Ljubljano, torek, 11. septembra 1956 LETO XXII. Stev. 214 glavni cn odgovorni UREDNIK tv AN ŠINKOVEC ureja uredniški ODBOB Ltst izhaja vsak dan razen petka — Cena to dinarje* a j § JUiicUkcu> PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEi •LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA I. OKTOBRA 18J4 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JK CZ HA* JALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L rui* 1851 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK — OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« sueškega spora, ki ne bi okrnila njegove suverenosti Kairo, 10. sept. (Tanjug). Izmenjava gledišč med egiptovsko vlado in odborom petih je končana. Po razgovorih so objavili več dokumentov: kratko uradno poročilo, spomenico, ki jo je Menzies v imenu 18 dežel izročil predsedniku Naserju. Menziesooo pismo Naserju z dne ?. avgusta in Naserjev odgovor Menziesu. Iz teh dokumentov, zlasti iz korespondence Menzies—Naser, je videti, da razgovori niso rodili jasnili. Egiptovski krogi poudar- na spopadu z Egiptom ali na za-jajo, da so najpomembnejši ele- hodni nadvladi nad njim. menti razgovorov pobude, ki jih Egipt je tudi tokrat kakor je dala egiptovska vlada v izme- pred londonsko konferenco pustil i njavi mnenj z odborom. Bržčas odprt’a vrata za pogajanja. 2i-so konkretne pobude in predlogi vauna diplomatska dejavnost v Egipta povzročili težave v odboru Kairu in posvetovanja egiptov- nobenih sadov. V svojem pismu je predsednik Naser ostal in različna gledišča njegovih čla- skih državnikov z drugimi zain- j—i_j_. —_• —~ ---•—-•------------------- --------------nov, tako da se odbor ni mogel teresiranimi deželami pa pričajo takoj odločiti za peti in posled- o pomenu in zanimanju, s kate- nji sestanek z Naserjem, marveč rim je svet sprejel egiptovske je moral prej zahtevati od svojih predloge. Razen tega je Egipt vlad nadaljnja navodila. večkrat izjavil, da je pripravljen Egiptovske pobude , P,ed. dosledno pri prej pojasnjenem stališču in zavrnil predlog zahodnih držav o mednarodni kontroli Sueškega prekopa. V pismu je pojasnil načela, na podlagi katerih je bil Egipt pripravljen nadaljevati razgovore za miroljubno ureditev sueškega vprašanja. V Kairu poudarjajo, da od Kairu so prepričani, da sta obe » i\aii u uuut jujvj ua uu nun u cv il jni) uu om ^ > 1 • ri •* i ‘ J * skC£T8 IlflČrtfl« Tfl D Čl Črt bi Iflhko Menziesovega poslanstva ni bilo zahodni deželi tudi širili vesti, da logu* da bi kgipt in vse druge za- ; JGura podlaga 2a razgovore, moč mnogo pričakovati, ker naj je nevarnost, da bi razstrelili naf- interesirane dežele sklenile nov , . s±ran: D- :e Naser on- bi bilo po zamisli Velike Brila- tovode, ki so nujno potrebni za sporazum o plovbi po prekopu, o , tujim novinarjem izjavil, da ni je in Francije pravzaprav uiti- preskrbo Zahodne Evrope s pe- njegovem vzdrzevanjil, o tarifah ^ iahko bila tudi zadnja Eisen- mat Egiptu: ali sprejem Dulleso- | trolejem. . >n poroštvih. P« mnenju Egipta i"0^feva izjava koristno sred- vega načrta ali intervencija obeh Odbor petih je prispet v Kairo bi sporazum lahko dosegli ali v , .. DOistali podlago, zahodnih držav. V dokaz nava- kot »Odbor za Sueški prekope, okviru stare konvencije, katere cnreiemliivo za Erint in za dru- jajo opazovalci, da se je pritisk ! njegovo poslanstvo pa ni bilo na- uporabo .z.^aJ zagotavlja P J[vi i? ' •• ■ tt i ! _ r> ___ ___________________nr-i— hennt. n i na « ckrlpmtvim nnve^m uiuaii v rv-airu. ^De aezen sia na jan se niurcuiunu uauaijdjiu ------------------» — Cipru, v Libiji in na Malti kon* ! pogajanjih ali pa samo predložiti razum stvar vseh zainteresiranih centrirali svoje oborožene sile. V Uullesov načrt z določenimi po- dežel in da bi ga morali registri- noral biti novi s po- ® • J a* vseh zainteresiranih prepričanje, da zahodne dr aa ni ga morali registri- ne morejo ^klonit, poga- rati pri OZN. V smislu načel kon- .bl .se dokončno kom- Nova pobuda Kaira za mimo poravnavo sueškega spora venci je iz leta 1888 bi Egipt pri- Promitirale in izpričale, da nočejo volil v poroštvo za svobodno |af^ovrtl s,Tobodne Ploxvbe ..P° plovbo in vzdrževanje prekopa. Sueškem prekopu, marveč nasilno Pripravljen bi bil tudi snreieti spremeniti sedanjo državno ure- SESTANEK V LONDONU Posvet britanskih in francoskih državnikov o položaju po neuspeli Menziesbvi misiji London, 10. sept. (AFP). Predsednik francoske vlade Guy Mol-let in zunanji minister Christian Pineau sta danes popoldne prispela v London. Po prihodu v London je Mollet izrazil zadovoljstvo, da se mudi v angleški prestolnici v trenutku, ko prispe v London tudi avstralski ministrski predsednik Menzies, da pojasni podrobnosti o kairskih razgovorih. Mollet je tudi rekel, da navzočnost francoskih državnikov v Londonu potrjuje tradicionalno angleško-fran-cosko prijateljstvo in solidarnost obeh dežel v težavnih trenutkih. Ministrski predsednik Mollet in zunanji minister Pineau sta bila zvečer na večerji pri ministrskem predsedniku Edenu. Po večerji pa so se začeli razgovori o Suezu. Prvi francosko-britanski razgovori o sueškem vprašanju so Veleposlanik Djerdja pri Mahmudu Favziju Kairo, 10. sept. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja je obiskal danes egiptovskega zunanjega ministra Mahmuda Favzija. Pripravljen bi bil tudi sprejeti v.. • i j i.. obveznosti o višini tarif in o nji- d'^ev m v*a°° T Egiptu, hovem novem sistemu. Egipt bi tm’aTn ega' od bora*8 z a in te resora n fli OB ZAKLJUČKU RAZGOVOROV V KAIRU Kairo, 10. sept. (AFP). Egip- prekop se nadalje odprt m da dežel. trajali okoli 40 minut. Na sestanku je bilo sklenjeno, da pred zaključkom razgovorov ne bodo izdali nobenih poročil za javnost Ze dopoldne je bila pod E 10,sept. (AFP) vlada daje jasno na znanje, da 8^ j 7 dobro obveščenih kroeov ločeni krogi poudarjajo, da so govorov, je poudarjeno, da so ameriški predstavnik Poob- in Menziesov odbor na koncu raz- don. Z njim sta odpotovala tudi ________________________ ______ ____________ d« so govorov, je poudarjeno, da so ameriški predstavnik v odboru Lgipl ne zahteva nobenega tu jega ozemlja in da n Oče omeje- ^^koV^ede^S^e nfovhe b« P*«* nekatera trenja. Tei*- nikorri Naserjem in odborom pe-; nister Oesten Unden. Eeiot SarTa da“n" sproti zadovoljili preds^e Etiopije ve so nastale, ko je bilo *MdjU- tih, ki so Mii v Kairu med 3. in Clan odbora petih iranski ^ . .1 r* T.ann in nnrlnlr/t \T * _ zu- segel ureditev problema s poga- ““ gledišča Med njimi sta se poja- ski konferenci o Sueškem pre- »osebno za to, da bi sueško vpra- donuštanoavnT listine °OZN.« vili predvsem dve težnji: eni so kopu, In sprejel na znanje gledi- šanje predložili OZN.« Zadnje NASERJEVO PISMO MENZIESU Egiptsko stališče o ureditvi sueškega vprašanja MENZIESOVO PISMO NASERJU Zahodni načit o tuji upravi Sueškega prekopa na svobodni plovbi, ne pa tudi ki so se udeležile londonske konference ,samo poročilo o razgovorih in jim prepustili odločitev, drugi pa so vztrajali na tem, naj bi jim priporočili nova pogajanja s posredovanjem OZN ali pa posebnega odbora, ki bi imel za to taka pooblastila, kakršnih Menziesov odbor ni imel. Zagovorniki Kairo, 10. sept. (Reuter). — V dalje v pismu, da je politika nje- drugega predloga menijo, da ne pismu predsedniku odbora petih gove vlade glede Sueškega pre- bl smeli ničesar ukreniti, kar bi Menziesu je predsednik Naser iz- kopa v tem: spremenilo sedanji položaj, dokler javil, da si je »težko zamisliti kaj 1. svobodna plovba skozi Sue- »J1. 22 dežel, zbranih na lon-bolj izzivalnega za egiptovski na- ški prekop In uporaba prekopa dMiski konferenci, ne bi sprejelo rod, kot je načrt 18 dežel o med- brez diskriminacije; 2. dograjeva- ustreznih sklepov. Po živahni narodnem nadzorstvu nad preko- nje prekopa, da bi lahko zadovo- P^Pravi se,tlan‘ nS° ° pom. Namen tega je,« je poudar- Ijil bodoče zahteve glede plovbe; za noben dokončni sklep, jeno v pismu, »da bi Sueški pre- 3- določitev pravičnih in ustreznih V « pn!2 v® It kop odvzeli Egiptu in ga izročili taks ter 4. skrb za stalno tehnično objavila snočl predsednik Naser tujcem. Takšno ravnanje 1e samo urejanje naprav in plovbe po pre-po sebi obsojeno na neuspeh 'in. kopu. spričo svojega značaja lahko pri- »Prepričani smo,« je rečeno vede samo do trenj, nerazumeva- i dalje v pismu, »da bo SuešRi pre-nja in neprestanih sporov. Dru- l kop na ta način ločen od politike gače rečeno, to ne bi bil konec,! in da bo, namesto da bi postal Včeraj je bilo pri Izvršnem marveč začetek težav«. i vzrok spopadov, ponovno postal svetu LRS posvetovanje s pred- Predsednik Naser poudarja vez sodelovanja, medsebojnih ko-1 sedniki okrajnih ljudskih odbo- risti in boljšega razumevanja med rov, ki ga je vodil podpredsednik deželami na svetu. Razen tega Izvršnega sveta Stane Kavčič, V smo prepričani, da bo Egipt s ta- razpravi je bil gospodarski položaj ko politiko in širjenjem svoje j v LRS na podlagi ekonomskih in dobre volje v vseh smereh naj- j finančnih pokazateljev na koncu bolje prispeval k svetovni blagi- s prvega polletja. Posvetovanje je nji, prav tako pa tudi k lastni.« | ugotovilo nekatere šibkosti v iz-Na koncu pravi predsednik j vrševanju planiranih gospodar-Naser, da ni moč resno zanikati, skih nalog, zlasti zaostajanje pro- za to, da bi poslali deželam, šča egiptovske vlade o njih«, je poročilo odbora petih so podpisali rečeno v poročilu. »Razprava se vsi njegovi člani. Iranski zunanji je razvijala na odkritosrčen in na minister ni hotel komentirati zbl-informativen način. Odbor odhaja ranja ahgleških in francoskih čet Posvetovanje pri Izvršnem svetu LRS London, 10. sept. (AFP). — Sinoči je bilo objavljeno pismo, ki ga je 7. septembra ministrski predsednik Menzies kot predsednik odbora petih poslal predsedniku Naserju. Ministrski predsednik Menzies ugotavlja v pismu, da so razgovori med predsednikom Naserjem in odborom »razkrili globoka nesoglasja glede načel in načinov, kako bi se lotili problema, spričo česar je jasno, da nobeno nadaljevanje razprav ni moglo spremeniti sedanjega položaja«. Zatem so v pismu ponovljeni predlogi 18 dežel, da bi se v prihodnje, kot pravi Menzies. izognili slehernemu nesporazumu spričo dejstva, da VREMENSKA NAPOVED za torek, 11. septembra Deloma oblačno, zlasti v zapadnl Sloveniji povečana oblačnost. Temperature ponoči med 9 ln 13. v Timorju 18 čez dan do 26 stopinj C. STANJE VREMENA Frontalne motnje se zadržujejo v Sredozemlju. V višinah prevladuje močno jugozahodno strujanje ln uvali’ top]e zračne gmote v področje Alp. so bili razgovori tajni. Potem pravi Menzies, da je odbor petih »šel dalje od navadne obrazložitve predlogov« in in da je »skušal pojasniti tisto, kar je imel za sporna načela«. Menzies obeležuje v pismu dva glavna predloga, ki jih je 18 dežel sprejelo v Londonu; 1. da je treba upravljanje prekopa ločiti od političnega vpliva katere koli dežele ln 2. da je treba na podlagi mednarodne konvencije, kateri bi se pridružil tudi Egipt, ustanoviti organ, kateremu bi zaupali upravljanje, vzdrževanje In razširitev prekopa. Avstralski ministrski predsednik primerja v pismu položaj Egipta s položajem lastnika, polo-, žaj tega mednarodnega organa pa s položajem zakupnika. Ta mednarodni organ bl prevzel breme finančnih izdatkov za vzdrževanje in modernizacijo prekopa, medtem ko bi profiti od prekopa pripadli Egiptu. V pismu je tud naveden predlog 18 dežel, naj bi sporazumno našli ustrezen način, da bi plačali odškodnino delničarjem stare sueške družbe. iz Kaira in bo obvestil svoje man-dante o sadovih razprav.« Predsednik odbora petih Menzies je snnoči po sestanku s predsednikom Naserjem izjavil novinarjem le, da je »položaj zelo resen*. Rekel je, da v razgovorih »ni bilo zastoja na nobeni strani in da so razgovore zaključili v enem tednu«. Zanikal p« je vesti, da bi bila nastala v njegovem odboru kakršnakoli trenja. Pripomnil je, da , njegov odbor nima nobenih pritožb proti egiptovski vladi in da je ravnala z njim zelo ljubeznivo. Rekel je tudi, da so predsedniku Naserju pojasnili bistvo stališča 18 dežel ln odgovorili na nekatera vprašanja, ki jih je načel predsednik Naser. Ko je pdbor izročil predsedniku Naserju spomenico s temi gledišči, je Naser »v celoti ponovno pojasnil svoje gledišče*, ki ga je bil že prej sporočil odboru. O vsebini samih razgovorov in o spornih točkah med obema stališčema ni dal nobenega pojasnila. Švedski zunanji minister in član odbora petih Oesten Unden pa je izjavil, da je vse končano in da odbor petih danes odpotuje iz. da je imela njegova vlada popol- J izvodnje in proizvodnosti dela, in Kaira, no pravico do nacionalizacije predvidelo v tej zvezi potrebne Dejansko je Robert Menzies družbe Sueškega prekopa. 1 ukrepe. 1 davi odpotoval z letalom v Lon- Sueško vprašanje pred OZN spričo Panamskega prekopa kočljiva zadeva za ZDA VVashlngton, 10. sept. (Tanjug). Vse kaže, da so ZDA v iskanju izhoda iz sueške krize popustile zahtevi Velike Britanije in Francije, da bi predložili spor Varnostnemu svetu OZN. Takšen vtis je nastal v krogih ameriškega zunanjega ministrstva. Nerodnost pa je v tem, da bi utegnilo postati obravnavanje sueškega vprašanja v OZN precedens za to, da bi sprožili ondi še vprašanje Panamskega prekopa, ki je zdaj v ameriških rokah. Ker se bodo zahodne države bržčas izrekle za obravnavanje sueškega vprašanja v Varnostnem svetu, se bo ameriška vlada bržkone zavzela za to, da bi se razprava omejila na upravljanje prekopa, ugodno za Zahod, ker Egipt še ni \ obveljal indijski predlog o med-napravil nobene poteze, ki bi j narodnem posvetovalnem organu, upravičevala podobno razpravo, i Med kairskimi razgovori so vtem ko Velika Britanija in Francija zbirata čete na Cipru. V Washingtonu menijo, da nova mednarodna konferenca ne bl bila kaj prida koristna, marveč da so najboljša pot diplomatska pogajanja ob potrpežljivem prizadevanju, da bi pripravili obe glavni strani k popuščanju. Čeprav so ZDA same stavile kompromisni predlog, ameriška vlada ne vztraja na tem, da bi moral Egipt brezpogojno sprejeti zahteve 18 držav. Pač pa bi moral Egipt vsekakor sprejeti nekakšno vrsto mednarodne uprave. Za Za- i čeprav bi fce lahko iztekla ne- . hod bi bilo najneugodneje, če bi ameriški časniki menili, da bi bilo najbolj koristno, da bi zavezniki pojasnili tudi ameriško stališče o sueškem vprašanju. Walter Lippmann je pisal: »ZDA igrajo zdaj v sueškem sporu enako vlogo, kakor jo je igrala Velika Britanija v zvezi s Formozo in Indo-kino. To je vloga prijateljskega posredovalca, ki skuša pomiriti bojevito stran«. Za ameriško razpoloženje je morda najbolj značilno blagohotno stališče tiska nasproti kairskim razgovorom. Ameriški časniki so skušali prikazati javnosti, da egiptovski predsednik ni brezpogojno nepomirljiv, marveč da želi razgovore. na Cipru, marveč je samo izjavil: »Želimo miroljubno ureditev tega vprašanja«. Iz Kaira, je davi odpotoval tudi etiopski predstavnik v odboru. Dulles »razočaran« Washington, 10. sept. (Reuter). Ameriški zunanji minister Dulles je danes izjavil, da je bil »globoko razočaran«, ker je Egipt odklonil predlog 18 dežel o ureditvi sueškega problema. Dejal je, da je bil ta predlog »spravljiv« in da je bil njegov namen omogočiti medsebojno koristno sode-, lovanje med Egiptom in deželami, ki imajo pravice na podlagi konvencije iz leta 1888. Samo takšno sodelovanje, sodi Dulles, lahko omogoči, da bo Suez popolnoma koristil svojemu namenu. Dulles je dejal, da morajo biti pravice koristnikov konvencije iz leta 1888 o svobodni uporabi prekopa vedno v veljavi in ds jih je treba nenehno zahtevati v duhu ustanovne listine OZN. Vedno več Francozov na Cipru Nikosia, 10. sept. (AFP). — Sinoči je prispel v Nikosio general Jean Gilles, ki bo poveljeval francoskim četam na Cipru. Neka francoska tovorna ladja je prispela danes v Famagusto z vojaško opremo za francoske čete. To je sedma francoska vojaška tovorna ladja, ki je prispela sem v zadnjih štirinajstih dneh. Ladja je pripeljala tudi okrog sto 'francoskih vojakov. Danes pričakujejo prihod drugih francoskih ladij s četami in opremo. Na Gipru prvi napad na Francoze Nikosia, 10. sept. (Reuter). — Pripadniki ciprskega odporniškega gibanja so na cesti Famagu-sta—Nikosia iz zasede streljali na kamion, na katerem so bili francoski vojaki. To je bil prvi spopad s francoskimi četami, odkar so prišle na Ciper. Licitacija deviz namesto avkcij Nov režim uvoza blaga za široko potrošnjo Dosedanja Izkušnjo pri uvoza blagra sa Stroko potrošnjo >o dovolj zgovorno pokazale, da način prodaje uvoženega potrošnega blaga na avkcijah otežkoča stabilizacijo cen na naiem notranjem trgu. Zato bo s četrtim Četrtletjem namesto avkcij uvoženega blaga uveden za uvoz blaga za široko potrošnjo režim licitacije deviz, pri čemer bo kupcu deviz prepuščeno, da sam v okviru določenih strok določi blago, ki Je najbolj potrebno iz izvoza, medtem ko je bil v sistemu avkcij uvoz po artiklih v naprej globalno določen. Komite za zunanjo trgovino pri ^veznem izvršnem svetu bo v tem smislu na prihodnji seji razpravljal tudi o spremembi ustreznih predpisov. Na račun uvoza ra četrto četrtletje )e ca sedaj določenih za okrog eno milijardo din deviz. 0 razdelitvi teh deviz so te dni že sklepali predstavniki vseh republiških trgovinskih zbornio ▼ okviru Zveze trgovinskih Zbornic FLRJ, v sredo pa bo v Zagrebu še licitacijska prodaja teh deviz po kvotah, ki se nanašajo na blago črno metalurgije, keramiko, izdelke kovinske industrije, elektroindustrije, kemične, papirne, tekstilne in gumarsko Industrije. 