Številka 11.
Izdaje in ureduje Srečko magolič.
Leto II. 1887.
Zlate resnice.
Z bojaznijo v boj, aH pa z ribško „škatljo" na
morje.
Varuj se tudi premaganih svojih sovražnikov, kajti priklenjeni psi so najhujši.
Predno deneš človeka na tehtnico, izprazni mu žepe!
Zvitost.
V gostilni se je nekdo tako zelo vina nasrkal, da se je brezzavesten zgrudil pod mizo ter zaspal.
Ko se prebudi, pove mu gostilničar, da je izpil štiri litre po štirideset krajcarjev.
„To je nemogoče, saj vender vem, da moj želodec ne drži več kakor tri litre," začudi se pijanec.
,, Verujem vam!" odgovori hladno gostilničar. „Baš zato vam je šel četrti v glavo."	M. Z.
T o j e v e u d e r j a s 11 0.
„Janez, kako je to, da pride solnce vedno le z jedne in iste strani na nebo, a na nasprotnej strani zopet zahaja?"
„To je vender dovolj jasno. Solnce gre po noči zopet nazaj, a ga ne vidimo, ker je tema." M. Z.
Pred sodnijo.
Oseminšestdesetletni starec je bil obsojen v dvajsetletni zapor. Ko mu sodnik naznani obsodbo, začne se starec na vse pretege smejati ter biti z rokama ob kolena.
„Kaj vam je? Ste li blazni?" praša ga sodnik začujen.
„Kaj še," odgovori starec. „ Veselim se le, da bom še toliko let živel."	M. Z.
Vrnitev.
Elegija, vzdihnil Sitnež.
Vrnila se je pomlad, naravi je vrnila cvetje, Vrnili pevci so se zopet iz južnih dežel; Vrnili so se slovenski državni poslanci iz Beča, — Vrnili nade so nam, koje smo stavili v nje.
V boji.
V boji je odbila krogla nekemu vojaku obe nogi, vender pa je v silnih bolečinah še zaupil: „Ljubi Bog! Vedno sem ti izročal v varstvo dušo in'telo, na te presnete noge sem pa vselej pozabil."	A. K.
Brezzob ej ženi.
„Ako takoj ne priklenete svojega psa, šla vas bom tožit. Le poglejte ga, kako zobe kaže!"
„Saj vi jih ne morete."	A. K.
Svet.
Kviško glavo, da praznote V njej saj svetu ne izdaš!
Kil k (* je Ko koto v Mi
Resnična
»No, naj pa bo!" rekel je Kokotov Miha, ko smo vsi silili vanj, da bi nam kaj povedal o vojski bosenski. »Naj pa bo! Povedal vam bom nekaj, česar mi morebiti ne boste verjeli, pa je vender-le resnično, ker sem sam doživel.
Po dolgem težavnem maršu dobili smo nekega dne toliko duška, da smo mogli za silo nekaj „me-naže" skuhati. Ko tako sedimo okoli ognja, ki nam je kuhal dober kos bosenske krave, pristopi k nam stotnik g. Kubiček pa pravi: »Le jejte in krepčajte se, Janezi slovenski, jutri boste pa zato v jajce streljali!" — »„V jajce bomo streljali, gospod stotnik ? Kaj takega pa še nismo slišali!""
„V jajce boste streljali v pravo pravcato jajce!" potrdi nam gospod Kubiček z nova ter odide želeč nam dober tek.
Lahko si mislite, kako sem bil radoveden na tisto jajce; celo noč in celi dan mi je hodilo potem tisto »jajce" po glavi.
ha v jajce strelj al.
povest.
Drugi dan marširamo, marširamo. Cesta se je vila čez neko goro. Dospevši čez klanec, reče gospod Kubiček: „Vidite tam doli tisto-le jajce?"
In res je ležalo pred nami jajce, veliko jajce, kakeršno še nisem videl nikoli v svojem življenji. Jajce je bilo tako veliko, da bi vsi ljudje naše fare imeli v njem prostora, lupina jajčja pa je bila na nekaterih krajih gotovo po več metrov debela! In kaj mislite, kaj je bilo v tisti lupini? — V naših kokošjih jajcih veste, kaj je; v tistem jajci pa je bilo več tisoč — Turkov!"
