Oprava: Nebotičnik, Gajeva ni. 1. Telefon 38-88. Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec Je 18 Din. Za tujino 80 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uli-oa St L Telefon 38-35. Rokopisov ne vrečama št. 119. Ljubljana, sreda 27« maja 1936 Leto II. Zadrga je človeku nepremišljeno veleti: Sveto! in po obljubah šele preudarjati. Svetopisemski pregovor. <2a binkošti in ve£e&e}em izide y£a& naroda v znatno povečani nakladi. Zato pohitite z naročilom O Š S O V katere sprejemamo do petka - .9. t.m. opoldne. Dnevna pratika Sreda, 27. maja 1936. Katoličani: Magdalena. Pravoslavni: 14. maja 1936 Izido:, muč. Dežurne lekarne v Ljubljani Sreda: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno in mirno vreme, temperatura se bo zvišala. Gledališče DRAMA o Začetek ob 20. uri ‘reda 27. maja: Gozd. Red Sreda. 6 r^lc 28. maja: Mladi gospod šef. Red A. OPERA Začetek ob 20. uri ^a 27. maja; Lucia di Lammer-moor. Rod C. trti k _R, maja: Othello. Red četrtek ■vino Sloga: Noč ljubezni. Matica: Tajni kurir. Gnion: Marija Baškirčeva »iška: Igra z ognjem, *‘!eal: Ljubavnik na lot Kino Ptuj: Dušica. Borza Ljubljana, 25. maja. Današnja povprečna tujega denarja } hol. goldina * nemška marka * belga J Sv. frank J angl. funt } am. dolar J £. frank 1 Kč. V privatnem klirlngu J avstr, šiling J nem-ška marka 1 angl. funt AvitrmP°Il6anje železn ^ Avstrija bo s UzniLh6116 “ VB° tra vrednost Dinarjev 29.80 17.63 7.48 14.30 219.05 44.00 2.91 1.88 9.19 18.37 250.00 Strašna majniška tragedija — Grob na luni — Punt bikoborcev — Hišni posestniki si belijo glave *— čudežna sreča — Peklensko žrelo — Vohun — Zločinske organizacije — Prazniki naše vasi — Solzna dolina Pred odločilnim uporom Abesincev Džibuti, 26. maja. z. Po nekih vesteh se doznava, da pripravljajo Abe-sinci odločilni upor proti Italijanom. Baje mnogi nezadovoljneži bežijo iz Adis Abebe ter se pridružujejo ostalim upornikom v zapadnem delu države. V Sidanu vlada trenotno red in mir. Po nekih poročilih so neke švedske misije Rdečega križa izginile ne-znanokam. Mnogi se boje, da so postale žrtev abesinskih upornikov. " • - * ''-ii v ' Franclja bo priznala aneksijo Pariz, 26. maja. z. Iz dobro informiranih krogov se doznava, da bo Francija, ko dobi od Vel. Britanije pristanek za ukinitev sankcij, likvidirala italijansko abesinski spor ter priznala aneksijo Abesinije. Francija ima baje tozadevno noto za italijansko vlado že pripravljeno. S tem bo napetost med Francijo in Italijo močno padla. Za jasnost o Sašistični politiki Pariz, 26. maja. z. Prihodnje zasedanje DN bo 15. junija. Bodoča vlada »narodne fronte« bo poskušala, da na tem zasedanju prodre s predlogom, naj se debata o italijpnsko-abe-sinskem sporu in o ukinitvi sankcij ne rešuje na tem zasedanju, temveč šele na septemberskem, t. j. ob prili- ki zasedanja skupščine DN. Ta predlog pa nima namena preprečiti redne razgovore o teh dveh vprašanjih. Skrajni čas je, da se do fašistične politike zavzame odločno stališče, da *1 bosta tako prva kot druga stran na jasnem. Reksisti za Hitlerja Položaj po volitvah v Belgiji Bruselj, 26. maja. Pri nedeljskih volitvah so dobili socialisti 70 mandatov, katoliki 63, liberalci 23, Degrel-leovi reksisti 21, flamski nacionalci 16, komunisti pa 9 mandatov. Reksisti so torej imeli največji uspeh, ker so prvič kandidirali in dobili 21 mandatov na račun starih katolikov in socialistov. Relativno večino pa imajo socialisti. Zaradi tega je verjetno, da bo novo vlado sestavil socialist Vandervelde. Ni še gotovo, če bi šli liberalci z njim v koalicijo. Listi trde, da ima voditelj reksistov Degrelle tesne stike z voditelji nemške narodno-socialistične stranke. Ze pred volitvami je Degrelle izjavil nekemu francoskemu državniku, da se bo vsekakor sporazumel s Hitlerjem. Že pri volitvah hitlerjevci v obmejnih krajih niso postavili svojih kandidatov v korist reksistov. Pred volitvami je izšel v Degrelleo-vem glasilu »Rex« oster članek proti Franciji, ki se je končal z vzklikom »Naše geslo mora biti: Dol s Francozi!« Degrelle je na veliko vznebur-janje. ki ga je povzročil v javnosti ta članek, izjavil, da je članek prišel pomotoma v časopis. Degrelle je tudi izjavil po volitvah, da .bo z vsemi močmi in z vsemi sredstvi onemogočal delo parlamenta, dokler ga ne razbije. V isti sapi pa pravi, da je proti diktaturi. Sredozemski pakt Rim. 26. maja i. Vedno bolj se Sirijo govorice, da se bo osnoval neke vrste sredozemski pakt, v katerem naj bi sodelovala tudi Italija. Dobro - poučeni krogi pa pravijo, da bo Italija odbila vsako ponudbo za sklenitev kakršnega, koli pakta vse dotlej, dokler se bodo izvajale sankcije. Italija sicer nima ničesar proti takšnemu paktu, toda noče podpisati nika- kih obvez, dokler so sankcije v veljavi. Želi pa, da bi čimprej stopila v prijateljske odnošaje tako s Francijo kot z Anglijo. Blum bo pometel z žlahto kapitala Pariz, 26. maja. Blum se neumorno razgovarja s politiki in državniki glede sestave nove francoske vlade narodne fronte. Gotovo je, da bo novi finančni minister Vincent AurLble, Leopold v. Ranke je bil pomemben nemški zgodovinar. Te dni je minilo 50 let Izza njegove smrtL ki je socialistični strokovnjak za finančna in gospodarska vprašanja. Za zunanjega ministra sta najresnejša kandidata Boncour in Chautemps. Za vojnega ministra pride v poštev Da-ladier, ki bo takoj ukinil dveletni vojaški rok. Takoj bosta izmenjana tudi poslanik v Bertiy Poncet in poslanik v Rimu ChambrSn. Poncet je predstavnik francoske težke industrije, Chambrun je pa Lavalov sorodnik. Obramba Londona London, 26. maja n. V Prestolnici bodo osnovali poseben vojni odbor, ki bo branil v vojni samo angleško zemljo Pomagal bo zlo. sti ob plinskih napadih iz zraka. Revolucionarno gibanje v Palestini Angleži nimajo moči, da bi upor zatrli Jeruzalem,2G maja. z. Nemiri se še z večjo vnemo nadaljujejo. Na mnogih krajih je Prišlo do krvavih spopadov, v katerih je bilo precej oseb ranjenih. Vse kaže, da britanske oblasti nimajo dovolj moči, da hi upor zatrle. Policija je večkrat uporabila orožje. Vrhovni arabski odbor je pozval vse Arabce, naj