VE
LIST DELAVCEV
VZGOJNOIZOBRA SEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA,
21. SEPTEMBRA 1965
LETO XVI ST. 15
Pri premagovanju denarnih težav	Zbor skupnosti šolskih
več posluha za posebnosti pedagoškega dela centrov za blagovni promet
V zadnjem času neprestane srečavamo v dnevnem tisku poročila o iskanju sredstev za šolstvo, o težkih položajih, v katerih ' so se znašli nekateri skladi za šolstvo, o obupnih vprašanjih prosvetnih delavcev, kdo je prav* zaprav v občinskem merilu osebno odgovoren za neurejene osebne in materialne dohodke nekaterih šol (predsednik občinske skupščine vendar, ki ima najbolj odgovoren položaj v občini in največ vpogleda v finančne zmogljivosti in plane svoje občine!), o iskanju notranjih rezerv, o statusu vajencev, o marsičem, pač marsičem. Prosvetni delavci prebiramo zavzeto te stvari, ker pač stremimo za tem, da bi se našla sredstva, da bi dosegli s primernimi denarnimi sredstvi čimboljše vzgojno - izobraževalne uspehe, in ker se zavedamo, da predstavlja šolstvo velik izdatek in da vsekakor ni lahko najti najprimernejšega ključa pri delitvi narodnega in osebnega dohodka v prid celokupnemu razvoju in posebno še šolstvu. Nedvomno so koristna m nujna temeljito družbena prizadevania. ki naj podprejo tako občutljivi živec družbenega življenja in napredka, a vendar... Hočeš nočeš — vsiljujejo se nam ob vsakodnevnem prebiranju pesimističnih in optimističnih poročil nekateri pomisleki:
Ali je resnično predvsem šolstvo tisti narodni izdatek, ki ga ni moč drugače urediti, kot da vodimo celo družbene in politič ne bitke pri zbiranju sredstev za šolo?
Ali je resnično potrebno na področju šolstva neprestano iskati razmerja med občinskimi, republiškimi, tovarniškimi, osebm-in ne vem še kakšnimi viri, da B se ta sredstva , stepejo v šolske sklade?
In ali je v resnici potrebno, da se okoli zbiranja sredstev za šolstvo angažirajo tolike družbe-no-politične sile in se vodi okoli tega toliko razprav, zanimivih za dolge stolpce dnevnega tiska?
Ncfiočnikom in bralcem
Z ukrepi gospodarske reforme je nastal — podobno kot Pri vseh drugih naših časopisih — tudi pri našem listu položaj, ko moramo poiskati vse »notranje rezerve«, se pravi, da bomo morali poslovati kolikor mogoče bolj po ekonomski 'logiki. Ker so nam močno skrčene dotacije, bomo morali pač poiskati vse tiste možnosti, ki so nam še Preostale, da bomo kolikor se da sami krili izdatke za redno izhajanje lista. To pri časopisih ni lahka stvar. Tiskarniški in drugi stroški so v stalnem porastu, naročnina za naš list pa je že dve leti nespremenjena — tudi letošnjo pomlad, ko so se vsi časopisi podražili, smo mi ostali pri stari ceni.
Teh vrstic ne pišemo zato, ker bi hoteli naše naročnike opozoriti na podražitev lista; do konca letošnjega leta ne nameravamo spreminjati naročnine! Zavedamo se, kako je z dohodki prosvetnih delavcev, da si s težavo odtrgujejo izdatke za revije in liste, zato ne bi hoteli zdaj še mi posebej obremenjevati njihovega žepa.
Pač pa bi radi spregovorili dobro besedo našim naročnikom v tem smislu, da bi nam pomagali pri naših naporih za nadaljnje nemoteno izhajanje našega glasila. Ne bi radi, da bi list s štirinajstletno tradicijo (in nemara še starejšo, če upoštevamo Učiteljskega tovariša, Predhodnika današnjega Prosvetnega delavca!) prenehal izhajati zaradi trenutnih težav materialnega značaja. Uredništvo in uprava lista sta s svojimi stroški omejena na najnujnejše, prav tako pa prosimo učitelje in profesorje, da nam ostanejo, zvesti naročniki še naprej in v redu poravnavajo naročnino, ki — po našem mnenju — ni previsoka. S tem bodo svojemu skupnemu glasilu največ pomagali.
Z dopisi iz svoje prakse, o prizadevanju za sodobnejši Pouk in vzgojo, o vaših naporih za uveliavljanje naprednih teženj v šolstvu v okviru komune in v naši družbi sploh, Pa nam bogatite vsebino lista m prispevajte svoje, da bo Prosvetni delavec še bolj branja Vreden!
In še — ne nazadnje — komu koristi vsa ta velika akcija. V končni fazi se sredstva morajo najti in zbrati in — kar je zope* zanimivo — sredstva se najdejo in izplačajo. Potem pa — čemu?
Ob vsem tem se prosvetni delavec vsekakor ne more znebiti vtisa, kot da je prepuščen neki stihiji, neki samovolji odgovornih družbenih ljudi, ki lahko zberejo ali pa počasneje zbirajo, kar — in to lahko marsikje slišimo — ustvarja pri ljudeh še nepotreben občutek: da naj učitelj z malho pobira svoje zaslužene denarje ali pa se odpravlja — kot nekoč, ko je bil učitelj še mežnar — od hiše do hiše in nabira biro.
Ne bi se ob vsem tem želel spuščati na druga družbena področja, vendar mi ne bo potrebno natresti dokazov, da bi se izognil natolcevanju ali cehovski bolezni, da to iskanje sredstev ne velja za vse poklice in za vse družbene dejavnosti. Naj mi sodniki ne zamerijo, če sem spomnil na njih: ali smo že pri zbiranju sredstev za sodnike porabili toliko časopisnega papirja kot za prosveto? Odgovor je jasen: ne! To nas še bolj utrjuje v prepričanju, da se bi tudi za prosvetrie delavce lahko izognili precej glasni kampanji. Ta ne veča ugleda niti državni upravi (oziroma vsem tistim, ki so za to odgovorni) niti prosvetnim delavcem, najmanj pa koristi normalnemu razvoju šolstva. To po-sednje bom poskušal potrditi z znanimi, a vendar mnogokdaj pozabljeni dejstvi.
Šolsko delo zahteva trdnost
Kdorkoli se je ukvarjal s šolstvom, mislim s šolskimi sistemi in organizacijo vzgojno-izobraže-valnega zavoda, vsakdo je lahko ugotovil, da je temeljni kamen za uspeh celotnega sistema in za posamezne člene tega sistema, če vlada — vsaj na zunaj — pri družbi, pri učiteljih in ne v zadnji meri pri učencih prepričanje, da je vse to, kar počnejo z naporom — študij je večji napor od vsakdanjega dela — smiselno, družbeno upravičeno, osebno odgovorno in trdno. Nič ni škodljivejšega pri vzgojno - izobraževalnem delu kot občutek, da stvar' niso dovolj proučene, dovolj preizkušene, dovolj zrele. Nočem s tem trditi, da šolski sistem in šole kot organizmi v večjem sklopu niso stalno podvrženi družbenim, znanstvenim in drugim spremembam .katerih je naš čas prebogat, a vse to zopet ne sme v toliki meri vplivati na normalno vsakdanje šolsko delo in na stalno reformo šolskega sistema, da bi družba, učno osebje in predvsem pa dijaki izgubljali trdno prepričanje, da njihovo delo ni dovolj osmisleno, dovolj sodobno, dovolj družbeno upravičeno, dovolj perspektivno.
Sedaj pa vzemimo naš položaj:
Glede na trdnost šolskega sistema in šol samih bi imeli mnogo pripomb. Nismo še do konca utrdili nujnega in obsežnega reformnega procesa, že prebiramo zamisli, ki ne rastejo organsko iz sedanje obstoječega sistema v novega. boljšega, družbeno bolj upravičenega, temveč ki prelamljajo z dosedanjim še nedokončanim, še ne dovolj utrjenim in preizkušenim, kar ima nedvomno negativne posledice: premalo intenzivno se ukvarjamo s tem, kar je, in preveč mislimo na tisto. kar bo jutri in kar bo jutri nedvomno prišlo. Mislim pri tem na mnoge zamisli o poklicnih šolah, ki se jih je pred časom loteval republiški svet za strokovno izobraževanje, potem pa so stvari nekje obvisele, da se dane*' na mnogih šolah — zlasti zaradi denarnih težav — sprašujejo, ati je takšna šola sploh potrebna.
Potrebno je Iti v globino, ne ostajati na površini
Če bomo kot družba in kot prosvetni kolektivi porabili preveč svojih sil, saj te so vendar dragocene in niso neizčrpen vir, le pri reševanju trenutnih denarnih težav in bomo poskušali najti rešitve skozi dinar, tako se dandanes mnogokrat izražamo, potem je povsem jasno, da bo to imelo za posledico, da bomo ostali pri površini, pri slabem pedagoškem delu, a bomo, vsaj nevarnost je, pri tem porabili več sredstev, kakor če bi zastavili drugače: najprej s premislekom, preizkusom, potem z otnasovitvijo, s široko propagando in z varčevanjem.
Morda je v resnici najprimernejše, da stvari ilustriramo iz vsakdanje prakse. 2e pred leti se je ob uvajanju gimnazijske reforme porodila nujna in koristna misel, da je potrebno dati bodoči inteligenci več tehničnega znanja, več smisla za tehnično mišljenje, več tehnične konkretnosti. Tudi v tem smo videii ozdravitev te stare vzgojno-iz-obraževalne ustanove, ki je nikakor nismo mogli prav stlačiti v kalupe reformnih načel. Velik del javnosti in prosvetnih delavcev je to misel pozdravila, pri realizaciji smo šli preveč na ši roko in premalo v globino. Tehnično znanje smo pojmovali kot obrt, kot nekaj konkretnega, kar se kaže v tehničnem izvajanju posameznih, predvsem praktičnih nalog, a nismo se dovolj osvestili, da mora postati tehnična vzgoja na višji oziroma srednji stopnji praktično — tehnična aplikacija zakonitosti, s katerimi se učenec srečuje pri ostalih prirodno - matematičnih vedah. Videli smo možnosti široke izvedbe teh nalog in smo menili, da je potrebno imeti od kemičnih, strojnih, elektro do mizarskih delavnic na šoli in da je ročno delo vir in skorajda osnovna oblika osvajanja tehničnega znanja. Porabili smo precejšnja sredstva za opremo teh delavnic. In kaj je danes? Ostalo je mnogo, mnogo koristnega, a poglobljeno pojmovanje tehnične vzgoje na srednji stopnji je vneslo toliko novih spoznanj, da se pravzaprav lahko opravlja tehnična vzgoja tudi v razredih, tudi v fizikalnih prafe-tikumih, tudi v kemičnem m biološkem laboratoriju itd ... Spoznali smo, da z oblikami teh-
nične vzgoje na tej stopnji mno-gokje prehitevamo ostali pouk prirodno-matematičnih ved in da so odnosi, ki tu nastajajo znotraj samega učno-vzgojnega procesa, mnogo globlji, da zahtevajo tudi druge, višje oblike dela, pri čemer pa mnoge šole — zlasti manjše — ne bodo v celoti uporabile vseh kapacitet delavnic, v kolikor jih imajo, ker se vsebina poglablja. S tem pa seve draži mo vzgojno-izobraževalni proces, plitvimo določena spoznanja pri učencih, ki ob pr.eveč obrtniških ali primitivnih oblikah dela v delavnicah dobivajo napačne predstave o tehniki, o tehničnem mišljenju, o proizvodnem procesu, o napredovanju tega procesa irip .,. S-tem tudi dijaki izgubljajo jasno perspektivo, kar lahko slabi celotni družbeni razvoj ali ga vsaj dovoljno ne vzpodbuja, ker ostaja na površini in prilepljen k celotni zamisli šole.
Iskanje notranjih rezerv v šolstvu
Zdi se mi, da smo že na dosedanjem primeru pokazali, da je potrebno iskati notranje rezerve v šolstvu tam, kjer te dejansko so, ne pa pri nekaterih zunanjih, obrobnih stvareh, ki so sicer tudi finančno koristne, vendar zavajajo prej na stranpota, ustvarjajo občutek, da se ne dela pri tem dovolj strokovno in da je šolstvo kot celota in kot posamezna enota prepuščeno nekemu primitivizmu, ki ne prispeva k napredku. Kadar iščemo notranje rezerve — in to je nedvomno naša naloga, da s tem podpremo sedanja skupna družbena prizadevanja — potem je potrebno, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
V četrtek, 2. septembra 1965 je tega opravlja šola nadzor nad
bil v hotelu Believue na Pohorju zbor skupnosti šolskih centrov za blagovni promet. Na zboru je bilo navzočih kar 100 predavateljev in še zastopniki Zavoda SRS za strokovno izobraževanje in Gospodarske zbornice SRS. 1 Predsednik skupnosti prof. Ludvik Rebeušek je poročal o uspešnem enoletnem delu, ki je pravzaprav nadaljevanje 10-letnega dela učiteljskih kolektivov iz vseh šol za izobraževanje strokovnih kadrov za blagovni promet. Vse njihovo delo je bilo namenjeno spremljanju in proučevanju celotne problematike strokovnega izobraževanja mladih in odraslih delavcev v blagovnem prometu. Izobraževanje v šolah za prodajalce, v poslovodskih ~in komercialnih šolah so vedno prilagajali potrebam blagovnega prometa in zato jih Resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov in priporočila naše skupščine niso našla nepripravljene. Takoj so se lahko iotili uresničevanja reforme strokovnega izobraževanja na svojem področju.
Sole so v sodelovanju z Zavodom SRS za strokovno izobraževanje, Gospodarsko zbornico SRS in številnimi praktiki in strokovnjaki iz trgovine pripravile na osnovi profila prodajalca osnovni program za praktični pouk in učne načrte za strokovno teoretične predmete. Tako je predmetnik v celoti povzetek znanja in obvladanja nalog, ki jih zajemajo analize delovnega mesta in strokovno teoretičnih znanj.
Čeprav poteka teoretični pouk v šolah, praktični pa v prodajalnah, nosi odgovornost za pravilno oblikovanje poklica šola. Zaradi
praktičnim učenjem učencev v posameznih trgovskih poslovalnicah. Svetovalci praktičnega pouka — strokovnjaki praktiki (bivši poslovodje) — so v stalnem stiku s poslovalnicami in osebami, ki imajo v delovni organizaciji nalogo, da uče mlade prodajalce. Po preteku prvega leta učne dobe opravlja vsak učenec preizkušnjo pridobljenega praktičnega znanja v trgovinski poslovalnici; pri tej preizkušnji je prisoten tudi svetovalec za praktični pouk. Posebni obrazci, predpisani za spremljanje praktičnega pouka, se morajo v delovni organizaciji voditi z vso doslednostjo. Vpisovanje v obrazce preverja svetovalec praktičnega pouka.
Da bi preverili osnutke vseh učnih programov za prodajalce, je Zavod SRS za strokovno izobraževanje organiziral eksperimentalni pouk na Šolskem centru za blagovni promet v Kranju.
O rezultatih eksperimenta je na zboru poročala tov. Kolarjeva tole:
Za eksperiment sta bila določena dva prva razreda, razred prodajalcev živilske stroke in razred prodajalcev tekstila. V veleblagovnici v Kranju je poseben inštruktor (poslovodja) obdelal z učenci osnovni program in ga ob koncu ocenil, da so vse naloge praktičnega pouka smotrno prilagojene tako po obsegu kakor tudi po kvaliteti praktičnim znanjem, ki naj jih učenec pridobi v prvem letu učne dobe. Njegovo mnenje je, da je osnovni program za praktični pouk pomembna pomoč vsem, ki uče praktična znanja v prodajalnah, saj omogoča smotr-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kvaliteta pedagoškega dela — naša rezerva
24. seja prosvetno kulturnega dela, premalo pa zbora skupščine SR Slovenije, ki tega dela. je bila 15. septembra letos, je Govora je bilo tudi o intenzi-imela med drugim na dnevnem fikaciji študija na vseh naših redu razpravo o vprašanjih pro- šolah. Z modernejšimi metodami svete in kulture ter znanosti v pouka bi pocenili šolanje, hkrati zvezi s spremembami v gospo- pa ga tudi izboljšali. O tem vpra-
darstvu.	'	................
Uvodno besedo k tej proble- — je podrobneje razpravljal po-matiki je imel podpredsednik Iz- slanec Ivan Bertoncelj. Po nje-vršnega sveta Beno Zupančič, ki govem imamo v našem šolstvu in je precej izčrpno analiziral stanje gospodarstvu predvsem dve po-našega šolstva in njegove naloge membni rezervi: ena je že ome-v eri gospodarske reforme; vse njena intenzifikacija (izboljšanje od osnovnih šol pa do visokega pedagoških metod, s čimer bi šolstva bo potrebno racionalneje lahko celo skrajšali šolanje na
od kakovosti vse prepogoste nesreče pri delu. program našega šolstva, ki ga je (V SFRJ so baje izračunali, da s svojimi stališči utemeljila re-nas nesreče pri delu oškodujejo 'publiška skupščina lani, se bo
vsako letg kar za sto milijard dinarjev!)
