TRST, sreda ''' septembra 1958 Leto XIV- ■ Št. 227 (1072) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808» 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini 15; *t. 37-338’ _Upn^°.NTECCm **• *> u- nat,^slavnega, odbora, ki je zavrnil spreminje-oh4ii-S držav, med katerimi je tudi In- 1 OZN. p razpravo o kitajskem predstavništvu le8atov »or,; ln<*'.isketnu predlogu je An A“- črtala. J pa m®dtem ko sta Na današi ? tovorili h i Jutranji seji f*ilona j, pegati Nepala, vije, ^.Romunije, Jugosla- Iraka ^Siie> Burme, ««. Vsi t: ’ f°‘Jske in Ga- 8 tajskem ’ nai se v OZn -5 Predstavništvu tjttn z»J2Pravl->a na seda- Kan,b^anju-. '"hilc «, d- V! ’ da J« nesmi- ►'^tavnju J Cangkajškov ? v OZN za lz*Ve. Mo- največje azijske -* »rihodno0.11 3e Poudaril, da odvin“st Anje v veliki HS T>aljnerr>na >°d ustaljenosti !? J« neo? -V2hodu. Dodal je, otokfno de'stvo, da so ,'*kt, n kl sestavni del Kili!!!* RlanrfV -lakkakor sta ^'tavjj .d m Staten Island Ž’ ^ d?!‘ Z°A. Pripomnil .„0,cuia „ 0cie Kvemoja m ► 1ročje m°.re veljati za 'v' Podro^11'0*!'^ ožine, pač ,6*1 s. cJe kitajske celine. i;i0,ai zaJe--mec^ drugim za- se 2 delegata je z dnevnega reda vprašane kitajskega predstavništva, je bil sprejet s 40 glasovi proti 28 in 13 vzdržanimi. Dru- gi del, ki onemogoča med sedanjim zasedanjem vsako pobudo, da bi o zadevi razpravljali, pa je bil sprejet s 43 glasovi proti 28 in 10 vzdržanimi. Celotna resolucija pa je bila sprejeta s 44 glasovi proti 28 in 9 vzdržanimi. Lan sko leto je bil o tej zadevi izid glasovanja naslednji: 47 glasov proti sprejemu na dnevni red. 27 za in 7 vzdržanih. Po glasovanju »e je spet začela splošna razprava, med katero je prvi govoril avstrijski zunanji minister Figi. Kdo bo naslednik S. Adamsa? WASHlNGTON, 23. — V Wa-shingtonu postavljajo razne domneve, kdo bo naslednik Shermana Adamsa, ki je vče- raj odstopil. «New York Times® piše da se s tem v zvezi o-menja podpredsednik Nixon kot človek, ki bi vsaj delno lahko prevzel nalogo posebnega predsednikovega pomočnika. List dodaja, da ta predlog podpirajo nekateri republikanski krogi, ker bi Nixon s tem imel možnost izvežbati se v vladnih poslih, tako da bi njegova kandidatura za predsedniške volitve leta 19f>0 lahko bila bolj utemeljena. V drugih krogih pa pravijo D. Ga ne v odkrilo napoveduje teritorialne zahteve do Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — «Borba» in »Politika« dolžila bolgarske kroge, da oživljajo politiko bivše koburške dinastije, velikobolgarski šovinizem in obnavljajo stare teritorialne zahteve po Makedoniji. Povod za to obdolžitev je bil nedavni govor elana politbiroja in tajnika CK KP Bolga rije Dimitrija Ganeva v Razlogu. Ganev je napadel Jugoslavijo, da »denacionalizira« prebivalstvo Makedonije, da mu vsiljuje tuj makedonski jezik (ni pa pojasnil, zakaj radio Sofija in Moskva v tem jeziku vodita protijugoslovansko gonjo), in je napovedal, da »bo prišel dan, ko bo prebivalstvo Makedonije prišlo v Bolgarijo, da bi se naučilo da bo novi Eisenhowerjev sve- j kako bi se znebilo siromaštva, tovalec verjetno bivši povelj- v katero so ga spravili seda-nik NATO general Gruenther. j nji jugoslovanski voditelji*. 2**k«m zV »c ie H.i njlTn sta govo-ClistanaeEk,a >?hpinov !n „ J11 sta omenila ■>»la Prasanje in se za-,1,‘a Spl0;n, r(‘-'1,ev s Poga->KaLnL.razpl' amnestijo na Ma- rava se bo IUtri ^utraj. >k;11 govornik, no'..... a!iedstavnik> Pa ie hf£.naar bo pri giaso' h-dvoi°.VaJ!5kj. predstavnik n.!!®io A, je med vče- "ob. 8(ižarSkIaV0 0 poloza3U d., nega „ em IZ)avil, da ni >b,0.Post«,P^?viaila’ fla bi za-mfieine p1’1 na dnevni red %Vij8e‘ Poudaril je, da Ju-loi-*°-skern, pri če- ,Pt^'>0inihZOKlbno prlal° d0 de *1» Ir °btožb. ne bi priliti t»zitiernadaljnji stabiliza- - 1 ha- IT 51 Uf»rl-»nf-elrom H>^čanj?u Madžarskem J? * *-T.. _ S ^'"jevanm , i-_, JU težav 1« napetosti v Po«, e ne glede na kV|lv*°«t s leh dogodkov bi. *'ti, a, e ne moremo po- hoi° zlasti v zad" tj ^kro vnu * na ustrez-j* k '!o i.J° na dru8i stra Ji v adzarsi, tako dale4- da 'ts-rt ',meresi,a vlada' ki smo 'tik ,k'h nrt m,ru in dobrih t*t. °Ij grok v pomagali, W°bvezno°t Prekraila neka" '»i vPraš=!-!, v 2elo občut-bas - Jtb v odnosu do I10 iitn*8a lrrt,.Za{ela cel° brez Hv.^aževati^11 opravičila jav-Mja?10 v se baje vme- bl 7rske» ?.?tranje zadeve ila ie i„ d je pouda- 'o atelj -jugoslovanska vla- ■l'Ub£ue tndiPotrebno’ da se )t ^!be h, L.na zasedanju T se videlo, da vn^g0RlavDe ^lede S>ov'ur0sanj Pa”T° isto kot preT H «1’,sProtiUBOslav*ja kljub ' .dn.vPje’ da bi posta-Nijf z*iu n' re»d vprašanje «»tS^ iugc‘ MadŽarskem ter.S?«» >t!l*dn^Pnsl°vanskearvlaTe Začetu nacelno ter od t>0,, biiru a temelji na in- Zn rt Jueelno temu S kn‘k Jugo„njl. Politiki je ?N»iUb bes- te Vidič da-V**a ib(^friških prl. Predlog Jg z' v dn . držav, da n..0Pstva r'n red vPraša-•1»«, ^>dič : DR Kitajske v Nti a vzrnv0udar'l, da ne tb*0sl- ba r,k?. sedanje na-rt ‘ia sorta )nenl vzhodu « velik?^b da jo d° te Atf1, ker Jleri. Prišlo za-^.V*t|rt Ritai.J0 ljudsko he-tjtbrtjj, «v0jp ° ovirali, da «1 »o”** Jugo^^to v OZN. tSPt'dlog drzav. in če Ji oi^bti rt-; eiet. bo gla->t "te^hjra. priporočilu glav- 5^Ai'kupir6i"a . Iti ucij avnega til,*v«l 7 a.i3.e Predložilo k;te«oluPHimLI)j?lal".' 'a j te'g,tazve&- 'in ki je K.^dL -Uttbora v. Pnporo- ?'li ,a) bi ves ?t»V*j»bj.Sa'ko onledan3a pre' “*» '»tv« 0 kit»bl} 0 7a raz-)* Prot; | m pred‘ i1-«,1* k"1',""1™»- 4UvbegaS0Vanje o re-‘PlViL ?dbora. Pr-ki izključu- Tudi glasili PSDI in PRI vprašujeta kdo je dovolil prodajo daril iz ZDA Na ta vprašanja odgovarja vatikansko glasilo le z grožnjami - Ministri bodo na interpelacije o škandalu Giuffre odgovarjali šele jutri (Od posebnega dopisnika) RIM, 23. — Kot je bilo napovedano, se je tudi na današnji seji vlada ukvarjala z afero »Anonima Ban-chieri*. Uradno poročilo o seji vlade pravi, da so ministri Andreotti, Preti in Tambroni poročali o izidu dosedanje preiskave o »zadevi Giuffre «Ministrski svet je sklenil, naj minister za zvezo s parlamentom Del Bo izjavi, da je vlada pripravljena odgovarjati na interpelacije in vprašanja, ki so bila postavljena o omenjeni zadevi ne glede na morebitne zahteve finančne komisije«. Po seji vlade je sam Fanfa-ni na tiskovni konferenci izjavil, da na seji ministri niso razpravljali o škandalu, temveč da je bilo samo nekaj pojasnil. Toda zelo verjetno je bila vsa seja posvečena aferi Giuffre. Zvedelo se je da je Fan-fani poskušal dokončno od-vt i ^ -1 iti nasprotja, ki so se pojavila glede Andreottija v zvezi s poročilom pred parlamentom. Po Fanfanijevem mnenju mora vlada zauostiti upravičeni radovednosti in 5elji javnega mnenja, da pride do pravične rešitve te afere tako da bi se odstranil vtis, da je tudi \iada zapletena v škandal, f anfani je poudaril, da se hoče si danja vlada razliko nit od prejšnjih. To namigovanje na prejšnje vlade, v katerih je bi* minister za finance An-otti, je vzbudilo njegovo nezi dovoljstvo, češ »la taka trditev lahko pomeni, da prejšnje viade včasih niso zavzemale nedvoumnm stališč. Sedanji finančni minister Preti pa je poročal o do sedaj ugotovljenih davčnih prekrških Giuffrejevega podjetja in njegovih pajdašev, ki so vmešani v delovanje »Anonima Ban-chieri«. Kot je javnosti že znano, bo moral zaradi tpga Giuffre plačati eno in pol milijarde lir globe. Iz Tambroni-jevega poročila, ki je sledilo bo prišlo do nekaterih aretacij. Preiskava, ki jo je opravilo notranje ministrstvo, je bila usmerjena v poizvedbe glede Giuffrejevega delovanja kot takega, o izvoru milijard in kam so te milijarde odšle. Aretacije pa se tičejo verjetno .nekih bolj neznatnih oseb o-krog Giuffreja, ki so dale pobudo za znano spomenico, katero imajo sedaj za obreko-valno. Seveda se ne ve nič točnega o poročilu notranjega ministra in vse vesti, ki krožijo, so bolj ali manj verjetne domneve. V ostalem delu svoje seje pa je vlada sprejela zelo obširen načrt za premestitev pre. fektov in nekatere manj važne zakonske osnutke. Seja je bila izredno dolga in jc trajala skoro pet ur in pol. Senatorji so na plenarni seji razpravljali o proračunu pravosodnega ministrstva. Komunist Leone je kritiziral ministrstvo, ki še vedno ne upošteva modernih pravnih zahtev. Socialist Papalia je dejal, da je oi^anizacija sodstva pomanjkljiva. Senator Jannac-cone pa je v »mislu sklepa načelnikov skupin zahteval imenovanje senatne preiskovalne komisije za afero Giuffre. Končno je komunist Monta-gr.ana izjavil, da želi čimprejšnji odgovor na njegovo interpelacijo v zvezi s ceno bencina, ki jo vlada noče znižati. V poslanski zbornici danes ministri niso še odgova: jali na vprašanja in interpelacije o škandalu. Predsedstvu zbornice e minister za zvezo s parlamentom Del Bo sporočil, da bodo to storili šele v četrtek. Tudi načelniki senatnih skupi i so danes razpravljali o a-fen Giuffre. Soglasno so se postavili na stališče, naj se tudi senat udeleži razčiščeva- poslanska zbornica. Zato br. se. i «Osservatore Romano« — da natorjem predloženo — podob- se lahko izvrši »transformaci-no kot v poslanski zbornici — naj se držijo istega postopka, ki je bil že izveden ob priliki parlamentarne preiskave o življenjskih pogojili italijanskega delavstva. Tako bosta torej dve preiskovalni komisiji, ki bosta delali skupno. V poslanski zbornici je minister za PTT Simonini zaključil razpravo o proračunu. Se prej pa je zunanjepolitični podtajnik Folchi v odgovoru na neko vprašanje monarhista Anfusa povedal, da je vlada odklonila prošnjo bivšega ar-gentiskega predsednika Perona za prihod v Italijo s pripombo, naj bi svoje potovanje odložil na bolj oddaljeni datum, toda Peron svoje prošnje pozneje ni ponovil. Folchi je nato odgovoril še na vprašanje o sedežu Skupnega evropskega tržišča; sporazum zahteva glede tega soglasnost vseh šestih držav, ki pa še ni bila dosežena. Vsekakor se pa. italijanska vlada trudi, da bo sedež enem izmed italijanskih mest, ki jih je predlagala Pretijevemu, pa baje sledi da nja ki ga namerava izvesti V zvezi z včerajšnjim zanikanjem točnosti vesti, ki jih je objavila »Unita« o ameriškem darovanem živežu ki ga je prejela »Pontificia Opera d’Assistenza» (POA) s strani vatikanskega glasila, se je o-glasila tudi socialdemokratska »La Giustizia«. POA )e namreč darovane vreče moke iz Amerike, ki jih je poslalo ameriško ljudstvo italijanskemu, prodajala po 14.000 lir stot, čeprav se prodaja italijanska moka samo po 9QO0 lir. »Giustizia« zahteva natančnejša pojasnila: Zakaj je bila potrebna taka trgovina? Kdo je dal dovoljenje zanjo, ko so vendar ameriške pošiljke brezplačen dar ameriškega ljudstva? Ali ameriško ljudstvo ve, da se njegovi darovi prodajajo? Ali se ve, zakaj ameriški darovalci pišejo »blago ne sme biti prodano ali zamenjano«, če pa potem pride nekdo in »da pooblastilo« — kot piše intimnim im ............................................... Predsednik Fuad je včeraj prevzel ■v Sehab oblast ja»7 Tudi »Voce Repubblicana« se je v tej zvezi oglasila in postavlja vprašanje, ali se »transformirajo« tudi tisti ameriški presežki, ki jih prejema iz A-merike italijanska vlada brezplačno? ln: ali jih »transformira« POA? Kakšno nadzorstvo vrši pri tem vlada? Vatikansko glasilo bi moralo na vsa ta vprašanja seveda odgovoriti, Tega doslej še ni storilo. Doslej se to glasilo samo zgraža da mu kdo taka vprašanja sploh postavlja. Najbolj pa se zgraža, da glasilo PSI i-menuje Marcantonia Pacelli-ja — papeževega nečaka. Vatikansko glasilo zahteva celo izvajanje konkordata zaradi nespoštljivega pisanja o papežu in grozi: »Vse ima svoje meje in svoj konec. Ali se bo našel način, da se spoštuje — pravimo spoštuje — papež...