nadaljujejo s štrajkom, vse dokler ne bodo njih zahteve izpolnjene. Vrhovni komisar za Palestino je že večkrat energično interveniral pri tem odboru, toda ni uspel. Arabci trdovratno vztrajajo pri svojih zahtevah. Radi zavlačevanja likvidacije spora, se agitacija za štrajk še bolj nadaljuje in se sedaj vrše nemiri že po vsej Palestini. Vrhov, ni komisar je odpotoval v Tel Aviv. Demonstranti so se spravili na prometna sredstva ter prevračajo vozove, avtomobile, Postavljajo preko cest debla. Zadnja poročila pravijo, da se položaj slabša. Danes so Arabci ubili nekega Žida. V bodočnost gledajo z veliko negotovostjo. LL sti ne smejo izhajati 5 dni, tudi židovski list »Doar Hajom« je prepovedan. Nemiri so dobili značaj revolucije. Britanske oblasti bodo v kratkem primorane uporabiti najstrožja sredstva za vzdrževanje miru in reda. Dnevna kronika — Udruženje jugoslovenskih Inže-njerjev in arhitektov in arhitektov — sekcija Ljubljana ima v sredo 27. maja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1 članski sestanek, na katerem se bo obravnaval dnevni red letošnje glavne skupščine na Bledu. — Oblastni Odbor Jadranske straže v Ljubljani ima svojo toletno oblastno skupščino dne 21. junija t. 1. ob 10. uri v prostorih Trgovskega doma Gregorčičeva ul. 27 v Ljubljani po določenem dnevnem redu. Vse člane vabimo, da se iste udeleže v čimveč-jem številul — Udruženje jugoslovenskih Inže-njerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi člane na proslavo 80. obletnice rojstva Nikole Tesle, ki bo v petek, dne 29. maja ob 20. uri v elektrotehničnem inštitutu univerze v Ljubljani (Aškerčeva ulica It). O življenju in delu Nikole Tesle bosta predavala gg. ing. Marij Osa na, dekan tehnične fakultete in dr. ing. Milan Vidmar, redni profesor univerze. — Letošnji spomladanski Ljubljanski velesejem od 80. maja do 8. junija, bo v posebnem oddelku gostinske razstave prikazal nazorno, kaj prija razvajenim tujcem in da moremo njihovim, še tako svojstvenim željam, z izdelki naše domače industrije v polni meri ustreči. Na vseh naših parnikih bodo imeli posetniki Ljubljanskega velesejma 50% popust, oziroma vožnjo v višjem razredu s karto za nižji razred, in to: od 20. maja do 8. junija za prihod, ter od 80. maja do 20. junija za povratek. Od Sušaka do Ljubljane z letalom za Din 100.—. Na železnicah 50% popust! Tudi tuje goste na Primorju opozarjamo na te udobnosti, da izkoristijo priliko Ljubljanskega velesejma za obisk našim goram in jezerom. — Društvo »Tabor«. — Pevski zbor ima danes (torek) važno pevsko vajo za nastop v Mariboru. Pridite vsi in točno. — Pevovodja. Katja Špur — Muropoljska: — Umrl je: v Ljubljani g. Ernest Vidic, vlakovodja drž. železnic; v onjicah pa g. Avgust Mastnak, višji sodni oficijal in član nadzorstva po-eojdilnicc v Konjicah. N. v m. p. Preostalim naše sožalje. — Visoko francosko odlikovanje. V prostorih Nerodnega muzeja je včeroj podelil francoski generalni konzul red Akademske palme gospe dr, Meliti Pivec-Steletovi, knjižničarki državne knjižnice v Ljubljani. Čestitamo! — Iz banovinske siufbe. Franjo Urbančič, uslužbenec v splošni bolnišnici v Mariboru, je imenovan za uradniškega pripravnika. — Za arhivsko uradiniško pripravnico je imenovano Ivanka Srebof pri veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani. NACE NAROBE, tapetnik in de* kora tor, Ljubljana, Celovška cesta 41, se priporoča! Cestni nadzorniki pni okrajnih odborih so premeščeni: Emil Bižaij iz Kočevja v Brežice; Franc Solarič m .Kočevja v Novo mesto; Anton iMtinur iz Laškega v Litijo; tajnik cestnega odbora Martin Forjan pa iz Doljnje Lendave v Ljutomer. — Osebne vesti. Za banovinskega uradnika-priprovnika pri okrajnem načelstvu v Šmarju pri Jelšah je imenovan g. Franc Bračko, g. Josip Kokalj, arh. uradnik X. pol. skup. pri Higijenskem zavodu v Ljubljani, J* v istem svojstvu prestavljen v zdravilišče Topolščieo. Blazno oboroževanje Pariz, 26. maja. r Država, ki se z veliko naglico oborožuje, je Nem čija. Prejšnje leto je Nemčija izdala za oborožitev 96 milijard frankov. Povečal se je uvoz raznih sirovin (cementa, mangana, aluminija). Eden, angleški zunanji minister, je takrat 6. maja v spodnjem domu rekel, da se neke države s tako naglico in silo obo-rožujejo ter posvečajo vso skrb oborožitvi, da preti nevarnosti, da — Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani sporoča v smislu odloka kr. banske uprave VIII. No. 2629/4 z dne 16. maja t. 1. glede podaljšanja obratovalnega časa ob priliki pomladnega velesejma za gostinske obrate v mestu, da je odrejeno podaljšanje polic, ure razven za vinotoče in Buf-fete — do 2. ure. za kavarne pa do 8. ure zjutraj, vendar poslednje brez pravice točiti alkoholne pijače po 2. uri. — Izredno pester In zanimiv bo spored IX. kongresa esperantistov kra Ijevine Juooslavije ob Binkoštih v Ljubljani! Javnost in somišljeniki poselite zlasti zanimivo akademijo in predstavo »Hlapca Jerneja«. — Premeščeni sreski podnačelni-ki. Premeščeni so tile sreski podna-čelnibi: dr. Josip Tomšič iz Ptuja v Krško; Bogomir Dev iz Logatca v Litijo in dr. Franjo Klinar iz Ljutomera kot sreski načelnik v Gornji girad. — Novo postajališče Lipoglav je bilo otvorjeno na praznik Vnebohoda. Postajališče leži med postajama Ponikva in Poljčanami. Dolgo časa se je bojeval boj za ime: aii Lipoglav ali Sladka gora, končno je zmagal Lipoglav, dasi bi bilo najbolj pravično Lipoglav-SJadlka gora. Novi postaji Lipoglav želimo najboljši proč vi tl KOLESA malo rabljena in šivalne stroje vseh znamk, ki popolnoma odgovarjajo novim, po nizki ceni kupite, (tudi obročno) edino pri »PROMET« (nasproti krilanske cerkve). propadejo vse ostale panoge go. spodarstva. ČBidež tehnike z lom valovi Newyork, 26 maja. tg. Znani radioamater Dr. Frank E Brene, lastnik in operater amaterske radio oddajne postaje W6FQY v bližini San Josč-a (California) je imel brezžično telefonsko zvezo na 10 m valu z Anglijo, Avstralijo, JaPonsko, Južno Afriko in Argentino. To je prvič v radiozgodovini, da se je na tako kratkem velu dosegel tak lep uspeh. W6FQY je to. rej prva amaterska oddajna postaja, ki je imela