1 Pričakovati jo, da bo nori režim uvoza blaga za široko potrošnjo bolje ustrezal naSi politiki stabilizacije trga. Večji uvoz blaga za široko potrošnjo nima samo namena, preskrbeti trg z blagom, ki ga doma ne proizvajamo ali ga proizvajamo v nezadostnih količinah, oziroma ▼ slabi kakovosti in slabem asor-timanu, marveč ja hkrati naloga tega uvoza, ustvariti na trgu konkurenco tako glede kvalitete asortimana in cen, posebno tam, kjer so cene zaradi monopolnega položaja proizvajalcev pretirano visoke. Ta namen pa z avk- JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 102. kola (plan I) ki je bilo včeraj v Sarajevu Srečke, U se končujejo ■ spodaj označenimi Številkami ■o zadel« dobitek dinarjev 9750 20.000 29750 60.000 68810 80.000 18710 80.000 469020 100.000 20071 40.000 ' 93901 40.000 77911 80.000 369201 100.000 065781 100.000 312321 400.000 2 200 86222 60.200 B07412 600.200 43 1.000 833 2.000 62493 40.000 52403 60.000 870343 101.000 209273 100.000 44 600 414 2.000. 614 6.000 774 8.000 24984 40.000 09564 40.000 422404 100.000' 122044 100.600 317984 100.000 292824 §00.000 5 200 15 600 6465 10.200 9825 20.200 83035 40.200 45665 80.200 277155 100.200 976 2.000 336 4.000 2726 10.000 8126 10.000 9546 10.000 57876 40.000 43256 60.000 550006 100.000 195396 100.000 352246 100.000 335756 100.000 042746 100.000 255206 1,000.000 • 717 2.000 597 2.000 2107 20.000 06277 40.000 90727 60.000 18 1.200 978 4.000 1078 10.000 99998 80.000 136378 100.000 121378 100.000 45709 40 000 96709 - 60.000 164829 100.000 104329 100.000 084719 200.000 ' * Skupno je bilo izžrebanih 15 tisoč 018 dobitkov in 5 premij d jakimi prodajami ni bil dosojen, saj so pri teh avkcijah cene hudo navijali, kar je povzročilo neskladnosti na trgu. Uvoženo blago jo prišlo v prodajo večinoma po višjih cenah v primerjavi s cenami domačega blaga, v nasprotju s prizadevanjem, da se ublažijo neskladnosti gle- de oen blaga za široko potrošnjo. Licitacije deviz za uvoz blaga za široko potrošnjo bodo v bodoče organizirane v krogih na podoben način, kakor licitirajo devize za reprodukcijski material, pri čemer je zazeleno, da se interesenti pred licitacijo sporazumejo glede medsebojne razdelitve deviz po izklicnih tečajih. Nekateri predlogi gredo tudi za tem, da d1 se zaradi izravnave razlike med domačimi in inozemskimi cenami uvedle carine na fakture vrednosti po diš-paritetnih tečajih deviz ali pa, da se določanje uvoznih koeficientov za to blago uredi na ekonomsko smotrnejši način. Predsednik Uto sprejel indonezijsko nogometno reprezentanco Predsednik republike Josip Broz Tito je včeraj dopoldne sprejel v Belem dvoru indonezijsko nogometno reprezentanco. Novi most čez Savo v Beogradu izročen prometu Včeraj popoldne so izročili prometu novi most čez Sovo v Beogradu. Ob tej priložnosti Je imel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-novič krajši govor. Svečani otvoritvi novega savskega mostu so prisostvovali Slani Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, Mijalko Todorovič, Velimir Stoj nič, Slavko Komar in Peko Dapčevič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Peter Stambolič s člani Izvršnega sveta Srbije, državni podsekretar za zunanje zadeve Dobri.voj e Vidič to številni predstavniki gospodarskega in javnega življenja Beograda. UNIVERZITETNI SVET LJUBLJANSKE UNIVKRZB JE RAZPRAVLJAL o investicijah in osnutku proračuna za leto 1957 Spet stiska za elektriko Ce bodo vode nadalje upadale, bodo morda potrebne 8e večje redukcije Zaradi postopnega upadanja voda na naSlh rekah, slasti na Dravi, je v zadnjem času spet nastopila stiska za električno energijo. V prvih dneh septembra Je sicer navzlic zmanjšanju pretoka na naših rekah (na Dravi na primer od 800 na okrog 210 kub. metrov na sekundo) ob znatni proizvodnji termoelektrarn uspelo dričati dnevno proizvodnjo Se na višini nekaj nad 5 milijonov k\Vh. Proizvodnja pa se dnevno polagoma zmanjšuje in ne zadošča več narasli potrošnji. Minulo soboto so termoelektrarne Slovenije dosegle doslej največjo, dnevno proizvodnjo 1,64 milijona kWh, in to v času, ko se običajno opravljajo remontna dela v termoelektrarnah, celotna proizvodnja električne energije pa je te dan znašala 4,96 milijona kWh. Kako sta se v primeru z lanskim avgustom povečali proizvodnja in potrošnja, nam Kažejo naslednji značilni podatki. Lani v avgustu smo v Sloveniji dosegli maksimalno dnevno proizvodnjo 3,91 milijona kWh, le- tos pa 5,76 milijona kWh ali za 47 odstotkov več; hkrati pa se je maksimalna dnevna obremenitev zaradi narasle potrošnje dvignila od lanskih 214.000 na 286.000 kilovatov. Stiska za elektriko je zadnje dni narekovala že obsežnejše ukrepe za zmanjšanje potrošnje. V tovarni dušika v Rušah so v nedeljo ustavili proizvodnjo karbidne peči, včeraj pa je moral ustaviti obratovanje tudi elektro-plavž v Štorah. V sporazumu s Hrvatsko so bile odrejene tudi delne redukcije pri drugih več- PRAZNOVANJE V KRANJU V spomin stavkajočim Kr a n J, 1*. sept. — Praznovanje ob 20. obletnici1 velike tekstilne stavke Slovenije je doseglo že širok razmah. Včeraj so bile odprte razstave, ki prikazujejo dokumentarno gradivo v zvezi z stav ko, in sicer so bile razen osrednje razstave v Kranju odprt« I* lokalne razstave v drugih krajih Slovenije. V program praznovanja so vključena tudi odkritja spominskih plošč v posameznih tovarnah, kjer so delavci leta stavkali. Ob odkritjih spominskih plošč organizirajo delavski sveti teh podjetij slavnostne seje, na katere povahijo vse aktivne udeležence stavke, razen tega pa tudi tiste, ki so že upokojeni ali pa so zaposleni v drugih podjetjih. V Kranju pripravljajo odkritje plošč ta teden,, medtem ko so v Bombažni predilnici ln tkalnici v Tržiču odkrili spominsko ploščo v Tovarni fine mehanike »Iskra« v Kranju, tedanji tekstilni tovarni »Jugočeška«. Ploščo je odkril član tedanjega stavkovnega od- bora Janko Bertoncelj, ki dela v tovarni že vsa leta od stavke sem. Na slavnosti Je bilo razen 1936 | njega še kakih 50 delavcev, ki tudi delajo v tovarni že od leta 1936. Kr. skupni vrednosti 80,400.000 din Nekaj večjih dobitkov v SlO' veniji: v Ljubljani loofloo din na srečko št. 042746, v Mariboru 100 tisoč din na srečko št. 335756, Kranju 100.000 din na srečko št. 164829; v Ljubljani 80.000 din na srečko št. 518710, v Kopru 60.000 din na srečko št. 043256, v Ljubljani 60.000 din na srečko št. 286222 in v Tolminu 60.000 din na srečko it 380717. Delegacija Grške pravoslavne cerkve v jedrskem inštitutu »Boris Kidrič« Grški arhiepiskop g. Dorotej je skupaj s patriarhom Srbske pravoslavne cerkve g. Vikentijem, člani delegacije Grške pravoslavne cerkve in ostalimi cerkvenimi predstavniki obiskal včeraj Inštitut za jedrska razlskavanja »Boris Kidrič« v Vinči jih industrijskih podjetjih, in sicer v Sloveniji za dnevno 220 tisoč kWh, v Hrvatski pa za 150 tisoč kWh. Konec tega tedna bo sicer znova vključen v obratovanje veliki kotel trboveljske termoelektrarne, vendar položaj zaostruje okolnost, da vode nadalje počasi upadajo in da bo še nekaj časa v remontu elektrarna ETonjščina, medtem ko je velika hrvatska hidroelektrarna Vinodol že izčrpala akumulirano vodo in je zdaj prav tako v remontu ter se bo lahko spet vključila v proizvodnjo ob jesenskem deževju. Ce bodo vode nadalje upadale, bodo morda potrebne še nadalje redukcije, dokler ne bo konec septembra šel v pogon drugi agregat termoelektrarne Šoštanj s svojimi 30.000 kilovati. Včeraj je bila v prostorih ljubljanske univerze izredna seja Univerzitetnega sveta, ki ji je predsedoval dr. France Hočevar. Na seji so obravnavali v prvi vrsti osnutek proračuna fakultet in načrta investicij za leto 1957. Po večurni razpravi je Univerzitetni svet sprejel predlog proračuna s potrebnimi spremembami in dopolnitvami. Dotacije univerzitetnim ustanovam, osebni operativni in drugi izdatki rektorata ter Narodne in Univerzitetne knjižnice bodo znašali nekaj več kot 760 milijonov dinarjev, kar je znatno več kot v minulem letu. Več sredstev bodo porabili tudi za nabavo strokovnih knjig, instrumentov itd Predlog načrta negospodarskih investicij z« prihodnje leto bo predvidoma 600 milijonov dinarjev. Uporabljeni bodo v prvi vrsti za zidavo poslopja prirodoslov-no-matematično-filozofske fakultete. 180 milijonov dinarjev je predvidenih za izpopolnitev Študentskega naselja Pod Rožnikom. Mimo tega ima univerza v načrtu tudi še nekatere druge gradnje. V nadaljevanju razprave je Univerzitetni svet sklepal o ustanovitvi odseka za tekstilno tehnolo-ijo na ljubljanski tehniški fa- O vseh teh problemih so člani sveta v večurni debati podrobno razpravljali. Proslava Dneva mornarice Včeraj so v vseh komandah, garnizonih in enotah JVM svečano proslavili štirinajstletni«) Jugoslovanske vojne mornarice. Glavna svečanost je bila v Spit-tu, kjer je zastopnik komandanta JVM kontraadmiral Stanke Parmač pregledal postroj ene častnike splitske mornariške garnizije. Ko je pozdravil navzoče oficirje in jim čestital ob štirinajst-letnlci Jugoslovanske vojne mornarice, je kontraadmiral Parmač pozval vse čuvarje naših pomorskih meja, naj se še nadalje trudijo, da bi obvladali in izpopolnili svojo bojno pripravljenost. Svečanost ob štirinajstietnici JVM se je začela že predvčerajšnjim, ko je JVM v Pod gori, kjer je bil 10. septembra 1942 formiran prvi partizanski pomorski odred, položila lovorjev venec komande JVM pred spominsko ploščo padlim mornarjem. Delegacija JLA odpotovala na Kitajsko Delegacija JLA z generalnim polkovnikom Kosto Nagyjem na Aleksander Rankovic in Djuro Pucar na Zagrebškem velesejmu Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič in predsednik Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine sta včeraj s soprogama obiskala Zagrebški! narodov velesejem ter si ves dopoldan1 ogledovala paviljone domačih in tujih razstavljavcev. teti. Letos bo pričel delo tudi j čelu je odpotovala včeraj v LB veterinarski oddelek. ‘ Kitajsko. V DUBROVNIŠKI UMETNIŠKI GALERIJI SE JE ZAČELA VIII. generalna skupščina Mednarodnega združenja umetnostnih kritikov Trajala bo do 16. septembra Dubrovnik, 10. sept. (Tanjug). — V prostorih dubrovniške Umetniške galerije se je dopoldne začela VIII. generalna skupščina Mednarodnega združenja umetnostnih kritikov (AICA), ki bo trajala do 16. septembra. Skupščini prisostvuje 45 delegatov iz petnajstih evropskih in izvenevrop-skih dežel. Svečano sejo je začel predsednik jugoslovanske sekcije univ. prof. Grga Gamulin, ki je želel dobrodošlico udeležencem skupščine in poudaril potrebo po se-sestankih, da bi tako bolje spoznali umptniške dosežke raznih Velesejmski kontingent določen Na Zagrebškem velesejmu so že ustanovili komisijo, ki bo odobravala devize za nakup razstavljenega tujega blaga v okviru velesejmskega kontingenta, ki je prav tako že določen. Skupščino sta zatem pozdravila predsednik Ljudskega odbora Dubrovnika Ivan Suljak in Oto Bihalji-Merin v imenu Komisije za kulturne stike s tujino. Oto Bihalji-Merin je poudaril, da je umetnost eden izmed številnih mostov, ki povezujejo narode, in da pomembno prispeva k preobrazbi sveta. Predsednik Mednarodnega združenja umetnostnih kritikov Program sejmov in razstav flospodorskega razstavišča za prihodnje leto S prvim jugoslovanskim eks-partmim sejmom, ki se bo začel konec tega meseca v Ljubljani, bo zaključen letošnji program gospodarskih prireditev v prostorih Gospodarskega razstavišča. Ze marca prihodnje leto bo v Ljubljani tradicionalni sejem tekstila in usnja z modno revijo ter strokovnimi posvetovanji in konferencami V aprilu bo IV. mednarodna razstava radia in telekomunikacij prikazala nadaljnji napredek tehnike ter uspešnega osvajanja tehnološkega postopka za proizvodnjo vedno širšega sor-t imen ta raznih radijskih in tele- V SKOPLJU SO VČERAJ ODPRLI PRVO RAZSTAVO JUGOSLOVANSKEGA TOBAKA Skoplje, 10. »ept. (Tanjug). — Pod ppkroviteljstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozara Vukma-noviča so danes d Skoplju odprli razstavo jugoslovanskega tobaka, prvo razstavo te vrste o naši državi in na Balkanu. Razstava zavzema prostor nad 1000 m', odprta pa bo do 20. t. m. Na njej sodelujejo vsa podjetja za predelavo tobaka in tobačne tovarne, kakor tudi podjetja, ki izdelujejo embalažo za industrijo tobačnih izdelkov. Na razstavi sta’zastopani tudi Podpredsednik Smilevski je dve tuji tvrdki, ki izdelujeta poudaril, da zavzema tobak važ opremo za naše tobačne tovarne. To je zelo uspelo aranžirana razstava, ki bo postala tradicionalna. Njena naloga je pokazati, kako bogata je Jugoslavija s tobakom, Razstavo je odprl podpredsednik Narodnega sobranja Makedonije Vidoje Smilevski v navzočnosti mnogih gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki tobačnih tvrdk in inštitutov iz Avstrije. Italije, Turčije, ZDA, Zahodne Nemčije, ZSSR, Grčije in Belgije. komunikacijskih aparatov in naprav. V maju bo na Gospodarskem razstavišču sejem prometnih sredstev. Mimo najraznovrstnejših sodobnih prometnih sredstev, ki bodo tukaj razstavljena, bodo ob tej priložnosti prikazali tudi vso obširno problematiko našega cestnega, železniškega, vodnega in Tračnega prometa ter možnosti n|jegovega hSitrejBega in uspešnejšega razvoja. Seveda bo tudi ta sejem izkoriščen aa številna strokovna posvetovanja. V juniju bo v Ljubljani n. mednarodni sejem embalaže. Tudi ta sejem je postal v Ljubljani že tradicionalen ter vzbuja široko zanimanje kakor pri proizvajalcih tako tudi pri potrošnikih, saj vemo, da je stanje naše embalaže še precej nizko. Zlasti velja to za embalažo v živilski industriji ln pa na živilskem trgu. Tudi ta sejem bo združen s strokovnimi zborovanji, razpravljanji to obiski podjetij, ki proizvajajo embalažo. V juliju ne bo nobene posebne gospodairsike prireditve na Gospodarskem razstavišču, saj Je znano, da je to mesec dopustov in oddiha, pač pa bo že v avgustu n. mednarodni sejem Izvoznega blaga Jugoslavije. Nedvomno je tak sejem, na katerem lahko proizvajalci in izvozniki našega no mesto v zunanjetrgovinski iz- blaga po panogah prikažejo ves menjavi in plačilni bilanci naše bogati sortiment in kvaliteto na-dežele. Samo lani je tobak sode- Sega Izvoznega blaga, kakor tudi loval v našem izvozu s 6,6%. blaga, ki je primemo za izvoz, a Pred vojno je Jugoslavija izva- ga doslej še nismo Izvažali, zelo žala okrog 4300 ton tobaka, in pomembna in koristna gospodar-sicer v glavnem v CSR in na ska prireditev, saj bo prihodnje Poljsko, včasih pa tudi v Nem- leto spet pritegnila v Ljubljano čijo in Francijo. Po vojni pa je številne tuje kupce, katerim je ta izvoz tobaka začel naglo nara- sejem prav za prav namenjen, ščati, tako da je leta 1955 dosegel V septembru bo III. medna-nad 14.000 ton. Letos bomo izvo- rodni vinski sejem, ki je po do-zili v 25 evropskih in izvenevrop- sedanjih svojih manifestacijah •kih dežel nad 20.000 ton tobaka, postal že tradicionalna prireditev Ljubljane ter nudi .v ostri mednarodni konkurenci kvalitetnih vin najboljšo priložnost našim najboljšim vinom, da se uspešno uveljavljajo in s tem še laže pro-<$rajo na mednarodna tržišča. V oktobru prihodnjega leta je kot zadnja prireditev Gospodarskega razstavišča predvidena kmetijska razstava, ki bo podala prerez napredka in razvoja vseh kmetijskih panog. S. Belgijec g. Paul Fierens je najprej poudaril, da je Dubrovnik kot eno izmed najlepših mest na svetu s svojo privlačnostjo in ljubeznivostjo prebivalstva najprimernejše okolje za delo skupščine.. Poudaril je tudi, da je očitno, da se je jugoslovanska umetnost od enega beneškega bienala do drugega osvobajala določenega akademizma in se vzpenjala proti najvišjim vrhovom umetnosti. Ena poglavitnejžih nalog skupščine, je dejal g. Fierens, je priprava na skupščino, ki bo ▼ Neaplju in na Siciliji leta 1957. Na včerajšnjem sestanku Izvršnega odbora so sklenili, da bodo v to mednarodno združenje sprejeli osem novih nacionalnih sekcij. Popoldne so si udeleženci skupščine ogledali zgodovinske in kulturne spomenike Dubrovnika. Prihod zadružnih delegacij Madžarske in Poljske Ta teden bosta prispeli v Jugoslavijo na obisk zadružni delegaciji Madžarske in. Poljske. Madžarska zadružna delegacija pod vodstvom predsednika Madžarske zadružne zve2e Zoltana Vasa bo prispela danes ‘v Subotico, Poljska zadružna delegacija pod vodstvom predsednika Zadružne zveze Daniela Kuszewske-ga pa bo prispela v Maribor v petek, 14. septembra. Znižanje izvoznega koeficienta za jajca Naš izvoz jajc je letos dosegel rekorden obseg Komite za zunanjo trgovino pri Zveznem izvršnem svetu Je te dni Izdal odločbo o spremembah nekaterih Izvoznih koeficientov. Po tej odločbi se izvozni koeficient za jajca, ki je bil letos z novim letom zvišan od 0,60 na 1,00, spet zniža na 0,80. To znižanje koeficienta je utemeljeno, ker se Je Izvoz jajc letos v takšnem obsegu povečal, da že presega naše Izvozne možnosti, oziroma povzroča podražitev jajc za domačo potrošnjo. Vse do leta 1954 je bil naš iz- I čija, na katero je v tem obdobju voz jajc pod predvojnim povprečjem, ki je znašalo za razdobje 1935/39 okrog 13.700 ton letno. Letos pa smo že v prvih sedmih mesecih izvozili 14.427 ton jajc v vrednosti 2537 milijonov deviznih dinarjev, to je za 793 milijonov din ali za 45 °/o več kakor v istem razdobju minulega leta. Jugoslavija se je s tem povečanjem izvoza med evropskimi Izvozniki jajc uvrstila na tretje mesto takoj za Dansko in Nizozemsko. Letos je naš izvdz jajc enako kakor lani usmerjen predvsem v Italijo, kamor je šlo v prvih sedmih mesecih 55% vsega izvoza jajc; na drugem mestu je Nem- odpadlo 37 °/o celotnega našega izvoza, povečal pa se je' tudi izvoz jajc v Češkoslovaško in Anglijo. Od celotnega izvoza jajc v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je odpadlo na Hrvatsko 1118 milijonov, na Srbijo 759 milijonov in na Slovenijo ' 258 milijonov dinarjev. Letošnje povečanje izvoza jajc pa ni samo posledica ugodnejšega izvoznega koeficienta. K povečanju je pripomoglo tudi stalno naraščanje številčnega stanja perutnine, ki se je samo v zadnjem letu dvignilo od 24.8 na 26.2 milijona, in pa rezultat uspešnega zatiranja bolezni perutnine. ŠELE KOT UVOD Ce nota vlade Zvezne republike o združitvi Nemčije, izroče-U? ,.Pre^Tčerajšnjim sovjetski vladi, ni našla širšega odmeva po svetu, je treba to pripisati predvsem temle okoliščinam: pr-'ic, dvomesečna napetost v zvezi s sueškim vprašanjem še vedno pritiska v ozadje ostale mednarodne probleme in drugič, bonnski predlogi niso prinesli nič bistveno novega, ne originalnega. V noti Adenauerjeve vlade se ponavljajo stari predlogi zahodnih držav z ženevskih konfe-77 volitev v obeh delih Nemčije kot prvega koraka k združitvi do upostavitve demilitariziranih con vzdolž vzhodne jneje bodoče države kot poroštva za varnost. To so predlogi, ? ,k„at.erih se je že pokazalo, da takšni kakor so, niso in ne morejo biti za vse zainteresirane strani sprejemljiva podlaga. Razen tega so v tej noti bolj ali tnanj zapopadene vse tiste raz-'age, s katerimi je vlada Zvezne republike v minulosti stališče Zahoda še bolj utrdila: teza, da z razorožitvijo ne more biti nič, dokler ne bodo storjeni prvi koraki na poti k združitvi Nemčije, da ni moč misliti na kakršnekoli politične stike ali dogovor z Vzhodno Nemčijo itd. Očitno je, da zahodnonemška nota s svojo vsebino ne bo neposredno pripomogla, da bi' se to važno mednarodno vprašanje naših dni vsaj premaknilo z mrtve točke. Če bi hotela doseči ta učinek, bi morala vsebovati novejše, bolj življenjske, bolj praktične ideje. Ob pomanjkanju takšnih idej je nova samo toliko, da pomeni poskus Bonna, da bi svoje stalne stike z Zahodom dopolnil z izmenjavo mnenj z Moskvo. Naj bo to dejstvo še tako skopo, vendar je samo po sebi pozitivno. Zahodnonemška vlada več let ni hotela odigrati bolj aktivne vloge v naporih, da bi našla na- čin in pota, kako bi izpolnila nalogo, o kateri pravi, da je glavna, namreč združitev. Če bi nota Bonna pomenila uvod v obdobje njenega bolj aktivnega vključevanja v obravnavanje ostalih evropskih sporov, bi bila vzlic svojim pomanjkljivostim dobrodošla. Vse kaže, da je tu nujno potrebna še ena pripomba. V bistvu sodobnega, povojnega nemškega problema je dilema zaupanja — zaupanja v to, da Nemčija ne bo več postala tisto, kar je že bila. Zal ne ozkosrčna nezainteresiranost zahodnonem-ške politike v naporih za zmanjšanje napetosti, ne prepoved KP Nemčije, ne »rehabilitacija« es-esovcev v novi vojski ne morejo spraviti s sveta še živečih rezerv. Ti pojavi v notranjega živ- Togliatti o združitvi socialistov v Italiji Pistoia, 10. sept. (AFP). — Generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti je imel včeraj govor v Pistoji, v katerem je načel vprašanje združitve Socialistične in Socialnodemokratske stranke ter sueški problem. Izjavil je, da je vprašanje združitve teh dveh strank velikega pomena za delavsko gibanje. Opozoril je, da je razcep v Socialistični stranki leta 1947 hudo škodil delavskemu razredu in poudaril, da Komunistična partija ne more nasprotovati prizadevanju, da bi se Socialistična in Socialnodemokratska stranka spet zbližali in potem ponovno združili. O Šuezu je Togliatti rekel, da morajo biti italijanski delavci solidarni z egiptovskim narodom, katerega zahteve so popolnoma upravičene. Italijanski narod ne bo dopustil, da bi ga zapletli v oborožen spopad zaradi obrambe ljenju Zvezne republike morajo ‘ francoskih in britanskih koristi neugodno vplivati na njene zu nanje politične pobude. G. A. Na koncu je poudaril, da bi bilo najbolje, ko bi to vprašanje obravnavali v OZN. MAURICE FAURE SI JE PREMISLIL Preusmeritev na daljši rok po neuspehu Menziesove misije v Kairu? Polemika o krivdi, da je zdaj »vsa zahodna civilizacija ogrožena« Pariz, 10. sept. (Tanjug). Potovanje ministrskega predsednika Molleta in zunanjega ministra Pi-neauja v London na sestanek z angleškimi državniki in ministrskim predsednikom Menziesom je v središču pozornosti tukajšnjih političnih krogov, ki poudarjajo, da je »položaj zelo resen«, da pa ni treba pričakovati neposrednih vojaških ukrepov. »Francija nikoli ni mislila na vojaške ukrepe razen v primeru odkritih egiptovskih provokacij,« poudarjajo danes v zunanjem ministrstvu, kjer zdaj »proučujejo novo pot«, po kateri naj bi Francija skupaj s svojim angleškim partnerjem predložila »sueški spor« OZN. Neuspeh Menziesovega poslan-1 češ da bodo »delo odbora petih stva v Kairu tu nikogar ni pre-l hladno in mirno proučili« in »da senetil. Lahko bi celo rekli, da so se Francija ne brani dolgotrajnih mnogi tukajšnji krogi to skrivaj in potrpežljivih pogajanj za poželeli, da bi vsaj delno opravičili t ravnavo tega spora«. Ni še mi- TAKO SODIJO V WASHINGTONU PROPAGANDNI ZNAČAJ ZAHODNONEMŠKE POBUDE V MOSKVI ki vprašanja združitve nemških dežel ne bo premaknila z mrtve točke Washington, 10. sept. (Tanjug). | mnenju ameriških političnih kro-Spomenica bonnske vlade, posla- j gov malone izginilo, ker se stana ZSSR v zvezi z združitvijo! r.je teh stikov ne le ni izboljšalo, Nemčije, ni vzbudila v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih velikega zanimanja, ker je prišla precej pozno in v neprimernem trenutku. Adenauerjeva akcija naj' bi zadovoljila domače ele- marveč se slabšalo. je nasprotno še po- Velesiie so zdaj preveč zaposlene z obravnavanjem akutnega sueškega spora in ne morejo po- mente ki so zadnia leta zahteva- ®vetiti več:ie Pozornosti akciji bonnske vlade. Tisk pa ni sma- i neposredne razgovore s Sovjetsko zvezo. Prišla pa je prepozn'o. Upanje, da bi bonnska vlada dosegla podoben uspeh kakor lani po ureditvi diplomatskih stikov med obema deželama, je zdaj po Naši krožniki in čutare v petem nadstropju palače Kišimoto-Maruncuči v Tokiu »Pred dvema letoma sem bil | s slikanjem, fotografijo in keramiko, po nalogu 0£N poslan v Jugo-1 Zbira predmete domače obrti iz raznih 8layiJ°..v *ye?! 2 izkoriščanjem dežel, redi perutnino, obdeluje svoj klasični innnncLi vrt klim T/.l.i. zvezi ondotnih rud, lani pa sem to deželo prepotoval ponovno od enega do drugega konca čisto privatno Mnogo stvari je tam napravilo name globok vtis — ljudje, običaji, naravne lepote. Domov sem s® vrnil navdušen za to deželo. Odtlej sem v prostem času •likal jugoslovanske motive na glinaste krožnike, katerih je zdai okrog 60. Sodeč, da lahko prek njih prikažem nekatere •trani te dežele. Vas bi rad povabil, da bi s svojim cenjenim obiskom počastili to razstavo krožnikov ... v petem nadstropju palače Kišimoto, Marunouči Hidesaburo Kurušima.« izstavo v petem nadstropju palače .•floto ti je ogledalo več sto ljudi. Videli so krožnik« gospoda Kuruši-®e, krožnike vseh velikosti, večinoma otodre, redkeje raznobarvne, z risbami dalmatinskih cerkvenih stolpov, bosanskih gozdov, žensk na sarajevskem trgu, Makedoncev, ki plešejo >teškoto«. Razen krožnikov je razstavljenih nekaj lesenih čutaric in glinastih bokalov, izdelkov domače obrti. Tu je velik Zemljevid Jugoslavije, povsod po stenah P® vise »Potnikove« fotografije Budve, Hvara, Plitvičkih jezer, Dubrovnika, Bleda ... Ves čas je bil navzoč tudi prireditelj Hidesaburo Kurušima, pripravljen obiskovalcem razstave pojasniti, kaj je kaj, in povedati kako anekdoto s svojih Potovanj po daljni deželi Jugoslaviji. *e zlasti pa Je bil pripravljen pojasniti zgodovino in pomen predmeta, katere-•oo je odkazal častno mesto na razstavi, krožnika, na katerem sta narisani dve stopali ter s cirilico prepisan napis * Principovega mostu v Sarajevu: »S tega mesta ...« Zgodovina Gavrtla Principa tn *®fa: lovskega atentata pomeni Kurušimi kline z« razumevanje Jugoslavije in jugoslovanske duše. Hidesaburo Kurušima je ^ rudarski inženir in predsednik največie japonske rudarske družbe »Tov« Mining«. V K vabilu na razstavo pravi, da se je v goslaviii prvikrat mudil kot izvedenec OZN za tehnično pomoč. On je strokovnjak velikega kova, kateremu Japonska vlada in OZN zaupata številne nnstje, avtor številnih strokovnih knjig le. analiz in načrtov za izkoriščanje rud vsepovsod po sveta. Toda Kurušima ie razen tega tudi nnmanist z vsestranskim zanimanjem in vsestransko nadarjenostjo. Razen strokovnih študij je avtor več potopisov iz dežel, po katerih je potoval službeno *n privatno. V prostem času se ukvarja Zasedanj »odbora treh« Atlar.'ske zveze Pariz, 10. sept. (Tanjug). Pod Predsedstvom kanadskega zunanjega ministra Lesterja Pearsona ie tu danes začel delo »odbor treh«, katerega naloga je, proučiti nalo-Ee Atlantske zveze na političnem in kulturnem področju in poročati o tem Svetu zveze. Pobudo za ta odbor so dali Predstavniki »malih evropskih dežel« z Nemčijo na čelu, medtem ko so Velika Britanija in ZDA doslej izrazile velike pridržke. Na sedanjem zasedanju bo odbor propčil mnenje večine zunanjih ministrov dežel v Atlantski zvezi, zatem pa bo zahteval sklicanje izrednega zasedanja Sveta, kateremu bo predložil svoja priporočila in predloge. sični japonski vrt blizu Tokia in ukvarja s športom, čeprav ni več ravno mlad. Razen tega govori več jezikov, v zadnjih dveh letih pa se je naučil tudi srbsko toliko, da se lahko sporazume. To znanje pa mu tudi ni odveč, kajti lani je bil izvoljen za predsednika japonsko-jugoslovanskega društva, kateremu že tri leta posveča velik del svoje raznovrstne dejavnosti. Krožniki gospoda Kurušime niso njegov prvi napor, da bi zbudil zanimanje za Jugoslavijo med širšim japon- gospoda napor, da . - . ilavij. skim občinstvom. V začetka 1955 Je Izdal oblirno potopisno monografijo o naši deželi z na-s lovom »Jugosurabija — Barnkan no akai hosi« Jugoslavija — rdeča zvezda Balkana«. Ta knjiga, pisana brez literarnih pretenzij zgoij z namenom, da bi našo deželo prikazal v besedi, podo-bi in statistiki, je vsa delo Kurušime. Napisal 50 je, jo sam ilustriral z risbami in fotografijami in celo osnutek za platnice je sam izdelal. Knjiga, polna podatkov, ki jih je več kakor celo v nnjskrbneje pripravljenem nebeniku, je hkrati nekakšna enciklopedija in pesnitev o deželi, ki jo i• t?/1 Kurušima odkritosrčno vzljubil. Tudi v njej prevladuje motiv Gavnla Principa, katerega je ta Japo-? • *z"ra* za simbol jugoslovanskega patriotizma in preko katerega je dejansko razumel naše ljudi in njihovo prizadevanje. v okvirn dejavnosti Hidesabnra Ku-rnsima pomeni ta knjiga skupaj z razstavo krožnikov pionirsko podjetje za zblizanje narodovjugoslavije in Japonske in velja vsaj toliko kakor strokov- "emn^irMvJ0 * Kur“Si”a dal -♦ Se ena podrobnost: Kuruiima javnosti dostikrat pojavi tral za potrebno, da bi znova načel to vprašanje, ker se zaveda, da to ne bi stvart prav nič koristilo, saj je mednarodna javnost bolj zainteresirana na odstranitvi vojne nevarnosti na Bližnjem vzhodu. Ne glede na te neugodne okoliščine p& v krogih zunanjega ministrstva menijo, da bo rodila demarša bonnske viade nekatere, čeprav omejene koristi V Washingtonu poudarjajo, da je zmerom »smotrno imeti odprto nemško vprašanje ter opozarjati svetovno javnost in sovjetsko vlado nanj.« Razen tega je treba razumeti »upravičenost« zamisli Adenauerjeve vlade, da bi pred bližnjimi volitvami razbila argumente resnega dela domače javnosti o tem, da ni pripravljena pogajati se z ZSSR. Čeprav se s tem celotno vprašanje ne bo premaknilo z mrtve točke, na kar Adenauer vsekakor ni mislil, bi morale zahodne države _Po mnenju washingtonskih političnih krogov razumeti, da sistem Atlantske zveze ne more biti učinkovit brez oboroženih sil Zahodne Nemčije, ki jih lahko zagotovi sedanja bonnska vlada. Vodilni newyorški časniki ko- Indija ima jedrski reaktor New Delhi, 10. sept. (IIS). — Predsednik indijske komisije za atomsko energijo Horni Baba je izjavil, da je Indija dosegla znaten napredek v uresničevanju svojega programa na področju atomske energije. Indijski reaktor je že začel obratovati, indijski znanstveniki pa se zdaj trudijo, da bi zbrali potrebne količine torija in urana. Pripravljajo se tudi na proizvodnjo težke vode.’ Uran za reaktor je poslala Velika Britanija. Prvi indijski reaktor javnosti dostikrat pojavi s samoveznico, I J30'10, uporabili za šolanje stro-1 k„e-čno lz r e*“ srbskega kmečkega kovnjakov, za poskuse in proiz-ODni *• vodnjo izotopov. mentirajo Adenauerjevo akcijo prav s tega propagandnega stališča in poudarjajo, da »postaja zdaj povsem jasno, da se reagiranje nemške javnosti ne bo gibalo v duhu nadaljnjega popuščanja in pojemanja stikov z Zahodom, kakor so to bržčas pričakovali Moskva in nemški nevtralci«. DA NA MALTI NE BO VEC PRETEPOV La Valetta, 10. sept. (Reuter) Ameriškim vojakom, ki so na Malti kot del enot Atlantskega pakta, so prepovedali obiskovati bare in nočne lokale v La Valet-ti. S tem hočejo preprečiti nadaljnje pretepe med ameriškimi vojaki in britanskimi mornarji. DUCLOS V MOSKVI Moskva, 10. sept. (AFP). V Moskvo Je prispel sekretar KP Francije Ja-cques Duclos, ki potuje na Kitajsko, kjer bo prisostvoval VIII. kongresu Komunistične partije Kitajske. Nocoj je nadaljeval pot v Peking. VOJAŠKI OBISK V GRČIJI IN TURČIJI Pariz, 10. sept. (Reuter). Tu so objavili, da je načelnik generalnega štaba francoskega letalstva Paul Bailey | odpotoval v Grčijo, kjer se bo mudil teden dni. Potem bo potoval v Turčijo in bo imel v Ankari razgovore s civilnimi in vojaškimi predstavniki ter si ogledal nekatere vojaške naprave in enote turške vojske. vojaške ukrepe obeh zahodnih vlad po nacionalizaciji Sueškega prekopa. Francoski tisk, ki je napovedal »odločno in čvrsto akcijo« v primeru, da bi Egipt odklonil načrt o internacionalizaciji, pa vali zdaj krivdo za neuspeh v glavnem na ZDA zaradi njenega »čudnega stališča«. Vse kaže, da Američani še zmerom vztrajno delajo za kompromis, pravi konservativni »Figaro« in priznava, da Francija ne more nastopati sama, marveč skupaj z ostalimi partnerji. Podobno mnenje izraža tudi desničarski »Aurore«, ki trdi, da je zaradi popustljivega in nerazumljivega stališča Washing-tona nasproti Kairu ogrožena vsa zahodna civilizacija. Pomembni vojaški ukrepi pa se nadaljujejo. Iz Toulona in Marseilla so danes odplule še štiri ladje s četami »v neznano smer«. V novinarskih krogih pa trdijo, da so odplule proti Alžiru, od koder pošiljajo dele francoske motorizirane in padalske divizije na Ciper. Pomembno spremembo v splošnem francoskem stališču pa je objavil danes državni sekretar za zunanje zadeve Maurice Faure, nilo teden dni, ko je Faure odklonil »sleherno možnost in proceduro, ki bi povzročila zavlačevanje odločitve«. Ta bistvena sprememba kaže, da je tudi Francija po zgledu angleške vlade prešla na »dolgoročno akcijo« in da stoječ dosledno na stališču internacionalizacije pripravlja bodoče ukrepe prek OZN, Varnostnega sveta in drugih kanalov. Pri tem bo izkoristila predvsem težave, ki bi nastale za Egipt in njegovo upravo prekopa, če bi odpoklicali tuje pilote in uveljavili gospodarske sankcije. Počastitev spomine dachauskih žrtev Bonn, 10. sept. (Tanjug). Predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Miinchenu so včeraj položili venec na temeljni kamen spomenika žrtvam fašizma v bivšem nacističnem taborišču Dachau. Razen bavarskih uradnih predstavnikov je bilo pri polaganju vencev navzočih mnogo bivših internirancev iz Jugoslavije, Francije, Nizozemske, Norveške, Italije, Izraela in drugih dežel. ČU EN LAJ O CIPRU in enakih težnjah grškega, in kitajskega ljudstva Peking, 10. sept. (AFP). Pred- I zen tega je opozoril, da so spričo I w il« lrilninlr /-» »rl n /1 rt i 17 rt T n« ! Mn ji r m a >, . sednik kitajske vlade Cu En Laj | je izjavil v razgovoru z grško | parlamentarno in kulturno delegacijo, ki sta prišli na obisk, da LR Kitajska brezpogojno podpira ciprsko ljudstvo v njegovem boju za neodvisnost in težnjo, da bi samo odločalo o svoji usodi. Ču En Laj je dalje očrtal glavna načela odnosov med Kitajsko in Grčijo, pri čemer je poudaril, da sta obe deželi v podobnem položaju. Rekel je, da sta Kitajska in Grčija trpeli zavoljo tujega imperializma. in pripomnil, da je Ciper za Grčijo isto, kar je For-moza za LR Kitajsko. Kitajski ministrski predsednik je izrazil obžalovanje, ker zahodne države ustanavljajo svoja oporišča na Cipru in ustvarjajo napetost na Bližnjem vzhodu. Ra- Gospodarske in politične smeri v razvoju kmetijstva na Poljskem Varšava, 10. sept. (Tass). V govoru na proslavi žetve v Varšavi je prvi sekFetar Združene delavske partije Poljske Edward Ochab govoril med drugim o glavnih nalogah poljskih kmetov. Rekel je, da je prva naloga bolj sistematično in hitreje povečati kmetitjsko proizvodnjo. Ta se je povečala v primerjavi s predvojno, toda ne toliko, da bi krila čedalje večje potrebe. Ochab je dejal, da niso dosegli kmetijske proizvodnje, določene s šestletnim planom, in pripomnil, da bo treba v prihodnjih letih uvoziti mnogo žita. Dejal je tudi, da bodo v prihodnjem načrtnem raz- groženj zahodnih velesil potrebni skupni napori kitajskega, grškega in tudi egiptovskega naroda, pri čemer je izrazil priznanje grškemu narodu in vladi, ker podpirata Egipt. Glede kitajsko-ameriških odnosov je Cu En Laj izrazil prepričanje, da se bodo izboljšali, če bo ameriška vlada sprejela načela politike miru, kakršne uveljavlja kitajska vlada. Hkrati je poudaril, da je LR Kitajska pripravljena skleniti z ZDA obojestransko koristen trgovinski sporazum. V desetčlanski grški parlamentarni delegaciji je med drugim 6 bivših ministrov. To je prva politična delegacija, ki je prispela na Kitajsko po letu 1949. Iz vsega sveta ve in razvoja kmetijskih proizvajalnih zadrug. V kakih 10.000 takšnih zadrugah je zbranih nad 200.000 kmečkih gospodarstev z blizu 2 milijona hektarov zemlje. Ochab je tudi poudaril, da je treba še nadalje razvijati demokratizacijo,širše sodelovanje kmečkih množic v lokalnih upravnih organih, širiti pooblastila okrožnih in vaških ljudskih odborov, kakor tudi utrjevati zakonitost. Na koncu je izjavil, da smatra vlada za svojo dolžnost, posvetiti po- j sebrio pozornost hitrejšemu zviša- j nju mezd kakor v preišniih le- ,, Mosltva> sept. (Tass), v Sovjet-t;v, 1,1,. l: .. . • i, . skt zvezi so 2. in 10. septembra na-tlh, tako da bi V tej Pgtletkl za- pravili poskuse z jedrskim orožjem v gotovih zvišanje mezd za 35 °/« in Okviru znanstveno-raztskovalnega de- EGIPT GROŽNJA NEEGIPTOVSKIH PILOTOV Kairo, 10. sept. (AFP) Staro vod-stvo^ prometne službe v Sueškem prekopu je obvestilo egiptovsko upravo, da se hoče celotno neegiptovsko osebje prekopa čimprej vrniti ▼ svoje domače kraje. Izjavljajo, da je to zahtevo pospešil neuspeh kairskih razgovorov med odborom petih in predsednikovi Naserjem. IZREDNI UKREPI Bagdad, 10. sept. (Reuter). IraSkl kralj je izdal odlok o uvedbi začasnih izrednih ukrepov v deželi. Dekret bo začel veljati po objavi posebne na-redbe o tem. V poluradnih krogih izjavljajo, da je ta ukrep posledica razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu in da se nanaša samo na civiliste. ZSSR JEDRSKE EKSPLOZIJE j , . ■ " — o«.