« Vse kakor na »Osservatore Romano« odslej ne bo mogel trditi, da postavljajo taka delikatna vprašanja samo komunisti: «Giustizia» je glasilo socialdemokratov, ki so z demokristjani v vladi, »La Voce Repubblicana« pa je glasilo republikancev. ki vlado v parlamentu podpirajo in ji omogočajo večino, ter bodo morda kmalu tudi sami stopili v vlado. A. P. »Borba« ugotavlja, da se je vodstvo bolgarske KP s tem odločno postavilo na stališče velikobolgarskega šovinizma, da gre za politiko, za katero se skrivajo mračni cilji proti Makedoniji in Jugoslaviji :p!oh. Ganev je Makedoncem odkrito dejal, da jih bolgarsko partijsko in državno vodstvo ima za čistokrvne Bolgare, in pojasnil, kaj je pravzaprav mislil, ko je na VII. kongresu KP Bolgarije govoril o potrebi »naporov, da bi se ponovno vzpostavile zgodovinske pravice«. «Ganev, ugotavlja «Borba», je mogoče pozneje bolj točno označil smisel te provokacije, toda mi v Jugoslaviji besede Ganeva, da bo prišel čas, ko bo makedonsko prebivalstvo iz Jugoslavije prišlo v Bolgarijo, da se nauči, kako bi se izvleklo iz zagate, lahko tolmačimo samo kot napoved odkritih teritorialnih zahtev današnje Bolgarije do socialistične Jugoslavije.« »Borba« navaja pisanje lista “Robotničesko delo«, ki je 16. januarja leta 1947 napadel voditelja bolgarske buržoazne opozicije Petkova in Lučeva, ki sta zanikaia makedonsko nacionalnost, da zagovarjata politiko carja Borisa in can-kovistov ter da želita ponovno obnoviti politiko velikobolgarskega šovinizma in pustolovščin. ki jo je pokopal 9. september, in ki je prinesla toliko zla bolgarskemu ljudstvu. »Iz njihovih virov smo torej 1947. leta zvedeli bistvo velikobolgarskega šovinizma. Strinjamo se z mnenjem, da je ta šovinizem prinesel mnogo zla bolgarskemu ljudstvu, sedaj smo pa zvedeli še to, da 9. september ni pokopal carske borisovske dobe in so se za zastavo bolgarskega šovinizma z istimi idejami in nameni »uvrstili preiskušeni internacionalisti« iz bolgarske KP.» Bomba na Eiffelovem stolpu in drugi atentati Alžircev V petek bo alžirska vlada obrazložila svoje stališče do arabskih in mednarodni vprašanj - Nove obtožbe Hruščeva proti De Gaullu in Adenauerju PARIZ, 23. —■ V Franciji se nadaljujejo aretacije Alžircev. V zadnjih 24 urah so aretirali okoli 100 Al-zircev, ki so osumljeni, da pripadajo osvobodilni fronti. Odpeljali so jih takoj v Alžir. Toda kljub vsem varnostnim ukrepom in aretacijam se atentati in sabotaže nadaljujejo in širijo. Danes so odkrili peklenski stroj na Eiffelovem stolpu. Eksplozivni naboj je imel dva kilograma dinamita. Našli so ga v četrtem nadstropju stolpa v bližini televizijske postaje. Nastavljen je bil na 7. uro po krajevnem casu, toda mehanizem ni oeioval. Po mnenju strokovnjakov ne bi mogla bomba', če oi bila eksplodirala, povzročiti nepopravljive škode na stolpu. Prevladuje mnenje, da je bil glavni namen poškodovati te!evizijsko postajo. Bombo je našla neka turistka. Foleg tega neuspelega atentata so Alžirci izvršili preteklo noč več napadov. Okoli 23. ure sinoči so trije Alžirci streljali na policijski avtomobil in ranili vozača. Vsi trije so bi’i nato med spopadom ubiti. V Metzu je neki Alži-rec ubil francoskega podčastnika. Napadalcu je uspelo zbežati. V Marseillu je skupina Al-žircev vrgla tri bombe čez zid v neko vojaško taborišče. Eksplozije niso povzročile žrtev. Pri eksploziji, ki je vč“raj nastala v tovarni pnev-matikov »Kleber-Colombes«, sla bila 2 mrtva in 20 ranjenih. V Boulogne, v pariškem predmestju, so nocoj štirje Alžirci napadli policijsko vozilo. Ranjen je bil en policijski agent. Med spopadom, ki je sledil, so bili ubiti trije napadalci, četrti pa je bil aretiran. Tudi na Korziki so začeli Alžirci z akcijo. V prestolnici so preteklo noč streljali na predsednika »odbora narodne rešitve« Maillota. ki je bil ranjen. Poleg njega je bil ra- njen še eden njegovih spremljevalcev, Oba so odpeljali v bolnišnico. Francoski politični opazovalci menijo, da hoče De Gaul-le z največjo naglico doseči začetek delovanja pete republike. če bo njegova ustava sprejeta. Da to doseže, bo moral takoj po nedeljskem referendumu razglasiti novo ustavo, pripraviti volilni zakon in razpisali nove splosne volitve. Te naj bi bile 16. novembra. Ostal hi še en mesec za izvolitev predsednika republike, tako da bi do 25. decembra začele delovali nove ustanove. Na podlagi nove ustave ho imela sedanja vlada največ štiri mesece časa, da izvrši to nalogo. Ker bo nova ustava razglašena 5. oktobra, bodo nove ustanove začele delovati najpozneje 5, februarja 1959. Najvažnejše vprašanje, ki ga je treba sedaj rešiti, je volilni zakon, glede katerega so še velika nasprotja med strankami. O zakonu bi morala vlada razpravljati na svoji jutrišnji seji, toda verjetho ne bo zadevni sklep sporočen pred 5. oktobrom. V Kairu pa je predstavnik alžirske vlade sporočil, da bo na tiskovni konferenci, ki bo po seji alžirske vlade v petek zjutraj, predsednik Fer-hat Abas podal politično izjavo. da obrazloži stališče alžirske vlade do arabskih in mednarodnih vprašanj. O glavnih obrisih politike alžirske vlade so govorili ze včeraj na daljšem razgovoru, katerega se je udeležil tudi zunanji minister ZAR Favzl, ki je obiskal sedež alžirske vlade, da si izmenja misli z ............................................. Nov Spaakov pri da bi sprejeta^načrt Nov Makariosov predlog, ki pa ga tudi podpredsednik ciprske etnarhije zavrača ATENE, 23. — Glavni tajnik o *voji politični prihodno- Novi predsednik je takoj po prisegi poudaril nujnost, da tuje čete zapuste deželo - Ameriški cmarines> bodo baje odšli iz Libanona še ta teden BEJRUT, 23. — General I zapustil predsedniško palačo. Fuad Sehab, ki je bil 31. ju- j Z avtomobilom se je odpeljal i -j ;> izvoljen za predsednika verjetno v neki untel v liba- Libanona, je danes na posebni seji parlamenta položil prisego. Takoj po prisegi je imel S:hab krajši govor, v katerem e razložil glavne točke svojega programa. Podčrtal je nui-nost splošne razorožitve prebivalstva, da pride do pomir-jc-nja in da se čimprej umaknejo tuje čete iz dežele. Poudaril jc, da je trenutno naj-olj važno vprašanje državne enotnosti, nato pa je napo. edal, da bo Libanon sodp’o-val odkrito z vsemi bratskimi arabskimi državami ter bo zopet vzpostavil prisrčne odnose z drugimi državami na o-snovi zakonitosti m dostojan-tva. Podčrtal je tudi obnovo dejavnosti arabske lige v okviru spoštovanja neodvisno-ri in suverenosti Libanona. Potem ko je spregovoril še predsednik parlamenta Ossei-rane in po igranju himne ie Sehab odšel iz parlamenta ter m z Osseiranom napotil na predsedstvo republike, kjer mu je dosedanji predsednik Somu't, ki mu je oblast pretekla opolnoči, predal oblast. Potem je Samun r-rvič po začetku upora v maju mesecu r.onskih hribih, kjer namerava ostati nekaj tednov, nakar bo odšel v inozemstvo. Predsednik Sehab bo še naprej sianoval v svoji vili kakih 15 km od prestolnice. Zanimivo je, da zapušča Samun podoben položaj, kot je bil tedaj, ko je on prišel na oblast. Tudi on se je protivil ponovni izvolitvi Bechara el Hurija leta 1950 in postavil sv je na čelo ljudskega giDa-iv.a, ki je predsednika pnsi-LJo, da je odstopil. Pet dni pozneje je bil Samun 18. septembra 1952 izvoljen za pred-•ednika kot predstavnik vseh stiank. Toda stvan so se začele močno obračati z naraščajočim arabskim nacionalizmom. Med sueško krizo pa je sploh prišlo do preloma, ko Samun ni hotel pretrgati prijateljstva s Franc jo in Veliko Britanijo. Istočasno pa je močno narastel ugled Naserja v arabskem »vetu Volitve 1957., pri katerih so mnogi muslimanski voditelji doživeli uspeh, so še pospešile do- 1___* : ____1___ -,|n»e-; Prišlo je do oboroženega u-pora, ki se je pričel maja meseca in se razšiiil po vsej nržavi. Samun je ostal pet mesecev v predsednikovi palači, ne da bi se umaknil. Da hi obdržal v rokah oblast, se je poslužil celo tako sramot> nega sredstva kot je bilo klicanje ameriških oboroženih sil na pomoč. Novega predsednika Sehaba ne čaka prav lahko delo, vendar pa je verjetno, da bo užival široko podporo ljudstva Iz vojaških krogov se je izvedelo, da se bodo v kratkem vkrcali zadnji ameriški »marines« in da je odhod a-meriških transportnih ladil predviden za 27. september. Odhod Samuna s predsedniškega mesta upoiablja egiptovski tisk za napade na Sa-muna samega kot tudi na jordanskega kralja Huseina Samun je odšel, piše »Al (3um-huria«, in tako kot on bodo odšli vsi izdajalci in emisarji. Tudi Husein bo odšel kljub pomoči, ki jo prejema od Velike Britanije, ta izdajalska kača. «A1 Ahram« pa piše, da Ssmun odhaja kl ub torped' Lončni prelom, z'asti ker jejnim lovcem ameriškega bro-Samun hotel spremeniti usta- acvja n prav pred očmi si) i Srednjega vzhoda. Resolucija vo in še enkrat kandidirati I ZDA. | je bila sprejeta soglasno, Adenauer in Smirnov bosta razpravljala o Vzhodni