Poslanci so razpravljali tudi o vprašanjih visokega šolstva. Po šanju — o intenzifikaciji študija izredni ekspanziji tega šolstva pri
nas, je zdaj potrebno, da se poleg zunanjih uspešno lotimo tudi
izvajal najprej. Ena bistvenih teženj teh stališč pa je — čimprej ustvariti take pogoje šolanja, ki bodo omogočili večini učencev, da uspešno končajo osnovno šolo. To pa terja vztrajno izgradnjo novega šolskega prostora. Lani je notranjih problemov, poleg ma- bilo po tem planu razen drugih terialr\ih tudi vsebinskih, peda- šol zgrajenih tudi 17 novih goških in znanstvenih. Določneje osnovnošolskih poslopij. Repub-bo treba opredeliti vprašanje Uka je lani zagotovila z dolgo-ijubljanske univerze, njene funk- ročnimi krediti pri teh zgradbah cije v nacionalni kulturi, pa mre- gospodarsko šibkejšim občinam
ukrepati, zlasti pa dati večji po- določeni stopnji, ne pa da govo- že visokošolskih zavodov, dvojnih 421 milijonov dinarjev investicij-
udarek kvaliteti pedagoškega de- rimo o njegovem podaljšanju!); la, tako da bo večji odstotek druga rezerva pa bi bila v boljši otrok, ki uspešno končajo dolo- organizaciji izobraževanja vod-čeno šolo — v tem so naše velike stvenega kadra v naših gospodar-
oziroma enakih programov na več šolah ipd. Ne dovolj sistematično smo se lotili vprašanja študentov, študijskega režima in
»notranje rezerve«. Seveda pa so skih organizacijah. Sistem izobra- družbene pomoči študentom. De-
ških sredstev. Letos je zagotovljenih v republiškem proračunu (že po rebalansu) 1.800 milijonov dinarjev za dolgoročno kreditiranje nadaljnje izgradnje osnovnih
v zvezi s tem tudi primerni de- ževanja odraslih pri nas namreč lovne organizacije, občine in nji- šol. Tako nam bo omogoče v. le-lovni pogoji: graditi bo treba na- šepa, ni povsem ustrezen potre- hove štipendijske komisije si mo-prej ustrezni šolski prostor (tako, bam: izobraževanje odraslih je rajo prizadevati, da bo štipendi-kot ^ smo zapisali v letošnjem preveč parcialno, po posameznih ranje hitreje prilagojeno razme-družbenem planu), zvišati bomo izobraževalnih skupinah predme- ram morali splošno in strokovno ra- tov, kot na različnih seminarjih /_ ven učiteljskega kadra ipd. Tov. ipd., ne daje pa določenim vodil-Zupančič se je zavzel tudi za ure- nim kadrom tistega znanja, ki ga je obširneje govoril namestnik mogoče zagotoviti štednje na ra-ditev osebnih dohodkov prosvet- le-ti na svojem delovnem mestu sekretarja za kulturo in prosveto
Glede izgradnje šolskega prostora je bilo poudarjeno (o tem
tošnjem in prihodnjem letu usposobiti za pouk okoli 30 novih oz. moderniziranih osnovnih šol v skupni vrednosti 6,5 milijard din.
Ob nujnem omejevanju proračunske potrošnje bržkone ne bo
nih delavcev: osebni dohodki v predvsem potrebujejo. Nasploh je Boris Lipužič), da gospodarska
reforma nima namena povzročiti zastoja v izgradnji šolskega pro-
našem šolstvu so še vse preveč izobraževanje odraslih v celotni izravnani, še zmeraj so preveč Jugoslaviji zaostalo v razvoju, odvisni od količine opravljenega posledice nestrokovnosti pa so štora.

čun učnih programov v -osnovnih in srednjih šolah ter tako organizacijo vzgojno izobraževalnega dela; ki bi bila v nasprotju z Orientacijski investicijski dognanimi in v praksi preizkušenimi pedagoškimi motivi. Hkrati pa je le treba poudariti, da v šolah, določene rezerve nedvomno so. Predvsem je treba dosledno spoštovati že- ustaljene obvezne pedagoške normative. Na marsikateri šoli dejansko ne uresničujejo 210 dni efektivnega pouka, ker npr. posamezne dneve pouka porabijo v celoti za prireditve ali proslave; ker ponekod v začetku šolskega leta nimajo pravočasno izdelanegau rnika; ker izkoriščajo šolske športne dneve za obisk kino predstav in v druge namene; ker v celoti odpadejo šolski dnevi zaradi učiteljskih in drugih konferenc ter izletov; ker v zaključnih razredih srednjih šol končajo s poukom že okoli 1. maja itd. Neredki so, tudi primeri, da se šolska ura ne začne točno ob določenem času. Vsi navedeni in drugi razlogi vplivajo na to, da v posameznih šolah ne utegnejo predelati in utrditi učne snovi ter dovolj skrbno preveriti znanje učencev.
Če je kaj, kar od nas reforma terja, tako je dejal v zaključni besedi predsednik PKZ skupščine (vo Tavčar, potem je to, da začnemo nekatera vprašanja zares urejati. Saj so nam znani vsi ti problemi, toda — ali doslej ni bilo poguma, ali odločnosti, ali
Tehnično znanje pojmujemo dostikrat kot obrt, kot nekaj konkretnega, kar se kaže v tehničnem izva- pa mogoče tudi dovolj odgovor-janju posameznih, predvsem praktičnih nalog, a nismo se dovolj osvestili, da mora postati tehnična iiosti, da bi se vse sile, ki so vzgoja na višji oziroma srednji stopnji praktično-tehnična nslik?cija zakonitosti, s katerimi se učenec sposobne urediti določena vpra-srečuje pri ostalih prirodno-matematičnih vedah...« (Iz našega dnnašnjrja uvodnika)	šanja, združile ir. nekaj naredile.
STRAN 2
MNENJE ZA RAZPRAVO
PREHITEVANJE MOŽNOSTI
Korčula — mednarodni forum filozofov
Korčula, slikovito, starinsko,	janovič — iz Beograda, dr. Dušan	Evropi za pospeševanje srečanj in
še z obzidjem obdano mestece,	Pirjevec iz Ljubljane; dr. Torda	znanstveno razpravljanje med
7 zadnjem času je bilo v	skega izobraževanja. Nedvomno	uspeh zamišljene reforme drugo-	Pravi biser arhitekture, je bila	iz Budimpešte, dr. Kolakowski iz	znanstveniki Vzhoda ih Zahoda,
revialnem in tudi dnevnem ča-	je reforma tako v osnovni šoli	stopenjskega izobraževanja Pred-	letos že tretiič svojevrstna oaza —	Varšave, dr. Heintel iz Dunaja,	ki se ukvarjajo s proučevanjem
sopisju več misli in razprav	kot v gimnaziji pokazala določe-	videna reforma v sedanjih pogo-	shajališče filozofov, ki so pod	dr. Fink iz Freiburga ■ (Švica), dr.	marksizma. Ta mednarodna tri-
o reformi drugostopenjskega	ne dobre in tudi slabe strani,	jih bi bila vsekakor precejšnje	okriljem doma in po svetu afir-	Wetter in dr.-Ceroni iz Rima, dr.	buna daje veliko pobudo razvija-
solstva. .Prav sotovo je, da	prav gotovo pa je, da na osnovni’	prehitevanje materialnih možno-	mirane Korčulanske letne šole	Birnbaum iz Oxforda, dr. Axelos	nju filozofske in sociološke misli
mora biti skrb za nenehno iz-	rezultatv ter reforme še ni na-	sti drugostopenjskega in učno-	obravnavali vrsto zanimivih in	iz Pariza, dr. Eichhorn iz zahod-	in jasno priča, da se je filozofija
boljsevanje učnega procesa	pravljena potrebna in dovolj pre-	vzgojnih sposobnosti splošnoizo-	zapletenih vprašanj filozofske	nega, dr. Hahn iz vzhodnega Ber-	v naši socialistični družbeni ure-
veano aktualna. Vendar: mož-	tehtana analiza dosedanjega izo-	braževalnega šolstva Menim da	Problematike. Prvo leto je bila	lina ter dr. Gorielli iz Bruxellesa.	ditvi živahno razmahnila v širo-
r®k,'	in	braževanja, na osnovi katere bi	mora najprej v’ skladu s samo	tema razpravljanj — Kultura in	Teme simDoziia so se delile v	kem’ svob°dnem poletu. Vsako-
’ nanečemkaPrvPraksinii	V	jam- "stavo	b° ^o aapredek v letu 1964 - Smisel tri Ikupine. MrodaTn zgodovfn^ ^ s™ J1? Kor-li
dovolj pTeizkušeno	? T7 za nekal boljšega - za- večina otrok končala osnovnošol- m _ perspekhve socializma (cen- Kavzal£0iSt in finalnost v zeodo- tudl velik_ praktičen pomen, saj
htevali ponovno nekaj novega.	sko izobrazbo v sedanji obliki; tralna teza: Socializem in huma- vini in zgodovinske predpostavke kot zakladnica filozofskih misli
Menim, da je za določeno re-	Nisem pesimist, kadar gre za	šele potem bomo lahko govorili	nizem), letos pa so na simpoziju,	socjaij2;ma Naizanimiveiša in	da^e Priložnost znanstvenim de-
formo in predvsem za ugotovitev	vprašanje česa novega, vendar to	in tudi,uresničevali podaljševanje	ki se §a ie udeležilo približno sto	osnovna orientacija večine preda-	lavcem vseh družbenih ved pa tu-
rezultatov te reforme potreben	le tedaj, kadar ima to zadostno	splošne šolske obveznosti in temu	naših in tujih filozofov, sociolo-	vateljev je bila poudarjanje pro-	di Predavateljem višjih in sred-
določen čas, ki bo pokazal, ali	zagotovilo, da bo mogoče reali-	primerno tudi spreminjali	druge	g°v in zgodovinarjev, od	16. do	blejna svobode in človekove od-	n;*ih šo1, da se seznanii0 s tokovi
je proces uspel ali ne, kjer so	zirati. Kar pa zadeva nakazano	oblike izobraževanja.	28. avgusta obravnavali	temo:	gOVornosti v zgodovinskem mba-	sodobnega marksizma in da spo-
njegove dobre in kje slabe strani, reformo drugostopenjskega izo- Dokler ne bo imela predvidena Kaj 5e zgodovina? Na simpoziju, nju Vsi so se strinjali v tem da znania> ki iih tu pridobe, vstvar-To velja še posebej za reformo	braževanja, menim, da je zadnjo	šolska reforma zadostne material-	ki je bila mednarodna tribuna	jg j1(Jvek v bistvu >>bitje svobo-	■’alno uP0'rabijo na področju svoje
učnovzgojnega procesa. Rezultati	še veliko prezgodaj,' da želimo	ne osnove, je bolje, da se le-te	filozofske misli, so to zanimivo	'de<< [ja ;e rpab7aH.a gedai:e veg.	poklicne dejavnosti,
se namreč ne vidijo tedaj, ko je	Prehitevati sami sebe in potrebne	ne lotevamo, ker bo ostala	le del-	in zapleteno problematiko	obrav-	;e švobode glavni smisel zgodo-	V stalni> splošni humanizaciji
reforma mimo, temveč se pokaže-	možnosti — predvsem za splošno-	no izvedena in uspeh bo	samo	navali z različnih vidikov	in sta-	vinskeo-i eihanio in da se svobo-	naše socialistične družbe se vse
jo šele, ko naj bi ena ali dve izobraževalni (osnovnošolski) pro- minimalen. Reforma v sedanjih lišč. Naj omenim le nekaj doma-	v	b osnovnih boli uveljavlja tudi filozofija kot
generaciji preizkusili rezultate	ces- Gotovo je, da je danes še	pogojih (čeprav bi se je loteva'i	čih in tujih udeležencev, ki so s	človekovih toženi Diskutanti na	sublimirana dejavnost na področ-
tega učnovzgojnega procesa v	prezgodaj govoriti o nekakšni de-	le postopoma), je najbrž precej	svojimi tehtnimi referati in ži-	c0 7 razijčnih vidikov s nndrnčia	^ duba’ ki nas Plemeniti, bogati*
vsakdanjem življenju. Sele tedaj setletni obvezni šolski izobrazbi, tvegana; vemo pa. da je škodljivo vahno debato razgibali filozofske šoeinioaiip in nksioioaiie tc ctaii povzdigujoč lepoto človeškega
hr,	piapU ali ia V,il„	ko niti OSPmlptnnPE. ohvomorro	----------------___________!.	SOClOtOglje lO UKSlOlOglje iS Siatl'	alaJpc + al	----1
bo mogoče videti, ali je bilo do-	ko mji osemletnega obveznega	eksperimentirati	s	šolstvom,	ra-
seženo tisto, s čimer smo opra-	izobraževanja ne moremo v ce-	zen	če	nismo	povsem	prepričani
vičevali reformni proces.	loti izpeljati. Naj bom konkreten: v popolen uspeh.
Pred nekaj leti je šla prva vemo, da v Sloveniji komaj polo-	V. P.
generacija skozi reformirani učno v!eo otrok uspešno konča obvezno vzgojni proces -osnovnošolskega osemletno šolanje (pod »uspešno« izobraževanja. Na gimnazijah je	mislim tiste, ki končajo šolo v
letos v reformi zadnji letnik,	osmih letih brez vseh mogočih
kljub temu pa se že ponovno na popravnih izpitov). V več kot os-široko razpravlja o novi reformi m!b letih jih res konča še določen osnovne šole ter popolnem refor- odstotek, vendar v celoti dosti
pogovore na naj višji ravni: Dr.
šča vrednotenja) ocenjevali in po-
uma na piedestal najvišje vred-
zirebaDdn Martin dnlto-	^^1^“^^®
miranju celotnega drugostopenj-
Ob novem zakonu o nagrajevanju vajencev
Zdaj bo vendar konec Izgovorov zaradi doloCila 147. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki da je — tako so glasno in vneto zatrjevale mnoge delovne organizacije idr. — terjalo pretirano visoke in neustrezajoce zneske vajenskih nagrad. Moralo bo usahniti tudi zgrešeno iskanje tako imenovanih notranjih rezerv, kar naj bi bili po mnenju nekaterih tudi izdatki za vajence, čeprav je jasno, da je tako prepričanje nevzdržno, da je le seštevek nenačrtne kadrovske politike.
Prosvetnokulturni zbor republiške skupščine je na seji, ki je bila 15. septembra, sprejel nov zakon o nagrajevanju vajencev. Le-ta temelji na stališču, da sta vzgoja in izobraževanje vajencev (skladno z zvezno resolucijo o izobraževanju strokovnih kadrov) sestavni del kadrovske politike. Torej je zdaj predvsem naloga delovnih organizacij, da s svojimi splošnimi akti uredijo nagrajevanje vajencev: določijo ne le višino teh nagrad, temveč tudi njihovo odvisnost od uspeha vajenca v šoli in pri praktičnem pouku v delovni organizaciji, pa tudi osnove in merila za ugotavljanje uspeha in višine nagrade.
Za vsak primer t- da bi mogli preprečiti morebiten nepravilen odnos nekaterih delovnih organizacij do vajencev — daje zakon občinskim skupščinam možnost, da lahko le-te odločijo najmanjše zneske vajenskih nagrad. Drugo pa je — tako pravi novi zakon — da naj bodo te nagrade pri zasebnih obrtnikih na ravni vajenskih nagrad v družbenem sektorju obrti. Po tem zakonu lahko gospodarska organizacija, ki plačuje vajencu nagrado in stroške prehrane, delovne obleke ali internata, všteje te izdatke v skupno vajensko nagrado.
Pripomba ali opozorilo: nagrajevanje vajencev je pravzaprav le eno izmed vprašanj celotnega sistema izobraževanja strokovnih kadrov, za katerega enotnost mora skrbeti republika. To pomeni, da je ureditev nagrajevanja vajencev z novim zakonom le začasna, kajti veljal bo le toliko časa, dokler ne bo z republiškimi predpisi urejen celoten sistem izobraževanja strokovnih kadrov.
Ob tem epilogu, optimističnem za delovne organizacije in vajence, je prav, če ponovimo, zakaj je bilo treba na novo oziroma drugače urediti nagrajevanje vajencev. Letos se se — v primerjavi z lanskim letom nenavadno zmanjšalo število mest v strokovnih in izobraževalnih ustanovah, prav tako pa tudi učna mesta v gospodarskih organizacijah za vajence, medtem ko je na drugi strani takrat zapustilo osnovno 22400 učencev več kot v zadnjem šolskem letu.
več kot 60 odstotkov vseh otrok še vedno ne konča obveznega osemletnega šolanja. Mnogi končajo v sedmem, šestem in celo petem razredu. (Če sem pravilno informiran, celo nepismenost v Sloveniji ponovno narašča.) Daleč smo še od tistega, kar predvideva perspektivni razvoj šolstva na Slovenskem, ko naj bi okrog 80 odstotkov vseh otrok uspešno končalo osemletno obvezno šolanje. Če pomislimo sedaj, da bi obvezno šolanje podaljšali na deset let, se gotovo lahko vprašamo, ali bo ob takšnih materialnih pogojih sploh končala polovica otrok obvezno šolanje.
Gotovo je, da je vzrok za nizke rezultate splošno izobraževalnega šolstva njegova materialna osnova, ki ne more zagotoviti vseh zadostnih pogojev in s tem drugačne uspehe. Prepričan sem, da tgdaj, ko bomo lahko uresničili celodnevno varstvo v šoli, ne bomo več govorili o slabi polovici, temveč o večini otrok, ki uspešno končajo osnovno šolo. Takšna organizacija šolstva, ki je šele en pogoj za uspešno delo, pa zahteva povsem drugačno osnovo od sedanje. Takšno osnovo bo nekoč le treba ustvariti, ker v nasprotnem primeru verjetno ne bomo mogli govoriti o uspešnem in drugim narodom enakovrednem šolstvu.
Prav šibka materialna osnova je največja in v sedanjih pogojih skoraj nepremagljiva ovira za

je bilo slišati optimistična pa tu-
lanske filozofske šole je imel lep
ris„”aiHS“?2
živahno diskusijo je sprožila tema	kl so blIi
o problemu kavzalnosti in finalnosti v zgodovini, ki se je osredotočila v jedrnato vprašanje: kaj je smisel zgodovine in ali ga je mogoče do kraja racionalno opre-	^ * 5e"cl veu1caf
deliti? Smisel zgodovine se mora katedrale dremaJ° stare palače v zavesti človeštva nenehno uve-
vzhičeni nad lepotami slikovite Korčule. V sleherni uličici diha žlahtna lepota, vklesana v kamen veličastnih portalov, stopnišč in balustrad, kjer v senci veličastne
kamnitimi balkoni, s šiljastimi
ločamo obseg in humano vsebfno cu scemece belo obzidje in stolpi naše dejavnosti v sedanjosti ka- SP0™«!3!0 na burno zgodovino kor tudi v perspektivi bodočnosti ku!turm Pomen tega mesteca, kot primarni dimenziji zgodovin- Ydelezancl 50 S1 ogledali tudi trškega časa.	dicionalm ples-Moreško, kjer na-
V razpravljanjih
stopajoči v rdečih in črnih, zlato-
kakor okrog osnovne osiTbah	je^z^pisamh “
okrog problema: odnos med člo- zidovih in kdor jim zna prisluh_
i ustvar-,alcel? zš°d0V1- niti, veliko zve, saj kamni govore, kf	k T zakoni> vzr°- kot pravi izrek. Nekako simbol
?c.ratka ilg°|d,0V1”~ Učno se zdi, da je prav v tem .sk m determinizmom. Sledila je znamenitem mestecu zgrajenem
k te fnoP±k k zaSovorm- na temeljih starodavne grške na-
ctnnnikf ttže koncepclje ln za- selbine Korkyre melanie (črne za-. topmki mdeterminizma.	radi borovih šum)j ki bUa v
Korčulanska letna šola je s dolgih, dolgih stoletjih branik svojim prizadevanjem veliko pri- svobode in kulture,' ustanovljena spevala k razgibanju naše fi- filozofska šola — mednarodna lozofske problematike, postala je tribuna svobode misli, pomembna in trajna priložnost v	Genta Hafner .