« . m “ V vuu-1 atibnv vaiucga UC' aobju knte vse potrebe po žitu. ! povečanje kmečkih dohodkov za lar faradi varnosti prebivalstva so 7o+«-»vsrt _________1___!1 __________ , __ - , J eksnlnziie Izzvali v volilr« Zatem je poudaril pomen krepit- 30%. eksplozije izzvali v veliki viSini ln daleč od naselij. (Nadaljevanje in konec) Drugi dve možnosti sta obsegali celo vrsto idej in načrtov, ki bi jih lahko razvrstili takole: pobuda, da bi sklicali londonski podobno konferenco, na kateri pa bi se zbrala večina okrog indij- ! skega ali nekakšnega kombiniranega načrta, ki bi bil sprejemljiv za Egipt kot podlaga za pogajanja, sklicanje vseh uporab- KAIRSKI TEDEN LONDONSKEGA ODPOSLANCA MENZIESA USODA RUMENEGA OVITKA je prevzel pobudo in ovrgel vse vojaške sile. Egipt je s tem iz- I To je bila prva runda kair-e’i S ir?i je odbor Prl&l, da se želi pogajati na re-I skega sestanka. Druga se je začela j iormalno opravičeval svoje- alna in pametni podlagi, da je j z vprašanjem odbora, kaj naj ga varovanca Dullesov načrt pripravljen zagotoviti pravilno i zdaj stori, Odbor ni imel , • ----- tr IAJ5UIUV1U Jk/i. C» V nikov Sueškeea orekona nri.hni Si^Je p0si.an"tv° mir°ljubnega pojmovanje mednarodnih koristi nikov bueSKega prekopa, prutoj- odposlanca. Ce hočete imeti poro- in nuditi zelo ugodne oosoie za n,h in edmo kvalificiranih, da h. štvo 2a svobodno plovbo, sem, končni sUramm ^ pripravljen sprejeti ga prek med-1 S tem je bil odbor petih raz- sodne pogodbe. Pravite, da orožen in vržen vznak, tako da lenrucno nisem sposoben (za po- se je znašel pred izbiro: ali se bo ivriu* kvahflkaciie gospoda Guyp°gajal ali pa vrnil nazaj, od ivioiieta ne dopuščam razprave, koder je prišel. Politika zaostrit-r ^re M Egipt)’ d® bi vzdrže- \ ve, ki je navdihovala njegovo P V ustTeznern stanjn za poslanstvo, je zašla v tako hudo nih in edino kvalificiranih, da bi dokončno sklepali in uredili sueško vprašanje; apel na OZN zaradi agresivnih ukrepov Velike Britanije in Francije nasproti Egiptu in seveda še nekatere druge kombinacije. Kaj je storil Egipt v razgovo-vorih z odborom petih? Sprejel je odbor in ga poslušal, s čimer je potrdil, da je pripravljen izmenjati mnenja z vsemi zainteresiranimi činitelji. Egipt ni grobo zavrnil Dullesovega načrta, kar so seveda mnogi želeli, in tudi ni takoj odslovil Menziesovega odbora, marveč je pojasnil svoje stališče o ureditvi sueškega vprašanja. Prizadevanje Kaira, da bi poravnali ta spor mirno, je dobilo s tera očitno potrditev. S tem pa se je položaj za odbor petih in njegove ustanovitelje nepričakovano spremenil. Egipt rVIrnjKr, •---------——i ‘"‘uivu, jc iosi«i v uai«u liuoo piovoo, — pripravljen sem spre-; knzo, da jo svet zdaj vidi v pravi tori,t.(samo nasvete!) v luči. Naserjevo pojasnilo je po- m cel° še korak vzro^tto obotavljanje v tistih de- P°nulam sklenitev kon- želah, članicah odbora, ki jim gre venci j e z vsemi uporabniki pre ------- kopa’ v kateri bi lahko bile določbe o višini taks in načinu ureditve plovbe. Ce pa ne zaupate besedi Egipta, gospoda, bomo registrirali konvencijo pri OZN. Tako približno je predsednik republike Egipta pojasnil stališče svoje dežele o Ehillesovem načrtu in poravnavi sueškega spora, ki ga ni zaostril Egipt,’ marveč zagovorniki in pobudniki politike samo za zagotovitev svobodne plovbe, da bodo tudi odslej ladje plule po Sueškem prekopu. Londonska konferenca je s svojim nedonošenčkom — »Men-ziesovimi »petorčki« potrdila naš pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Kamufliirana in vskladena akcija je preživela polom. Veliki rumeni ovitek so raztrgali na koščke (seveda ne dobesedno! pooblastila, da bi se pogajal. Centrale so se sporazumevale medsebojno, brzojavke so letele sem in tja, prav tako pa tudi limuzine diplomatov. Odbor že danes ali jutri odpotuje iz Kaira, njegovo poslanstvo bo ostalo zabeleženo v zgodovini diplomacije kot velik polom. In kakor po londonski konferenci, tudi zdaj nastane vprašanje: kaj zdaj? Pobuda je v rokah Egipta. Znano je, da bo Naserjeva vlada hitro — čimprej,'tem-bolje — objavila vse gradivo o Polom Menziesovega poslanstva bo preizkušnja za politiko Velike Britanije in Francije, kajti če bi nadaljevali svoje vojaške priprave, bi zelo ogrožali mednarodno varnost in tedaj bi bil edini izhod, da bi prišlo to vprašanje pred OZN oziroma pred Varnostni svet. Nekateri skušajo sedanji položaj dramatizirati in oživljeno hladno vojno s sueško krizo razširiti na širšo fronto in jo morda spremeniti v vhočo. Nekateri govore, da je spopad neogiben, da je nastala nevarna napetost med glavnimi udeleženci spora itd. Ni izključeno, da bo prišlo do nezaželenega razvoja dogodkov. Moralna in politična moč za takšen ukrep pa se je tako zmanjšala, da bi večina sveta napadalce obsodila kot agresorje Razen tega pa bi se pokazalo, da je teorija o krajevni vojni v praksi povsem neutemeljena. Ta kairskem sestanku, najprej svoje ; teorija bi propadla, kakor je pro-pobude o poravnavi sueškega j padel Dullesov načrt. spora. Lahko pričakujemo, da se bo začel Egipt takoj posvetovati z vsemi uporabniki prekopa, kajti večina londonske konference je v resnici manjšina. Egipt bo predložil državam, ki uporabljajo Sueški prekop — zdaj že v uradni Ce bi pa vzlic vsemu vendarle prišlo do spopada, tedaj je bila njegova klica v rumenem ovitku, ki ga je avstralski ministrski predsednik Menzies kot predsednik odbora petih izročil predsedniku Egiptovske republike v po- obliki — podlago za pogajanja in nedeljek 3. septembra 1956 nekaj rlrl cvvrt i + rta» hatia lpAMvtAvml,« I___1___a ... • i • ■ sklenitev nove konvencii® minut po dvanaj®*" LJUBLJANA POTREBUJE mlečno restavracijo velikega obsega Z otvoritvijo mlečne restavra- denarni promet. Pa ni tako. V še niso bili v njej, zvedeli, kaj cije pa Titovi cesti pri kavarnij prvih dnevih poslovanja je re- vse prodaja. Gost ima na izbiro »Evropa« so Ljubljančani nadvse ' stavracija dnevno sprejela do 33 blizu šestdeset raznih jedi in zadovoljni. Ze prvi dnevi pošlo-: tisoč dinarjev. Potem je prišlo na brezalkoholnih pijač. Za šestdeset vanja te restavracije so pokazali, 40.000 din, danes je že dosegel dinarjev se lahko lepo navečerja, da je potreba po takih restavra-, dnevni iztržek tudi do 60.000 din. | če naroči hrenovko v omleti. Ta- eijah velika. Nobena komuna ne Vse to je v zvezi z nizkimi cena- kih jedi je lepo število in ne bi bi smela biti brez nje, občina mi, ki so v primerjavi z drugimi bilo napak, če bi v restavraciji Center pa bi potrebovala mlečno gostinskimi podjetji res nizke. Ce poskrbeli, da bi bili jedilniki na restavracijo velikega obsega, kot bi v nekem drugem gostinskem mizah pod stekli', na strežni polici podjetju v Ljubljani prodali v ali pa na steni, enem dnevu isto količino enakih Mlečna restavracija na Titovi predmetov hrane, bi bil večerni cesti je z do«ed,anjijp obiskom jo imajo na primer na Reki. Restavracija pekarne Galjevi-ca deluje že mesec dni. Obiščimo njen kolektiv, da bomo spoznali izkušnje, ki so si jih v tem mesecu pridobili, njihove težave in uspehe. Mlečna restavracija je vedno ŠAHOVSKA OLIMPIADA Argentina-Jugoslavija 2:2 M o s k v a , 10. sept. (Tanjug). — Po odigranih prekinjenih partijah so bile v finalno slcupino in v obe skupini klasifikacijskega turnirja države uvrščene takole: Finalna skupintf: 1 Izrael, 2 SZ, 3 Madžarska, 4 Argentina, 5 Bolgarija, 6. ČSR, 7 Švica, 8 Danska, 9 Jugoslavija, 10 Romunija, 11 Velika Britanija, 12 Zahodna NemČijja. , I. skupina klasifikacijskega turnirja: 1 Poljska, 2 Francija, 3 Avstrija, 4 Finska, 5 Kolumbija, 6 Vzh. Nemčija, 7 Islandija, 8 Grčiia, 9 Nizozemska, 10 švedska, 11 Norveška, 12 Belgija. II. skupina klasifikacijskega turnirja: 1 Filipini, 2. Indija, 3 škotska, 4. Ir-‘ ska, 5 Portopico, 6 Posarje, 7. Iran 8. Mongolija, 9 Luksemburg, 10 Grčija. Danes so v finalni skupini odigrali prvo kolo. Rezultati so tile: Jugoslavija- Zdravstvene postaje so cenejše kakor zdravljenje v bolnišnici Trahom so v Pomurju močno omejili, ne pa odpravili iztržek veliko večji ker so cene dokazala da Ljubljana potrebuje -Volbocbnn dobro obiskana. Dnevno postreže carski podmladek. Sprejplo je tri-z zajtrki nad pet sto gostom, po- j najsi novih vajencev, od teh se tem se obisk stopnjuje ves dan in j j'h T>o šest specializiralo za slašči-doseže svoj višek ob večernih čarštvo. Tem mladim ljudem bo urah. Težko je ustreči ljudem, ker omogočena praksa v veliki mlečni iz razumljivih vzrokov večje. | še več takih restavracij, v središču Upravo podjetja Galjevica je Ljubljane pa na vsak način vel.i-treba tudi pohvaliti, ker skrbi za ko> sodobno mlečno restavracijo, slaščičarski in kuhinjsko-slašči- se vsakemu mudi. To niso gostje ki. bi pri mizi radi pokramljali in se s prijateljem ali znancem ogovarjali. Na mizi ni vinske čaplje, ki vbuja željo po govor- On Ivkov remi, Karaklajič - Pilnik remi), SZ - Velika Britanija 3:0 (1); ČSR - Švica 1,5:2,5; Madžarska - Romunija 1:1 (2); Izrael - Zahodna Nemčija 0,5:0,5 (3): Bolgarija - Danska 1,5:1,5 (1). S širokim omrežjem zdravstvenih postaj ki je zajelo sleherno vas v Prekmurju, je uspelo trahom omejiti na nekaj 100 bolnikov. V 10 povojnih letih so od vsakih 100 s trahomom okuženih bolnikov ozdravili 96. Zaradi tega uspeha menijo nekateri, da je po 26-kratnem znižanju števila trahomatoznih treba v približno enaki meri znižati tudi število zdravstvenih postaj. Zdravstveni delavci z mnogoletnimi, izkušnjami pa pravijo, da bi po ukinitvi zdravstvenih postaj zavzel trahom spet širši obseg. Posledi- restavraciji na Reki in po možnosti tudi v inozemstvu. Postrežba gostov v mlečni restavraciji je težja od one v go- .......... stinskih lokalih z alkoholnimi „„ . „_______________________ __ ,............... jenju, marveč mleko, kava, sla- pi jačami. Ob alkoholu se gostje i posiovno življenje v Ljubljani zopet scice ali kaj drugega. \ sak hitro dalj casa zadržujejo kot pa pri zažlvelo. Qb uradnih dneh sl držav- prtde m bi rad hitro tudi odšel, mleku ali malinovcu. Zato pomeni Zato je težko Tsem hitro postreči, devet miz postrežbe v mlečni zato. veliko ljudi tudi odide, če restavraciji veliko več truda in vidijo; da ne bodo prišli takoj na napora, kot kjer točijo alkoholne vrsto,- Tu ni kaj zameriti restav- pijače. racijskemu osebju. _ marveč da . Restavracija se trudi, da bi misliti, da jev središču Ljubljane pridobila čimveč stalnih gostov, nujno potrebna večja mlečna re- Dane? je od vseh gostov 20% Sla vr&ClJEl, Človek robe. Pravijo, da bo takrat pod jetje na zeleni veji, ko bo 80% gostov stalnih in 20 % prehodnih. Z dobro postrežbo in okusnimi in Ljubljana od tedna do tedna Počitnic je konec in tudi dopusti so v glavnem že pri kraju. Zato je ljani spet podajajo kljuke v tem ali onem uradu, največ pa jih kajpak srečamo na občinskih ljudskih odborih in na Okraju v Kresiji. Toda tudi izven uradnih ur ni nič manj živahno. Dopustniki so že povedali drug drugemu, kje in kako so preživeli letni prometu bi pri tem velikem pričakoval tudi velik stalnih, drugi so prehodni. Želijo odmor in zopet krepko pljunili v roke. pa v restavraciji, da bi bilo na- Sklad za zidanje stanovan iških hiš v Celin ?df.aYim1i iedmi ter P*»tr0 izbiro nrpskrnmen i to Prav gotovo dosegli. presKromen | Gostje pa ne morejo razumeti, Občina Celje razpolaga letos‘ da je skodelica mleka v tej re-j— — ~.-j—-i.—< i lsta vrati ji 20 dinarjev. Ne vedo s skladom za zidanje stanovanjskih hiš v skupnem znesku 236 milijonov dinarjev. Vsa sredstva sklada so že angažirana, odnosno celo^prekoračena, Toda kljub temu v Celju primanjkuje sredstev za zgotovitev nekaterih na pol dograjenih stanovanjskih hiš. Po dvomesečnem in trinajstdnev-nem odmoru na Okrajnem ljudskem odboru — zadnja seja OLO je bila dne 29. junija — se bodo danes dopoldne zopet zbrali ljudski odborniki na redno okrajno skupščino. Dnevni red današnje seje v odsotnosti predsednika OLO dr. Marijana Dermastie, ki je trenutno na zdrsvi^enju v Rogaški Slatini, bo sejo namreč, da ta restavracija ne dobi j vodil podpredsednik OLO inž, Ivo Kle-regresa za razliko'od' 38 din do j menčič — bo obsežnejši. Obsegal bo kar-31 din, kot to dobijo mlekarne 19 točk z vseh področij od komunale za liter mleka, kar je malo čudno, pa do personalnih zadev. Ker pa se je Ali naj bo to boj proti alkoholu? ( v času dopustov nabralo precej tekočih Malo več pa bi lahko Sestav- Stvari, bo konec meseca najbrž še ena racija skrbela, da bi ljudje, ki seitt okrajnega ljudskega odbora. , na osnovi najbolj ekonomičnega izkoriščanja tobaka, najnovejše obratne tehnike in moderne oblike ter velikosti, vrhunski izdelek po kvaliteti in učinku je stroj za cigarete visokega učinka model DK in industrijski stroji VEB tobačni »TABAKUNI« Dresden CHEMIEAUSRUSTUNCEN OfcUTSCHER InnEn - UNO AU?B« v minulem tednu zopet začeli z gradbenimi deli. Položiti je treba pod, dokončati nekaj inštalacij, vgraditi stopnišče in vso zadevo očistiti. Računajo, da »e bodo do 29. novembra preselili semkaj tudi drugi oddelki tovarne z upravo vred. Pravzaprav bi bilo že vse zdavnaj urejeno, ^e bj bilo dovolj denarja. Upajo, da jim bo OLO v kratkem dal 40 milijonov, s katerimi bodo skušali podjetje v izgradnji postaviti na noge. Doslej je tovarna .naredila okrog 500 pisalnih strojev »Emona«. Dnevno napravijo do J stroje, toda ko bodo dobili še ostalo strojno opremo, ža kar bodo potrebovali še 320 milijonov dinarjev, bodo delali pisalne stroje po tekočem traku. In da bi se podjetje cim-prej postavilo na lastne noge, razmišlja delovni kolektiv, da bi vzeli licenco za izdelovanje portabel pisalnih strojev. Ponudb imajo več, vendar se še niso odločili niti za »Olivetti« niti za bavarske »Alpine«, niti za neke češke pisalne stroje. STARINARNICE V ZASTOJU Ljubljanski trgovini z rabljenimi predmeti »Komisija« in »Posrednik« sicer nista brez posla in tudi plače prejemajo uslužbenci kar v redu, vendar jim posel ne cvete tako kot nekdaj. Predvsem je tega kriv stoodstotni davek na inozemske proizvode, ki so vzrok, da gospodarske organizacije niso več stalni odjemalci predvsem tehničnih predmetov (za zasebne kupce ta davek ne velja). Drug vzrok je uvoz predmetov Široke potrošnje. Ljubljančani »o se že od nekdaj radi ozirali po Inozemskih izdelkih in so jih zato nemalo-kdaj tudi preplačevali. Sedaj, ko je tega blaga dovolj v redni prodaji, pa blago v komisijskih trgovinah ni vež zanimivo in so skupaj z njim splahnele tudi cene. Zlasti tekstil in obutev nočeta in nočeta v denar. Tako je dobiti moške obleke iz kamgarna že od 5000 dinarjev naprej. Cene ženskih kostimov se sučejo okrog 2000 din, tisti za 2500 dinarjev pa je že kar dober. Prav tako kot žepne ure tudi čevlji ne gredo v promet. Moške čevlje, za katere je več zanimanja, je moč dobiti za 900 dinarjev, ženske čevlje pa celo za 500 dinarjev. Tudi po radijskih aparatih ni preveč povpraševanja, in če ima kdo srečo, lahko dobi radio z UKW-sprejemnikom že za 50 do 60 tisoč dinarjev. Močno je padla cena koles, ki jih je dobiti tudi po 14.000 dinarjev. hy Z ljubljanske nezgodne postaje Lojzeta Aljančiča, 3&-letnega pri-krojevalca iz Ljubljane, fe podrl avto, pri čemer si je pretresel možgane. — Upokojenka Angela Brtoncelj iz Ljubljane si je pri padcu zlomila desno nogo v skočnem sklepu. Kmeta Jožeta Megliča iz Jelendola pri Tržiču je podrl kolesar. Ha si je pretresel možgane. — Milka Mila iz Ljubljane je padla po stopnicah in si poškodovala roki v zapestju. — 15-letni Anton MilaČ iz Zg. Pirnič je padel z drevesa in si poškodoval prsni koš in hrbtenico. — L motorja je padla in si pretresla možgane tkalka Edvarda Sršen iz Loke pri Mengšu. — Dušanu Arčunu iz Vidma je padla smreka na levo nogo in mu zlomila go- ca bi bila, da bi za zdravljenje potrebovali več sredstev kakor sedaj za preprečevanje razširjanja trahoma. Borba proti trahomu se je začela v Prekmurju že v predvojni Jugoslaviji, ko so pri pregledu vsega prebivalstva ugotovili okoli 8000 bolnikov, od teh eno tretjino hujših primerov in okoli 150 takih, ki so na posledicah trahoma že oslepeli. Takrat so začeli bolnike tudi zdVaviti, vendar potrebne bolnišnice za zdravljenje hudih primerov bolezni niso zgradili. Ker madžarska okupacijska oblast ni posvečala skrbi zdravljenju trahomatoznih, se je bolezen še širila. Trahom so začeli uspešno zatirati šele po osvoboditvi, ko so ustanovili v Prekmurju 17 stalnih in okoli 60 vaških postaj za zdravljenje bolnikov in preventivno službo. Takrat so tudi predvideli, da bi v novi murskosoboški bolnišnici uredili oddelek za očesne bolezni s 120 posteljami. Ker nove bolnišnice še niso mogli zgraditi v predvidenem obsegu, tudi tega načrta niso mogli uresničiti. Zaradi velike omejitve trahoma pa niti ne potrebujejo več tako velikega oddelka. Pri sedanjem stanju bi zadoščalo za zdravljenje hujših primerov trahoma 20 postelj, nekaj več pa bi jih potrebovali za ostale očesne bolezni. Po uspešnem zdravljenju bolnih za trahomom je ostalo v posameznih vaseh le po nekaj bolnikov, zato so začeli ukinjati zdravstvene postaje, bolnike pa so napotili na sosednje. Te pa so ponekod preveč oddaljene in je treba do njih pešačiti po 2 do 3 ure. Dolgj pot odvrača ljudi od zdravljenja, posebno če bolezen še ni v višjem stadiju Prav tako ljudje ne gredo radi na pregled, čeprav sumijo, da so se okužili s trahomom, ker se jim