II. 1931
Poštnin* pbfan* v gotovini.
I. izdaja.
ilo g.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dati zjutraj razveh ▼ ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-69 tn 30-71
Jugoslovan
Rokopisov ne vračam«.
Oglas) po tarifi in dogovoru.
Uprava v Ljubljani. Gradišče4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta Sl 24. tel. 29-G0 V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Llubljana 13.621
St. 42
Ljubljana, petek, dne 20. februarja 1931
Leto II.
Novi predsednik finske republike Svinhufvud
Pred odstopom avstrijskega poljedelskega ministra
Dunaj, 19. februarja, d. V parlamentarnih ioroglh zatrjujejo, da bo kmetijski minister Thaler v najkrajšem fesu odstopil. Kakor so listi že javili, se namerava izseliti v Južno Ameriko. Na njegovo mesto pride baje predsednik zveznih železnic dr. Dollfus. Na Doltfusovo mesto pa pride prejšnji predsednik Narodnega sveta Gilrtler. Na ta način bo tudi zadeva dr. Stralelle končno veljavno rešena.
Za ustavno reformo v Nemčiji
Berlin, 19. februarja. AA. Predsednik neon-feke ljudske stranke dr. Dingoldey je imel predavanje o parlamentarnem položaju. V toku svojih izvajanj je zagovarjal izpremembo ustave, ki da je edino sredstvo za obnovitev avtoritete parlamenta. Posebno potrebno bi bilo ustanoviti gornjo zbornico poleg sedanjega parlamenta. Predsedniku države je treba povečati oblast. Tudi polnomočja osrednje vlade je treba razširiti in končno je predavatelj predlagat, naj se žviša starostna doba volilcev.
Zaključek druge agrarne konference
Bukarešta, 19. februarja, n. Snoči se je zaključila 11. mednarodna agrarna konferenca, ki je zasedala v Bukarešti od ponedeljka. Nu konferenci so sklenili, da bodo Se nadalje študirali vprusanje o skupnciii vnovčevanju poljedelskih proizvodov. Delegati odpotujejo nocoj domov.
Grško-bolgarski spor
Sofija, 19. februarja. AA. Po včerajšnji seji ministrskega sveta je minister zunanjih zadev Burov ponovno 6prejel angleškega poslanika Waterlooja.
Sofija, 19. februarja. AA. Seja parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ki bi morala biti včeraj, je bila zaradi sej ministrskega sveta odgode-na na danes. Minister zunanjih zadev Burov bo Podal pred odborom sobranja ekspoze o tem, v kakšnem stadiju se zdaj nahaja grško-bolgarski spor.
Zasedanje fašistovske zbornice
Rim, 19. februarja, n. Po elcspozeju ministra Acerbu je poslanska zbornica sprejela preliminarni proračunski načrt jmljedelskega in gozdnega ministrstva za leto 1931./32. Danes bi morala začeti v zbornici diskusija o proračunskem načrtu pravosodnega ministrstva, a je odpadla zaradi bolezni ministra Giulianija. Zbornica se sestane k prihodnji seji šele v torek in bo razpravljala o proračunu kolonijalnega ministrstva. Danes je predsedništvo zbornice prejelo poročilo parlamentarnega odbora, ki je proučil in odobril preliminarni načrt vojnega ministrstva.	'	.	,	,	,
Povratek italijanskih letalcev
Rim, 19. februarja, n. Danes popoldne prispe
*	Genovo purnik »Conterosso«, s katerim potujejo italijanski letalski minister Bnlbo in njegovi tovariši, ki se vračajo s prekooceanskega poleta v Brazilijo. Do Gibraltarja so jim prišli nasproti zastopniki fašistovske stranke in italijanski novinarji. V Genovi jim pripravljajo »večan sprejem, še bolj pa v Rimu, kjer je guverner mesta že izdal proglas, naj ljudje okrasijo svoje hiše in jih zvečer razsvetlijo. Balbu nameravajo podeliti rimsko častno meščanstvo
Morilec mengeškega nadžupnika v rokah pravice
(Poročilo in slika na 5. strani.)
Nemčija na razpotju med vzhodom in zapadom
Važen članek berlinskega »Borsen Kurierja« - Ali priključitev k bloku jugovzhodnih držav ali sodelovanje s Francijo - Veleindustrija odločno za sporazum s Francijo
Berlin, 19. februarja. G. Bosch, predsednik upravnega sveta kemične družbe 1. G. Farben, ki je največje industrijsko podjetje v Nemčiji (njegova glavnica presega 1 milijardo mark), je objavil v listu »Bbrseii Karier« članek o franoosko-neniških oduo-šajih. Člankar pravi, da ne veruje v splošno unijo vseh evropskih držav. Verjetnejše je, da bo prišlo le do ustanovitve regio-ualnih skupin, kakor na primer med skandinavskimi državami in med državami jugovzhodne Evrope. Za Nemčijo je aktualno vprašanje, ali naj se priključi bloku jugovzhodnih držav ali pa naj išče podlago za tosno sodelovanje s Francijo. Nemčija in Francija se v gospodarskem oziru dopolnjujeta in do sedaj je le politična jeza preprečevala sporazum na tem polju. Bil bi čas, da napravi politični sivi pot akciji za industrijski sporazum. Najglavnejši činite-
lji gospodarskega razvoja direktno silijo k takemu sporazumu.
Nemčija, pravi člankar dalje, se nahaja na razpotju med dvema različnima orijen-tacijama, med zapadno orijentacijo in med drugo, ki meri proti jugovzhodu Evrope. 1' nobenega dvoma, da odpira ta poslednja v gospodarskem pogledu važne perspektive za bodočnost. Toda za njeno ustvaritev bodo potrebna še mnoga leta.
Položaj je drugačen proti zapadu. Dva naroda si stojita nasproti in oba sta po naravi določena za gospodarski sporazum. Do sedaj so politični činitelji ovirali ta sporazum, a za oba naroda je usodno vprašanje, ali bodo politične jeze, opravičene ali ne, tudi v bodočnosti tako* močne, da ne bocio pustile, da se upoštevajo gospodarske resnice. Rezultat vekovne borbe med Francijo in Nemčijo je le periodično pre-
našanje v enem ali drugem smislu obren-'s! ega ozemlja, ki meri le nekoliko kvadratnih kilometrov. Toda skrajno važni ekonomski faktorji velevajo sporazum.
G. Bosch razpravlja nato o vprašanju kapitala in siroviu v Franciji in Nemčiji ter zaključuje, da narekujeta zemljepisna loga in interes evropskih držav gospodarske sporazume na regionalni podlagi. Gospodarska potreba bo zalegla več nego vsi mednarodni pregovori, spomenice in programi, kajti v naši kritični dobi daje ta potreba tudi posamezniku čutiti nevarnosti osamljenosti. Čim širše bo gospodarsko sodelovanje med narodi, tem lažje se bodo promagovnle krize. Za pametne ljudi v Franciji in Nemčiji je bistvena naloga, da preko političnih zamer ustvarijo podlago za konsolidacijo Francije in Nemčije in s tem za konsolidacijo vse Evrope.
Položaj na Španskem po rešitvi vladne krize
Dva tfabora - Monarhistične in republikanske demonstracije v Madridu - Odločna iz*
java admirala Aznar-ja
Pariz, 19. februarja, d. Ministrski predsednik admiral Aznar je dal novinarjem to-le izjavo: »Odločen sem zatreti vsak poskus povzročanja nemirov in povzročitelje nemirov brezobzirno kaznovati, ne da bi pri tem zapustil tla zakona. Imam močan vtis, da se grožnje opozicije najbrže ne bodo uresničile. Koncentracijski kabinet ima trdno voljo ščititi kralja proti vsem nelojalnim napadom. Najprej imamo namen razpisati občinske volitve, kasneje pa še volitve v parlament. Vemo pa že sedaj, da nam bo izid omogočil špansko ustavo postaviti na demokratično podlago.
Madrid, 19. februarja, d. Snoči je prišlo
zopet do demonstracij proti kralju kakor tudi do monarhističnih manifestacij. Na
več krajih je morala policija posredovati z golim orožjem.
Pariz, 19. februarja. A A. Francosko časopisje se bavi obširno s političnim položajem v Španiji. Listi menijo, da je kraljev položaj zelo resen, dasi se mu je posrečilo za trenutek premagati republikance. »Le Matinc pravi, da je Španija na poti k diktaturi in da se opira Aznarjeva vlada na bajonete namesto na zaupanje ljudstva. Vest o izbruhu splošne stavke se zaenkrat ne potrjuje. Splošno pa menijo,
da bo monarhistična vlada zelo poslabšala položaj.
»Le Journal« objavlja razgovor z bivšim španskim zunanjim ministrom Santi-agom Albo, ki živi v Parizu in ki ga smatrajo za najsposobnejšega španskega politika. Alba pravi, da je nova .španska vlada le začasna in da vse odvisi od načina, kako bo znala zajamčiti svoboden potek volitev v ustavodajno skupščino.
Pariz, 19. februarja. AA. Havas poroča iz Madrida:	Kostitucijonalci	so	sklenili,
da se ne udeleže volitev. Govori se, da se bo Sanchez Guerra umaknil iz političnega življenja.
Gospodarska kriza na Romunskem
Usoda vlade odvisna od uspeha v vprašanju posojila - Vlada misli na ustanovitev poljedelskega kreditnega zavoda
Bukarešta, 19. februarja, n. Kralj Karel je sprejel v avdijenci ministrskega predsednika Mirunescuja. Ta avdijenca je bila v zvezi s pogajanji, ki jih vodi finančni minister Popoviči v Parizu za romunsko državno posojilo. Gospodarski odbor je imel sejo in je nato telegrafično obvestil finančnega ministra o stališču vlade. Vlada ne more dati nikalcih novih koncesij pariškim finančnikom. »Cuventuk piše, da je vprašanje posojila vezano z vprašanjem obstanka vlade Mironescuja. Vlada bo namreč morala po mnenju tega lista podati ostavko, če ne dobi posojila. »Cu-ventul« pravi, da bo morala romunska vlada danes zaključiti svoja pogajanja s francosko finančno skupino.
Bukarešta, 19. februarja, n. Na včeraj-
šnji seji poslanske zbornice je poljedelski minister Madgearu povodom interpelacije o vprašanju poljedelskih kreditov izjavil, da je vlada odredila za poljedelce kredit v znesku 5 milijonov lejev. Vlada namerava v čim krajšem času ustanoviti poljedelski kreditni zavod. Z novim bančnim zakonom bodo prisilili banke, da se pričnejo družiti. Verjetno je, da bodo tudi domače banke sodelovale pri ustvaritvi poljedelskega kreditnega zavoda. Povodom neke druge interpelacije je minister vojske Contescu izjavil, da bodo v Romuniji zgradili maske proti plinom.
Bukarešta, 19. februarja, u. Kralj Karel odpotuje v Bukovino, da osebno spozna prilike, ki v njih živi narod. — Kralja bo spremljal le njegov osebni tajnik.
Hitlerjeva armada na umiku
Dr. Wirth in dr. Severing o notranjepolitičnem položaju v Nemčiji — Wirthovo priznanje socijalhim demokratom
Berlin, 19. februarja, d. Državni notranji minister dr. Wirth je izjavil novinarjem: Hitlerjevi pristaši so se slovesno odpovedali vsakemu nezakonitemu dejanju. Oni vedo, da bi bila stranka takoj prepovedana, če bi se zopet postavili izven zakona. Položaj se je razčistil in Brii-ningova vlada, ki se opira na sredinske stranke in ki vedno bolj uživa zaupanje splošnosti, je skala, ob kateri sc bodo razbili naroduo-socijalistični valovi. Držanje socijalnih demokratov je prineslo Hitlerju največjo odločitev. Minister pravi, da ne more izraziti dovolj priznanja širokogrudnemu in državniškemu mišljenju, ki so ga pokazali voditelji socijalnih demokratov.
Berlin, 19. februarja, d. Na današnji konferenci višjih predsednikov v pruskem notranjem ministrstvu je imel pruski notranji minister Severing velik govor, v katerem je izjavil: »Politični položaj v Nemčiji ne daje povoda za kako skrb. Parola na-
rodnih socijalistov ob njihovem vhodu v parlament je bila: Mi napadamo. Minister Severing pa ima vtis, da je danes pri ua-rodnih socijalistih mogoče govoriti le še o obrambi. Minister je prosil vse državne organe, naj proti političnemu nasilju na ulici nastopijo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Ce bi šlo za resnično duhovno propagando narodnih socijalistov, potem bi bil minister sam zadnji, ki bi proti R-tnu protestiral.
Berlin, 19. februarja, d. Kakor poroča »Die siiddeutsche allgeineine Zeitungc, se je pruska vlada odločila, da bo nove volitve v pruski deželni zbor izvedla, če lo mogoče šele spomladi leta 1932.
VREMENSKA NAPOVED
D n naj, 19. februarja. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Malo spremembe, podnevi južno vreme do 1000 m višine.
Jugosl.-čsl. trgovinska pogodba
1’ruga, 19. februarja, n. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o jugoslo-vansko-češkoslovaSki trgovinski pogodbi, za katero se sedaj vodijo pogajanja. Ministrski svet je ugotovil, da se je v vseli osnovnih načelih dosegel sporazum in da bo načrt pogodbe v nekaj dneh redigiran. V tukajšnjih krogih sodijo, da bo Avstrija odpovedala trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško.
Agrarna reforma na Poljskem
Varšava, 19. februarja. AA. Poljska vlada je predložila sejmu načrt za izvedbo agrarne reforme. Načrt je naperjen proti prevelikim veleposestvom
Letalski poveljnik preprečil rešitev letala
Plj-monlh, 19. februarja. AA. Pri razpravi o katastrofi veleletala, ki se je ponesrečilo v bližini Plymouthsounda, je letalski poročnik Ely izpovedal eenzaoijouahie stvari. Ko je letalo izgubilo ravnotežje, ga je poročnik E1y poizkušal uravnovesiti, kar je pa preprečil letalski poveljnik Tucker. Kmalu nato je pričelo letalo padati in ni bilo več rešitve.
Parnik zletel v zrak
Riga. 19. februarja, AA. 1500-touski parnik vLeander«, ki Je bil na potu iz Bremena v Rigo, je zletel pri Domenaesu v zrak. Na parniku je nastal požar, nakar so eksplodirali sodčki z bencinom in oljem. 18 mož posadke se je moglo rešiti v zadnjem hipu. Mornarji so skočili na led in so po trudapolud hoji po led u dosegli obalo.
Velik sneg v severni Italiji
Trst, 19. februarja, n. V alpskih krajih so snežni zameti v mnogih krajih prekinili železniški promet, onemogočili pa tudi promet sko-ro na vseh cestah. Klimatski mesti Biva di Gr.rda in Meran sta v snegu. Telegrafske in telefonske vezi med Bolog io in Milanom so prekinjene Na progi Brenner - Verona vozijo vlaki samo do postaje Mezzo-Lomhardo. Avtobusni promet v Tridentu so morali docela ustaviti. Strehe nekaterih hiš po vaseh okrog Verone ro se podrle pod težo snega. V Bellunu, Caprili in okolici so snežni zameti prav tako paralizirali ves promet.
Glavna skupščina zveze kovinskih industrijcev
Pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in trgovinskemu ministru
Me pozna nasilja jugo-1 slovanski nacijonalizem
S priznanjem padejo te dni nemški listi o odloku prosvetnega ministra Maksimoviča, ki je odredil otvoritev 50 novih nemških paralelk na onih ljudskih šolah, kjer je najmanj 25 nemških šoiobveznih otrok. Tako pravi >Berliner Tageblatt«, da priča ta odredba prosvetnega ministra o resnični volji jugoslovanske vlade, da ugodi željam nemške manjšine. Nadalje piše berlinski list, da se vidi tudi iz nastopov zunanjega ministra Marinkoviča, da se je v Jugoslaviji splošno izboljšalo politično razpoloženje do Nemčije.
Vsa ta priznanja nemških listov so stvarno utemeljena in objektivna, vendar pa ne čisto točna. Kajti pravilno bi se morala glasiti, da je bila Jugoslavija vedno tista država, ki je spoštovala vse pravice svojih manjšin, ki zato nikdar ni poznala kakršnegakoli preganjanja svojih nemških ali madjarskih državljanov. Nasprotno se je tem v Jugoslaviji vedno tako dobro godilo, da bi čutili ti kot največjo krivico, če bi se morali izseliti iz Jugoslavije in živeti med svojim narodom. Kljub temu pa se je moralo dostikrat konstatirati, da se vsi id člani nemške manjšine ne zavedajo dovolj svojih dolžnosti do države, v kateri uživajo gostoljubnost. Tako so imeli v njihovih podjetjih tuji državljani redno prednost pred jugoslovanskimi, dostikrat pa so ta njihova podjetja bila tudi glavna središča protdnacijonalnega dela. Nekatera so se Spozabljala tudi tako daleč, da so hotela šo naprej širiti germanizacijo in da so vsled tega naravno povzročala najsilnej-Ši odpor naših nacijonalnih ljudi. Redki so bili tudi člani nemške manjšine, ki so se zavedali, da morajo vzgajati svoje otroke v jugoslo venskem državnem duhu, ker so jugoslovanski državljani, pa čeprav je nemščina njih materni jezik. Ne enkrat so se slišale čisto konkretne pritožbe, da so sinovi naših nemških državljanov na tujih univerzah člani najbolj bojnih protijugoslovanskih društev.
Iz vseh teh vzrokov ni mogla jugoslovanska vlada kar na slepo izpolnjevati želje nemške manjšine, pa čeprav jugoslovanski nacijonalizem ne pozna in noče poznati nasilja. V tem se ravno jugoslovanski nacijonalizem razlikuje od večine drugih na-cijonaliizanov in v tem je tudi njegova moralna višina. Jugoslovanski narod ni nikdar iztezal rok po tuji zemlji, temveč vedno je hotel samo to,' kar je bilo od pamti-veka njegovo. Nikdar pa tudi ni jugoslovanski narod bolehal za šovinizmom, temveč pri vsej sili svoje nacijonalne zavesti in nacijonalnega ponosa je vedno spoštoval tudi narodno zavest drugih, če ti niso ovirali njegove svobodo. Tako je bil noš narod v največjem boju z Avstro-Ogrsko, ko pa je nastal preobrat in bila svobodna Jugoslavija dejstvo, ni ostalo niti najmanjše mržnje do prejšnjih zatiralcev. In če bi se vsi pripadniki nemških in madjarskih manjšin obnašali vedno lojalno in zvesto izpolnjevali vse svoje državljanske dolžnosti, tudi moralne, bi jim jugoslovanski narod že davno priznal vse njihove manjšinske pravice in celo brez ozira na to, da koroški Slovenci še danes ne uživajo niti najbolj elementarnih nacijonalnih pravic.