ZBOR SKUPNOSTI SOLSKIH CENTROV
Korčula
Več posluha za posebnosti pedagoškega dela
(Nadaljevanje s 1. strani) strokovnih kadrov v trgovini. Na no m, kar je najvažnejše, načrtno zboru pa jih je tov. Matija Sega, aelo z učenci.	načelnik službe za tržišče pri GZ
PotreDno bo nujno doseči ozi- DRS, seznanil s stanjem, odgovor-roma zagotoviti, da se bo program nostjo in pogoji dela, ki jih ima resnično izvrševat pri praktičnem trgovina pri izvajanju gospodar-učenju v vsen prodajainah, ki	ske reforme. Učitelji so dobili
imajo učence, in aa bo to sveto-	vpogled v naloge in težave ki jih
(Nadaljevanje s 1 a.nmi) s,r„,v„e (eeejnK, po ve.javn,., Seve. ,ud, v Šolah „ nevarnoaJ.	*•«* W*
imamo jasno pred seboj razvoj predmetnikih brez upoštevanje da ta in tudi druga sredstva niso Učne načrte za strokovne teo- forme
šolstva in da ga upoštevamo kot oblik, ki bi jih šola našla kot del dovoljno koriščena iz mnogih retične predmete so učitelji izva- Udeležence zbora ie nam rdečo rut, kateri moramo slediti,	svojega upravičenega programa«	razlogov, ne v zadji meri, ker se	jali in skrbno izpopolnjevali ob-	predsednik orof Rebe,išek -ezna
Naj ostanemo pri primerih:	in da smo recimo še vedno priče,	obrabljajo in ker je verbalizem	razce o spremljanju pouka Izia-	niz ne,,- „	‘ ,Rebeušek a?zna-
Lam so si mnogi šolski kolek-	da morajo mnogi učitelji narediti	cenejši. A ta sredstva so tisti iz-	vili so da učni načrti v celoti	nia očenee^ nacinom yzdrzeva-
tivi prizadevali, da izdelajo višie podrobne učne načrte tako, da ti redni vir pri skanju notranjih ustrezajo zahtevam profila oroda1 nvtnhil a	lnaI!Cer *
oblike šolskega dela. To smo zopet niso integralni del progrd: rezerv. Nedvomno je potrebno, da jalca in da se je med eksperimen	št‘p®ndlJsklh P°8odb- No"
imenovah programiranje. Ti po-	ma, ki bi ga priznala družba kot	se ta sredstva izkoristijo do skraj-	tom pokazalo da ni treba v^čiih	ovnHlf v JjfJ3"03 tucencev;iso
izkusi programiranja pa so za-	skupni dogovor, temveč so ti po-	nosti in da se izven ene šole	in bistvenih’ vsehin^nf	uvedli vsi solski centri za bla-
vzeli predvsem tiste oblike, s ka-	drobni učni načrti zgolj nepo-	smotrno in tako da koristiio v°’	memh 7 maienkectlv ^-h- ■sPle~	goym Pr°met- Naglasil je, da smo
te.rimi smo poskušali pred druž-	trebno administrativno delo, ki	likemu delu učencev. Vse to pa	mi so vtepene načrt^izvedl?^	s štlPeadl^sklmi P0.godbami °PU*
bo upravičiti denarna sredstva	predvsem obstoji v tem, da iz	bi bilo v večji meri mogoče, če h:	mUpisIneniTasu točmh ^cah	a l]' stoletna ,^ad^Uo »vajeništva
za izvedbo teh oblik. Nedvomno	veljavnih učnih načrtov prepisu-	našli pri programiranju preko	plcdpisa"em casu (ucmh urah)-	Y trgovini« in uvrstili v resnici
je to prva stopnica v procesu jemo posamezne učne enote ln pedagoških služb povezavo med . Učitelji so predlagali, da . bi šele sedaj sole za prodajalce v programiranja dela, ki pa ne mo- jih razporejamo bolj po indivl- sorodnimi šolami in bi (tako sdckr V£ podatkl’ Prldobljem Pri tem vrsto šol druge stopnje.
.... . re biti enkratno dejanje in ne dualni volji kot kolektivnem pre- pi šol, na primer s televizijo na-	?oblh trdno osn°- Tov. prof. Ivan Bertoncelj, di-
rugi	more zajemati samo tistih	oblik	misleku	in načrtu. To pa ne-	črtneje programirali. Tudi pri iz-	V,0’ tak° da bl	se ena	šola izvedla	rektor Zavoda SRS za strokovno
ijem	kl se .PIačai°> temveč mora po-	dvomno	demoralizira ustvarjal-	delavi različnih magnetofonski	ekRPenment-	izobraževanje, je profesorjem obstati tista sodobna metoda	šolske	nost na	šoli in ni dovoljni doku-	zapisov, filmskih trakov diapoz*- ^ izvedbi	učnih	načrtov za	razložil sistem ter metode dela na
Okrog 10.000 mladih Mudi je osta-	prakse, ki si podredi tudi	vseh!	ment za	družbo, ki mora vplivat'	tivov bi bilo potrebno najti sred-	sPlošno izobraževalne predmete	področju izobraževanja strokov-
Se "tmij2 zaostril'žara?!	določbe*6!!^! I no učno-vzgojnega procesa. Pro-	na šolo kot konstantni nosilec	stva, ki naj pomorejo pri'intenzi-	yo	imeH učitelji tele pripombe:	nih kadrov. Predočil jim je po-
člena teme:,lnega	zakona	o	delovnih	gramiranje je tisto, kar intenzi-	splošnega napredka.	fikaciji pouka	— učenci	ne prinesejo z osem-	zitivne rezultate koristnega sode-
razmerjih, po katerih so se mini- ficira pouk (v večji intenziteti In resničpo vprašanje: čemu T	. ' .	letke dovolj znanja in zato je iz- lovanja z gospodarskimi organi-
“oveftUL v'Xv^ni“*S?ko,Pda P^ka so šolske rezerve!) kar ob denarnih težavah ni več moč- J"	dane? ° majanje učnih načrtov na poklicni zacijami pri vprašanjih tako po-
so moralo delovne organizacije vo°1 ^ individualizaciji pouka (ta nejše podpore za razvoj progra- .. m dovolj jasno razprav- šoli otežkočeno,	membne nomenklature poklicev
plačevati vafencu v prvem ietiu iiče- J mora biti ideal kljub trenutnim miranja in plačevanje programi- Hf1?. In če ne razpravljamo. —manjka primernih učbeni- izdelave profilov, učnih nroera-n,a ,,,«00 din, v zadnjem .etn Pa \ denarnim oviram!) kar navaja rariega dela?	neJ^	V fdu? Ali to na- kov in ^Pt In si morajo zato mov in merjenja uspehov izobra-
učitelj m dijak, da samostojno	Kje so še skrili viri	^ ^duje ah pa stagnira iz napač- učenci vso učno snov beležiti po zevanja. Praksa je potrdila da je
delajo in kar predstavlja vse-	Iskanje notranjih rezerv ne- f . a PrfPricanja, da bi delo v narekovanju v zvezke,	pot novega načina izobraževanja
splošno stimulacijo (ta seve, ne dvomno ni nekaj, kar naj vleče ^ smeri ^v trenutni situaciji 'bilo — tuj jezik (nemški) se po no- strokovnih kadrov pravilna Seve-more biti zgolj materialna, zlasti	šolstvo nazaj. Mislim, da je tu	£ot v. ^-1e finančne zagate, ne	vem učnem	načrtu, za katerega	da naletimo pri uresničevanju
še, če je skromna, preskromna!),	povsem družbeno neopravičeno	^.a v iskanje rezerv, ki bi	ob mi-	je	pripravila	tudi že skripta prof.	novega načina izobraževania
neiovne orzamzace So zatrjevale,.	urtr-1bn?^da	razprav! jauje, katere so tiste "jčli	z. P°,^eV®10 Helena Pušnikova, težko izvaja, strokovnih kadrov na razne teža-
da se moralo zaradi ukrepov gospo- I sfvo in sola ohranijo	trdnost si-	oblike šolskega dela, ki jih je za-	, :	J	, ucno vzgomi učinek in ju-	ker imajo učenci	pomanjkljivo	ve> ki so predvsem v tem da vQa
darske reforme odločati za radona!-	stema, trdnost dela, a programi-	radi	denarnih težav potrebno čr-	tr!.	tudi večji finančni	znanje slovenskega	jezika.	izobraževalne ustanove —'šole ni-
Z	« [nTPj-atilenoofatndbliMatoki	tati'.Nasprotnb: Potrebno je in- ”*«*k-	,	Eksperiment je sprožil tudi -aio pripravljeni šopkih delav-
turti visoke nagrade, kar pa je v re- iniciativnost, tutii žlahtno impro- tenzivneje razmisliti, kam vrtati,	Morda so vse to le nametane vprašanje primernosti večie 'sne- nic- da v večini podjetij ni še do-
prim ero v. 1^a> Inf' da hil e 'mnoge	^ staSo SSTSvcS	t ^večto k^meto de,"'6	^	^ «>	v nlkem^	cfalizac/je ^oTrokah. To^vp^-	bro organizi^ka^n^
delovne organizacije vaieneem (Ce	osnovne učno vztoj-np	naloee Pr«	^ h kvall1teto dela’ z bon"	"u	le	Ponavljanje znanega. Mor	sanje, ki se poraja	tudi v specia-	ba’ da manJka strokovno in pene vse v denarni, pa nekaj tudi z	osnovne učno vzgojne	naloge. Pr	simi	rezultata dela, z boljšo orga-	da	niso dovolj konkretne Morda	Uziranih prodaialnah bo treba	dagoško izobraženih učiteliev
^verSoTJe	N^adenao	- ^o. . VS" Nedvomno temeljiteje^^. ^ ^ Petičnega pouka itd^ffi
Jaio doloCPo 147. Člena temeljnega k d ,	,	. mnoe: dmo' rov dP6t	Nedvornn° 1 Pa je res, da so v teh mislih ti- Vse ugotovitve glede učne vsem ovn'aln Pa je akcija stro-
IakRazo0ravdi:0^-hre“jlV zaCas-	pogoji za uspešnost tega dda.	doprfnašat rv^j^ktivSS	nega iSS«6iT^'	^in-* rafdelitV? te ysebine na	JleTže^ž/^osnodT^-b Zajela d°'
nem ^horu PK2 ra drugostopeni- pač je programiranje nedvomno učenca V diinkn	n. ^ ^	virov za šolstvo m poglavja, teme in učne enote, J ze ^ gospodarskih panog,
sko Sn’stvn, ie ni tem problemu mi-	osnova ki ie strokovno dnvn'i	noet nA, i --]?ku vefaj0 na7yr‘	da 80	takšne in	podobne korek-	njene obsežnosti, glede učnih me-	Pomembnejše ugotovitve poro-
ko postane skupna govorica druž-	razvoia in - kal ie nadv^ vn>	"	f- tud3. denar P°dre^n	P?n°vni korekturi posameznih	vi so učitelji s pridom upoštevali
be in šole. Inhako pot smo že no - mu jemlTejo	v m	^ učnih,načrtav-	v popoldanskem delu predmetnih
ubrali! Ko trenutno prebiramo v kraišajo čas ki ga učenec porab^ k Irdn! • 7abt.evan?- ker Pokaz> da skupnost šolskih aktivov, dnevnem časopisju članke o zbi- pri' tem delu. Med	1 d ,	finančnemu centrov za blagovni promet ne-
ranju sredstev za šolstvo, ne-	sredstvi
24.0^0 dinarjev.
Kakšne so bile posledice tega? Dehvne organizacije so prenehale plačevati vaieneem stroške v Internatih, bilo pa je tudi precei takih, ki s-o začele iznenada odklanjat! spreiem novih valcncev, čeprav naiprei pri la vi1 e nova učna mesta. Delovne organizaclle so zatrjevale,
namreč, da nai bi nazive »vajenec«, »valonske nagrado* ind., ki so dediščina starega	sistema, za-
meniali z boH nrim^rniml. tako da bi imeti v okviru drugostononiske-ga izobraževanja za vso mladino, ki se uči. enoten naziv.
Zakon o nagca*»vaniu vajencev je torej snreiet. videli p« bomo že kmalu, ali bo niegov učinek t»k, kakršnega si je zamislil sestevHalec — republiški sekretariat za delo — pa tudi tisti, ki so ga sp^jeii.
M. K.
J- —. - -vo.^ a.»aws	aKSiaSS	»»ras;
skupnih paporov, ampak	čutiti je	kov. Pri tem mislim na	radio	družb^ne-a	n^re^a	S?,	3 Z,* UC1-tel;,e šo skih	'eliskih kolektivov na	teh	šolah	s
celo poizkuse, da se	določijo	na televizijo, na podjetja	ki b-	pa smo *,	ustavili	^	y,e"trfv ,zf bla«ovni promet na	Pedagoškimi zavodi in	gospodar-
sredstva šolam Čim bolj	admini-	delujejo učila, na učbenike	itd	preveč tiho	taVl11 ah	smo	pa	Pol:sko- k-ier *° se s®znanili z vse-	skimi organizacijami
preveč uno.	_c bino ln načinom izobraževanja	Zora Kolar
GIMNAZIJCI - POZEBEJ ZA ANKETO
NJIHOV PROSTI ČAS
ZEMLJEPISNI MUZEJ V NOVEM ŠOLSKEM LETU
Problem dijakovega prostega časa smo že večkrat obravnavali na naših konferencah in prav gotovo govore o njem tudi prosvetni delavci drugih šol. Želimo, da bi postala ta razprava širša in da bi povedali svoje mnenje o tem problemu tudi drugi
Med dijaki tretjih letnikov gimnazije sem izvedla v dveh razredih anonimno anketo, ki je imela naslednje rubrike: razred, starost in spol. Za anketo se mi je zdel najbolj primeren prav lanski III. letnik, ker je delal po novem učnem načrtu, imel je 37 ur pouka tedensko, obenem pa se je dijakom tega letnika že izoblikoval nekak »vtis« o vseh spremembah, ki jih prinaša šolska reforma.
Za anketo sem izbrala razreda, ki sta nekoliko različna med seboj, tako da se lepo dopolnjujeta. Prvi izmed njiju je morda bolj nadarjen, a manj prizadeven tat drugi. To povedo tudi odstotki pozitivno ocenjenih učencev: v prvi konferenci je bilo v tem razredu 20 % dijakov pozitivno ocenjenih, v drugem, marljivejšem razredu pa 58 %. Razumljivo, da se je ta odstotek ob II. polletni redovalni konferenci dvignil. Tako smo zabeležili v prvem razredu 53 % pozitivno ocenjenih dijakov, v drugem pa le 54%.
Iskreni im zreli odvovori
Anketirala sem 56 dijakov: 23 fantov in 33 deklet, starih 16, 17 in 18 let. Odgovori niso pokazali starostne diferenciacije, temveč le diferenciacijo glede na spol. Anketa je imela 11 vprašanj, od katerih sta bili dve okvirni, štiri so vpraševala po času, ki je potreben za učenje, pet pa samo o prostem času. V uvodu ankete je nekaj vprašanj, ki bi jih bilo vredno širše obdelati ob drugi priložnosti. Tokrat sem hotela prikazati le odnos mladih ljudi do šole, ki jo radi ali neradi obiskujejo že tretje leto, kakšni so bili njihovi motivi zia vpis in kako vrednotijo povprečni gimnazijci to štolo. Upam, da je bila večina odgovorov iskrena. Nekatere misli in opažanja, ki sem jih razbrala iz njih, so prav zrela in točna.
Prvi (dve) okvirni vprašanji sta bili: — S kakšnim namenom si se pred tremi leti vpisal v to šolo? Kakšen je zdaj tvoj osebni odnos do gimnazije in kaj vidiš v njej? In odgovori na to: — Nobena druga srednja šola mi ni ugajala in sem želela nadaljevati študij na univerzi (7 m in 15 ž). — Nisem bil drugod sprejet (1 m in i ž). — Po nasvetu staršev (3 m 'in 5 ž). — V gimnazijo hodim še vedno tako rada kot pred tremi kiti (4 ž).
1 do 2 uri tedensko (Im); 4 ure (Im); 2 uri (Im in 7 ž). Zanimivo in pošteno so povedali, da porabijo le kratek rok za izdelavo domačih nalog, ki že dolgo niso več izključno domače, temveč postajajo s prepisovanjem v šoli »šolske naloge«.
In koliko časa porabijo dijaki dnevno za učenje raznih pred" metov? Takole so zapisali: 1 uro (Im); 1 do 2 uri (Im in Iž); 2 uri (5 m in 16 ž); 2 do 3 ure (3 m in 5ž); 3 ure (2 m in 4ž); 1 do 3 ure, vendar precej raztreseno (1 ž). Ena izmed dijakinj meni, da porabi za intenzivno učenje eno uro, za neintenzivno pa ves popoldan. 3 do 4 ure se učita dve dijakinji; 4 ure (X m in 1 ž), 5 ur (lž).
Kljub anionimnosti ankete pa menim, da so morda nekateri le skrajšali število ur, ki jih porabijo za učenje. Eden od dijakov pravi; — To je odvisno od »obdobja«. Pred konferenco, ali če vem, da bom vprašan, se učim tudi db 5 ali 6 ur, sicer pa porabim za učenje povprečno eino uro. — Drugi dijak: — Pred izpraševanjem, ali kadar popravljam nezadostne — uro ali dve. Dijakinja: — Doma porabim povprečno pol ure za bolj težke predmete, ostalo pa preberem pred uro.
Dijaki se poaameznih predmetov ne uče več samo doma, temveč se uveljavlja praksa učenja v šoli — med poukom, kar pa dijaku seveda ni v prid. Takšno učenje — medtem ko razlaga profesor drugo snov — ne le da ne more biti intenzivno, temveč je zelo škodljivo. Dijak ne sledi razlagi in to bo doma brez dvoma pogrešal. Ta pojav ni tata redek, je pa pri nekaterih (ponavljam — samo pri nekaterih) odraz določene časovne stiske, v katero je zašel naš dijak.
Naslednji dve vprašanji' sta bili: — Za kateri predmet porabiš največ časa in za katerega najmanj?'
Največ časa porabijo dijaki za nemščino (5 m in 8 ž); matematiko (5 m in 3 ž), fiziko (5 ž), kemijo (2 m in 2ž); angleščino in francoščino (2 m in 8 ž); matematiko, kemijo in fiziko (Im); matematiko in fiziko (1 ž); zgodovino (2 m in 1 ž).