zdi škoda časa za zdravljenje. Mnogi rajši čakajo, dokler ne čutijo hujših posledic. Takrat pa zdravljenje stane mnogo več, kakor če bi se zdravili v začetku okužbe. En dan zdravljenja v bolnišnici . stane okoli 1000 din, hujše primere pa je treba zdraviti tudi do dva meseca S sredstvi, ki jih je treba dati za zdravljenje enega bolnika v bolnišnici, bi skoraj lahko vzdrževali eno zdravstveno postajo. Razen tega so bolniki, ki se ne začnejo takoj zdraviti, tudi nevarni ljudem, s katerimi prihajajo v dotik, ker razširjajo trahom. Zato zdravstveni delavci predlagajo, naj bi raje ohranili zdravstvene postaje, kakor zvišali število zdravljenj v bolnišnici. Število bolnih za trahomom še zdaleč ne prikazuje vse dejavnosti zdravstvenih postaj, ker v zadnjem času posvečajo pretežno skrb preventivni službi. Zdravstvena postaja v Beltincih zdravi samo 16 bolnikov. Bazen teh prihaja na preglede še 26 bivših bolnikov in talri. pri katerih je opaziti razne sumljive znake, ter okoli 80 otrok. Pred 10 leti so imeli na tej zdravstveni postaji 10.000 pregledov in zdravljenj v enem letu, lanf pa vzlic ogromni omejitvi bolezni še vedno 6000. Podobno je tudi na drugih zdravstvenih postajah. S pregledi odkrivajo nove bolnike, če le-ti nočejo priti sami na postajo. Kolikor zdravstveni delavci na postajah niso polno zaposleni, pa bi bilo po mnenju protitrahom-skega kadra bolje, če bi jih zaposlili z drugim preventivnim delom v zdravstvu, kakor da bi krčili potrebno omrežje. To opra- len. — Jakob Petrovčič z Brezovice je , vičuje tudi ekonomski rafun. kaj-padel s Kolesa in si zlomil levo ključ- j ■ nico. —r Franc Slapar iz Trnovfi pri Lukovici je padel z drevesa in si zlomil desno roko v komolcu in medenic6. ti preventivna služba bi bila cenejša, kakor zdravljenje hujših primerov bolezni. BRALCI NAM PIŠEJO Nekoliko prehudo, kajne? Potrošniki popolnoma razumemo, da trgovina ne more prodajati Industrijskih Izdelkov po točno Isti ceni, po kakršni oddaja Industrija Izdelke trgovskemu omrežju. Posredovalna služba, ki jo trgovina opravlja med proizvodnjo in potrošnjo, je kajpada neogibno zvezana z določenimi stroški. Vendar pa so pri nas še vedno prepogosti primeri, ko se potrošniki upravičeno vprašujemo, zakaj tolikšna razliKa med cenami. Vzemimo za primer pralne stroje, ki jih izdeluje tovarna »Elektrostandard« v Trbovljah. Ne glede na to, da je cena za večino potrošnikov za zdaj skoraj nedosegljiva ln da kupujejo te stroje v glavnem razna podjetja, Je vendar za nas vse zanimivo, kako se oblikuje končna prodajna cena. Tovarna »Elektrostandard« je na priliko dobavila ljubljanskemu grosistu »Elektrotehni« pralne stroje po 05.000 din, pri čemer Je grosistu *e priznala 5 •/• popust,' ki Je v rabi v trgovskih poslih. Tovarna namreč želi. da bi njeni pralni stroji na trgu ne imeli višje cene kot 100.000 din. In po tej ceni so doslej povsod Sil tl stroji tudi v prodajo. Primer z Jesenic pa kaže, da trgovsko omrežje včasih po- polnoma brez potrebe ln neutemeljeno napenja cene. Ljubljanski grosist je trgovskemu podjetju na Jesenicah prodal pralne stroje po 100.000 din ter j tako sam zase obdržal ves tovarniški popust. Ce je že bilo tako, potem tudi razumemo, da stroji lz Ljubljane na Jesenice niso prišli sami ln zastonj. [ Toda, da je bilo treba na Jesenicah postaviti ceno na 112.000 din, to bo pa vendarle nekoliko prehudo, kajne? Po skiomnl presoji bi lahko mirne duie rekli, da so na Jesenicah brez potrebe napeli ceno vsaj za dobrih 8000 din. To pa seveda tudi niso prazne mačje solze. (n) Umestno in potrebno svarilo Naše zdravstvene oblasti redno objavljajo poročila o »tanju nalezljivih bolezni in vsakokrat opozarjajo ljudi na higienske predpise in na čistočo. Noben boj zdravstvenih organov proti širjenju nalezljivih bolezni ne more biti uspešen in učinkovit, če ljudje sami ne pazijo na snago. Pa ne samo posamezniki, marveč tudi prodajalne živil bi morale pomagati pri tej potrebni akciji. če hočemo zajeziti širjenje nalezljivih bolezni, moramo vsi storiti svojo dolžnost. če pa greš po ljubljanskih — in bržčas ne samo ljubljanskih — pekarnah, mlekarnah in trgovinah z živili, po našem živilskem trgu, boi videl vse pol no primerov, ko prodajalke in prodajalci dan za dnem kršijo najosnovnejše predpise o higieni. Ne govorimo o zavijanju kruha in drugih živil v papir* saj ga res primanjkuje, pač pa je neMj drugega, na kar je treba * vso resnostjo opozoriti vodstva naših pekarn, trgovin i Živili, mlekarn ln tržnega nadzorstva. Prodajalci in prodajalke živil sprejemajo stare, umazane bankovce in kovan drobiž, hkrati pa z rokami prijemljejo živila in jih izročajo strankam. Tu je lahko pravo leglo Urjenja nalezljivih bolezni. Nuj.no potrebno bi bilo, da bi ljudje, ki imajo opraviti s preštevanjem denarja, ne prijemali živil. Naše zdravstvene oblasti naj to umestno ln potrebno svarilo upoštevajo. J. KULTOBNl OBZORNIK J PRED ODHODOM V ITALIJO IZ MODERNE GALERIJE RAZSTAVA SODOBNE JUGOSLOVANSKE UMETNOSTI Komisija za kulturne zveze z Inozemstvom v Beogradu je pripravila razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva in kiparstva. Preden jo bodo prenesli v Italijo, v Rim in Milano, kjer bo odprta v zameno za istočasno razstavo sodobne italijanske umetnosti v Ljubljani, Zagrebu gorski slikar v velikih in silovitih potezah razgiban, hkrati splošno razumljiv in že na pol abstraktni svet brez vsakih nežnejših čustvenih vzgibov, je osem let mlajši Slovenec danes naš najpomembnejši varuh onega slikarskega izročila, ki je pomenilo pol tisočletja jedro evropske slikar' in Beogradu, je na vpogled do- ske umetnosti: oljno slikarstvo, v mači javnosti v ljubljanski Mo- domišljije, pretiravanja in stili-ziranja napravi iz navadne resničnosti in zakonitosti umetniško resničnost in zakonitost. Nekaj teh Hegedušičevih »surrealističnih« prvin je bilo skritih že v njegovih starejših delih in so zdaj le bolj svobodno prodrle na dan, nekaj si jih je prikrojil iz sodobnega likovnega arzenala: končni demi galeriji. Pri tem je potrebno posebej opozoriti le na to, da sedanji izbor še ni popoln. Pripravljalci ga nameravajo pred Italijo izpopolniti z deli nekaterih pomembnejših kiparjev in slikarjev, ki doslej iz različnih razlogov še manjkajo. Od slikarjev bi prišli v poštev zlasti Marij Pregelj, či-6ar najznačilnejša dela zadnjih let so trenutno razstavljena v Benetkah in Dubrovniku, Hrvat Antun Motika in Marko Celebo-novič. Dosedanji izbor obsega dela 14 slikarjev in 10 kiparjev. Jugoslovansko slikarstvo zastopajo tako, če jih naštejemo po starostnem redu, Milunovič (* 1897), Konj ovič (* 1898), Hegedušič (* 1901), Lubarda in Kregar (oba * 1905), Milosavljevič in Postružnik (oba * 1908), Stupica (* 1913), Gliha to Vujaklija (oba * 1914), Murtič (* 1921), Protič (* 1922), Stančič (* 1926) in Šuštaršič (* 1927), kiparstvo pa Stijovid (* 1894), Kan-tocijeva (* 1909), Putrih (* 1910), Zdenko Kalin (* 1911), Bakič (* 1915), Jevričeva (* 1924), Batič (* 1925) Tršar (* 1927), Džamonja (* 1928) in Jančičeva (* 1929). Ze iz tega naštevanja je razvidno, da prevladuje med slikarji srednja generacija, pri kiparjih pa mlajši rod. Vtis o razstavi je ugoden: po- 11 M -mmm dokaz lirične občutenosti tankih barvnih sestavkov in sanjsko gibljivih, nedoločnih oblik. Kiparski del razstave je na splošno manj izrazit: v glavnem so razstavljena že znana dela, pri Slovencih, ki so za sedaj — pred nujno dopolnitvijo — še v večini, je razstavil nova dela edino Tršar. V tem okolju se dobro uveljavljajo, dasiravno gledalec najprej in predvsem opaža eksperiment. Najkrepkejši med vsemi, Bakič, je žal le skromno zastopan. Kakor pogrešamo pri Slovencih Savinska, tako manjka tudi večina pomembnih hrvaških kiparjev. Med slučajno kar tremi kiparkami zasluži največ pozornosti Jevričeva (Portret kiparke, Maketa za spomenik). Lj. Gabrijel Stupica: Avtoportret s hčerko IZ NAŠIH KINODVORAN Za mladino prepovedano DVA FRANCOSKA FILMA: »VAŠ ZVESTI BLAKE« IN »KADET ROUSSELLE« Krsto Hegedušič: Brčko—Banoviči oblikovnem in vsebinskem pogledu prebogato drobnih odtenkov, osebnostno in izrazno dognano do največje mere. Lubarda se zdi primeren za opevanje bitk, Stupica za prisluškovanje utripov. Z najnovejšim »Avtoportre- dosežek je notranje uravnovešen in vabljiv. Ostali srbski in hrvaški umetniki ne prinašajo v Ljubljano toliko novega. Stančič, ki ga zdaj tri slike v Moderni galeriji prvič in to zadovoljivo predstavljajo vprečna umetniška vrednost raz- tom s hčerko« je postala povsem ; slovenskemu občinstvu, bi bil zastavljenih del je dovolj visoka, razumljiva tudi svetlosiva »De- ! radi tega edini, o katerem mora-celota dobro uglašena in če v klica v interieuru«. Izredni likov- i mo še spregovoriti. Občutljivo, mislih upoštevamo tudi namera- nj razvoj, ki ga je napravil Stu- krhko kabinetno slikarstvo. Li-vane dopolnitve, bo to vsekakor pjca po znani »Povorki z lampi- i kovna dovršenost, ki se zdi bolj -T.*?!0 ioni«, mu je omogočil, da danes j sad vprav ljubiteljskega razumevanja starih mojstrov kot pa dokaz osebnostnega dojemanja sve- predstavila italijanskemu občin- ge bolj premaga vsakega količkaj stvu težnje sodobneJugoslovan- obfutijivega gledalca. Stupičeve ske umetnosti in obenem njene syke so danes med redkimi deli, danes najzanimivejše predstav- prj katerih je mogoče govoriti o . i spoštovanju modela in o iskanju Presoja razstave mora biti se- globlje vsebinske resničnosti. Da-”eaa v Ljubljani nekoliko dru- j nes je Stupica jugoslovanski so-gačna kot v tujini. Večino raz- ; rodnik psihološko in izrazno naj-stavljavcev smo mogli v zadnjih ; zanimivejših slikarjev 20. stoletja: letih dobro spoznati tudi v Slo- Chagalla, Soutina in Kokoschke. veniji, pa je trenutno zato za Hegedušičeve slike pomenijo nas naj zanimivejše, koliko se veselo presenečenje in nov do-nam tokrat prikazujejo v novi kaz> da se vsi naši boljši slikarji luči in v koliko so na razstavi | razvijajo naprej. Od starega He-dela, ki jih dobro predstavljajo. I gedušiča, ki ga poznamo že tako S tega stališča nas morajo vse- j rekoč iz zgodovine in muzejev, je kakor najbolj zanimati trije:; ge najmanj oddaljena podoba Črnogorec Lubarda, Hrvat Krsto »sami«. Toda tudi tu opazimo že Hegedušič in Slovenec Stupica, i pri prvem pogledu, kar ostale Lubarda, ki je danes poleg Stupice v vsej državi najbolj cenjeni jugoslovanski slikar, je Pri nas še premalo znan in bo zato njegova predvidena osebna razstava v Ljubljani zelo dobrodošla. Njegove štiri slike so izbrane iz let 1951—1953 in odlično kažejo tistega Lubardo, ki je doživel tudi po drugi svetovni vojni veliko priznanje tujine in glavno nagrado na bienalu v Sao Paolu leta 1954. Podoba »Borečih se konj« iz 1. 1953, ki je bila lani na mednarodni razstavi na Japonskem, je eno njegovih najpomembnejših del. Lubardov slog 30 epsko monumentalen in barvno tenko ubran, hkrati ves zajet iz domače kamnite črnogorske zemlje in mednarodno razumljiv. Vsa njegova platna bi lahko prenesli v običajne mere barvne litografije pa bi tudi tam, v drugi tehniki in drugem formatu, ohranila ves svoj značaj. Tudi brez boljšega poznavanja sodobnega jugoslovanskega slikarstva bi lahko uganili, koliko je ta umetnik vplival in 'e vpliva na novejšo likovno tvorbo naših narodov. Delo Gabrijela Stupice pomeni Popolno nasprotje. Ce si vedno Prav dobro predstavljamo Lubardo kot freskanta, če slika čmo- slike še očitneje govore, da kanec Malokateri film je pri nas prepovedan za mladino, ampak ne morebiti zato, ker pride skozi sito cenzurne 'komisije samo najboljša »filmska moka«, temveč preprosto zato, ker se filmu in njegovemu vzgojnemu pomenu posveča pri nas premalo pozornosti. Našo trditev zgovorno potrjuje francoski film >Vaš zvesti i Blake«, ki pod zaščitno znamko »parodije« na ameriške kriminalke, kaže poldrugo uro junaškega pilota Blaka, ki pretepa vse po vrsti od žensk do gangsterjev. Višek filma je vsekakor prizor ženske rokoborbe, ki so ga z največjo naslado posneli iz vseh možnih snemalnih kotov in z vsemi podrobnostmi. Če starejši gledalec morda le zasledi v filmu tu in tam kakšno posrečeno bodico na rovaš tolikanj razširjene kriminalne literature in filmov, gredo le-te gotovo mimo vse meščanske svetinje. Ponorčevali so se iz cerkve, policije in vojske. Tudi skladatelju marse-Ijeze in Napoleonu niso prizanesli. Sicer pa je film, mimo nekaterih posrečenih dovtipov, le kopija »Fanfana Tulipana«. Podobnost med obema filmoma je namreč očitna; celo zgodbe, glavne osebe in zapleti se nam zdijo kot prefotografirani iz »Fanfana Tulipana«. Razlika je le v tem, da je »Kadet Rousselle« doka| slabši film .čeprav so ga posneli v naravnih barvah in čeprav v njem igrata Framjois Perier in Dany Robin. Žarko Petan ta. To tipično kabinetno slikar- ! mladih gledalcev, ki kar požirajo stvo nas spominja na umetno ne- z očmi sicer odlično odigrane pre-govane rastline, ki ne morejo več tepe in se v domišljiji vživljajo roditi nobenih sadov, ampak le v vlogo naslovnega junaka, še bledo cveto. Otožen mir, toda Vzgojni učinek takšnega vživ- mnogo bolj občutimo zglajeno obliko. Z edino izjemo Postružnikovih ljanja se bo bržkone pokazal že v najkrajšem času v zvišanem odstotku mladinskega kriminala. platen dela drugih slikarjev Zatorej je naš naslov več kot uspelo dopolnjujejo razstavo, ne upravičen, čeprav se zavedamo, povedo pa ničesar bistveno no- 1 da se s tem ukrepom ne da po-vega o svojih tvorcih. Več pozor- vsem omejiti škodljivega vpliva nosti zasluži edino Stane Kregar, tovrstnih filmov in da bi se tu-ki je napravil v svojih abstrakt- kaj načeto vprašanje moralo re-nih slikah nov korak naprej: ne- ševati z bolj doslednimi sredstvi, katere njegove nove slike se zdč ’ zdaj v svtoje dobro manj sad razumskega prizadevanja in bolj »Kadet Rousselle« pa ni prav nič pohujšljiv, dasi so se njegovi ustvarjalci spravili malodane nad Brez »Zlatega leva« Nagrajenci na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah Benetke, 10. sept. (AFP). — Razsodišče XVII. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah je podelilo sinoči pokal »Volpi« Mariji Schell za vlogo Gervaise v istoimenskem Clemenitovem filmu. Žirija je izrekla tudi posebno priznanje Betsy Blair za prefinjeno igiro v Bardemovi »Veldiki ulici«. Toda »v želji, da bi pozdravila razcvet resničnega im pravega talenta, podeljuje žirija enodušno pokal »Volpi« za najboljšo žensko vlogo Mariji Schell kot Gervaisi.« Za najboljšega tolmača moških vlog so proglasili francoskega igralca Bourvidla, ki je prav tako dobil pokal »Volpi« za film »Po Parizu«. Letos žirija ni podelila »Zlatega leva« za 1956. Pozornost žirije sta pritegnila zlasti dva filma — japonski film »Burmanska harfa« in španski film »Velika ulica«. Žirija je izrekla priznanje japonskemu režiserju, poudarila pa je tudi, da ni »nič manjši vtis napravilo tehnično mojstrstvo Juana Bardema, združeno z moralno iskrenostjo«. Vendar se izjemne kvalitete teh dveb filmov žiriji niso zdele zadostne za podelitev »Zlatega leva«. Žirija je izrekla priznanje visoki duhovni vrednosti poljskih filmov in poudarja v italijanskih filmih lepoto fotografije »V sončnem carstvu« in »bleščečo mojstrsko igro« Anne Magnani v »Sestri Letidji«. Izmed ameriških filmov je žirija poudarila uspeh filma »Izza ogledala« in . Aldrichevega »Napada«. Kar zadeva sovjetske filme pozdravlja žirija v »Nesmrtni garniziji« veliko plastično tradicijo sovjetske kinematografije v osebi snemalca Tise in odkritje novega talenta — režiserja Ogranenka. BELEŽKE Angažma štirih ljubljanskih baletnikov v tujini Baletni zbor ljubljanske Opere se bo v tej sezoni zmanjšal za štiri člane, ki so bili s to sezono angažirani v tujini. Grad Marija in Rus Jelka odhajata v Nemčijo, Janez Miklič in Gorazd Vospernik pa na Dunaj. V dunajski Volksoperi, kjer sta angažirana Nova številka »Naših razgledov« Iz vsebine: Zunanjepolitični nregled: Mare nostrum; Se9taneK v Pralognami opr.: Madžarski ekonomisti v novem obdobju — Janko Pleterski: Lenin o na- oba plesalca, je že dlje časa bivša članica ljubljanske Opere Sonja Drakslerjeva, v Diisseldor-fu, kjer je skupno z Rusovo angažirana Marija Grad kot prima-balerina, pa je že pred tem bil angažiran bivši član Opere Rudolf Francelj. Kakor je slišati, ima za prihodnjo sezono še več članov našega baletnega zbora ponudbe za angažmaje v tujini. Avgust Černigoj razstavlja v Mariboru V nedeljo dopoldne je bila v mariborski Umetnostni galeriji otvoritev razstave tržaškega ro- K ŠIRŠIM OBZORJEM RAZGOVOR Z UREDNIKOM ZBIRKE »KONDOR« UROŠEM KRAIGHERJEM 2 razstave sodobnega Jugoslovan •kega slikarstva v Moderni gale rili. Miodrag Protič: Svetilka. Pozno jutro, pravzaprav že dopoldne, v mrzličnem septembru pred začetkom šole. S tovarišem Urošem Kraigherjem sediva v tretjem nadstropju hiše v Čopovi ulici, kjer ima svoj sedež ena največjih jugoslovanskih založb — Mladinska knjiga. Razgled imava na dvorišče in na mestne strehe. Na nebotičnikovi terasi, ki bi jo skoraj dosegel z rokatai, si neka izletniška skupina ogleduje dopoldanski vrvež Ljubljane, ožarjene z dolgim navdihom umirajočega poletja. Kakor pred vsakim intervjujem, si tudi tokrat — bolj zaradi uvoda, kot iz potrebe — nekoliko odhrknem, medtem pa sestavim prvo vprašanje. Ce je namreč leto dobro zastavljeno, je na pol opravljen že tudi intervju. In tako prideva z urednikom zbirke »Kondor* do prvega »zakaj«. »Zakaj je bila pri Mladinski knjigi ustanovljena še nova zbirka, ki ste ji dali tako zveneče ime?