Dosledno vsemu duhu jugoslovanskega nacijonalizma je naša vlada kot prava vlada svobodoljubnega naroda dala nemški manjšini vse njene pravice. Ni pa tega koraka tolmačiti ne kot slabost ne kot špekulacijo, temveč samo kot dejanje, ki izvira iz jugoslovanskega svobodoljubja. Prav zato pa mora jugoslovanski narod tudi pričakovati, da bo nemška manjšina pravilno razumela korak jugoslovanske vlade in tudi s svoje strani storila vse in dokazala, da je to liberalnost zaslužila. In to bo dokazala, če se ne bodo nikdar več ponavljale stvari, ki smo jih preje omenili.
Pričakujemo pa tudi to, da bo nemška manjšina pripomogla k temu, da dobe v kratkem enake pravice tudi koroški Slovenci. To pričakujemo tem bolj, ker bi se na ta način praktično dokazalo, kako treba rešiti manjšinsko vprašanje in bi nemško-jugoslovansko sodelovanje v manjšinskem vprašanju moglo ustvariti podlago za rešitev tega najtežjega problema v Evropi. Z jugoslovanske strani so v ta namen že storjeni potrebni koraki, naj jih izvrši še nemški narod in storjeno bo ras veliko ter za mir Evrope pomembno dejanje.
London, 19. februarja. Kljub svetovni goapo-dareki kriai je poset angleške industrijske *a*-Itave tako velik kakor še nikoli.
Beograd, 19. februarja. AA. V slavnostni dvorani Industrijskega doma v Beogradu se je danes začela tretja glavna skupščina pokrajinskih zvez jugoslovanskih industrijcev za predelovanje železa in kovin. — Pred prehodom na dnevni red je predsednik inž. Ljubomir Godjevac preči-tal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, redsedniku ministrskega sveta generalu ivkoviču in ministru za trgovino in industrijo.
Brzojavka N j. Vel. kralju se glasi:
»Nj. Vel. Aleksandru I. kralju Jugoslavije, Beograd. — Zveza jugoslovanskih industrij za predelavo železa in kovin pošilja s svoje tretje glavne skupščine Vašemu Veličanstvu izraze svoje najgloblje državljanske zvestobe in je vedno pripravljena zastaviti vse svoje sile v blagor kralja in domovine.«
Predsedniku ministrskega sveta je bila poslana ta-le brzojavka:
>Generalu Petru Zivkoviču, predsedniku kraljevske vlade, Beograd. — Zveza jugoslovanskih industrij za predelavo železa in kovin Vas pozdravlja na svoji tretji letni glavni skupščini in Vam izraža Bvojo zahvalo za naporno delo pri urejanju težkih razmer v državi.«
Brzojavka ministru trgovine se glasi: >Dr. Juriju Demetroviču, ministru za trgovino in industrijo, Beograd. — Zveza jugoslovanskih industrij za predelavo železa in kovin smatra za svojo dolžnost, da Vas pozdravi na svoji tretji glavni letni skupščini in se Vam zahvali za sodelovanje v blagor in napredek naše industrije ter Vas prosi, da to delo tudi nadaljuje v prospeh industrije in domovine.«
trgih in naš izvoz
Prva sefa iufsko- prometnega zbora
Ljubljana, 10. februarja.
Danes dopoldne ob pol 11. uri je predsednik tujsko prometnega sveta kraljevske ban-ske uprave Dravske banovine ban g. dr. Drago Marušič otvoril prvo sejo Tujsko-prometnega zbora, ki se je vršila v veliki dvorani Zbornice za TOI. Kakor smo že poročali, je bil Tujsko-prometni svet (TPS) ustanovljen 13. junija 1930 in obstoja iz Tujsko-prometnega zbora in Tujsko-prometnega izvrševalnega odbora.
Navzoči so bili poleg skoro večine Članov tujsko-prometnega zbora, to so gg. dr. Andrejka Rudolf, Brenčič Mihael, Guk Ferdo, dr. Dular Milan, Elsbacher Konrad, Gogala Josip, Hribar Rado, Jarc Evgen, inž. Jenčič Franjo, Kenda Ivan, Koritnik Anton, Kramar Miloš, dr. Krisper Valentin, Lavtar Josip, Lavtižar Josip, Lečnik Anton, dr. Lipold Franjo, Majcen Ciril, dr. Marn Rudolf, Mavrič Franc, Mayer Mavril, inž. Miklavc Franc, ga. Molnar Jula, dr. Pavlin Ciril, Petelin Josip, Pintar Vladimir, Planina Lovro, dr. Ples Ivan, Potočnik Drago, dr. Ra-tej Franc, Ribnikar Adolf, Rus Ivan, dr. Senjor Davorin, Skrlep Janko, Šebenik Drago, dr. feter Fran, dr. Šubic I an, dr. Tičar Josip, dr. Tominšek Fran, dr. Vidmar Ivan, Zadnek Milan, Zemljič Franc, Gračnar Ivan in Velikonja Narte, ki je ravnatelj TPS, še podban dr. Pirkmajer, zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo, šef oddelka za turistiko tega ministrstva dr. 2iiek Ciril, zastopnik ravnateljstva železnic g. Petek, zastopnik poštnega ravnateljstva g. Kit, zastopnik finančne direkcije dr. Fran Mozetič, šef H igijenskega zavoda dr. Ivo Pirc, zastopnik Sumske direkcije g. inž. Božič ter zastopniki treh oddelkov banske uprave dr. Lončar, inž. Pirc in dr. Jnrečko.
Prvo sejo tujsko-prometnega zbora je otvoril g. ban, pozdravljajoč vse člane tujsko-prometa9-ga zbora in posebej še dr. Cirila 2ižka in *«>-stopnike ravnateljstva železnice, pošte, finaoc in šum. Poudarjal je izreden pomen tujskega prometa, posebno pa še za Dravsko banovino, ki s svojimi prirodnimi krasotami privablja vedno več tujcev. Sicer je že v banovini mnogo tujsko-prometnih organizacij in je tudi zasebna pobuda že močno dvignila tujsk p-omet v Dravski banovini, vendar pa doslej ni bilo instituc je, ki bi sistematično posvečala vso paž-njo najbolj perečim tujsko-prometnim vprašanjem Dravske banovine. V ta namen je bil ustanovljen Tujsko-prcm-Oni svet za Dravsko banovina V prepričanju in s željo, da bo prvo zborovanje tujsko-prometnega zbora in njega široko zasnovano delo uspelo v prid vse bano-
vi	®» J1 8- ban želel zborovalcem kar največ uspeha.
Nato je ravnatelj TPS g. Narte Velikonja prečital seznam Članov in dal besedo prvemu referentu glede prve točke vsporeda, ki je obravnavala prometna vprašanja v banovini. Referent dr. Ples je obširno poročal o najvažnejših prometnih problemih, ki so največje važnosti za povzdigo tujskega prometa v banovini. Clan g. Rado Hribar se je opravičil in je njegova dva referata n razvoju avtomobilskega prometa v banovini In o potrebi letališča v Ljubljani prečital ravnatelj Velikonja. Ravnatelj Velikonja je nato referiral o vprašanju vzpenjač, katere bo treba zgraditi, da se bo poživil tujski promet, zlasti na Gorenjskem. Inž. Miklavec je referiral o uvedbi motorske plovbe na Bohinjskem jezeru. Razvila se je obsežna debata o cestnem fondu banovine in o vzdrževanju ter zboljšanju cest.
Dopoldanske zborovanje je bilo ob 1-30 zaključeno in se je nadaljevalo ob pol 16. uri. Referiral je šef Higijenskega zavoda dr. Ivo Pirc o asanaciji tujsko-prometnih krajev. K njegovemu izvajanju se je oglasilo več članov z raznimi predlogi. Sledili sd še referati o javnih dajatvah gostiiničarstva in hotelirstva, o hotelirstvu, o propagandi in o organizaciji pospeševalne službe za tujski promet, nakar je bils prva seja zaključena.
Odpust iz državne službe
Beograd, 19. februar,ja. AA. S sklepom finančnega ministra je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta odpuščen iz državne službe Vladimir Vranič z glavne carinske blagajne v Zagrebu, in sicer se ima smatrati za odpuščenega z dnem, ko je zoper njega postala izvršena sodna obsodba o njegovi krivdi.
Ratifikacije mednarodnih konvencij
Beograd, 19. februarja. AA 6. februarja t. 1. je bilo v Rimu izvršeno deponiranje ratifikacijskih instrumentov konvencije, sklenjene med Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško o pokojninah, določenih od prejšnje avstrijske vlade, sklenjene in podpisane v Rimu 6. aprila 1929. Isti dan je bila izvršena izmenjava ratifikacijskih instrumentov konvencije med kraljevino Italijo in Jugoslavijo o pokrajinskih in občinskih pokojninah, sklenjene in podpisane v Rimu 6. aprila 1922.
Beograd, 19. februarja. AA. 6. februarja t. 1. je bila izvršena v Rimu izmenjava ratifikacijskih instrumentov pogodbe, sklenjene med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo o pravni in sodni zaščiti državljanov in o izročitvi krivcev, sklenjeni in podpisani v Rimu dne 6. aprila 1922.
Kreditiranje voznine
Beograd, 19. februarja. AA. Finančni minister je odredil pravilnik, ki uravnava kreditiranje voznine, in sicer tako, da je treba naprej položiti povprečno dvomesečno vsoto za voznino. Na tej podlagi se voznina lahko kreditira. Pravilnik stopi v veljavo 1. aprila.
Žito na svetovnih
Važna plenarna seja privilegiranega izvoznega zavoda — Vsled intervencije vlade so zaslužili poljedelci letos za 261 milijonov Din več, nego bi bili brez te intervencije
Beograd, 19. februarja. 1« Danes dopoldne je bila plenarna seja priviligiranega izvoznega zavoda. Seje se je udeležil tudi trgovinski minister dr. Demetrovič. Bili so prisotni tudi vsi člani upravnega odbora iz vse države. V glavnem so razpravljali o položaju žita na svetovnih tržiščih in o našem izvozu. Ugotovili so: J. cene na svetov nih tržiščih še nadalje padajo. Na liverpoolski borzi je padel koncem preteklega leta tečaj pšenice na minimunr, in sicer na 4 šilinge in 2 pence, to pomeni za 50% tečaja, kakršen je bil v pričetku kampanje. Naša pšenica bi morala po liver-pulskem tečaju imeti ceno 80 Din.
Ta nizka cena je prisila merodajne faktorje, da so ukrenili vsr, da bi ohranila naša pšenica na naših trgih višji tečaj. Vlada je stavila v ta namen na razpolago potrebna denarna sredstva. Po zaslugi trgovinskega ministrstva smo dosegli koristi, ki nam jih je nudila prodaja naših poljedelskih pridelkov. Uspehi na vsak način odtehtajo denarne žrtve. Od početka avgusta pa do konca decembra preteklega leta so naši poljedelci izvozili preko 13.000 vagonov pšenice. V državi pa so porabili okrog 45.000 vagonov, skupno torej
58.000	vagonov. Spričo višje cene so znašali dohodki 203ft00j300 Din več, nego bi bili brez intervencije merodajnih oblastev. Prodajna cena je bila za povprečno 35 Din pri 100 kg višja nego cena na svetovnih trgih. Ce pomislimo, da se je jugoslovanska pšenica v prejšnjih letih prodajala
Mednarodne fekme v Bohinju
Bohinjskih tekem se udeleži okoli 160 tekmovalcev
Ljubljana, 19. februarja.
Vremenske pmi-Mke v Bohinju »o selo po-voljue. Sneg je dosegel 1 m vl&iae. D«nee sneži. Tekme »e bodo na vsak način vršile. Tekem se bo udeležilo 120 domačih tekmovalcev, 6 češkoslovaških, 26 avstrijskih in bržkone 8 Norvežani. Vse kaže, da pridejo tudi Romuni, čeprav njihov prihod nd napovedan.
Posetoiki bodo imeK zvezo z mocakovakim br-aovlakom. Večerni osebni vlak proti Bohinjski Bistrici se bo na Jesenicah ustavil v ta namen za 20 min ut. Prometno mimstostvo je odobrilo polovično voenino za wse vteuke, razen za SOE in sicer od petka 20. t. m. do vključno ponedeljka 23. t m.
«
Posebni Izletniški vlak lz Zagreba za Bohinj in za udeležence iz Maribora v soboto dne 21. t. m.
Poleg že objavljenih posebnih izletniških vlakov od Ljubljane gl. kol. do Bistrice in nazaj bode vozil za udeležence iz Zagreba v noči od 21. na 22. februarja posebni izletniški vlak z odhodom iz Zagreba gl. kol. ob 23. uri 25 min. in prihodom v Bistrico Boh. je«, ob 7. uri. Za povratek zagrebških udeležencev bo vozil od Bistrice Boh. jez, do Zagreba posebni izletniški vlak z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 13. uri dne 22. t. m. in prihodom v Zagreb ob 23- uri 50 min. dne 22. t. m.
Udeleženci iz Maribora odhajajo iz Maribora z večernim rednim potniškim vlakom ob 21. uri 50 min. Za mariborske udeležence se dostavijo posebni ojačilni vozovi, ki tečejo z Maribora direktno do B: trice Boh. je«. Njihov povratek se izvrši takisto v direktnih vozovih do Maribora, z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 18. uri odn. ob 22. uri dne 22. t. m.
Posebni vlak iz Zagreba vozi le, ako se bodo . tekme z ozirom na vremenske prilike vršile in bode vsaj približno zadostno število udeležencev.
•
Polovična vožnja za Bohinjske tekme velja za vse vlake, od 20. do vštetega 23. t. m. Kurte, ki se kupijo pri odhodu, je treba obdržati ter veljajo tudi za povratek. Potrdila se dobe v Ljubljani pri tvrdki Goreč, Dunajska cesta 1, ali v Bohinju v hotelu Sv. Janez, Sv. Duh in Zlatorog, kakor tudi v stanovanjskem uradu Putnika v Bohinjski Bistrici.
Charlie Chaplin v Evropi
London, 19. februarja. AA. Davi je prispel s parnikom »Maurelauia« v Plymouth znameniti filmski igralec Chaplin, ki bo posetil Kensing-ton in druge kraje južnega Londona, kjer je preživel mladost.
v času sezone po 10 Din ceneje nego pšenica iz drugih držav, tedaj moramo računati t toliko večjimi dohodki. Prišteti je treba na račun te razlike še 53.000.000, tako da to letos poljedelci zaslužili okrog 261 fiOOMOO več, nego bi bili, če bi ne bil naš izvoz pšenice organiziran.
2. Koruza. Cene koruze so ostale na svetovnih trgih več ali manj ncispremenjene. Naš izvoz koruze v času od novembra do danes je znašal okrog
13.000	vagonov. Ta količina je ob zimskem času zelo velika.
3. Prevozne postavke. Padanje žitnih cen je zahtevalo, da se prevozne postavke znižajo na minimum, in to tem bolj, ker so tudi konkurenčna prevozna podjetja znižala te postavke. Merodajne oblasti so pokazale veliko razumevanje in so v resnici večkrat znižale prevozne postavke.
Na dnevnem redu seje so bila še nekatera druga vprašanja in predlogi. Minister dr. Demetrovič je obljubil nujno materijalno pomoč, da se čim prej ustanovi zavod, v katerem bodo strokovnjaki preiskovali pšenico in določali količino škroba, ki ga vsebujejo razne vrste pšenice in rži, ker količina škroba v žitu danes odločilno vpliva na cene žita na svetovnih trgih. Na seji so razpravljali tudi o predlogu, da se ustanovi odsek za sortiranje fižola. Predlog so sprejeli. Končno so dognali na podlagi predloženih računov, da so dale določene postavke v zadnjih šestih mesecih povolj-ne rezultate.
Pravilnik o zdravstvenih zadrugah
Beograd, 19. februarja. AA. Na podlagi člena 11. zakona o zaščiti narodnega zdravja je minister za socijalno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta izdal pravilnik o zdravstvenih zadrugah. Pravilnik se podrobno bavi s socialnimi in higijenskimi ustanovami, ki jih lahko v vsakem področju narodnega zdravja ustanavljajo zdravstvene zadruge, tako na polju javne higijene in asanadje kakor tudi na polju veterine.
Posebni paragrafi pravilnika urejajo vprašanje brezobrestnih posojil v svrho asanadje, ki jih te zadruge lahko dobe. Vse zdravstvene zadruge morajo biti organizirane v Zvezi zdravstvenih zadrug a sedežem v Beogradu, ki preko svojih strokovnih organov in v so glasju s ministrstvom za sodjalno politiko vrše nadzorstvo nad temi ustanovami.
Vladno dovoljenje centrali jahaških društev
Beograd, 19. februarja. AA Minister za poljedelstvo je dovolil centrali jahaških društev kraljevine Jugoslavije v Turnišču pri Ptuju, da lahko v bodoče v skladu z odredbami veterinarske konvendje izdajajo posebna izpričevala za dirkalne konje, ki se izvažajo za dirke v Avstrijo in Madjarsko. Ta izpričevala naj nadomeste živinske potnice, ki so sicer predpisane.
Zagoneten napad na zagrebškega učenjaka
Zagreb, 19 februarja, k. SnoČi ob pol 9. je v Dalmatinski ulici neznan napadalec napadel dr. Milana pl. fiufflay-a- vseučiliškega profesorja v pokoju in znanega učenjaka in publicista. Napadalec je čakal Šufflaya pred hišo štev. 4 in ga z nekim trddim predmetom talko silno udaril po glavi, da se je profesor takoj onesvc'Sen zgrudil na tla. Mimoidoči so mu takoj pri.bočili na pomoč, ga prenesli v bližnjo hišo in telefonirati na rešilno postajo, ki je potem prepeljala ponesrečenca v bolnico. Zdravnik je pregledal rano in ugotovil, da je zelo težke narave, ker se je zlila kri v možgane. Seznani napadalec je po pripovedovanju očividcev ta koj po svojem podlem dejanju brez sledu izginil.
O dogodku je bila obveščena policija, ki je takoj začela stvar preiskovati. Zaslišala j s nekatere priče m ugotovila, da je bil napad dec srednje rasti, precej debel in da je bil oblečen v svetlo suknjo. S preiskavo je bilo ualj > ugotovljeno, da je profesor Sufflay ob pol 9. stopil iz hiše št. 10 Dalmatinski ulici. Neznani napadalec se je postavil v zasedo in ga počakal
v	trenutku, ko je Btopil iz omenjene hiše. O napadu krožijo razne verzije. Policija je zato uvedla preiskavo v vseh smereh.
Profesorjevo stanje je zelo težko in resno, tako da po izjavi zdravnikov ni innogo nade, da bi ostal pri življenju. Danes ves dan še ni prišel nič k zavesti, zato ga tudi do sedaj niso mogli zaslišati.