Nemčiji ? FRANKFURT, 23. — List »Frankfurter Allg-uieine Zei-tung* piše, da je Adenauer na nekem sprejemu izrazil sovjetskemu veleposlaniku Smir-novu željo, da bi z njim razpravljal o Vzhodni Nemčiji. «» ---------------- Eksplozija angleške jedrske bombe LONDON, 23. — Angleška jedrska bomba, obešena na neki balon, je uspešno eksplodirala na področju Božičnih otokov v Pacifiku. To je četrta eksplozija v sedanji fazi britanskih poskusov. Pri prvem poskusu 22. avgusta je eksplodirala bomba manjše si-»e; obešena je b.la tudi na balon. Pri drugem poskusu 2. septembra je eksplodirala zelo močna bomba, ki jo je odvrglo letalo v veliki višini. Tretji poskus 11. septembra je bil podoben drugemu. Sklepi odbora za borbo proti kolonializmu RIM, 23. — Danes se je končalo zasedanje stalnega odbora za borbo proti kolonializmu na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju. O alžirskem vprašanju je govoril delegat Ada ki je poudaril, da mora odbor pozvati OZN, naj ta povabi Francijo da se začne takoj po. gajati z novo alžirsko vlado. O Cipru je poročal delegat Stavru. Odobrili sn resolucijo grške delegacije, da se pošlje poziv kongresu britanskih laburistov. Za Srednji vzhod je poročal delegat ZAR Sacal. Končna resolucija poudarja načelna stališča, ki jih vsebuje novi statut odbora, poudarja vaŽDOst sestave viade alžirske republike, obsoja Mac Mil. lanov načrt za Ciper in zahte-umik vseh tujih čet NATO Spaak je prišel davi ne nadoma v Atene, kjer se je razgovarjal z grškimi voditelji v zvezi s Ciprom. Pri razgovorih sta bila navzoča tudi dva grška delegata v OZN. in sicer Tsatsos in Manlis. Drugi in zadnji Spaakov raz. govor s Karamanlisom in z drugimi grškimi voditeiii se je končal ob 19.40. Po razgovoru je Spaak poudaril časnikarjem, da je NATO zaskrbljena zaradi sedanjega položaja na Cipru. Dodal je da bo poročal na svetu NATO o položaju, kako.- ga on vidi, in bo skušal predlagati rešitev, ali vsaj to »aai je treba napraviti, da premagamo sedanje težave«. Fpaak je tudi izjavil, da se mu zdi važna včerajšnja lzia-va nadškofa Makariosa o neodzivnosti Cipra, dodal pa jo. da mora biti za sedaj gi- de tega rezerviran Na vprašanje, ali se mu zdi koristno iti v Ankaro in London, je odgovoril, da bo o zadevi govoril s turškimi iti britanskimi predstavniki v NATO. Ker pa so težave v zadnjih dneh nastale v zvez-, z grškim nasprotovanjem Mac Millanovemu predlogu, je moral predvsem obiskati Atene. Pozneje je Spaak odpotoval z let j .c m v Pariz, Nadškof Makarios je nam reč v razgovoru s podpredsednico angleške labuiistične stranke Barbaro Castle predlagal naj se tako grška kakor turška vlada izključita iz pogajanj o Cipru, ter naj se začnejo neposredna pogajanja men britansko vlado in predstavniki ciprskega ljudstva. Nadškof je predlagal, naj Ciper po neki dobi samovlada-nja postane neodvisen, ‘ako da ne bo na noben način povezan niti z Grčijo niti s Turčijo. Dodal je, da je pripravljen sprejeti neodvisnost za Ciper s pogojem, da se ta položaj otoka ne spremeni ne z združitvijo z Grčijo niti z razdelitvijo ali na kak drug način brez odobritve Združenih narodov. Na koncu je Makarios izia-vil, da neodvisnost otoka ni v nasprotju z njegovo pripadnostjo britanskemu Common-vveallhu. V poučenih krogih v Atenah zatrjujejo, da grška vlada c.do brava Makariosov načrt. Nadškof iz Kirenije, ki je skupno z Makariosom v Atenah, je nocoj izjavil da je Makariosov predlog »nesprejemljiv«. Dodal je, da bi gr-šaa vlada z odločno reakcijo lehko nevtralizirala angleški načrt. Nadškof X>pr'anos, ki je podpredsednik ciprske et-narbije, je dodal, da je Makariosov predlog v nasprotju s težnjami ciprskega prebivalstva, ki hoče priključitev k Grčiji, ter da ima edino ciprsko ljudgtvo pravico odločati »ti. Barbara Castle, ki se je nocoj vrnila v London, je izjavila, da je prepričana o popolni iskrenosti Makariosovih predlogov. Dodala je, da bo nemudoma predložila predlog vodstvu laburistične stranke-in ministru za kolonije. Barbara Castle je govorila tudi o položaju na Cipru in njene izjave so povzročile precejšnje razburjenje tudi v laburistični stranki. Izjavila je. da britanske oblasti na Cipru dovoljujejo angleškim četam, da se obnašajo zelo trdo pri preiskavah v vaseh na področjih, kjer prihaja do incidentov Dodala je, da je poročilo, ki ga je pred dnevi objavila vlada o incidentih, bilo povsem «neskladno in netočno«. »Obtožujem vlado,« je pripomnila. «ker dovoljuje vojakom, da mislijo, da je vsak ciprski Grk potencialni sovražnik, in da mora pri nekem incidentu biti gotovo, da so pri Dalje j» Barbara Castle izjavila, da jo je nadškof Makarios pred desetimi dnevi obvestil, da je svoje nove predloge sporočil britanskemu poslaniku v Atenah in tudi ciprskemu guvernerju Footu. V londonskih krogih seveda takoj izjavljajo, da so novi predlogi nesprejemljivi za An glijo in tudi za Turčijo. Dodajajo, da je Makariosov namen zadnji trenutek preprečiti začetek izvajanja angleškega načrta. Kakor je znano, določa angleški načrt, ki se bo začel izvajati 1. oktobra prehodno dobo za sedem let. V tem razdobju tosta obe skupnosti — Srška in turška — postopoma vključeni v upravljanje zadev, ki se jih tičejo. Grčija je ta načrt zavrnila, medtem ko ga 1 BOČEN njenimi člani. Govorili so predvsem o predstavništvu Alžirije v OZN. Na sestanku je bil navzoč tudi alžirski zunanji minister Lamin Deba-gin. V poučenih krogih izjavljajo, da bo Debagin vodil alžirsko delegacijo v OZN, ki bo sodelovala z afriškimi in azijskimi državami med razpravo o Alžiriji. Predstavnik afriške skupine v OZN je izjavil po sestanku delegatov osmih držav (Maroko. Tunizija, Sudan. Liberija. Etiopija, Gana, Libija in ZAR), da je skupina z velikim veseljem sprejela vest o sestavi začasne alžirske vlade. Skupina je mnenja, da ba ta korak olajšal rešitev fran-cosko-alžirskega vprašanja v skladu z načeli in smotri listine OZN. Predsednik sovjetske vlade Hrušč e v je v razgovoru z dopisnikom neodvisne revije »Die Zeil« izjavil, da je Adenauer pri sestanku z De Gaul-lom podprl reakcionarne sile v Franciji. Hruščev dodaja, da Adenauer prav gotovo ve za »borbo, ki se vodi v Franciji med pristaši republikanskega reda in zagovorniki fašizma«, ter dodaja: »Zvezna vlada ima prav gotovo samo en namen, ko se ji zdi umestno napovedati tesno sodelovanje s francosko viado prav v trenutku, ko se pričakuje odločitev glede samega obstoja republike: ta namen pa je spodbujati francosko reakcijo in pomagati pri protidemokratični revoluciji.« Hruščev svari nato pred morebitno ustanovitvijo »osi Bonn-Pariz« Zatem očita bonn-ski vladi, da ne spoštuje načel miroljubne koeksistence, in dodaja, da bi Bonn lahko imel pozitiven vpliv na evropsko položaj, če bi preklical sklep o opremi svoje vojske z atomskim orožjem in če bi zmanjšal svoje oborožene sile. Visoko odlikovanje dr. J. Vilfana BEOGRAD* 23. >— Predsed-hik rbpubltke Trto 'je odliko-val svojega dosedanjega tajnika dr. Jožo Vilfana za zasluge pri razvoju miroljubnega sodelovanja in prijatelj, stva med Jugoslavijo in drugimi državami z Redom jugoslovanske zastave I. stopnje. Tri smrtne žrtve pri porušenju stavbe RIM, 23. — Na Nomentan-s^i cesti, kjer pri 3,5 km gra-r. JO stanovanjske hiše za že-c/ničarje, se je davi zrušile še nedokončana štirinadstropna Stavba. Gasile: so delali '•es dan in tudi v noč pri odstranjevanju ruševin. Ob 16.40 so izkopali truplo nekega delavca, očeta t.-eh otrok. Pet ur pozneje so odkopali drugo truplo, toda manjka še en de-lovec. Kot vzrok Xrušenja se navaja dejstvo, da so delavci V četrtem nadstropju začeli odstranjevati opaž z betona, ko ta 4© ni bil dovolj osušen. Gschnitzer v Bocnu je Turčija sprejela, ker bi polagoma pripeljal do raz.delitvr otoka, kakor hoče Turčija. Voditelj ciprskih Turkov Kučug je danes izjavil, da na-, . , . sprotuje novemu načrtu nad- tem krivi vsi prebivalci neke škofa Makariosa. Načrt je o-grške vasi še preden se to značil za «politični manevets dokaze.« Ipred razpravo o Cipru v OZN mimmm 23. Podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Avstrije Gschnitzer se je danes mudil v Bocnu — nri-vatno. Obiskal pa je vse glavne voditelje »Suedtiroler Volkspartei« in se udeležil slo-vesne otvoritve specializirane knjižnice za vprašanja Južne Tirolske pri Južnotirolskem kulturnem inštitutu. HiimimmmiHmiHHHMmi Kitajci obtožujejo ZDA da sabotirajo^ varšav Baje ZDA grozijo, da botlo ukazale Čangkajiku bombardiranje kitajske celine - Mobilizacija na Kitajskem pod geslom cvsi vojaki» WASHINGTON, 23. — Pred-. kitajsko ljudstvo krivdo za sedmk Eisenhovve se je da- saootiranje pogajanj, medtem nes vrnil iz Nevvporta v Wa- L, delajo velike vojr.ške pr? sbington. Popoldne se je raz- fiave na področji Foj-moške govarjal z Dulle .cm. Domnevajo, da sta govorila o Daljnem vzhodu. Jutri se bo predsednik sestal z ob-ambnim ministrom McElroyem in s predsednikom načelnikov glavnih štabov generalom Twiningom. Medtem pa ni hotel predstavnik državnega departmaja potrditi niti zanikati govoric, da so ZDA opozorile Kitajsko, da bodo C nigkajškovim snarn dovolile bombardiranje kitajskega kontinenta, če bi bilo nevarno, da Kitajci zajamejo Kvemoj. Razširile so se namreč govorice, da je a-mrri.ški poslanik v Varšavi spc-ročil omenjeno opozorilo kitajskemu veleposlaniku. _ Predstavnik je tudi izjavil, oa mu ni nič zn.-nega glede trditev, da je Cangkajšek zahteval dovoljenje za bombardiranje kitajskih topniških položajev na kont neniu. Agencija »Novi. Kitajska« i pravi, da se ZDA pr.prav-Itajo, da bi povzročile neuspeh kitajsko - ameriških razgovorov v Vrršavi. »ZDA, pravi r-gencija, pripravljajo javno mnenje na to, da zvalijo na zine«. Agencija dodala, da to tflajo z namenom, da pred [ožijo zadevo OZN, in nada-»J'*je: »Gre za poizkus, da bi se posl užili OZN. da zakrijejo napadalne namene ZDA«. Bivši ameriški senator in b.vsi guverner države Nerv rork Lehman je poslal listoma «New York rKrald Tribune« ir «New York Times« pismo, v katerem pravi, da Kve-nioj in Macu »nimata nobene virateške važnosti razen za morebitne napade na celinsko Kitajsko«. Lehman dodaja, da sta oba otoka zg »iovinsko in z-mljepisno sestavni del celinske Kitajske, ter da so pekinške zahteve pravno upraviče-ne Lehman dodaja: »Mi nimamo nobene mednarodne pravice uporabiti naše oborožene sile za obrambo teh otokov. To obveznost je treba r.emudoma likvidirali* Končno predlaga, naj zadevo otokov predložijo OZN ali pa mednarodnemu sodišču, medtem pa bi moral Cangkajšek ■ makniti svoje sil čitatelje, naj pošiljajo Mae Mrl lanu pisma s pozivom na nurno rešitev spoia na Dali-ne»n vzhodu. ,nrtitaJ»kia Vl8da -Pa J' ZaŽel» pod geslom »vsi vojaki« u- stvarjati najbolj številno na- «rt.n° ^°3sko v 'Kodovini u. i?