ko je cel plod enakomerno obarvana, je seme v njem res zrelo in bo dobro kalilo. Iz paradižnika, bučk in kumar izluščite seme z vsem mesom vred. Ne mučite se ločevati semena od osemenja (mesa). Enako velja tudi pri papriki. Seme paprike, čilijev in feferonov samo prelijte z vodo in rahlo pomešajte. Nato pa vodo počasi odlivajte. Postopek ponovite večkrat. Seme je namreč težje od vode in se usede na dno. Vse osemenje, smeti, ki kasneje pozimi gnijejo in znižujejo kaljivost semenu, pa boste z vodo vred odlili. Naj vas ne moti, če odplava tudi kaj semena. Maso, ki jo izdolbete iz kumaric, bučk in paradižnika, pa dajte v prozorne kozarce ali vreče in postavite na toplo za dva do tri dni. Ko se masa loči in usede na dno, na vrhu pa se pojavi skoraj čista voda, vse skupaj prav tako pomešate, pustite, Foto: Miša Pušenjak Seme paradižnika, kumar, bučk za tri dni pustimo v kozarcu, vrečki, da fermentira organska snov okoli njega. Foto: Miša Pušenjak Tako obdelano seme se lepo loči, ko ga sušimo, njegova življenjska doba in kaljivost pa sta neprimerno višji. da se seme usede na dno in potem vodo počasi odlijte, dodajte še vodo in še odlivajte tako dolgo, da ostane samo še seme. Zadnje odlivanje pa precedite preko cedilke. Seme nato dajte sušit; približno v enem tednu bo suho. Sušimo v zračnem, a temnem prostoru, nikoli na soncu. Najbolje ga posušite na filter papirju, ki ga sicer uporabljamo v kavnih avtomatih. Opozorila bi še na pobiranje semena fižola. Posebej letos opažam, da je na fižolih veliko bakterioz, prav tako bolezni, ki jih ne moremo nadzorovati s sredstvi za varstvo rastlin. Bakterioze se prav tako prenašajo s semenom. Zato je nujno, da prve, še neokužene stroke pustite za seme, da se bolezen ne bo preveč razširila in nam v naslednjih letih delala še velike težave. Po dopustu najdemo izsušena vrt in zelenico. Kaj zdaj? Če pridemo domov in najdemo povsem izsušena zelenico in vrt, seveda moramo zaliti, če le imamo možnost. Zalivanje z zalivalkami v tem primeru ne bo pomagalo. Zato je treba take površine zaliti postopoma, včasih traja to tudi dva dni, da bo spet vse v redu. Najprej spustimo vodo za pol ure ali celo manj. Upam, da mi ni treba več povedati, da to počnemo na povsem ohlajenih rastlinah, mogoče pozno zvečer ali pa najbolje zgodaj zjutraj. Po premoru, ki sprva lahko traja le pol ure, ponovno zalijemo, tokrat 10 minut dalj časa in naredimo ponovni premor. V tem trenutku je že smiselno pogledati, kako je bilo naše namakanje uspešno. Nekje z vilami ali lopato odpremo zemljo, odgrnemo zelenico in pogledamo, kako globoko je voda prodrla. Če je plast že prepojena z vodo, kar pa dvomim, potem zalijemo do konca, torej pustimo vodo teči uro ali dve. Če pa ne, zalivanje s kratkimi premori nadaljujemo. Le tako boste z zmerno količino vode ponovno namočili večje površine. Zalivanje sobnih rastlin med dopustom Julij je tudi mesec, ko se veliko ljudi odpravi na zasluženi dopust. Mnogi se sprašujejo, kaj narediti z rožicami in sobnimi rastlinami med tem časom. Najboljši sistem so seveda dobri sosedje, sorodniki ali prijatelji, saj se nanje lahko najbolj zaneseš. Kaj pa tisti, ki te možnosti nimamo? Za sobne rastline vam lahko pomagam z enostavno rešitvijo, ki pa je učinkovita. Na prvem mestu zagotovo zadostuje, če jih dobro za-lijemo in premaknemo v senčnejše (a ne temne) dele sobe, kjer bo poraba vode nekoliko manjša. Deset do štirinajst dni bodo tudi v senci čisto v redu. Če se odpravljate na pot za dalj časa, vse sobne rastline postavite skupaj v najhladnejši, a še vedno dovolj svetel prostor. Najprej jih seveda zalijte. Nato jih postavite v krogu okoli čim večje posode, v katero nalijete vodo. Kako velika je ta posoda, je odvisno tudi od tega, koliko rastlin želimo tako zalivati. Upam, da imate doma kakšno staro rjuho ali brisačo, ki je ne boste več pogrešali. Raztrgajte jo na približno 10 cm široke trakove, dolgi pa naj bodo tako, da sežejo od posode do rastlin, pa še oviti jih moramo po zemlji okoli rastline. Te trakove zvijte v spiralo, dobro omočite in en konec postavite v posodo z vodo tako, da seže do dna, drugi konec pa ovijte po zemlji okoli rastline, lahko ga na nekaterih mestih tudi zakopljemo v zemljo. Orhideje vzamemo iz okrasnih loncev, dobro zalijemo, pustimo, da voda odteče iz lonca, nato pa jih postavimo tik nad posodo, polno vode. To naredimo tako, da v posodo z vodo postavimo manjše lončke, podstavke, ki bodo držali lonec orhideje nad vodo. Tam se bodo orhideje do 20 dni čisto dobro počutile. Veliki rastlin pa seveda ne moremo prenašati okoli. Lahko naredimo podobno, k vsaki damo lonec z vodo, vendar bo ena potrebovala več trakov. Lahko pa vsaki postavimo podoben »namakalni sistem«, ki ga uporabljamo za plodovke na vrtu. Shranimo večje plastenke (1,5l), ki jim odrežemo dno in odstranimo zamašek. Zakopljemo jih v zemljo nekje do polovice okoli rastline z zamaškom navzdol. Vanjo skozi odrezano dno nalijemo vodo, rastlino pa zalijemo še po zemlji. Če govorimo o zelo velikih loncih in rastlinah, zakopljemo okoli rastline primerno število plastenk. Zamislimo si, koliko litrov vode bi v dneh, ko smo na dopustu, drugače dodali rastlini. Dodamo še plastenko več. Rastlina si tako vzame toliko, kolikor potrebuje. Enak način uporabimo za poso-dovke, če je možno, jih za teh nekaj dni prestavimo nekam v senco. Tako bodo potrebovale manj vode. Drugače jim je treba zakopati kar nekaj plastenk, saj se obeta dokaj sušno obdobje, na padavine skoraj ne moremo računati. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Zatiranje ambrozije na kmetijskih zemljiščih V zadnjih letih se srečujemo s številnimi tujerodnimi invazivnimi rastlinami ne samo na nekmetijskih zemljiščih, temveč tudi na kmetijskih zemljiščih, travnikih in njivah. Zato moramo dati velik pomen in poudarek zatiranju ambrozije na mejnih zemljiščih, ki so med transportno infrastrukturo in kmetijskimi zemljišči. Če jih nihče ne vzdržuje, so lahko pomembni viri širjenja ambrozije na kmetijska zemljišča, zato morajo tudi pridelovalci investirati svoj delež v vzdrževanje tega pasu. Več težav in dela je z rastlinami, ki so ob njivskih robovih že v predelu njiv, kjer se zaradi dobre založenosti tal s hranili ter manjše konkurence gojenih rastlin ter drugih plevelov v zadnjem času rastline ambrozije zelo uspešno razvijajo. Že v začetku poletja lahko dosežejo 1 m ali več, zaradi česar jih s selektivnimi herbicidi ne moremo več uspešno uničiti, med gojenimi rastlinami pa jih praviloma ne moremo mulčiti ali kositi. Takšne rastline je treba v času vse do žetve mehansko uničiti, tudi ročno, če ni drugih možnosti. Tako bomo preprečili širjenje z robov in nadalje po celotni njivi. V nadaljevanju nekaj besed ob pojavu in o zatiranju pelinolistne ambrozije na žitnih strniščih, strniščnih posevkih in posevkih ajde. Zatiranje pelinolistne ambrozije na žitnih strniščih Neobdelana žitna strnišča predstavljajo zelo pomembno mesto hitrega povečevanja populacij ambrozije. Po žetvi dobijo rastline ambrozije svetlobo in začnejo hitro rasti in kakšen mesec po žetvi že cvetijo. Če posejemo strniščne dosevke, izvedemo vsaj minimalno obdelavo tal, ki povzroči tolikšne poškodbe rastlin ambrozije, da se te ne obnovijo. Če bomo plevele na neobdelanih strniščih zatirali s herbicidi na podlagi aktivne snovi glifosat, počakamo vsaj 3 tedne po žetvi, da trajni pleveli in ambrozija razvijejo dovolj obsežno listno površino, da je zagotovljen obsežen vstop herbicida v rastline. Zatiranje pelinolistne ambrozije v strniščnih posevkih V nekaterih primerih se lahko ambrozija masovno razvije tudi v strniščnih posevkih. Če ne ukrepamo, lahko cveti in oblikuje seme pred obdobjem spravila pridelka (npr. ajda). V takšnih primerih je treba izvesti mehansko zatiranje. Treba je zagotoviti dovolj veliko gostoto strniščnega dosevka in hiter razvoj. Pomembno je, da ne izgubimo potrebne vlage za hiter začetni razvoj dosevkov. Zatiranje pelinolistne ambrozije v posevkih ajde Posebno težavo predstavljajo posevki ajde, pri katerih nimamo dobrih možnosti niti za mehansko zatiranje niti za kemično zatiranje. Na njivah, zapleveljenih z ambrozijo, ni priporočljivo sejati ajde, ker se pogosto zgodi, da ambroziji uspe oblikovati seme pred spravilom ajde. Podatki iz prakse kažejo, da je setev neočiščenega semena ajde ponekod prispevala k temu, da se je ambrozija prvič pojavila v okoljih, kjer je prej ni bilo. Če je možno, pri začetnih populacijah ambrozije v posevkih ajde opravimo ročno puljenje. Torej vsi lastniki zemljišč morajo v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS št. 63/2010) ob morebitnem pojavu sami odstranjevati pelinolistno am-brozijo in druge vrste s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina več ne obraste. Prav tako morajo lastniki zemljišč opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Viri podatkov: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru Cvetka Bunderla, univ. dipl. ing. agr. - Kss Lenart Foto: Cvetka Bunderla Močno zapleveljena njiva z ambrozijo torek • 18. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Lojtrca Združujejo star ritem in sodobno igranje Ansambel Lojtrca je petčlanska fantovska zasedba, ki jo svojo glasbeno pot začela pisati januarja 2016, s sedežem v Slovenj Gradcu. Harmonikar in klaviaturist ansambla je Zvonko Krumpačnik, za kitaro in 1. tenor skrbi Damjan Hren, bas in bariton sta v rokah Mateja Zaveršnika, 2. tenor je Matic Slatinek, 2. bas in bobnar Miran Klančnik. Ime ansambla so izbrali po dolgem "tuhtanju" na uvodnih vajah, pristali pri Lojtrci, ki zveni zelo domače, ki sporoča, da je v glasbi vedno prostor za napredovanje in da se da s trdim delom priti visoko po lojtri, je povedal Matic Slatinek. Od ustanovitve do danes so posneli šest lastnih skladb, za tri tudi videospot. Ustvarili so jih v sodelovanju s priznanimi avtorji na na-rodo-zabavni sceni, pesmi Nate mislim mama in Zidar Pepi je napisal Franc Segovc, vodja ansambla Štirje kovači, polko Z lojtrco na vas' Milan Kokalj, kitarist ansambla Franca Miheliča, valček Ljubezen so ustvarili v sodelovanju s Petrom Finkom. Po festivalu Vurberk so bogatejši še za dve skladbi, polko Mavo grta, mavo je mladih ansamblov, ki ne gledajo preveč na začetke narodno-zabavne glasbe, ki je temeljila na počasnejšem ritmu in točnem petju. „ To je prvi- na, ki jo na tem, da bi jo dosegli. Dobrodošlo pa je, da so stili tako različni, da si lahko vsak izbere ansambel, ki mu stilno ustreza. Čeprav je ansambel Lojtrca na sceni zelo kratek čas, so se že vpisali med festivalske nagrajence: v Lučah jih je občinstvo nagradilo z drugim mestom, na 41. Graški Gori so prejeli bronastega pastirčka, na Vurberku 2017 so prejeli tretjo nagrado za besedilo. Prepričani so, da se je festivalov treba udeleževati ter s tem iskati priložnost za preboj na "širši trg ". Ansambel na ta način raste, se izpopolnjuje. Lepo bi bilo, da bi se še več ansamblov udeleževalo festivalov, da bi se na ta način res videla razlika v načinu igranja in sami kakovosti izvedbe, so prepričani. Tudi kvintetov bi lahko bilo več. Poletje bo delovno, našli pa bodo tudi čas za krajši dopust. MG dovta in valček Tebi, pesem. Nanju so še posebej ponosni, saj je melodijo in aranžma ustvaril njihov harmonikar Zvonko Krumpačnik, besedili