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE!!
Odveinik dr. (osip Vrečko t
Celje, 19. februarja.
Danes dopoldne ob 9'90 je v svoji vili v Ipavčevi ulici 2 preminul odvetnik g. dr. Vrečko Josip.
Vuote onih etadh Celjanov, ki so pred pol etoleitja gradili narodno zavedno slovensko Celje, se vedno bolj redčijo. Sedaj je smrt ugrabila tudi dr. Vrečka.
Pokojni se je rodil 6. marca 1856 v Zegru pri 6marju kot sin posestnika. Gimnazijo je obiskoval v Celju in v Brnu, pravne Študije pa je dovrSuil na Dunaju. Kot toonoipijent je stopil v pisarno iprvoboritelja celjskih Slovencev pokojnega dr. Serneoa. Leta 1888 je dvoril svojo odvetniško pisarno v Samostanski ulici v Oriln-waldovi hiši, kjer se pisarna 5e danes nahaja.
Žiivo in energično se je udejstvoval v celjskem narodnem življenju. Bil je član Celjske ipoBojilnice od nje ustanovitve, po smrti dr. Ser-n oa pa njen predsednik do dane«. Uspešno je deloval tpri Zadružni zvezi, bil je soustanovitelj Zvezne tiskarne, katere ureditev je vodil. V narodnostnih borbah je stal v prvih vrstah ter ge bil član Sokola od ustanovitve, poaneje pa tfa^tnl »fairosta.
V slovenskem zadružništvu je igral eno najvažnejših vlog, saj je znano, da je ravno iz Celjske posojilnice izšlo največ zadrug, med njimi tudi Južnoštajerska hranilnica, današnja Hranilnica Dravske banovine. Zadnja leta ni več javno nastopil in se je posvetil samo polj e-d V. n in vinogradništvu, zlasti svojim vzorno urejenim vinogradom. Porof n je bil pokojni g. dr. Vredko s hčerko znane celjske narodne rodbine Kapusovih. Svojo rodbino je vzgajal v strogo narodnem duhu. Naj starejši sin Vladimir je trgovec v Celju, drugi sin Ivetnik g. dr. V 'P'o Drago vodi že vetej let odvetniško pisarno svojega očeta, tretji »in Franjo je artilerijski major v češki armadi v Budejovicah; hčeri« Zdenka je poročena z inž. Peitersenoin v Fredrikstadu na Norveškem, hčerka Marica jo porčena g kapetanom 1. Id. g. Juvamcem, naj-'• ’ vjša ' čerka Senta pa je soproga zdravnika g. dr. Sinkoviča v Mistinrju. Pogreb bo jutri v soboto 21. t. m. ob 16'30 iz Ipavčeve ulice 2 na okoliško pokopališče. Zaslužnemu narodnemu borcu silo enskega Celja večen spomin! Žalujočim naše globoko 'žal j e!
Kriminalna statistika ljubljanske policije
Roparji, tatovi, defravdanti in goljufi so povzročili lani več mili jonov dinarjev škode — Ogromno delo glavne pisarne in zglaše valnega urada — Tujcev smo imeli lani 55.791
Ljubljana, 19. februarja.
Policijska uprava v Ljubljani je izdelala zanimivo statistično poročilo o delovanju v preteklem letu. Iz poročila posnemamo:
Kazujiva dejanja v splošnem
Po orgauih varnostne straie in kriminalnega oddelka je bilo radi raznih deliktov aretiranih 8194, od teh 1793 moških in 401 žensk. Deželnemu sodišču je bilo izročenih 429 aretirancev, okrajnemu sodišču 476, drugim oblastim 119, izpuščenih pa 1051. Prijav radi raznih kaznji-vih dejanj j« bilo podanih po varnostnih organih 9694, pri dežurnem uradniku na policijski upravi pa 3983.
Kuznjiva dejanja po kategorijah
Statistika navaja, da (je bilo javnih nasiMev 48, spolniih posilstev 23, umorov in detomorov 6, telesnih poškodb 181, požigov 4, ropov 10, tatvin 1410, poneverb 26, goljufij 145, odprav telesnega plodu 2, pregreškov in prestopkov javnega reda in mira 427, proti uradnim dolžnostim 21, proti varnosti življenja 4, proti varnosti sdravja 1, proti telesni varnosti 80, proti javui •varnosti 15, rlačugarstev 116, prestopkov po aakonu o posesti in nošenju orožja in razstreliva 15, prestopkov sgiasttnUt predpisov 174, prestopkov cestno policijske** reda 1848, prevozniškega reda in avtomobilskih predpisov 1027, prekoračenija policijske ure 100, kaljenja nožnega miru 776 in prestopkov kcošnjarskega zakon a 56.
Skoda prijavljenih ropov( tatvin, poneverb in goljufij znaša skupaj 2.310.180 Din, oškodovancem poneverjena škoda 402.335 Din, škoda poviro£ena po suanih storilcih, ki pa niso škode Se povrnili 1.464.133 »in, nepovrnjena škoda, povzročena po neznanih storilrih, pa 433.712 dinarjev.
Odgonov iz Ljubljane je bilo 159, izgonov iz Ljubljane tuzemcev 31, samomorov 26, poskusov samomora 31, smrtnih nesreč 17, drugih nezgod 92, požarov 20.
Policijsko kaznovanih je bilo 5565 ljudi, denarno globo je dosedaj plačalo policijsko kaznovanih 2748 v akupnetn znesku 117.230 Din. Od vplačanih glob je odpadlo na Mestni magistrat 28.690 Din, ostanek pa na občine: Moste, Vič, Zgor. šiška in na oblastni cestnii gradbeni *n vzdrževalni fond ter na državno blagajno 88.->40 Din.
Upravni posli
(•lavna pisarna je sprejela in vknjižila 181 tisoč 928 spisov. Nravstvenih spričeval je bilo izdanih 3207, novih potnih listov 1575, podaljšanih in vid i ranih polnih listov 4055.
Orožnih listov za nošenje in posest je bilo nanovo izdanih 88, dovolilnic za podaljšanje policijske ure, veselic in koncertov po gostilnah in kavarnah in prireditev po dvoranah 947.
Avtomobilov j« bilo nanovo prijavljenih: osebnih 195, tovornih 77, sanitetnih 1, avto-omni-busov 7, odjavljenih avtomobilov pa je bik) 48. Drugih vozil je bilo prijavljenih 12, odjavljeno 1.
Izgubljenih predmetov je bilo prijavljenih 550, v skupni vrednosti 198.000 Din. Najdenih predmetov Je bilo prijavljenih 453 v skupni
vrednosti 112.523 Din. Najdenih predmetov je bilo vrnjenih lastnikom v skupni vrednosti 40.510 Dan.
Poslovanje oglaševalnega urada
Za bivanje v policijskem okolišu je bilo prijavljenih 83.500 ljndi. Deuarnih zavodov je bilo v Ljubljani 73, obrtnikov, gostilniških in kavarniških obratovalnic ter rasnih drugih sorodnih zasebnih podjetij in zavodov 4089. Od teh je med letom priraslo 60. Naslovov je bik) izdanih 27.000, od teh zasebnim strankam 9000 in raznim uradom 18.000.
Tujski promet
Tujcev je bilo v Ljubljani prijavljenih 55.791,
od teh iz Slovenije 24.552, iz Zagreba 8744, iz oaiale Hrvatake 9049, iz Beograda 1417, iz ostalih krajev kraljevine 4462, iz ČeSkosiovaSke 1926, iz Rusije 128, iz Avstrije 5734, tz Nemčije 3370, iz Ogrske 515, iz Italije 2960, iz ostale Evrope 1187, iz Amerike 43, in iz drugih delov sveta 74, skupaj torej 55.791.
Policijski »I ravnik je »travniško pregledal aretirancev 107, aretiranih -pa 116. V prisilno delavnico je bilo oddanih 7.
Tehnični odsek in kriminalna razvidni«*
Katinih zločincev po imenih je vpisanih 91.317, v kartonih po specialiteti 23.611. Dakti-loskopičnih listov je 4978. posameznih odtisov prstov za monodaktiloskopijo 20.200. Nanovo da-ktiloskopi ranih je bilo 524, nanovo slikanih zločincev 796. Kartonov za evidenoo izvrženih deliktov in uradnih predmetov je bito 55.407, kartonov za posamezna znamenja 30.970. Z dakti-
700.000ZAVITKOV EUDASHAMPOO
PRODANIH VZADNJEM LETU!
DOKAZ
NJEGOVE
KAKOVOSTI!
Ako bi teh 700.000 zavitkov položili zaporedoma eden za drugim, bi tvorili 83 km dolgo progo, katar Beograd— Novisad.
a negomme Us
ELIDASHAMPOO
lovkopijo je bilo identificiranih 42, zločincev z napačnimi priimka je bilo 6, zasledovanj s policijskim psem pa 6.
Policijski dnevnik
Policijski dnevnik izhaja dnevno v 335 izvoda*. Lani je izšlo 299 Številk s 96 prilogami, skupno v 18.500 izvodih.
Intervencija rudarskih organizacij pri g. banu
Kakor je bilo na skupni konferenci vseh rudarskih strokovnih organizacij dne 18. januarja v Trbovljah sklenjeno, se je podala predvčerajšnjem deputacija, obstoječa iz zastopnikov vseh strokovnih organizacij h gospodu banu, da mu obrazloži težak položaj, v katerem se nahaja delavstvo v rudarskih revirjih vsled dolgotrajne rudarske krize. II. skupino Rudarske zadruge je zastopal njen načelnik g. Jakob Štruc iz Trbovelj, delavsko zbornico pa tajnik g. Filip Uratnik. Deputacija je prosila gospoda bana, da bi s svojim vplivom kot vrhovni upravni Sel Dravske banovine pripomogel, da bi dobili naši rudniki pri predstoječih pogajanjih, ki se bodo vršila koncem marca med vlado in privatnimi rudarskimi podjetji, večja naročila premoga, da se sedanja kriza vsaj ublaži, ako je takoj ni mogoče popolnoma odpraviti. Deputacija je predoČila gospodu banu, da bo v slučaju, če pri pogajanjih ne bo uspelo doseči večjih naročil premoga, sledila re-
dukcija velikega Števila delavstva, katerim bo v sedanji dobi naraščajoče brezposelnosti težko najti dela. Zastopniki so tudi prosili gospoda bana, da oprosti delavstvo kuluka, kajti vsled težke krize Je itak hudo prizadeto ter bi ne zmoglo novih dajatev. — Gospod ban dr. Drago Marušič je deputacijo prijazno sprejel ter z zanimanjem posluial utemeljevanja prošenj. Obljubil je vsestransko pomoč, da se delavstvu olajša težki položaj, v katerega je zašlo vsled dolgotrajne težke krize v rudarski industriji.
Pismo iz Šmartnega pri
Litiji
Nekdo iz Velike Kostrelnice se oglasa v »Jugoslovanu t z dne 18. t. m. v štev. 40 in zelo na čuden način umiva zadevo kestreteiške Sole. Reanioe pa le ne pove, da hodijo otroci iz Liber ge ftkoai ali pa mimo Kostrelmce k nam v Šmartno v žk>k>. Liber ga je od dni&rina odidi-ljena 7K lun, Kosfcrelnica pa le VA kim. Tora j ■kam sliši šol«? Občinski možje, šolska oblast in cerkveni krogi so pa vsi za šolo na Libergi, ako bi bili za Kostrelnico, ne bi hodili otroci od vsepovsod v Šmartno. Le Kostrelničani iirva^o saimi svojega učitelja. Liberga je pa na sredini oddaljenih vasi, ki pridejo tu v poštev. Ko bo dovolj sredstev na razpolago, hočemo videti,, kje bo stalo novo šolsko poslopje, saj je na Li-bergi cerkev in je prostora okoli nje za šoto dovolj. Morda bo nova šola bolj higijeni&na. kakor pa bivša trgovina, Id nima niti pravih oken. To je za sedaj le zasilna šola.
Cuid. a :
‘Roman	5
»Življenje!« je ponovil, se naslonil na stol in si zvil cigareto. »Moje življenje, hvala Bogu, ni odvisno od ženskih oči. Upam, da bom naslednjih dvajset let srečno preživel, ne da bi videl vaše božanske Vavasourjeve. Po preteku tega časa pa se bržkone ne bo nihče več zmenil zanjo. Vaša krasna Helena bo že v letili — našminkam, napudrana, nagubane kože, debela in ljubosumna na svoje hčerke!«
»Skrunilec!« je vzkliknil Bellus. »Kako morete prerokovati Vavasourjevi tako prihodnost? Broz dvoma bi se Prej zastrupila, kakor da bi počakala, da pride do tega.«
»Ne preostaja ji nič drugega, če se ji ne posreči izpremeniti naravnih zakonov, dragi prijatelj. Kdo pa je prav za prav ta vaša čudovita markiza, odkod je prišla?«
»Hm, tega nihče natančno ne ve,c je odgovoril nekoliko v zadregi Lyster Malet, ki je bil v službi.pri angleškem poslaništvu. »Kakor veste, se je na evropskih tleh pojavila najprej v Petrogradu; govorili so, da jo je markiz spoznal na Mauriliju in se poročil z njo, ko ji je bilo petnajst let — Kreolke se namreč zgodaj razvijejo. Kaj več nisem mogel izvedeti o njej; sie^r pa je njegov "t-t> vse pokril, ostalo pa je napravila njena izredna lepot i. Takoj so jo začeli povsod sprejemati in od tedaj neomejeno kraljuje v družbi. V njeno hišo zahaja samp izbrana
družba kakor v hišo princesinje Lewine. Samo neumneži in zavistneži ji očitajo, da je pustolovka. Sicer pa mislim, da jo boste nocoj videli, to se pravi, če se bo vzvišeni krasoti zahotelo sneti masko. Tedaj pa si le nadenite na prsi trojen železni oklep!«
»Bodite brez skrbi!« se je zasmejal Farntnor, »ne maram tekmovati z ljubeznivim soprogom lepe kreolske markize«.	'
Farumorovi gostje so vstali, da se pripravijo za maskiran ples, ki se je tisti večer vršil pri vojvodinji Luilhiers v Faubourg St. Germainu.
»Ali mislite vsi že tako zgodaj oditi? Saj ni take sile? Gotovo ste vsi tako nestrpni, ker ste uverjeni, da ste nekaj izgubili, če ne bi mogli svoje lepe Vavasourjo-ve občudovati od začetka do konca večera.«
»Zasmehljivec!« je rekel Karel. »Najpreje morate videti božanstvo, pa stavim z vami, da spravi tudi vas iz ravnovesja.«
»Kdo — jaz?« se je zasmejal Farntnor. »Stavo sprejmem. Stavim tisoč proti eni, da mi vaša opevana krasotica ne bo posebno ugajala. Sicer pa itak nisem vnet /.a Kreolke.«
»Dobro! Stava velja v zlatnikih? Da? Lepa vsota!« je dejal neki gospod in zapisal stavo.
»Ccu eno uro — toliko, da se preoblečemo — pa se vidimo pri Filipih!«
Ko so gostje odšli, je Farnmor zadrsal naslanjač pred kamin.
»Obljubil sem prijatelju Errolu, da mu kaj sporočim o Vavasourjevi, zato si jo moram nocoj natančno ogledati,« je pomislil mladi diplomat. »Sicer pa si jo že vna-
prej predstavljam: rumenopolla, bujna ženska, strastna, ognjevita in hrepeneča. Vse ji dvori samo zato, ker ni vsakdanja in ker je prebrisana; prebrisana pa je gotovo, sicer kako bi bila mogla premotiti angleškega paira, kakor je markiz Vavasour, da jo je vzel za ženo. Kako bi se tudi znala vesti s takiin uspehom v izbrani družbi? Sicer sem slišal praviti, da ni markiz prav čiste pameti, toda tudi najbolj pameten mož ni varen pred žensko zvijačnostjo. Morem si predstavljati, kako je prišlo do tega. Njegova jahta se je zasidrala pred Martinique. Nekega vročega dne, ko mu je bilo silno dolg čas in se je bržkone preveč nalezel šampanjca, je videl na verandi to žensko samo. Ležala je med cvetjem in se pahljala In bila je videti tako zapeljiva, da je mogla početi z njim, kar je hotela. Sicer pa je to običajni način, s katerim se sklepajo zakoni. Ce bi možje imeli vedno glavo na pravem mestu in ne bi jih napadla včasih slabost, kar se dogaja zlasti po obilo zaužiti jedi in pijači, ko klepetajo neumnosti, tedaj bi se bržkone nihče ne poročil.«
Med temi satiričnimi mislimi je Farnmor vstal, ?e preoblekel in šel na maskirani ples vojvodinje Luilhiers.
V	sijajno razsvetljenih dvoranah je bila slavnost na višku. Počasi in samozavestno je korakal med množico mask in dominov, lesketajočih se od draguljev. Marsikatere oči so ga laskavo pogledale, marsikatere lepe ustne so ga počastile s kakšno pritajeno izgovorjeno šaljivko. Končno je naletel na comteso de Chautal, majhno, izredno ljuhko rjavolasko. Spoznal bi jo po lepih, smehljajočih se očeh, če bi je ne bil izdal krasni rožasti domino. Po-dal ji je laket in nekaj uiiuut sta se izprehajala in nagovarjala.