telefonsko zvezo z vsemi kontinenti na 10 m valu. Dr. Breene je zato dobil častno diplomo Internacionalne amater, terske radio unije. Lindberg se bo vrnil v Ameriko Nowyork, 26. maja. k. Doznava se, da se bo polkovnik Lindbergh z družino vrinil v septembru v Ameriko. Neurje v ČSR Praga, 26. maja g. Na Slovaškem in Moravskem so divjale velike nevelite. Reke so narasle ter preplavile velike površine zemlje. Prva fašistična svečanost v Addis Abebi Addis Absbo, 26. maja. d. Včeraj je bila v abesinski prestolnici Prva fašistična svečanost. Grupa abesinske fašistične omladine je defelirala po ulicah pojoč fašistično himno, ter vzklikajoč Italiji in Mussoliniju. + J'1, le Erjavec, mestni župan Višnje gore. Ob zaključku lista smo sprejeli iz Višnje gore tužno vest, da je tamkaj po dolgih mukali danes umrl obče spoštovani župan g. Joše Erjavec. — 0 njegovem delu In življenju bomo obširneje poročali jutri Rmovofi siitatelii O tem in onem Ljubljana, 26. maja. Dobrohotnemu opazovalcu, ki postaja nestrpen in nezaupen, — na njegove opombe: Ne pomaga nič, prijatelj, treba potrpeti in zaupati. V vseh časih in prilikah je bila še vsaka vlada v enakem položaju. Ni je še bilo na vsem svetu vlade, ki bi ne prišla z obljubami. To je vendar povsem naravno in samoumevno. Kako bi pa izgledala vlada, ki ničesar ne obljubi in ne pride vsaj z lepim programom? Drugo poglavje je seveda, kdaj izpolni svoje obljube oziroma kdaj jih more izpolniti. O tem pa mi nimamo besede. Ampak vzemimo za primer nekdanjo vlado g. Uzunoviča. Prišla jez velikim programom in z velikimi obljubami. Ko pa po štirih letih ni bilo uresničeno ne to ne ono, se je g. Uzunovič opravičeval: Nismo še utegnili tega in onega narediti, ker smo imeli preveč dela s popravljanjem napak prejšnjih režimov. Ampak zdaj bomo pa lahko začeli. No, potlej je pa Uzunovičeva vlada padla, prišla je vlada g. Jevtiča In ta je morala spet najprej popravljati tisto, kar je prejšnji režim napačnega napravil. Popravljanje vzame toliko časal Tako je torej ta reč, prijatelj, treba vse to prav razumeti. Pa potrpeti pa zaupati. Ni je vlade, ki bi ne imela najboljših namenov. Ampak je zmeraj vprašanje: kdaj in v koliko je mogoče te dobre namene izpeljati! Ali niste imeli tudi vi že veliko dobrih namenov v življenju, a izvršiti jih vam ni bilo dano? In to je sploh tragika vsega človeškega življenja: najboljši nameni ostanejo neizvršeni. # Bivšemu oblastniku na prijazno pismo: Se vam zahvaljujemo na zanimanje za naš list, vendar se nam zdi, da ga premalo pozorno berete. Sicer bi gotovo ne odšlo vašim očem, da smo že ponovno prav odločno nastopili proti vsemu temu zaplotniškemu rovarjenju, obrekovanju in natolcevanju, ki se je pri nas tako razpaslo, da je spodobnega človeka sram. Ni tudi ostro obsojamo tiste vrste politiko, katere vse »pozitivno delo« obstoja v napadanju in vničdevanju drugomii-Ijenikov. Sicer pa, cenjeni gospod, ne storite si nič iz tega, kar zlobni jeziki blebetajo. Je usoda, vsakega, ki stoji v javnem življenju, da leti nanj blato. Ml smo zadnjič zapisa/l, kaj j0 nekoč Napoleon dejal svojemu policijskemu ministru Fouchču: kdo V FranciII me pa ne opravlja? Tudi dragi FouchčU Za moža govorijo njegova dela, — glasno govorijo še, ko zn njegovimi obrekovalci že davno ne poje noben petelin več . . . Mi smo zadnjič nekemu sedanjemu oblastniku, okoli katerega se splet0 nič koliko marenj, zapisali v prijatelj' sko opombo (čeprav on ni naš pril0' tel), n ml smo krščanski ljudje, ki t11' dl njemu želimo vse dobro) — zapj' sali smo mu v tedenskih verzih: Ne mari zn marnje/ Bodi mož na svojem mesti, ravnaj le po svoji vesli, m”' li, delaj in obstoj — In hrabro b J življenja boji__________ Glas je glas naroda Hišni posestniki si belijo glave Zaradi predragih robnikov Naj cenej si čevlji tvrdke ANTON KRISPER Ljubljana, Mestni trg 26 OtroSkl iz Črnega ali rjavega usnja Vel. 20-25 Din 16.— Vel. 26-28 Din I9.— VeL 29-35 Din 29.— Zenski iz Črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Din 6$.— Iz Črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Vel. 30-35 Din 42.— Vel. 36-39 Din 59.— Vel. 40-45 Din 69.— Lepo uspela Dobrodelna akademija Ljubljana, 26. maja. Samoobsebi se razume, da so zlasti pri neasfaltiranih trotoarjih robniki nujno potrebni. Mestni občinski svet je to načelo že zdavnaj osvojil in ga skuša v okviru možnosti postopoma tudi uresničiti v svoje in vseh meščanov splošno zadovoljstvo. Druge plat teh robnikov pa je postalo gospodarsko finančno vprašanje, ki je padlo na ramena hišnih posestnikov. Da hišni posestniki niso v zavidanja vrednem položaju, to je že precej znana zaideva. Bremena in dajatve so postale od sile visoke in jih premnogi posestniki hiš jedva zmorejo, nekateri celo izključno z najetjem kredita, kar je zadosten dokaz, kako nerentabilne so dandanes nekatere hišne posesti. Zato je lahko razumeti, da so na finančno obremenitev glede robnikov mnogi hišni posestniki reagirali s protestom na kr. bansko upravo. Zadeva z robniki je že staru in se vleče že precej časa. Vendar pa od časa do časa dobivajo posrmezni hišni posestniki plačilne naloge od magistra-fa, in v večini slučajev je vsak tak plačilni nalog povod za novo razburjanje in najirazsličnejše komentarje. Ne da se reči, da bi hišni posestniki ne priznavali upravičenosti in Potrebnosti trotoamih robnikov. To brez izjeme vsi priznavajo- Upirajo pa se kar najodločnejše proti pretirano visoki ceni teh robnikov. Za nekaj metrov robnika gre cena v tisočake. Ljudje, ki se na to spoznajo, pravijo da dejanska storitev glede robnikov nikakor ne odgovarja cenam, ki jih zaračunava mestna občina. Nekoiteri hišni posestniki si pomagajo na ta način, da plačujejo te robnike v obrokih, znani pa so tudi primeri, kjer se posestniki najodločnejše upirajo plačilu tako dragih robnikov in zatrjujejo, da rajši kot hi plačali tvegajo tožbo. Drugi spet grozijo, da bodo najeli izvedence, ki bodo ocenili dejansko vrednost robnikov, da tako dokažejo, da so cene, ki jih zaračunava mestna občina, odločno previsoke. Vsekakor to vprašanje upravičeno vzbuja med vrstami hišnih posestnikov, ki