™ ’ pred začet- kom razgovorov v Varšavi, je fJlt komunisc.čna stranka zdala poziv za vojaško vežba-je vseh odraslih Od tega dne posvečajo delavci, kmetje dudentje, trgovci m tudi žen-• ke v vsej držav prosti čas za vojaško vežbar.je v okviru krajevne ljudske rlnilice Glasilo kitajske mladine je sePtembra pozvalo ljo mi-hjonov kitajskih mladincev naj se vključijo v milico, štu-» -i? pa-. «naj deiijo knjigo eni loki, puško pa v drugi« . ‘Ljudski dnevnik« piše, da’ «e sedaj v pokrajini Fukjen oo I ormoški ožini veiba voj-Nka »več milijonov mož«. V FeKingu so že ustanovili 50 divizij, g! štejejo skupno 700 tisoč mož. p»k nšk radio javlja, da bi Kitajska »lahko po- s.ala svoje prostovoljce s Ko- Londonski laburistični list I dV' se borilo p^ot^ntpadib »D»ily Herald, poziva avojelcem«. napaaai PRIMORSKI DNEVNIK 2 — Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25, najnižja 15,1, zračni tlak 1016,9, stanoviten, veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 25-odstotna, nebo eno desetino oblačno, morje rabilo razgibano," tempera!, morja 22, pad. 5.6 mm. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, »■J'/'*** Ger,?L\ 5^'ta»M** * Sonce vzide 5'53 ^,2 08 12»» 18.01. Dolžina dneva ‘2 ^ a vzide ob 16.14 m zatone » Jutri, četrtek, » se^ Kleotfa, uros .. ^ Zadni dan Danes se zaključi vpisovanje otrok v osnovne šole, jutri pa v srednje. Nekateri slovenski starši še niso vpisali otrok, * ker se še obotavljajo in se ner; znajo odločiti, ali naj jih vpišejo v slovensko ali v italijansko. Danes je torej za osnovno šolo zadnji dan odločitve in zato bo prav, da opomnimo starše na njihovo dolžnost do otrok, do sebe in do skupnosti. Morda živijo res nekateri v okolju, ki posredno pritiska nanje, toda če imajo le kaj značaja in ponosa, ne smejo kloniti. V nekaterih primerih pa gre le za jalove izgovore in za gol oportunizem, ki se ne morejo na noben način opravičiti. Ko nas je fašizem oropal šol v materinem jeziku, smo dolga leta hrepeneli po slovenski šoli. Sedaj jo imamo in ne bi smelo biti staršev, ki se ne bi ravnali po načelu: Slovenski otrok v slovensko šolo! Fašističnega zatiranja ni več, slovenska šola je državna in mora veljati pred oblastmi kot italijanska, zapozneli izlivi šovinizma pa ne bi smeli nikogar prestrašiti, saj smo preživeli zelo hude čase, medtem ko so naši zatiralci propadli. Zavedati se moramo, da človeštvo napreduje in da bo postajal tudi šovinizem vedno bolj stara šara. Če so še nekatere ovire in tež-koče, bodo odpadle. Že večkrat pa se je pokazalo, da so dobili absolventi slovenskih šol še laže zaposlitev, saj so znali vsaj dva jezika, kar je vedno koristno. Toda vprašanje je tudi pedagoškega in moralnega značaja. Pouk v materinščini je namreč tudi najboljša podlaga za napredovanje v šoli, učenec se potem tudi laze nauči tujih jezikov in pouk mu zlasti v začetku ne dala tako velikih ter.koč, kot če se mora učiti v drugem jeziku. Važna pa je tudi moralna plat vprašanja: če imajo starši le kaj človečanske, če že ne narodne zavesti, se pač ne bodo sramovali jezika svojih prednikov in bodo storili vse, da jih po lastni krivdi ne bodo nekoč njihovi otroci zatajili. Kdor pa se sam odreče svoji narodnosti iz golega oportunizma, ta vsekakor ni značaj než, marveč list v vetru. Takšnega človeka konec koncev ne spoštuje nihče. Razen tega pa se ne bo mogel nihče v bodočnosti izgovarjati, saj ne bo mogel reči, da je fašizem kriv, če se je potujčil. Ce se namreč človek ne poslužuje sam pravic, ki so mu bile priznane, zahvaljujoč se borbi vsega ljudstva, mu jih pač ne bo nihče ponujal in priznaval. Zato naj si obotavljajoči ___________ _________ starši dobro premislijo, da vest, ki jo objavlja demokrist. jih ne bo nekoč sram Ijanska agencija «Giulia» ve nred iavnostjo in lastnimi .povedati, da se zakon deli na £:rokiJ I dva dela, in sicer: en del ob- ............ni........................................n... Pismo CG1L trgovinski zbornici Neutemeljena diskriminacija v škodo Delavske zbornice in F10M Na sestanek, na katerem so razpravljali o železarni, niso povabili ^predstavnikov vseh sindikatov Miti vieifaj pi%c#i »reče: AjA> Vedno bolj številna volilna zborovanja Demokristjani obljubljajo nov zakon za rešitev vprašanja uslužbencev bivše ZVU Njihova vlada pa ni znala rešiti tega vprašanja v štirih letih ■ Volilni zborovanji NSZ v Gr o padi in na Kon-konelu - Danes pričnejo volilno kampanjo socialisti Volilna kampanja se nadaljuje s precejšnjo aktivnostjo strank, čeprav se še niso pojavili na trgih govorniki vseh kandidatnih list. Sinoči sta za Neodvisno socialistično zvezo govorila Franc Stoka v Gro-padi in Silvan Mesesnel na Konkonelu. Oba govornika sta predočila volivcem nujnost obnovitve tržaškega občinskega sveta in izvolitve svetovalcev, ki se bodo iskreno in odločno borili v občinskem svetu za interese občanov. Poudarila sta tudi škodljivo komisarsko u-pravo na občini, ki je v enem letu zvišala občinske davke na najvišjo raven in obenem zvišala cene tramvajskih prevozov, luči, vode, plina in druge Acegatove pristojbine, kar najbolj prizadeva delavske družine. Znano je da so se svetovalci Neodvisne socialistične zveze v preteklem občinskem svetu in v vseh prejšnjih občinskih svetih vedno zavzeli zlasti za delovno prebivalstvo, ki ga je demokrist-janska uprava stalno zanemar. jala. Veliko število letečih zborovanj so imeli včeraj zlasti komunisti, ki so govorili na raznih krajih mesta. Socialdemokrati, radikalci, republikanci in Fronta za neodvisnost so ravno tako govorili na raznih mestnih in predmestnih trgih. Od teh levičarsko sredinskih strank, radikalci najbolj polemizirajo z demokristjani, ki jih odkrito obtožujejo, da hočejo z vsemi sredstvi izsiliti v Italiji klerikalno diktaturo. Socialisti pa bodo začeli svojo volilno kampanjo šele danes s prvim volilnim zborovanjem, ki bo ob 19. uri na Trgu Sv. Jakoba, kjer bosta govorila tajnik federacije Apih in Bres. san. Poleg tega pa je tukajšnja PSI te dni sestavila svoj volilni program, ki je precej obširen in obravnava gospodarska, upravna, socialna in druga vprašanja, ki zanimajo naše mesto. V programu je tudi rčtpo, dacjse tržaški socialisti udeležuje j o. občinskih vo? US :,srn!,de:01;:,: pravljfhi podpreti občinski od. bor, ki se bo r. esno obvezal, da bi* Ptbgram^jjrokegu odpi% ja. Nato poudarja rcn. da b» odločno zagrnila kakršno koli posredno1* aTi neposredno podporo občinskim upraviteljem, ki ne bodo Ustrezali tem pogojem. Demokristjani pa nadaljujejo s svojimi obljubami, ki jih potegnejo iz svoje propagandne malhe ob vsaki volilni kampanji. Poleg drugega so se sedaj ponovno spomnili na u-službence bivše ZVU, čeprav ni znala njihova vlada v zadnjih štirih letih rešiti tega važnega vprašanja, ki zanima na tisoče uslužbencev. Sedaj pa sporočajo, da bo poslanska zbornica po «zaslugi» dveh tržaških demokristjanskih poslancev že v tem mesecu razpravljala o zakonu, ki naj bi dokončno uredil službeni položaj omenjenih uslužbencev ravnava vprašanje članov policijskih sil, drugi del pa vprašanje civilnih uslužbencev. Člane policijskih sil naj bi vključili v sestav ustreznih državnih policijskih zborov, civilne uslužbence pa naj bi združili v krajevni »posebni stalež«, ki naj bi preprečil, da se porazgubijo, dokler ne bo ustanovljena avtonomna dežela. Podobna zagotovila v raznih do sedaj predloženih zakonskih osnutkih so že neštetokrat demokristjani nudili uslužbencem bivše ZVU in zlasti ob raznih volilnih kampanjah. V resnici pa so do sedaj zavirali vsako resno rešitev tega važnega vprašanja, ki zanima na tisoče tržaških družin, samo da so na en ali drug način prisilili tisoče bivših usluž- bencev ZVU, da so «prostovolj-no zapustili službo« ter mnogi od njih odpotovali v tujino. Poleg tega pa je zanimivo tudi, kako je demokristjanska agencija dobro obveščena o «sporih med indipendentisti«. Včeraj je «Giulia» prinesla vest o Toiloyevi tožbi proti tajniku Fronte za neodvisnost zaradi «obrekovanja» po tisku. Obenem pa demokristjani znajo povedati da «Tolloy upa, da bo razprava na sodišču, ki je bila 9. septembra odložena, pred volitvami«. Da se indi-pendentisti pričkajo med seboj, ni nobena skrivnost. Toda zanimivo je, kako si demokristjani prizadevajo delati reklamo Tolloyu, ki ga njegovi nasprotniki dolžijo razkolni-štva. Začetek pouka Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da se bo začelo šolsko leto 1958-59 na našem področju, kot sledi: V OSNOVNIH ŠOLAH: 2. oktobra V SREDNJIH ŠOLAH V STROKOVNIH ŠOLAH IN V TEHNIČNIH ŠOLAH: 2. oktobra V VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH (klasični in realni gimnaziji, učiteljišču m trgovski akademiji); 8. oktobra. Ker bodo 12. oktobra volitve, bodo v vseh šolah prekinili pouk od 10. do 14. oktobra. Volilna zborovanja NSZ Danes bosta naslednji volilni zborovanji Neodvisne socialistične zveze: V Barkovljah ob 20. uri in S.M.M. Zgornji (v začetku Reške ceste) ob 20. uri. IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItlllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllll Nadaljevanje kongresa italijanskih pediatrov Zanimivo poročilo tržaških zdravnikov o delovanju centra za poliomielitike Izkušnje in praksa v enoletnem delovanju ustanove, ki zdravi in usposablja poliomielitične bolnike - Poročilo beograjskega zdravnika dr. Vuloviča Nadaljevanje bele stavke v ladjedelnici Sv. Justa Oblasti bi morale za rešitev gospoda Le na ta način se prepreči propadanje ladjedelnice, ki razpolaga z naročili* nima pa finančnih sredstev . .a y treh | septemtor^nedel^i^1 [ant„. deja.njin; “‘TTL-cg CM<£; ja; 22.30 Orkfter Fr^tCK |lW Ccld; 23.00 V«*aW*J J*. Diamonds«; 23.30 «*** , st* 's »jLfdp loclca Holmesa«; «-hnei(RrW- violinista Wo!fganda na „„ ^ 9.30 Orkester li* Orkester Ca,r.'