Stran 4
Jz Dravske banovine
— Z ljubljanske univerze. Izšel je seznam predavanj za letni semester na univerzi kralja Aleksandra I. Iz seznama posnemamo: Rektorat in vse akademske oblasti so iste ko v zimskem semestru. Profesorski zbor univerze šteje 47 rednih in 17 izrednih profesorjev, tri kon-Iraklualne profesorje, 22 honorarnih nastavni-kov, 15 docentov in 7 lektorjev ter učiteljev. —
V	zimskem semestru je bilo 1674 slušateljev in slušateljic in sicer: na filozofski fakulteti 434 (med njimi 151 rednih in 16 izrednih slušateljic), na juridičnf 411 (34 rednih in 1 izredna -slušateljica), na medicinski 102 (16 rednih slušateljic), na tehniški 584 (14 rednih in 1 izredna slušateljica) in na teološki 134 rednih in
9	izrednih slušateljev. V vsem je bilo 215 rednih in 18 izrednih slušateljic.
d Služba elektrotehnika. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani bo pri stanici za žigosanje elektroštevcev s 1. aprilom t. 1, nastavljen absolvent elektrotehniške delovodske šole kot uradnik III. kategorije. Reflektanti za to službo naj se prijavijo pri direktorju Tehniške srednje šole v Ljubljani najkesneje do 5. marca 1931.
d Odbor akademskega podpornega fonda prosi vse ugledne naslove, ki so sprejeli prošnje za denarno podporo akademskega^podpornega fonda, da blagovolijo upoštevati njegovo prošnjo in nikakor ne odklonijo podpore.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Pobijanje gobavosti. Na osnovi § 59. točka 15, zakona o pobijanju nalezljivih bolezni je minister za socijalno politiko in narodno zdravje v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal pravilnik o pobijanju gobavosti. Pravilnik stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
d Kadi napačnih informacij glede obratovanja v Rudniku in železarni v Štorah smo v naši sobotni izdaji »Jugoslovana« z dne 14. t. m. priobčili članek: »Odpuščeni radi pomanjkanja dela«, kateri bi se moral pravilno glasiti: Rudnik in železarna obratuje kljub izredno slabim naročilom v vseh oddelkih še vedno po cel teden in po 8 ur na dan. Le v valjarni je moralo
podjetje vsled . malega števila naročil in vsled popnfvil ta obrat Večkrat ustaviti. Toda so bili radi tega vse eno skoraj vsi delavci pri neproduktivnih delih in celo s spravljanjem snega cel čas osem ur na dan zaposleni. Da bi pa zamogli vsem našim delavcem nudili tudi .a slučaj popolne stagnacije v naših tovarniških obratih zaslužka in jih v tej težki krizi še nadalje zaposliti, smo pričeli s popolnoma nekoristnimi popravili v našem pred več leti opuščenem premogovniku, z melijoracijo naših m >č-virnih zemljišč in s popravili v naših ,ozdo-vih. Iz gornjega je razvidno, da do danes ni bil iz našega podjetja odpuščen še n ob er. delavec. Žal pa bo podjet/ moralo pričeti misliti tudi i to, ako se položaj v doglednem času ne bode zboljšal," ker morajo pri takem delu vsahniti polagoma še tako globoki viri, želimo pa, da bi do tega ne prišlo tako v interesu naše industrije kot tudi v interesu našega delavstva, kojega dobrobit nam je vedno na s cu.
Cfu.1hlici.nc3.
Petek, 20. februarja 1931., Elevlerij. Pravoslavni: 7. februarja, Partenije.
Nočno službo imajo lekarne: Kmet na Dunajski cesti, Levstek na Resljevi cesti in B o h i n c na Rimski cesti.
¥
H Slovensko lovsko društvo podaljšuje rok za vlaganje prošenj za mesto urednika »Lovca« tajnika in upravitelja, kakor tudi rok za ponudbe tiskarn do 25. t. ni. SLD.
■ V znamenju ncprekosljive plundre so vedno bolj ljubljanske ulice. Priznati sicer moramo, da smo videli že več delavcev, ki so skušali vodi pripraviti nekaj odtoka, ali efekt vsega tega prizadevanja je silno majhen. Zlasti pa je obupno mogočna plundra na križiščih, kjer se nabirajo cela jezera. Bilo bi vendar dobro, če bi se z malo večjo energijo poskušalo obvarovati Ljubljančane pred preveliko vsiljivostjo plundre, od katere zlasti trpe šolarji, ki nimajo vsi nepremočljivih škornjev. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
6602
cJsk dheugib banovin
Zaklad 6 milijonov zakopan
Malo mestece v Srbiji, Ražanj, ima veliko senzacijo. Pred približno dvemi ledni so se nenadoma pojavili v mestecu tuji obrazi in kmalu nato so prišli isti ljudje z lopatami in krampi. Kakor da bodo nekaj kopali. V bližini ondotnega hotela >Pariz« so v resnici okoli polnoči začeli kopati zemljo. Slučajno mimoidoči so ujeli na ušesa skrivnostne razgovore, da je v zemlji zakopanih za okoli 6 milijonov Din vrednosti. Kopali so in kopali, toda zaklad se ni hotel prikazati. Nekateri so menili, da je treba kopati malo proč od tega kraja. Kadi tega bi kmalu med iskalci zaklada nastal prepir, kajti nekateri so trdili, da kopljejo na pravem mestu, drugi so trdili nasprotno.
Naslednjega dne se je zagonetka malo razčistila. Domačini so smatrali, da je kopanje v zvezi z nekim nepoznanim moškim visoke vitke postave, ki je že meseca oktobra p. 1. prvič prišel v Ražanj. Ta neznanec se je dolgo časa razgovarja 1 s starejšimi ljudmi o času okupacije. Posebno se je zanimal za neki vodnjak, ki je baje obstojal za časa vojske, dalje za neko dvonadstropno stavbo, o kateri pa od domačinov ni nihče ničesar vedel. Dalje se je zanimal za neki rudnik. Neko nemško podjetje ga je baje poslalo, da se o stvari informira. Neznanec se je pokazal izredno dobro podučenega in domačini so menili, da je na zakladu .vendar nekaj resnice. Nenadoma je tujec izginil in se je prihodnji mesec zopet pojavil. Ko je prišel tretjič v mesto, se je pričeio miste-riozno polnočno kopanje. Sedaj se je zvedelo, da je neznanec neki lekarnar Josip Pardo iz Sofije. Pardo je nekaterim omenil, da je v Ražnju zakopan zaklad v vrednosti preko 6 milijonov Din. Vse to ogromno vrednost so u-grabili Bolgari v Srbiji in zakopali zaklad za časa okupacije.
Grozna družinska tragedija v Subotici
V	sredo popoldne je izvršila ga. Rozalija Šreiber, stara 65 let, v svojem stanovanju samomor. Bila je ločena žena nekega industri-jalca. Pred leti je igrala v subotiški javnosti veliko vlogo, po ločitvi pa je živela popolnoma sama zase. Imela je sina Deziderija Lasla, ki je bil profesor glasbe v Subotici. Ko je prišel Laslo okoli 13. ure domov, je našel v stanovanju strašen nered, pohištvo in druge stvari so bile razmetane po sobah, matere pa ni bilo nikjer. Ravno je hotel zakleniti vrata spalne sobe, ko se mu je nudil tako grozovit prizor, da so se mu začeli ježiti lasje na glavi. Na vratih je visela obešena na klinu njegova mati. katere telo je bilo še toplo. Truplo je takoj snel z vrat in je poskušal z umetnini dihanjem oživiti, toda ves trud je bil zastonj. Na kraj nesreče je takoj prispela policija. Našla ie dvoje opravičilnih pisem, v katerih se je ' ooslovila nesrečna ženska od svojcev in je rekla, da je šla v smrt, ker je bila neozdravljivo živčno bolna. Svojemu zetu Arminiju Herzogu je med ostalim pisala: V nedeljo ponoči se mi je za kratek čas omračil um. V takem stanju nočem več živeti. Nesite me takoj v mrtvašnico. Ukrenite potrebno, da mi bodo izrezali srce. Kabina ne potrebujem. Ko je sin prebral pismo nesrečnice, je odšel v drugo sobo in skušal izvršiti samomor, vendar so mu to preprečili.
b Zamorska filmska zvezda .Nina Mej Kikej pride v Beograd. V beograjskem kinu predva-
jajo že več dni King Vidorov film »Aleluja«, v katerem nastopajo samo zamorci. Film je vzbudil pri književnikih in kritikih veliko pozornost in hvalo. Glavno žensko vlogo v tem filmu igra mlada zamorka Nina Mej Kikej, ki potuje sedaj po Evropi, da se predstavi občinstvu. V ponedeljek se bo pokazala tudi beograjskemu občinstvu.
b Združenje beograjske, zemunske in pančevske občine. V Zemunu se je včeraj vršila druga konferenca predstavnikov mestnih občin iz Beograda, Zemuna in Pančeva. Sestanek je imel namen proučiti novi zakon o splošnem pravnem postopanju, da bi se mogle vse tri navedene občine od 26. t. m. ko stopa novi zakon v veljavo zediniti glede enakega postopka, oziroma dela. Razgovarjali so se o načinu, kako bi se spojile vse tri občine v eno, ali naj se to izvrši po splošnem zakonu za mestne občine ali po posebnem zakonu za prestolnico, kateri bi se priključile zemunska in pančevska občina. V to svrho določeni pripravljalni odbor ni mogel priti do cilja. Po raznih govorih se je sklenilo, da se izvoli odbor, ki bo stvar vzel zadevo v podrobni pretres. Na konferenci je bila sklenjena soglasnost v vseh sedanjih in bodočih interesih vseh treh občin in potreba skupnega delovanja.
b V hipnem oinračenju uma zaklal svojo Seno. V Ljubuški se je pripetila krvava družinska drama, šukrija Jagiič je v trenutku duševne depresije zaklenil vrata stanovanja in zaprl vsa okna ter z nožem navalil na svojo ženo in ji zadal 5 udarcev. Žena je postala takoj nezavestna vse dotlej, dokler ni prišla zdravniška pomoč. Stokanje uboge žene je slišal neki sosed in je s svojim nastopom preprečil, da ni prišlo do še hujše tragedije. S strehe je pVispel v predsobo in se zagnal z vso silo v vrala ter jih razbil. Znoreli mož je ravno hotel udariti z nožem svojo ženo še enkrat po glavi, ko je zagledal soseda je navalil nanj. Ta ga je spotaknil in mu po hudi borbi odvzel nož. Otroci zakoncev so stali ob zidu in s strahom gledali grozoviti dogodek. Ženo so prepeljali v bolnico. Zakonska tragedija je tembolj žalostna, ker sta mož in žena živela drugače v zelo dobrih odnošajih.
b Požar upepelil lekarno v Osijeku. V sredo zjutraj okoli 7. je nenadoma nastal požar v lekarni Franja Franka na vogalu Strossmajer-jeve ulice. Gosti oblaki dima so se valili iz oken in nenadoma so švignili mogočni ognjeni zublji ter objeli vse poslopje. Policija je alarmirala ognjegasce, ki so prihiteli z motorno brizgalko. Gašenje jim je bilo zelo otežko-čeno, ker je bila lekarna vsa v dimu in je bil dohod vanjo smrtnonevaren. Razbili so vsa okna in iz ulice brizgali vodo v ogrožene prostore. Na ulici se je med številnimi gledalci nenadoma razširila vest, da je v lekarni polno eksplozivnih tekočin in da obstoja možinst strahovite eksplozije. Policija in ognjegasci so le z največjim naporom pomirili množico, kajti že je grozilo, da nastane splošna panika. Z ogromnim naporom so ognjegasci končno našli žarišče požara, na katerega so spustili ogromno množino vode. Škoda znaša 200.000 Din. Lelnr-na je zavarovana za četrt milijona Din.
Cel/e
* O načrtu zakona za socijalno zavarovanje bo predaval g. Petejan iz Maribora na članskem sestnku celjske podružnice Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, ki se bo vršil jutri v soboto 21. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici. Poleg članov so k predavanju vsi interesenti uljudno vabljeni.
* Nočno lekarniško službo ima od jutri, sobote 21. t. m., do prihodnjega petka 27. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
* Smrtna kosa. 19. t. m. je v celjski javni bolnici umrl 29-letni Jeraj Anton, žagar iz Gaberja št. 70.
* Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri bo v risalnici deške meščanske šole predaval univerzitetni profesor iz Zagreba dr. Horvat Ivo. Prikazal bo Hrvatske planine od slovenske meje do bosenskih planin, t. j. Gorski kotar, Velebit, Plješivico in Dinarske planine. Ta gorovja so zanimiva radi svojih posebnih oblik in pripadajo krškemu področju. Imajo svojo posebno floro in vegetacijo. Predavatelj bo orisal življenje v teh gorah na podlagi večletnih lastnih izkušenj. Predavanje bo spremljalo veliko število skioptičnih slik.
* Prodaja lesa iz mestnega gozda. Mestna občina proda ves na skladišču »Apnenik« pri Celju ob industrijskem tiru postavljen bukov les, sposoben za žagarske ali slolarsko-indu-strijske svrhe ter za železniške pragove, posekan v tekoči zimi v mestnem gozdu v Pečovniku. Interesenti si lahko po predhodni pismeni prijavi pri mestnem gozdarju les ogledajo. Pismene ponudbe, katerih natančnejši pogoji so razvidni na oglasni deski mestnega načelstva, se morajo vložiti do 1. marca.
'M.ciiiihoTe
m Prva letošnja redna seja mestnega občinskega sveta. V četrtek dne 26. t. m. ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici prva letošnja redna seja mestnega občinskega sveta z dnevnim redom: poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov. Med drugim se bo na tej seji obravnavalo 36 prošenj za sprejem v občinsko zvezo in 7 za zagotovilo sprejema, več osebnih zadev mestnih uslužbencev, več pritožb proti raznim davščinam in pristojbinam itd. Važnejše zadeve bodo: likvidacija hipotečnega zavoda Mestne hranlnice, dovozna pot na Mariborski otok, gradnja nove hiše v Gosposki ulici, gradnja reklamnega paviljona na Trgu kralja Petra, gradnja treh trinadstropnih hiš po U. Nassimbeniju, prezidava Scherbaumovega mlina in ustanovitev mestne lekarne. Naposled se bodo pa obravnavale še razne prošnje za koncesije, prodajo in zamenjavo parcel, podpore društvom in korporacijam itd.
m Občni zbor (VI. redna glavna skupščina) Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije sekcija Maribor se vrši v nedeljo dne 22. februarja 1931. ob 10. uri predpoldne v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru.	638
m Pokvarjene telefonske napeljave. Veliki plazovi snega, ki drče te dni zaradi južnega vremena s streh, so pokvarili mnogo telefonskih napeljav, tako da je bilo več naročnikov včeraj brez zveze.
m Zborovanje slovenskega ženstva. Mariborsko slovensko žensko društvo bo imelo letošnji občni zbor v ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma.
m Občni zbor »Peruna«. Kolesarski klub »Penin« bo zboroval v nedeljo 22. t. m. ob 9. uri v gostilni »Maribor« na Grajskem trgu.
m Iz gledališča. V soboto bo prva ponovitev Frankove napete in zanimive drame »Karol in Ana«, ki se je sinoči prvič igrala na našem odru. V nedeljo popoldne bo burka »Odgodena noč,« zvečer pa opereta »Ciganska ljubezen«.
m Novo kreditno podjetje. V hiši Aleksandrova cesta 48 se bo te dni ustanovila mariborska podružnica Jugoslovanske gradbene in kreditne zadruge »Jugrad« v Ljubljani, ki bo dajala brezobrestna posojila za zidavo, prezidavo, nakup hiš itd. do višine 500.000 Din.
m Kostanji v Maistrovi ulici. Po vojni imamo v Mariboru prav posebno veselje s tem, da uničujemo drevorede. Ubogi divji kostanji, kras periferičnih ulic, so hudo na potu, Bog si ga vedi komu. Sedaj so se spravili na one v Maistrovi ulici in če jih bodo res posekali, potem
lo	sploh ne bo več sedanja lepa Maistrova ulica. Nehajte že vendar enkrat s tem pustošenjem 1
m Ukinitev avtobusnega prometa. Mestno načelstvo razglaša, da se zaradi snežnih ovir do nadaljnega ukine sploh ves avtobusni promet.
m čiščenje cest in ulic. Naposled so se po naših ulicah in cestah le pojavile čete delavcev z lopatami, ki odstranjujejo sneg. Aleksandrova cesta je po sredini že vsa očiščena in promet je zopet normalen.
m Ljudska univerza. Danes v petek bo nadaljevanje evgeničnega cikla s predavanjem odličnega psihologa dr. Bujasa iz Zagreba. Govoril bo o pravilni izbiri zakonskega druga s psihološkega vidika. Očrtal bo psihologijo zaljubljenosti, ljubezni, razliko med moško in žensko psiho in seksualnostjo ter označil duhovna čuvstvovanja iti svojstva značaja, ki obetajo popoln in srečen zakon.
ni Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče: 2 žagarja, kurjača, kovača, ključavničarja, čevljarja, sedlarja za izdelovanje torbic, več vajencev fotografske, kovaške, mesarske in pekovske stroke, več kuharic, sobaric, služkinj, varušk, natakaric in za Skoplje pet delavcev in mlajšega vrtnarja.
m Lutkovno gledališče. V nedeljo popoldne ob 15. uri se bo v Narodnem domu prvič igralo poučno in zabavno delo v treh dejanjih: »Ca-šperček, dvorni zdravnik«.
m »Mladi gostilničar«. Te dni je tukajšnja zveza gostilničarskih zadrug organizirala gostilničarski naraščaj v novem društvu »Mladi gostilničar«, katerega namen bo, skrbeti za vzgojo in napredek mladih članov.
m Sejem za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče je bilo 88 živali., Prodajali so se 7 do 9 tednov stari po 150 do 200 Din, 3 do 4 mesece po 250 do 380 Din, 5 do 7 mesecev po 400 do 550 Din, 8 do 10 mesecev po 600 do 800 Din, 1 leto stari 900 do 1160 Din. Kilogram žive teže je stal 8 do 9 Din, mrtve teže pa tO
do 12 Din. Celokupno je bilo prodanih samo 31 živali.
m. Slabost. V sredo zvečer se je na Glavnem trgu pred avtobusno postajo zgrudil vsled bolezni in oslabelosti nezavesten na tla 62-letni Alojzij Lorbek, delavec v mestni vrtnariji. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico.
ni Nezgoda pri sankanju. Pri sankanju si je včeraj popoldne v Košakih zvil levo nogo v gležnju 11-letni Mirko Robovnik. Ostal je v domači oskrbi.
in Tatvina masti. Trgovskemu zastopniku Gustavu Lipošku, stanujočemu v Vetrinjski ulici 18, je te dni neznanec ukradel iz zaklenjene zidne omare na stopnišču lonec z 20 kg masti, v skupni vrednosti z loncem vred 380 Din.
m Dva spopada. Na pustni torek ponoči je Rudolf Purgaj v Jareninskem dolu v prepiru zabodel svojega brata Franca z nožem v prsa. Na pepelnično sredo je pa železničar I. V. v pijanosti napadel posestnika Ivana Verdonika in^ ga zabodel z nožem istotako v prsa. Oba težko ranjena moška so prepeljali v bolnico, oba napadalca pa sta romala v sodne zapore.
m Hazardne igre. V poslednjem času so se vedno ceščo ponavljale govorice in tudi ovadbe, da se po nekaterih mariborskih javnih lokalih hazardira in da je med hazarderji celo nekaj profesionalcev, ki jim je igranje glavni ali edini vir dohodkov. Policija je sedaj že na sledi raznim takim družbam in so bili tudi že storjeni prvi koraki. O podrobnostih bomo še
poročali.
Gnezdo nemorale
Maribor, 19. februarja.