so jim bili v območju njih hišne posesti narejeni s strani mestne občine robniki, precej pomislekov in nezadovoljstva. Nov kreditni sistem V zvezi z vprašanjem robnikov pa je interesantno tudi vprašmje asfaltnega trotoarja, ki ga občina predvideva napraviti. Hišni posestniki pripovedujejo o slučajih, ko se je mestna občina na račun bodočih asfaltnih trottoarjev vknjižila na hišno posest. Ustvarjanje tega povsem novega in naravnost čudovitega kreditnega sistema seveda hišni posestniki ne sprejemajo s kakimi posebnimi simpatijami in je iz razumljivih razlogov predmet najraznovrst-nejših komentarjev, o katerih pa seveda ni moči pisati. Kranj, 27. maja. Krajevna protituberkulozna liga v Kranju je priredila ob zaključku protituberkuloznega tedna »Aka= demijo«, na kateri so sodelovala vsa kranjska kulturna društva. V pozdrav je govoril predsed* nik krajevne pnotituberkulozne lige g. dr. Bežek, ki je orisal vse zle posledice zavratne morilke čoveštva — jetike. Omenil je nadalje velik napredek protiberku« tožnega dispanzerja v Kranju in napredek po vsej državi, kjer se ustanavljajo nove lige, ki jih bomo podprli s prispevki protituberkuloznega tedna, da bo jetika izgubila svoj značaj splošne bolezni. Na akademiji so nastopili orke ster glasbene šole, mladinski pevski zoor in pevski zbori Sokola, Prosvetne zveze in Splošne delavi s.ke strokovne zveze. Na spore-du sta bili tudi dve deklamaciji, Odčna Resmanova Polonca je deklamirala »Pismo o zlati svobodi« in g. Vehovec s občutjem »Mapom Josipa Murna«. NajboJj je ugajal nastop male Sletne STiike, Bozovičarjeve, ki je izborno zapela ob spremljevamju moškega zbora Splošne delavske strokov ne zveze narodno pesem »Zabučale gore«. Na akademiji ni nastopila Narodna čitalnica, ki pa bo priredila v korist protitubarkuloznega fonda samostojno prireditev. Rančigajevi harmonikarji so navdušili Savinjčane St. Pavel, 26. maja Koncert Rančigajevih tečajnikov, •fdadih harmonikarjev, v Gasilnem domu v Grajski vasi, je bil prav dobro obiskan. Mladi umetniki so znali med Poslušalci ustvariti tako razgibanost >n razpoloženje, da že dolgo nismo videli nič podobnega. l^b pol 17. je bila Sadnikova dvorana na Groblji pri Št. Pavlu spet na-»to polna. Zbor je dosegel tudi tu svojo zmago. Začelo se je s Himno harmonikarjev in obdelalo vse po vrsti. Ko pojdi na štajersko, s prleško himno, od I, janskih mostov in kadar pojilemo -orenjsko. Kar domače brez posel ohcijelnosti se je začelo vse to; eč Kačeva hčerkica j0 morala pod.i Prof. Rančigaju šopek cvetlic in 1 nionikarji so brez daljših odmorov ■Srali ves spored 36 komadov. Pri katerih smelejših koračnicah jo nat Poa še 9-lctna plesalka Rvneševa 8oa’ kar je dvignilo učinkovitost stroga sporeda. S posebno dolgot »Plavzom je občinstvo nagrai -0 letnega Uroša Prevorška. ki J na violini zaslužil nadvse priznat Glasba-zdravllo *n solnčen dan. kakršen je vrvIVi" •*)!< živahno izvaja m«A i ,'n P°skočnih, narodnih tor kr»|l| kemadov je marsikoga vsaj gi. ,? . sprostilo vsakodnov čiJlVmteŽaV- ^ S*8* pranja R 89^1? tečajnikov, ki jih je I PO Htovilu, je od par stotih po* šalcev pač malokdo mislil na to, kar je bilo včeraj in kaj bo jutri, temveč je bil vsakdo le privezan na mlade harmonikarje in strmel ter sodeloval, ko so potegnili na mehove tisto: »Pa kolkrtolk. pa kolkrtolk«. . ., ali pa ono: »Fantje po polj gredo« in »Prej pa ne gremo dam«. . . Iz Groblja so harmonikarji kaj kmalu odrinili, saj so se ob 7. zvečer že spravili v avtobus. Rančigaj je Savinjčan Odpeljali so se nazaj v Grajsko vas, kjer so imeli pripravljeno okrepčilo in jedva pred odhodom je naš poročevalec lahko od njih izvedel še to in ono. Predvsem se mu je zdelo važno, da je prof. Rančigaj Savinjčan, saj je doma iz Št. Jur ja ob Taboru. Mlade harmonikarje že vadi več let, te naše pa, ki so bili nastopili sedaj, uči šele komaj pol leta. Razen tega pa g. Rančigaj seveda tudi poučuje na gimnaziji v Ljubljani in ima v Grajski vasi ter St. Jurju ob Taboru svoje sorodnike. — Nas'ednjl nastop mladih harmonikarjev bo v Trebnjem, jeseni pa zopet poselijo Savinjsko dolino, ko bodo koncertrirali na Polzeli. T. — Pravite da je oče vašega nečaka Pek. Koliko let Ima pa mali dečko? — Dvanajttl — Pa je Se tako majhen? — Saj veste, peki vse tako majhno napravi jo! Ljubljanska gradbena delavnost Ljubljana, 26. maja- Lepo vreme zadnjih dni je zelo poživilo gradbeno delavnost. Frančiškani so pri svoji novi Stavbi v Frančiškensloi ulici že toliko napredovali, da se vidijo prvi obrisi bodoče stavbe. Kletni zidovi so že gotovi, a delo na leze zid že v prvo nadstropje. Spodaj je stavba balonska, gornji del je pa zidan iz opeke. Del stare stavbe na Prešarnovo ulico seveda še stoji in bo stal nekaj časa: vse je odvisno od višje sile. Gradnja povečave Mikličevega hotela je zašla zadnje čase na mrtvo točko. Bilo je treba nekaj intervencij in konferenc, ko je bila pa dana garancija, da bodo dodali sitavbi še osom — stranišč, se je vendar zadeva premaknile z mrtve točke-Menda bomo res doživeli, da oblast-va ne bodo delala zaprek ter omogočila Ljubljani velik moderen hotel, z gradnjo pa zaslužek nebroj delavcem. Ljubljanica je vedno bolj utesnjena, kmalu bo en srni velik — kanal, U godino vreme zedo pospešuje dela v -strugi. Če bo res, kot sedaj napovedujejo, da bo zavladala suša, se bo struga Ljubljanice posušila ker sama im bodo na ta način bogovi res naklonjeni, bodo tudi dela v Ljubljanici kmalu končana. Sicer pa v I Ljubljani za letos ni predvidenih večjih gradbenih del- Osemdesetletnico Nikole Tesle proslavi univerza kralja 'Aleksandre I. v Ljubljani z dvema slavnostnima predavanjema. V sredo dne 27. maja ob 20. uri bosta predavala o Nikoli Tesli ob izvajanju eksperimentov dekan tehniške fakultete prof. ing Marij Osana in prof. dr-ing. Venčeslav Koželj. To predavanje je namenjeno celokupni univerzi. V petek dne 29. maja ob 20. uri pa se isto predavanje ponovi na prošnjo Udruženja inženirjev in arhitektov za strokovno javnost. Obe predavanji se bosta vršili v elektrotehničnem institutu tehniške fakultete na Mirju. Cena takozvanega turističnega vizuma za Avstrijo je