Najmanj časa porab”- za naslednje predmete: psihologija (5 m in 4 ž), predvojaška vzgoja (2 m in 4 ž), fizika (9ž), sociologija (5 ž), prirodopis (3 m in 1 ž), zgodovina (1 m in 1 ž), fizika in psihologija (1 ž), zemljepis, sociologija, psihologija, predvojaška vzgoja (1 m), ter matematika, fizika in zgodovina (1 m).

»Kaj pa vidva? Menda ne mislita taka iti v šolo?« N (»Prosvjetni list«, Sarajevo)
Večina dijakov meni, da je gimnazija edina splošnoizobraževalna šola in najboljša pot do univerze. Ob tem pa imajo tudi nekaj kritičnih pripomb: — Snov se mi zdi zelo zahtevna. — V njej vidim dobro srednjo -šolo, ki mj bo dala mnogo splošne izobrazbe, moj odnos do nje pa je Zelo neresen. Upam, da bom v štirih letih zrej in sposoben za težaven študij na fakulteti. — Slaba stran je morda to, da po končani gimnaziji nimaš določene sposobnosti, da bi lahko opravljal službo. Lahko se zgodi, da zaradi nekaterih objektivnih razlogov ne moreš nadaljevati študija. — Preveč je stvari, ki jih v življenju verjetno ne bom nikoli Potreboval. — Moj odnos se je nekoliko spremenil, ker se mi zdi, da mi ne nudi tistega znanja, ki sem si ga želela. — V gimnaziji vidim vse, kar sem želela in pričakovala od te šole. — Učenje doma, a tudi v šoli Na vprašanje — Koliko časa dnevno porabiš za izdelavo domačih nalog? — so dijaki odgovorili takole:	pol ure do 1 uro
(13 m in 22 ž); 10 do 20 min (6ž);
Zanimiva je gradacija glede predmetov, ki jim diiaki posvečajo največ oz. najmanj časa. Isti predmet je v enem razredu na vrhu lestvice, v drugem na dnu. Razumljivo je, da terjajo največ časa jeziki, fizika in matematika, medtem ko so narativni predmeti za marsikoga lažji.
Prosti čas '■— tako in drugače
Prostega časa ostane nekaterim zelo malo in odgovlori gotovo niso pretirani. Opazna je razlika med fanti in dekleti, ki jih dom z gospodinjstvom precej bolj zaposli. V Kranju je namreč odstotek zaposlenih žena dovolj visok in tako predvsem dekleta pomagajo zaposlenim materam.
Na vprašanje: — Koliko prostega časa ti ostane vsak dan? — so odgovorili: 6 ur (5 m in 3 ž); 4 ure (Im in 4ž); 4 do 5 ur (2 ž); 3 do 4 ure (Im in 2ž); 3 ure (1 m in 4 ž) — s pripombo »ker čas za učenje ni izkoriščen racionalno«. 1 ž: — Včasih snloh nič, včasih kar precej. — 2 ž: — Ker sedim ves popoldan pri knjigi, ne morem reči, da mi ostane dosti prostega časa. Največ kakšno uro. Seveda si ga vzamem sama.
—	1 ž: — Kolikor si ga vzamem.
2ž:	—Zelo malo. — 2ž: Popol-
noma nič. — Im: — 1 uro, včasih nič. — 1 m in 1 ž: — 1 do 2 uri. —
Nekateri anketiranci so različno tolmačili »prosti , čas«, zato je ponekod tako visoko število prostih ur. To je potem pojasnjeno z naštevanjem, kaj vse delajo dijaki v prostem času, saj prištevajo sem tudi kosila in večerje ter spanje in pospravljanje, pa druga gospodinjska opravila.
Na vprašanje: — Kako izkoriščaš svoj prosti čas (na sploš" no)? — prevladujejo naslednji c^.-govori: 1 ž: — Največ časa porabim za pospravljanje, pranje, likanje, nekaj časa za gledanje TV programa, obisk kina, koncerta, delno sprehodi in ples, sestanki ZMS. — 1 ž: — Delo doma: pomivanje, pranje, pospravljanje, kuhanje in sploh vsa gospodinjska dela, delo v organizacijah, branje knjig in časopisov, ples in namizni tenis. —
1 ž: — Kino, pozimi smučanje, berem knjige, poslušam radio, spim (ob nedeljah). _
Tako dekleta. Kako pa porabijo svoj prosti čas fantje? 1 m:
—	Žoga, kino, teater, igranje klavirja, klub, RTV prostrani.
Im: — Kino, knjige, pohajkovanje po mestu.
Im: — Kino, ogledovanje muzeja oz. mesta samega, sestajanje s prijatelji in gledanje TV.
Med anketiranimi so tudi častne izjeme, ki pomagajo v gospodinjstvu:	— Pomivam posodo,
grem v trgovino, berem časopis, ukvarjam se s špgrtom in opravljam funkcijo tajnika pri športnem društvu, grem v kino.
Deveto vprašanje: — Kako poteka najpogosteje tvoj prosti čas? Prevladujejo naslednja razvedrila: branje knjig, obisk kinematografskih predstav, zastopani pa so tudi športni treningi. Uveljavlja se televizija. Sicer pa je za Kranjčane značilen tale odgovor — za dijake: — Ko pridem iz šole, preberem časopise, potem berem knjige, okrog 18. ure grem v mesto, okrog 20. ure pa domov. Potem grem spat, ali pa se učim. Za spanje potrebujem mnogo časa. — Dijakinje: — Sestanek, televizija in gospodinjstvo —to je moj najpogostejši presti čas. — Ali pa: — Vse delo v gospodinjstvu in delo v organizaci-Na naslednje vprašanje: — Ali meniš, da imaš premalo prostega časa? — odgovarjajo mladi ljudje povečini pritrdilno. Dtevolj prostega časa najde le 6 dijakinj in 4 dijaki, en sam anketiranec pa ga ima preveč: Zato se dolgočasi.
Na vprašanje: — Kaj bi storil, če bi imel več prostega časa, kako bi ga izpolnil in s čim? — so odgovarjali dijaki zelo različno. Eno je gotovo: zdolgočasenost mladine, kakršno poznajo na zahodu, pri nas še dolgo ne bo resnejši problem. Čeprav sem v anketi skušala dati poudarek problemu pomanjkanja ,prostega časa, me je vseeno zanimalo, kakšne sto želje gimnazijcev.
Precej značilni so tile odgovori: Za vse stvari, ki jih delam v prostem času, bi imela več časa. Lahko bi se poglobila v stvari, ki me zanimajo. —
Interes za knjigo predvsem leposlovno, ni zamrl; kar sedem fantov in 15 deklet bi rado več bralo, oziroma našlo čas za to. Dijaki bi tudi več obiskovali kinematografske predstave, hodili na sprehode, se bolj intenzivno posvetili športu in hodili na izlete. Dekleta bi rada hodila v Ljubljano v opero, dramo- in na koncerte — seveda, če bi imela za to svoj prosti čas in — denar. Nekaj odgovorov kaže, da bi se dijaki radi poglobili v znanje O' glasbi, umetnostni zgodovini, arheologiji, zgodovini in tujih jezikih. Zanimiva pa sta tudi tale dva odgovora: — Bolj bi se posvetila-delu na političnem področju in igralski umetnosti. — Več bi spala, saj se pošteno naspim samo ob nedeljah. —
* * *
Anketa je skušala osvetliti nekaj vprašanj, mimo katerih pa prosvetni delavci pri svojem delu ne moremo. V gimnazijo prihajajo danes mladi ljudje z različnimi interesi in željami. Med njimi pa niso le odličnjaki oeiro-roma prav dobri, temveč prevladuje sredina, ki jo sestavljajo povprečni ali celo manj nadarjeni dijaki. Ti ljudje zaidejo — kljub veliki pridnosti — v časovno stisko in pride čas, ko enostavno ne zmorejo več, Zal so med njimi tudi taki, ki si privoščijo lenuharje-nje, čeprav vedo, da ne bodo zmogli tvarine, ki jo zahteva šola. Zato pa bi moral biti naš učni načrt prilagojen za povprečno pridnega in povprečno nadarjenega dijaka. Že vrsto let pa lahko opažamo-, da so načrti prenatrpani, da širimo predmetnik, večamo število tedenskih ur itd. Učni načrt pa mora biti kompromis med željami prosvet-
nih forumov in dejanskimi mož-
nc-stmi. V praksi vsak predavatelj to seveda uskljajuje, ne more pa neposredno vplivati na število ur in predmetnik. Stara modrost pravi, da širina znanja vpliva na globino — in zakaj jo tako radi pozabljamo? Vemo tudi, da je idealne učne načrte težko sestaviti. In če bo- prišlo do ponovnega razglabljanja o učnih načrtih, morda tale anketa ne bo odveč.
V proizvodnji uvajamo skrajšan delovni čas, angleške sobote in govorimo o sedemurnem delavniku, medtem pa mladega srednješolca vse bolj obremenjujemo. To pa zveni nekoliko paradoksno, mar ne?
M. C.
Zemljepisni muzej Inštituta za geografijo univerze v Ljubljani je ena izmed redkih tovrstnih ustanov, ki se ukvarja s strokovno specializirano muzejsko dejavnostjo. Naloga muzeja ni samo v zbiranju historično geografskega gradiva, katerega bogata zbirka je dragocene kulturne vrednosti in prav tako dragocen vir za študij razvoja geografskih ved, ampak tudi v čim širšem seznanjanju javnosti z vsebino in dosežki geografije ter v prikazovanju njene praktične vrednosti v življenju in s tem v popularizaciji geografije nasploh. Prav zaradi tega se Zemljepisni muzej v svojem programu dela ni omejil le na rekonstrukcijo slovenske pokrajine v preteklih razdobjih, kar sicer predstavlja eno temeljnih nalog muzeja, ampak je dal velik po-
možnostmi takšnega sodelovanja med muzejem na eni ter šolskimi ustanovami na drugi strani pri doseganju istih ciljev. Zato naj bi bile te vrstice tudi poziv zainteresiranim predstavnikom šol, zlasti seveda učiteljem, ki vodijo geografski pouk, da se s svojimi nasveti in željami obračajo na Inštitut, kar bi nam bila dragocena pomoč pri naših nadaljnjih prizadevanjih.
Zemljepisni muzej je v zadnjih letih priredil vrsto uspelih razstav doma in V nekaterih krajih Slovenije. Poleg historično geografskega gradiva je na teh razstavah prikazal geografski razvoj pokrajin od 19. stol. dalje za nekatera področja Slovenije, nekatere elemente, družbeno-geografskega razvoja pa tudi za področje celotne Slovenije.
Ilirik (Illyricum) — karta slovenskega in hrvatskega ozemlja, objavljena v Orteliusovem atlasu »Thea-
trum Orbis Terrarum«, ki je izšel v Antvverpnu (1573). (Hrani jo zemljepisni muzej v Ljubljani)
Murska Sobota:
Vjsta seminarjev, teoajev in sestankov
v Zavod za prosvetno pedagoško službo M. Sobota je ob začetku šolskega leta organiziral za območja osnovnih šol občin Lendava, Ljutomer, Radgona, Murska Sobota vrsto tečajev, sestankov in seminarjev.
Najprej je bil v učilnici učiteljišča v Murski Soboti seminar za učitelje prvih razredov osnovnih šol, na katerem je profesor Mladen Tancer, ravnatelj učiteljišča v Murski Soboti, obdelal prvo berilo za osnovne šole. Od 1. do 3. septembra je bil na učiteljišču tečaj za zborovodje šolskih pevskih zborov. 2. septembra je bil v predavalnici zavoda za prosvetno pedagoško službo sestanek aktiva slovenskega jezika. O pouku slovenskega jezika na srednji in osnovni šoli je predavala tov. Mira Medved, profesorica na pedagoški akademiji v Mariboru, medtem ko je pedago-ški svetovalec poročal o stanju slovenskega jezika na šolah v preteklem šolskem letu. Obravnavali so še plan dela aktiva za novo šolsko leto.
3. septembra je bil na šoli v Radencih sestanek aktiva za zgodovino in zemljepis, na katerem so obravnavali ocenjevanje in kriterije ocenjevanja zgodovine in zemljepisa, pomanjkljivost pri pouku teh predmetov, študij* ske naloge in plan dela za šolsko leto 1965/66; na sestanku 4. septembra v Murski Soboti pa je aktivu predmetnega pouka za tehnični pouk tov. Geza Krišfalvi predaval o metodičnem postopku pri tehničnem pouku.	Ika
udarek tudi sodobnim družbeno-geografskim procesom preobrazbe slovenske pokrajine. S tem se je njegova dejavnost do neke mere oddaljila od dosedaj na splošno pojmovanih primarnih nalog muzejske dejavnosti. Zato pa se je program muzeja bolj približal izpopolnjevanju nalog s pedagoškim ciljem. Tekoče spremljanje sprememb v kulturni pokrajini, gledano kot učinek istočasnega delovanja raznih činiteljev, nudi namreč obilo možnosti posredovanja vrste aktualnih' problemov geografskega okolja, v katerem živimo. Zavedati se moramo, da živimo v zelo dinamičnem razdobju, spremembe v pokrajini — npr. v kjer pomeni eno leto glede /na dobi med prvo in drugo svetovno vojno — deset let, zadnjih deset pa več kot petdeset det v bližnji preteklosti. Prav zato je zbiranje in urejanje vsega gradiva, ki kaže na razkroj drobne posesti in po-likulturno kmetijsko gospodarstvo, deagrarizacijo in urbanizacijo izredno pomembno, še zlasti zato, ker analiza teh pojavov na karti in fotografiji pomaga tolmačiti zapletenost naših družbenih procesov.
To lahko, kot rečeno, zanima zelo široko javnost,, mora pa biti predvsem predmet zanimanja šolskih zavodov vseh vrst in stopenj, v katerih se poučuje geografija kot samostojen predmet ali v okviru sorodnih predmetov. Zavedajoč' se te svoje pedagoške funkcije je zemljepisni muzej pripravil program dela, ki je glede na obstoječe muzejsko gradivo in in tehnične možnosti za njegov prikaz usklajen z učnimi načrti osnovnih in srednjih šol. Zavedamo se, da je naše delo na tem področju pionirsko še brez večjih izkušenj in pregleda nad vsemi
V radgonski občini primanjkuje še dvajset učiteljev
Za novo šolsko leto je bilo za izpraznjena in nezasedena mesta razpisanih 38 delovnih mest, 12 za razredni in 23 za predmetni pouk, vrh tega pa še tri mesta za ravnatelje osnovnih šol v Gor. Radgoni, Vidmu in Negovi. Po zadnji^ podatkih je odšlo iz osnovnih šol 14 učnih moči, na šole pa jih pride 14 iz staleža štipendistov in 12 po razpisu. Tako bo v novem šolskem letu ob ne-izpremenjenem številu oddelkov na vseh osnovnih šolah 117 učnih moči, od teh 89 učiteljev in 19 predmetnih učiteljev, medtem ko je bilo v minulem šolskem letu le 7 predmetnih učiteljev. Letos je zasedba mnogo ugodnejša zlasti glede predmetnih učiteljev.
Na posebni šoli, kjer so odprli letos tudi osmi razred, bo delalo 12 učiteljev, manjkala pa
bo ena učna moč, po kvalifikaciji pa je 10 delovnih mest zasedenih z učitelji ter z dvema predmetnima učiteljema.
Tudi v glasbenU šoli, katero obiskuje 138 učencev in ki ima mimo Radgone oddelka še v Ra*" dencih in pri Vidmu, bosta še naprej manjkali dve učni moči. Ob tej pomanjkljivi učni mreži tudi letos ne bodo mogli odpreti tako zaželeni oddelek glasbene šole v Apačah. Edina šola II. stopnje v radgonski občini, gostinska šola v Radencih, bi predvidoma potrebovala še dvoje strokovnih moči.
Na vseh omenjenih šolskih zavodih bo v primerjavi z lanskim šolskim letom 13 učnih moči več, upoštevajoč sistemizacijo delovnih mest pa bo na vseh šolah radgonske občine še vedno manjkalo 20 učnih moči.	Ika
Že ta mesec bo muzej odprl v svojih prostorih razstavo pod naslovom »Slovenija na moderni karti«.' To je samo ena iz cikla razstav, katerih glavni namen je prikaz razvoja kartografije in uporabo karte v razne namene. Zanjo je v izdelavi vodič, ki ga borno razposlali na šole.
Za, mesec oktober je predvidena razstava pod naslovom »Povojna preobrazba slovenske pokrajine«. Ta razstava, ki jo Zemljepisni muzej prireja v sklopu proslav 20. obletnice osvoboditve za širšo javnost, bo obenem, prikaz dela Inštituta za geografijo pri proučevanju družbeno-geo-grafskih sprememb v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Razstavljeno kartografsko in slikovno gradivo s posameznih tipičnih področij Slovenije bo lahko nudilo šolam obilo možnosti, da ogled razstave povežejo z učnim programom tega leta, zlasti še, ker bo na razstavi poskrbljeno za strokovno vodstvo s komentarji.
Za to jesen je tudi predvidena še razstava na Bledu, ki bo podroben prikaz družbeno-geograf-skih procesov na območju alpskih pokčajin Bohinja in Blejskega kota.
Razstava v Kamniku o razvoju Kamnika in okolice (Bistriška ravnina) bo imela poudarek na deagrarizaciji in urbanizaciji naselij, procesih, ki spadajo v vrsto v novejšem času najbolj karakterističnih transformacij širokih predelov Slovenije.
- Posebna razstava v muzejskih prostorih pod naslovom »Mesta v Sloveniji pred in po drugi svetovni vojni« ob koncu šolskega leta bo prikazala hitro rast naših mest — glavnih nosilcev preobrazbe podeželja.
Gradivo za razstave, bo pripravljeno tako, da ga lahko muzej po dogovoru postavi tudi v drugih krajih Slovenije. Poleg tega lahko muzej pripravi tudi posamezne parcialne (AD HOC) razstave kot na primer »Razvoj Ljubljane in njenih posameznih delov«. V preteklem šolskem letu si je to razstavo ogledalo precej učencev tretjega in četrtega razreda osnovne šole.
Pri vseh razstavah bo uporabljenih čim več avdiovizualnih sredstev in upoštevani principi nazornosti posredovanja, s čimer bo vsebina razstave zaživela.
Poleg tega si je v muzeju možno ogledati zbirke starih kart in atlasov, stare globuse in nekaj reliefov za nekatera karakteristično oblikovana področja Slovenije.