pa Mojca Sipek. Poleg lastnih pesmi najraje izvajajo viže Lojzeta Slaka in Avsenikov. Na repertoarju, ki ga sestavljajo tako, da je všeč njim in najširšemu krogu poslušalcev, je tudi zabavna glasba. „V glasbi skušamo združit star, dober ritem, s sodob- nim načinom se po tem, da delujemo po principu štiriglasnega petja z baritonom, pri čemer lahko to, kar posnamemo v studiu, izvajamo tudi v živo," pove Matic Slatinek. Nastopajo večinoma na Koroškem in Savinjskem. Konkurenca na narodno-zabavni ceni je res velika, ansamblov pa že toliko, da ima skoraj vsaka vas svojega aduta v rokavu. Ansambli se med seboj razlikujejo po stilu igranja, različna je zato tudi kakovost. Veliko Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1972 Vrstile so se prireditve za ostarele občane, na katerih so poudarjali, da je treba olepšati življenje ostarelim občanom. Na ptujskem sejmišču se je kot po navadi prvi petek v mesecu trlo prodajalcev, kupcev, prekupčevalcev, radovednežev in raznih navijačev cen. Najbolj glasni so bili Hrvatje, ki so v skupinah po trije ali štirje neusmiljeno udrihali po postavljenih cenah živini ter marsikoga olajšali za petdeset ali celo več starih tisočakov. Za ne preveč lepo kravo je bilo treba odšteti kar 400 starih tisočakov. Med potovanjem po Sloveniji se je v Ptuju ustavila potujoča knjigarna. Komunisti so se pričeli ukvarjati z vprašanjem prevelike obremenjenosti novinarjev. Pri medobčinskem svetu ZK Maribor je bila ustanovljena komisija za informativno dejavnost in politično propagando. Ptujski novinarji so prepričani, da se morajo v Tedniku in na Radiu Ptuj najprej urediti kadrovski in drugi problemi, šele potem bodo imeli čas za dopolnilni študij, ustreznejša bo tudi kvaliteta dela. Na sestanku KO ZB NOV Majšperk niso mogli mimo ugotovitve, da organizacije ZZB počasi odmirajo, ob tem pa izrazili veliko ogorčenje nad ureditvijo stano- ne pr U slal Avtobus našli na Hrvaškem Nezaklenjen avtobus, ki so ga neznanci odpeljali s ptujske avtobusne postaje, so čez nekaj dni našli na Hrvaškem. Karoserija je bila spredaj nekoliko zvita, sicer pa avtobus proti pričakovanju sploh ni bil preveč poškodovan. Storilec je potem, ko je mu odpadlo sprednje desno kolo, izginil neznano kam. th rti U vanjskih vprašanj za člane ZZB. Za najuspešnejšega športnika doslej v občini Slovenska Bistrica so razglasili judoista Stanka Topolčnika, pri tem pa poudarili, da bi podobno lahko naredili v republiškem in zveznem merilu glede na njegove izjemne športne uspehe doma in v tujini. Pri izbiri pesmi za Evrovizijo so odločali tudi Ptujčani. Ocenjevanje je organiziral Radio Ptuj, katerega novi direktor je Mihael Gobec. Antona Purga pa so izvolili za novega direktorja Kreditne banke Ptuj. Na stoti seji sta se sestala oba zbora skupščine občine Ptuj, ki je bila ustanovljena leta 1963. Občane bistriške občine ne zanima več tako delo v tujini, kot v prejšnjih letih. V zadnjih šestih letih se jih je prek zavoda za zaposlovanje zaposlilo okrog 750, mimo zavoda pa še okoli 200, največkrat s turističnim vizumom. Na stotem občnem zboru so se sestali člani GD Slovenska Bistrica. v Številne prekinitve dela zaradi slabe obveščenosti delavcev Ptujska občina še vedno nima srednjeročnega programa razvoja gospodarstva, kot največja skrivnost so podatki o tem, da Jeruzalem želijo v Ptuju svoje gospodarske obrate odpreti Tekstil-indus, Iskra ... Odbornika SO Ptuj dr. Toneta Florjančiča pa najbolj zanima, kdaj bo na Ptuju odprto termalno kopališče, s tem vprašanjem se ukvarjajo že od leta 1968, ko je podjetja Nafta Lendava pri vrtanju za iskanje nafte v Turnišču naletelo v globini okrog 1000 m na toplo vodo, vendar mu vrtine ni uspelo usposobiti. Zato se je občina Ptuj povezala z geološkim zavodom Ljubljana, lokacijo nove vrtine pa določila na Zgornjem Bregu, južno od odvodnega kanala. V zadnjem času je prišlo do več prekinitev dela, tudi v Im-polu v Slovenski Bistrici, glavni razlog je slaba obveščenost zaposlenih. V Kidričevem naj bi v prihodnje proizvajali tudi cement ali apno, takšna rešitev ne bi bila dobra samo za TGA, temveč tudi za skupnost. V Ptuju je zaživel klub gospodarstvenikov, kot redna oblika sestajanja vodilnih ljudi iz delovnih organizacij, Foto: arhiv Simona Petroviča ustanov in zavodov. Strokovna služba obrata za kooperacijo pri KK Ptuj je izdelala srednjeročni program razvoja privatnega kmetijstva v ptujski občini, po katerem naj bi se do leta 1975 preusmerilo 100 privatnih kmetij. V novem šolskem letu bodo v Ptuju odprli prvi razred 4-letne upravno administrativne šole s 35 dijakinjami iz Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera, Lendave in Gornje Radgone. Z zvišanim prispevkom od mestnega zemljišča, ki ga skupščina občine Ptuj uvedla leta 1967, bodo v Ptuju zbrali en milijon, v Kidričevem pa 500 tisoč dinarjev. V KS Pod-lehnik imajo 798 hišnih številk in samo 643 gospodinjstev, 155 hiš je nenaseljenih. Krajevna skupnost Ptuj je prevzela skrb za urejenost zelenih površin, manj prometnih ulic in snage. To pa bo lahko uresničevala le v sodelovanju z vsemi občani, da bi bil turistični Ptuj čim lepši. Ptujski režiser Peter Malec je prejel Linhartovo plaketo za večletno O O «0. plodno in prizadevno delovanje na področju gledališkega amaterizma. Pripravljen idejni osnutek za nov ptujski srednješolski center Ptuj je obiskala študijska delegacija kmetijskih strokovnjakov iz LR Kitajske, srečala se je s predstavniki Perutnine in kmetijskega kombinata. Po 20 letih delovanja ima ptujski Agrotransport velike težave zaradi nelikvidnosti. Tri ptujska gradbena podjetja pa težave s kadri, saj mladih ne zanimajo