°rtv. 16.00 TJ* Popevke iz f|kndv. Mav"*! 20.30 Glasbeni variet , ^ tt[. pevke; 22.15 F, ® pet«, rac^.ema» in o čemer je bila izdana brošura- »Za zaščito in okrepitev 1 odjetja ILVA v Skednju«, ki so jo poslali tud trgovinski zbornici m odgovornim oblastem. Pismo se zaključuje z ob-lalovanjem dejst-a, da niso na sestanek, ki je bil v po-redeljek v trgovinski zbornici povabili sindikalnih predstavnikov Delavske zbornice CGIL in organizacij) kovinarjev. ki je vključena v to organizacijo, čeprav so povabili druge sindikalne zastopnike, zastopnike delodajalcev ,n privatne osebe Tako ravnanje ni v korist zaščite IL V A niti tržaškega gospodarstva na splošno. ——«» ----- padcu s štirih metrov višine si je samo verjetno zlomil no poškodbo ugotovili šele po natančnejšem pregledu. Bortolettou ki se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 10 ali- v primeru kostne poškodbe 40 dni, je povedal, da se je ponesrečil med delom v ladjedelnici Felszegy, kjer je padel z nekega odra. niti boleznih, pri čemer je sodelovalo nad 70 zdravnikov. Kot smo že poročali, priso-s*vuje kongresu italijanskih pediatrov tudi številna jugoslovanska delegacija zdravnikov iz Beograda, Zagreba in Reke, med katere je tudi predsednik društva jugoslo-\ diskih pediatrov prof. Niko Sknvaneli, Na dopoldanskem zasedanju je med drugimi govoril tud; beograjski otroški zdravnik primarij dr. Ljubomir Vulovič, in sicer o klinični sliki hudih in nevarnih primerov bronhialne pljuč-r.;ce, ki je v Jugoslaviji od jeseni lanskega leta pa do le-iesnje pomladi ogrožala življenje ne samo dojenčkov in malih otrok, temveč tudi življenja zdravih novorojenčkov v porodnišnicah. V svojem poročilu je dr. Vulovič opisal tri različne vrste pljučnice ter prikazal bakteriološko analizo toi obdukcijsko - patološko -anatomsko analizo umrlih o-trok. Od izredno visokega števila za pljučnico obolelih otrok je govornik obravnaval le najhujše primere obolelih novorojenčkov in dojenčkov. Tako je povedal, da je od 34 takih otfok v dveh letih,,umrl«> kar i? kar predstavlja še vedno v.soko' umrljivost, posebno še če ' se 'upošteva, da- so vtem tem otrokom, potem ko so prigli v bolnišnico, skušali rešiti žlvjjenje z na 'modernejšimi metodami zdravljenja: an-t.l iotiki, kortizonom, transfuzijami itd. Glavni povzročitelj pljučnice je bila «Kleb<-fela» oziroma Friedlaenderjev bacil, ki je v nekaterih mestih povzročil hude nesreče. Govornik je nato podrobno opisal zdravljenje ter pri tem poudaril, da so imeli največje uspehe ob 1 ko ter pozdravil italijanske kongresiste v imeru vseh jugoslovanskih otroških zdravnikov Na popoldanskem zasedanju pa so bila poročila na drugo temo kongresa, in sicer «So-c:alno vprašanje poliomieliti--a v Italiji«. Tu ie sodelovalo ckoli 20 zdravnikov, med njimi tudi tržaška zdravnika profesor Nuzzolillo in prof. Ste-fanini, ki sta se razprave u-deležila s poročilom o enoletnih kliničnih in zdravniško sicialnih izkušnjah v centru za fizično usposabljanje polio-mielitičnih otrok Ta center ki obstaja komaj leto dni in ,e sestavni del bolnišnice «Burlo Garofolo«, je sprejel v tem času 45 obolelih otrok, ki so ležali v bolnišnici najmanj dva in največ osem mesecev. Poleg tega je omenjeni center zdravil 5 otrok, ki sn imeli paraliziran obraz, 6 jirok s paraliziranimi rokami in nogami, 33 otrok s paraliziranimi nogami, 36 otrok s paralizirano demo nogo, 39 otrok s paralizirano levo nogo, 1 otroka s paraliziranima rokama, 4 otroke s paralizirano desno roko, 1 otroka s paralizirano levo roko in tri (troke z umešanimi« paralizami. Uspehi zdravljenja so več kot zadovoljivi. 0.1 skupine 30 otrok, ki so ležaii in bili na zdravljenju v omenjenem centru, so v 12 primerih ugotovili »dobro izboljšanje« zdravstvenega položaja, v desetih primerih se je položaj »ne- koliko« izboljšal in le v osmih primerih se ni prav nič iz- boljšal. Toda v zadnjih primerih gre v glavnem za bolnike z zastarelimi oblikami paralize ali pa otroke, ki so bili poprej na zdiavljenju v Oba zdravnika sta lahko u-gotovila, da zdravljenje paralize na obrazu in zgornjih udih ni tako lahko, medtem o so bili dosežem precejšnji uspehi pri zdravljenju paralize spodnjih udov. Tudi ambulanta za zunanje bolnike ima mnogo dela, saj prihaja na zdravljenje 52 bolnikov, in sicer po sistemu rotacije. Toda cente; se ne u-kvarja samo z zdravljenjem o-ziroma fizično lehabilitacijo bolnikov, temveč posveča vso jc-zornost tudi on.m poliomie-itikom, ki so bili ozdravljeni aii deloma ozdravljeni vrnjeni družinam, Tu se pa postavlja vprašanje pravilne o-f.krbe, nadzorstva itd., kar pomeni tudi socialen problem. Zaradi tega ima center na skrbi tudi take bolnike, in sicer tako, da so pod stalnim ladzorstvom specializiranega osebja. Potem ko poročilo omenja se nekatere tehnične podrobnosti, zaključuje z ugotovitvijo, da je pot, ki jo je ubral center, privedla do lepih re zultatov. Dosedanje izkušnje bodo mnogo pripomogle pri nadaljnjem delu, ki bo šlo predvsem v dveh smereh-, na poti zdravljenja in vključitve bolnikov v socialn produktivni ciklus. Tudi včeraj niso delali delavci ladjedelnice Sv. Justa, ker še vedno ni urejeno go-podarsko stanje tega podjetja in lastnik ni mogel izplačati niti zaostalih prejemkov. Tako je v tej ladjecelnici »bela stavka« že od petka dalje in se za sedaj še ne ve, kako, se bo zadeva uredila. Kot je znano, ladjedelnica sicer razpolaga z zadostnimi naročili, saj so že podpisane pogodbe za gradnjo sedmih ladij za Indonezijo vendar pa je sedaj v zelo resnih težavah, ker so se zelo dolgo vlekle birokratske zadeve v /vezi z omenjenim, naročili in dovoljenji organov, ki ureju-'eio devizna vprašanja. V praksi je prišlo do takega položaja, ko lastnik ne more izpolnili svojih obveznosti, čeprav ima po drugi plati že podpisana ugodna naročila, ki zagotavljajo ladjedelnici dve teti polno obratovanje. Edino r^itev bi, po mnenju delavcev in notranje komisije, predstavljala po oblasteh nadzorovana uprava, kar bi omogočilo, da bi ladjedelnica dobila potrebna sredstva, da prične ponovno z delom in da nato izplača kredite z novimi gradnjami. Kaže, da je bil vladni generalni komisar do: sedaj nasproten taki rešitvi, odnosno je vztrajal na stališču, da gre za privatno [ podjetje, v katerega upravo Ise oblast ne more vmešavati. Včeraj je prišlo do dveh sestankov z lastnikom ladjedelnice in vladnim generalnim komisarjem. O rezultatih teh razgovorov ni bilo izdano nobeno poročilo in se ne ve, do takšnih zaključkov so prišli. Vendar pa sta že ta dva sestanka pomembna, saj bi na 'ta način odpadel izgovor o i.evmešavanju v notranje zadeve privatnega podjetja, če naj bi lastnik sam to zahteval. Delavci zato pričakujejo, da bodo ti stiki privedli do konkretnih rezultatov tako glede sindikalne plati vprašanja kot tudi glede bodočega dela ladjedelnice." V obratnem primeru se bo položaj namreč zelo zaostril in se sedanje težave lahko končajo tudi s propadom ladjedelnice, pri čemer bi okoli 300 delavcev izgubilo zaposlitev. pek. Ta odgovor se nanaša na resolucijo omenjenega sindikata, ki so jo izglasovali na zasedanju 13. t. m. in v kateri so upokojenci ostro protestirali proti sedanjemu postopku, ko morajo čakati- tudi več mesecev na ureditev pokojnin. Kasneje je prišlo tudi oo sestanka med predstavniki upokojencev in direkcijo INPS, na katerem je direkcija zagotovila, da bodo odstranili tudi druge pomanjkljivosti in da bodo uredili vprašanje izplačevanja pokojnin na različr nih mestih, zaradi česar so prisiljeni upokojneci, ki dobivajo po dve pokojnini, izgubljati po nepotrebnem čas. Sindikat je poslal omenjeno resolucijo tudi generalni direkciji INPS v Rim in italijanski federacij upokojencev. «» -------------- Publikacija o položaju našega področja Izšla je ((Monografija o gospodarskem in socialnem položaju tržaškega ozem.ja«, katero je izdala tržaška trgovin-sa* zbornica. Gre za zanimivo publikacijo, ki šteje 38 strani in katero je uredil dr. Nestore Illini, šef pokrajinskega urada za statistiko na osnovi obsežnih obstoječih uradnih podatkov. O tem obširnem delu bomo še podrobneje poročali. če. Ni dolgo od tega, ko mu je neznan tat kradel vse, kar mu je prišlo pod roko. Ko so tega identificirali in mu tako preprečili nadaljnje škodljivo delovanje, je Dagri najel za natakarja moža, ki ni bil nič boljši. Nekega dne je ta izginil z inkasom dneva ter se ni več vrnil na delo Dagri ni poznal ne njegovega priimka ne stanovanja, pa čeprav je omenil, da mu je bilo ime Roberto. Tatvino 17.500 lir te.' tatvino dveh ducatov žličk in zavoja igralnih kart je prijavil policiji. Preiskava se je uspešno zaključila z identifikacijo nesramnega natakarja za že znanega 30-letnega Umberta Pe-truccija iz Ul. Castaldi. Mož je priznal da si je pridržal 15 tisočakov in ne vsoto, ki jo je Dagri navedel v svoji prijavi, vendar je odločno tajil tatvino žličk in kart. Denar je ukradel, je pojasnil Petrucci da bi poravnal številne dolgove, ki jih je imel Slabi obeti ( Šolske vesti ) pri likvidiranju pokojnin Tržaška direkcija INPS je pismeno odgovorila pokrajm-skemu sindikatu upokojencev, ki so vključeni v CGIL, da sedaj pregledujejo vse prošnje za pokojnino, ki leže preveč časa, zato da bodo pospešili njihovo rešitev in da najdejo način, da izboljšajo Včeraj so pričeli tržaški demokristjani prvič uporabljati za svojo volilno prooagando tudi potujoči ki no. Ce pa bodo volilni rezultati takšni, kot je bil včerajšnji začetek z novim propagandnim sredstvom, tedaj bo demokristjanom res slaba predla. Okrog 19. ure so namreč poskušali na zborovanju KD na Trgu Sv. Antona pokazati poslušalcem propagandni film, pa se je aparat pokvaril% Tajnik Belci pa je kot zvest zagovornik vsega kar je ameriškega, kaj kmalu našel izgovor: «Ce niso Američanom uspeli vsi poskusi z raketnimi izstrelki, čemu se ne bi tudi nam včasih kaj ne ponesrečilo. Zato pač ne bomo vrgli puške v koruzo!« Ce še velja pregovor, da se dan sodi po ju trn. tedaj ne b> smelo iti demokristjanom propagandno žito v klasje. Nepošten natakar Francesco Dagri iz Ul. Alear-di, lastnik bara pri grljanskem pomolu, zadnje čase nima sre- sedanji admmlstrativni posto- IIM................ H .Ml.««.llllIIlIllHI.»lIllllll..lllI.I...■l.l.ll...l.l....l.ll...l................l."l.'.'>'.