Muzej (Trg francoske revolucije 7/11) je odprt vsak delovni dan od 8. do 14. ure, v ponedeljek in' sredo tudi popoldan od 16. do 19. ure. Po želji izven tega časa tudi v soboto in nedeljo. Učitelje geografije in učitelje 3. in 4: razreda osnovnih šol vabimo k obisku in sodelovanju. MIRA LOJK
STRAN i
PROSVETNI DELAVEC
St. 15
S	‘	/
Tečaj za učitelje angleškega jezika v Newcastlu
Nekaj misli ob začetku šolskega
leta
Od 14. julija do 4. avgusta ločenem urniku. 2e prvi dan smo vodila znana angleška pesnica nju v kaminu, z obvezno sko-
pras mmm sšsim *mmš. sfSsss Eistsg
a yAss4nr st s s? X3SWr “S: “ * nsr*jsi zjssi	r4|
nai bi io vsair kanfliHat	ak.,nnn nr^avanio	npiii tuHi kakn io nndala+i ir, na	v nnrham kinn rmn rf Stanko Gogala »Obča metodika«, našo mladino! In vendar ne rr>.0-
naj bi jo vsak kandidat pred- skupno predavanje.
učili tudi, kako jo podajati in na izlet v Durham, kjer Smo si
hodno predelal. Pred menoj je Naj najprej spregovorim o kako vzbujati v učencih zanjo ogledali znamenito katedralo, s
DZS 1951, str. 72.) Na to dejstvo remo in ne smemo molčati! Dolž-naj bi pomislil ob začetku šol- ni smo spregovoriti in pozivati na
SiS"£HI“ Sil“vi
liko, hitela sem, prebirala sem časopisni jezik, idiome, f-aze, Angliji; temveč po vsem svetu, gostitelje smo povabili na pošlo- „ PreceJ let.se“ g°7°rl ° ? ? ' ertlSO st *	^ T ’• t
knjige, si izpisovala najvažnejše slang, različne dialekte, tvorbo Analizirali smo dela Osborna, vilni večer v naš dom, kjer smo ”?fu. ”a®e	w
stvari in na tečaju samem sem novih glagolov. Vse delo je po- Weskerja, Ftnterja, Becketta, lu- udeleženci tečaja pripravili in iz- P .	. ,
videla, da bi tečaj izgubil polo- tekalo v obliki tekmovanja in di- ščili jedro vsake drame, živahno vedli kulturni program.	5 P?S “mri «1 ni m
vico svoje zanimivosti in privlač- skusije. Pripravili smo tudi dra- razpravljali o njihovem smislu in Tudi v sami organizaciji tečaja	plndr!,a'h	krirah7
bosti, če ne bi res natančno pre- maUzacijo nekaterih dogodkov iz namenu. Dotaknili smo se tudi	smo napravili nekaj izletov, tako	Tn nrik^f	HnVIn	nf l Lf n. kl^lI	v ^
delala vse predpisane literature, vsakdanjega življenja. Namen ta-	nekaterih dram starejšega etatu-	po reki Tyne	v Lake District,
Naši predavatelji so vsa dela ob- kih in podobnih vaj je bil na-	ma npr. dram Syngeja, Sha\va in	ogledali smo si	oštanke rimskega	m	HnShenf	rin	h	HnhrinJh
ravnavali sicer izčrpno, toda s učiti se uporabljati angleški jezik	Eliota	zidu; krona vseh izletov pa je
predpo^stavko, da Imamo vsi vsaj sproščeno in naravno; na našem	Predavanja o rorrtanu so bila	bil prav gotovo	obisk prekrasnega	^a^°,®t.1’ .dl 15™ HT^iriJd	I3	Znn^h^Hm^rih	kr> 5
osnovno znanje predpisane snovi, tečaju je veljalo pravilo: za tri razdelejena na tri poglavja: ro- Edinburgha.	“ “h fvn h	mlarirnf naPm naf	st^ni L
Le tako smo lahko sodelovali pri tedne pozabite svoj materin jezik man pred prvo svetovno vojno, Prehitro so minili trije tedni!	?rpUp magUJeJ° Slabe stram Clo“
diskusijah, ki so bile temelj vsega	in govorite samo	v angleščini — med vojnama in roman po drugi. Miss Margaret Willy je ob za-	z ,e, '. 0	,	.	j,,'	. ,	, . ,	,	1
te6aja-	tudi med seboj!	svetovni vojni. Razumljivo je, da ključku tečaja izročila šestim	Jz5^°Vnsta^ ti,a^T	!,aba pkd° ^p’
Potovala sem preko Avstrije, Profesor Doble je predaval smo se ustavili le pri najznačil- udeležencem — najboljšim v se-	^
Nemčije in Belgije. Že na ladji metodiko poučevanja angleščine nejših predstavnikih vsake dobe, minarskih skupinah — revijo »En_ p ' 1 t? j 1-	^1C h i On tp^ <5trin' mP	ap’ u.
iz Ostendeja do Dovra sem se kot tujega jezika za učence od pri Posterju, Lawrencu, Joyce-u, glish« s svojim podpisom. Med r6smca Rad bl samo dodal’ da ljev' Stnnjam se s tem’ da lma-
srečala s stalnim spremljevalcem mojega bivanja v Angliji — mrazom. V Newcastlu smo skoraj po-zabili, da polegajo ljudje julija na toplih plažah in smo zaviti v zimske plašče trepetali pod an-	:
gleškim poletnim soncem. V Lon- rJaShiJ don sem prispela v zgodnjih ju- "	*
tranjih urah in bil je tih, skoraj zapuščen; šele na povratku domov 5pR^-‘ sem videla, kaj je pravi, pisani londonski vrvež v turistični sezoni. Na londonski postaji nas je že čakal rezerviran vagon za Newcastle. Tu sem se prvič srečala z nekaterimi kolegi in kolegicami. Ogledovali smo drug drugega, pričeli izmenjavati pozdrave: Where are you from?...
Iz Italije, Poljske, Češke, Avstrije, Konga, Iraka ... Takoj smo videli, da bo to res pravo mednarodno srečanje. In res — bilo nas je preko 60' udeležencev iz 21 držav Evrope in bližnjega vzhoda. Med vso to pisano množico učiteljev smo se srečali štirje Jugoslovani: Kolegici iz Opatije in Zadra, kolega iz Sremske Mitroviče in jaz. Postali smo odlični tovariši, izmenjavali svoja mnenja in izkušnje in sklenili veliko prijateljstev.
In kaj so pravili za nas v Newcastlu? Organizacija je bila ves čas odlična. Prebivali smo v izredno lepem študentskem domu; predavanja, seminarske vaje, izleti, zabave, koncerti, plesi so
iščimo del krivde tudi v nas sa- mo pravico dobiti pošteno pla-mih, saj je učiteljeva osebnost čilo za pošteno delo, da imamo ooieg vsega ostalega tudi zelo pravico do lepega življenja ena-važna pri rasti mladine. Prego- ko kot ljudje v ositalih poklicih vor o pometanju pred lastnim in da smo v mairsikaterem \ po-oragom pa nam lahko daje mo- gledu večinoma precej na repu. ralno pravico,1 da sežemo z metlo Vse to pa nam ne daje pravice potem tudi k sosednjim'pragom.' do, vseh mogočih pomanjkljivosti,-Kakšni smo učitelji kot ljudje, ki so v nas. Kar pošteno poglej-ki stojimo pred našo mladino, jo mo vase in priznajmo mnogo sla-izobražujemo in vzgajamo? Kako bosti! Ali nam pretiran lov za de-nas gleda in kako nas vidi ta narjem ne zamegli prepogosto po-mladina in kako njeni starši? Ali gleda v jasne in pričakujoče mla-se sami zavedamo svojih slabosti? de oči? Ali nas ne žene premno-Ali je v nas kaj volje, da se gokrat k študiju želja za lastno popravimo in potem stopimo pred uveljavitev in ne želja za večjo mladino z mirno zavestjo, da ji pomoč mladini? Ali nismo pregovorimo to, o čemer smo sami mnogokrat prelagodni in preveč prepričani in kakor sami rav- strahopetni, ko se je treba p-— namo?	tegniti za pravice 'mladosti in
Bojim se, da me bo marsikdo dolžnosti skupnosti do nje? Ali proglasij za »vročo glavo«, neso- nismo v svojih zahtevah do mla-dobnega idealista, ki tava v ob- dine le prevečkrat površni in na-lakih in ne vidi naše trde zem- robe popusrtljivi? Se in še bi lah-Ijice, na kateri je treba pripra- ko naštevali! Skrajnih primerov, viti denar, ppsebno če hočeš kaj ki se sploh ne bi smeli pojavljati dobiti in kaj veljati. To o denarju v naših vrstah, žal pa se, npr. ie sicer čista resnica, saj se lah- vlačugarstva, izrazito trgovsko iz-ko vsak dan prepričamo o njeni koriščevalskih primerov in po-veljavnosti. Prav enaka resnica dobno, raje sploh ne bi našteval, pa je, da učitelj, ki sam v sebi Poglejmo v sebe in okoli sebe, pa ni prepričan o premoči resnice, bomo našli žal še preveč prime-lepote, poštenosti in ostalih »devic rov. Ce hočemo svet izboljšati in brez dote« nad puhloglavo slavo to je osnovna naloga učitelja, mo-in moderno ropotijo avtov, hla- ramo začeti pri sebi. dilnikov in podobnega, ta tudi v Ne bi rad, da bi kdo mislil, mladini ne more zbuditi takega da v naših vrstah ni v redu uči-prepričanja. Ce potem v šoli tel jev. Vsi jih poznamo, mogoče
vendar so. ne zasmehujmo jih! Ce bomo boljši,
Udeleženci tečaja v Nevvcastlu
potekall^natančnopo vnaprej" do- »S »o^Sde^ ^sonmV	SSMhFF«
vanja z direktno in novejšo oral- smo razčlenjevali posamezrte n>- Opat je sva tako zadovoljni od- P	P predpisani v učnem bomo imeli šele vso moralno pra-
.no metodo. Pri predavanjih in mane iz vseh vidikov, jih pri- hajali domov, saj sva vedeli, da J >	^
ssars	u&z
voriU smo o pomembnosti pJnav- mišljenja.	nama omoeočill udeležbo na tem telj v svoji grenkob, in manj- ralna trdnost v postenein delu z
Ijanja o nujnosti živahnosti in In angleiko življenje! Srn. ga tečaju.	-gST. vS?no mS riS Sv,“°v u“™
razgibanosti pri poučevanju, zla- spoznavah samo med zidovi an- Nemogoče je da bi v enem	v VLUS _ u .1	\
sti na začetni stopnji, živahno gTeške univerze? že drugi dan članku pldala podrobnejšo anali-	P“v	^e a	P '
smo razpravljali o problemu bra- našega bivanja v Nevvcastlu smo z0 našega dela; mislim pa, da je	^ trtnih asmdvornmve "	JOVO
V	torek,	dne	7v-septembra	tega	nja in pisanja, dramatizaciji lek-	imeli »social party«. kjer smo se	jasno razvidno, kako pestro in	^	J
leta	se	je	večtisočglava	množica	cij, o poučevanju slovnice;. pro-	seznanili z angleškimi družinami	mnogostransko je bilo. Tečaj v
ob navzočnosti vidnih poutičnur	Dobje je pokazal, kako se iz Newcastla in dobili, povabila Nevvcastlu je bil strokovno na izletimo prevajanja, pokazal je	pouk. Peljali so nas tudi v ling-	redno visoki ravni in upam, da
metodo dela s filmom. Veliko	za obiske na domovih. Imela	Se bo takih in podobnih tečajev
smo razpravljali o tem, kakšno	sem srečo, da sem pri vsaki dru-	udeležilo še vilko slovenskih uči-
vlogo naj ima materinščina pri	žinl spoznala nekaj novega. Pri	teljev angleškega jezika,
poučevanju tujega jezika in kako	prvih gostiteljih smo ostali doma
učiti literaturo in jo približati	ob televizorju in prijetnem og-
učencu. Vsa svoja teoretična iz-
Drago Lugariču v slovo
funkcionarjev poslovila in pospre mila na zadnji poti Draga Lugarič? dolgoletnega prosvetnega delavca in političnega funkcionarja v Lendavi. Prebivalce lendavske občine in delovne ljudi v Pomurju je globoko presunila . vest, da je v prometni nesreči tragično preminil Drago Lugarič, sekretar občinskega komiteja ZKS Lendava* zvezni poslanec organizacijsko političnega zbora zvezne skupščine in dolgoletni prosvetni delavec.
Draga Lugariča ljudje lendavske občine dobro poznajo, saj je pravzaprav 15 let živel v Prekmurju, večidel pa v sami Lendavi, k;ot yzgojitelj in upravnik dijaškega doma, učitelj na 2. osnovni šoli in upravitelj vajenske šole. Rodil se je 4. novembra 1928 na Bregu pri Ptuju. Oče je bil delavec, mati pa gospodinja. V družini je bilo šest otrok. Osnovno šolo in meščansko je končal v Ptuju. S štirinajstimi leti je 1942. prišel v stik z gibanjem NOB. V začetku je deloval kot kurir v skupini Franca Strelca. Od 1943 do 1945 pa je bil borec v Cankarjevi brigadi. Po demobilizaciji se je vpisal v pedagoški tečaj, katerega je končal v decembru istega leta. Od 1945 do 1950. leta je služboval kot uitelj v bližini Ptuja v Selih, Juršincih na Polenšaku in v Grajenim. Po letu 1950 je bil premeščen v Prekmurje, kjer je služboval kot učitelj vzgojitelj in upravnik v dijaškem domu. Več let zapovrstjo jc bil tajnik in predsednik sindikalne po-družice prosvetnih delavcev v Lendavi. Od 1960 do 1S62 pa je bil sekretar cbč. komiteja ZK . Lendava. V lanskem letu je končal visoko šolo za politične vede v Ljubljani z najboljšim uspehom. Nato je bil ponovno izvoljen za sekretarja obč. komiteja ZK. Za svoje delo je prejel medaljo za zasluge za narod in red dela s srebrnim vencem.
Prerana smrt Draga nas je vse v Pomurju globoko prizadela, posebno pa še tiste, ki so ga poznali. Pri svojem delu je vedno razodeval izredno energijo; spoštovanje je vzbujala njegova izredna prizadevnost, vera v lepše in srečnejše življenje. Toda zavedal se je, da pot do tega ni lahka. Zato je lavec vedno neizprosen v odkriva-bil kot človek in kot politični de-ju slabosti in napak, odločen pri svojem delu. Vendar pa je njegova kritična beseda kljub ostrini bila taka. da je človeku vlivala pogum. Bil je vedno toplo nasmejan, prijateljski, poln razumevanja, preudaren in odkrit. Njegov delovni dan ni bil omejen, vedno je bil tam, kjer je bilo potrebno.
Nihče ni pričakoval, da se bo tako hitro končala življenjska not mladega revolucionarja, ki se je prekalil v revoluciji in povojni izgradnji. ki je bil dosledno zvest revolucionarnim težnjam ljudstva. Zato nam je slovo od njega toliko težje. Ostal bo vsem v spoštljivem spominu.
Kolektiv II. osnove šole v Lendavi je sklenil, da bo šola prevzela njegovo ime, na kateri je dolgo časa služboval.
NEVENKA SELIŠKAR
Vaje in naloge za 5. razred osnovne šole
Državna založba Slovenije je iz- Vilno posvetil vso skrb tako geome-
IZ DRUGIH REPUBLIK
Zagreb:
Druga jugoslovanska razstava učbenikov
lih predmetov so prikazali razstavljale! po izdajateljskih hišah.
Ta razstava je bila edinstvena priložnost, da naši prosvetni delavci in vsi ostali ki se zanimajo za ta vprašanja, spoznaio učbenik3 iz vse Jugoslavije. Prav tako pa
V zagrebškem umetniškem pavi- je, bila tudi priložnost za primer Ijonu j! bila odprta od 11. do 19. lavo izdaj, konceptov posameznih dek ob ki septembra druga jugoslovanska raz- učbenikov, za podrobbejso prouči- 'etjn, tedaj
vajanja je naš odličnj. profesor podkrepil s praktičnimi primeri, gledali in poslušali smo filme, kjer smo mi prevzeli vlogo naših
mladih učencev. V zvezi z meto- dal”‘~~v ‘'"pj-n^bi” Jožeta Žabkarja tričnim kot aritmetičnim problemom, dlko bl omenila tudi predavanja zbirk0 vaj ln nalog j2 snovi, ki jo Zbirka je namenjena v prvi vrsti dr. Bramvvella O sistemu angle- predpisuje učni načrt za 5. razred učencem petih razredov osnovne Soškega šolstva. Vem, da sem bila osnovne šole.	le kot pomoč pri utrjevanju snovi,
nreH iičonri vpliknkrat v varlrPPi Gradivo je skrbno izbrano ln sl- dobro bo služila odraslim, ki si izpred učena velikokrat v zadregi, stemati£no urejeno. Vprašanja iz popolnjujejo matematično znanje v ko SO me Spraševali O angleških raznjh področij učne snovi, zlasti večernih šolah in raznih tečajih, za-UČencih ili šolah. Šele sedaj so teoretičnih osnov in matematičnih nimiva pa bo tudi za predavatelje mi resnično jasni izrazi »puhlic zakonitosti, so povezana z bogato iz- V 5. razdedu osnovne šole. schools, junior and secondary Wro računskih nalog. Avtor je pra-	,	R. Z.
schools, secondary modern and 'secondary grammar schools ...«.
Poudarila pa bi, da bodo v letošnjem in prihodnjem šolskem letu Angleži spremenili svoj-šolski sistem. Otrok ne bodo več - ločili po stopnji intelektualnosti in jih pošiljali tako ali v secondary modem ali v secondary grammar schools, ampak bodo vsi otroci obiskovali tako imenovane »com-prehensive schools«. Predavanja o šolskem sistemu niso bila le suhoparno naštevanje dejstev, dr.
Bramwell je podal tudi princip angleške vzgoje ih cilje, ki si jih zastavljajo angleški pedagogi.
D^ pa ne bi ostalo vse le pri teoretiziranju, smo si Ogledali tudi več angleških šol. Videli smo delo učencev v razredu; izdelke učencev, se pogovarjali z njimi in tudi učenci so nam postavljali vprašanja o naših šolah, otrocih in krajih. Vedno so nam na vsaki šoli pripravili kratek kulturni program in nas pogostili. Vse »sladke« dobrote so pripravili učenci sami. Šolska poslopja so večinoma mračna in stara, močan vtis pa je na nas napravila nova moderna šola s čudovitimi prostori za tehnični in likovni vistični laboratorij univerze v Newcastlu, kjer smo bili spet mi sami učenci.
Pri predavanjih o poeziji smo obravnavali - poezijo medvojnih let 1914—1918, Eliota, poezijd od leta 1930 do danes. Pri seminarskem delu pa smo podrobneje analizirali dela pesnikov, kot so Oven, Yeats, Hopkins, Eliot,
Auden, Larkin, Nicholson, Beer.