« »Kondor, soncu, brat! — tako je napisal Zupančič. Ptica, ki leti najviše in meri obzorja. Knjižna zbirka s tem imenom naj bi torej prinašala vrhunska dela književnosti, domače in tuje«, mi pravi prof. Uroš Kraigher. »Razumem,« pravim, in pristavim drugi ,zakaj’: »Mar se ne utapljamo že kar preveč v številnih zbirkah, ki na žalost vse prepogosto ne dožive prave zaokrožen osti in celote. Priznam, da imamo zbirk za mladino še vedno premalo, a vendar...» --- ------ »Prav zato. Naj vam povem j če naj ga izrazim v enem stavku, samo nekaj iz svojega šolskega j bi bil: v nekaj letih s to zbirko življenja. Kot profesor na gimna- doseči res ljudski izbor vrhunskih ziji sem moral na primer naložiti del iz domače in svetovne litera-dijakom, naj v smislu šolskih na- .ture, takšnih del, ki jih je treba Črtov preberejo to ali ono. tako poznati po tekstu, ne pa samo o imenovano .obvezno čtivo'. Pol njih slišati, če hočemo govoriti treh tednih so že prišli dijaki k meni rekoč, da niso dobili nikjer zaželene knjige. To se je zgodilo polovici mojih učencev. Niti v šolskih niti v drugih javnih knjižnicah ni dovolj del iz tako imenovanega obveznega čtiva. Šolske knjižnice si nabavljajo komaj po dva izvoda takih knjig, iz česar sledi, da dijaki res ne morejo izpolniti svoje dolžnosti in se zatekajo k najslabšemu, kar se lahko iz tega rodi, h .kratkim vsebinam'. Tu pa je konec vsake literarne in estetske vzgoje.« To knjižnico so torej narekovale predvsem šolska potrebe?« »Kajpak, vendar pa še zdaleč ni namenjena samo šoli. Vodstvo Mladinske knjige je že dalj časa razmišljalo o zbirki te vrste. S tem sicer n« orjemo nikake ledine, saj imamo tradicijo Cvetja, pokažemo pa lahko tudi na Klasje, čeprav ima ta zbirka nekoliko drugačen okvir in namen.» »Zanima me, kako povezujete svoje delo s šolskim programom.« »Založba Mladinska knjiga je sklicala več posvetovanj, kjer so bili navzoči predstavniki literarne zgodovine in literarnega pouka na srednjih šolah, ljudje z univerze in s srednjih šol, skratka, ljudje, ki imajo bogato srednješolsko prakso. Ti so dajali nasvete glede programa naše zbirke, predvsem za tisti del programa, ki se je dal hitro uresničiti. Računajte, da je v šoli predpisanih kakih 150 del in potem vam bo jasno, kakšno obsežno ! delo je s tem začeto. Naš ideal, o komerkoli, da ima splošno izobrazbo.« »Pri tem menda ne mislite samo na literarno izobrazbo?« »Seveda ne gre za ,čisto' literarno izobrazbo, marveč za tisto literaturo, ki danes predstavlja j nepogrešljiv del splošne izobrazbe. Ce hočemo govoriti o oblo-movščini, o boju z mlini na veter, o dolini šentflorjanski, itd. itd. potem pri splošni izobrazbi predpostavljamo, da so vsakomur takšni in podobni enciklopedični pojmi povsem jasni. Do obvladanja teh pojmov, ki spadajo v kulturno zakladnico naših in tujih narodov, naj bi vodila pot preko teh knjig. Ukvarjamo se z lepimi načrti, da bi n. pr. Don Kihota predstavili na 200 straneh, da bi tako že dijaku vsaj v bistvenih potezah prikazali najznačilnejše strani iz tega dela, ki tako veličastno odsvita neki razvojni del evropske mentalitete. Dela vsekakor ni malo. Dogovarjamo se, da bi ustanovili aktiv slavistov, ki bi se večkrat sestal in se s srednješolskimi praktiki posvetoval o raznih vprašanjih, ki bi se utegnila pojaviti v zvezi s to zbirko. Nujno bi bilo tudi, da bi n. pr. revija »Jezik in slovstvo« natančno spremljala vso zbirko, ne le s splošnimi ocenami, temveč s širšimi literarnimi analizami Na ta način bi zbirka Kondor na eni strani bila primerno popularizirana na pravem mestu, na drugi strani pa bi iz takšnega spremljanja zbirke utegnile nastati nove koristne pobude.« »Kakšen pa je kaj odziv na zbirko?« j jaka Avgusta Černigoja. Razstav-cionaliznni in internacionalizmu velikih j jja preko 180 del V raznih tehni-in malih narodov — T0 in ono — Raz- I kah olj, akvarelov, mb, hnore-suijj5fRaj i zo"v> gravur in jedkanic. Festival v Bregenzu Pred nedavnim zaključeni 11. festival v Bregenzu je privabil na svojih 40 prireditev obilo domačih in tujih obiskovalcev. V programu za prihodnje leto pripravljajo Lortzingovo opero »Car in rokodelec«, nadalje Schillerjevega »Don Carlosa« in Bahrov »Koncert« v uprizoritvi dunajskega Burgtheatra. Dunajski simfoniki bodo dali 4 koncerte, med njimi dve veliki koralni deli (Verdi, Haydn). Dunajski državni operni balet bo nastopil z »Ron-dom o zlatem teletu« skladatelja Gottfrieda von Einema in »Petruško« Igorja Strawinskega. rit_______ ----- Anton Aškerc. Božic Slavica, Ludvik | Gabrovšek, Bela Horvat, Jože Kolar, i Avguštin Lah, Miroslav Ravbar — Ivka j Križnar: Nekaj misli o veliki tekstilni j stavki leta 1936 v Sloveniji — Milko Kos: Naši arhivi znanstvene ustanove — Miloš Oprešnik: Elementi investicijske fiolitike Evropske skupnosti za premog n jeklo — Filip Uratnik: Nekaj pogledov na obnovo našega vinogradništva — Matija Kališnik: Kako je atiju (leposlovni podlistek) — Lojze Filipič: 1956 — Jože Avignonska dramaturgija Pogačnik: Ivan Jakovljevič Franko (ski-za jubilej ukrajinske književnosti) — rmann Lienha,rd: Kulturno pismo iz strije — Marjan Kozina: O filmu, Hermann Avstrije — Marj muziki in metrih — Bogdan Pogačnik: Reprezentativnost, sodobnost, jugoslovan-skost — Fr. Pediček: Srednješolska mladina in film — Miklavž Prosenc^ Knji- fa, ki označuje dobo (recenzija) — aulkner in pisateljevanje — Vera Bračič: N. A. Dobroljubov — V. Klabus: Iz revij — Kulturne vesti. Nove knjige tujini, Knjižne novosti. števajoč cene na knjižnem trgu. Ide nove zbirke »Kondor«. Kot Kajrtonirane knjige so po 130 din, S prvi zvezek iz izšel Bevkov »Ka-vezane pa po 250. Ker so izšle I plan Martin Čedermac* z izvir-šele pave štiri knjige, in ker je tu nimi perorisbami iz Beneške Slo- »Kot veste, založbb knjigo za sedaj subvencionira in je tako možno posamezne zvezke prodajati po zares neznatni ceni, upo- začetek šolskega leta, še ne moremo govoriti, kakšen je odziv. Vsekakor pričakujemo, da se bodo dijaki poslužili te izredne priložnosti in si tako sčasoma na- venije Staneta Kumarja. Likovna oprema drugih knjig je prav tako prikupna. Zdaj si dijaki in knjižnice že lahko nabavijo tudi Puškinovo »Stotnikovo hčer«, Ho- bavili lepo knjižnico, v kateri , merjevo Ilijado (v izboru in pre- bodo zbrane vse resnično po membne literarne umetnine. Zelo važno je, da bi to zbirko naročale gimnazije in druge srednje šole za svoje dijaške knjižnice. Izredna cena jim omogoča cenen nakup. Vsaka taka knjižnica bi morala imeti seveda vsakega zvezka po več, denimo, 20 izvodov. Ker redna proračunska sredstva tega šolam ne omogočajo, bi naj dobile tiste tisočake pri delavskih svetih svojega kraja. Ce dajo delavski sveti radi svoj prispevek za to ali ono tombolo, bodo nedvomno dobro naložili denar, če bodo odobrili nekaj tisočakov na leto za dijaško knjižnico v svojem kraju. Ta denar bodo obrestovali delavski otroci sami, obenem pa bo dijaška knjižnica spričevalo kulture njihovega kraja in njihove kulturne zavesti. Delavskim svetom gotovo vodu Antona Sovreta) ter Cankarjev Križ na gori. V bližnji bodočnosti pridejo na trg Hamlet, Jurčič-Kersnikovi Rokovnjači, ki je zanje napravil imenitne ilustracije Maksim Gaspari, Revizor, Tartuffe, izbor iz Plutaiha, Samorastniki itd. itd. Najin pogovor je bil pred za*-ključkom. »Kar se tiče spremnih besed,« je odvrnil prof. Uroš Kraigher na moje vprašanje, »si želim, naj bi bile res samo spremne besede, kratke, potrebne za splošno izobrazbo, in z zgolj leksikalnimi opombami, ki naj pomagajo razumeti tekst, brez obloženostl z literarnozgodovinskim paberkovanjem. Tako gremo zdaj naprej! Prve knjige so bile izbrane tako. da so lahko šle takoj, da ni bilo mnogo dela s pripravo, kajti danes je za tisk ene knjige potreb- ne more biti vseeno, kakšna je I no kar celo leto.« in kakšna bo bodoča kulturna podoba njihovega kraja.« S tovarišem Kraigherjem sva konec, ai medtem ogledovala prve izvo- I Ob tej ugotovitvi sva oba zavzdihnila. Intervjuju je bilo s tem FRANCE NOVSAJE SVETOVNO PRVENSTVO V ODBOJKI Kcq je z našo reprezentanco? Pariz, lu .sept. (Tanjug) V nada-lje\an ju svetovnega odbojkarskega prvenstva je Jugoslavija izgubila proti Romuniji z rezultatom 2:3 (15:6, 10:15, 12:15, 15:12, 15:6). Naši igralci so zaigrali dobro samo v drugem in tretjem nizu, kar l>a je bilo premalo za zmago. Napake so delali predvsem pri servisih, razen tega pa naši igralci niso navajeni igrati tako pozno ponoči. Ostali rezultati VI. kola: Bolgarija : Poljska 5:1, SZ : Kitajska 3:0, Francija : ZDA 3:1, ČSR : Madžarska 3:0. Moštvo ČSR je s to zmago obdržalo vodstvo na lestvici, medtem ko je Jugoslavija na predzadnjem mestu. Pri ženskah vodi prav tako ČSR. * Iz Pariza se žirijo govorice, da z našim možtvom nekaj ni v redu. Igralci igrajo brez volje in ne vlagajo vse svoje moči za čim boljši uspen. Zvezni kapetan Straaič izgublja prisebnost v odločilnih trenutkih in često dela nerazumljive poteze. Tako je n. pr. v drugam nizu proti Madžarski v kritičnem trenutku naredil menjavo in uvedel v igro debutanta Jankoviča! V četrtem nizu Je pri stanju 12:1 za Madžare izmenjal kar tri igralce, tako da je inoral sodnik ustaviti igro, ker se zapisnikarji niso mogli sporazumeti s Straničem, koga kdo zamenja. Občinstvo je seveda protestiralo zaradi prekinitve. Vrh vsega se igralci pritožujejo če* vodstvo, vodstvo pa čez igralce. Spori nastajajo, ker hočejo nekateri igralci >staro< reprezentanco , ,ki je sodelovala na lanskem evropskem prvenstvu, vodstvo pa želi preizkusiti mlade moči. Vprašanje je, če je prav na svetovnem prvenstvu pravilen trenutek za tak preizkus.. Verjetno bi se preizkusi bolje obnesli pred odhodom v Pariz, ne pa na prvenstvu samem. Kitajska — Jugoslavija 3:1 (15:9,16:14, 6:15,15:9) KOŠARKARSKI KOMENTAR SLABE OBRAMBE ALI UČINKOVITI NAPADI Proleter spet v zadnjih sekundah rešil točko — Jutri zvečer ob 20. uri Olimpija — Radnički pod Cekinovim gradom V četrtem kolu jesenskega košarkarskega tekmovanja so bili doseženi neobičajno visoki rezultati. Olimpija in Ljubljana sta ostali malenkost pod znamko 100 košev, medtem ko so Proleter in Crvena zvezda ter Lokomotiva in Partizan dosegli povprečno 80 točk. čestokrat presojamo kvaliteto najboljših košarkarskih moštev po višini j rezultata. To je razumljivo, če vemo, , : da v ZDA košarkarski dvoboji končajo le redko, ne da bi moštvi dosegli okrog j 100 zadetkov, število doseženih košev | v četrtem kolu nas pa ne sme zavesti k | prenagljenemu zaključku. Ni dvoma, da j so naša moštva in strelci dosegli na-I predek v razumevanju in točnosti stre-| ljanja. Toda v veliko večji meri je I vzrok premalo skrbna igra v obrambi, j Slaba fizična pripravljenost, ki dovo- ! ! ljuje preštevilne protinapade, zanemar-I janje taktike v odločilnih trenutkih in i nenehne osebne napake so v največji ! meri povzročitelji »katastrofalnihc porazov m velikega števila zadetkov. Druga značilnost vseh zadnjih kro-i gov pa je vse bolj izenačena borba. Proleter je že zadnjič v zadnji sekundi dosegel neodločen rezultat proti Lokomotivi. Sreča ga tudi v zadnjem dvoboju j z oslabljeno Crveno zvezdo (brez Ko-njoviča, Nešiča in Demšarja) ni zapustila. Šele po zaključku tekme je njihov igralec dosegel zmagoslavni koš iz oseb-i neg^ meta. Lokomotivi je zadostoval le j bežen trenutek pred koncem, da je pre-i črtala dveurni trud Partizana. \ sedanjih razmerah se je skoraj nemogoče proti nepremišljenostim Zaradi reprezentančnega srečanja z Grčijo 22. t. m. bo peto kolo odigrano že jutri. V Ljubljani bo proti Olimpiji jutri ob 20. uri nastopil Radnički iz Beograda. »Ljubljana« se bo v Beogradu pomerila s Partizanom. Le zelo dobra igra jim lahko prinese dve točki. Prav tak ov Beogradu, bo isti dan tekma med Crveno zvezdo in Lokomotivo. Zagrebčani nimajo skoraj nobenih upov. Zagrebški derby med Montažnim in Mladostjo bo verjetno končan s prvo zmago Montažnega v tem delu. Proleter bo imel v Zrenjaninu lahek posel s Slobodo. Proleter Partizan Olimpija 13 C. zvezda 13 Ljubljana 13 13 13 13 13 13 LESTVICA 13 11 1 1 914:773 23 zavarovati proti nepremišljenostim na p?freditlSlJf-'posta^U »ro ž vsega igriSda , ^^foT^rga^dS^a^or^rem^Sb; «9?»'*kn>ova*i. ^ J«**- Sloboda je v Kreki (brez Kocijana, ki je kaznovan s tremi meseci neigranja) porazila Montažno. Čeprav je to bosansko moštvo iz tekme v tekmo boljše, pa so njihove domače zmage vse prej kot brez prigovora. ^-Brzojavke— • FOREST HILLS, 10. sept. (Reuter) Na mednarodnem teniškem turnirju za t ______ prvenstvo ZDA je zmagal Avstralec Ro-i Lokomot. sewall ki je v finalu premagal rojaka i Montažno Hoada s 4:6, 6:2, 6:3, 6:3. V tekmovanju ' Sloboda mešanih dvojic sta prvo mesto osvojila Mladost Rosewall in Dupont (ZDA). i Radnički 6 ZAGREB, 10. sept. V prvi etapi I III. jugoslovanskega aerorallyja je na 1 razd^ii Ljubljana—Zagreb zmagal član SAHOVSKA OLIMPIADA V MOSKVI Aerokluba Ljubljana Poznič s pomocni- i kom Klemenčičem na letalu Kd-6. Poz-j \J nvvvam Irnlil flMfflff* nič je osvojil 274 točk od 300 možnih. V i drugi etapi Zagreb—Osijek bodo nasto- \ pili vsi tekmovalci, ki so sodelovali v i prvi etapi. • MOSKVA, 10. sept. V Moskvi je 1 12 909:799 18 814:722 16 894:843 16 860:814 13 850:900 13 854:841 12 654:677 11 774:919 7 754:981 1 + 141 + 110 +92 +51 +46 —50 + 13 —23 —145 —227 BORIS KRISTANČIČ D . If11? . bil končan kongres mednarodne šahov- Prej ah slej bodo morah ske federacije ftDE Kongres je sprejel movanju izven Jugoslavije. ;. Dva posnetka z nedeljskih dogodkov: Milutinovič je streljal ta dosegel drugi gol za Jugoslavijo na tekmi z Indonezijo (zgoraj). Na spodnji sliki: start udeležencev III. jugoslovanskega aero- rallyja V prvem kolu finala: Argentina — Jugoslavija (Od našega stalnega dopisnika) Moskva, 1«. sept. Po odlgranju prekinjenih partij je naposled znan spisek udeležencev finalnih borb za naziv prvaka na XII. šahovski olimpiadi. Končni vrstni red po skupinah je naslednji: I. skupina: SZ 23,5, Bolgarija 19,9, Nor- vija namesto tri imela na conskih turnirjih pet šahistov. • KORČULA, 10. sept. Prvo mesto Svica 18 poljska 15 Švedska 14,5, I na letošnjem prvenstvu zvezne vaterpolo 8k „ Portoriko 7, Posarje 5,5. lige so osvojili domači vaterpolisti in ’ w si tako zagotovili mesto v I. zvezni ligi. skupina: Jugoslavija 23,2, Izra- Svojega glavnega tekmeca beograjskega eI 18» Danska 16,5, Nizozemska 16, Av-Partizana so Korčulani premagali z 1:0. strija 13, Francija 12,5, Mongolija 7,5, ! Škotska 5. gAH III. skupina: Argentina 24, Zahod- . w, . 0 mW m na Nemčija 23, Anglija 21,5 Islandija Portoroški festival 20-5, Čile 17,5, Finska 14,5, Indija 12,5, j Luksemburg 5, Irska 4. Od 24. do 28. septembra bo por- iv. skupina: Madžarska 23, Romu-toroški šahovski festival, ki ga pri- : ni ja in C SR po 21,5, Vzhodna Nemčija redi okrajni šahovski odbor Koper. ! 18,5, Kolumbija 18, Belgija 14,5, Fili-V okviru festivala bodo naslednji pini 10, Grčija 8,5, Iran 8,5. turnirji: III. mednarodni moštveni turnir, turnir mojstrov in mojstrskih kandidatov z mednarodno udeležbo ter turnir šahistk. Na turnirjih lahko sodelujejo vsi šahisti, ki se bodo pravočasno prijavili. Moštva bodo razporejena v skuDine. Vsaka skupina bo tekmovala po točkovnem sistemu, najprej v podskupinah, nato pa v finalu. Turnirji mojstrov, mojstrskih kandidatov in Sahistk bodo po švicarskem sistemu. Nagradni sklad znaša nad 500 tisoč dinarjev. Danes je bilo žrebanje 12 udeležencev finalnih borb. Vrstni red žreba je naslednji: 1. Izrael, 2. SZ, 3. Madžarska, 4. Argentina, 5. Bolgarija. 6. CSR, 7. Svica, 8. Danska, 9. Jugoslavija. 10.. Romunija, 11. Anglija, 12. Zah. Nemčija. Srečanja I. kola: Izrael : Zahodna Nemčija, SZ : Anglija, Madžarska : Romunija, Bolgarija : Danska, CSR : Svica, Argentina : Jugoslavija (Naj-dorf : Gligorič, Matanovič : Bolbo-chan, Panno : Ivkov, Karaklajič : Pilnik). T. P. Črni vrh isi Škofja Loka sta bila v nedeljo prizorišfii motornih dirk VA2NO ZA OBISKOVALCE ZAGREBŠKEGA VELESEJMAl Znatno smo znižali cene kvalitetnim ££=* kolonjskim vodam zato naj nas predstavniki grosistične in maloprodajne trgovske mreže pred nakupom kozmetičnih izdelkov zanesljivo obiščejo na našem razstavnem prostoru v paviljonu RG mesto 114. Kozmetični oddelek NARTA 3377 tovarne kemičnih izdelkov ILIRIJA, Ljubljana Zabrneli so motorji... Na črni vrh pri Polhovem Gradcu in ve samo tam, tudi v Škofji Loki. Nedelja je bila za ljubitelje avto-moto športa spet razgibana. Težko so se odločili — ali na Notranjsko ali na Gorenjsko ... Gledalcev je bilo povsod dovolj, zlasti pa v Polhovem Gradcu, kjer je bila prva dirka — pravi praznik za domačine in okoličane. Organiziral jo je krožek »Zdravka Vrhunca« Polhov Gradec. 2e v soboto so imeli dirkači trening, kar so ponovili spet v nedeljo dopoldne, popoldne ob 15. uri pa se je zbralo na startu 14 »starih« dirkačev in 9 novincev, ob progi pa nad 2000 gledalcev. Proga ie bila dolga 10 km, speljana po zelo dobro urejeni cesti od Polhovega Gradca do Črnega vrha. Organizacija j© bila dobra. In borbef Pri registriranih dirkačih med Čudnom In Delorenzom ter med Oblakom in Petrom Mrakom. Izkazal se je čuden (AMD Ljubljana), ki je s po* vprečno brzino 56 km/h dosegel najboljši čas dneva, pri novincih pa M. Novak (Zdravko Vrhunc) s le 19 sekund slabšim časom. Oba sta prejela lična pokala. Zmagovalci — kategorija 125 ccm: Oblak (Z. V.) Rumi 11:55,24; 250 ccm: Čuden (Lj) Puch Tomos 10:41; 350 ccm: Delorenzo (Lj) Puch T. 11:05,12; prikolice: Kermavner-—Hrast (Tržič) BMW 11:45; novinci — 125 ccm: Pogorelec (Lj) NSU 14:05; 250 ccm Založnik (Z. V.) DKW 11:58, 350 ccm: Novak (Z. V.) Puch T. 11:00. Precej sat»iraiwe so bile tudi krožne cestne dirke dopoldne v Škofji Loki. Posebni vlaki ki bodo vozili v nedeljo, 16. septembra v Kranj POVRATEK Mariborski vlak: odhod iz Maribora 3.40 Pragerskega 4.00 Celja 4.50 Zidanega mosta 5.30 prihod v Kranj 7.52 Ljubljanski vlak: odhod iz Ljubljane 6.24 Medvod 6.40 Škofje Loke 6.55 prihod v Kranj 7.16 Jeseniški vlak: odhod iz Jesenic 7.05 prihod v Kranj 7.45 Primorski vlak: odhod iz Nove Gorice 4.15 Solkana 4.19 Mosta na Soči 5.00 Boh. Bistrice 6.10 Boh. Bele 6.40 Bleda 6.49 Podkorena 6.55 prihod v Kranj 8.05 PRIPOMBA: Mariborski vlak: odhod iz Kranja 16.10 prihod v Maribor 20.05 s postankom na istih postajah Ljubljanski vlak: odhod iz Kranja 18.27 prihod v Ljubljano 20.05 s postankom na istih postajah Primorski vlak: odhod iz Kranja 16.34 prihod v Novo Gorico 20.0 s postankom na istih postajah Jeseniški vlak: odhod iz Kranja 19.30 prihod na Jesenice 20.35 brez postanka na vmesnih postajah 1. Udeleženci iz Ptuja pridejo do Maribora oz. Pragerskega s kamioni in je zanje rezerviran prostor v vlaku. 