sedaj Din -18. Ta vizum velja 7 dni in se dobi tudi na meji v vleku. Odobrena je znižana vožnja po naših železnicah in državnih parnikih udeležencem skupščine Združenja jugoslov. inždnarjev in arhitektov, ki bo na Bledu 31. maja 1936, in sicer: e) članom Združenja Četrtinska in b) njihovim družinskim članom polovična vožnja. Popust velja od 2)7. do 31, maja za vožnjo tja, za povratek pa od 31. maja do 15. junija 1936. Nadalje jo dovoljeno 50% znižanje .vozne cene po naših železnicah udeležencem, proslave 80-lelnioe Nikole Tesle, ki bo od 38. do 31. t. m. v Beogradu. Povlastica velja od 36. maje do 2-junija t. 1. Članom delavskih, pevskih, glasbenih in umetniških združenj, kj se bodo udeležili kongresa v Zagrebu 30- in 31. maja, je dovoljen 50% popust po naših železnicah. Povlastica velja od 28. maja do 2. junija. Maribor mr- Narodno gledališče. Sreda, 27. maja: Zaprto. — Zadnje go* štovanje ljubljanske opere z Rossinijevo opero »Seviljski brivec«, bo v petek 29. t. m. za abonma C m— Sojeni . . . 231etni posestniški sdn Ivan Simončič, je bil pred malim kazenskim senatom man* iberskega sodišča obso.en na leto dtti zapora in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obtožen je bil, da je lani na Štefanovo v Stanovskem ob priliki fantovskega pretepa s kolom razbil Slavku Drobnetu lobanjo in je obstojala nevarnost za življenje. — 261etni izklar Franc M. iz Kicarja pa je bil obsojen na 6 mesecev stroge* ga za-pora pogojno za tri leta, ker je lansko leto 'posilil neko llletno dekle. jn— Po »Frančeku« še »Lojze«. Novi avtobus znamke MAN, s katerim je bila preteklo soboto poskušnja vožnja v Ce.je, so ob tej priliki krstili v čast mariborskemu županu dr. Juvanu na ime »Lojze.« Kot znano, je bil dosedanji največji avtobus avtobusnega prometa pred leti krščen na ime »Franček« po takratnem županu dir. Lipoldu. Hudomušneži pravijo, da bomo imeli tekom let v Ma* riboru prav lepo zbirko takih in sličnih imen avtobusov, ki bodo pričali o nekdanjih veljakih, ki bodo pa takrat že gotovo v penziji. 'i*i#i m— Kot sv. Štefan je bil kame* njan 301etni delavec Tone Kovač iz Vukovskega dola. Ko jo je zvečer brezskrbno ubiral proti domu, sta planila nanj iz zasede neki moški in ženska ter ga s kamenjem tako obdelala, da se je moral zateči po pomoč v mari* borsko bolnišnico. Ker Kovač oba napadalca pozna, bosta imela opravka s sodiščem. m— S kolesa je štrbunknl! znani mariborski športnik Lojze Kramberger, ko se je vozil proti Hočam. Zlomile so se mu na prednjem delu kolesa vilice in si je pri hudem padcu občutno po* Škodoval levo roko. Pomoči je iskal v bolnišnici. m— Kino. Grajski: »Indijanka«. Pride »Mladi grof« z Apni Ondro. Union: Svetovni velefilm »Stradi-vairi«. Celje e— Besierovo igro »Tiran« uprizori ljubljanska drama nocoj ob 20. v celjskem gledališču, igra je doživela že v Ljubljani velik uspeh, zato si naj-abonenti nabavijo vstopnice v trafiki g. Frajle na Dečkovem trgu. c— Občinskega kmetijskega referenta bo nastavila celjska občina, ki ga kot politična oblast I. stopnje mora imeti. C— Meščanska šola bo povečana. Zaradi pomanjkanja prostorov v meščanski šoli bo zgradila celjska občina na obeh enonadstropnih dvoriščnih traktih meščanske šole Še drugo nadstropje. Stroški bodo znašali okrog 224.000 Din, ki jih naj bi poleg celjske občine in sreza prispevali še banska uprava ter laški in šmarski srez. c— Zaradi ljubosumnosti mu je zlomil roko 69-letni posestnik Florjan 'Češnovar iz Rečice ob Savinji, ko je Z grabljami udaril svojega soseda, 70-letnega Ropotarja Franca, Češnovar je bil obsojen na 1 mesec in 1000 Din za bolečine mora plačati Ropotarju. c— Vrsta nesreč in poškodb. Ko je Metni Ivan Zupanc, sin delavca v Cinkarni iz Teharja št. 25., pomagal svo- W i česa ne sme storiti sin g. ministra Ljubljana, 26. maja. Vse afere, ki pridejo na dan in dišijo po umazaniji niso poučne. Ta Pa, o kateri hočemo napisati nekaj besedi, je brez dvoma Zgodila se pa ni morda pri nas v Jugoslajjji, nikakor ne. Kljub temu je poučna, zlasti še zato, ker se često dogaja, da nam dajejo moralisti za vzgled Angleže, namreč angleško gentleman-stvo, korektnost, dekoracijo itd. Proračunska afera Angleško javno mnenje razbur. ja zadnje čase takozvana »proračunska afera«. O njej govori preprosti narod narod delavcev in garačev, pa tudi narod gorenjih desettisočev, kajti gre za afero aktivnega angleškega ministra in njegovega sina. Prav za prav je minister že na razpoloženju. Zanimivo pa je in poučno, zakaj je Zletel s svojega stolčka, na katerem je varno sedel Polnih 9 let. Pred meseci je na tajni seji ministrskega sveta poročal angleški minister za finance Chamberlain o proračunu in o potrebi, da se zvišajo nekaterj davki in carine. Nekaj dni kasneje so poslovni ljudje drli v zavarovalnico »LIoyd« ter sklepali kar na debelo zavarovanja proti izgubam, ki prete trgovcem in podjetnikom zaradi bodočega povišanja davkov in carin. Izdaja tajnost V trgovskih krogih je zavladalo začudenje. Javnost še ni vedela, da bodo davki in carine zvišane, niti tega ni smela vedeti, ker je bil to tajni sklep ministrskega sveta. Poizvedovali so, k-do stoji prav za prav za tem 7 a var o. valnim manevrom in odkrili so, da je to član tvrdke Belichn in drug. mladi Laslie Thomas, sin angleškega ministra za kolonije Thomasa, ki je poleg Macdonalda i;aj- jemu bratu kositi travo za zajce, ga je brat po nesreči močno zarezal s koeo v desno nogo, — V Ljubiju 22. ohč. Mozirje—okol. je pa 5-letnj posestnikov sin Vojteh Treibenreif doma padel s stola tako nesrečno, da si je na mah zlomil desno nogo. — Pri nedeljski nocometni tekmi med SK Celjem in SK Olimpom si jo zlomil desno nogo pod kolenom 15-letni Anton Lovšin, strugarski vajenec pri očetu Dominiku Lovšinu na Krekovi cesti št. 10. — Hlapca, 29-Ietni Krajnc Jurij pri posestniku Fazarini Antonu Spavčeva c. 10., in Gajšek Stanko sta se tako sprla, da je Gajšek z vso silo udaril z železnim drogom Krajnca po glavi ter mu prebil čelo. — Vsi poškodovanci ec zdravijo v celjski bolnici, odličnejši član angleške d ilavske stranke. Država ni bila oškodovana niti za paro, toda afera je prišla