Predavanja in seminarsko delo je
(»Prosvjetni list«, Sarajevo)
s šolstvom v tem kraju nekaj ni 13.000 učencev (ki so končali osnov-v redu.	n0 golo) v šole druge stopnje.
J^rffcu^dSll^olS	Dejstvo	pa je. da je v drugosto-
sentembra druga "iugoriovanska	raz-	ucoeniKov,	za	poaroonejso	prouči-	icia:	tedaj se je	v	reki Novčiči	penjsklh	šolah na	tem	območju
staPv1 učbenltov	Friza taka	specia-	tev	vsebinske	metodične	ln	teh-	^op«« ors"»	^“abe”-	prostora	le za osem	Usoč	UČencev'
llzirana razstava	učbenikov	ln	po-	niče	strani	učbenikov Itd.	.SaI",°-™°L^e,,- ®	11 L me-	V občinah so kljub	temu	našli re-
lizirana razstava učbenikov in po možne šolske literature je bila lani v Beogradu. Organizirali so jo ker so spoznali, da popularni mednarodni knjižni sejem ne more zadovoljiti tistih, ki jih posebej zanimajo učbeniki in ostala šolska literatura. Odločili so se, da bodo zaradi boljšega pregleda na tem
področju prirejali specializirane	^ c navalu	rn
razstave vsako-leto v drugem glav- doživela gimnazija »N.Tesla« v Go-
spiču letošnjega 27. avgusta, je
Gospič:
Zakaj atentat na profesorja?
Nenavaden dogodek, ki ga je
ga učnega uspeha in ker je me- * —
nila, da je bila krivično ocenjena šitev: pri nekaterih osemletkah so ter da jo bodo starši zaradi njene- odprli gimnazijske oddelke, dolo-
g'PojSoazaata0dva primera bi čen0 števil0 učencev pa so vklju-morali Iskati verjetno najprej v čib v šole s praktičlm poukom, dejstvu, da se v nekaterih naših šole za učehce v gospodarstvu, po-šolah uveljavlja praksa »mehkega iriice srca« in spuščanje dijakov v višje	‘’
razrede ne glede na njihovo zna- po zadnjih podatkih bo problem nem kulturnem središču. ~	' spiču letošnjega 27. avgusta, je "??• Rfjf "a.52filn01n dnavadih “odv6enlb dijakov« v najkrajšem
Na letošnji razstavi v Zagrebu i!?61	n®	jSi	učencev občutek, da se lahko in fasu rešen — z manjšo zamudo
so sodelovali vsi tisti Jugoslovan- JV’ *J Jp^i fri mnoge morajo prebiti v višji razred, pa rednega vpisa. Razumljivo, da skl založniki, ki izdajajo Učbenike °rohCeme k1tn?em šo stvo ^ tem čePrav bre7' učenja. Zeto tudi ni ukre_ bl, tako preprost sal Med organizatorji in razstavljale! Pr°“fme> kl	®01stvo v tem čudno,> da jg bl, razočaran glmna- UKrep m DU taKO PrePro,st> £ai
na tej prireditvi je bila-tudi ljub- mestu.	zjjec g. M., da se Je čutil priza- bil° treba zagotoviti prostor, učila
IJanska Državna založba Slovenije. Učenec G. M. je namreč potem, cletega In si drznil z nožem napasti in kader. Poleg tega je prišlo v Velja poudariti, da je bila od- ko mu je profesor Djordje Borlč svojega profesorja.	sarajevske strokovne šole in cim
Učna zamisel, da se uredi del raz- potrdil, da je padel pri popravnem Naj bo kakor že — vse kaže, da saralevsKe strokovne sole in gim-stave po tematskem načelu, učbe- izpitu iz nemščine, pričakal pjofe- b0 treba nekaj spremeniti v našem nazije tudi določeno število kandi-niki in priročniki iz materinščine, sorja v šolskem hodniku. Učenec celotnem odnosu do dijakov tn datov iz tistih krajev, kjer nimajo matematike, zgodovine in fizike so je nekajkrat s kuhijskim nožem mladine nasploh, sicer bomo že
bili tokrat razstavljeni tako, da so zabodel Boriča tako, da so ga v	.......
bili predstavljeni po posameznih bolnišnici komaj rešili... o »prt-predmetih. Na primer: skupaj so meru Borič« krožijd po Gospiču bili razstavljeni vsi učbeniki, ’ kar najrazličnejše govorite, tako da je jih je izšlo v Jugoslaviji, za mate- težko odkriti pravo resnico. Mne-matiko. posebej za fiziko itd., kar nja o učencu G! M. so. enotna: vsi Je mnogo prispevalo k preglednosti soglašajo, da je to slabo vzgojen in informativnosti razstave. Skoda fant. Toda v Gospiču so tudi taki, le, da niso bili tako predstavljeni ki vidijo v učencu »heroja« kl se končno dobili zares pregleden pri- je skušal maščevati v imenu »vseh še ostali učni predmeti, Saj bl tako tistih, ki so bili pod neusmiljenem
kje doživeli »primer Gospiča«. UStr6Znih Šo1 ln glmnazij-
(»Skolske novine«? Družbeno politične organizacije* posebno pa mladinska organizacija*
Sarajevo:
Rešt!ev - gimnazijski oddelki pri osemletkah
so navdušene nad to rešitvijo.
Videti je, da je v Sarajevu po« treba po razširitvi šolske mreže vse večja. Zanimivo je, da je vsako leto več dijakov z dokončano V začetku letošnjega šolskegs osemletko, ki žele nadaljevati šo-
1,	Dl hči rs1 > nami, rvi a<-»	Hj > c uaiiuij ct jc m	v	v., c    -j	-------0-	.	...	,
kaz naših dosežkov na tem oodroč- terorjem profesorja Boriča«. Naj leta bi moralo biti na območju sa- lanje v gimnazijah in srednjih stro-ju. učbenike in literaturo iz osta- bo tako ali drugače, dejstvo je, da rajevskih občin vključenih okrog kavnih šolah. r Božo Blažič
Novosti na staro temo: učbeniki
Navada je, da izide pred začetkom šolskega leta podroben seznam učbenikov (za osnovne šole, gimnazije in strokovne šole), ki sta jih založili Mladinska knjiga in Državna založba Slovenije.
Prvi vtis — ko listamo po seznamu — je, da so med učbeniki redke že natisnjene novitete z letnico 1965. Tako so npr. med učbeniki za osnovne šole označeni s to letnico: Ruska vadnica za sedmi razred, Zemljepis za sedmi razred, za gimnazijo pa Kemija za prvi razred in Geologija za tretji razred. Precej knjig ima opombo, »v tisku«. Med njimi je največ ponatisov, nove knjige (za osnovno šolo) pa so: Srbohrvat-sko berilo za šesti, sedmi in osmi razred, Nemška vadnica za osmi razred in Zemljepis za osmi razred. Kakorkoli že: na republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo smo izvedeli, da se bo z letošnjim šolskim letom zbirnik učbenikov za osnovne šole napolnil. Do roba manjka le nekaj knjig: Slovenska jezikovna vadnica za šesti razred osnovne šole in Ruska vadnica za osmi razred, medtem ko za tri učbenike (Slovensko berilo- za sedmi in osmi razred ter pesmarico) uporabljajo še stare knjige. Za te učbenike pa so se na razpis republiškega sekretariata za prosveto in kulturo že priglasili avtorji. V ciklostilu je izšla Zgodovina za osmi razred osnovne šole, pesmarica za prve tri razrede pa bo izšla kot metodski pripomoček učiteljem. V obliki priročnika bo izšlo tudi Spoznavanje družbe za štiri razrede osnovne šole.
Pustimo ob strani osemletke in poglejmo, kako je z gimnazijskimi učbeniki. V gimnazijah je situacija nekoliko bolj zapletena. Vedeti moramo, da potrebuje gimnazija zelo veliko učbenikov. To velja posebno-za učbenike tujih jezikov, saj imamo uvedene v gimnazijo kar štiri tuje jezike. Potrebni so učbeniki za prvi tuji jezik in za drugi tuji jezik. Poleg tega je dobila gimnazija nov učni načrt šele 1. 1962, tako da bo četrti razred gimnazije letos prvikrat delal po novem učnem načrtu. Od 1. 1962 pa do danes je izšlo za gimnazijo 32 učbenikov, 20 pa jih je sedaj v izdelavi ali v recenzijskem postopku. V tisku so: Slovenski knjižni jezik I. Slovenska književnost II, literarna berila za angleški, nemški in francoski jezik, Francoska vadnica za četrti razred, ter zgodovina, biologija in stomatologija.
Kakih 16 učbenikov je starejših in po novem učnem načrtu niso uporabljivi. Se vedno so problem učbeniki za skupino družbenih ved — za psihologijo (uporabljali bodo hrvatski učbenik) in uvod v psihologijo. Prav tako ni mogoče dobiti avtorjev za nemško in rusko vadnico za prvi in drugi razred gimnazije, tj. za tiste dijake, ki imajo nemščino kot prvi tuji jezik.
Za razloček od osnovnih šol, ki delajo po novem učnem načrtu od 1. 1960, in gimnazij, ki so dobile nov učni načrt 1. 1962, pa strokovnih šol še ni zajela šolska reforma. Ostale so torej brez novega učnega načrta, že od vsega začetka pa so brez učbenikov. Za mnoge predmete uporabljajo skripta, ki so bila doslej mnogokrat brez vsake kontrole tako glede nivoja kot kvalitete. Letos so začeli na republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo ta skripta sistematično evidentirati.. Doslej so evidentirali več kot 400 skript, ki bodo prišla v poštev za učbenike za splošnoizobraževalne predmete. Razpisali pa so že učbenike za splošnoizobraževalne predmete na poklicnih šolah.
novo serijo učbenikov za angleščino (v teh učbenikih je problematična neusklajenost v sistemu dveh avtorjev — Pestotnik v višjih in Grad v nižjih razredih). Posebna komisija za učbenike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo je razpisala učbenike za angleščino, in sicer za peti in šesti razred, ki bi bili napisani po enotnem sistemu. Z novo serijo učbenikov začenjajo tudi pri matematiki za osnovne šole. predvidevajo pa, da bo treba uskladiti tudi vsa slovenska berila, pregledati in popraviti izdaje. V zadnjem času se poleg novih učbenikov pojavljajo tudi priročniki za učitelje, brez katerih seveda ne moremo pričakovati, da bodo učitelji kos nalogam, ki jih postavlja prednje reformirana šola. S priročniki je torej vredno nadaljevati, vprašanje pa je, če te tako pomembne dejavnosti ne bo treba omejiti — zaradi pomanjkanja sredstev.
Kako pa je poskrbljeno za sistematično strokdvno proučevanje učbenikov in kakšna je neposred-
na in konkretna pomoč piscem učbenikov? O tem slišimo vsako leto precej prepričljivih, a težko izvedljivih nasvetov. Zakaj? Sedanjost je sicer na videz lepo ilustrirana: strokovno pomoč piscem učbenikov nudijo prosvetno pedagoške službe, ki dajejo predlog za recenzente, končni predlog za usposobitev Učbenikov pa da republiška komisija za učbenike in priročnike. O vprašanju ustreznosti učbenikov se pogovarjajo prosvetno pedagoški svetovalci na sestankih predmetnih aktivov in s’ strokovnimi društvi. — Resnica pa je, da je treba pogosto iskati avtorje le v ožjem krogu strokovnjakov — teoretikov. Dogaja se, da so tisti maloštevilni ljudje, ki bi bili sposobni napisali učbenike, največkrat prezaoosleni. Medtem ko mnogokrat slišimo široko skalo »internih« ocen o tem ali onem učbeniku, pa v tisku le redko zasledimo neke določene ocene praktikov. Prav teh pa bi — na poti do kvalitetnih učbenikov — najbolj potrebovali.
M. K.
NAŠA TV ŠOLA-
IZKUSTVA, PROBLEMI, NAČRTI
Ob začetku tretjega leta TV šolskih oddaj je uredništvo PD naprosilo oba programska redaktorja — tov. Jožico Wein-gerl in Marka Mariona za kratek razgovor z našim sodelavcem.
OB NOVEM LETNIKU CICIBANA
Revija za naše najmlajše bralce bo skušala tudi z letošnjim letnikom ohraniti raven, ki jo je dosegla zlasti v zadnjih letih izhajanja. Rubrike v reviji, ki so se med bralci že priljubile, bodo kajpada ostale: novice iz narave, tehnične zanimivosti, glasbeni kotiček, potovanja itd. V načrtu pa imamo tudi nekatere drobne novosti.
Ciciban si je že pridobil lepo število bralcev. Prav gotovo po posebni zaslugi učiteljstva. Seveda pa so redni bralci tudi v vrtcih in sploh predšolski otroci. Pri urejanju revije je včasih kar težko upoštevati vsa ta starostna obdobja.
Prepričan sem, da dobremu učitelju ni žal posebnega truda, ki ga ima z naročevanjem in prodajo revije, saj se v sebi zaveda, kako pomembno je prvo otrokovo branje. Na nekaterih šolah bi najbrž lahko še kaj več storili za širjenje dobrega mladinskega tiska. Doživel sem primere, ko je bilo v treh paralelkah (z enakim številom otrok) tako, da je bilo v prvem oddelku 90 V# učencev, ki so se naročili na mladinski tisk. v drugem 40 V«, v tretjem pa samo 3 "/n! Pozneje sem ugotovil. da se učiteljica v zadnjem oddelku skoro nikoli ni pogovarjala s svojimi učenci o tem, katere publikacije, katere knjižne zbirke za učence sploh Izhajajo pri nas, v oddelku z velikim odstotkom naročnikov pa sp redno tedensko razpravljali. se pogovarjali o Cicibanu, Pionirju, Pionirskem listu, Čebelici, Sinjem. galebu itd. Kakor vidite, sem besedo pogovarjali podčrtal. Poznam delo v šoli in vem, da ga je veliko vendar sem trdno prepričan, da se najdejo minute (včasih je že dosti!), ko spregovorimo s svojimi učenci: »No, kdo je prebral pravljico v današnjem Cicibanu?« Ali pa: »Po-' glejte, pravkar sem dobil novo knjigo iz zbirke Čebelica... Povprašajte po njei v naši knjižnici ...« In še: »Naslednja knjiga v zbirki Sinjega galeba bo . . . Povem vam, ta povest je ha moč zanimiva . .. ICo sem bil šolah vaših let in sem jo prvič dobil v roke.. ,« Itd. itd.
To o novih knjigah omenjam še zato, ker bomo v letošnjem letniku Cicibana za najmlajše bralce objav-
ljali izbore iz novih knjig za njihovo starostno stopnjo. Seveda pa bomo uresničili smoter te rubrike le v primeru, če nam bo pomagalo čimveč učiteljev iz prej omenjenega oddelka z 90 •/• naročnikov.
In še nekaj. Na nekaterih šolah nekako administrativno začrtujejo starostne meje naročnikov. Pa razglasijo:	Tako in tako. Cicban je
samo za učence prvega razreda. Pionirski list za' učence od četrtega razreda . . . Pionir samo za . . . Take administrativne meje so zgrešene. Seveda bomo priporočali to- ali ono glasilo (ali knjigo) bolj na neki stopnji kot na drugi, ker so listi (ali knjige) vendarle izbrani za posamezne starostne stopnje. Sem pa doživel toge administrativne meje, zato Jih tudi omenjam. Se posebej bi dejal za Cicibana, da naj ima svoje naročnike vsaj do tretjega razreda osnovne šole. In zakaj ne bi bil med naročniki še kdo iz višjih razredov? Poudaril bi rad, da so v Cicibanu strani, ki so prav za učence drugih in tretjih razredov, na primer novice iz narave (po učnem načrtu: selitev ptic, potova-me dežne kaplje idr.), zgodovinska slikanica (po načrtu:	dogodki in
zgodbe s spominskimi dnevi in državnimi prazniki) itd. Posamezne rubrike na zelo zanimiv, slikovit način dopolnjujejo učiteljevo razlago.
Potrudili se bomo, da bo Ciciban že s svojo vsebino in kvalitetno obliko našel svoje bralce; k sodelovanju vabimo najboljše pisatelje in ilustratorje. Zelo veseli pa bomo slehernega pisma bralcev s tehtnimi pripombami o reviji.
Vem, da so v vsakdanjem življenju na šoli težave z naročniki. Kar lepo število učencev še zmerom težko prinese v šolo denar za naročnino. Kar lepo število učencev še zmerom težko prinese v šolo denar za naročnino. Zato tudi ponovno zapisujem misel, ki sem jo pred kratkim že zapisal:	Storiti borno
morali vse, da bodo lahko naši mladi državljani poceni kupovali kvaliteten mladinski tisk. Seveda pa to ni zgolj zadeva založbe, ki izdaja branje, temveč vse naše družbe in njene (reformirane) kulturne politike.’	L. Suhodolčan
PD — Zdi se, da vam je v preteklih dveh letih že uspelo izdelati profil vaše TV šole: njenega programa, pa tudi posameznih oddaj. Kako sami sodite o tem?
TV — V preteklih dveh letih smo se sicer precej ubadali s tem, kar navajate, vendar je v popolno ledino zaoralo uredništvo mladinske redakcije že pred nami. Prve oddaje TV v šoli, še v času formiranja televizije, so nam bile dragoceno izhodišče. Omeniti je treba tudi izreden posluh slovenske televizije, ki je videla svojo nalogo že v samem začetku tudi v tej zvrsti oddaj. Republiški sekretariat za šolstvo je ob teh poizkusih sodeloval s posebno ekipo strokovnjakov, ki so kot občasno telo strokovne komisije pomagali redakciji pri programskih izhodiščih, Že takrat se je izkristaliziralo mnenje o nalogi TV šole: dopolnjevati je treba tisti del pouka, kjer so naše šole najbolj deficitarne glede kadrovskih in materialnih mbžnosti. Drugi vidik pa je seveda primernost za televizijsko obdelavo. Se vedno niso v programu teme, ki jih lahko uspešno ali še bolje posreduje radio.
Program je na ta nači i seveda okrnjen glede na posamezne predmete in posamezne stopnje šole, kar 'pa so samo obeti za bodoče naloge TV v šoli.
PD — Kakšen je v splošnem odziv šol na vaše oddaje?
TV — Lahko se pohvalimo, da so nas šole sprejele kot novo audio-vizualno sredstvo. Dosedanji poizkusi animiranja pedagoškega kadra kot sodelavcev in naročnikov oddaj so še vedno v povojih. Želimo si aktivnejšega poseganja v program. Želimo si naročil, kaj hočejo pedagogi praktiki od naše oddaje. S tem mislimo na program in obdelavo posameznih TV oddaj. Cirkularna anketa (ob vsaki oddaji pošljemo vsaj na deset šol tekst in vprašalnik ob oddaji) je posameznike že spodbudila k sodelovanju in v redkaciji se zbirajo pisma, ki služijo strokovni komisiji in redakciji pri določanju programa. S stanjem pa ne moremo biti zadovoljni, ker je. pobuda še vedno v rokah proizvajalca ne pa potrošnika.