2. Pri povratku imajo posebni vlaki postanke na istdh postajah kot pri prihodu v Kranj. 3464 Šport po svetu Organiziral jih je krožek LT. Proga je bila dolga 8200 m, nastopilo pa je 16 tekmovalcev. Tudi tukai je triumfiral | Čuden (Lj), ki je zmagal v treh kategorijah v ostri borbi z Delorenzom. Iz- j redno zanimiva je bila borba v katego- j riji 125 ccm med Oblakom in Mrakom. 1 Zmagal je Mrak za 15 cm!! Zmagovalci — 125 ccm: P. Mrak ' (Lj) 8:33; 250 ccm Čuden (Lj) 7:55, 350 ccm: čuden (Lj) 10:53,12; 500 ccm: čuden (Lj) Puch T. 10:48,48 (najboljši čas dneva | 63,9 km/h); prikolice: Kermavner—Hrast i (Tržič) 10:33.24. —e I 75 himen na olimpiadi Dve sto glasbenikov avstralske armade, ki bodo na olimpijskih igrah in-tonirali himne zmagovalcev v vsaki disciplini ali igri, ima polne roke dela. Naučiti se morajo namreč 75 raznih himen držav udeležencev, Čeprav je sigurno, da jim ne bo treba znati vseh himen, ker vse udeležene države na bodo osvojile zlate medalje! Sedem letal za ameriške tekmovalce Ameriški športniki, ki bodo tekmovali na olimpiadi v Melbournu, bodo prileteli v Avstralijo v sedmih letalih. Reprezentanca ZDA bo Š*ela 438 tekmovalcev, vštevšj tudi strokovnjake in vodstvo. Z reprezentanco bo odpotoval tudi zdravnik in devet novinarjev. Južna Koreja zmanjv~la državno reprezentanco Olimpijski komite Južne Koreje je sklenil zmanjšati število tekmovalcev, ki se bodo borili v Melbournu, od 60 na 20. Razlog temu zmanjšanju je pomanjkanje potrebnih sredstev za vzdrževanje reprezentance 60 športnikov in strokovnega vodstva. Avstrija: Madžrrska (stari) V oktobru bo na Dunaju srečanje starih madžarskih in avstrijskih nogometnih reprezentantov, ki so se borili na zelenih igriščih pred tridesetimi leti. V moštvu Madžarske bosta igrala med drugimi Gvula Mandy (do pred kratki® trener madžarske reprezentance) in Imre Schlosser, ki je ata madžarsko reprezentanco pred vojno odigral 69 tekem. Njegov rekord je izboljšal Ferenca Puskas, ki je dres z državnim grbom obleke1 nad ?0-krat. Telovadne reprezentance za Melbourne Za tekmovanje moških reprezentanc na olimpijskih igrah v Melbournu so p®-trdile svojo udeležbo: Avstralija, Bolgarija, Finska, ZDA, Nemčija, Japofl' ska, SZ, ČSR in Svica. Za naslove najboljših posameznikov se bodo borili r®* prezentanti Madžarske. Velike Britanije* Kanade, Avstrije, Španije, Francije, Lnk-semburga, Poljske in Švedske. Za tekmovanje ženskih reprezentanc so prijavljene naslednje države: Avstralija, SZ, ZDA, Bolgarija, Madžarska, švedska. Italija, Poljska, Romunija i° ČSR. Sporočamo žalostno vest, da je po kratki bolezni preminil naš marljivi delavec tovariš FRANC VOVK POMOŽNI KURJAČ Pokojnega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu. Brestanica, 10. septembra 1956. UPRAVNI ODBOR IN SINDIKALNA PODRUŽNICA ELEKTRARNE BRESTANICA Zdravstveni dom Postojna razpisuje službena mesta za: ZDRAVNIŠKEGA POMOČNIKA (medicinsko sestro) za delo v organizacijskih enotah v Postojni BOLNIČARKO ZOBARSKEGA ASISTENTA Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah zavoda. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava Zdravstvenega doma Postojna- 3426 Jčaj eAaj, HANS FAU-ADA E O M A N 53 FANT »2elite, prosim?« ga je vpraial prodajalec, temen starejši moški z nekaj štrenami las čez plešo. »V izložbi imate spalnico,« je rekel Fant in se mu je zdel lastni glas strašansko napadalen. »Spalnico iz kavkaške orehovine.« »Da, da,« je rekel prodajalec. »Stane 795 mark. To je dober kup, spalnica je zadnja iz serije. Po takih cenah jih ne moremo več delati. Ce bi zdaj izdelovali take, bi stale vsaj 1100.« »Kako to?« se je oglasil Pinneberg. »Plače so vendar iz meseca v mesec nižje.« »Davki, gospod in carina! Ne morete si predstavljati, koliko carine je treba plačati za tako kavkaško orehovino. V zadnjem četrtletju se, je potrojila.« »Čudno! Pravite, da je tako poceni, pa že toliko časa stoji pri vas v Izložbi,« je rekel Pinneberg. »Denar,« je pomencal prodajalec palec ob kazalec. »Kdo pa ima dandanašnji denar?« In je tiho dodal: »Jaz ne.« »Tudi jaz ne,« se je oglasil Pinneberg. »Sicer pa ne nameravam kupiti spalnice, ker toliko denarja svoj živ dan ne spravim skupaj. Rad bi samo toaletno mizico.« »Toaletno mizico? Ali bi hoteli v gornje nadstropje? Tam imamo posamezne kose.« »Tole hočem!« je Pinneberg s prstom pokazal na toaletno mizico. »To iz garniture?« je prodajalec počasi dojemal. »Zal mi je, gospod, iz garniture ne moremo prodajati posameznih kosov. Potem spalnica izgubi vrednost. Gori imamo zelo lepe toaletne mizice.« Pinneberg se je že obrnil, prodajalec pa je pohitel: »Skoraj povsem enake imamo zgaraj. Oglejte si jih, prosim, samo oglejte si jih!« »Ha!« se je Pinneberg oglasil zaničevalno in se na pol ozrl. »Mislim, da imate tovarno pohištva.« Ko je prodajalec potrdil, je Pinneberg nadaljeval: »No, in? Ce imate tovarno, čemu potem ne bi izdelali še ene take mizice. To hočem imeti, razumete? Za spalnico napravite novo! Ce nočete prodati, pa nič, meni je vseeno, saj je toliko trgovin, kjer človeku pošteno postrežejo.« Takole je rekel Fant in postajal čedalje bolj razburjen. V notranjosti je čutil, da je svinja, da se obnaša prav tako kot njegovi najslabši kupci in da po prašičje ravna s starejšim, zaskrbljenim prodajalcem Pa ne more drugače. Besen je na ves svet, v mislih pošilja vse k vragu. Zal pa je tu samo starejši prodajalec. »Trenutek prosim,« je jecljal ta, »samo trenutek, bom vprašal šefa...« Izginil je, Pinneberg pa je gledal za njim z obžalovanjem in zaničevanjem. »Cemu sem tak?« se je vpraševal. »Ovčko bi moral vzeti s seboj. Ta ni taka. Zakaj ni Ovčka nikoli taka?« je preudarjal. »Saj tudi njej ni lahko.« Prodajalec se je vrnil. »Toaletno mizico lahko dobite,« se je močno spremenil ton, njegove govorice, »stala pa bo 125 mark.« »Sto petindvajset mark, to je blazno,« je mislil Pinneberg-»Ti me hočejo opehariti, saj stane celotna spalnica sedem sto petindevetdeset mark.« »Predraga je,« se je oglasil. »Ni predraga,« je razlagal prodajalec, »kristalno ogledalo v njej stane samo petdeset mark.« »In kako bi bilo, če bi na obroke?« Aha, vihar je mimo, zdaj pride na vrsto ljubi deaar! Pinneberg se je zgrbil, prodajalec pa je neznansko zrasel. »Obroki ne pridejo v poštev,« je na kratko odgovoril in gledal Pinneberga gor in dol. »To je že neke vrste usluga, ker pričakujemo, da boste-kasneje pri nas...« ,Ne morem več nazaj,' je razmišljal Pinneberg, ,saj sem sam silil v to. Ce ne bi tako silil, bi se lahko umaknil. Preneumno je vs« to, le kaj bo rekla Ovčka?* Glasno pa je spregovoril: »Prav, vzel jo bom, toda pod pogojem, da mi jo še danes spravite v stanovanje.« »Se danes? To ne bo šlo. Cez četrt ure bodo ljudje nehal* delati.« ,Se se lahko umaknem,' je mislil Pinneberg, naglas pa je vztrajal: »Se danes jo' hočem imeti. Podaril jo bom. Sicer nima več smisla.« Pri tem pa je mislil na to, da bo drevi prišel Heilbutt in da bo lepo, če bo prijatelj videl, kaj bo Pinneberg podaril svoji ženi- »Trenutek prosim,« je spregovoril prodajalec in spet izginil- .Najbolje bi bilo,' je preudarjal Pinneberg, ,če bi mi zdajle rekel, da danes ne gre več. Potem bi mu povedal, da mi je žal in da nima smisla. Cimprej se bom izmazal iz trgovine.' In se je postavil v bližino vrat List Izdaja in tiska Casopisno-založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva l/III, telefon 20-507 - Kulturna rubrika Na?orjeva ulica 10/11, telefon 21-613 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Telefoi? poslov alnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 25D din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina pl ačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo Dot^Jl -sni Promet Ce»e obvešča ’ da se z 10' l' m- Preusmerja avtobusna proga Kozje-Senovo-Bre-bif« h3 režice tako' da b° vozil avto-RrL neyno 12 Krškega v Leskovec-“rege— Mrtvice—Vihre — Skopice—Kr- reUrm* ^^Prežice in nazaJ Po isti nrnl i oc^ iz Krškega ob 7.00 žiP Brežice Ob 7.40, odhod iz Bre- Uprava prlhod v Krško ob'13.55. — ordin?ra.nt ®r’ Jal>k° PomPe *°Pet bo^Hf 1.P.osodxa bo bleščefa, če jo ^ čistili s čistilnim praškom LIN. lu>*eS kvaliteto, zahtevaj za 61-de»o ^ma. e7'®v samo FLEX. Vse ma-llivn ™astl' olja’ zn°.1a očistiš zanes-•‘ vo s preparatom FLEX. v „Te'nt BeU ROŽNO MLEKO dobiš nem!«!? Parfumerijah. Za tvojo nego zpfii f 5 p odlično parfumlrano in «!10 izdatno je R02N0 MLEKO. V'VVWV'VXNNXNXVS''vv^V^'O.X\XXX\.XX'W\XVVvVv-\XV\XVX MLEKARNA SEŽANA Expres hladno lepilo za vsa mizarska dela ‘^X:VVViVv>''vXX\XWvXX\XXVvWVXX\NXXXXX\XXXVOO GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE ~ . DRAMA ~a’ 12' septembra ob 20: Axelrod: 3 »Sedem let skomin«. Abonma A. etek, 14. septembra ob 15.30: Axelrod: ♦Sedem let skomin«. Abonma Petek Popoldanski, obota, 15- septembra ob 20: Axelrod:. »Sedem let skomin«. Abonma T. Eksperimentalno gledališče Pri zavodu »Ljubljanski festival«, Trg francoske revolucije 1 (Križanke) Torek, li. septembra ob 20: Andr6 Roussin: »Mož, žena in smrt«. Pre- . miera. petek, 14. septembra ob SO: Andr6 j Roussin: ,»Mož, žena in smrt«. Po-! novitev. . . Sobota, 15. septembra ob 20: Andr6 ! Roussin: »Mož, žena in smrt«. Po-novitev. Nedelja, 16. septembra ob 20: Andr£ Roussin: »Mož, žena in smrt«. Ponovitev. KONCERTI Koncertna direkcija sprejema abonente za beli in modri abonma solističnih koncertov, na katerih bodo sodelovali domači in najvidnejši inozemski solisti, med katerimi so Nikita Magalov, Bruchollerie, Carmirelli, Szč-ryng, Navarra in drugi. Cene celotnega abonmaja (9 koncertov) so od 750 do 1500 din, plačljivo v treh obrokih; za študente velja še poseben popust. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure v Koncertni direkciji, za lanske abonente do 13. septembra, za nove pa od 14. septembra dalje. MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA Sreda, dne 12. septembra: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Četrtek, dne 13. sept.: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Umetnostna galerija. Razstava sli-karja-grafika Avgusta Černigoja. Razstavljenih je nad 170 del znanega tržaškega slikarja: olj, akvarelov, risb in grafik. Razstava je odprta dnevno od 10—18 do vključno 23. septembra 1956 (ob nedeljah do 13. ure). Rodile so: Marija Smrekar, 26 let, gosp., Devina — Ireno; Kristina Planinc, 36 let, gosp. — Iado; Alojzija Navalinski, 23 let, pom. delavka, Bresternica — Marijana in Marijano; Jolanda Korošak, 31 let, uslužbenka ; Jerico; Marija Ar-beiter, 23 let, trg. pomočnica. Slovenska Bistrica — Mirana in Ivana; Terezija Soline, 30 let, gospodinja — Marico; Ružiča Skrbiš, 19 let, gospodinja, Zg. Polskava — Draga; Helena Petrovič, 32 lej, politirka — Darinko; Julijana Muster, 36 let, gospodinja — Petra; Mira Sulc, 18 let. gospodinja, Trčova — Zvonka; Ljudmila Leitingrer, 24 let, gospodinja, Sp. Hoče — Milko; Ivana Gomilšek, 39 let, gospodinja, Hoče — Olgo; Martina Grčič, 23 let, ' uslužbenka — Vojko; Draga Goričanec, 21 let, gospodinja, Skoke — Ljubico; Marija Cintauer, 29 let, gospodinja, Devina — Stanislava; Romana Lukas, 28 let, uslužbenka — Teo; Stanislava Vicman, 26 let, name-ščenka — Brigito. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Jugosl. film: »Zasledovanje«. VESTI 12 TRBOVELJ KINO »SVOBODA-TRBOVLJE.II.«: Ameriški barvni film: »Velika nagrada«. V glavni vlogi Elizabeth Taylor in Mickey Rooney. DROBNI OGLAS) sprejmemo Šoferje d in c kategorije, visokokvalificirane avtomehanike z daljšo prakso in delavce za delavnico. Plača po tarifnem pravilniku. — Električna cestna železnica, Ljubljana. 3381 CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE RAZPISUJE ABONMA ZA SEZONO 1856-57 V novi sezoni bodo rednim obiskovalcem na razpolago naslednji redni abonmaji za IS premier: torek, četrtek, sobota — po globoko znižanih cenah, nedelja — popoldanski, premierski ln srednješolski. Vpisovanje za stare abonente od 10. do vključno 13. septembra, za nove pa od 14. do 17. septembra 1956 od 0—11 in od 18—18 pri dnevni blagajni na Slandrovem trgu. — Stari abonenti lahko tudi pismeno rezervirajo svoje sedeže ln jih dvignejo v dopoldanskih urah. Abonenti Imajo 10 •/• popust od osnovne cene. Abonma je plačljiv v dveh obrokih. — Cene Iste kot lansko leto. Vsa pojasnila daje uprava Celjskega gledališča, noštnl predal št. 5, telefon 26-60. KINO »UNION«: Jugosl. film: »Obkolitev« »METROPOL«: Amer. barvni film: »Nori podvig«. IZ 2ALCA KINO Nemški film: »Podanik«. Predstava ob 20. RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 11. septembra Poročila ob: 5.05, 6.00, T.M, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 ln 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslu-Saldl (pester glasbeni spored) — 8.20— 6.25 Naš Jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Vokalni koncert skladb Jugoslovanskih skladateljev — 8.30 Radijski roman: Wll-liam Woods: Manuela - I. — 8.50 Od melodije do melodije — 9.30 Tibor Se-kely: Sin pragozda (prevedla Mara Černe) — 10.00 Na vrtu Troldhaugen pri skladatelju Edvardu Griegu — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Operetna In lahka glasba — 11.45 Cicibanom, dober dan (Josip Pavlšlč: Železniška nesreča) — 12.00 Melodije iz filmov in revij, vmes ob 12.30—12.40 Za kmečke gospodinje: Andreja Fux: Olajšave pri gospodinjskem delu — 13.15 Zabavna glasba — 13.35 Pester spored opernih melodij — 14.30 Za dom In žene — 14.40 Želeli ste, poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.35 Slovenske narodne pesmi pojeta vokalni kvintet »Niko Štritof« in Ilena Bratuž, ki Jo na harmoniko spremlja A. Stanko — 16.00 Utrinki lz literature: Milan Koblar: Zmagovalka — I. — 16.20 Popoldanski koncert — 17.15 Zabavna ln plesna glasba — 18.00 Športni tednik — 18.30 Pesmi slovenskih skladateljev poje Mariborski komorni zbor — 18.50 Zunanjepolitični feljton: Kam gre mala Evropa? — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pol ure za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi — 20.30 Tedenski no-tranje-politični pregled — 20.40 Glasbena medigra — 20.50 Radijska igra: Henrik Ibsen: Junaki s Helgolanda (prva Izvedba) — 22.15—23.00 Nočni kon- i cert — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos Iz Zagreba). Vesti iz Kranja PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 11. septembra ob 16: Ivan Cankar: »Hlapci«. Zaključena predstava za gimnazijo Tržič; ob 20 izven. — Gostovanje v Tržiču na čast 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju. Sreda, 12. septembra ob 20: 'van Cankar: »Hlapci«. Izven. Gostovanje na Jesenicah na čast 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju. Četrtek, 13. septembra ob 20: Ivan Cankar; »Hlapci«. Izven. Gostovanje v Škofji Loki na čast velike tekstilne stavke v Kranju. Sobota, 15. septembra ob 20: Ivan Cankar: »Hlapci«. Izven. Na čast 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju. Nedelja, 16. septembra ob 16: Ivan Cankar: »Hlapci«. Izven ln za podeželje. Na čast 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju. KINO »STORŽIC«: Am^r. film: »Strah«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Joan Crawford in Jack Palance. , LETNI KINO »PARTIZAN«; Nemški film: »Dokler sl pri meni«. Pred- K ran j. Gor. Sava 15 — deklico; Pogačnik Angela, gospod., Kranj, Kopališka 4 — deklico; Podjed Zofija, gosp., Britof 115 — deklico; Bolka Jožeta, delavka, Cerklje 44 — deklico; Florjančič Ivana, otr. negovalka, Visoko 6 — dečka; Jenko Ivana, prof., Jesenice, Cesta Brat. in enot. — dečka; Aleš Stanislava, gosp., TRŽAČANA, ŠTUDENTA, Iščeta sobo. ScheU.°b V gl®Vnl Vlogl Marla Nagrada po želji. Ponudbe v upravo i » j« » . -LP pod »Tržačana«. J*J71 | * . ^ejc Katarina, gospodinja, HMOiiiniiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji! 1 SolEV m $ ' msm s:-: n K to terapevti avi “ "sr^ssr"opera Vodomeri .e ^prave pisalni U* lni stroji b°TatorU^ nttd &tr0ji ssft-Ttss* “ piT-S*—"SfSu—*. -ssgjjssi* rssaSF sfesu«w -“T sssjss— ^ Signal® protnete stroji za naprave aTn0st P1 J eklh-modelov ti Stroji za 10 gurftUa- Jesenice, Murova 3 — deklico; Porenta Ivana, tov. delavka, Dorfarje 8 — dečka; Hafner Marija, ffosp. pom., Kranj, Stritarjeva 5 — dečka; Prislan Roža, nameščenka Kranj, Savski breg 9 — dečka; Sketelj Cecilija, gosp., Jesenice, Titova 19 — deklico; Bauman Julijana, ffosp., Javornik. Kidričeva 1 — dečka; Debeljak Alojzija, gosp., Vrbnje 16 — dečka; Lotrič Jožefa, delavka, Praše 33 deklico; Čefarin Marija, delavka, Rakovica 4 — dečka; Milovanovič Milonka, gosp., Škofja Loka, Poljanska 10 — dečka; Govekar Miroslava, tov. del., Srednja Bela 10 — dečka; Ahačič Fran-£iškq, gospodinja, Zabukovje 7 — deklico; Kordiš Elizabeta, tov. del., Kranj, Zlato polje 23 — dečka; Tavčar Stanislava, tov. del., Želeče 17 — dečka. Poročili so se: Kutnjak Franjo, delavec, Prelog 41 ,in Jerala Marija, kuharica, Podreča 32; Bidovc Miran, gradb. tehnik, Kranj, Huje 3, in Badalič Marija ,zobna asistentka, Hrastje 2: Pod-peskar Janez, kmečki delavec, Kokrica &0, in Umnik Veronika, finančna kniigo-vodkinja, Predoslje 9; Celar Mihael, Šofer, Kranj, Primskovo 149, ’ in Štefe Ana, gosp., Žablje 4; BrenkuŠ Alojzij, miz. pomočnik. Zg. Besnica 44, in Logar Marija, tov. delavka, šutna 49; Zager Juri, elektrotehnik, Kranj, Partizanska 10, in Rechberger Valerija, name&čen-ka, Kranj, Stražišče 182; Kerl Horst, elektromojster, Geismar, Akarsienweg 7, in Jenko Darinka, itudentka, Kranj, Prešernova 11; štefe Vincenc, priučeni kolar. Tenetiie 36. in Rezar Ljudmila, tov. delavka, Srednja vas 3; Fende Franc, elektromonter, Orehovlje 2, in Pelko Mira, uslužbenka, Kranj, Primskovo 139. Z BLEDA KINO AmerlSkl film; »Da bi ne vitala larja«. V glavni vlogi Charles Boyer, OUvia de Havilland ln Poulette God-dard. Predstavi ob IS ln SOJO. Z JESENIC IN OKOLICE ZdravnlSko dežurno službo Ima na Jesenicah dr. Stanka Rosenstein, Ja-vornižka pot. KINO »RADIO«: Ameriški barvni film: »Poslednji Apač«. Predstavi ob 18 ln 20. Danes zadnjikrat! »PLAVŽ«: Franc.