N®ka hišna gospodinja iz Tomšičeve ulice je te dni prijavila policiji, da stanujete pri neki stranki kot podnajemnici 231etna M. ž. in 32-letna M. K., ki sprejemata vsak dan moške, večinoma avstrijske železničarje, ki prihajajo do Maribora z avstrijskimi vlaki ter da se potem dogajajo prave pravcate orgije, in to celo tudi v prisotnosti dveh hčerk najemnice, starih 5 in 7 let. Policija je takoj odposlala v omenjeno stanovanje svoje organe, toda našli so vrata zaklenjena in so le z naporom prisili do cilja ter aretirali obe ženski in še moške, ki so bili pni njih. Vsa zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. Skoraj istočasno pa je policija odkrila še drugo tako gnezdo.
Spremembe v železniški službi
Preuvrščeim so v zvamičnika 1(111 Zorman Franc, administrativni zvaničaik, strojno ode-Ijenje; Dre v Valentan, spre vodnik, Pragersko, dosedaj^ zvamičnika II/II; v zvanifnika"’ I/IV: Lukančič Franc, obrtnik, kurilnica Ljubljana I glav. koli.; Menart Frančišek, šofer, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Jenko Jožef, obrtnik kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Malovrh Avguštin, obrtnik, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Štrukelj Franc,- pregledovalec voz, lnuritnloa Ljubljana I glav. kot.; Vrečar Alojzij, obrtnik, kurilnica Ljubljana I gilav. kal.; Jančigaj Vincencij, admiin. zvaničniik, Ljubljana glav koil., do-sedaj zvanički II/III; v zvanička II/II: Novak Jožef, pisarn, zvaničniik, obče odeljenje, dosedaj služiitelj, L skupine; v zvaničnika II/III Šeruga Anton, kretnik, Trbovlje, dosedaj sluaitelj II. skupine.
Stalnost je priznana uradnikom III/IV: Kos Franc, admiin. uradnik, progovna sekcija Jesenice; Vovk Frančišek, admiin. uradnik, progovna sekcija Novo mesto; Štefula Anion, nadzornik proge, progovna sekcija Ptuj.
Premeščeni so zvaničnika II/III Pevec Alojzij, kretnik, Mirna peč v Novo mesto; Kranjc Anton, sklad, destar, Rakek v Mirno peč; drnev-ničar Lešnik ViMor, Pragersko v Rimske toplice
Novo mesto
Osebna l est. Po osmih mesecih plodnega udejstvovanja nas je v ponedeljek zapustil tehnik g. Jovo Urclc, in sc vrnil na tehnični oddelek banske uprave, od koder je prišel tudi v Novo mesto. Mladi tehnik je bil prvovrstna moč, izvrsten risar, priljubljen v lastni stroki in povsod, kjer so ga poznali. Na njegovo mesto pride od tehniškega oddelka banske uprave na tehnični razdelek pri tukajšnjem sreskem načelstvu g. Jože Slapničar.
Gibanje državnih nameščencev. Te dni je imela okrožna skupina drž. nameščencev v Novem mestu v porotni dvorani okrožnega sodišča svoj občni zbor, ki sta ga posetila tudi delegata Zveze drž. nameščencev gg. Lilleg in Stegnar iz Ljubljane. Obravnavale so se stanovske zadeve, glavna razprava pa se je vršila glede nove pragmatike. Izvoljen je bil stari odbor: predsednik prof. Grm, podpreds. sodni nadsvetnik Foerster, tajnik upokojenec G. Weble, blagajnik davčni uradnik Podkrajšek, odbornika gg. učitelj Koželj in nadpaz-nik Robas. Isto popoldne so imeli tukajšnji upokojenci v salonu hotela Koklič svoj sestanek, ki sla se ga gg. ljubljanska delegata tudi udeležila. Poverjenikom za novomeško okrožje je bil izvo ljen g. Rudolf Weixler, upokojeni naddavkar.
Poštni avto v torek ni prišel iz Brežic v Novo mesto in zato smo prejeli »Jugoslovana« šele naslednji dan, ker je moral list napraviti radi tega iz Brežic še dolgo klobaso preko Karlovca v Novo mesto. Prišel je s popoldanskim vlakom in mogel biti šele naslednji dan dostavljen. Zdi se nam, da je bil ta izostanek čisto odveč, ker je bila baje državna eesta iz Novega mesta do Brežic popolnoma očiščena in za avtomobile uporabna. Po drugi strani Krke je vozil že v ponedeljek po mnogo slabši cesti avtobus Kos v Krško, istotako je prišel v torek avtobus Klinar iz Žužemberka, le najbolj potrebna proga iz Brežic je izostala. Morda so krivi slabi vozovi. Že opeto-vano smo opozarjali na važnost proge, ki naj bi dobila prvovrstne in mnogo večje avtobuse na razpolago. Da bo rentabilno, je hrez vsakega dvoma.
Dra/iu šala. 19-letni pek v kartuziji Pleterje Ivan Slabe se je v šali metal s prijateljem tam nekje v Volčkovi vasi. Pa sta bila nekako enako močna in vsi napori so bili zaman. Slednjič si je Slabetov prijatelj pomagal z zvijačo in spodvH Ivanu nogo, da je fant res padel, ampak tako nesrečno, da si je prelomil obe kosti desne noge pod kolenom. Zdaj leži pri Usmiljenih bratili v Kandiji.
Jubilej župana g. Albina Grčarja
Zagorje, 20. februarja.
Po vsej širni zagorski dolini, kakor tudi iz ven nje, poznajo in čislajo današnjega jubilanta, ki proslavlja danes v krogu svoje družine svoj 50. rojstni dan.
Daleč na okoli je znana Grčarjeva gostilna, kjer je Albin zagledal luč sveta. Po domače se je reklo hiši »pri Tišlerju« in je že njegrv oče vodil gostilno, razventega pa je bil 5e rudniški delavec in je hodil na šilit v Trbovlje. Kljub vsej očetovi pridnosti niso živeli v najboljših razmerah, ker je bila številna družina. Zato si je mali Albin moral že v zgodnji mladosti služiti sam svoj vsakdanji kruh in je 1-šel k posestniku Pepelu ’ • v Podstrano, kjer je sprejel službo pastirčka. Ko je odrasel šoli, se je odločil za mizarski poklic. In res, izumil se je mizarstva. Bil je či! in zdrav mladenič in ni čudno, da je bil takoj potrjen v vojake. Tudi po odslužitvi vojaščine je ostat v vojaški o i-leld, kajti usoda ga je zanesla k orožnikom, kjer je ostal vse do očetove smrti, katerega j" umoril nek steklar.
Sedaj se je zače’o zanj drugo, povsem novo Življenje. Slekel je vojaško suknjo in prev/.el domačijo. Našel si je pridno in zvesto družiso jn začelo se je pravo delo in zopet delo. Začetek je bil skromen in težak. Toda z varčnostjo in gospodarsko prevdarnostjo je dosegel sijaje uspehe. Ustanovil je vinsko trgovino in uredil vinsko klet, ki je daleč na okrog ni enake. Kd >r je videl razmere, v katerih se j' začelo njeg/vo delo, se mora čuditi njegovim uspehom in spoštovati njegovo neumorno marljivost. Vzg yl je dve hčerki, Rajko in Vero, ki sta mu la uco v ponos in veselje.
Pri vsej tej neumorni skrbi za domačijo pa ni pozabil nacijonalnega dela. Ves čas je priden sokolski delavec in je bil nekaj časa celo podstarosta sokolskega društva. Kakor mn >gi drugi, je moral tudi on med vojno trpeti za svojo odločno narodno prepričanje, tor je Sil 29. septembra 1914. kot nevaren protidržaven element, srbofil, aretiran in odpeljan v zapore ljubljanskega gradu, kjer je moral prenašati razne avstrijske Šikane nad pol leta.
Njegovo vzorno gospodarstvo pa je našlo odmev tudi na zunaj. Ko so bile 1. 1928. občin ike volitve, je bil izvoljen za župana občine, ki potrebuje odločnega in dobrega gospodarja, kar je našla v njegovi osebi. In tu ni bilo zmote. Z \sr.kim letom je napredek * občin* večji in zafočeto delo njegovih prednikov se nadaljuje. Zadnje čase se jubilant mnogo pripadeva za zidavo novega šolskega poslopja in smo ti dno uverjeni, da delo, ki ga on započne, mora us-Peti, kakor doslej še vedsio. Nova, ponosna šolska stavba bo v ponos njemu iti \ semu kraju.
Mnogim Čestitkam, ki jih sprejema g. župan V svojemu jubileju, se pridružujemo tu Ji mi ter mu iskreno kličemo: Na mnoga leta!
Zagorje
Delavski zastopniki. Pri nedeljskih volitvah zastopnikov v II. rudarsko skupino je dobila lista ZRJ 11 zastopnikov, združeni listi NSZ in JSZ pa enega namestnika. V kotredežkem obratu so izvoljeni: Anton Kramberger, Alojz Miklavčič, Jože Skubic in Viktor Bokalj I, v kisovškem pa: Leopold Jelnikar, Niko Skrabar, Ferdo Priman in Anton Prosene. Zunanji obrat zastopajo: Franc Šober, Alojz Valitar in Franc Dolinšek. Udeležba pri volitvah je bila precej dobra, saj je volilo skoro 80°/o vseh volilnih upravičencev.
Poroke. V letošnjem predpustu je bilo »vrženih« raz prižnice 27 parov, in sicer prav toliko, kakor lani. Napredka ni, nazadovanja pa tudi ne.
Poljčane
Prva sokolska prirditev — maškerada je sijajno uspela. Bilo je okoli 30 lepih mask. Prvo darilo je dobila domačinka gdč. Olga Gener, drugo ga. Ruter in tretje gdč. učiteljica Alma Mulej iz Studenic. Zelo originalni in posrečeni sta bili tudi pozneje došli maski, predstavljat"! Pat in Patachona. — Pohvalno je omeniti naš čitalniški orkester, ki se je stavil Sokolu brezplačno na razpolago. In dalje tudi naše požrtvovalne dame, ki so nain neumorno z vsem dobrim postregle v kavarni. Da je bilo res »luštno«, naj omenimo samo to, da se je med drugimi ta večer zasukal tudi 80-lelnik g. Zorne.
Morilec mengeškega nadžupnika v rokah pravice
Morilec je komaj 191etni delavec Lakner Ivan iz Radne pri Krškem — Morilec je
hladnokrvno podrobno opisal, kako je izvršil umor
Ljubljana, 19. februarja.
Vsa javnost z zadoščenjem pozdravlja vest, da je bil včeraj prijet morilec mengeškega nadžupnika Kušarja. Že dolgo ni bilo nam 'eč dogodka, ki bi tako razburil naše ljudi kakor zverinski umor v Mengšu.
Ko se je danes dopoldne ob prihodu zagrebškega vlaka ustavil na glavnem kolodvoru »zeleni Henrik«, iz katerega je izstopilo več kriminalnih organov in sta vstopila vanj dva orožnika z mladeničem, vklenjenim v težko, dolgo verigo, je občinstvo na kolodvoru instinktivno uganilo, da je težko uklenjeni mladenič morilec mengeškega nadžupnika. Novica se je bliskovito razširila po mestu. Vest, da je morilec prijet, je sprejelo občinstvo z največjim zadoščenjem. Vsa Ljubljana je govorila le o morilcu in se zgražala nad njegovim cinizmom.
Aretiranec 19-letni delavec Ivan Lakner, doma iz Radne pri Krškem, je takoj, ko je bil prijet in je videl, da ne more najti pravega izgovora, odkod ima večjo vsoto denarja, ravnodušno priznal, da je nadžupnika Kušarja res umoril. V župnišče se je napotil prosit podpore, v rokah pa je že imel pripravljen nož. Ko ga je nadžupnik zagledal, se ga je ustrašil in zakričal. Spoprijela sla se, ko pa je morilec videl, da je župnik močnejši od njega in da ga utegne obvladati, je zavihtel nož in mu ga z vso silo zasadil, v vrat, da se je nadžupnik Kušar zgrudil v mlaki krvi.
Na ljubljanski policiji.
Mladega morilca, ki mu ne bi nihče prisodil tako strašnega dejanja, so takoj po prihodu v Ljubljano zaslišali. Morilec je hladnokrvno podrobno opisal, kako je izvršil umor in kako j<> je mahnil peš v Ljubljano. Medpotoma je spal na nekem kozolcu na Ježici, ko pa je prišel v Ljubljano, je šel pod Čevljarski most, kjer je zakopal v sneg steklenico, polno ugrabljenih bankovcev.
Pod Čevljarskim mostom.
Takoj po tem priznanju so Laknerja posadili v »zelenega Henrika« in ga odpeljali k mostu. Oddelek policije je most na obeh straneh zaprl in preprečil prehod občinstva. Preiskava pod Čevljarskim mostom je trajala dobre pol ure. Prisostvovala ji je ogromna množica, ki je že zvedela, da so prijeli pravega.
Kriminalni agenti so z lopatami odkidali ves sneg med betonskima zidovoma pod mostom, kjer je Lakner baje shranil steklenico, dvignili več skal in pregledali več kotanj, a steklenice niso našli. Šef kriminalnega oddelka g. Žajdela ga je vprašal, če se ni zmotil. Morilec, ki se ves čas ni zmenil za množico, ki ga je radovedno motrila, je cinično odvrnil: »Ne. prav gotovo vem, da sem jo tukaj zakopal.«
Smrtno sovraži duhovnike.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je napotilo Laknerja, ki je bil dosedaj policiji znan le kot tat, ne pa kot nasilnež, da je izvršil grozen umor. Navidezno miren, postaja takoj besen, škripa celo z zobmi, če kdo omeni duhovnike. »Prav je, da je hudič crknil!« je bil njegov bestija-len odgovor, ko so mu predočevali, kako velik zločin ima na vesti. Ta surovost še po*aretaciji razkriva pač v vsej jasnosti, kako nizko je že pal morilec. Je pa v tem besu tudi opomin, kako bi se moralo združiti vse, da se prične boj proti posurovelosti med narodom.
Komunike ljubljanske policije
Zvečer smo prejeli od »Avale« naslednji komunike ljubljanske policije:
Kako so morilca izsledili
Ljubljana, 19. februarja. AA. Včeraj popoldne je zvedela žand. stanica Radna pri Sevnici, da se je v Studencu nenadoma pri svojih stariših pojavil Lakner Franc, star 19 let, ki razpolaga z večjo vsoto denarja, dasi je daleč naokrog znano, da je delomržnež in klatež, ki nima nikoli denarja. Lakner je namreč redkokdaj zahajal domov in še takrat se je tnalo časa zadrževal doma.
Organi žand. stanice Itadna so takoj izsledili Laknerja na njegovem domu ter ugotovili, da je poslal obleko krojaču Blažu Majcnu v Studencu na likanje.
Kmalu so ugotovili, da je Lakner razen nove obleke tudi v posesti okoli 2000 Din gotovine in ene hranilne knjižice poštne hranilnice, na katero je na svoje ime po izvršenem roparskem umoru v Mengšu naložil 8000 Din.
Laknerjevo priznanje in usodni suknjič
Lakner videč, da se iz zagate ne bo mogel izvleči, je nato priznal, da je 011 izvršil roparski umor na župnika Kušarja Franca v Men-gešu. Žand. podnarednik Sašek Ivan in žandar Ostovič Daniel sta danes s prvim osebnim vlakom eskortirala Laknerja v Ljubljano ter ga oddala upravi policije v nadaljno preiskavo, ker se pri upravi nahajajo že številna corpora delicti. Uprava policije je pa tudi že tekom predvčerajšnjega dne aretirala dva tovariša Laknerja in sicer Fcrtiča Valentina in Lampreta Antona, s katerima je bil Lakner do zadnjega časa — z enim celo še 13. t. m. do odhoda v Mengeš •— v stalni družbi in zvezi. Oba aretiranca sta po aretaciji na policiji izpovedala, da je suknjič, ki ga je morilec po izvršenem umoru v Mengšu pustil na podstrešju,
nosil Lakner Ivan, ki je pred nekaj dnevi izginil iz Ljubljane. Aretirani Lampret Anton je imel ob aretaciji dne 18. t. m. na sebi ono kravato, ki jo je Lakner Ivan kupil dne G. 1.111. v neki trgovini v Pražakovi ulici istočasno, ko je kupil površni suknjič v trgovini Koser v Kolodvorski ulici, katerega je nato po umoru pustil v podstrešju župnišča v Mengšu.
Morilec je bil zmenjen z nekim Lampretom
Lampret je tudi spoznal ter priznal, da je obleka in čevlji, kar je dozdevni roparski morilec zjutraj dne 14. t.- m. po izvršenem dejanju odvrgel v neki kleti v Dalmatinovi ulici v Ljubljani, last Laknerja.
Obstoji sum, da sta bila Lakner in Lampret za dejanje že naprej zgovorjena, toda se je po Laknerjevi izjavi Lampret pred odhodom iz
Ljubljane skesal ter ni prišel na dogovorjeno mesto.
Kaj je storil z oropanim denarjem
Lakner je pri zaslišanju navedel, da je po izvršenem umoru vzel župniku iz žepa ključe od blagajne ter našel v blagajni okoli 30.000 dinarjev, ki jih je seveda odnesel: Dva lisoč dinarjev je izdal za novo obleko, da izbriše sled za seboj, 8000 Din je naložil v hranilnico,
15.000	Din je pa baje skril pod mostom v Ljubljani, ostanek se je pa našel še pri njem. Denar, ki ga je po njegovi trditvi skril pod mostom, sc dosedaj še ni našel in je mogoče, da ga je že kdo odnesel.
Trgovci, kjer je Lakner kupil prvo in drugo novo obleko, so Laknerja pri konfrontaciji spoznali ta pravega.
Lakner star znanec ljubljanske policije
Lakner ima pa v zvezi z njegovimi komplici na vesti še več vlomnih tatvin. Priznal je tudi, da je dne 6. t. m. podnevi ukradel pri županu Karolu Jeršinu v Rudniku št. 18 3800 Din gotovine, katero je vzel v sobi iz nezaklenjene omare, med tem ko so bili domači izven hiše. Na Laknerja se tamkaj spominjajo, da je prosjačil kruh, pri tem porabil priliko za tatvino.
Lakner je bil dosedaj ljubljanski policiji dobro znan lat ter je bil nazadnje od policijskih organov radi postopanja in suma tatvine aretiran še 3. t. m., a je bil radi pomanjkanja dokazov zopet izpuščen na svobodo. Nasilen pa imenovani dosedaj ni bil. Radi tatvine in vla-čuganja je bil Lakner predkaznovan že osemkrat. Po končani preiskavi pri upravi policija bo Lakner izročen v zapore deželnega sodišča v Ljubljani.
Ljubljana, dne 19. februarja 1931.
Upravnik policije: dr. Guštin.
Strel v silobranu
Jesenice, 19. februarja.
Na pustni torek zvečer, ko so jemali slovo od »časa rajanja in zabav«, je prišlo v gostilni »Pri Bruncu« do dogodka, ki ni nikakor v ponos Jesenicam. Če je bil cel »predpust« miren, ra so gotovi tipi morali doseči, da je ta »predpustni mir« splaval po vodi.