■m,",,■,,,,,,,,,,l",,",,,,1,"l,,",,"l,,",,"", Izpred kazenskega sodišča Tragedija zapuščene ženske ki je prišla ob ljubezen in denar Ker se je hotela v obupu maščevati, je morala celo pred sodnike, ki pa so jo zelo milo obsodili 34-letna Anton:a V. je preveč zaupala 37-1'etnemu Vin-cenzu Chieppi iz Ul. della Zonta in verjela njegovim sladkim besedam. Zenska ni iskala drugega kot prijetno stanovanje, v katerem bi srečno živela s Chieppo. Bila je tako zaljubljena, da ni spoznala njegovih načrtov. Zato mu je dala vse svoje prihranke n si tudi nekaj denarja izposodila pri bratu. Vse seveda zato, da bi bilo! njuno gnezdo čim lepše. Da bi denar vrnila bratu, je odšla celo v Rim s trebuhom za kruhom. Nekega dne jo je Chieppa obiskal in jo z raznimi papirji v rokah prepričal, da je poravnal pr' njenem bratu ves dolg. Vesela nad tem je pisala bratu, a kot odgovor je prišla grožnja, naj se ne prikaže v Trstu, ker bi ji zasadil nož v hrbet. Njeno bivanje v Rimu se je tako podaljšalo, dokler ni zaslužila toliko, da je poravnala dolg do zadnje lire. Te- daj je prišla v Trst, a njen je moralo sodišče postopati po vesti, vendar so žensko nulo obsodili, in sicer le na 20 dni zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Niti blaga razsodba ni mogla potolažiti žensko, ki je tudi na hodniku in na stopnicah sodne palače na ves glas jokala in dajala du-ška svoji žalosti. Preds. Fabrio, tož. Pascoli. ljubček je bil do nje hladen. Mož, krojač po poklicu, je bil namreč poročen ;n ker mu je začelo breme ženske težiti, se je je hotel rešiti. Iz obupa je Antonia V. marca 1957 leta zaužila na pločniku pred hišo svojega ljubimca solno kislino, a na srečo so jo zdravniki rešili. Od tedaj se je začel njen rižev pot. Zgradi živčne razvrvanosti je morala celo na nevrol(^ki oddelek, kjer se j -.je nekoliko Qsom,ogla, ven. >r .l.ittbezni ni mogla po*a-„ j iti. Bolelo- jb je' tudi, da 'je' Chieppi izrodila t?liko denarja, med^m ko ni niej ostalo nit' tol;ko. da bi vse lahko p ošteti« najedla rugih podobnih centrih. n,,,,,,,......., .............................................................................................................................. m..... bi spremenil sn^e; vožnje, Su Komaj je 50-letna Luigia Pa-giiant por. Valoppi iz Ul. Ri-sorta stopila včeraj zjutraj s o očnika v Ul. Mohn a ver.to in je hotela prekoračiti cesto, */> je znašla na tleh. Sicer ne po svoji nerodnosti ali krivdi, lenivec zaradi nepazljivosti E-zis Fabbra iz Ul. Kolonja, ki se je vozil s skuterjem proti viliemu predelu ceste. Žensko, ki se je pri padcu ranila, so odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, medtem ko so policijski organi uvedli preis.tavo. Ta Je bila kratka, a tudi Valoppije- Prometne nesreče Avto treščil v vespo in hudo ranil vozača Skuterista podrla ženski - Brala sla se z lambreto zaletela v avlo ne jo je 51-letni Secondo Can-Kolonkovca podrl na va se ie zadržala v bolnišm- . *?nl. s. . ci le toliko, da so ji nudili «a m jo prisilil, da se je od- Nesreča delavca pri Felszegyiu Prav gotovo je imel 18-letnilbi prišla do trolejbusa Pred Bruno Bortoletto iz Starih l križiščem a Ul. Settefontane vso potrebno pomoč, po kateri so jo odslovili. Vseeno oa bo morala počivati kak.h tO dni. Proti večeru se je pripetila podobna nezgoda nedaleč oa U. Molin a vento, in sicer v Drevoredu Sornino, katerega je 37-letna Štefanija Va-tcvac por. Černe ;z Herpelj-Kožine hotela prekoračiti, da peljala z rešilnim avtom po zdravniško pomoč- Tokrat pa je moral tudi Centom, ki se > pri nezgodi zvrnil skupno s svojim vozilom na tla, prisesti v rešilni avto, ker je bil tudi on potreben zdravniške nege. Sicer ni bilo ne za žensko ne za skuterista nič hudega tn tako sta se oba po zdravniški pomoči odpr-.vila vsak proti svojemu domu. Hujša nesreča na se je pri- , i, se uiaia r ciiuf-tu m v/ioi»mu I Mazzon iz Videmske ulice pe- rek je vrgel skuterista z vozila in ker je z giavo udaril ob trdi tlak, je neza.vgsten obležal na tleh. Po prevozu v bolnišnico, do česar je prišlo z rešilnim av-’.cm, so ugotovili, da je stanje Ščuke zaradi raznih pot-kodb na glavi in še posebno možganskega pretresa precej resno, kar je prisililo zdravnike, do so si pridržali prognozo Nekaj ur kasneje, ko je p rak že legel naa mesto, sta se brata Ferruccio in Claudio v Ul. Settefontane, kjer je pri-i’o do trčenja med vespo in fiatom 1100. Krivdo je za sedaj težko ugotoviti, dejstvo pa je, da ni 48-letni Diego Marussi iz Ul. Milano, ki je bil za volanom fiata, utegnil pravočasno pritisn ti na zavore in je silovito treščil v vespe 34-letnega Lucijana Ščuke iz Vicolo Castagnetto, ki je zavozil iz pros'0ra za parkiranje med dvema avtomobiloma in je hotei zaviti, da Ijala z lambreto po Miramar-skem drevoredu. Nedaleč od trižišča s cesto, ki pelje proti gradu, pa sla se fanta zaletela v avto Marcella Nicco-linija iz Drevoreda Sonnino. Medtem ko se j» Ferruccio, ki je vozil iambreto, rešil brez poškodb, se je njegov tiat potolkel, tako da se bo mrral zdraviti morda »udi dva OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. septembra. 1958 se je v Tr#u' rčidilo e otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 10 POROČILI SO SE; Uradnik Manftolei-ti Guido in učiteljica \ftdeSiinis Rerdta, strugar Mišino Cesafe in barisika Giraldi Lu-Maja letos je hotela govo- I ciang, tehnik Zanier Livio in riti' 's Chieppo Ih Je odšla IpiOdalSlka MSžžucchi Celestina, madnik Zttc.ca Tarcisio in uradnic« Scuccimarra Gioiana, mehanik Bosazzi Marib in šivilja Du-dine Btnita, upokojenec Dl Maria Domenico in gospodinja Bia-gini Lia, tramvajski uslužbenec Vltale Reno in gospodinja Mosor Maria, godbenik Aoreoli Veniš in gospodinja Vidonis Silvia, šoler B i osoli Sergio in uradnica Eriče Giacomina, prodajalec Tamai Ginu in uradnica Segalla Silva. UMiRLI SO: 22-letni Perostch Gaetano, 79-letna Furlan, por. Perro Caterina, 17-letni Bensi Giuseppe, 68-ietna Roman ut’ 1, por. Frank Italia, 64-letna Zocehi •por. Ec cel Pierina, 53-letni Kot-teri Rodolfo, 45-letnl Bor jan Albin 84-letna Vodopivec, vd Mactella i Giusepptna. -—«»------ v njegovo delavnico. Jrhvi raz" govor se je končal'brez Uspeha, zaradi česar k obupfn) ženska odšla"v drogčrjjo, kjef si je nakupila nekaj solne kisline in s tekočino v lončku pozvonila na Clveppova vrata. Ko so krojača poklicali, jc spoznal, da je v nevarnosti in tako je ženski zaprl vrata v obraz. Drugi njegovi uslužbenci pa so ženski vzeli lonček in kislino zlili v strair-šče. Antonijo V. je Chieppa prijavil policijskim organom, ki so jo pod obtožbo poskusa povzročitve hudih telesnih poškodb predali sodišču. Med včerajšnjo razpravo je ženska ves čas krčevito jokala in obrazložila, da je Chieppi izročila nad 400.000 lir. Mož se je odločil, da ji bo denar vrnil, a ji je dal le 50 tisočakov, medtem ko je hotel razliko plačevati v obrokih, in sicer po 10.000 lir mesečno. Kot dokaz dobre volje je mož pokazal sodnikom poštno položnico, a ta je nosila datum 15. septembra, kar je praktično pomenilo, da se je na dolg spomnil šele pred procesom, med katerim je kazalo, kot da je on obtoženec in ne njegova bivša ljubica. Sicer zakon je zakon in ker tedna na opazovalnem oddel- nihče m mogel tajiti poskusa gu jpovzročitve telesnih poškodb, INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V NABREŽINI Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV KRIŽU Vpisovanje v I., II. in III. razred se vrši" neprekinjeno do 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak dan od 9. do 12. ure. INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolint obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I., II. in III. razred vrši od 1. do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. • * * VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 do 25. sept. vsak dan od 10 tio 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. LazzarettO vecchio 8-U, Navodila glede vpisovanja so raz 'idna na zavodovi oglasni deski. • * * NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Tr stu, Piazzale Gioberti št. opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra 1958 Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. * * » DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne tn govske akademije s sloven skim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v vključ no 25. sept. Potrebne informacije se dobijo v tajništyu vsak delavnik od 10. do 12. ure. * * • DRZ. NIZ. INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole slovenskim učnim jezikom Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III. nadstropje sporoča da traja vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 do vključno 25 septembra 1958. * # * NIŽJA SREDNJA SOLA Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu v U1. della Scujla Nuova 14 sporoča staršem, da se rok za vpi sovanje v to šolo zaključi 25. t. m. Vpisati se morajo tudi učenci, ki so delali sprejemni izpit. VPISOVANJE IN POPRAVNI IZPITI NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH TRŽAŠKEGA OZEMLJA Šolsko nadzorništvo osnov nih šol v Trstu sporoča, da bo-do popravni izpiti.v Jesenskem roku in vpisovanje v vseh osnovnih šolah Tržaškega o-zemlja po naslednjem razporedu: Od 15. do 24. septembra t. I. 12-3°) iBiio-ie.oo" P''®^«notr<*eLli,i Debussy: SMadbe 1?25 G Ritmi in popev«e, 3 naših dedov; 18. rD: “ ka; 19.30-22.15 P gcotU. Melodije Raymonoa sbuvENIJA 4 327.1 m, 202,1 m. 7,00. ^ Poročila: 5-°,°r'J j7,00, 1S/ 10,00, 13.00, 1».°°- tedna ukradel luno; 22.00: 22.55.'. _„llarnm 8.05 Nekaj ^laroresW « dvospevov; 8.40 H JO-j ledna — Latldry ^ ^ '9.00 chansone: 9.20 I-gr» «po ster Radia Beograd.. **). venskih ravnicah® l0 nn iz Slavonije). lu- orK^rL,; minut jugoslovanske ^ glasbe; U.OO vitf>*?£ 11.35 Radijska šola. z ur«*., ji njo: Stekleno n’e?iaViatJJf>'fc,V{ii' ke. 12.05 Segava kl»S25 sg, Kmetijski nasveti O* ^ ske narodne v K(2%, Deva poje ucvd pvje _ rrAl zbor; 12.45 Georfi to, ^ cert za violo in štirim* \e i" 13.30 Četrt ure s & Kmečko godbo;. l3-*l4 o5 ^ zabavne melodiji A' šola za srednjo ^ iolinista Ur<* ji«' zabavne melodiji -tApnj# šola za srednjo . Violinista Uroš P'r ^plješ* j;t Dermelj i«r.ata1p4o pri 'iflriJ',; be za violino: 1540 si)- <0 j* mojstrih — R<*e žeijah: 16.00 Koncert ^ }j,35 pevka v R na paleta Rich^m: 18.00 Sestanek ob » svetu, narodno Pesmuo Razgovori o me* šanjih; 20.00 Ch^1 W > Faust - II. del; vili bije igrajo *]/ stri; 22.15 Anita ? 