Sodimo, da se tu postavlja naloga Zavodu za napredek šolstva in zavodom za prosvetno pedagoško službo ter strokovnim združenjem pedagogov praktikov. Sele z organizirano akcijo teh, po našem mnenju odgovornih, bi se redkacija lahko osvobodila dela, ki ne sodi v njeno pristojnost, in se posvetila samo oblikovanju oddaj.
Prijeten je občutek, da TV v šoli povezuje šole v centrih in izven njih. Marsikatero pismo govori o tem. Pa tudi nekaj drugega lahko razberemo iz pisem: ponekod (zunanje šole) se pritožujejo, da jih snovno prehitevamo, drugi nas opominjajo, da zamujamo po njihovem učnem načrtu. Vsekakor smo nekje v sredini. Poizkusi, da' bi se ujeli s podrobnimi načrti, so jalovi prav zaradi različnega miljeja in nivoja šol. To pa narekuje redakciji svojstven prijem pri oblikovanju posameznih oddaj: razložiti je treba problem, ga poglobiti in zaokrožiti. Samo s tem načinom se lahko obdržimo na nivoju, ki naj zadosti potrebam in interesom posameznih šol.
PD — Mnenja so največkrat deljena tudi o drugih zvrsteh televizije, npr. o glasbenih oddajah, o zabavnih oddajah itd. Ali se gledalci nešolniki tudi spuščajo v oceno vaših oddaj?
TV — Šolski program predstavlja neko izjemo. Izbrana snov, namenjena posebnemu krogu, predznanju in starostni stopnji gledalcev, jo izloča iz ostalega programa oz. ga dopolnjuje. Ocenjuje doslej našo' oddajo le torkov Ljubljanski dnevnik in prijetno smo presenečeni, kadar stori to tudi zagrebški Studio. Vse kaže, da tretirajo na Hrvaškem vse zvrsti televizijskih oddaj kot enakovredne, česar v nar ših časopisih še nismo zasledili. Prosvetni delavec in Ljubljanski dnevnik sta seveda častni izjemi in morda je toliko pozornosti do oddaje, ki je vendarle še vedno nekje na začetku uspehov. dovolj. Pedagogom praktikom pa se ob tem stanju nalaga prijetna naloga raziskovanja teh specifičnih oddaj. Pred leti smo zasledili v Sodobni pedagogiki razpravico o gledanju TV otroških oddaj izpod peresa prof. Milana Adamiča. Redakcija in vsi zainteresirani si želimo še več takih poglobljenih opažanj.
PD — Vaše želje, predlogi, napovedi?
TV — Res, tudi želje imamo, Vsekakor je čas, da analiziramo delež oddaje Televizija v šoli v redpem pouku. Tega dela redakcija ne more opraviti. Sodimo, da bo analiza, ki jo pripravlja Sociološki institut pri Univerzi v Ljubljani o temi Otrok in televizija, povedala kaj več tudi o tem.
Pozdravljamo akcijo Pionirske knjižnice v Ljubljani, ki je v letošnjem letu organizirala načrtno spremljanje televizijskih oddaj do 20. ure, kjer bodo otroci pri gledanju vodeni in bodo njihove odgovore beležili. Sodimo, da bi se podobnega dela morali lotiti tudi oddelki celodnevnega biva-
nja otrok v šoli. Tako kot si je filmska, prometna in predvsem književna vzgoja našla svoje mesto v naših pedagoških prizadevanjih, smo prepričani, da je treba tudi televizijo razlagati in pojasnjevati. Otroci naj pod pedagogovim vodstvom spoznajo, kaj je vredno in kakšno oceno zasluži.
In naša napoved? Število televizijskih aparatov se širi. Ljudje se radi poslužujejo tega najbolj množičnega sredstva obveščanja. Sčasoma bodo prenehali gledati vse »od kraja«1 in takrat bo tudi oddaja Televizija v šoli dobila krog gledalcev, ki bodo s svojimi upravičenimi zahtevami angažirali družbena sredstva za izobraževanje doma in v šoli.
Risto Rožek
KNJIGE ZA MLADINO
IZBOLJŠAVE — KLJUB TEŽAVAM
Lahko rečemo, da smo — vsaj ;ar zadeva učbenike za osnovno 10I0 — prešli v novo fazo — v iz->oljšavo kvalitete teh učbenikov. Sistematično bo poskrbljeno za
l
Šole, sindikalne organizacije, prosvetni delavci
ali že imate brošuro
»Iskustva u sticanju i raspodeli , dohotka u vaspitno-obrazovnim ustanovama«.
, Brošura vsebuje med drugim gradivo s praktičnimi izkušnjami l o sistemu dohodka in dogovarja-J nju šole s skladom za šolstvo.
I Brošura je tiskana v latinici, j stane pa 600 din. Kdor jo želi. naj ( vnaprej nakaže to vsoto na naslov:
» Redakcija lista »DRUŠTVENA DE-»LATNOST«, Beograd, Trg Marxa ' i Engelsa 5-III, tekoči račun l 101-111608-253 — z oznako »za bro-šuru«.
MIRA MIHELIČ: PRIDI, MILI MOJ ARlEL
Ta mladinska, knjiga Mire Mi -helič je po svoje nenavadna. Po tematiki se nekako navezuje na njena dela iz predvojnega meščanskega življenja. Strinjamo se lahko s kritikom Mitjo Mejakom, ki je zapisal, da bi lahko bila ta knjiga uvod v njeno »meščansko tetralogijo-«. Tako pa je pred nami knjiga za mladino, po kate,"; pa bi morali seči tudi odrasli, ki žele imeti celostno podobo o delu te slovenske pisateljice. Knjiga je — nekoliko bridek — spomin na minulo mladost. (Daleč je ostala stara vas, spremenila te svoj obraz in se polagoma potopila v tisto globoko jezero pozabe, kjer počiva že toliko vasi in mest. Samo včasih, o, kako po' redkoma, zadoni iz globine zvon in počasi se iz prozornega tolmu-ma vzdignejo hiše in zvonik, stara šola ob potoku in hrib s kamnom. na katerem je videti dve otroški postavi, dečka s piščalko in deklico z vrčem.) Knjiga je nekaka zbirka bolj ali manj samostojnih črtic, ki pa vendarle šele skupaj dajejo zaključeno izpoved in vzdušje. Že prva z naslovom Ciganka napoveduje posebno razpoloženje in posebno usodo deklice Marinke.
Vsaka izmed črtic ima prav zanimiv m literarno vreden sklep. Izzvenijo namreč kot akord, a nekam lirično otožno. Zadnje tri pa so vsebinsko tes-nje povezane v zvezi z igro, ki jo uprizorijo vaški otročaji, in z nastopom dečka Tonia. Čustva, ki ''zniknejo med Marinko in dečkom, so opisana toplo in iskreno in so v naši mladinski književ-
nosti redkost. Tako vendarle deluje knjiga v svoji zgradbi nekoliko neenotno; namreč to enotnejše tkivo v zadnji tretjini in fabulativna svoboda posameznih črtic v preostalem delu knjige. Neenoten se zdi tudi pristop. V nekaterih črticah opisuje Miheli - čeva Marinkino mladost kot »pisateljica«, v nekaterih pa je že čisto osebna, preskoči v sedanji čas in piše celo retrospektivno (Dve pismi).
Glavna junakinja je pametna deklica Marinka z zelo občutljivo otroško dušo. Njena največja bolečina je »mamica«, s katero se je oče razšel in je deklica ne sme srečati, zato živi pri babici Medtem ko je dedek ves prijazen, pa je lik babice nekam zadržan, hladen, dostojanstveno osoren. Pisateljica opisuje v glavnem žalostne spomine na mladost. Deklico prizadenejo: dedkova smrt, smrt prijateljice prva knjiga, odhod mladega prijatelja Tonia...
Jezik je skrben, v njem je kar nekaj eksotike, tako da be remo knjigo z radovednostjo, napetostjo, skoraj strahom, dasi ni zgodba enotna in ni napeta. Na nekaterih straneh z«eni lirična otožnost, v meditacijah pa nostalgija po mladosti.
Knjiga je primerna za pubertetno mladino, za srednl« šole pa tudi za odrasle. Solniki bi io morali šteti v šolsko čtivo. Knjigo je ilustrirala Roza Piščanec, opremil pa Aco Mavec.
TONU «FTTSKATf-TNDLTANCT IN GIISARTI
Iz opombe-izvemo, da ie bi’a knjiga napisana pred drugo sve-
tovno vojno. Prvič pa je izšla šele nekaj let po vojni v mariborski založbi Obzorja. Ker je že davno ni , bilo več na knjižnem trgu se je Mladinska knjiga odločila in jo izdala v svoji zbirki Sinji galeb.
V njej je pisatelj opisal zgode in nezgode skupine dečkov. Njegovi junaki so iz mesta in so pač taki kot ■"si dečki dvanajstih ali petnajstih let. Zgledujejo se po pustolovskih knjigah in so — zdai kavboji, gusarji pa iskalci zlata itdr Vsaka malenkost jih vzpodbudi in vznemiri, da vidijo v njej nevarnost in priložnost za pustolovščino. Tako nas pisatelj vodi v veselem in sočnem jeziku, polnem žargona od dogodivščine do dogodivščine in branie je prijetno in zanimivo; nekaka improvizacija v zgodbi. Zato je bralcu kar žal, da je avtor v drugem delu povest tako zaple tel. Škoda, da ni nadaljeval z navidezno slučajnostjo pri izbir; epizod, marveč je napisal V drugem delu cel pustolovski roman-čič z mrtvimi in ranjenimi razbojniki, najdenimi očeti in strici Medtem ko je v prvem delu plastičen v oblikovanju likov (Ivan), pa v tem »fabulativnem« delu slika črno-belo, vsebinsko skonstruirano 1 in neverjetno. Težke življenjske probleme opiše mimogrede in kar malomarno (samo roc-r Ivanovega očeta, smrt Jožefovega očeta), zgodbo zaplete do skrajnosti, pri razreševan :u tega klobčiča, ki se je vse prehitro zamotal, pa igrajo važne vlogo slučajnosti. Junaki ne ra ;-naio po logiki kake lastne psihološke verjetnosti, marveč po pisateljevih domislekih in muhah.
To pa pokvari ugoden vtis, ki g? napravi prva polovica knjige Tudi končni slavospev domač: zemlji se mi zdi površen. Vse kaže, kot da se je pisatelju prot' koncu mudilo, in je pisal hiti« in površno z željo biti za vsako ceno zanimiv. Ce bi ostal pri konceptu, ki ga kaže prvi de1 knjige, bi dobili imenitno mla dinsko delo, neprisiljeno in lah kotno, kakršni so njegovi junaki Tako pa gre kar nehadoma vse preveč »zares« in delo razpada na »vsebinsko improvizacijo« in »zgodbo«, ki je neverjetna ir. skonstruirana.
Kot sem že omenil, pa je nje gov jezik zelo sočen m prilagojen govoru dečkov. Motili so me tudi številni »posegi pisatelja« v zgodbo. (A kaj se je zgodilo ob koncu zadnjega poglavja? Ha saj to je tisto, da mi je pero zastalo... ali: kdo bo prebudil na smrt izmučene fante? Saj to je tisto. Pisatelj jih ne more, ker potem povest ne bi bila pristna) Zavedam se, da zahteva pisanje za mladino posebne pripovedne prijeme, tudi »direktne pisateljeve nagovore« bralcu, a prepogosto takšno ravnanje je lahko vsiljivo.
Knjigo je že pred leti ilustriral Janez Vidic, njegove zelo primerne ilustracije so v tej izdai: ponatisnjene. Fantje j na srednj-in višji stopnji osnovne šole bodo radi segli po knjigi, v prvem de lu se bodo zlahka identificiraj z junaki, ki pa se jim bodo v drugem delu najbrž zeio odmak nili. Tako ta Seliškarjeva knjig-ne sodi med njegove boljše ml.i dinske spise.
Tone Partljič
Nove knjige
Aristoteles: »NIKOMAHOVA ETIKA«
Mala filozofska knjižnica — Cankarjeva založba — je v prevodu dr. Kajetana Gantarja prinesla Aristofanovo »Nikomahovo etiko«. Kot je zapisal v spremni besedi o antičnem filozofu prevajalec, niso botrovale natisu tega dela pietetne težnje, pa tudi ne želja, da bi preverjali Aristotelovo etično filozofijo, njeno aktualnost ali preživelost Čeprav je Aristotelova filozofija prav tako odmaknjena od današnjih dni kot njegova etika, pa ne bo nihče oporekal Aristotelovi veličini kot zgodovinskemu pojavu. Oučudovati je treba tudi nesporno voljo pc odkrivanju resnice, pa naj si bo le-ta prijetna ali ne. »Nikomahovo etiko« smemo smatrati za nadaljevanje tiste etike, ki sta jo razvijala sofistika in sokra-tika, hkrati pa so Aristotelova etična načela prav tu najizra-teje podana. Uvod dr. Olofa Gi-gona tolmači osnovne Aristotelove etike ter literarno obliko podajanja, brez česar bi ne dojeli potrebnih izhodišč in teženj, kakor tudi ne marsikatere posebnosti oblike podajanja. Dr. Kajetan Gantar pa je napisal uvod ter predstavil Aristotelov lik in njegova dela v potrebnih širinah, ki ponazariaio svojskosti Aristotelove misli v helini-stični dobi. »Nikomahova etika« ima prepotrebne opombe, brez katerih bi se bralec stežka znašel.
Prevod Aristotelovega dela je treba pozdraviti kot klasične antično delo, ugotoviti je treba da imamo še vedno sorazmerne malo filozofskih tekstov, prav tako ožje vzeto, etičnih. In prav etike zelo pogrešamo, zato na. tiskanje takih del ne ostala osamel pojav. Prav posebno p? velja naglasiti — potrebujemo sodobna etična dela. živo sodobna. na založbah pa je. d? oospešijo tiskanje tovrstnih tekstov.
Mitja Tavfar — »Živa slika It zvok v našem rtoma-. Založba‘Ziv. lienje in tehnika je v zbirki Piramida natisnila nraktiirio-Doirioc knjigo Mitje Tavčnrla »Živa slika in zvok v našem rtoma-. Ono-e-i1) le treba, da so tovrstne knjige v naših knjižnih ra-merah še vo-sne novost, vzpodbudna noviteta, ki žel ponularizjeati pol iudnozn a osi vent dela tehniške smeri ter dati p»ak-ti^no uporabne priročnike iz raz nth vel tehnike. Kniiga M'He Tav čarja govori o rartioanaratih. mag-netofonih in gramofonih ter o tele-viziii. Avtor je nos»edoval določene osnove tega področia brez fo»m'il brez posebnih fizikalnih razlag, zavedajoč se. da 1e kniiga nameniens širokemu krogu za nrnktl*no uporabo. Resda »2iva sliko in zvok v našem domu« ni tisti priročnik. k‘ bi pomagal odpraviti napake up aparatih ipd. — za to sn nad ser visne delavnice in strokovninki -toda mnogovrstni praktični nanotki dovoli široko zasnovana razlaga daje knjigi p-aktično vrednost in uporabno kvaliteto.
Hans Helmut Kirst — »1)8/15 danes-. Pisatelj ie decembra praznoval petdesetletnico. Njegove knjige pa so po vojni postale bestseUerii, če že to niso ostali, pa so še vedno priljubljeno čtivo vseh bralcev, ki iim ugaja vojna tematisa. a tudi kritični odnos do stvarnosti, Hans Helmut Kirst dodobra pozna voia-ško življenje, saj je bil sam oficir v zadnji vojni, Roman »08/15 danes- je Izšel pri založbi Upi v prevodu Borisa Verbiča, pisatelj opisuje Bundeswehr v povojnih razmerah, ko vojaščina znova dobiva veljavo, morda sprva manj opazno, a prezenlno. Za osnovo je služila zgodba, ki ima resnično jedro, pa naj pisatelj to zanika Tu 'e zgodba o vojaku, ki (e napadel predpostavljenega. Mimo novih oseh srečujemo stare Aseh je postal župan mesteca, kjer se zgodba odvita. Pisatelj pripovedno razkriva sile, ki razkrajajo garnizijo, spletke, kj umažejo tako čuvani videz, pisatelj pa z.daj z resnostjo zdaj z ironijo posega v zasebno življenje uniformiranih ljudi. Roman je obtožba lažne tradicije in birokracije, saj daje precej široko sliko vojaških razmer v Bundes-wehru dovolj kritično, da se je Kirst znova zameril vojaškim krogom.
SOLE SO TEKMOVALE Tuberkuloze še nismo dali ad acta
V HORTIKULTURNI DEJAVNOSTI
Za šolsko leto 1964/65 je Zveza hortikulturnih društev Slovenije razpisala nagradno tekmovanje za nižje in srednje šole na področju SRS. Tekmovanje je vključevalo sledeča hortikulturna dela: 1. Sodobna ureditev šolskega vrta. 2. Ureditev posameznih oddelkov vrta (parkovni del, zbirke okrasnih rastlin). 3. Cvetje in zelenje v šolskih prostorih. 4. Cvetje in zelenje na oknih in balkonih šole. 5. Delo v gospodarskem delu vrta (žele-njadni vrt, sadovnjak, šolska drevesnica). 6. Sistematskobota-nični del vrta (rastlinske združbe). 7. Sodelovanje pri ureditvi oziroma ozelenitvi kraja kot celote in še posebej spomenikov NOB. 8. Delo v hortikulturnih krožkih na šolah. 9. Hortikulturno delo izven šole (pri ozelenje-vanju javnih zgradb ipd.). Tekmovanje se je zaključilo junija letos, a nagrade so bile podeljene šele sedaj na začetku novega šolskega leta.
Skupno se je prijavilo 80 šol iz raznih krajev Slovenije. Mnogi šolski kolektivi so z vso vnemo prijeli za delo in sedaj ob koncu tekmovanja z zadovoljstvom gledajo na tisto, kar so
naredili. Najbolj prizadevni so bili v Osnovni šoli v Borovnici, kjer so dobili tudi prvo denarno nagrado. Temovali so v vseh točkah in dosegli lepe uspehe. Značilna je predvsem prizadevnost celotnega šolskega kolektiva, da bi bila šola lepo urejena znotraj in zunaj. Veliko skrb posvečajo pouku o okrasnih rastlinah. Dve drugi nagradi sta dobili šoli v Hudinji pri Celju in v Kostanjevici na Dolenjskem. V obeh šolah je hortikulturna dejavnost izredno plodna, zlasti skušajo delovati tudi navzven. Tretjo denarno nagrado so dobile štiri šole in sicer: Cankova, Dobrna, Radeče in Vuzenica. Nadaljnjih 34 šol je bilo nagrajenih z dvema do štirimi strokovnimi knjigami (Hortikulturnimi razgledi 1958, Hortikulturnimi razgledi 1963., Lončnice, Alpinum Juliana).