gradbeni poklici. Vodenje Tovarne avto-opreme Ptuj je prevzel Martin Učakar, podjetja Les Ptuj Anton Žagar. V Vidmu so praznovali 250-letnico pouka. Hajdinsko prostovoljno gasilsko društvo je staro 60 let. Tudi v letu 1972 so poplave povzročile veliko škodo v ptujski občini, taje znašala 113 milijonov starih dinarjev, v to pa ni vračunana škoda na zemljiških površinah. Še večja pa je bila škoda v občini Ormož, kar 900 milijonov starih dinarjev. Ob občinskem prazniku so v Ptuju odprli novo blagovnico, ki jo je zgradilo trgovsko podjetje Mercator, PE Panonija. V Ptuju je potekalo posvetovanje o vinu, ki so ga organizirali kmetijski in turistični novinarji Slovenije. Govorili so o pomenu vina v nacionalnem gospodarstvu, s poudarkom na turistični ponudbi. Na četrtem ptujskem festivalu je bil najboljši ansambel Rudija Bardorferja. Gasilci v Spuhlji so dobili nov, lep gasilski dom. Pred prodajalno vina v Trstenja-kovi ulici je velika gneča, vin- ska kupčija cveti, samo v enem mesecu so prodali pet vagonov vina. Vsak kupec pa lahko dobi le 10 l vina, najcenejše je belo namizno vino po 4,30 dinarja za liter. V Hajdošah so odprli novo bencinsko črpalko, ki jo je zgradilo GP Drava Ptuj, financiral pa ljubljanski Petrol. Na posvetovanju predstavnikov slovenskih nerazvitih občin v Ptuju so se zavzeli za čim prejšnjo odpravo neskladnosti v razvoju v okviru srednjeročnega programa razvoja Slovenije. V Hajdošah se je pričela gradnja gasilskega doma, pod streho je gasilski dom v Slovenji vasi. Pri Tomažu so odprli novo šolo. V Ptuju je vse bolj izražena potreba po gradnji novega srednješolskega centra, idejni osnutek je pripravljen. 261 učencev ptujske posebne šole se vzgaja, usposablja in uči v prostorih minoritskega samostana, ki so neprimerni za učno in vzgojno delo. Prostori so pretesni, 700 let stara zgradba je le za silo prilagojena šolski uporabi. Referendum za združitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, ki so ga napovedovali že nekaj časa, je uspel, velika večina volivcev je izrazila solidarnost: v mariborski regiji je bilo za združitev 77,8 odstotka delavcev in 94,1 odstotka kmetov. V začetku decembra so se Ptujčani poslovili od akademskega slikarja prof. Janeza Mežana. Pokopali so ga v Spodnjem Brniku, njegovi rojstni vasi. Temelja kulturna skupnost Ptuj je začela solidarnostno akcijo za zbiranje prispevkov za kritje pogrebnih stroškov in organizacijo stalne retrospektivne razstave akademskega slikarja prof. Janeza Meža-na. Ptuj je pred iztekom leta dobil mladinski klub. Zdravstveni dom Ptuj je praznoval 20-letnico uspešnega dela, Pekarne Vinko Reš 25 let. Kreditna Banka Ptuj se je pripojila h KB Maribor. Pripravila: MG 20 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila Kaj bomo danes jedli torek • 18. julija 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK brokolijeva juha, svinjski paprikas, krompirjeva juha, prežganka, ocvrt cvetačna juha, beluševa juha, korenčkovajuha, makaronovo meso, kumarična solata, piščančja jetra, bela ostriž, krompir vratovina pod piščančji file po zelenjavna pita, solata iz stročjega pire krompir, polenta, solata, v kosih, solata, peko (z zelenjavo dunajsko, riž, solata, solata, žemeljni fižola, nektarine jabolčna pita puding zapečene skutine in krompirjem), keks torta narastek palačinke sladoledna kupa Zelenjavna pita Sestavine: testo: 250 g moke, 1 jajce, 2 žlici olivnega olja, sol, 9 žlic hladne vode; nadev: brokoli, cvetača, korenček, paprika, čebula, česen, krompir, koruza ... (kar najdemo v shrambi ali na vrtu), 100 g nariba-nega sira (edamec, parmezan, gavda), 300 g pasirane skute, 4 žlice zdroba, 1 jajce, sol, poper po okusu. Zamesimo testo (lahko pa uporabimo zamrznjenega listnatega) in ga razdelimo na dva dela - enega večjega, drugega manjšega. Položimo na desko, premažemo z oljem (da se ne napravi skorja) in pustimo stati 20 minut. Večji del razvlečemo in obložimo dno pekača. Testo naj sega tudi čez rob. Za nadev zelenjavo (razen paprike, česna in čebule) kratek čas blanširamo in odcedimo. Papriko, čebulo in česen na olju prepražimo, dodamo ostalo zelenjavo in še malo popečemo. Dodamo začimbe (sol, poper). Skuto pomešamo z jajcem, dodamo zdrob in zelenjavo. Vse dobro premešamo. Maso vlijemo na prvo plast testa, nanjo damo nariban sir, zaključimo s testom in zatlačimo ob robovih. Premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo okrog 40 minut pri 180 stopinjah Celzija. Serviramo toplo ali hladno. Keks torta s pudingom Sestavine: 1/2 kg keksov petit beurre, 2 vrečki čokoladnega pudinga, 5 žlic sladkorja, 2 rebri čokolade, 900 ml mleka, 1 maslo ali margarina, 2 dl sladke smetane. Z 800 ml mleka skuhamo puding in ga ohladimo (da se ne naredi kožica, ga pokrijemo s folijo za živila). Maslo penasto umešamo in vanj vmešamo ohlajen puding. Kekse namakamo v mleko in jih zložimo v prvo plast. Premažemo z nekaj kreme. Zložimo drugo plast in postopek ponavljamo, dokler imamo kremo. Na vrhu naj bodo keksi. Torto pokrijemo in postavimo v hladilnik za nekaj ur. Stepemo sladko smetano in z njo po vrhu premažemo torto. Nazadnje jo potresemo z naribano čokolado. ZPS • Ocenjevanje toaletnih prostorov ob avtocestah Dober splosni vtis včasih pokvarijo zoprne malenkosti Po podatki s spletne strani DARS je ob slovenskih avtocestah in hitrih cestah 64 počivališč, na 52 je postavljen tudi bencinski servis. Številni popotniki med postankom za točenje goriva obiščejo tudi stranišče, ki lahko pusti svojevrsten vtis o kraju in na splošno o državi. Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je v ocenjevanje vključil 22 naključno izbranih počivališčih in preveril, kako so vzdrževana stranišča oziroma na splošno toaletni prostori. Ugotovili so, da praktično nobeno stranišče ni imelo večjih pomanjkljivosti, ki bi uporabnike odvrnile od obiska. Večinoma dober splošni vtis, a žal tudi negativne izjeme V večini toaletnih prostorov so dobili zelo dober splošni vtis, zato je pogosta najvišja ocena ++. Žal pa so našli tudi izjeme. Slaba prezračenost je botrovala slabši oceni počivališča Lukovica Sever, dotrajanost kioska in vlažni prostori so zbili oceno počivališču Fernetiči Jug, najslabši vtis pa so med našim obiskom pustili toaletni prostori na počivališču Zaloke Sever, kjer so ocenjevalce preganjale tudi muhe. Pozitivno presenečenje so dobili ob pregledu umivalnikov. Okvarjenih praktično nismo odkrili, se je pa zgodilo, da iz kakšne pipe ni pritekla topla voda. V veliki večini toaletnih prostorov imajo za sušenje pripravljene sodobne hitre sušilnike ali brisače (včasih celo oboje), redki so tisti s počasnimi sušilniki, ki smo jim dodelili oceno +. Vedno pa je bila na voljo takšna ali drugačna pomoč pri sušenju rok. Čistoča: večinoma dobro Devet toaletnih prostorov si je zaslužilo oceno ++ tudi za čistočo, naslednjih osem pa oceno +. Pri tem ocenjevanju so povprečno oceno namenili toaletnim prostorom, v katerih so opazili večjo pomanjkljivost, ki pa je lahko tudi posledica nemarnosti drugih uporabnikov. Večinoma je šlo za umazane straniščne deske, na počivališču Lormanje Sever pa jih ni zadovoljila niti splošna čistoča opreme. Oprema: le kaj moški delajo z obešalniki? Ugotovili so, da številni moški svojo moč preizkušajo v straniščnih kabinah z uničevanjem obešalnikov - v ženskih kabinah so bili vedno prisotni, v moških pa pogosto odlomljeni, prav nikjer pa niso našli papirja za prekrivanje straniščne deske (le enkrat je bil nameščen prazen nosilec) ali posebne priprave za čiščenje straniščnih desk. Iz toaletnih prostorov počasi izginjajo prodajni avtomati s kondomi, zobnimi ščetkami in podobnimi izdelki, enega so odkrili le v toaletnih prostorih počivališča Lorma-nje Sever. Manjši del ocene so namenili tudi dodatnim prostorom, namenjenim invalidom in staršem z majhnimi otroki (pre-vijalna miza). Seveda ima večina počivališč posebna stranišča za invalide, a njihova dostopnost je vprašljiva - najprej a 0 i/i ji 0 « Z T3 C i/] ,0 Splošni vtis > £ D N 0 ntimnost Čistoča Oprema ts 0 a tni ra LU u 0 « z a Počivališče Avtocesta ra C D N l/I 0 CL 0 D a yi 5% 5% 15% 20% 25% 25% 5% 100% Barje Jug A2, smer Novo mesto ++ ++ + ++ ++ ++ ++ Maribor Vzhod A1, smer Šentilj + ++ ++ ++ ++ ++ ++ Mokrice Jug A1, smer Obrežje + ++ ++ ++ + ++ ++ Radovljica Sever A2, smer Jesenice ++ ++ + ++ + + ++ Tepanje Sever A1, smer Ljubljana + ++ + ++ ++ + ++ Voklo Zahod A2, smer Ljubljana ++ ++ + ++ ++ + ++ Dobrenje Vzhod A1, smer Maribor ++ ++ + + ++ + + Dravsko polje Jug A4, smer Ptuj + ++ ++ ++ + + + Jesenice Jug A2, smer Ljubljana 0 ++ ++ ++ + + - Lom Vzhod A1, smer Ljubljana ++ ++ + + + + + Lopata Jug A1, smer Maribor ++ ++ ++ + ++ + + Mlake H4, smer Nova Gorica ++ ++ + ++ + + + Murska Sobota Jug A5, smer Lendava + ++ ++ + ++ + ++ Podsmreka A1, smer Ljubljana 0 ++ ++ + ++ ++ ++ A1, dostop z obeh Ravne smeri + ++ + + + + ++ ZalokeJug A2, smer Obrežje + ++ + + ++ + + Dul A2, smer Novo mesto + ++ ++ ++ 0 ++ ++ 0 Lormanje Sever A5, smer Maribor ++ ++ ++ + 0 + + 0 Lukovica Sever A1, smer Ljubljana ++ - ++ ++ 0 + ++ 0 Ravbarkomanda Zahod A1, smer Koper + ++ ++ ++ 0 + ++ 0 Fernetiči Jug A3, smer Ljubljana + 0 0 ++ 0 - - - Zaloke Sever A2, smer Ljubljana + — + + + + + - zaradi številnih ovir med parkiriščem in straniščem, hkrati pa so ti prostori pogosto zaklenjeni. Za vožnjo po avtocesti plačujemo cestnino, zakaj je treba plačati še za stranišče?! Za vstop v sedem toaletnih prostorov (Dul, Jesenice Jug, Maribor Vzhod, Murska Sobota Jug, Tepanje Sever, Podsmreka in Ravne) smo morali plačati 50 centov, v štirih (Barje Jug, Ravbarkomanda Zahod, Lom Vzhod in Voklo Zahod) pa so na krožniku zbirali prostovoljne prispevke. Če lahko drugo prakso še ocenimo kot sprejemljivo, pa je obvezno plačevanje za dostop precej sporna praksa. Za vožnjo po avtocestah namreč plačujemo cestnino, za kar bi pričakovali tudi brezplačno uporabo stranišča. Že res, da čiščenje in vzdrževanje stane, a med našim ocenjevanjem se je izkazalo, da so tudi brezplačno dostopni toaletni prostori zgledno čisti. Ob tem velja pripomniti, da v resnici ne gre za golo plačilo, pač pa za kavcijo, ki jo lahko unovčite ob nakupu izdelkov na bencinskem servisu. Pri tem je nerazumljivo, da je mogoče eno potrdilo unovčiti le za en izdelek, saj to pač pomeni, da v resnici vseh kavcij nikoli ne bomo dobili nazaj. Vir: ZPS torek • 18. julija 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da so se na nedavnem umetniškem festivalu odločili ozeleniti Slovenski trg in mu vdihniti kanček narave. Piskr-ček so primaknili še na Zavodu za turizem in poskrbeli za kanček ptujskosti. Ker se po mestu vsepovsod nekaj krpa, so se odločili pokrpati svojo fasado. Naj turisti uživajo tudi v naših gradbenih poletnih instalacijah. Govori se ... da nas obnavljavci starega ptujskega mostu vneto prepričujejo, da delo na mostu ne more potekati neprekinjeno, saj je med posameznimi fazami potreben »počitek materiala«. Ker če odštemaš vrhnjo plast asfalta, se mora spodnja plast vsaj eno noč psihično sprijaznjevati s tem, da je sedaj pa ona na vrsti. In tako navzdol do temeljev, plast za plastjo. ... da nekateri župani nikakor ne vedo, kako čim bolj zmanjšati obvezne stroške za Prireditvenik tiste dejavnosti, ki jih predpisuje država, da bi lahko plačevali tiste, ki