-ltal. film: »Tere-»a Raquln«. Predstavi ob 18 ln 20. Danes zadnjikrat. Iščemo za takojšen nastop trgovskega pomočnika veščega železninske stroke ln trgovsko pomočnico za prodajo gospodinjskih potrebščin Ponudbe pošljite na naslov: Trgovsko podjetje »2ELEZNINAc Jesenice J 139 PRAGA Zdravstveni dom Jesenice razpisu]« •% delovna mesta za: SANITARNEGA TEHNIKA DVE BOLNIČARKI za Obratno ambulanto Železarne Jesenice Nastop službe ■ 1. oktobrom 1956. — Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po tarifnem pravilniku. Interesenti, ki Imajo ustrezno šolsko izobrazbo, naj poS-ljejo pismene ponudbe z življenjepisom upravi Zdravstvenega doma na Jesenicah. 3463 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO .UNION' Francoski barvni film Kadet Rousseile Brez tednika. Predstave ob 18, lt ln 20.80. V glavni vlogi Francol* Perier. Prodaja vstopnic od S.30 do 11 ter od 14 dalja. KINO »KOMUNA« Amerlikl oarvnl film »SEL1NA« Tednik: Filmske novosti St. 88. Predstave ob 18, 18 ln 20.30. — V glavni vlogi Jane Wyman ln Steve Forrest. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje. KINO -TRIGLAV« Poljski film »Ure upanja« V glavni vlogi Zblgnlew Jozefowlci ln Krystyna Kamlenska. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalja. KINO »SLOGA«: Premiera angl. filma; »Zena na ladji«. Predstave ob 17, 19 ln -21. Ob 10 matineja istega filma. v. glavni vlogi Anthony Steel ln Peter Finch. KINO »VIC«; Francoski film: ■ »VaS zvesti Blake«. Tednik: Filmske novosti št. 36. Predstave ob 18, 18 ln 20.30. v glavni vlogi Eddie Con-stantlne. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje; za matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje. KINO »SOCAc Amer. film: .Nesrečniki«. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Francoski film: »VaS zvesti Blake«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic samo uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova *: Zaprto. KINO »LITOSTROJ.: Ital. film; .Nesmrtne melodije«. Tednik: FUmske novosti St 80. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. KINO »SISKA« Angleški film Jack London Predstave ob 16, It ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Na sporedu samo ie danes ln jutri. Prodaja osnovnih sredstev GOSPODARSKA ORGANIZACIJA Titovi zavodi LITOSTROJ v Ljubljani PRODA • na podlagi člena 49 In 50 Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev. 62/53) nekaj rabljenih pisalnih strojev starejSega tipa dva šivalna stroja > Predmeti bodo naprodaj prvenstveno gospoaarskim v nizacijam ter skladno z odredbo o pogojih in načinu prodaje osnovnih sredstev (Uradni Ust FLRJ, št. 51/54) tudi osebam in.zasebnim pravnim osebam, in to po 15-dnevnem roku brezuspešne ponudbe gospodarskim organizacijam. Prodaja se bo izvršila neposredno s sklenitvijo pismene pogodbe. Reflektanti naj se javijo v sekretariatu podjetja zaradi ogleda predmetov. 8465 Upravni odbor Zdravstvenega doma — Metlika razpisuje mesta za zdravnika, zobozdravnika, dentista, zobotehnika in medicinske sestre Osnovna plača po uredbi, dopolnilna po pravilniku Zdravstvenega doma, ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov Zdravstveni dom — Metlika. 3311 Polygrafski izdelki IZ NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE na Mednarodnem velesejmu v Zagrebu KNJIGE e REPRODUKCIJE • GRAMOFONSKE PLOSCE IGRALNE KARTE e DOPISNICE • FILATELISTIČNI ALBUMI OBIŠČITE NAS RAZSTAVNI PROSTOR V DVORANI F DEUTSCHER BUCH — EXP0RT UND — IMP0RT GMBH LEIPZIG C 1 — LENINSTRASSE 16 1162 . Po svetu kupujejo češkoslovaške keramične surovine Kaoline, barvaste prsti in vse vrste keramičnih surovin • cement • zemeljske barve • izolacijski material • kamnito orodje za keramično industrijo • topljivi bazalt • kmetijsko kamnito orodje IZDELKE ZA BRUŠENJE: brusilne plošče, brusilni papir in brusilno platno, zobarske brusilne plošče ~ Umetne porcelanske zobe in zobe iz smole ~ GRADBENO KERAMIKO: stenske in podne ploščice, mozaik, ploščice za oblaganje fasad, ploščice odporne proti mrazu in kislinam ~ SANITARNO KERAMIKO: umivalnike, stranišča, lavaboe itd. ~ OGNJAVZDRZNE IZDELKE: šamotno-silikatne in magnezitne opeke ~ TEHNIČNI PORCELAN: električni porcelan za nizko in visoko napetost, laboratorijski porcelan, porcelan za vlečenje niti za tekstilno industrijo, keramične kondenzatorje ~ IZDELKE IZ AZBESTNEGA CEMENTA: valovite in ravne ploščice, tlačne in odvodne cevi STRESNO OPEKO ~ PORCELAN ZA POTROŠNJO: vse vrste potrošnega porcelana in kamnitega blaga, figure itd. PODROBNA OBVESTILA VAM DAJE Češkoslovaška keramika zunanjetrgovinsko podjetje za uvoz in izvoz keramičnega blaga PRAGA — ČEŠKOSLOVAŠKA OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA VELESEJMU V ZAGREBU OD 7. DO 21. SEPTEMBRA 1958 1220 STotinE Vdct iste visoko L., 1 311 kroja‘t’ ^^^OVOS£/* S1‘ ~ JS2,V!ih1 ™ » ptSSkf mtor, mase (fiber) kovčki iz 1ganizacijo 3 ^ijasto blago ^ higiensko Tlke in trda, 315 ~ gflantenjsko hlasn **' žfvan^ehiglVerst Osle za šivalni “ Mdje -•asssjšg Pragofxport aParate * uvoz „ nnova 34 pR^ ** P°tr°s“n^a b£e^ 7- DO 21- *X. I95g 1207 1 S ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE VODICKOVA 41 PRAGA 2 ČEŠKOSLOVAŠKA n PRIKAZUJE NA 9 S ZAGREBŠKEM VELESEJMU od 7. do 21. sept. 1956 Jti ŠJItSfl LIGNATONE glasbene instrumente klavirje Rosler — Petrof kovinsko pohištvo vse vrste papirja itd. IHl Obiščite naš razstavni prostor na Zagrebškem velesejmu S p® im ENERGETSKI STROJI • OPREMA ZA METALURGIJO IN RUDARSTVO • OPREMA ZA LIVARNE • OBRATI — VALJARNE STROJI ZA VLEČENJE ŽICE • STROJI ZA FINO IN GROEO KERAMIKO • DVIGALA IN NAPRAVE ZA DVIGANJE • NAPRAVE ZA TRANSPORT IN OPREMO • STROJI ZA VISOKE GRADNJE IN GRADNJO CEST DEUTSCHER INN N - Ml AJSSENHANSEL MASCHINEN-EXPORT BERLIN W 8 - Mohrenstr. 61 PROSIMO VAS, OBIŠČITE KOLEKTIVNI PAVILJON' NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 7. DO 21. SEPTEMBRA 1956 LJUDSKA PRAVICA« TOREK, 11. SEPTEMBRA 1956 <&*?£. k^AV\\\\\W- “«wsaKs' KOMPLETNE NAPRAVE INDUSTRIJSKIH PODJETIJ GRADBENO INDUSTRIJO * TOVARNE CEMENTA IN SAMOTA • APNENICE • GRAMOZNICE • fj APR A VE ZA KAMNOLOME ITD. RUDNIKE IN TOPILNICE PRANJE PREMOGA • NAPRAVE ZA PRIPRAVO RUDE • VALJARNE ITD. LAHKO INDUSTRIJO ZAGE • TOVARNE FURNIRJA IN FURNIRSKIH PLOSC • TEKSTILNE TOVARNE • TOBAČNE TOVARNE • UMETNA DRSALIŠČA • NAPRAVE ZA IZDELAVO USNJENE IN GUMIJASTE OBUTVE TER OSTALE OBRATNE INDUSTRIJE STROJEV ENERGETIKO TERMO IN HIDROELEKTRARNE KEMIČNO INDUSTRIJO NAPRAVE ZA TEŽKO IN LAHKO KEMIČNO TER ZA FARMACEVTSKO INDUSTRIJO ITD. To so Izdelki lovom ŠKODA, tovarn ČKD, železarne VITKOVICE, prve tovarne strojev, KSnlgsfeldske tovarne strojev In sličnih, ki zaradi visoke tehnične kvalitete Izvažajo po vsem svetu ŽIVILSKO INDUSTRIJO TOVARNE ZA PRIDOBIVANJE SLADKORJA IZ SLADKORNE PESE IN TRSA • TOVARNE ALKOHOLA • PIVOVARNE • HLADILNISKE NAPRAVE • KLAVNICE • TOVARNE KONZERV ITD. ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE ZA IZVOZ KOMPLETNIH INDUSTRIJSKIH NAPRAV 56 VflCLAVSKE NAMESTI., PRAGA II — ČEŠKOSLOVAŠKA Obiščite našo razstavo na Zagrebškem velesejmu od 7. do 21. septembra 1956 imajo pogosto tastične oblike VIKTOR E: GRAD DRAGO-E:ROTVIK Potapljača v črnih, lesketajočih se oblekah sta zdrsnila s skale v vodo in zaplavala. Pod njima se je čudovito jasno videlo skalnato, z algami poraslo dno. Voda je počasi postajala globlja. Ko sta prispela do konca zaliva, je dno začelo strmo padati in je Izginjalo nekam v modro temo Danilo je prijel doktorja za roko in pokazal predse: otok Je pod morsko gladino prehajal v dolg greben, ki je potekal proti severovzhodu. Doktor Plavnik se je prvi sklonil navzdol in zaplaval proti dnu. Danilo mu je sledil. Pod gumijasto obleko je bilo prijetno toplo. Merilec globine se je počasi obračal Štiri... pet... šest metrov. Rezka bolečina je opozorila Danila, da je pritisk na bobniče ic nevaren. Požrl Je slino. Zda.l te bilo spet dobro. Ko je merilec globine pokazal deset metrov, je moral Iznova požreti silno. Tišino je sekalo samo gluho sikanje izpušnega ventila. Osemnajst metrov... devetnajst... dvajset ... Danilo se je zdrznil. Nedaleč spredaj se je zablisnil ribji trebuh. Bilo je predaleč, da bi mogel natančno razločiti oblike, vendar se ni mogel otresti vtisa, da je videl trikotno plavut morskega psa. Nehote je pogledal okoli, kam bi se umaknil. Doktor Plavnik ga je medtem že pograbil za roko In odločno odkimal. Bežati ni imelo smisla, beg je nevarnejši od pogumnega srečanja. Koliko kromosomov ima človek Vsaka celica človeškega organizma ima notranjo strukturo, v kateri je jedro kot vir vsega življenja. V jedru so drobcene nitke ali paličke, tako imenovani kromosomi (beseda je grškega izvora in pomeni obarvana telesca. Znanost o dednosti je spoznala, da so ti kromosomi nosilci dednih lastnosti. Razne živali se razlikujejo med seboj tudi po številu kromosomov v celicah, ki jih ima na primer 'muha šest, žaba 26, podgana 32, zajec 44, svilo-prejka pa 56. Človeška celica ima 48 kromosomov. Tako je zapisano v vseh leksikonih po svetu, vendar pa ni povsem točno. Raziskovalec celic dr. Joe Hin Tjio z Jave je pokazal na nedavnem prvem mednarodnem kongresu strokovnjakov za dedne lastnosti v Kjobnhavnu lepe barv-, ne mikrofotografije človeških celic, na katerih se jasno vidi, da ima vsaka celica samo 46 kromosomov. To dejstvo so potrdili tudi drugi znanstveniki. Nastane vprašanje, zakaj je doslej veljalo, da ima človeška celica 48 kromosomov. Po daljšem raziskovanju so ugotovili, da je neki znanstvenik napačno izračunal to število, njegove podatke pa so potem z napako vred prepisali vsi učbeniki in leksikoni. Ledene gore naravnost fantastične ELEKTRONI POMAGAJO ZDRAVITI Galvanska kopel je učinkovito sredstvo proti številnim nevšečnostim, ki jih prinaša civilizacija. Pozitivni pol je na tilniku, elektroda pa napravi vso vodo za negativni pol. Tako se fini galvanski tok enakomerno porazdeli po vseh celicah, kar zelo ugodno vpliva zlasti na tiste celice, ki se je v njih zmanjšal notranji električni naboj. Galvansko kopel so baje uspešno preizkusili tudi že številni športniki. Profesor Kovarčik, največji evropski strokovnjak na področju fizikalne terapije, označuje galvanski tok kot izredno zdravilno sredstvo, ki ga nobena reč ne more enakovredno nadomestiti. Ce bi se obnesla operacija »Ledena gora«, potem bi se nemara v bližnji bodočnosti spomnili s podobnimi načrti tudi Sahare, kjer se zdaj zelenice pogosto izgubljajo v selečih se sipinah živega peska Operacija »LEDENA GORA« Le malo je manjkalo, pa bi bile,dobile ledene gore med drugo svetovno vojno velik taktični pomen, zakaj takratni britanski ministrski predsednik Churchill je zagovarjal misel, naj bi uporabljali ledene gore kot velikanske letalonosilke. V kratkem pa naj bi se začela prav nič manj drzna, čeprav miroljubna operacija »Ledena gora«. Američani so pripravili načrte, po katerih bi privlekli velikanske arktične in antarktične ledene gore k ameriškim obalam, da bi njihove vodne gmote pomagale spreminjati pusti svet v rodovitne pokrajine. Na Islandiji' se je že ustavilo | Z vodo iz ledenih gora bi lah-nekaj znanih ameriških strokov- ko namakali številne, doslej puste njakov, ki bodi) tam proučevali pokrajine na področju Združenih možnosti za uresničenje te za- držav. Ledene gore bi spravili ob Sto ton ledu z Antarktike bi stalo na kalifornijski obali samo en cent misli. Na kraju samem nameravajo izdelati ustrezne načrte, ki jih bodo po povratku predložili severnoameriški vladi. Pravijo, da bo s sodobnimi sredstvi že mogoče voziti ledene gore na obale, kjer bi njihovo vodo koristno uporabili. obale, ki so pustim pokrajinam najbližje, nato pa bi jih z modernimi tehničnimi napravami drobili in kar najhitreje prevažali v sušne predele, ki bi jih namakale. Strokovnjaki so tudi že izračunali približne stroške za takšno >selitev< ledenih gora iz tečajnih morij do ameriških obal. Prevozni stroški za ledeno goro, Ari bi tehtala nekako deset milijard ton in bi jo spravili iz antarktičnih voda na kalifornijsko (Jbalo, bi nanesli približno milijon dolarjev. Pravzaprav bi bil ta led poceni, saj bi ga dobili 10.000 ton za dolar ali sto ton za cent. Ljudje, ki še ukvarjajo s tem vprašanjem, so tudi že sporočili, da ceneje pač ni mogoče priti do pitne in sploh do sladke vode. Američani baje pripravljajo zadnje načrte za uresničenje te zamisli, potem pa bodo dale rvash- V BOJU S TUMORJEM Znani medicinski strokovnjak dr. Selman Waxman, ki je prejel za odkritje streptomicina Nobelovo nagrado, je pred dnevi izjavil, da že dalj časa proučuje akti-nomicin, ki bi ga utegnili po njegovem mnenju koristno uporabiti za zdravljenje tumorja. O tem vprašanju bo imel dr. Waxman na tujem tri znanstvena preda-1 končna raziskovalna dela v zvezi vanja. Najprej je^gtovoril 10. sep- z aktinomicinom in prouči njegov tembra letos na prvem evropskem I učinek na čire. posvetovanju za antibiotike v Mi- _____________________________________ lanu, zatem bo imel predavanje 4. oktobra, pred kongresom za kemoterapijo v Rimu o vplivu mikrobioloških produktov na ljudi in živali, naposled pa bo dne 12. oktobra predaval o podobni temi v največji pariški bolnišnici. Dr. Waxman je izločil aktino-micin že leta 1949 — to je štiri leta poprej, kot mu je uspelo odkriti streptomicin — in je zdaj ameriško ministrstvo za narodno ingtonske oblasti znamenje za začetek velike operacije >Ledena gorac. Solidarnost in reklama Hrup okrog sovjetske športnice Nine Ponomarove se še ni polegel. Vsekakor se čedalje pogosteje pojavljajo glasovi, da je večina ljudi z »ljubiteljico klobukov« solidarna. Nekaj britanskih športnikov, med njimi Chris Chataway in Gordon Pirie, je obiskalo sovjetske športnike v njihovem londonskem hotelu in izjavilo, da ne bodo nikdar več kupovali v trgovini, kjer je prišlo do incidenta z »ukradenim klobukom«. Neka newvorška boljša mo-distka pa bo v kratkem poslala Nini prekrasen damski klobuk, vreden nad 100 dolarjev. Klobuk je naročil ameriški časopis »San Jose Mercury and News«. zdravje zahtevalo, naj v svojem laboratoriji! v New Brunswicku (država New Jersey) opravi do- Novi reaktor na Aljaski Arfleriška atomska komisija je sklenila pogodbo za graditev močne atomske centrale na Aljaski. Reaktor bo imel več deset tisoč kilovatov, v njem pa bo gorel oplemeniteni uran. Helgoland, otok v Severnem morju, ki so ga nacisti med drugo svetovno vojno z bombami skoraj povsem razdejali, se počasi spreminja v severnomorsko letovišče, ki uspeva zlasti še zato, ker si lahko tamkajšnjih pet sto prebivalcev oskrbi škotski whisky, francoski konjak in ameriške cigarete brez carine. Zahod-nonemška finančna uprava je dovolila otočanom ta privilegij, ker si obeta od številnega obiska — letos je bilo na otoku že 80.000 domačih in tujih turistov — v drugi obliki še lepše dobičke. Slika kaže prevoz izletnikov na Helgoland. Drobne ZANIMIVOSTI SVOJEVRSTNO UDARNlSTVO 65-letnl delavec Petkovič tz Dervente je v tem letu na lastno pest zgradil 2 km ceste v svojem kraju. Kljub napadom s strani sovaščanov, ki so se upirali modernizaciji vasi, J® delo dokončal. Danes že vozijo skozi njegovo vas težka mo* torna vozila. KOVANCI ZA STO LIR V ITALIJI V Italiji so začeli kovati stolirske novce, ki bodo v kratkem zamenjali bankovce. To bo občutno stanjšalo italijanske listnice in vneslo nekoliko več higiene v vsakdanji denarni promet. ACTINOMYCETES - SREDSTVO PROTI RJI Milijoni actinomycetes«. če se bo to »zdravilo« izkazalo, bo svetov* np gospodarstvo pinogo prihranilo. Samo V^šika Britanija bi prih ranil-** 155 milijonov dolar- rev Is-i-iO. TELEFONI NA FRANCOSKIH VLAKIH V Franciji modernizirajo železnice. Do konca leta bodo namestili telefonske centrale na kolodvorih Pariz-Nord in Pariz-Est. Že v začetku prihodnjega leta bo mogoče iz vlaka telefonirati na progi Pariz-Lille. ki j° zdaj elektrificirajo. »V HYDE PARKU SE JE IZGUBIL...« Tako se je začel komentar h go*" njemu posnetku z neke anglešk* plaže. Poročilo naj bi prepričal0 številne Angleže, da se lahk° navzlic znani megli v redkih sončnih dneh vendarle malce son* čijo tudi doma. Posnetek pa kaŽe malčka, ki je poskakoval med ko* palci toliko časa, da ni več tt\W k mamici. Stražnik mu je pr*' skočil na pomoč in ga odpelji k staršem .., SAMOMOR NA UKAZ Ameriški tajni agenti naj bi dobili samomorilne tablete za primer, da bi prišli d roke tuji policiji Znanstveni svetovalec ameriške vojske je predlagal, naj dobijo vsi pomembnejši agentje in tisti, ki so jim znane vojaške tajnosti, samomorilne tablete za primer, da padejo v roke sovražnim za-sliševalcem. Ta človek je psihiater michiganske univerze dr. James G. Miller, ki je ob koncu druge svetovne vojne sodeloval pri izbiri ameriških tajnih agentov in ie zdaj najpomembnejši medicinski svetovalec ameriškega vrhovnega štaba. Nd kongresu ameriških psihologov v Chicagu je izjavil, da so zasliševalne metode že tako napredovale, da se jim za daljšo dobo ni ve? mogoče ustavljati prej ali slej popustiti in povedati resnico. Zato naj bodo najvažnejše tajnosti znane samo omejenemu številu oseb, te pa naj bodo opremljene z močnimj tabletami ciankalija, ki v trenutku povzroči smrt. Ukazano naj jim bo, da tablete použijejo v trenutku, ko ni več izhoda. Ta koncept »Kami-kaze« (Japonci so imeli podoben sistem) imenujejo »gftringovski«, ker je tudi nacistični veljak nosil s seboj podobna samomorilna sredstva. Dr. Miller je mnenja da služba v tajni policiji in po dobnih zaupnih ustanovah že predpostavlja pripravljenost posameznika, da osebne interese popolnoma podredi interesom dr- zaradi tega mora vsak zasliševani, zave in skupnosti.