V	gostilni je bilo precej gostov, ki so se mirno zabavali med 3tboj, govorili o tem n onem in s kozarcem vina gasili žejo. Seveda med žitom je tudi ljulka, tako je bito tudi med temi pravimi gosti nekaj nepravih, da ne rečemo drugače. To je bilo nekaj fantov, ki M radi »pogašene žeje« prevrgli svet, kaj šele človeka, ki jim pride služben i javit, da je era odbil- da naj končajo. Stopil je v gostilno mestni stražnik g. Kavčič Joško, znan kot vesten uslužbenec občine in miren ter inteligm-ten mož. Napovedal je policijsko uro, kar se-vHa tem »gospodom« ni bilo všeč. Ni zadostovalo, da je padla kaka pikra beseda nanj, prišli so celo v njegovo bližino, gotovo z namenom, da obračunajo osebno z njim. G. Kavčič se je med tem že nahajal na vratih, ponovno zahteval in naglašaJ mir, 'oda »kakor bob v sten >■?.
V	tem trenutku pa so bili vročekrvni že po njem.
Stražnik je najprej 1 itel uporabiti sablji, pa mu jo je član te družbe Volč- i po imeni’, znan pretepaški tip, izvil iz rok in vrgel no tleh. Koliko in kakšne psovk so padal«1, na,11 ni mogoče zapisati. Psovali so, suvali v trebuh in povsod, grabli za vrat tako, da mu ni preos:n-jalo drugega kot zadnje sredstvo rev Iver, posebno, če pripomnimo, da so ga prav živinsko suva1!.
Stražnik j> hotel poskusiti, da strelja v zrak, da bi se na la način posl užil moralne -.brambe, toda v tem se je gotovi Korošec po imenu iz Kurje vasi sklonil proti stražniku in ujel v svoje desno ramo v zrak namenjeni str^l. Žalostno je, če povemo, da je, Koroš ic poročen in oče treh otrok. Mir je zavladal trenotno, seveda tistih šestih ni bil nihče kriv, vsi so bili nedolžni. Obstreljenega je duhovnik previdel ?v vsak slučaj, oddali o ga v bolnico tukajšnje bratovske skladnice, pa rana ni nevarna, Č3 ne bodo nastale komplikacije. Soudeležence s aretirali orožniki. Vsi se bodo pa lahko pokazali še^brlj »korajžne« pred sodnikoir
Vsekakor je g. Kavčič ravnal pravilno, saj to ni drugega kot silobran, posebno, če pripom ii-mo, da je obstreljeni Korošec splošno znan kot jako nasilen.. Taki tipi so ač potrebni eksemplarične kazni, najmanj pa, da se jim prepove obisk gostiln!
Trojane
Svež grob. Dne 18. t. in. zjutraj je po dolgi mučni bolezni za vedno zaprla svoje trudne oči Tom Marjeta, žena državnega cestarja na Trojanah. Umrla je bila mirna, dobra, in gostoljubna gospodinja, posebno usmiljena do revežev. Zapustila je žalujočega moža in 6 nepreskrbljenih otrok. Ostali družini naše sožalje!
Jesenice
Javni shod Narodne strokovne zveze. Podružnica Narodno strokovne zveze sklicuje v nedeljo dne 22. t. 111. ob 10. uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma javen shod, na katerem bo govoril dr. Joža Bohinjec o novem osnutku zakona o socijalnem zavarovanju. Za ta shod vlada na Jesenicah veliko zanimanje. Shod je namenjen v prvi vrsti delavstvu, vabljeni pa so tudi vsi ostali, ki se za to socijalno vprašanje zanimajo
Škofja Loka
Svež grob. V visoki starosti 86 let je po dolgotrajnem, mučnem trpljenju preminula začetkom tedna v Škofji Loki soproga posestnika in bivšega upravitelja deške šole ga. Franja Papa. Pogreb pokojnice se je vršil v sredo popoldne na domače pokopališče ob častni udeležbi znancev in prijateljev, poleg dece in korporativne udeležbe učiteljskega zbora s prosvetnim referentom g. Vinkom Zahrastnikom. Skrbno mater, ki zapušča hčer Mici, trgovko v Škofji Loki in sina Franceta, ohranimo v trajnem spominu. Preostalim naše iskreno sožalje!
Predavanje o socijalnem zavarovanju, prvi pomoči in obratni higijcni priredi Okrožni urad za zavarovanje delavcev v nedeljo 22. febr. ob 11. uri dopoldne v Sokolskem domu v Škofji Loki. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike ali film. Vstop prost! Toplo vabljeno posebno delavstvo.
Po poklicu so starši škofjeloške šolske mladine: državni nameščenci 10, državni delavci 2, posest, niki 142, liišarji 3, dninarji 11, obrtniki 73, zasebni uradniki 5, delavci 41, trgovci 1, potniki 1. pisarniško osobje 3 in razno 42.
Mokronog
Kmet. tečaj. 11. t. 111. sta predavala sres. kmet. ref. Ambrož o poljedelstvu in g. inž. Cerjak o gozdarstvu; 15. II. sod. urad, Drašler o zemljiški knjigi in šol. uprav. Herbst o kmet. spisju; 18. II. pa zopet sres. kmet. ref. Ambrož o vinogradništvu. — Zanimanje raste od predavanja do predavanja. Število stalnih poslušalcev se je dvignilo nad 30. V nedeljo 22. t. 111. sta predavanji:
o	testamentih in kmet. knjigovodstvu.
Prireditve. Sokolova maškerada »Na Judranski obali« je s svojo impozantno in dovršeno deko racijo kakor tudi s krasno godbo — Sonny Boy — jazz-handa iz Ljubljane pustila na pOsetnikih vtis lepega družabnega večera.
Tatvina. J. Uhanu je bila ukradena večja vsota denarja. Uzmovič je porabil priliko, ko je bila družina na pogrebu.
Vreme. Nastopilo je južno vreme in sneg se na žalost otrok hitro umika.
Slovenjgradec
Osebne vesti. Starešinu sreskega sodišča g. dr. Romold Ivan je po srečno prestani operuciji zopet nastopil svoje službeno mesto. Sodnik g. Roš Miroslav pa je prideljen okrožnemu sodišču v Celju.
Smrtna kosa. Umrla je ga. Okorn Marija, vdova sodnega sluge v 71. letu starosti. Pokojna je bila daleč okrog znana osebnost! N. p. v 111.!
Tatvina pri belem dnevu. Neznani tat se je v nedeljo popoldne utihotapil v stanovanje g. Tretjaku, ko ni bilo nikogur doma. Zlikovec je odnesel samo nekaj obleke. Sigurno ni prišel do denarja ln se je zadovoljil samo z obleko.
Golnik
Karnevalski večer« na Golniku. Iz monotonega sanatorijskega zdravljenja je zdramilo oskrbovance zdravilišča vabilo originalnega »Bajaca« ali bolje rečeno našega »Butjušku« uu zabavni večer, ki sije vršil v ravnokar renovirani dvorani. — Udeležba nadvse častna, tako od strani vodstva kot oskrbovancev. Vse točke so uspele in smo bili z njimi zelo zadovoljni. Zaključek večera je tvo. rila točka izbira »Miss Golnik« ter je bil ta naslov prisojen gdč. Nataliji O. — Med posameznimi točkami je bila v polni funkciji šaljiva pošta, sestre pa so servirale čaj in pecivo. — Večer je potekel prav lepo in nudil bolnikom obilo od časa do času nujno potrebnega razvedrila.
Dva filmska večera na Golniku. l jubitelji filmske umetnosti so prišli zopet na svoj račun. Preteklo sredo se je predvajala drama »Dve sestri«, v četrtek pu humoristični film »Mangup v fraku«. — Predvajanje je zelo ugajalo, motili so le mali nedostutki pri kino-aparatu.
Dr. Mitjo Lukan.
Notranja kolonizacija in inienzivacija
poljedelska
Ko sem navajal v prejšnjih člankih možnosti ubkžeaiju Uwue ltrizc, sem »e dotaknil tudi vpraSainja notranje kolonizacije, « pomočjo katere bi &e dali omiliti kritični časi, ki jih preživlja lesna industrija, obenem pa omogočili uspeSna izvedba kolonizacije. Jugoslavija je agrarna država, po veliki večini obdelovana od ni ali h pcaestndtoov. Da se dvigne blagostanje naSih poljedelcev, je treba, da se agrikultura intenzivira. Ce ustanovimo nova posestva, mala že obstoječa pa razširimo in obdelujemo tako, da omogoči mo kar največjo inteuzivacijo, ne dvignemo le raavoja kmetijstva sploh, ampak tudi spložni iivljenski standard, niveau, ki ne bo samo preprečil prevelike diskrepamce, temveč garantiral politično, gospodarsko in soci-jatao poiivljenje.
Prva pot, ki naj bi dovedita do uresničenja it(žga načrta, predstavlja agrarna ref onima, ki naj bi biikt gonilna eila za proces inteazivacije. Toda agrarna reforma kot taka še ne predstavlja komčnaga rezultata in razkosanje veleposestev 6e ne rešitve socijalnega vprašanja. Ona je gonilna sila pri stremljenju za izpo-ipolmjenjem delovne adle našega poljedelstva. Cim nižja je gostota prebivalstva, tem manjši »o ‘izgledi m uspeh, kajti pri intenzivaoiji je baš porast prebivalstva e<len najvažnejših fiini-teljev. To se lahko doseže z notranjo kolonizacijo, ki pomeni danes po gotovem načrtu izvršeno pogostercje »talno naseljenega prebivalstva v območju države. Kriterium moderne agrarne reforme je stalen, obrata zmožen mali poljedelski obrat, iz katerega se lahko pozneje potom »ooijalne evolucije Izcimi kapitalno čvr»t mi duševno visoko razvit srednji obrat. Torej predstavlja baš najvažnejši del reformističnega deila notranja koilonizaoija. Ona lahko ustvarja nove naselbine v krajih, ki sploh še niso bili .poseljetri aH pa na veleposestvih, ker ta po-varočajo odtok rebivailstva.
Osnutek notranje kolonizucije je načela naša država že v zakonodaji za agrarno reformo. Pritoke pa, ki »o vladale pri na« po vojni, politična razcepljenost, kaikoir tudi gospodarska In vailu tarifna kolebanja, so onemogočile uresni-
čenje načrta, kajti problem notranje kolonizacije se nahaja v direktnem razmerju z blagostanjem naroda. Potrebnih kreditov v tej dobi pač ni bilo mogoče dobili vsiled negotovih valutar-aih razmer, velikih inozemskih obveznosti in glavno vsled pomanjkanja konsolidacije. Zanimanje privatnih dajalcev kredita je bilo osredotočeno na rentablilnejše polje od tega, in rešitev te naloge je bila dn je povečini še danes naprtena državnim financam. Vendar pa današnja kritična doba poljedelstva neobhodno zahteva izvedbo intenzivaoije polom kolonizacije, ker je gospodarski podvig države mogoč le na podlagi l.ulturnega razvoja in še le doseženje delavne kapacitete polno uveljavi korist malega poljedelskega obrata v narodnem gospodarstvu.
Premotrimo možnosti, s pomočjo katerih bi bilo mogoče načrt uresničiti. Prva dela agrarne reforme, razdelitev posestev so izvršena in zadoščeno je želji po zemlji, toda le v toliko, da so se pomirili razburjeni duhovi. Ogromna revolucija je zaključena, pričenja se doba agrarne reforme. Enkrat bi že morala biti definitivno rešena dodelitev parcel agrarnim interesentom v last, da »e lahko z vso vnetno posvetimo kolonizacijskemu delu. Vzemimo torej aa temelj že rešeno razdelitveno vprašanje. Novi zakon stoji že pred durmi. Prvi poizkusi naseljevanja v letih 1920—25 so se izjalovili, ker so dobili kolonisti prvič le golo zemljo, drugič pa so bili naseljeni sporadično. Za usipešno izvedbo pa je potrebno, da se opremi naseljenec tako, da takoj lahko prične z delom in da se naselitev izvrši v maal in se ustvarjajo kompaktne naselbine. Kolonist rabi domače obi,težje in najboljši uspehi se dosežejo s preseljevanjem celih vasi (glej Kočevje, Švabe, Scekler-je itd.). Prva zahteva je pa hiža, gospodarsko poslopje in orodje. Naloga kolonizacije komisije je tedaj, opremiti koloniste « hišami in gospodarskimi poslopji. Za vse to pa potrebujemo organizacije in predvsem denarja. V naslednjem članku bom skuša! predlagati možnosti financiranja take akoije.
Gospodarske vesti
X Velik« rasstava vina v Zagreba. V palači zagrebške borze se z veliko vnemo vršijo priprave za razstavo vina, ki se bo vršila 11., 12.
in 13. aprila. Prijavilo se je Že veliko število udeležencev In prijave se še vedno množijo. Zanimivo je, da bodo letos razstavljene tudt brezalkoholne pijače, predvsem mošt in grozdna slaščica.
X Ukinjenje carine a« »Uranu-zelenilo«. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se ukinja uvozna carina na preparat »Urania-zelenilo«, proizvod tvornice Pflanzenschutz O. m. b. H., Schweinfurt a. M., ki služi za pokon-Kovanje gosenic in sličnega mrčesa.
X Uvoz lesa v Italijo. Glasom statističnih podatkov je bilo v letu 1030 uvoženega v Italijo skupno 311.482 ton in to gradbenega kakor tudi neizdelanega lesa. (V letu 1929 je bilo uvoženih v Italijo 380.490 ton.) Rezanega in žaganega lesa pa je Italija uvozila 1,006.160 ton (1. 1929 993.503). Tudi iz ostalih postavk se jasno vidi, da Italija kljub veliki gospodarski krizi, ki jo preživlja, ne kaže v lesni stroki ni-kakega nazadovanja. Temu je predvsem vzrok ta, da Italija zavzema najvažnejše mesto ko-misijonarja v Srednji Evropi v lesni stroki. Velika večina našega lesnega izvoza potuje v Italijo deloma samo transit, ali pa se naš neobdelan ali napol obdelan les iz Italije izvaža v predrugačeni obliki. V tem nas najbolje uveri italijanski lesni izvoz, ki je zelo važna postavka italijanske trgovinske bilance, čeravno, kakor znano, Italija ne poseduje lastnih gozdov.
Borzna poročila
dne 19. februarja 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 19. febr. Amsterdam 22795, Berlin 13-485-13-515. Bruselj 7-9135, Budimpešta 9-9090, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9609-7-9909, London 27592, Newyork 56-605—56-805, Pariz 222-63, Praga 167 71 -168-51, Trst 297 15 do 297-32.
Zagreb, 19. febr. Amsterdam 22'795 bi., Dunaj 796 09—799 09, Berlin 13-485—13‘515, Bruselj 791-35 bi., Budimpešta 989-46—992-46 London 275-52—276-32, Milan 296-225—298-225, New-york kabel 56-715—56-915, Newyork ček 56-605 do 56-805, Pari* 221-63—223-63. Praga 167-71— 168-51, Curih 1094 40—1097-40.
Dunaj, 19. febr. Amsterdam 285-60, Beograd 12'53. Berlin 169-15, Bruselj 99-15, Budimpešta 124"175, Bukarešta 4'2315, Kopenhagen 190-15, London 34-5685, Madrid 73-10, Milan 37-235, Newyork 71170, Pariz 27-885, Praga 21-0663, Sofija 5-1560, Stockholm 190-40, Varšava 7972, Curih 127-28.
Curih, 19. febr. Beograd 9-1275, Pariz 20-3175, London 251775, Newyork 51835, Bruselj 72-225, Milan 2722, Madrid 52-35, Amsterdam 20795, Berlin 12317, Dunaj 7282, Sofija 375, Praga 15-345, Varšava 58'05, Budimpešta 90-405.
Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 19. febr. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-50—87, voj. škoda ar. 417—418 (417), kasa 417—417-50 (417), februar, marc, april, maj, junij 417—417-50 (417), 4% agr. obveznice 51-25—52. 7% Bler, pos. 81-50—81-87 (81 50,
81-75, 81-87), 8% Bler. pos. 91-75—92 (92), 7% pos. hipot. b. 81-50—81-87 (81-50, 81-75). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975 do 980, Udružena banka 194 bi., Ljublj. kreditna 125 d., Medjunarodna 68-50 d.. Narodna banka 8100—8110. — Industrije: Šečerana Osijek 283—285, Trboveljska 337—338, Slavonija 200 do 202, Vevče 129 d.
Dunaj. 19. febr. Bankverein 16-50. Kreditni zavod 46'60, Dunav-Sava-Adria 15-90. Prioritete 93"50, Trbovlje 41-50, Leykam 3'60.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 19. febr. 7% Blaire 80—82-50.
Newyork, 19. febr. 6% Blaire 9150—92 50, 7% Blaire 81—82, 7% pos. drž. hipot. banke 81—82-25.
Žitna tržišča
Novi Sad, 19. febr. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 15 vagonov, oves 1 vagon, koruza 30 vagonov, moka 5 vagonov, otrobi 3 vagone. Tendenca: nelzpremenjena.
Budimpešta, 19. febr. Tendenca: trdna. Promet: miren. Pšenica: marc 14-86—14-87 (14-86—14-87), maj 15-03—15-04 (15-03—1504). H ž :	marc 1118—11*24 (1120—11-22), maj
H‘26-11-30 (11-25—11*80). - Koruza: maj 12-35-12-44 (12-35-12-37), julij 1265 (1265 do 12-66),
Ljubljausko lesno tržišče
Tendenca slaba, promet: 1 vagon mecesnovih desk.
Cesrfne zadeve kamniškega sreva
Pred kratkim se je vršila v Kamniku prva proračunska seja združenega kamniškega in brdskega cestnega odbora pod vodstvom načelnika g. župana Kratnarja in v navzočnosti sreskega načelnika g. dr. Frana Ogrina. Po zaprisegi članov je bil kot prva točka dnevnega reda sprejet proračun za 1. 1931. Celokupni izdatki 2,239.577 Din so kriti s prispevki banovine v znesku 1,295.532 Din, z izrednimi prispevki in 46% cestnimi dokladami. V proračunu je predvidenih več večjih in manjših del. Največ popravil se bo izvršilo na cesti Kamnik—Stahovica, ki je radi stalno naraščajočega prometa in vremenskih nezgod že v jako slabem stanju. Ob začetku smodniškega zida in pri Blekarju v Stranjah se bosta mesto dosedanjih lesenih zgradila železobetonska mostova. Na kraju, kjer je Bistrica izpodjedla cesto do cestišča in je nevarnost, da se cesta ob prvi večji povodnji poruši, se bo zgradila velika škarpa, pri Blekarju in pod šolo v Stranjah se bo preložila cesta, s čimer bosta odrezana oba ovinka. V varstvo železobetonskega mosta v Stranjah se bodo zgradili 4 jezovi. Vsa dela na tej cesti so proračunana na 151 tisoč dinarjev.