»Fantje slovenski, zdaj pa namerite topove, pa streljajte v jajce, da se razdrobi lupina!" zapo-vedal nam je gospod Kubiček.
In tako sem tedaj prvič in zadnjič v svojem življenji streljal v jajce. Ako mi ne verjamete, da je v Bosni res tako jajce, poglejte na zemljevid, tam boste našli še dandanes jajce s potrupano lupino, namreč ob reki Vrbasu trdnjavo »Jajce" !
_
Spomeniki rovtarskim prvakom.
(Iztesal Pikec.)
Predgovor.
Ker stave se spomeniki Na vse kriplje zdaj veljakom, Tudi mene žene, da jih Stavim rovtarskim prvakom.
Kaj bi res ne bila škoda Za povestnico, če taki Kteiikrat bi iz spomina Pogubili se junaki?
Želel bil bi, da mi dleto Fidija bi bil posodil, Da bi bil originale Brez napake vse pogodil.
Ce pa se komu premalo Morda zdijo očehljani, Naj pomisli, da v Atenah Rovtarskih so iztesani.
1. Mavri.
V slavo dvajset tisočakov Se zavijaš vedno ti; In ne manjka se junakov, Ki jih slava ta srbi.
Toda ti le kimaš, kimaš In za nič ne zmeniš se, Ker peščico zlatov imaš, Misliš, da imaš že vse.
Noč in dan leno dremati, Je samo tvoj idejal. „Ni, da človek bi bogati Drugim se skrbem udal!"
Varuj se, da se kesala Še kedaj ne boš bridko, Da mladost si vso prespala, Kakor polh zimo mrzlo
2. Meduzi
Aj, kak se držiš ponosno, Kot da tvoj bi bil ves svet! Aj, kak se ti zdi neznosno, Da ti v Rovtah je živet'!
Vem, da rada šolske knjige Bi takoj zagnala v kot, Rovtam pokazala fige, Ko bi znala, kam in kod.
„V takem gnezdu človek mora Izgubiti pamet kar! To prehuda je pokora, Ki ne zmorem je nikdar!"
Pa ne da se pomagati — Kdor na svetu nič ne zna, Kakor abecednik brati, Ni za Rovte ne velja.
3.	Guzari.
Veš, kako si poskušala, Da koga bi bila ubrala ? Ker pa svet te maral ni, Si pustila ga i ti.
Zdaj jedino gre ti želja, Do nebeškega veselja. Delo tvoje zdaj zato Očenaši so samo.
Svet za svoje hudobije Pa za pogubljenjem vpije; Ker, karkoli kdo stori, Greh strašan se tebi zdi'.
Ko pri kavi pa posedaš In s čelustijo objedaš Suho nas na vseh plateh, Tercijalka! ni to — greh ?
4.	Čveklji.
Ko bi v začetku Bog bil del V raj tebe mestu Eve, Še zdaj živel človeški rod Bi v njem presrečne dneve.
Ne rečem, da bi vgriznila Ti v jabelko ne bila, A iz zadrege bila bi Z jezičkom se izvila.
Kar jezik tvoj spregovori, Je laž, če ni zlagano; Kar drugemu nikomur ni, Lažem je tvojim znano.
Jaz mestu tebe kmalo bi Imel zlata obilo: Prodajal bi samo laži Po krajcarji za — kilo.
5. Zobani.
Ce jaz imel zobe bi take, Kot imaš jih, Zobana, ti, Gotovo nikedar nikake Ustrašil ne bi se zveri.
Kadar zobe nastaviš svoje Na koga, zanj rešitve ni, Ker tvoja ga čeljust ogloje Kot volk svoj plen, prav do kosti.
Kdor spilil bi čekane tebi, Zaslužil bi medalijo; A revež bil bi, če se ne bi Prav dobro mu posrečilo. —
Da klestiti bi vsaj začela I svojo debelino že! Ker predno sebe bi izjela, Si sama skrhaš vse zobe!
t!. Kavkcu.
Mlado ženo, ženo lepo Na vrat obesil ti je vrag. Neguješ ti jo presrčno In varuješ kot biser drag.
A ona, „mili angel" tvoj, Zakaj copate so, pač ve; ,,Komando" njih si ti takoj Okusil prve dni uže.
Po robu nisi se nikdar Postavil in zato sedaj Bo v hiši tvoji gospodar Copata mehka vekomaj.
A jaz bi del, da jej lehko Zobe pokažeš kterikrat, Saj menda vender nekako Zadosti si uže — rogat.
7. Kvikakvaku.
Rotiti znaš se, Kvikakvak, To moram ti priznati. Tako ne zna voznik se vsak Brodeč po cestnem blati.
„Permejduš!" in »preklet hudič!" Lepo imaš navado
Kvakati za vsak nič in nič Gladeč si v srdu brado.
Vender od mene, ljubček moj, Ne bodeš slišal graje; Vsak naj talent pokaže svoj, Ki ujel ga od Boga je.
Pecun pa bi za hlapca te Rad vzel, del je nekomu, Da metal iz gostilnice Pijance bi samo mu.
8.	Je s i h a rj u.
Kakor klepetec, Jesihar, Na vaški lipi tvoj Vrti se jezik, nikedar Ne zna za kak pokoj.
Ko zjutraj komaj se vzbudiš, Naviješ svoj organ In brez prenehanja kričiš Potem ves božji dan.
Pa reci potlej še kedo, Zakaj ti črno je Denes, kar vender ti bilo Je belo včeraj še.
Ko kričal vsakdo bi tako, Kot ti, prijatelj, znaš, Gotovo takoj bi močno Podražil se — bombaž.
9.	Kosmaču.
Z veliko žlico gotovo v glavo Vlival modrost ti v ljubljanskem je mesti Mož rodovine medvedje, ki c'lo Mirne napade dijake na cesti.
Kot on v Ljubljani, ti v Rovtah sedaj Likaš po svoje presrečno mladino; Z batino kar se ne more, pa naj Spravi se s cepcem v robato črepinjo.
Tepec in butec, marogec, cape! To so ocvirki, ki ž njimi obilo Tvoje učenje zabeljeno je, Ker bi sicer se težko použilo. —-
Tebe in tvoj'ga patrona bi naj V gozde poslali k medvedom kosmatim; Tam kot navlašč bi za vaju bil kraj Ekscelovati z vedenjem robatim.
(Konec prihodnjič.)
Uzrok s a m o umor a.
Zakaj se je te dni nek nesrečnež umoril, zapisano je bilo na listku, kateri so našli v njegovem levem čevlji spravljenega. Oženil sem se z udovo, katera je imela odrastlo hčer. Moj oče nas je večkrat obiskal, zaljubi se v svojo pastorko ter se ž njo poroči. Postal je tako moj pastorek in pravi oče, moja pastorka pa moja mati; saj je bila soproga mojega očeta. Čez nekoliko časa porodi moja soproga sina — bil je ta toraj mojega očeta šurjak (svak) in moj strijc; saj je bil brat moje mačehe. Mojega očeta soproga, to je: moja pastorka, imela je tudi sina: bil je, ume se samo ob sebi, moj brat in ob jednem moj unuk: kajti bil je sin moje hčere. Moja soproga je bila moja babica: saj je bila mati moje matere. Jaz sem bil ob jednem mož in unuk moje soproge. Ker je pa mož babice v jednej osebi svoj ded, bil sem jaz nesrečnež svoj ded! Kdo bi po takem ne zblaznel in se "usmrtil! ?
Grofica.
Mrači se.
Grem po ulici. Nekdo gre za menoj. To je ženska. Pride mi nasproti. Krasno dekle!
Dve stopinji pred- menoj. SolnČnik jej pade iz rok. Hitro ga poberem. Krasno dekle! Te divne oči! Kako lepo se mi je zahvalila. Gotovo grofica.
„Vas smem spremiti? Mrači se že, izročite se nekaj časa mojemu varstvu!" Dovoli. — Ta krasna postava! To izborno gibanje! Grofica od nog do glave. Predstavim se. — Najine oči se srečajo, vjamejo. — Kako je zardela! Jaz tudi gotovo.
„Tukaj sem doma." Obžalujem. „Smem zvedeti I vaše ljubo ime?" „Anka." vKrasno! Vam smem pisati?"
„Bodem vam kmalo pismeno naznanila." Ta sreča, j ta čast!
Dva dni težkega čakanja. Kakor deset let!
Pismonoša. List od nje? Da!
„Ljubi gospod! Zahvalim se vam za vaše uljudno spremstvo pred dvema dnevoma. Pisati smete, kadar in kolikorkrat hočete. Vaša Anka H., dekla pri čevljarji Š. B. 4. nadstropje."
O je!	Vanetin.

Na Brezje se popelji K Mariji milostni, Ponižno tam jo prosi, Naj zdravje dodeli." —
Lehko pač res Marija Bi me ozdravila, — A ona ni na Brezji Tam v Bitnjem je doma.
olan si ljubi sinko,
Lej lice ti bledi, Oko pa otemnelo In jed ti ne diši.
Lehko pač res Marija Bi me ozdravila, — A je tako hudobna In trdega srca,
Čeprav kleče jo prosim Pri Bogu jo rotim: Poredno mi smeji se, A jaz trpim, bledim. —

Lek pesnika.
(Prosto po Doksovu.)
Kaj če s črnilom črnim Pomažeš si roke? Umiješ se, in brzo Roke se ti ubele.
A kadar pesnik pravi: „Bom pesmico zapel," Tej boli pač ni zrastla Do zdaj zdravilna zel.
Zdravilo samo jedno Tej boli našel boš: Jedino to zdravilo Je urednikov — koš.
______Drašlarjev Fik.
V j e 1 se je.
Milče:	„Ali še zahajaš v gostilno h „krokarji" ? Mirko: „Ne več."
Milče:	„Kaj pa tvoj prijatelj Slavko? Ta pa gotovo še."
Mirko:	„Ta pa, ta; slednji dan ga vidim tamkaj." —t—
L i centi a poetica.
. . . „ Stvar vedno bolj dozoreva in struna je že tolikanj napeta, da le moje molčanje še vzdržuje, da ne poči."
Nevaren junak.
Vse se ga boji kot volka, s svojo oholostjo in napihnjenostjo vživa stud in zaničevanje, in kamenje, katero na druge meče, leti nazaj le na njega.
Iz prijateljskega pisma.
„Gospod sodnik je bil že voz najel, da bi se potegnil v Ljubljano navlašč do vas in iz spoštovanja do svojega nekdanjega učitelja ustmeno opi-s a 1 položaj."
Ni vse zlato . . .
„Ni vse zlato, kar se sveti," dejal je Žugelj po-grabivši Cepudra za nos, „sicer bi bil ti milijonar."
Ta sreča!
A.:	.Ko so ga v hišo prinesli, vzdihnil je še dvakrat, potem pa je umrl."
B.:	„Hvala Bogu, da je vsaj še živ umrl!"
S p r i ž n i c e.
Gospod župnik končavši strašno piigodbo: „Le poglejte ga, v takej mladosti že se je obesil in tako žalostno poginil, in vender je Bog zapovedal, naj vsakdo živi do konca svojih dni."
Eininentno spoštovanje.
A.:	„Glej, prijatelj, vsi se pritožujejo, ker se ti malodane ob vsakej priliki zlažeš. Poboljšaj se vender!"
B.:	rI, kaj so res tako na kratko ostriženi, da ne zapazijo, da imam preveliko spoštovanje do resnice, da bi jo ob vsakej priliki nadlegoval ?"
Dobro rečeno.
„ Ko je bil pokojnega Košutca hrast potrl, bil sem jaz še prav majhen paglavec, ne tako velik kakor zdaj."
Jednako nasprotje.
Prvi kaznjenec (ravno došlemu drugemu kaznjencu) : „Aj, nov tovariš! Koliko časa te bomo imeli v svoji sredi?"
Drugi: „Tri leta sem dobil, pa prav po nedolžnem."
Prvi: „To bi rekel lehko vsak poštenjak! Meni so pa pet let dali prav po krivem."
Revanche.
Zorko: „Ako je resnica, kar nekateri trde, da smo bili ljudje že jedenkrat na svetu, kot cvetice in živali, potem si bil ti gotovo konj."
Zdravko: „Da bi bil jaz kedaj konj, ne dokazuje ni najmanjše znamenje na meni, a da si bil ti osel, vidi se ti še danes."	—t—
Dobro govoril.
V neko mestno gostilno je hodilo več brezvercev, ki so uganjali neprimerne šale. Nekoč zaide mednje
kmet. Jeden izmed teh gospodov, hoteč se s kmetom šaliti in ob jednem pokazati svojo učenost, praša kmeta: »No, oče, povejte nam ali ima človek dušo?"
»Seveda jo ima," odgovori kmet.
»če jo ima," de zmagovito nato prašalec, »zakaj je pa nikdar ne najdejo. Vse žilice, vse kitice so že našli in prešteli učenjaki, a duše človeške niso še našli."
»Gospodje, to ni prav nič čudno! Našli duše zato niso, ker so jo iskali pri mrtvih namesto pri živih," rekši te besede vzame klobuk ter zapusti ostrmelo družbo.	—t—
Mladrga pesnika tožba. II.
Zakaj deklica ravno moja Ima tako zvesto srce, Da nikdar ljubosumnje boja Obup grozan ne muči me?
Kako bi srečen bil, če drugi Srce bi njeno mi prevzel! Potem v presladkej vsaj bi tugi Jaz pesem žalostno zapel.
Potem prebridka bi čutila Ve pesem turobno razlil, Da ona me je zapustila, Katerej vedno zvest sem bil;
Da mi srce po njej tuguje, Da reši me le bleda smrt, Da duša moja obupuje, Dokler me črn ne krije prt.
Tako pa jaz na celem sveti Jedini sem ljubimec ji; — Li morem o nezvesti peti, Če ona le zame gori ?!
Drašlarjev Fik.
Vrnjeni poljubi.
Baš ko je gospica Matilda gledala skozi okno, prišlo je mimo nekaj znanih jej častnikov ter jej z roko pošiljali poljube na okno. Mali Dolfi zapazivši to, hiti materi pravit ta dogodek.
„Ne obrekuj svoje sestre, saj sem sama videla vse, kajti videla sem tudi, da Matilda teh poljubov
ni vsprejemala, temveč je vse zopet skozi okno nazaj zmetala."	M. H.
Dokaz.
Janez (jezno): »To ti povem!	Moja baba je hujša kakor hudič." —
Jože: »Zakaj, Janez, zakaj!"
Janez: »Zato, če pred hudičem	križ naredim,
beži takoj; moja baba pa se ne bode	ganila, če ves
teden pred njo križe delam."	—t—
Vse po starem.
Avstrijca in Francoza je ujel na potovanji dež. Vsa mokra in lačna prideta v bližnjo vas. Bilo je že pozno po noči. Ker ni bilo v vasi nobene gostilne, šla sta v bližnjo hišo ter si naročila večerje. Gospodinja ni imela ničesar pripravljenega, zato jima skuha kaše, zabeli jo dobro ter jo postavi na mizo tako, da je bila bolje zabeljena stran kaše pred Avstrijcem. Francoz, zapazivši to, bi bil rad skledo obrnil, a ne ve, kako to storiti, da bi Avstrijec tega ne zapazil. Prične tedaj govoriti o Francozih in francoskej deželi, kako je tam vse lepo, omikano — in konča svoj himnus: »sploh pri nas na Francoskem vse in vsak napreduje," med temi besedami pa za-suče skledo tako, da je bila bolje zabeljena stran pred njim.
»To je vse lepo, kar ste mi vi sedaj povedali," odgovori Avstrijec. »Pri nas pa, žal, temu ni tako, kajti pri nas v Avstriji pa navadno vse pri starem ostane," med tem pa skledo zopet tako obrne, kakor je bila prej.	—t —
Nepremišljeno p r a š a n j e.
Učitelj: »No, Jožek!" povej mi ti, kako se glasi jednajsta božja zapoved?"
Jožek: »Spolnuj jih deset!" odreže se Jožek.
Pri pogrebu.
»Ti, kaj praviš, katere rakve	so boljše, cinaste ali lesene?"
»Jaz mislim, da so cinaste	lepše in trdnejše,
lesene so pa bolj zdrave."	M. Z.
Aritmogrif.
Sestavil —t—.
1. 13. 5. 6. 14. 13. 5. 9. 12. avstrijski vojskovodja. — 2. 15. 9. okrajšano krstno ime. — 3. 9. 16. 9. 7. 13. 5. 9. 12. avstrijski vojskovodja. — 4. 2. 10. 6. 8. rokodelec. — 2. 8. 17. 2. 16. 1. 10. 18. 13. dežela v avstrijskem cesarstvu. — 5. 8. 6. 11. kletev. -• 6. 17. 16. 2. 19. 9. 12. 2. vas na Dolenjskem. — 7. 2. 4. 2. 8. krstno ime. — 8. 13. 11. ima krava. — 9. 5. 6. 14. krstno ime. — 10. 6. 15. 13. slovanski knez. — 2. 15. ime črke. — 11. 13. 8. 2. 4. 9. glagol. — 6. 10. kvarta.
Začetne črke od zgoraj navzdol čitane dajo pesniško delo znanega slovenskega pesnika, končnice pa od spodaj navzgor ime dotičnega pesnika.
Rešitev skrivnostnega napisa
v 10. štev. ,,Rogača".
Celjski magnatski nemčurji so preveč svojega lisjaka z abotnim hujskanjem sitili, da jim je poginol.
Prvi so rešili napis: v Ljubljani gosp. Franjo Jager, v Trstu gosp. Vekoslav Kalister, v Gradci gosp. Matija Ljubša, stud. theol.
Rešitev
20. naloge v 9. številki „Rogača".
(A. Uršič.)
Beli.	Črni.
1.	Da3 — a6	K X T
2.	Da6 — d3f	mat.
a.
1..........L x T
2. Da6 — c8f	mat.
b.
1..........Lf3 — g4
2. Te4 — e5f	mat.
c.
1..........S kakor koli
2. Te4 — f4f	mat.
d.
1..........f7 X g6
2. Da6 X g6f	mat. e.
1..........• Lf3 — g4
2. Da6 — e6f	mat.
Beli.
Beli začne in naredi mat v 3 potezah.
Ker s prihodnjo številko končamo prvo polu-letje, prosimo oljudno častite naročnike, da blagovolijo med tem obnoviti svojo naročnino.
Pesniku »Ljubljanskih sonetov": Vaših sonetov, dasi so res izvrstni, vsaj za sedaj ne moremo priobčiti, ker so preostri in bi narodno našo gospodo preveč razjarili. Upamo, da nam zaradi tega ne odtegnete cenjene svoje moči. — Pikcu: Hvala. — Juretovu: Hvala. — Gustelju: Vaš spis bi znal kdo na-se obračati, da-si gotovo niste imeli zlobnih namenov, zato ga ne moremo priobčiti.
,,Rogač" izhaja lO. in 25. dan vsakega meseca na celi poli velike četvorke ter stoji po pošti prejeman celo leto 3 gld. 20 kr., pol leta 1 gld. 60 ki\, četrt leta 85 kr.; za Ljubljano celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. 50 ki\, četrt leta 80 kr.; izven Avstrije celo leto 4 gld. Posamične številke so po 15 kr. — Naročnino in dopise sprejema lastništvo in uredništvo: Gradaške ulice štev. 16. v Ljubljani. — Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.