so pomembne za njihovo vnovično izvolitev. Ker drugače skoraj ne moremo razumeti zahteve šterntal-skega župana, naj si v vrtcu namesto plačavenja nadurnega dela poiščejo brezplačne prostovoljce. Mogoče pa ima župan kaj časa in bi lahko postal brezplačna varuška... ... da so hrvaški turistični delavci našli novo tržno nišo. Če že k njim letos prihaja manj turistov, pa je treba tiste, ki pridejo, oskubsti, kolikor se le da. Tudi z globami, če hodite naokoli v kopalkah. Ali je torej letos obvezna oprema za hrvaško morje smučarski kombinezon?! ... da je letošnji študentski bazenski žur podrl vse rekorde. Tisti, ki imajo občutljiv nos in razlikujejo vonj tobaka od kakšnih drugih vonjav, pravijo, da je padel tudi rekord v Foto: Tajno društvo PGC količini uplinjene travice. Mi imamo se fajn, če vam prav je al' ne... ... da pri nedavnem neurju na Ptuju ni najhujše to, da je razkrilo streho na nekem bloku, ampak to, da je ta nesramna streha padla tja, kjer je zlasti moški del naših občanov najbolj občutljiv: na v bližini parkirane avtomobile. In tako je ta zunanji simbol naše moškosti tako rekoč doživel kastracijo! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 9 7 5 8 6 2 7 8 1 2 7 3 4 5 6 1 9 5 9 4 7 6 4 3 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vvv © € GG Bik vv ©©© €€€ G Dvojčka vvv © €€ G Rak vv ©©© €€ GGG Lev v ©© €€€ G Devica vvv ©©© € GGG Tehtnica vvv ©© €€€ G Škorpijon vv © €€ G Strelec v ©©© €€€ GG Kozorog vv ©© € GGG Vodnar vv © €€€ G Ribi vvv ©© € GGG Velja za teden od 18. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 24. julija 2017. - dobro, 3 znaki - odlično Torek, 18. julij 10:00 Ptuj, CID, Oblikuj svoje poletje, otroški laboratorij zabave, od 17. do 21. julija ob 10.00, vulkani, sluzi, lava lučke, kristali, mentorica Laura Maksimovič 16:00 Ptuj, CID, Oblikuj svoje poletje, bobnarsko popotovanje, od 17. do 21. julija, mentor Andrej Hrvatin, raznolika tolkala sveta 18:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Ekološka kmetija Forštnerič, odprtje razstave fotografij redkih in zaščitenih rastlin na Slovenskem, botanik Marjan Šenica in soproga Mara, ogled ekološke kmetije, njiva zdravilnih rastlin, na ogled v juliju in avgustu Sreda, 19. julij 20:30 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk, 19. občinski praznik Sveta Ana, Poletna noč, večer zabavne glasbe Četrtek, 20. julij 15:00 Sv. Ana, Krivi Vrh, 19. občinski praznik Sveta Ana, Dan odprtih vrat večstanovanjskega objekta Petek, 21. julij 09:00 Sv. Ana, center, 19. občinski praznik Sveta Ana, kolesarjenje po poteh občine 16:00 Ormož, MCO, DJ delavnica 17:00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk, 19. občinski praznik Sveta Ana, tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe, prostovoljni prispevki v dobrodelne namene 17:00 Sv. Ana, industrijska cona Žice, 19. občinski praznik Sveta Ana, gasilska vaja 20:30 Stoperce, nad župnijsko cerkvijo, uprizoritev Legende o nastanku Gnadnega vrha in cerkve sv. Ane 20:30 Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu, Festival Brežice, koncert Ansambel concerto di Margherita 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 9. Glasbeni festival Arsana, koncert The Swingles 21:00 Ptuj, Mestni trg, 9. Glasbeni festival Arsana, koncert Infected unplugged, do 24:00 Mestni kino Ptuj Sreda, 19. julij: 20:00 Lady Macbeth. Četrtek, 20. julij: 19:00 All Eyez on Me: Legenda o Tupaku Shakurju. Petek, 21. julij: 17:00 Avtomobili 3; 19:00 Kletna ruleta; 21:00 Gimme Danger. Štajerski 1 ran INI IK www.tednik.si É^Stajerskitednik .Stajerskitednik Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ■ i A. • • - *>vf 1( ■' , < sLf i Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Enja Kirbiš, Krčevina pri Vurberku 89 E, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ... Foto: CG 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 18. julija 2017 Lepi spomini ne bledijo! E -* »u 18«K IZ VSEBINE Cknr«k li snčo us l v«n sam (štren 3) K»kine mesnice imamo » Ptuju (jtran 41 Urejanje območje Potika» (jtian 7) KuHurni dflevi {itran S) OMimiiMlkitnik u volanom islun 11) PETO BRIGADIRSKO P01ETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno J; vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ sistema! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ativaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. f NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLjerski vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in , RADIOPTU I se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. ^^ 39,8.98,2.104,3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! Ikartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj Štajerski TEDNIK Wmm OOOOOI % Janez Novak Zmalo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno : izmed zelo privlačnih nagrad. > športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.^2.2017...........: Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si NAROČILNICA ZA Št^rski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d o Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike ^ 'E • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike & g POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 3838898114427 torek • 18. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 w © PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 18. julij 7:30 Glasbena osmica (sloj, pon. 8:00 Risanke, pon. S:20 Utrip Ormoža 9:35 Minuta la MS MOP, pon. 11:15 Kuhinjica, por. 11:40 Salon Sauvignon, pon, 11:50 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Glasba za vse, pon, 12:55 pogled nazaj, pon. 13:20 Cista umetnost-julij, pon, 13:55 Sreda v sredo: Peter Jani, pon. 14:55 Vfctecarani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 19:25 Glasbena osmica [tuja}, pon. 18:55 Povabilo na kavo: Zavod BODI DOBRO, pon. 19:30 15. Poli maraton, pon, 19:40 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, 21:35 Športno): Nastja Ceh, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Boksarski magazin S02E03, pon. 23:20 Videostrani ČETRTEK 20. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 9:00 Risanke, pon. 8:20 Utrip Ormoža, pon, 9:35 kuhinjica, pon. 10:00 Cista umetnost-junij, pon. 10:35 Povabilo na kavo: Metka Petek 11:15 Sportfno): ivan Klarič, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Javne službe Ptuj, pon. 13:35 Gostilna »Pr Franceta, pon. 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Pogled nazaj, pon. 19:10 Športno): Bojan Kocjan, pon. 19:40 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sreda v sredo: Andrej Siroelj 21:15 Glasba za vse pon. 21:45 Potovanje na luno, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Reoi Gorišnica, pon. 23:25 Videostrani SREDA 19. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:20 Utrip Ormoža, pon. 9:35 Kuhinjica, pon. 10:00 Cista umetnost-junij, pon. 10:35 Povabilo na kavo: Metka Petek Uhan, pon. 11:15 Sport(no): Ivan Klarič, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Javne službe Ptuj, pon. 13:35 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica [slo.), pon. 18:55 Pogled nazaj, pon. 19:10 Sport(no): Bojan Kocjan, pon, 19:40 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sreda v sredo: Andrej Sircelj 21:15 Glasba za vse, pon, pon. 21:45 Potovanje na luno, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi Gorišnica, pon. 23:25 Videostrani Uhan, pon. Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv OK:00 Zgodbe Prckmurja 09:50 Gostilna pr' Francet" 10:50 Ckldyjii v preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trnovimi - v iivo 1 S:00 Oddaja iz občine Majšpcrk 20:00 Oddaja iz občine Destmik 21:40 Majšperk-V nedeljo pod lipo| 23:00 Video Siran i PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Košnji na star način 09:10 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Od paše do sira 21:00 Ulrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP 08:00 I lajdina - Ob dnevu državnosti 10:00 Starše-Srečanje folklore 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 130 let PGD Starie 20:00 Gasilska vas HajdoSe 21:00 Hajdina - Ob dnevu državnosti 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredniitvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 74 9 34 27. 031 627 340 [A O 4- V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v Poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 L "2 23 50 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. —-—-s-5-i -štajmkiVEMK \MSäSmSÖ POTOV»™ BGEnCUB Štajerski 1 rEDi IIK www.tednik.si i3stajerskitednik ^.Stajerskitednik Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM krmni krompir za prašiče. Možnost dostave. Cena 0,10 €/kg. Tel. 031 836 880._ PRODAM koze manjše rasti za nadaljnjo rejo. Tel. 031 838 069. PRODAMO dva bikca črno-bele pasme, težka okrog 130 kilogramov, ter slamo z njive. Telefon 041 326 952. DOM STANOVANJE V NAJEM oddam stanovanje s septembrom, 54 m2, enoinpolsobno, neopremljeno, pred kratkim renovi-rano, v Ul. 5. prekomorske na Ptuju, z izkaznico. Telefon 031 648 255. v Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 „Ponoči, ko gledaš v nebo, ko vidiš utrinek, da posveti nebo ... zapomni si, to še vedno jaz letim in živim." Antič SPOMIN Blažka Šenkiš ŽABJAK 15 A, PTUJ Minilo je že sedem let, odkar si odšla v življenje, ki se nikoli ne konča. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo. Tvoji najdražji Rožo posadil sem zate, skrbno zalival sem jo, radi bi ti jo položil v dlan, a vem, da te čakam zaman. SPOMIN Anton Vidovič ZG. HAJDINA 176 Tri leta so minila, odkar si utrujen od bolezni zaprl oči. Nisi nam izrekel besede slovesa, zato nas vedno znova pot vodi tja, kjer ti večna lučka gori, kjer solza se utrne in bolečino ublaži. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate. Žalujoči: žena Marija, hčerki Katica in Lidija ter sin Stanko z družinami Sporočamo žalostno vest, da je umrl Franjo Rebernak predsednik Skupščine občine Ptuj v mandatih 1967-1974 Spoštovanega someščana bomo k počitku pospremili v torek, 18. julija 2017, ob 16. uri na pokopališču na Destrniku. Od torka, 18. julija 2017, bo v Mestni hiši v delovnem času Občinske uprave Mestne občine Ptuj odprta žalna knjiga. MESTNA OBČINA PTUJ RADIOPTUJ 89,8» 98,2 »I043 Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! P^^ mm Štajerski 1 INI i WWW. nik.si Ptuj • Črna točka v mestu: križišče 5. Prekomorske in Peršonove Nesreče kot po tekočem traku Na Ptujuje na področju prometa še vedno več črnih točk. Ena teh je tudi v križišču 5. Prekomorske s Peršonovo, kjer se je po podatkih policije v preteklosti zgodilo že več prometnih nesreč, v katerih so udeleženci utrpeli telesne poškodbe ali je nastala materialna škoda. Policija sicer natančnih podatkov o številu nesreč v tem križišču ne vodi, je pa iz njihove evidence razbrati, da so se v prvi polovici letošnjega leta na obeh ulicah zgodile štiri prometne nesreče, v katerih so intervenirali tudi policisti. Do prometnih nesreč prihaja predvsem zaradi nepreglednosti križišča, vzrok za povzročitev prometnih nesreč pa je izsiljevanje prednosti oziroma neupoštevanje prometnega znaka Stop. Pozivov k ureditvi križišča je bilo po besedah predsednika ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franca Kozela že nekaj. Že večkrat so predlagali omejitev hitrost na 30 kilometrov na uro na cesti v Ulici 5. Prekomorske, saj gre za šolsko pot: »V omenjenem primeru gre res za zelo nepregledno križišče, tudi ali predvsem zaradi žive meje. Vidljivost za voznike iz katerekoli smeri je izjemno slaba. V preteklosti smo sicer že postavili "-J •.. m Ü & - •'; m? Križišče 5. Prekomorske in Peršonove ulice je ena najbolj črnih točk mesta; prometne nesreče se zaradi izjemne nepreglednost vrstijo skoraj vsak teden; policija seveda zabeleži le hujše in prijavljene trke. Letos so v prvega pol leta evidentirali štiri težje prometne nesreče. dodatno signalizacijo, naš Svet pa tudi predlaga, da se hitrost na obeh cestah omeji na 30 kilometrov na uro.