pred sodišče. Sodniki kakor tudi javno mnenje so bili mnenja, da gre za zločin nad državnimi zakoni in običaji ter za izdajo službene tajnosti. Navadni ljudje in ministrov slu Sodišče je uvedlo obširno Preiskavo. Zaslišali so številne priče in zbrali vse dokumente in dokaze ter povabili na sodišče tudi ministrovega sina Laslijeja Thomasa. Med zasliševanjem mladega Thomasa se je sodnik zelo razburil in vzkliknil: »So dejanja, ki jih morda navadni ljudje smejo storiti, toda ne sme jih storiti sin aktivnega ministra. Ali vam ni prišlo na misel, da sin člana vlade ne sme sklepati takih zavarovanj na večer preden je bil objavljen državni proračun Gospodarske vesti g— Nove tekstilne tovarne v Jugoslaviji. V Mariboru grade no" vo tekstilno tovarno, ki pripada koncernu Deutsch v Češkoslovaški. V Zagrebu snujejo novo tovarno za volnene blagove. Baje se pogaja tudi neka italijanska družba za koncesijo zgraditve tekstilne tovarne. Smederevska kreditna banka v Smederevu bo zgradila veliko predilnico. g— Nemci kupujejo konje na Madžarskem. Po vesteh iz Budimpešte, bo kupila Nemčija na Madžarskem do semptembra 1936. okoli 12.000 konj. g— Nemci so podvojili uvoz železa radi oboroževanja svoje armade. Nemci uvažajo vedno večje množine železa, odkar so začeli oboroževati svojo armado. Medtem ko je 1. 1934 uvoz železne rude znašal 8,300.000 ton, so je ta uvoz povišal na 14,000.000 ton. V prvem četrletju se je celo podvojil, tako da sedaj znaša vsega skupaj 2,500.000 ton četrtletno. — Denar sem, sicer streljam! — Prijatelj, že leto dni sem ti dolžan tisoč dinarjev. Evo ti jih! Očetova ostavka Sum je padel na očeta, ministra Thomasa. Na dlani je bilo, da ni nihče drugi mogel, čeprav po neopreznosti, izdati mlademu Thomasu državno tajnost. Poklicali so tudi starega Thomasa pred sodnike. Zagovarjal se je, da ni om izdal sinu tajnosti in da ne vet kako je sin o njej zvedel. Thomasova izjava pa ni pomirila sodnike in tudi ne javnosti, ki je zahtevala če strožjo preiskavo in namagnila, da je najbolje, če se stari Thomas ob pravem času umakne. Minister Thomas je tako tudi naredil. Poslal je predsedniku vlade pismo s tole vsebino: »Vem, da bo sodišče izreklo kmalu svoj krivdorek glede proračunske afere, toda mislim, da je bolje, da podam ostavko na svoj položaj pred krivdorekom.« Baldwin je predložil kralju ostavko ministra Thomasa im kralj jo je sprejel, kajti sodišče in javno mnenje je menilo, da so dejanja, ki' jih morda navadni ljudje lahko store, ne more jih pa storiti sin aktivnega angleškega mi- g— Iz naše tekstilne industrije. V Mariboru snujejo novo predilnico »Mariborska tokstilnica«, v Zagrebu bodo osnovali pa drugo, nekoliko manjšo tovarno. V vodstvu obeh to-varen so priznani tekstilni strokovnjaki, kot n. pr. Hostinek, ki je bil svoj čas direktor Rosnerjeve tkalnice v Mariboru, in drugi. Anekdota 2ena je hotela svojega moža odvaditi pdijanstva. Poskušala je vse mogoče, pa ni nič pomagalo. Končno pride na dobro idejo. Obleče se v dolgo belo haljo, na glavo natakne posebno kapuco, tako da je res izgledala precej strašno. Tako napravljena je počakala svojega moža ko je prišel pijan domov. Mož je kmalu zapazil ta neobičajen pojav, zato vpraša: — Kdo si ti, kaj hočeš od mene? — Jaz som prikazen! je odgovorila žena z globokim in skrivnostnim glasom. — Kaj, da si ti prikazen? Potem pa hajdi z menoj na pol liter* čka. Če si prikazen, potem smo si pa v sorodu, kor tvoja sestra je moja žena ! — Premisli, ko mi ]e zdravnik ruval zob, sem se jaz smejala, a očka se je jokal — je pripovedovala mala Škotih ja svoji prijateljici. — Kako to? — Zobozdravnik mu je povedal račun! -----«X>--- — Pri nas imamo sosedo, ki hodi po petkrat na dan k nam, da lahko telefonira. Pravi, da res ne kaže plačevati telefona za drufie ljudi. Če ima človek telefon, g,i vedno nadlegujejo ljudje, da bi telefonirali, pri nas Pa lahko telefonira in že pred sitnimi sosedi ima mir. Mi ji vedno na t° vnelo pritrjujemo, pa noče razumeti tega pritrjevanja. Največje pokopališče ladij Peklensko žrelo v Rokovskem prelivu Tudi Oceana Sgpet je zahteval Rokaivski preliv svojo žrtev. Potopil se je nemški štirijambornik »Vojvodi« nja Cecilia« iz Kremerhavena, ki Je bila ena najlepših in največjih jadrnic na svetu. Ta ladja je v temi in megli pri hudem viharju zavozila na skrite čeri v bližini sew,r iMill Cowe. Prednji del ladje se je popolnoma razbil, da ni nilo mogoče rešiti 4000 tort paem-ce, ki je bila natovorjena v Avstraliji; rešili so le posadko. Nešteto tragedij se je odigralo v Rokavskem pre-Hvu v bližini Sewr Mili Cowea. la kraj je eden največjih ladijskih Pokopališč v tem prelivu že od Pamti veka. Samo v zadnjih dveh letih se je tu potopilo 10 ladij z vso posadko. Obrežni ribiči pripovedujejo o tragedijah, ki se tu dogajajo in ljudska govorica pripisuje tem skalam nadnaravne 'Poči, ki igle magnetnice obrača-o v drugo smer, da ladja vozi Ip'ez smeri in se pogubi Kaki hudi viharji razgiaiajo v 'okavskem prelivu, nam povedo -sopisna poročila iz I. 1911. Ta--rat je divjal vihar s hitrostjo iOC '.lometrov na uro, in valovi, ki s J butali na bregove, so ime.i ta-v0 moč, da so pome.a'i i4.i centov težke vagone kot igračke v uiorj:. V pristanišču Dover je s;a.a iz kamenja zidani h:£a. Ki Jo Je ta 1 dar do tal por.s'1. In lakirat največ ja jadrnica s petimi jambori »Preussen« se je potopila. trčila je s francosko ladjo »Brighton«, in potem, hoteč se rešiti, nasedla na čeri istotam kakor »Vojvodinja Cecilia«, da je o-j^tala le kot gmota ‘brez oblike. -a,dje, ki so hitele na pomoč, so Piogile šele naslednjega dne reši-11 Posadko, dasi je bilo le 200 metrov od brega. Ta ladja je bila znamenita, saj je veljala za naj-Pitrejišo jadrnico in vodil jo je vden najboljših mornarjev, kapitan Nissen. In še druga nesreča jadrnice se je pripetila v prelivu. Nemška jadrnica »Pisagua« je trčila s parnikom »Oceana«. Dočim se je jadrnica le malo poškodovala in je mogla nadaljevati vožnjo, je večji del posadke in potnikov »Oceane« utonilo. Najhujše pa je bilo, da se je prevrnil rešilni čoln, v katerem so bile ženske in otroci. Očividec, angleški poročnik Hut-chison, je pripovedoval: »Prvi čoln je bil spuščen s kakimi dvajsetimi ljudmi Srečno je tudi dosegel vodo. A morje je bilo zelo razburkano. Vrv se ni pretrgala, toda sponk niso mogli dovolj hitro odklopiti, tako da se je čoln, ki je še viseč na vrveh, prekucnili. Videli smo nesrečneže, kako so izginili v valovih, pa jim nismo mogli pomagati. Med tem so spustili naš čoln; srečno smo dospeli na vodo, pri tem pa smo slišali krik, neka ženska se je držala onega prevrnjenega čolna in vpila na pomoč. Le s težavo smo jo rešili. Bila je edina od vseh 20, ki je ostala živa. Peklensko žrelo Rokavski preliv zahteva tudi druge žrtve. Tako se je potopila ladja, ki je služila kot svetilnik in je bila zasidrana v prelivu med Doverjem in Ostendom in je imela 10 mož posadke. Ta ladja je dajala znamenja, da je v stiski in pilot Verbanc se je odizval klicu na pomoč. Bilo je to 1. 