22-^..^ Oscarja Peiersojoa G'e roč vam želi Ja'ct!ie . svojim orkestrom. A (jj» TELEVizi^oKe; 17.00 Spored Poročila; 18.45 Fog ^45 .ž lo mamdo ant'^°”i3oroi'*s' oatrl> Policij'ka zgodba * (ijtir^a 51* lja«; 21.30 Konce« pevk; 22 30 Spomin a. 23.00 Poročila. rr K sior. 16.00: Ford, J. Lemmon. ^ st. Fenice. r4.45, 18.15, * ' dneh okrog sveta® n« ce neveljavne. v?™gifni Nazionale. 16.00; rMoO‘O* ni tedni« Robert I Constance Cumm"1* ^ Banks. , & ngel m1®- Arcobaleno. 16.00: «" ‘fl raz«, Mickey R°°n dino prepovedan«., I Supercinema. I®-««; orožje«, Rock Jones Filodrammatico. ‘•'•'I J. K, HU,dS° .Vr»»/ 15.0«: } ht vžuiman«, c. Hes'„o I Strogo Prepoveaa« c syd I(+ mm. Variete: “^"uoiij««!. *' Grattacielo. 16.00: 1 g^je1®’ stesse«, D. Kerr, ^ Chiari. ..j-jelli V Cristalio. 16.30: »Jj* j» « poi», VVilliam Hol® Olson. - ki Capitol. 16.00: «M°*> p. V*jfč ubijati«, D MurraF’,7. k« Astra. Roian«. I«3,: „ W ški polk«, H. Sčdtt. p/S), Alabama. 16.30: «D”Jn, Nevvman, Lita 51 >1 INC WII1 d L1. Dl'-1 |lv iti Aidebara-a 16.OO: “•' »ju , Pellegrin, J. M°r J' * Ustom1'16.00: Cagney, D. Duhi1«5’ peK0r, Aurora 16.30: »V,1 te*#«'? nja«, M. Michel. -ačJjLi Garibaldi. 16.00: bara Lange, Ideale. 16.00: »Urnor L. De Funes, N?,®« l'V> NOČNA SLUŽBA LBKAHN v septembru Alabarda, litrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovannl 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendinl Ul. Tlziano Vecellto 24: Valute Zlati lunt Marengo Dolar . , . Frank franc. Frank Švicar Sterhng Di nar Šiling Zlato .... Zan, n. marka Milan Kirn 5.900,— 6.100.— 4.500.— 4.700,— . 624 - 626.— 1 1B1.— 136.— 145.— 146.— 1.710.— 1.760 — 80 — 85 — 23.75 24.25 707.— 710,— 147.— 149.— ^.HOll,day;18.00, in mir«, A. HeP’%oijepayiF' lir,pero. 16.30: (iP°*n> Hollid2y Italia. 14.30, i““-'.rn Moderno. io.w- - skočne deske«, ^ K»uy. ^cajf*’ ■ .70« K S. Marco. 17.30: G. Mpnfgomery. - ■'irapet®11 ..F Savona. 16.00: \fi' Fernandel. gi 1 *t< Vlale 16.00: »Zver, <((1ič la svet«. . l6.«?i^r«' vpisovanje in popravni izpiti I Vlttorio Veneto. gtev a, no raznoredu. ki va določi di- sever 777», A. po razporedu, ki ga določi di daktični ravnatelj V sredo, 1. oktobra se bo pričelo šolsko leto s šolsko mašo. Vsa potrebna navodila in pojasnila dobe starši pri di daktičnem ravnatelju ali na sedežu šole. ( gledališča KONCERT V AVDITORIJU V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Alberta Zedde in ob udeležbi violinista Uta Ughija, ki bo v petek ob 21. uri v Avditoriju. Na sporedu so skladbe Schuberta, Beethovna, Confa-lonierija in Mendelssohna. m A D I o SREDA, 24. septembra 1951 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za ženski svet- 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Armando Sciascia; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Johann Strauss: »Lepa Donava«, balet; 18.30 Z začarane palice: Marija Polak: »Nezadovoljni netopirji«; 18.45 Odmevi iz Evrope — igra pianist George Feyer; 19 00 Vokalni kvintet «Nlko Štritof«; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Ugo Beui; »Lepa chard Conte. „SI®' n® V Belvedere. 16-3a' ogčnii A' Massimo. 16.00: “Hartne"' j. Yang Tsc«, W »a .rfj . Novo cine. 16- e,iarD®r str«. James Mason, J« goO Odeon. 16.00: «Wi iVfr »J Jr Stan Laurel in ^ ert»” Radio. 16.00: «Prv‘‘ < Palance. -,.,/isT® iVfsČ NA. , 20*001 Arena del ,i®r*'ter, ,|l{ duši«, A. BaX ..»os ^ cinemascope. nn(i. ((C',/Jr:'1'' Arena Diana. 20°°n ml arenami«, Lewls. „/,ra'. , '' Garibaldi Kot z¥,lairirnjn i« Marconi. 20.00: ( trel>a v tem krsti n kaj storiti; ve šib- ‘a ‘vejo6. 'Zdati pred nien0 thai J*vnoatjr da bi vtis 4Pet v aj*n* ‘n umakniti' se *prijateli^°J • SVet’ med svoje *i bi tlj m znance. Pesni-?B8ku o.mU rekli- bilo je v “m zar.,,?raka' Kljub temu k" prijetn' te?a srečanja, ta-‘etn ta ° Zlvel’ tako dolgo ku, da S1Jai nos J v somra- ^vljenje em vend-irle smatral Za POn>ombanoZn0,n°: ŠC V6Č’ leti, kdVe ^e‘‘ za vsemi temi ■ razuiniiiSern _*st° stvar povsem ž.\ el in že nekaj krat dojilj* v r ^ mnenja, da živ. br P'oskem čelu. kj °'da nis-em veren, «»klju.eren". sicei... — _______ 1« ,v ves tegoben, ker se *t»ra . ^ko naglo menjuje, •Pitaj 's Pomlajuje, z vsemi 4« le^. orističnimi freskami t-otni,* ~~ ker bi bil sicer Njihov’ da 'majo v našem ‘»oj, em) življenju duhovi 4»j v pZs*e vmes vprav te-p, .Iat)b letih ko si nih-HI b; v?* sprememb. Vero-Poltora ’ da i t to kazen, niti sem Pokor, , - -------------- t®o ? grehe, vprav za i* tolik *no plahost, ki mi . la lak PovedaIa •• !love„ ,0, kot vsak drug po- B° ob • ,rkavl)an, hodim toč- c«h, n *S ‘b urah po istih uli- d* bj b' čutil potrebo, P»tku ,Se Približal kakemu o1 Pogled trgU’ da bi ** osve' *nih na že*1 pisanih, ru- *^4k,’st. Pravih, zelenih in ttvib Pokrajinah, na teh vrtovibPremičnih dekorativnih > na ___-4. 1^ n°vih cnih dekorativnih •tet, u-’ na ka*e”ih raste le ki j, .* mu pravimo lasje ir Lt«oblPp Pa, živih kariatidah, u‘ke» : lb v »vreče«, »sput. .'*e» ; 1 v «vrece», »sput. ’*»ijt J1 vse mogoče druge .•k0’j n *Pominjam se le, t Propad item nizu pov°jnih k* P°novn Vsak moi up’ da »vetUK •tlekie opazil pla‘ tabrii lik'. ki bi me #»»0,^5niat*' kje ava W ,am i'- No- ~ Bil sem (, setu jn ravnodušen. Ho->,* ®1 bil« ^Praviti v zadrego. ia n w°na iz znane gimna. - °v, B.,e*a izmed »b« raz-^V'*m nLPa le ena izmed b,*v*l» d°bnih deklet, raz-4^*0» 1. S* ie P° barvi btM* * iol«l (Nekoč) plaho P«k,, ,k**a ‘zleta, ki je staj, iv Prav enostav-to? s« ®b obal, ob kateri iži.^z Binakl;^ju z wiJiv« * a je tedaj odločna z tild» bi n?‘vnosti ki nas Prikln ? želeli, ostati k v» o.Pieni, ^,'Cer’ ali je to sploh *a Pr'žgala si je čivknila malo kave. znašel sra-onim nas —Bi morda še kaj — sem iz vljudnosti še vprašal. — Lahko — je rekla na kratko in me še bolj na kratko pogledala. In naročil sem. — Ste se sprehajali? — Da, tako nekaj... dolgočasno ie, moreče — je rekla. — Nimate skrbi... mislim... — Mislite zarad' šole... neumnost, končala sem. — Krasno — sem se nad tem uspehom vzrndosfil. — Vraga... in ne krasno. Prekinila sem... dolgočasno je to. -- Oh da, da. Morda... — sem se skušal izvieči iz last-nt naivnosti. — No, kaj pa bi vam bilo pevšeči...? — Tako... sama ne vem. In spet sva naročila, oziroma sem naročil. In s tem tnem se je moja drznost začela. (Cernu ne... če je tako enostavno. Požvižgaš rečeš «ha-,o», zamrmraš »Nel blu...« in te ti je nared. Ona je ie ob ‘ebi, naroča, vč»rih zazeha, prezira film, poezijo, slikarje; v glavnem ve vse in te vprav e ničemer ne gnjavi. Ti le plačaš in greš. In spet nekaj zabrundaš in če kaj vprašaš, dobiš kratek odgovor: »prekinila sem«, «to ie vendar neumnost«, »no, kaj meniš o Bardot«. Zares prekrasno: molčiš, se smeh- haš, ležerno plačaš in vsak dan, vsak drugi greš enkrat s plavim, drugič z zelenim in spet' z rdečim pramenom. In to je vse. In morda bi vse to šlo do brezkončne enostavnosti, do popolne skale barv v vseh cdtenkih z vsega skupaj desetimi besedami, če bi se ne lit spet po naključju srečal r nekim plahim obrazom in pr' tem dobil voljo govoriti, dr bi zapustil nekak vtis... Stopil sem spet ven brez onega posebnega poguma in tiho hodil po vseh ulicah, po katerih moram in se pri tem bal, da bi se knk oba’'''«n pramen las ne ustavil pred menoj, ali da bi se po kakem • ragičnem naključju ne prevaral in začel namigovati ali vzklikati »Halo, halo«. Stopil sem raje v zaprt, v svoj prostor, saj sem ponovno in še enkrat spoznal, aa je bolje imeti o ženskah lažen navdih, kot spoznati njih pravo »es-nico. ZAOSTRITEV KRIZE NA DALJNEM VZHODU Formoza in njena zgodovina Zaradi obalnih otokov se ZDA ne morejo vmešati Kriza na Daljnem vzhodu je postavila v ospredje otok Formozo; s tem v zvezi ne bo odveč, če objavimo nekaj bistvenih podatkov o tem otoku. Formoza ima 35.961 kv. km površine in 9 milijonov in pol prebivalstva. Oddaljena je 150 km od Kitajske. V ožini, ki jo loči od kopnega, se nahajajo otoki Peskadores, ki imajo svoj pomen kot strateško oporišče. Formoza (je v rokah na kopnem poraženih ostankov bivše Kitajske, ki jim poveljuje‘cangkajšek. Te sile drže v svojih rokah še kakih 40 otokov, ki so pretežno v dvanajst-miljskem obalnem pasu. Med temi sta najvažnejša otoka Kve-moj in otoka Tatan, ki jih sedaj obstreljujejo topovi in letala Ljudske republike Kitajske. Formozo so Kitajci kolonizirali v 14. stoletju pod dinastijo Mingov (1368-1664). Ko so to dinastijo premagali Mandžujci, se je le-ta zatekla na Formozo, kjer je ustanovila neodvisno kraljevino, od tam napadala Kitajsko in se v teh poskusih tudi povsem izčrpala. Tako so Mandžujci leta 1682 zasedli Formozo in jo držali do leta 1895, ko so jo, hkrati z otoki Pe-skadores morali prepustiti Japoncem. Japonska zasedba je imela kolonialen značaj, zboljšala je gospodarsko stanje otoka, toda Krajevnega prebivalstva ni prepustila k upravi in političnemu življenju. Kairska izjava, ki so jo HlIlllllllllltlllltlliiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiKiiiiiiifiiHiii imuna iimtiiiiiiiiiiiiii n Hllllll NANJ ČAKAJO PIVOVARNE DOMA IN PO SVETU ZLATO SAVINJSKE Izvoz hmelja vrže letno tudi do 7 milijonov in pol dolarjev Kmalu bo slo let odkar sc v vlažna tla Savinjske doline zapičili prve dolge in v.ike kole, na katerih so se zečele vzpenjati temnozelene ovijalke hmelja. Leta so minevala in ta rastlina se je širila po dolini in vse je kazalo, da jo bo v kratkem povsem zarasla. Ze danes je 60 odst. obdelovalnih površin Sa. v njske doline posajenih s hmeljem in že ni več kmeta ki bi ne želel čimprej ostalin kultur zamenjati s hmeljem, ki ga ne imenujejo le po naključju zeleno zlato. Površina s hmeljem posajene Savinjske doline, sicer ni la-ko velika (znaša okoli 2200 ba), kljub temu pa že s svojimi petimi odstotki pridelka zadosti vsem potrebam domačih pivovarn, 'dočim »preostanek« prinese do 7 milijonov m pol dolarjev deviz. Kdo umni ulitimi itn i n ititiiiiiiiiiaiitMiiiifiitiiiiitii n muliti imuni niitmi ■■ 11111111111111111 uitiimi Z razstave Colonija v občinski galeriji Sabino Coloni: PREDMESTJE iniiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinimHiiiiniiiiiiii*iHiinimimiiiiiiiiiiiiiuuiH»iiimmiiimiimiiiiii