V6čja popravila in zgradbe bodo izvršena tudi na cesti Kamnik—Motnik. Poprava in preložitev te ceste pri Jagru v dolžini 300 m in zgradba 150 m dolge škarpe ob Nevljici bo stala 60.000 Din.
Zgradil se bo tudi nov železobetonski most na cesti Moravče—Pece. Vasi Vrhpolju pri Moravčah se nakaže podpora 50.000 Din za zgradbo novega mosta, 35.000 Din pa bo stala postavitev novih kilometerskih kamnov in kamnov-odrivačev na vseh lani izmerjenih banovinskih cestah I. reda. Kilometerski kamni bodo postavljeni na vsakih 500 m, odrivači pa na 25 m. Združeni kamniški okrajni cestni odbor upravlja 145 km banovinskih cest in 36 km bivših oblastnih cest. Materijalno vzdrževanje teh cest je preračunano na 1,500.000 Din. — Cestni odbor je določil v svojem proračunu Se 20.000 Din kot redni letni prispevek za gradnjo ceste Črna—Luče in 33.000 Din za tlakovanje mesta Kamnika.
Cestni odbor je razpisal pisarniško mesto tajnika, katero je dobil g. Humar. Dnevnice nad 4 km oddaljenim odbornikom so bile določene na 100 Din, kilometraža odbornikom 10 Din, načelniku 30 Din od dolžine cest, ki jih neposredno upravljajo. Sklenilo se je tudi preurediti manjšo sobo v poslopju mestne občine za pisarno sreskega cestnega odbora.
Pred par dnevi se je vršilo v Kamniku draženje 19.200 m’ gramoza za posipanje cest. Udeležilo se ga je 56 zdražiteljev, ki so šli s cenami precej navzdol, v par slučajih pa tudi navzgor. Cene za gramoz varirajo med 18 in 82 Din za m*. Najdražje je dovažanje gramoza vrh Črnilca. Navedena količina gramoza se bo porabila samo v bivšem kamniškem okrajnem cestnem odboru, ker se je za brdski vršilo draženje že v jeseni.
Spori
iVIednarodne tekme v Bohinju Sodniki za tekme
JZSS je določil za bohinjske tekme sodniške zbore.
Za IH km: vodstvo tekme: dr. Janko Berce, tehnično vodstvo: Ivan Kveder in Marzclj Ivan, starter Ivan Tavčar, časomerilei; 2 mesti rezervirani za goste in Joso Goree, sodniki: 2 mesti za goste in dr. Stane Kmet, zapisnikar Hcynz Emanuel, vodja sektorjev: Predalič Stane, Zemljič, Potočnik.
Za 30 km: vodstvo tekme dr. Janko Berce, teh. vodstvo: Ivan Tavčar in Hinko Šircelj, star-ter Ivan Marzelj, časomerilei: 2 mesti za goste in Joso Goreč, sodniki: 2 mesti za goste in dr. Stane Kmet, zapisnikar Heyne Emanuel, vodja sektorjev, dr. Vrtačnik, Predalič, Perhavc, Bi. tene, Kveder.
Za skoke: vodstvo dr. J. Berce, teh. vodja dr. St. Kmet, namestnik inž. J. Sodja, starter Hinko Šircelj, sodniki: 2 gosta in Stane Pelan, nadzornik pri odskoku Stane Predali«, nad«, pri do-skoku Janez Kveder, nad«, pri izteku Janez Bi-tene, zapisnikar Heyne Emanuel.
Smučarska tekma v Trbovljah. Smuški odsek Slo\ enskega planinskega druStva je priredil v nedeljo, dne 15. t. m. prvo interno propagandno tekmo na skrbno markirani progi: Trbovlje—Ga-bersko—Podmeja—Svine—Sv. Katarina—1Trbovlje. Cilj je bil na sejmišču. Proga za začetnike prav težka — je merila dobrih 8 km. Višinska razlika je znašala 230 m. Startalo je 11 naših do-mačih »kanonov«. Prvi je dospel na cilj v 1 uri 6 minut Pisanski Janez, drugi Plevčak Jože v 1 uri 9 minut 5 sekund, in tretji Balentin Jože v 1 uri 9 minut 50 sekund. Po par minutnih presledkih so pridirjali vsi ostali — zadnji v 1 uri 36 minut 38 sekund. In ta je pričel z »dilcami« šele letošnjo pozno zimo! Le enemu se je primerila nezgoda, da je zlomil smučke in moral peš k cilju... Pri Pustu so se tekmovalci v posebni sobi preoblekli ter pokrepčali z vročim čajem. — Predsednik tekmovalnega odbora učitelj g. Beg je po kratkem nagovoru izročil prvim trem skromna častna darila.
Smuška tekma Sm. k. Celje
Iz Celja smo prejeli:
Smučarski klub Celje, je priredil v nedeljo dne 15. februarja t. 1. smuško tekmo za klubov« prvenstvo na progi Celjska koča —Štore ter za dame in jumorje * startom in ciljem v Štorah. Proga za semjorje je bila gorskega značaja in imela približno 500 m višinske razlike, dolga je bila približno 18 km. Snežne razmere niso bile radi na novo padlega snega preveč idealne, r višjih legah je bil suh, v dolini pa južen, kar je tekmovalce proti koncu precej oviralo, kjer so imeli smuči mazane za suh sneg. Kljub temu da so se nekateri člani udeležili eno dobro uro prej •lalomtekme zimskošportnega odseka SPI) r bližini Celjske koče, so doseženi rezultati nrav dobri.
Podrobni rezultati so: Seniorji lit km: 1. Er-win Gračner 1:10:34 (prvak kluba za leto 1931), 2. Karl Filač 1:18:54, 3. Josip Hribernik 1:19:12. Juniorji 8 km: 1. Skoberne Fritz 41:41, 2. Skoberne Karl 45:06, 3. Steinboek Fritz 46:57. Dame S km: 1. Urch Ria 35:12, 2. Filipitsch Alda 42:54, 3. Kirbiših Elsa 45:21.
Po tekmi je bil v gostilni Adrinek v Štorah sestanek vseh tekmovalcev in funkcionarjev, na katerem so bili razglašeni rezultati in prvim trem zmagovalcem vsake kategorije razdeljena okusna in praktična darila.
Oglati socijntno in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj l)in 5 —. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna besedo 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Ribe žive
sladko vodne, ter namočeno
polenovko
najboljšo, vedno svežo, nadalje
vso delikatesno in špecerijsko blago
po na j nižjih cenah nudi
r. R. KOVAČIČ
Ljubljana, Miklolitev« Ceata 52
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6--.
Zakoni v kniiži-cah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnilub (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4.
V neizmerni žalosti naznamjam v svojem in imenu svojih otrok, vnukov, vnukinj In drugih sorodnikov prožalogtno vest, da je moj nad vse ljubljeni nepozabni soprog, oče, stari oče, brat itd. gospod
dr. Josip Vrečko
odvetnik, predsednik Celjske Posojilnica d. d. žastni starosta Celjskega Sokola Itd.
danes ob pol 10. uri dopoldne po delapolnem življenju in kratki bolezni v 75. letu mirno preminul.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 21. februarja ob pol 5. url popoldne Iz Ipavčeve ulioe 2 na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnlca bo v pondeljek, dne 23. t. m. ob pol 7. uri v farni cerkvi v Celju.
Celje, Mislinje, Č. Budejovice, Fredrikstad, 19. svečana 1931.
Rozina dr. Vrečko-va
roj. Kapus
Brez posebnega obvestila.
Lipski
pomladni velesejm
1931
splošni vzorčni velesejm..........od	1. do	7. marca
veliki tehnični in stavbni velesejm	od	1. do 11. marca
tekstilni velesejm................od	1. do	4. marca
velesejm športnih predmetov	...	od	1. do	B. marca
Pojasnila dobite pri
zasiopstfvu Stegu, Ljubljana
Gledališka ulica 8/11	Telefon	29-26
Nogavice, rokavice, volna in
bombaž 469
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica In Stari trg
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. url zvečer.
Pe^ek, 20. februarja: Zaprto.
Sc/bot a 21. februarja: > Trije va&ki svetnik l<. Red D.
Nedelja, 22. februarja ob 15. uri: »Divji lovec«. Ljudska predstav« po znižanih cenah. Irv. Ob 20. u>ri: >Me rcadetc. Ljudekn predstava po globoko mižanih cenali. Irven. Ponedeljek, 23. »Glavni dobitek«. Red B.
Opera
Petek, 20. februarja: Zaprto.
Sobota, 21. februarja: »Valteira«. Red B. Nedelja, 22. februarja ob 15. uri: »NSava na na, puafika moja«; bale* Fiffurine. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izv. Ob 20. ura: »Grofica Marica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponede3'je.k, 28. februarja; Zaprto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Petek, 20. februarja: Zaprto.
Sobota, 21. februarja ob 20. uri: »Karol in Ana« aib. B. kiijKm-.
Sokolstvo
I. skupščina Sokolske župe Ljubljana
Na podlagi sklepa seje župne uprave ne vrši v nedeljo 1. marca t. 1. ob 9. dop. v mali dvorani sokolskega doma na Taboru redna župna glavna »kupžiina s sledečim dnevnim redom v smislu
i	14 župnih pravil: 1. Otvoritev, pozdrav in poročilo br. župnega staroste, 2. poročila župnih funkcionarjev: tajnik«, načelnika, prosvetarja, stati-stičarja, blagajnika in knjigovodje, predsednikov odsekov: gospodarskega, gradbenega, zdravniškega in narodno-obrainbnega, dalje župnega nadzornega odbora; 3. določitev višine župnega poreza za leto 1931; 4. razprava o župnem proračunu za leto 1931; 5. razprava o župnih prireditvah v letu 1931; 6. predlogi župne uprave in župnih edinic; 7. predlog upravi saveza SKJ za imenovanje članov župne uprave, nadzornega odbora in častnega razsodišča; 8. slučajnosti.
Na podlagi § 13. župnih pravil se morajo udeležili župne glavne skupščine delegati vseh župnih društev in čet, katere delegate določi dru-Stvena uprava. Evcntuelne predloge za glavno skupščino lahko stavijo društva še do 22. februarja t. 1. upravi sokolske župe v Ljubljani.
Ker se bodo vsa poročila župnih funkcijonarjev izdala v posebni brošuri, bodo ista razposlana vsem društvom v tolikem številu, kolikor pripada vsakemu društvu v smislu S 13 župnih pravil delegatov. Ta poročila naj delegati prebero Jn preštudirajo že doma, da lahko stavijo pri tknpSčini k poročilom svoje mišljenje.
Župna uprava pričakuje zanesljive udeležbe vseh delegatov župnih društev, zlasti zaradi tega, ker ie udeleži glavne skupščine tudi delegat uprave Saveza SKJ iz Beograda. Zdravo!
Sokolske novice
Skupno delovanje češkega in ruskega Sokolstva v Bolgariji. Število ruskih emigrantov v Bolgariji Je zelo veliko, ter je to v Bolgariji najmočnejša skupina tujcev, njih število se ceni na 8000 duš. Med temi ruskimi emigranti je posebno razvito sokolstvo ter so njihova društva včlanjena v Zvezi ruskega Sokolstva v emigraciji s sedežem v Pragi. Najmočnejša ruska sokolska postojanka je v Sofiji, ki šteje 120 članov in članic. Druga najmočnejša je mesto Sumen z 50 člani, tretja v Plovdivu pa je zaradi odhoda večine agilnih članov prenehala. Na čelu ruskega Sokolstva v Bolgariji so starosta br. Rjepninskij, podstarosta br. Sulmenev in načelnik br. Sveitnikov. Delovanje ruskega sokolstva je bilo zaradi pomanjkanja telovadnic zelo otežkočeno, kajti telovadba Be vrši večinoma v šolskih, ki 80 pa precej nehigijenične in neprimerne. Da se pa omogoči ruskemu sokolstvu popoln razmah, je češki Sokol v Sofiji dal svojo telovadnico na razpolago c vsem potrebnim orodjem. Sokolsko delovanje pa se bo posebno poživilo z ustanovitvijo češko-rusko sokolske zveze v Bolgariji.
Lahkoatletski uspehi v češko do vaikem Sokol-•‘»u- Poleg telovadbe goji češkoslovaško sokolstvo v v*liki meri tudi lahkoatletiko ter prirejajo posamezne žup0 posebne župne lahkoatletske tekme,
so pokazale presenetljive uspehe 'uuehno agilna je v tem pogledu sokolska župa Jana Machala.
aj navedemo nekaj zanimivih rezultatov, ki so jih dosegli posamezni tekmovalci v najrazličnejših panogah bilikouttetike. Tek na 100 m 11"2 sek., na 400 m 54 sek., na 1500 m 4‘34'8 min., v teku na 110 m z zaprekami 17 6ek., v skoku v višino je bil najnižji skok 161 cm, najvišji pa 175 etn, v skoku v daljavo 666 cm, v skoku v višino ob palici 360 cm, met krogle 1358 m, pet tekmovalcev vrglo kroglo nad 11 m, met diska 32*58 m, met kopja 49 82 m itd. Doseženi uspehi kažejo, da skrbi češkoslovaško sokolstvo za sistematično vzgojo svojega članstva v vseh panogah telesne vzgoje.
Ali se nemški tumorji udeležijo olimpijade u Los Angelesu!' Tehnični odbor nemškega turner-stva je na zadnji seji sklepal o udeležbi nemškega turnerstva na olimpijadi v letu 1932. Po daljnem razmotrivanju je bilo načelno sklenjeno, da »e olimpijade udeleži vrsta turnerjev, ako bodo dopuščala denarna iredBtva. O tem pa bo izrekla končno besedo glavna skupščina turnerjev meseca marca. Vsekakor pa je pričakovati, da se bodo Nemci olimpijade skoro gotovo udeležili.
Za teritorij obiine Breznica se snuje novo sokolsko društvo. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo 8. marca v salonu gostilne br. Osvalda na Selu pri Žirovnici. Začetek zborovanja ob 15. uri. Poživljajo se vsi oni, ki še žele pristopiti, da se zgiusc pri br. Schiffrerju ali br. MokoreJu, Iter vodita vsa pripravljalna dela. — Zdravo!
Ljubljanskemu Sokolu je darovala gospa Ana Chvatalova iz Prage Din 1000 v počašeenje spomina nedavno preminulega bivšega dolgoletnega •lana in ravnatelja Kolinske tovarne v Ljubljani Frančiška Ghvatala. Plemeniti darovalki bodi iztečena najiskrenejša zahvala.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 45/5.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. januarja do 81. Januarja 193!.
Srti	3 ■ O	o _ s * fl o Jgo	« ► 1	č B o	-5 aM 3 ►
Skupina tUninih bolezni.					
Celje . ....	5	—	—	1	4
Dolnja Lendava . . .	8	—	1	—	1
Konjice . . »	1	—	—	—-	1
Krftko ......	2	—	_	—	
Litija .......	1	-	—			1
Ljubljana (mesto) . .	1	3	—			4
Ljutomer		1	—	—			1
Novo mesto ....	1	—	—			1
Prevalje 		1	—	1		—
Slovenjgradec . . .	—	1	—	-	1
Skupa) Griža. — Dj	15 sent	4 teria	2	1	16
Ljubljana (srez)	1	-		1	-
Skupaj | 1 | — Skrlatinka. — Scarlatin			- a.	1	-
Brežice ....	1	—	1	—		
Celje • . . • .	3	—	2	—	1
(mesto) . , , .	1	—	—			1
Dolnja Lendava . . .	1		_	—	1
Kamnik 		5	M,	1	—	4
Kočevje	2	—	1	__	1
Krfko		1	—			1
......		12			12
Ljutdjana (mesto) . .	6		2	__	3
Ljutomer . .	8	1	1		3
Maribor desni breg . .		1			1
Mariboi levi breg . . .	—	4	—	—	4
Maribor (mesto) . . .	1	—	1				
Murska Sobota ....	1	1	—			2
Novo mesto .....	1	—	1				
Ptuj .....	—	2	—			2
Radovljica		8	—	2			—
Šmarje pri Jelšab . . .	2	—	2		1
Skupaj j 30 Ošpice. — Morb		21 illi.	14		37
Krunj .......	2	—	2		—
Litija		 .	1	—	1	—	—
Prevalje .•••«.	i	—	1			—
Ptuj 	 Ptuj (mesto)		29 3	36	22 3	2	41
Skupaj	36	36	29	2	41
Davira. — Diphteria et Croup.					
Brežice .....	19	1	9	—	11
Celje . . ■ • .	1	2	1	—	2
Celje (mesto) ....	—	1	—	—	1
Dolnja Lendava . » .	1	1	1	—	1
OomjiRrad .....	—	1	.—	—	1
Kamnik		2	_	1	1	—
Kranj .......	2	2	1	—	3
Kočevje	1	1	—	1	1
Konjice	—	2	1	—	1
K rftko	24	—	8	—	16
Laško .......	2	—	2	—	—
Litija • . . . % . .	2	2	—	—	4
Logatec	1	1	—	—	2
Ljubljana (srez) . . . Ljubljana (mesto) . .	6	1	4	—	3
	7	6	3	—	9
Ljutomer		6	—	5	—	—
Maribor desni breg . .	6	—	6	—	—
Maribor levi breg . . .	8	1	5	—	4
Maribor (mesto) . , .	8	8	8	1	2
, Murska Sobota ....	1	2	1	—	2
Novo mesto .....	2	—	—	—	2
Prevalje .....	—	3	—	—	3
Ptuj ......	—	1	—	—	1
Radovljica ....	4	—	—	—	4
Sina rje pri JelSnh . . .	3	6	1	t	7
Skupai	105	36	57	4	80
DuSIjivi kaAelj.	— Pertuaaia.				
Murska Sobota ....	1	—	-	-	1
Skupaj | 1 Sen. — Erjsipe		las.	-	-	1
Celje .......	1	1	—	—	2
Kočevje	1	—	—	—	1
Konjice ...§•.	—	1	—	—	1
Krško .......	—	1	—	—	1
Litija .......	—	1	—	—	1
Ljutdjana (mesto) . .	—	1	—	1	-
Ljutomer ......	1	—	1	—	—
Maribor desni breg . .	t	1	1	—	1
Maribor levi breg . . .	—	1	—	—	1
Maribor (mesto) . . .	1	1	—	1	1
Radovljica		1	—	1	—	—
Skupaj	6	8	3	2	9
Otročniška vročica. — Sepsis puerpe-ralis.					