1912. Ko so ga druge ladje opozorile, da je imela ona ladja gotovo kako trčenje in je nevarno pristati tam, se je Verbanc peljal dalje v Dover in obvestil oblasti. Ko so od tam prihiteli v pomoč, ni bilo sve* tilne ladje nikjer več. Leto 1912. je zahtevalo največ žrtev. V prelivu, tem čarovniškem kotlu, je izginilo ladij v skupni vrednosti nad 3 in pol ml« lijarde našega denarja. Mnoge !a- Bolgarski gostje v Nebotičniku Izjave voditeljev bolg. zadružništva Ljubljana, 26. maja. Včeraj popoldne so bili zastopniki bolgarskega zadružništva gostje direktorja kavarne Nebotičnik g. Slavka Pileka. Bili so odlično pogoščeni’, niso mogli prehvaliti kavarne in postrežbe. Tako dobro se niso nikjer drugje kot gostje počutili. Vašemu poročevalcu sta dala ob tej priliki voditelja bolgarskega zadružništva dr. Ilija Palazov in dr. Stjepan Fetvadžtev zanimi ve izjave. Oba sta direktorja dveh velikih zadružnih zvez, in sicer je dr. Palazov direktor Ljudskih bank, dr. Fetvadžiev pa direktor Zveze narodnih zadružnih bank. Izjava dr. Paiazova Središče zadružnih Ljudskih bank. ki jih je okoli 280, je Zveza Ljudskih bank, katere vodja sem. Zadruge, ki so v zvezi z bankami, imajo okoli 52.000 članov. Zveza ima 360 milijonov levov kapitala. (Lev je vreden 50 par). Vloge v bankah znašajo okoli SOOmilijonov levov. Denarja je pa Zveza plasirala preko bank in zadrug okoli 1 milijardo levov. Zveza daje Ljudskim bankam potreben kredit. Razen tega ima Zveza okoli 200 milijonov levov jamstva za vse vloge. Ljudske banke uživajo zaradi tega med ljud« stvoru veliko zaupanje. Poslovanje je torej tako, da da« je središnja Zveza potrebne kre* dite Ljudskim bankam, ki so po vseh večjih krajih, in te banke dajejo kredite zadrugam in šele zadruge dajejo potem kredite zadrugar jem in sploh vsem, ki so kakorkoli udeleženi v produkciji, kakor trgovci, obrtniki, pa tudi uradniki itd. Klijenti zadrug in Ljudskih bank je torej lahko ves narod. Izjava dr. Fetvadžieva Moja Zveza narodnih zadruž« nih bank posluje po istem siste- dje so trčile, nekatere so nasedle« mnoge pa so kar izginile v tem peklenskem žrelu . . . Tsaldarisov pogreb. Krsto s pokojnikovim truplom so peljali na zadnji poti na topovski lafeti, mu kakor nam sorodna Zveza Ljudskih bank. V njej so včlanje« ne Zadružne banke, ki jih je 190, kapitala pa imamo koli 540 milijonov levov. Imamo torej več ka« pitala kakor prva Zveza, manj ■bank. Razmerje finačne moči pa je pri obeh Zvezah približno enako. Naši zadružni zavodi so pre« brodili največ jo gospodarsko krizo. Niti ena ‘banka Zveze ni bila v konkurzu. V Sofiji je bilo okoli 120 drugih privatnih denarnih zavodov, ki so zaradi krize bili močno prizadeti. Naj vam povem, da se je rešilo samo 6 veli« kih bank. Glede vtisa o vašem zadružništvu moram reči, da je na zavidljivi višini, čeprav je razcep* Ijeno. Povsod sem opazil, da se dela smotreno z razumom. Za Poljsko in za Jugoslavijo velja, da je zadružništvo rešilo narodno življenje v tistih časih, ko so se tujci prizadevali, da bi obe deželi kolonizirali. Ce primerjam slovensko zadružništvo bolgar« skamu, moram ugotoviti, da ste pred nami zlasti v organizaciji konzumov. Kar smo videli v Na-bavljalnih zadrugah, je lahko tudi nam za vzgled. Svetleči se nohta Moda rdečih damskih nohtov je nekoliko popustila. Sedaj je pa modni center Pariz zopet vrgel v svet novo norost: nohti se prevlečejo s posebnim lakom, ki se ponoči sveti! Lak je menda popolnoma neškodljiv ter daje nohtom res lep sijaj, vsaj tako trdijo modni kralji. Parižanke so posebno navdušene sedaj za modno specialiteto, da bi se jim nohti svetili kar kot zvezdice. Lak že na veliko prodajo v vseh pariških drogerijah in parfumerijah. Nova drama v Tren torni V smrtni celici, v kateri je pre« bil svoje zadnje ure Bruno Rihard Hauptmann, sedi zdaj najmlajši zaradi umora obsojeni zlo« činec Amerike, Jakob Clemange. Fant je zagrešil roparski umor in v takih primerih ne poznajo zakoni države New - Y,ersey nobe* ne olajšave za mladoletne. Kljub njegovim 16 letom so morilca obsodili na električni stol. Tudi za njegovo življenje se njegovi ad* vokati srdito borijo, a sodišče je odklonilo vse revizijske predloge. Zdaj je prejel guverner Hoff« man n peticijo z več kot 800.000 podpisi, a po izkušnjah v Haupt-mannovem primeru se brani, da bi se poslužil svoje pravice pomi-lostitve. _________________________ Mladenič je peljal svojo izvoljenko v zeleno šumico fer ji tam razkril globoko ljubezen: — Pod tole bukvo ti svečano prisegam --------Kmalu ga pa prekine izvoljenka: — Ze začenjaš z laimi. To ni bukev, ampak topol. Pravijo, da mladenič ni več nadaljeval svoje svečane zakletve, temveč je odšel in se ni več vrnil. , »Mladi gospod vam je zelo po« doben, kakor da je vaš brat.« »Da, saj je moja sestra.« MAŠČEVALEC Kriminalni Tako >e .Tiger, namesto da bi odipluil v pristanišče Lerwick, še nadalje križaril okrog čeri, kjer so bdi opazili tistega velikega kita .. . Drugi dan se je že nagibal h koncu, odkar je 'Tiger’ iskal svoj plen. Tereza, ki je ves dan nestrpno čakala, kdaj se bo pojavil .Teror', je b.la nekaj časa počivala v svo> ji kajuti. Zdaj jo pa ni več zdržalo in je odšla na krov k poročniku, ki je ves srečen takoj stopil k mej. »Draga Tereza«, ji je zašepe« tal, »zdi se mi. da tiste ladje sploh ni tu!