« Kozel je prepričan, da bodo črno točko odpravili šele z obnovo dotrajane ceste skozi Peršonovo. Dodaja še, da bi bilo čimprej treba urediti vsaj hitrostno oviro na cesti. MO obljublja ureditev še letos Mestna občina Ptuj ureditev križišča načrtuje še letos. Kot so zapisali v odgovoru na naše vprašanje, se na osnovi dosedanjih aktivnosti četrtne skupnosti Ljudski vrt in sveta za preventivo predvideva ureditev križišča z dvigom nivelete vozišča v križišču za izboljšanje prometne varnosti, predvsem z boljšo zagotovitvijo preglednih polj in vključevanja v križišče na glavno prometno smer. Ureditev načrtujejo v drugem polletju. AK Ptuj • Od 1. julija velja nov režim za vstop vozil ob porokah v mestno jedro Do Mestne hiše na poroki le trije avtomobili Po objavi prispevka v našem časopisu, o tem, kako je ptujski Mestni trg v pomladno-poletnih mesecih, ob sobotah, v času porok, preplavljen s pločevino, so se stvari začele premikati na bolje. Pristojne službe so pobudi prisluhnile in na ptujsko občino naslovile predlog za spremembo. Tega so potrdili tudi mestni svetniki in od 1. julija naprej velja nov režim, ki število avtomobilov omejuje na tri, obenem pa dovolilnico za vstop draži. „Glede na to, da so v zadnjem času težave, glede gneče na Mestnem trgu v času porok, predlagamo omejitev avtomobilov in višjo ceno enkratnega vstopa. Predlagamo, da se vstop osebnih avtomobilov ob poroki omeji na največ tri osebne avtomobile, ceno takšnega enkratnega vstopa predlagamo 30 evrov (sedanja cena je 15 evrov). Ceno vstopa vsakega dodatnega osebnega avtomobila pa predlagamo 10 evrov," je navedeno v predlogu za omejitev avtomobilov ob enkratnem vstopu v peš cono, ob porokah. Tega je na ptujsko občino naslovil Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. Prvi del predloga sta Odbor za gospodarstvo in Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo potrdila. Kot so zapisali, je smiselno, da se zaradi gneče na Mestnem trgu v času porok omeji število vozil za enkratni vstop in izstop iz peš cone. Zato so predlagano omejitev osebnih vozil na največ 3 ter plačilo nadomestila v višini 30 evrov predla- gali tudi mestnemu svetu. Ta je sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o potrditvi cen storitev izbirne lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil sprejel. Od 1. julija naprej torej velja za poroke, da se vstop in izstop vozil po predhodnih najavah omogoči največ trem osebnim vozilom ter za največ 1 uro (60 minut). Cena je 30 evrov za tri vozila. Drugi del predloga, da se dodatnim vozilom omogoči vstop proti plačilu 10 evrov po avtomobilu (kar bi veljalo le za poroke), ni bil sprejet. Je pa sprejeta sprememba vsekakor korak v pravo smer. Dzenana Kmetec Osebna kronika Rojstva: Barbara Grgin Škrabl, Spodnje Negonje 11 b, Rogaška Slatina - deček; Sabina Balek, Neradnovci 17, Petrovci - deklica Lu Inja; Petra Vesenjak, Čadram 44, Oplotnica - deklica Zoja; Tadeja Furman, Majšperk 4, Ptujska Gora - deček Blaž; Špela Šmid, Zamušani 14, Gorišnica - deklica Anisa; Helena Strelec, Spuhlja 36, Ptuj - deklica Julija; Katja Sevšek, Pupinova ulica 6, Maribor - deček Val; Saša Galun, Stogovci 12, Ptujska Gora - deklica Ajda; Nicole Kukovec, Juršinci 63 a, Jur-šinci - deklica Kiara; Romana Marin, Formin 17 a, Gori-šnica - deček Jakob; Polona Vaupotič, Ptujska Gora 50 b - deklica Alexa; Katja Holc, Zagorci 81, Juršinci - deklica Zala; Polonca Zupanič, Grajena 44 f, Ptuj - deklica Isabela; Janja Pintarič, Ul. 5. Prekomorske 2, Ptuj - deček Anej; Tamara Črček, Bresni-ca 9, Podgorci - deček Tim; Janja Križan, Brstje 24 c, Ptuj - deklica Mia. Umrli so: Frančiška Hanc, roj. Kukec Ranfl, Muretinci 50, roj. 1945 - umrla 9. julija 2017; Franc Ratek, Pod-vinci 92, roj. 1931 - umrl 6. julija 2017; Rudolf Pavličič, Ptuj, Slovenskogoriška cesta 17, roj. 1937 - umrl 10. julija 2017; Štefanija Fajfar, Korenjak 15, roj. 1926 - umrla 11. julija 2017; Angela Mar-krap, roj. Breznik, Litmerk 13, roj. 1938 - umrla 12. julija 2017; Rozalija Hedžet, roj. Zajc, Ormož, Vrazova ul. 14, roj. 1928 - umrla 13. julija 2017; Hedvika Primožič, roj. Stajnko, Ptuj, CM D 15, roj. 1943 - umrla 10. julija 2017. Poroki - Ptuj: Sebastijan Klemenčič in Teja Simonič, Mestni Vrh 7 b; Marko Bra-tuša, Podgorci 59 b, in Lea Majcen, Sveti Tomaž 54. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Napoved vremena za Slovenijo Ako na Marjetin dan dežuje, orehov in lešnikov ni, _seno pa se ne posuši. 9/27 Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo sončno in vroče. Vremenska slika Nad srednjo Evropo in Alpami je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam od severovzhoda postopno toplejši in bolj suh zrak. Sosednje pokrajine Danes bo pretežno jasno. Burja v Kvarnerju bo postopno oslabela in ponehala. Jutri bo pretežno jasno. Foto: SM Foto: Črtomir Goznik