Novo mesto	1				—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—		—	1
Skupaj .	2	—		7	2
Vnetje priuŠesne slinovke. — epidcmica.			Parotitis		
Murska Sobota ....	1	1-	1	-	-
Skupaj	1	-	J	-	-
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 34/30/2.	861
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Žužemberku z dne 2. decembra 1930., opr. štev. L 6/30/5 je bila Kastelic Marija, posestnica v Brezovem dolu št 22 zaradi pijančevanja in zapravljanja omejeno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen Miklič Jožef, posestnik iz Brezovega dola št. 10.
Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 29. januarja 1931.
*
P 10/30.	424
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem, z dne 25. februarja 1930. opr. št. L 9/20—5, je bila Gobec Antonija, posestnica, stanujoča v Podčetrtku, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Okrajno sodišče v Koijem, odd. I., dne 10. februarja 1931.
♦
T 1/31-3	420
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Čuka Katarina, vdova Ferenčak, roj. Puhan, rojena 2. XII. 1883 v Kobilju, tja pristojna, soposestnica v Kobilju št. 103, je odšla leta 1910. v Ameriko, od koder se ni več vrnila. Zglasila se je leta 1912. zadnjikrat in od tedaj ni nobenega glasu več o njej.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24 št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo hčere Horvat Irme, roj. Ferenčak, posestnice v Kobilju št. 103, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogre-šanki poroča sodišču.
Cuka Katarina, vd. Ferenčak, roj. Puhan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 10. marcu 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 14. februarja 1931.
*
T 2/31-4	419
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Ceh Feliks, posestniški sin v Gočovi št. 17, rojen 7. januarja 1894 v Gočovi, tja pristojen, je po končani svetovni vojni ostal kot bivši vojni ujetnik v Sibiriji v Ustčo-mu. Od tu je 7. II. 1921 pisal zadnje pismo, od tedaj pa 6e ni več oglasil in se od tedaj pogreša.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24 št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo brata Čeha Alojza, posestnika sina v Gočovi, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču.
Čeh Feliks se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 10. marcu 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 14. februarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 1398/11.	415-2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 9. marca 1931, ob enajstih nabavo: 6 komadov original Klinger ventilov in 100 komadov železnih drogov. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 10. februarja 1931.
$
Stev. 1401/11.	416-2-1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 16. marca 1931 ob enajstih nabavo: 34 komadov original Klinger ventilov.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. februarja 1931.
*
Sterv. 1400/11.	417-2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 23. marca 1981 ob enajstih nabavo 20.000 kg tračnic.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. februarja 1931.
*
D. No 98/1—1931.	422—3—2
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje na podstavi členov 80. do 98. zakona o državnem računovodstvu ter vseh njegovih dopolnitev in izprememb b skrajšanim rokom 15 dni
I.. javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane, km 2-648 do km 5-727 (III. del).
Licitacija se bo vršila v uradnih prostorih Okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta štev. 28/11,
▼ torek, dne 8. marca 1981. ob enajstih dopoldne.
Načrt, proračun, splošni in posebni pogoji so reflektantom na vpogled med uradnimi urami pri Okrajnem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta štev. 26/11.
Ponudbo je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, ki znaša Din 1,441.128-25.
Z Din 100-— kolkovane ponudbe je treba predložiti določenega dne med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije In sioer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako: »Ponudba za zgradbo ceste Sv. Peter—Ložane, III. del, ponudnika 1.1.< Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Ponudniki morajo v ponudbi izrečno navesti, da bo jim znani splošni in posebni pogoji in da pristajajo na nje brezpogojno.
Kavčija, ki znaša Din 144.113 — za Jugoslovanske, odnosno Din 288.220-— za inozemske državljane, se mora položiti naj-kesneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu čl. 24. Pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B, »Pogodbe in nabavec pri Davčni upravi v Mariboru.
Vsak ponudnik se mora izkazati s potrdilom Davčne uprave v Mariboru o položeni kavciji, s potrdilom ministrstva za zgradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij, in * potrdilom opremljenim s kolkom za Din 20-—, da je plačal davke do vštetega tekočega četrtletja, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastila, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor si pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudenih vsot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 00 dni po licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor,
dne 15. februarja 1931.
*
Objava.
418
Po § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Vadnal Ludvik z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Murski Soboti.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 16. februarja 1931.
Razne objave
378—3—3
Poziv upnikom.
Tvrdki: »Elektroindustrija družba z o. z. in »Jugo-Spidol, družba z o. z.c, obe 8 sedežem v Ljubljani, sta glasom sklepa občnega zbora z dne 13. januarja 1931 prešli v likvidacijo, ker je njih posle prevzela novo ustanovljena delniška družba »Elektroindustrija d. d.< v Ljubljani.
Upniki navedenih v likvidacijo stopajoči! tvrJk se pozivajo, da morebitne terjatve napram družbama prijavijo lekom treh mesecev podpisanemu likvidatorju.
Heinrihar Minko,
t.govec v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 13, kot likvidator obeh tvrdk.
*
Objava.
352-3—3
Izgubil sem vojničko ispravo, fedano od Komande Ljubljanskega vojnega okruga Pov. br. 3425/11 z dne 21. aprila 1925 na ime Hočevar Stefan iz Mengša.
Proglašam jo za neveljavno.
Hočevar Štefan, s. r.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar MiMlek. - Urednik Milan Ziulnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Knzmau. — Vsi v Ljubljani.
£. M. ŽJcim artjiit*:	22
Ž*ef nazaj
Homan
(Copyright by M. Feuture Syndicate.
1’onatis, tudi v izvlečku, prepovedanJ
Nepremično smo stali in čakali prihodnje sekunde. Kosole se je vzravnal. »Lopate sem,« je dejal nakratko. Pripravljeni smo bili na uboj in umor, toda Kosole je začel kopati grob. Sam je kopal za Schroderja poseben grob; nobenemu ni pustil, da bi mu pomagal. Sam ga je tudi položil vanj. Na Seeliga se ni niti spomnil, tako ga je vse to prevzelo. •
Ko je začel svitati dan, smo bili gotovi; Medtem je umrl tudi tisti ranjenec na vozičku. Položili smo ga k drugim. Ko smo zemljo potlačili, smo 'zasadili vanjo križe. Kosole je s svinčnikom napisal na prazen križ Schroderjevo ime in obesil nanj šlem.
Ludvik je prišel še enkrat. Odkrili smo se. Molil je drugi očenaš. Poleg njega je stal Albert, ki je sedel v šoli poleg Schroderja. Najbednejši med nami je bil Kosole. Ves siv in upadel je bil in nobene besede ni spregovoril.
Obstali smo še nekaj časa. Deževalo je vedno bolj. Potem so prišli možje s kavo. Vsedli smo se in začeli jesti.
šele zjutraj se je priplazil iz rova narednik. Kilometer daleč je smrdel po rumu. Na vsak način je
hotel v zaledje. Kosole je zavpil, ko ga je ugledal. K sreči je bil Willy v bližini. Zagnal se je na Ferdinanda in ga je prijel z vso silo. Toda kljub svoji silni moči je bil preslab, štirje smo morali napeti vse sile, da smo ga obdržali in preprečili, da ni napadel narednika'in ga zadavil, šele čez eno uro se je pomiril in uvidel, da bi spravil samo sebe v nesrečo, če bi se spustil na narednika.
Zdaj je stal Seelig ob točilni omari, Kosole pa je sedel pet metrov od njega proč.
Orkestrion je že v tretje grmel koračnico iz Vesele vdove.
»Krčmar, še žganja,« je kričal Tj aden; njegove svinjske oči so se iskrile. »Takoj,« je odgovoril Seelig in prinesel kozarce. »Na zdravje, tovariši!« ,
Kosole je pogledal izpod pobešenih trepalnic. »Ti nisi naš tovariš,« je zakrulil. Seelig je vtaknil steklenico po pazduho. »No, dobro, pa ne,« je odvrnil in se vrnil za točilno mizo.
Valentin je vsul žganje vase. »Pij, Ferdinand, to je edino resnično,« je dejal.
Willy je zopet naročil. Tj aden je bil že napol pijan. »No, Seelig, ti stari kompanijski pajk,« se je drl, »zdaj ne bodemo dobili nobenega tobaka več, kaj ? Pij z nami.« Tako je udaril svojega nekdanjega predstojnika po rami, da se je ta kar zvil. Eno leto prej bi ga za kaj takega postavili pred vojno sodišče, ali pa vtaknili v norišnico.
Kosole je metal svoje poglede od točilne mize v
svoj kozarec in od kozarca k točilni mizi in k debelemu, uslužnemu možu pri pipah. Zmajal je z glavo. »To je povsem drug človek, Ernest,« mi je dejal.
Meni se je tudi tako zdelo. Seeliga nisem mogel več- spoznati. Bil je s svojo uniformo in svojo beležnico tako zraščen, da si ga nisem mogel predstavljati v srajci, še manj pa kot krčmarja. Zdaj pa je vzel svoj kozarec in pustil, da ga je Tjaden, ki je bil prej kot uš pred njim, tolkel po ramah in tikal.
Seelig je imel že marsikaj za seboj. Njegova, buldogi podobna glava je žarela deloma od alkohola, deloma od veselja vsled kupčijskih uspehov.
»Bodimo zopet prijatelji,« je predlagal. »Dam za steklenico ruma, ki je še izpred vojske.«
»Kaj?« je dejal Kosole in se vspel.
.»Rum. V omari imam še eno steklenico,« je dejal Seelig nedolžno in šel ponjo. Kosolu je bilo, kot bi ga kdo udaril po glavi. Strmel je za njim.
»Ta se gotovo na tisto več ne spominja, Ferdinand,« je domneval Willy, »ker drugače- ne bi kaj tacega riskiral.«
Seelig se je vrnil in začel natakati. Kosole je pihnil vanj,
»Ali se je spominjaš, kako si se napil ruma od strahu? Mogel bi biti nočni čuvaj v mrtvašnici, ti!«
Seelig je napravil pomirljivo kretnjo z roko. »To je bilo že davno. To že ni več res.«
Ferdinand je umolknil. Ce bi enkrat Seelig bolj ostro odgovoril, bi zaropotalo. Seeligova popustljivost je pa Kosola tako osupnila, da se ni mogel odločiti.
Snaga v Berlinu
Snažnost v mestu in na deželi ne zahteva samo čut za lepoto, ampak jo zahteva tudi sk‘b za zdravje. To velja za mesta še bolj kot za deželo, ker stanujejo ljudje v mestih na gosto, kar je za zdravje mnogo bolj nevarno kakor pa redka naseljenost na deželi. Snaženje Seat in ulic pa povzroča zlasti v velemestih veliko dela in velike stroške.
V Berlinu n. pr. ineri površina vseh cest ‘ : ulic nad 42 milijonov kvadratnih metrov, ki jih je treba vsak dan čistiti. Glede na snaženje #0 pa ceste razdeljene v Berlinu na pet vrat, t. j. take, ki jih morajo čistiti večkrat, druge pa čistijo bolj redko.
Ceste in ulice v Berlinu čisti vsak dan redno po 3500 mož; če pa se zgodi kaj posebneži, pozovejo na pomoč še okoli 6000 pomožnih delavcev. Ne delajo pa samo delavci, ampak tudi stroji: Berlin ima okoli 1000 avtomobilov za pometanje ulic, za škropljenje in za odvažanje smeti, snega in blata. Ceste čistijo na vse zgodaj zjutraj. Vsako leto nametejo po berlinskih ulicah nad pol milijona kubičnih metrov smeti in odpadkov. V teh smeteh najdeš vse mogoče reti: živalske odpadke, pesek, listje, pepel, ostanke sadja in zelenjave itd. Največ teh ame-ti zvozijo v okolico, kjer jih prodajajo kot gnoj; kar pa ne prodajo, zlagajo na posebnih zbirališčih, kjer se iz smeti napravi v teku let dobra in rodovitna zemlja.
V Berlinu pa ne mečejo ljudje na ulico sa-ino raznih lupin in starih časopisov, ampak tudi stare, obrabljene žimnice. Vsak dan najdejo delavci na ulici povprečno po 100 žimnic.
čiščenje berlinskih ulic pa ni ravno po ceni. Lansko leto so izdali n. pr. 10 milijonov zlatih mark v ta namen (1 marka — 14 Din). Če pa zapade več snega, so stroški seveda še večji.
Smeti, ki ki se nabirajo v hišah, pa pobira 350 avtomobilov in 1050 delavcev. Smeti se nabere vsak dan toliko, da jih vozijo vsak dan štirje vlaki (1.40 vagonov) iz mesta daleč ven v okolico, kjer smeti pregledajo in izkoristijo do zfinje možnosti. Kar pa ostane, porabijo za zasipanje jam ali za gnoj.
Cela svatovska družina zastrupljena
V mestecu Hedoindas na Portugalskem so te dni praznovali veselo svatovščino. Ko pa je pni-kipelo ženilovainjcsko veselje do vrhunca, je začelo prihajata gostu za gostom slabo in večino ro jih moraili odpeljati v bolnišnico. Policija, ki se je za ta slučaj zavzela, je pa kmalu dognal« vzrok nezgode. Pokazalo se je namreč, da je imel ženim pred poroko razmerje z neko drugo žensko. Od jeze in iz maščevanja nad ženinom je ženska šla in nasipala v vodnjak, kamoir so hodili za goste po vodo, veliko množimo mišnice. Večino gostov so rešili, maščevalno žensko pa so zaprli.
lajjvečji kinematograf na svetu
Največja kinodvorana se ne nahaja v Ameriki, ai 'pak v Franciji. To je neka bivša šola za jahanje v Parizu, ki so jo preuredili za kinematografske predstave. Sedaj dvorano predelujejo. T izvršuje znano filmsko velepodjetje Gaumont-Aubert. Dvorana bo čez r~kaj mesecev gotova.
V dvorani bo nad 0000 sedežev. Imela bo pa dvorana 3 nadstropja, v vsakem nadstropju pa široko galerijo. Stena za slike bo merila 14X6 metrov. Cela vrsta najboljših inženerjev pa je na delu, da reši vprašanje akustike (slušnosti) na čisto nov način. Pred vhodom v dvorano pa bo 22 metrov dolga in široka lopa.
V dvorani bodo vzidane dvojne velike orgije. Osobje bo uniformirano, uniforme pa se bodo ujemale s slogom dvorane. Cene ne bodo visoke, tako da bo mogoče vsakomur videti največjo kinodvorano na svetu.
Gliandi govori
Voditelj indijskih nacionalistov Maliatma Gandlii, ki so ga pred nekaj dnevi izpustili iz zapora, zopet govori ljudstvu. Na njegove zbore prihajajo ljudje po cele dni daleč.
Potres v Alba«ji
Na sliki vidimo poruSeno cerkev v Korči, kjer je bilo središče potresa. Potres je napravil ogromno škodo, človeških žrtev pa ni bilo.
25 parnikov v ledu
Na otoku Hogland v tinskem morskem zalivu je vsled nenadnega mraza zamrznilo 25 trgovskih parnikov. Na pomoč so prišli ledolomci in vojne ladje, pa tudi te se niso mogle preriti skozi močan led do ogroženih parnikov. Posadko ogroženih ladij preskrbujejo s brano z letali.
Dobro jih je potegnil
V	londonskem predmestju Plaistow imajo poleg raznih drugih klubov in društev tudi »Društvo prijateljev Društva narodov«. To društvo je sklicalo te dni svojo sejo za mesec februar. Seje takih društev navadno nimajo posebnemu pomena, ta seja pa je bila le imenitna.
Na sejo je namreč prišel tudi pravi cesarski princ iz Abesinije Šouleji Kartos. Oblečen je bil v aristokratsko prikrojeno flanelasto oble-ko, ki se je prav dobro prilegla njegovi temni polti. Visokemu gostu in njegovemu angleškemu tajniku in tolmaču so gospodje odborniki takoj odliazaii častna mesta, za kar se je visoki princ zahvalil s tem, da je tudi sam prosil za besedo. Njegov govor je bil čisto kratek. Re-kel je namreč le : »Jestanda kura pan pustan dal Ju m kan rustande jum dum kustandall Tako se je glasil prinčev govor, ki so ga zborovalci kljub njegovi kratko® navdušeno pozdravili. Obrazi poslušalcev pa so se nekoliko podaljšali, ko je gospod tolmač ta govor prestavil v angleščino. Tedaj se je pokazalo, da je princ zagovarjal sužnost (v Abesiniji nimreč Se danes prodajajo suZnje, Anglija pa to trpi). »Sužnost«, tako je namreč reke] princ iz Abesinije«, je izvor abesinske moči. Sužnosi nikogar ne ovira, da ne postane velik in slaven mož, in samo sužnost je tista sila, ki rešuje Abesinijo, da ne pade v brezkulturno in idiotsko stanje, v kakršnem se nahaja današnja Evropa.
Poslušalci so kar strmeli. Ploskali .sicer r.iso več, ampak to, kar je povedal princ, je bili vsaj originalno in zanimivo. Zato je tudi ves zbor spoštljivo vstal, ko je princ s s -ojim spremstvom zapustil dvorano.
Cesarski princ pa ni šel daleč proč, ampak se je ustavil že v prvi gostilni. V gostilni ie takoj poiskal kraj, »kamor gre tuli ce?irr peš«, in tam se je začel umivati. Ko pa si je izmil s telesa svojo lepo temno abesinsko barvo, se je pokazalo, da je »princ« čisto navaden študent londonskega vseučilišča, ki je slavne zbi-rovalce prav imenitno potegnil.
‘Radio
Ljubljana, petek. 20. februarja. 12.15 Plošče (Arije jugoslovanskih umetnikov — serenade). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza.
17.00 Radio orkester. 18.30 P. dr. R. Tominec: Redovnlštvo v srednjem veku. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura: Stročnice (Krekova gospod, šola). 20.00 VeSer Radio orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 21. februarja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.C0 Čas, plošče. 17.30 Radio orkester. 18.30 Bogo Pleničar: Šahovska ura. 19.00 Dr. Fr. Veber: Filozofija evangelijev. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Akademija II. dri. realne gimnazije v Ljubljani. 21.00 Kuharjev Šramel kvartet. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek, 20. februarja. 12.20 Kuhinja.
13.30 Novice. 17XX) Prenos glasbe iz kavarne.
18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice,.vreme, sneg. 22.40 Plesna ura.
Zagreb, sobota, 21. februarja. 12.30 Sneg in vreme. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert radio orkestra. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda.
Beograd, petek, 20. februarja. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Popoldanski ■koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 »Cirkuška atrakcija«, komedija. 20.30 Iz opero »Prodana nevesta«. 21.5)0 Koncert (celo in klavir). 22.30 Novice. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert radio orkestra.
Beograd, sobota, 21. februarja. 11.30 Dopoldanski koncert radio orkestra. 13.30 Novice.
16.00 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert radio orkestra. 18.00 Predavanje. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere, nato plošče.