« »Potrpi še malo, ljubi, samo še dva umi. Ladja se bo pojavila, o tem sem vrano prepričana«, je ougovonia i ereza, nežno se naslonivši na poročnika. Dorocmk se je pokoril. »Dobro, še dva dni ostanemo tu. Potem pa moramo brezpogojno odpluti, da se združimo z ostalimi edinicami, ki križarijo tod okrog. 2e itak smo se preveč zamudili in . . .« Umolknil je, ker ga je Tereza pograbila za roko. »Poglej! Tamle! je razburjena vzkliknAa. »Tista svetloba — ali jo vidiš?« Poročnik je .pozorno pogledal v pokazano smer. »To je iluč ,Teror.Ve'Vlih žaro* metov«, je šepetala 'Tereza. »Sedaj plove čisto blizu površine.« »Torej si le imeJa prav?« je nekoliko zmedeno odgovoril poroč* nik. »Dragi,« je šepetala Tereza, »dragi, .Teror se bo moral dvigniti na površino, če hoče priti do obaile. Tamte je plitvina — danes sem to opazila.« Poročnik je neprestano opazoval tisto svetlobo. »Da. prav imaš!« je kratko od« vrnil. »In ti boš ukazal streljati nanj?« »Da!« Molče sta oba stala pri ograji, opazujoč tisto svetlobo pod vodo .. . ZAVETIŠČE V SKALAM Tisti, katerih se je vse to tikalo, pa so opazili, da se vojna la« dja približuje obafii. Na neki visoki skali, ki se je dvigala kot nekak stolp visoko nad drugimi, sta ležala dva moža i m in Bill, in oipazo-vala oko-.v,. Že takoj prve dni njihovega prihoda v to pribežališče, sta bi« la Jim m BMl opuzika volno ladjo, kar pa ju ni začudilo, ker so vojne 'adje pogosto križarile tod okoli. Zdaj pa ie injuno pozornost vz» budilo to, da je lad'ia prihadla tako blizu k obali. »Jim.« se 'e oglasi BiH. »dobro poglej, kakor rečeno, zdi se mi. kot da čakajo na rteikai!« »Saj vidom, — kai za vraga neki imajo?« je odvrnil Jim. »Pa ne. da bi bili kaj posumili?« »Ne verjamem. Kako pa bi tud: mogli slutiti, da smo mi tu, ko vendar nobena lad;a ne more do obale«, »Ah, ti vragi z bojnih ladij imajo dobre oči. Kakor re>čeno, prav nič se mi ne dopade, da ta črni roman. 123 vrag ne neha strašiti tod okoli.« Po tem razgovoru sta se Jim in Bill spustila s skale po stopnicah, katere so bili izklesali Jackov! pomagači. Konec stopnic je vodil v pro« strane, suhe in zračne votline v skalah so bili seaaj opre-kfskpsk mili za prebivanje. Dve manjši votlini sta bili lepo opremljeni za Blo m Jacka, neka večjih votlin pa so lepo uredili za prebivališče vseh Jackovih po« magacev, katere je bil pripeljal iz Londona, in ki jih je bilo osemdeset! BiH se je podal zopet k Jacku. »Gospodar, tista vo.na ladja je zopet tu.« »Tako? No in kaj potem?« »Neprestano križari v bližini na šega pristanišča. Kakor rečeno, to mi ni prav nič všeč!« Jack je nekaj časa molčal, po« tem pa odgovoril: »Kar naj križari! Mogoče so slučajno opazil ,'Teror' in gotovo zdaj mislijo da je bil kak kit. Sicer pa sem, v pristanišče, itak ne morejo.« »'To >e res, gospodar, in, kakor rečeno, nobena ladja ne more tu sem, razen naš Teror. Toda, čudno ie le, da kakšna vojna la« d a, kakoir rečeno, tako dolgo kri* žari na enem in istem mestu.« Jack je vstal in mirno odgovoril: »Nikar se ne brigaj zanjo, BUL Saj je vseeno. Jutri itak odpotu« jemo na Dansko, kjer bom kupil kakšno posestvo ob mor u in nihče ne bo več zved-efi za nas«. Bill je zadovoljno prikimal. »Gospodar, vseeno bi vas pro« sij, če si smem, kakor rečeno, to ladjo nekoliko pobliže ogledati. Jim me bo spremlja:’. Kakor rečeno, zelo me zanima, zakaj se za* držu:e na tem kraju.« »No, te lad:e se prav nič ne bojim«. je hladno odgovoril Jack. »Toda tvoj .predlog je dober in lahko greš, če te tako mika.« Billu je kar zažarel obraz in ves vesel je odšel, da se posvetu« je z Jimom, kako bosta izvedla svoj nočni podvig. nočna vožnja Noč se je spustila nad zemljo. V skalnatih votlinah je vladala grobna tišina. Na vrhu skal pa, tam kjer sta čez dan opazovala ladjo, sta zo» pet ležala BiH in Jim in zrla na morje. Tamle je zelena in rdeča luč, Bill«, je zašepetal Jim. »Ladja je še vedno na istem kraju.« »Tu ima, kakor rečeno, sam vrag prste vmes«, je zagodrnjal BiH. »Še zdajle bova poplarvala tja — ali imaš vrvi s seboj?« Previdno sta se oba spustila s skal in ko ta odložila obleke, sta se spustila v morje. Na hrbte pa sta si pritrdila kolobarje tanke a močne vrvi, ki sta jo bila prej dobro namazala, da se jima ne bi prepojila z vodo. Počasi in tiho sta plavala proti ladji, ki je mirno stala na enem in 'Stom kraju. Po preteku dobre pol ure, sta od zadaj priplavala k ladji in pričela tipati, če bi našla kje kak kavelj. Kmalu sta ga na« šla im Bill se je previdno potegni! iz vode. »Splezala bova samo do ograje,« je zašepetal Bill. »Podpri me malo, da bom lahko kje pritrdil vrv«. Stani, preizkušeni Bill je kmalu našel pot, kako splezati na ladjo in čez nekaj časa, sta oba že če« pela im čakala. Nekaj časa sta zaman prisluškovala. Vse je bilo mirno in ničesar drugega nista slišala, kot umerjene korake straže, ki je sto« palla onkraj po krovu. Zdajci pa je prijel Jim Billa za roko. Ali je bil to res ženski glas, kar je bil pravkar slišal? Napeto sta prisluhnila. In čez nekaj trenotikov sta zaslišala korake in čisto blizu njiju se je oglasil globok moški glas: »Da, draga Tereza, še vedno je tisto svetlikanje tam. To ni od morja — to ie —« »To je negova podmornica, dragi! Verjemi mi, da je res tako«, je odgovoril ženski glas. Jimu in Billu je zastala sapa. Zato je torej ladja križarila tod okoli! Čudežna sreča To je imel neki skakalec s padalom te dni pri vajah nad letoviščem v Moskvi. Mož je skočil v veliki višini iz letala, pri tem se mu je padalo zataknilo na letalu in se raztrgalo. Skakalec je kakor kamen šinil v globočino. Imel pa je toliko prisebnosti, da se je v trenutku, ko je šinil mimo drugega skakalca, ki se je s svojim razprtim padalom spuščal proti zemlji, oprijel njegovih nog. Oba je potegnilo nekaj sto metrov proti zemlji. In ker drž; vsako padalo samo enega moža, je grozila velika nevarnost, da treščita oba na tla. Na srečo pa je imel ta drugi skakalec na hrbtu privezano še rezervno padalo. Uspelo mu je v višini kakih 180 m še to padalo odpreti, tako da sta oba moža srečno dospela na zemljo.