Z vrtne p. d. „Rado Pregare" kupuje savinjski hmelj? Mogli bi reči, da vse dežele sveta, ker je le malo izjem, predvsem vzhodnoevrop-ske države, katerih potrošnjo krijeta Češkoslovaška in Poljska. Hmeljarstvo v Savinjski do. lini je v zadnjih letih napravilo velik korak naprej. »Klasične« hmeljeve rasade, kjer st rastlina ovija ob kole, izpodriva žica. Verjetno ni v 1 oljedelstvu nič bolj impozantnega kot je pogled na ne. skočno ravan, posrito — v višini od 5 do 6 metrov — z mrežo debele jeklene žice. Do nedavnega ni-o v Savinjski dolini sploh poznali žice: razvoj hmeljarstva je požiral \ edrio več mladih smrekovih gozdov. Bogatejši kmet iz Savinjske doline ima na svojih nasadih hmelja tudi do 20.000 v:sokih smrekovih koiov. Vsak kol pa je mlaaa smreka, ki jo je treba čez F let zamenjati z novo. Da 1 i se ohranili gozdovi in pri tem omogočil napredek hmeljarstva, je bilo treba začeti a sistemom žičnih nasadov. Namesto po smrekovih kolih, se hmelj vije po žici, ki vi«; s kvadrataste žična mreže. Mrežo no-sijb trdni leseni ali cementni stebri. Žični nasadi so sicer dražji, toda gospodarski račun jim daje prednost, ker trajajo 30 let, torej štirikrat več kot nasadi s smrekovimi- koli. Toda kljub rentabilnosti žičnih nasadov in Kljub velikim drhodkom, ki jih prinaša hmelj, bi v kratkem času le malo zasebnikov moglo priti do žičnih nasadov, kajti stroški znašajo nad milijon dinarjev na hektar. Na državnih posestvih imajo ie povsod le izključno žične nasade. Z zasebnih pa bodo smrekovi koli i zgulili do leta li(65. K temu bo pripomogla kooperacija med hmeljarskimi zadrugami in kmeti. Zadruge ne odkupujejo le hmelja in ne grade le sušilnic, pač pa širijo svoje sodelovanje s kmeti v vseh fazah obdelovanja in dajejo kTedite za gradnjo žičnih nasadov. Pogoji so ze-10 ugodni, zato so žični nasadi že letos zajeli 30 odst. obdelovane površine. Pri vsa- ko se razširi vest, da je hmelj dozorel, se iz mnogih krajev Slovenije, največ iz Prekmurja in tudi sosednega Hrvaškega Zagorja in Medjimurja zgrnejo v naselje Žalec tisoči cbiralcev hmelja. Vlaki so te on: polni potnikov s pletenini košarami v rokah: 20.000 parov rok se tedaj zgrne v Savinjsko dolino. Obiralci hmelja iz Prekmur. je, Medjimurja in Zagorja so v obiranju hmelja vešči, mnogi so v tem pravi mojstri, ker delajo to že leta in leta. Na večjih privatnih ali zadružnih posestvih dela skupno tudi po več sto obiralcev. Najvažnejši delavec v nasadu je «štanger». On z »mačkom« cmaja kole, ki jih obiralci nato izpulijo iz zemlje. In tedaj obiralci po dva in dva pulijo kol za kolom in jih polagajo na »konjiče« in obiranje se začne. Vsak par obiralcev obira eno vrsto. Dogaja se, da hmelj v eni vrsti hmeljevk bolje ohrodi in tedaj teče delo hitreje, ker so košare. vsak trenutek polne. Opazovalcu, ki je po naključju zašel sem, se zdi delo lahko, toda dolgočasno. Ce se bo pa tu ustavil dalj časa, se bo pregrinjal; it »1 tajto. 'Zgrea. nf' lahko zdržati o. pf®“ v ofenzivo in si nao unda” cej točk. V naslednjih borb» je izkušneiši Mazz°* p® izenačil, v zadnjih ru , 0če-je kljub veliki i»n' »* g8Cj som spet prevzel PoB zln3® cheschi in zasluženo z majhno prednostjo-, ger V srednji kategoriji J sciani iz Civitavecchia und3” gal po točkah v lu . _a s'* Spanca Lopezn. še Pre^rečaai se v ekshibicijskem ^ pe< pomerila evropski Pr gaN* resne kat. Caprari tore Manca. uoeuvorai are6B,1t STANISLAV »*eNJL It* Tiska Tiskarski zavod KINO PROSEK -KONTOVa _* t* predvaja danes «.*• . ob 20. uri tim- M P' Igrajo: J. GABlN^gA SCALA, L. VENT^ Mladini pod 1®- * vstop prepovedan* 7&MnaCnciMi£ predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 1*- ufi Technicolor cinemascope film: ^Izgubljeni kontinent» (Continente perduto) MIKULA LETIČ INTERNA Kukulič ni razumel, da se budi komisar šali, ampak priklonil se je in dejal: — Ce vi to rečete, potem je prav. Grazie! In šel je. Komisar je začudeno gledal za njim in zmajeval z glavo: — Kaikšen človek je ta Kukulič? Obrazložil sem mu, da je omejen skromnež in da je pri toliko ljudeh s tako različnimi okusi in vzgojo neizbežno da se uganjajo razne šale. Vse skupaj je neumna zadeva, ki M menja dejstva, da nihče nima nič proti Kukuhcu. Komisar je odvrnil: * — Kaj pa se obrača name, če je vse samo sala? — šalo je treba znati razumeti. Saj vidite, da je nekoliko •nazaj s kartami«! . ., \— Toda, če je prišel uradno k meni, bi moral pravzaprav ustfdno postopati. Vprašam: Od kod so mu gnja,ti? Saj so vendar pod uradno zaporo in je vsako trgovanje z njimi prepovedano. — Ah, pustite to, gospod komisar! Moz Je zmozen res plačati 35 litrov vina in bo s tem dovolj kaznovan. — Ne, ne! Stvar si bom še malo premislil, ampak najbrž bom napravil prijavo. I Še danes ne vem, ali je komisar resno mislil, ali pa je hotel s svoje strani nadaljevati šalo. Resnica pa je, da je Kukuliča naznanil zaradi kršenja predpisov o trgovanju z živili in zaradi nedopustnega kopičenja zalog. Hudi dnevi so prišli zdaj za Kukuliča. Sledila so zasliševanja in zapisniki. Vsi so ga strašili, da ga čaka huda kazen in mogoče celo obsodba na smrt. Saj so časopisi vsak dan polni hudih kazni za take in celo lažje prestopke. Končno se je stvar zaključila s tem, da je bil Kukulič ob. sojen na 200 lir globe. Prvi sem jaz za to zvedel v pisarni in ko sem mu povedal novico, je globoko vzdihnil i-n dejal: — Zmagal sem. Rad plačam 200 lir. Ampak miroval ne bom, dokler ne najdem tatu. Kukuliču se to nikoli ni posrečilo. Se danes ne ve, kam sta izginili in kje sta končali njegovi dve gnjati. Jaz sem kmalu zvedel, kako je bilo: Dva tovariša sta se res hotela pošaliti in sta mu skrila gnjati z namenom, da mu ju naslednji dan vrneta. Ker pa se je Kukulič prenaglil in stvar takoj naznanil, in ker je komisar odredil preiskavo, sta se prestrašila, da ne bi prišla pod obtožbo tatvine; zato sta naglo odvrgla gnjati v starinski vodnjak poleg Badije. Globoki vodnjak ni bil sicer v rabi, toda poln je bil vode in gnjati sta bili izgubljeni. Še v marsikateri podobni zadevi je bil Kukulič glavni junak, toda pripovedovanje bi zavedlo predaleč. Samo še Kuku ličev odhod in slovo naj opišem. Na podlagi prošnje za osvoboditev je Kukuliča dne 13. februarja 1942 pregledal pokrajinski zdravnik. Ugotovil je, da je bolan, in mu izjavil, da bo poslan domov. — Kdaj? — je vprašal Kukulič. — No, ko bo stvar urejenR. Recimo, v enem mesecu. V pisarni sem zvedel, da je zdravnik oddal ugodno mnenje in sem Kukuliču potrdil njegovo upanje. Tam v začetku meseca marca me je začel pozdravljati i čudnimi besedami: — še sedem dni... še šest dni... še pet dni... Kaj pa štejete, Kukulič? — Dneve, še pet dni, pa grem domov. — Kdo pa vam je to rekel? — Pokrajinski zdravnik. Saj Je rekel, da v enem mesecu grem. Dne 13. februarja me je pregledal, 13 marca pa grem. — Bodite pametni, Kukulič! To je rekel tako približno. Saj veste, kakšen je italijanski »domani«. — Jaz pa vem, da zdravnik ni lagal. Prišel je dan 13. marca. Kukulič je bil ves dan nestrpen, nikjer ni imel obstanka. Kovčke je bil pripravil. Sveto je bil prepričan, da zdravnik »ni lagal«. In glej: Pozno popoldne je prišel Krsto Bučič k njemu in ga pozval, naj gre takoj v pisarno, da ga kliče komisar. Slučajno sem bil prisoten in Kukulič me je žareče pogledal: — Ali ste videli? Kaj sem rekel?! Odšel je proti pisarni tako hitrih korakov, kot bi mu jih ne bi bil nikoli prisodil. Komisar je bil zdaj že navajen na šale s Kukuličem in ga je odslovil prav po očetovsko s tolažilno besedo, češ da odloka še ni, da pa lahko vsak čas pride. Ves poparjen se je vrnil Kukulič. Stopil sem k njemu: — Ne jemljite si tega k srcu. Vaša osvoboditev je gotova stvar, čakamo samo na odlok. Najbrž ste zdravnika slabo razumeli; gotovo je rekel, da boste sli v dveh mesecih. — Ni res! Natančno sem slišal: V enem mesecu. Tudi slučaj se včasih pošali s človekom. Točno 13. aprila je namreč dospel odlok, ki je odrejal Kukuličevo osvoboditev. Prišel je k meni: — Vi ste imeli prav. Slabo sem bil slisal. Kajti nemogoče je, da bi bil zdravnik lagal... Adijo, Kukulič! Mnogo zabave smo imeli s teboj. Bil si prava karikatura časa in razmer, ki gredo fatalno v zaton. Ni ti škodilo, da si bil dobrega pol leta enak med enakimi. Svoje nekdanje grehe neseš s seboj domov. Toda 15 kilogramov svoje teže si pa le pustil pri nas v taborišču, želim ti, da bi ti teh 15 kg pomagalo pri tehtanju, ko bo neizprosna zgodovina položila na drugi krožnik tehtnice tvoje dosedanje življenje... KUHARIJA Že večkrat sem omenil, da hrana v Casoliju ni ne dobra ne zadostna. V tem oziru smo bili v Corropoliju na boljšem, prvič zaradi tega, ker tedaj cene niso bile take visoke kakor danes; drugič, ker je bilo več živil na razpolago, in tretjič, ker smo tam kuhali v lastni režiji in potrošili po šest lir na dan za osebo. Tu pa dobiva ta denar v roke dobavitelj (famozni »fornitore«), ki seveda gleda, da čim manj potrosi, tako da mu po mojem računu ostanejo v roki povprečno tri lire dnev- no na osebo. Kdor se pritoži, dobi odgovor, da nam je ^ t* jena ista hrana kakor vojakom in delavcem, in poleg tf kmalu premeščen — kot nezadovoljnež in rovar — v niituriM p* aui/ iiUKiuu v uiJin.L Ul ll/vai borišče: večinoma na otoke Lipari ali Tremiti. V lastn° nam kuhinje nočejo dati, češ da bi morali potem preveč: tvj, ven na nakupovanje, kar ni v skladu z navodili na podlagi katerih morajo biti interniranci cim vec in zaprti. »ti Nočem biti hudoben in zato domnevam, da je le Pj čaj, da ima naš »fornitor«, korenjaško poslovni gospp“ zio, za tihega družabnika nekega občirtskega namesc" Z energičnim skupnim nastopom bi se dalo že doseči . sanje; toda za tak nastop niso ijudje pripravni: PreV ličnih temperamentov so in premalo disciplinirani. Zato si vsakdo pomaga, kakor more. Večinoma se združujejo v male skupine, ki imajo v taborišču tehnich ko »zajednice« in ki štejejo po pet do osem oseb. Te 2aA-t jijfj si dvakrat ali trikrat na teden skuhajo kaj, posebej, ka® tJplJ pač dopuščajo sredstva. Kvaliteta hrane ne igra vlog ge kvantiteta. Vsakdo ima nekako podzavestno željo, ^gm« najedel vsaj za dva dni, in zato izginjajo neverjetne * ^ jjr hrane v vedno lačne želodce. Strošek ni velik, približno ^ p