Preveč, bi bilo, če bi hoteli podrobneje opisovati delo na teh šolah. Napišemo naj le splošno misel, da je to delo izredno pomembno, saj je hortikulturna dejavnost na šolah po zadnji vojni vse bolj nazadovala.
Vse prijavljene šole so pravilno razumele namen razpisa. Ta namen je bil posredovati učencem
in preko njih tudi njihovim svojcem vsaj nekaj praktičnega in teoretičnega pouka s področja domačega in javnega vrtnarjenja. Tega učni načrti ne predvidevajo, je pa za življenje zelo potrebno. Tisti učenci, ki v osnovni šoli ničesar ne vidijo in ne slišijo o vrtnarstvu, o zelenju v stanovanjih, delovnih prostorih in vrtovih okrog hiš in ki takega pouka tudi v poznejših strokovnih šolah nimajo (takih je največ), so v življenju za mnogo lepega prikrajšani. Pa ne samo oni, preko njih t- di družba kot celota. Saj moramo vsak dan gledati neurejenost okrog stanovanjskih hiš, blokov in drugih objektov. Vzroki za takšno stanje so predvsem pri ljudeh. Mnogi nimajo niti najmanjšega smisla za kulturno urejeno okolje, v katerem živijo. Zlasti za kmečko mladino so izkušnje iz šolskega vrta dobrodošle v domačem vrtu in celo na njivi. Naše nekdanje kmečko sadjarstvo se je razvilo prav iz šolskih vrtov.
Vse prijavljene šole zaslužijo javno priznanje, želimo pa jim dati tudi spodbudo, da bi delo, ki se je s tekmovanjem pričelo, razvijale naprej.
Jože Strgar
Razdobja v razvoju osebnosti
V pedagoški, psihološki in psihiatrični strokovni literaturi naletimo na različne — v bistvu pa med seboj precej podobne — razdelitve razvoja osebnosti na več ali manj karakterističnih razvojnih faz. Razmejitev na razvojna razdobja manj karakterističnih razvojnih faz. Razmejitev na razvojna razdobja z vsakokratnimi specifičnimi karakteristikami, kot sta jih podala zakonca D. A. in E. C. Uaird, je brez dvoma vredna pozornosti, saj podčrtuje pomen razvoja posameznika predvsem za njegovo uspešno pri-lagojevanje okolju. Uspešna socialna prilagoditev vsakogar, posebno pa še v takem okolju, kjer biva ali sodeluje večje število ljudi, je danes ena najvažnejših stvari in jo moderni duševni higieniki vse pogosteje omenjajo in poudarjajo. Lairdova poznata sledeče razvojne faze osebnosti:
1.	Razdobje odvisnosti
Vsakdo začenja življenje v popolni odvisnosti od drugih. Nekateri se nikdai; ne osvobodijo te odvisnosti in se morajo vedno naslanjati na druge.
2.	Razdobje hrane in telesnega blagostanja
Glavni interesi v teku prvih nekaj let življenja so hrana in telesno blagostanje. Kako si jokal, ko si bil lačen ali pa ti ni bilo prijetno! Nekateri odrasli še vedno mislijo, da je telesno blagostanje najvažnejša stvar v življenju in se kot otroci razburjajo zaradi majhnih nevšečnosti.
3.	Razdobje impulzivnosti
Ko začneš hoditi naokrog in preiskovati svoj otroški svet, postajaš zmeden. Starši so te hvalili ko si napravil prvi korak, toda, če si hotel na ulico, so te okregali. Nisi razumel spremembe pohvale zaradi tvoje hoje v kazen. Tudi mnoge druge stvari v tvojem majhnem svetu so ti se zdele čudne. Otroški razum tega ni mogel razumeti. Nekateri otroci sklenejo poslušati svoje lastne nagibe na-
mesto opominov staršev. Otrok najprej deluje in potem misli. Taki so tudi odrasli, ki niso prerasli otroške impulzivnosti.
4.	Razdobje uveljavljanja
Takoj, ko si se naučil hoditi,
grabiti in metati reči, postajaš navdušen ker veš, kako naj obvladaš svoje mišice, obenem pa stremiš obrniti pozornost nase s tem, da pokažeš vse, kar znaš. Kličeš: »Glej me!-« Ce te ni nihče opazoval, si verjetno tako dolgo nadlegoval druge, dokler nisi končno pritegnil pozornosti kogarkoli. Ta nagnjenost k uveljavljanju je v otroštvu normalna. Nekateri je ne prerastejo. Zato se bolj ponašajo s svojimi oblekami kot z delom. Obleka je sredstvo, s katerim vzbujajo pozor- . nost ljudi.
5.	Razdobje nizke točke vrelišča
Približno v dobi, ko se kot trileten želiš uveljaviti, postanejo starši zaskrbljeni zaradi vragolij, v katere se spuščaš. Vedno te prekinjajo, ko se ukvarjaš z najbolj zanimivimi stvarmi npr., ko polagaš kekse v vrsto preko sobnih tat. Ni ti všeč, da te motijo in zato dobiš svoj obrok udarcev. Cviliš, biješ z nogami in poskušaš ugriznili.
Nekateri ljudje gredo skozi življenje z »nizko točko vrelišča«.' slabe volje so, če jim ukažejo, naj nekaj narede, takoj so iz sebe zaradi malenkosti in vedno vztrajajo pri tem, da ne ostanejo nikomur nič dolžni.
6.	Razdobje trmoglavosti
Kot otrok si spoznal, da si premajhen, da bi lahko zmagoval s svojo fizično močjo. S svojo trmo pa si starše že pripeljal na rob potrpljenja. Oni ne dovoljujejo, da bi delal, kar hočeš, prav zato tudi ti ne boš storil tega, kar želijo on’. Ali, še bolje, ravnal boš prav nasprotno od tega, kar želijo. Tako postajaš negativističen in se zoperstaviš vsemu — kar zaradi ambivalentnosti izgleda povsem naravno Ce so starši v tem razdobju nasprotovanja s teboj napačno ra v-
0 SLOVENIJALES
Vam nudi kvalitetno šolsko opremo
A
DB2IVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
opozarja
na naslednja priročnika
VENCESLAV COPlC,	1
PISANJE
^ A 'RLf A T?
VAJE IN NALOGE IZ MATEMATIKE
za peti razred
Dopolnilo ob učbeniku, bogato gradivo za učitelje in učence. Obe knjižici bosta te dni na knjižnem trgu. Dobite jih v vsaki knjigarni, ali ju pa naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.
:
■
■
£
s
■
■
:
■
■
■
■
S
nali, se tl to lahko spremeni v Stalno navado in greš skozi življenje, čuteč v sebi »ne« vsakokrai ko nekdo ukaže, naj nekaj narediS. Toda nekateri odrasli so ostali brez očesa, ker so bili preveč trmasti, da bi nosili zaščitna očala samo zato, ker jim je obratovodja rekel, »da jih morajo nositi-.
7.	Razdobje manjvrednosti In naivnosti
Za nekatere otroke Je začetek šolanja strašen dogodek. Toliko je novih ljudi in občevanje z nekate rimi neprijetno. Učitelj je zahteval stvari, ki so naprezale tvoje sposobnosti. Vedno je obstajal otrok, ki je bil boljši od drugih Nekateri otroci so te dražili drugi tudi udarili. Morda si se začel počutiti negotovega in izgubljati zaupanje vase. Dozdevalo se ti je, da zna učitelj toliko, da si mu vse verjel, kar tl Je povedal. Nekateri ljudje nikdar ne prerastejo tega zgodnjega šolskega obdobja občutka manjvrednosti in naivnos-i. Manjka jim samozaunanje, zatekajo se k vedeževalkam ali pa dopustijo, da odločajo predsodki namesto njih.
D. Razdobje družin
Nekje proti koncu osnovne šole pričenjajo dečki ustvarjati deške klube, a deklice svoje. Ti klubi »medsebojnega občudovanja« pripadajo dobi družin. Posameznik začenja sodelovati z družino. Nekateri ne želijo žrtvovati svojih koristi na račun kluba, razen če sami ne morejo postati »vodje«.
Ko odrastejo ostanejo nekaten osamljeni volkovi, nekateri hočejo še vedno biti vodie, nekateri pa si še v razdobju deških družin.
9.	Zanimanje za nasprotni spol
V	toku srednjega šolanja stopi človek v novo razdobje. Družine in klubi začenjajo razpadati, ker se pri mnogih članih pojavlja večje zanimanje za drugi, kot za lastni spol.
Nekateri ne vstopijo nikoli v to razdobje. Isto se dogaja z mnogimi, ki so se oženili zato, ker »se to dela«, imajo pa svojo pravo družbo v majhni družini Istega spola v klubu ali v gostilni.
10.	Zrela Individualnost
V	zadnjih letih srednje šole ali
hitro po nastopu delovnega razmerja stopa človek postopoma v dobo zrele neodvisnosti- Planiraš svojo kariero, upaš na osnovanje lastne družine, zagotoviš si starost in nudiš svojo pomoč komuni, sodelujoč v širših skupinah. Postajaš odgovoren državljan in individuum. Delaš in sodeluješ in ne zapadaš v skrajnosti.	-hj-
(Povzeto iz: D. A. Laird & E. C. Laird — »Practical Business Psy-hology« — New York)
Dejstvo je, da je v Sloveniji novih tuberkuloznih obolenj iz leta v leto manj, da noben novorojenček več ne umre za tuberkulozo in da učenci osnovnih šol zelo malo obolevajo za jetiko. S temi podatki se Slovenija bliža tistim deželam, kjer tuberkuloza ponehuje biti družben problem, s čemer pa nikakor ne bi hoteli reči, da zato nanjo že lahko pozabimo.
V skupini socialnozdravstve-nih problemov zavzema tuberkuloza posebno mesto, zlasti zato, ker se njen povzročitelj povsem drugače obnaša kot pa povzročitelji drugih nalezljivih bolezni. Bacilov tuberkuloze, ki pridejo v naše telo, organizem z vsemi svojimi obrambnimi napravami ne more povsem uničiti. Velik del jih sicer uniči, ostale pa lahko samo zapre v brazgotino v kakem kotičku pljuč ali najbližjih bezgavk, v kateri ostanejo živi do konca človekovega življenja, pri tem pa vedno pripravljeni, da predro brazgotino in povzroče obolenje. Samo zdrav način življenja zadržuje bacile, da ne morejo začeti s svojim razdiralnim delom!
Drugo, kar je treba vedeti, je, da je tuberkuloza ozdraviva. S sodobnimi zdravili je mogoče za-zdraviti vsako, tudi že zelo razvito obolenje, če bolnik dve leti redno jemlje predpisana zdravila. Ne dieta in ne sprememba podnebja ne igrata pri tem pomembnejše vloge, prvo in edino besedo imajo zdravila in pa zdravo življenje.
Tretja stvar, ki drži, je, da se pred tuberkulozo lahko uspešno zavarujemo. Cepljenje ali beseži-ramje je tisti učinkoviti ukrep, ki nas sicer ne varuje pred okuže-njem, zagotovo nas pa uspešno zavaruje pred hudimi posledicami prvega okuženja.
In še četrta stvar je. ki bi jo morali upoštevati: glede na vse to, na vse, kar o tuberkulozi danes vemo, in na možnosti, ki jih imamo tudi pri nas, bi tuberkulozo že lahko uvrstili med bolezni, ki ne predstavljajo posebnega socialnozdravstvenega problema. Storiti bi morali vse, da bi jo izločili kot družbeno bolezen, že v bližnji prihodnosti pa jo tudi izkoreniniti kot nalezljivo bolezen z njenim povzročiteljem vred.
Tem štirim kardinalnim ukrepom, s katerimi se zdravstvena služba bori proti tuberkulozi, pa je seveda treba dodati vzgojenega človeka, vzgojenega in motiviranega, da se bo redno odzival na radiofotografske in rentgenske preglede ter besežiranje, če pa je že okužen ali bolan, pa da bo redno in dovolj dolgo jemal zdravila.
Ce se strinjamo s tem, da bi tuberkulozo lahko in jo zato tudi moramo zbrisati s seznama druž-
»PROSVETNI DELAVEC«
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, Int. 363
—	Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva X, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 1200 din — St. tek. računa 600-14/608-16
—	Tiska CZP »Ljudska pravica«
SAP Ljubljana
vabi šolsko mladino
•	na poučne izlete z ogledom spomenikov iz NOB v okviru 20. obletnice osvoboditve: bolnica Franja, BegUnje, Kočevski Rog idr.;
•	na ostale poučne izlete z ogledom kulturnih spomenikov, zemljepisno-zgodovinskih in ostalih turističnih zanimivosti: Muljava, Kostanjevica, Otočec; Bela Krajina; Cerkniško jezero, Rakov Škocjan; Idrija; Škofja Loka; Brnikl, Žičnica Krvavec;
•	na zaključna šolska potovanja in izlete po domovini in v inozemstvo: področje Slovenije, Jugoslavije in zamejstva (Koroška, Benečija).
VABI PROSVETNE DELAVCE W
•	na izlete po domovini in v inozemstvo;
•	na ogled naše nove poslovalnice v Ljubljani in na razgovor o možnostih medsebojnega sodelovanja.
Nudimo poseben popust za šole. Zahtevajte programe izletov v naših poslovalnicah:
•	Ljubljana, Titova 38 (palača Slovenija ceste) ?®jp tel. 315-352, 315-353, 315-342
•	Trbovlje, tel. 80-247; Zagorje, tel. 81-018; Hrastnik, tel. 81-630, Idrija, tel. 76-037; Piran, tel. 73-410; Portorož, tel. 73-138
benih bolezni, potem je boj proti njej stvar nas vseh, tudi šole.
Da, tudi šole. Jasne in solidne informacije o etiologlji in epidemiologiji tuberkuloze, oblikovanje pozitivnih odnosov do te bolezni in zbujanje odgovornosti do zdravja posameznika in skupnosti, vse to je tisto, kar šola lahko daje učencem, V celem gre pravzaprav za zdrav način življenja, za prizadevanje pridobiti si pozitivno zdravje, kar ni nič drugega kot čim najboljša telesna in duševna kondicija v socialno urejenem okolju. Ce šola količkaj pripomore, da bodo otroci zdravi, da bodo znali in hoteli biti zdravi, je naredila ogromno. Potreba po zdravem življenju in smisel zanj je poleg znanja, ki ga mlademu človeku daje šola, pač najlepša dota za življenje.
Jugoslovanski rdeči križ je v naši družbi pobudnik, nosilec in koordinator družbene intervencije v boju proti tuberkulozi. S svojimi zdravstvenovzgojnimi akcijami in programi pridobiva in usposablja državljane na sodelovanje pri pravočasnem odkrivanju, zdravljenju in preprečevanju tuberkuloze, s propagandnimi akcijami, med katere štejemo zlasti vsakoletni teden boja proti tuberkulozi — letos je ta teden od 20. do 27. septembra — pa ustvarja javno mnenje v prid protitu-berkuloznega boja. Zato seveda ta teden nikakor pe bi smel mimo naših šol. Morda je prav ta teden ugodna priložnost, da se z učenci sedaj ob začetku šolskega leta nekoliko več pogovorimo o zdravju, ki sicer ni vse, vendar pa je brez zdravja vse nič. ejde
Svojevrstna novost na našem knjižnem trgu za otroke. Izredna edicija za šolske in pionirske knjižice — izbor partizanskih povestic v slikanicah.
ZGODBE IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE
Bogata barvna serija desetih knjižic v skupnem varnostnem kartonu prinaša najkvalitetnejše prozne tekste, ki so jih v povojnem obdobju napisali otrokom pisatelji jugoslovanskih narodov.
NAJGOSTEJŠA GOŠČAVA. Slavko Janevski NEMI. Vidoe Podgorec NOC NA REKI. Gligo Popovski VRTILJAK. Nedžati Zekerija
ZGODBA O DREJCKU. PIKAPOLONICA. France Bevk DOLGA POT. Kristina Brenkova DIVERZANTA. Mihaly Majtenji
PARTIZAN JAKA, MEDVED IN MULA. POVEST O MULI, KI JE REŠILA PARTIZANE. VELIKA ŽRTEV. Tone Seliškcir
HLEBČEK KRUHA. Venceslav Winkler PTICE IN GRM. MEDVED. SRNA. Vida Brest KAKO JE RIS POSTAVLJAL ZASEDE. Milan Sega GREGEC KOBILICA. Branka Jurca
KURIR PETE ČETE. MOST KOZARJA ILIJE, Branko . Čopič
NOVOLETNA NOC. Mira Alečkovič LADIJSKI PILOT RADOVAN. Kosta Stepanovič NOČEM S TEM VLAKOM. Desanka Maksimovič MALI ZASTAVONOŠA. Mehmed Ali Hodža MALI TOMO. Dušan Kostič SONCE BO VZŠLO. Mihailo Ražnatovič BELKO. MALI KONJEVODEC. Andjelka Martič HRABRA ČETA PIONIRJA PECE. Josip Barkovič PETEROKRAKA. Danko Oblak Subskripcijska cena za 10 knjižic v skupnem varnostnem kartonu je 4000 dinarjev. V prosti prodaji bo zbirka najmanj 20 % dražja. Prednaročila bo sprejemala založba do 1. novembra 1965, naročil, ki bodo oddana po 31. oktobru 1965, ne bo več upoštevala.
Zbirko lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih ali pri prodajnem oddelku založbe.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3
Svoje prihranke vlagajte pri
Komunalni banki Ljubljana
V LJUBLJANI:
•	OSREDNJA POSLOVNA ENOTA, Šubičeva 2
•	MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, Čopova 3
•	BEŽIGRAD, Titova 25
•	MOSTE, Vide Pregarčeve 8
•	SISKA, Celovška 99
•	VIC, Tržaška 36
IZVEN LJUBLJANE:
•	ČRNOMELJ, DOMŽALE, GROSUPLJE, KOČEVJE, LITIJA, LOGATEC, MEDV&DE, RAKEK, RIBNICA, VRHNIKA, ZAGORJE
Posebne ugodnosti nudijo vloge, vezane na odpovedni rok nad eno leto: višje obresti, nagradno žrebanje in nezgodno zavarovanje.
Ščetkajte svoje zobe tn dlesat pravilno In to že po zajtrku, po vsakem obroku In zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR«