SL 82. V Trslu, v sredo H. oktobra 1885. Tečaj X" Glasilo Slovenskega političnega drušlva za Primorsko •T •dtaoati J« m«.« • EDINOSTt izhaja 2 krat na teden vsako tredo in labott o ooludne. Cena za vgh leto je <5 prid., za polu leta 3 gld.. za četrt leta 1. piti. KO icr. — Posamezn* Sterilne dobivajo dh orravništvu in v trafikah ▼ Trata po S» kr.. v Borlol in v Ajdov«5lnl no tfc kr. — Naročnin t. reklamacije in inaerate prejema Opravnlitvo, vi* Tarrenta, »Nova li»Karn». Vni ,tavui te pošiljajo Uredništva jMJ-Term ue- »Nuova, Tipopraliavt.ak moru biti trankiran. Rokopmi o-e? poAHUtio vroduomM& Siti vračajo. — Jnstrati (razne vrni« naznanila in poslanice) a« zaraSunijo no pogodj^fc^Mprav cieno; pri kratkih oglasih z droDniml črkami »e plačuje za vsako besedo 2 kr Državni zbor in nase težnje. (Dalje). Znano ie uže predobro, kako se ravna z ubogim istrskim kmetom povsod ; različna gospoda je navajena v njem videti stižnjega človeka, ki ni vreden, da se z njim postopa, kakor as vsaktm drugim državljanom. O ko-; liko neplemenitosti je v tem posto-j panju! In vendar se ona gospoda, ki, jo tacega menenja, prišteva Ijudolju-j bom in liberalnim ljudem. To ne dokazuje nič druzega, nego; resnico, da se po sofistiki more naj-] lepšo načelo ponižati in osmešiti. Ako J se denes nekateri kulturonosci liberalci j raznih naprednjaških narodov nekako, boje napredka Slovanov, je to le bojazen pred pravo svobodo, katere pravi' nositelj postane uprav trpin Slovan, ki je v šoli živenja kakor narod užival ( najgrenkejše skušnje ter je, miru in j delu udan, v sebi ohranil neko mi-' lobo značaja, ki mora prej ali slej t jako blagodejno vplivati na svobodni razvitek evropskih ljudstev. : Pa pustimo to in ozrimo se na' drugo važno težnjo Slovencev in Hrvatov na Primorskem. Narodna Šolaj osobito narodna ljudska šola, prvi je | pogoj obstanka naše narodnosti na Primorskem. Na deželi obstoje povsod narodne ljudske šole; le v Istri so tu in tam tudi na deželi Italijani Čisto hrvatskim' vasem vsilili italijanske šole, kar pa1 se da popraviti, ako se bodo Hrvatje! v Istri vedno bolj zavedali svoje na-! rodnosti in bode narodni dub mej nje progresivno tako prodiral, kakor je PODLISTEK. Človeka nikar. (Dalje). Ako je pa Elija molil, da ne bi bilo, kar ni Še bilo, zakaj bi ne smel tuiii oaft pesnik prositi, da ne bi bil tak. človek spočet, kateri bi bil poln bolečin in bo-lehnosti, ali pa, da bi ue bil tak človek spočet, kateri bi tako močno čutil razno trpenje tega sveti kakor on.»Unde opor-tet homines agere al qua, non ut per suos aotus divinam dispo*itionem immutenl, Bed ut per suos iictus impleant quo^dam effeetus secunlum ordinein a Deo d'spo-situm; non emiu oramus, ut >iiviuaiu di-spositionem i m m u tem tis, sed ut impetra-mus, quod Deus disposuit per orationes esse tnjplendum. To m as Ak. 2. 2. q. 83. a. 2. In to nam je priporočil tudi sam naš lzveličar prositi, rekoč: Reši nas hudtga. Illud d-bemns orando petere. quod debe-mus desiderare. Desi lerare autem debemus bona non 8oluaj i.ob s, sed etiam aliia. iomas Ak.Summu: 2.2. q.83.ur. 7. Da ponoviru: ž^na prav Zil praV ž-li imeti otroka, ako |e Božja volja, samo ponižno prosi nesk. u^inilj**neaa Boga, da bi jej podelil Bog zdravega otroka na dubu in na telesu; in nko pa ni njegova sveta volja, na hi Jfj podelil zdravega otroka prosi ponižno, da ne bi bil rajie otrok spočel; sicer, ako ni tvoja sveta volja moje prošnje utišati, udam se vro eno v tvojo sv. volj* Poglejmo: žena želi prav za prav otroka imeti, 1« prosi, da ne bi jej podelil bolehnega človeka; in, ako ni začel prodirati v zadnjem Času, osobito v Koporščini in PazinšČini. Ali v mestih, kder prebivajo Slovenci in Hrvati mešani z Italijani, tam se jim godi glede šol, uprav tako, kakor da ne bi bili tam več na svojej zemlji. Poglejmo na priliko v Trst in Gorico, tukaj in tam je vse polno Slovence", ali njihova osoda v narodnem obziru je, da se morajo poitalijančiti, ako vlada ne podpira njihove pravične težnje. Dokler ni bilo nove šolske postave, to ni Šlo tako hitro, ali zdaj, ko mora vsakdo svoje otroke pošiljati v šole, vrši se to jako hitro, in kaj nam pomaga vse naše sicer uspešno probujanje naroda tudi v Trstu in Gorici, ko nain vse to težko delo mnogo pokvari šola. V Trstu je mnogo tisoč slovenskih otrok, katere morajo slovenski stariši pošiljati proti svojemu prepričanju v italijansko ljudsko šolo. Kako tendenco imajo vse šole, katere so pod vplivom mestnega magistrata tržaškega, tega nam ni treba, da omenimo, kajti naši čitatelji predobro poznajo njega lahonske aspiracije; resnica je ta, da otroci, odgojeni v takih šolah, le preradi pozabijo svoje slovansko pokolenje in postanejo navadno kesneje v živenju največi sovražniki svoje narodnosti. Da pa tržaški Slovenci vsega tega ne spoznavajo le, temuč se proti temu potujčevanju tudi bra -nijo, dokaz je uže obče poznana prošnja 1429 slovanskih očetov za slovenske šole v Trstu. Ti očetje se sklicujejo na jasne določbe postave, ali k ljubu temu in k ljubu mojster-skemu zagovoru prošnje po poslancu Nabergoju, zavrgel je mestni zbor Jva- njegova sveta volja njene prošnje uslišati, rajše človeka nikar. Toda: »človeka nikar« prosi le per accidens, in to per accidens ie sub coniitioue. S tem pa je ob enem tudi razloženo, da bi bil naš pesnik poleg naslova; Človeka nikar, lebko zapisal tudi naslov : Bolečin nikar, reši nas hudega, umeje se, ako je Božja volj i, kajti brez tega se ue da govoriti in prositi ne. — In vi ne bi se bili tako ustrašili. Oh, kolikokrat zlihujejo uboge žen" tako! Zakaj? Zato, ker one dobro vedo, kaj je trpenje, a vi tega ne veste, ker ste zmerom mej rožicami, ker gledate vedno le mr tve črke in mrtva srca. Sicer, tudi vi dovolite, da se sme v bolezni prositi za zdravje, toda, kaj pomaga: ako človek le zine, da trpi, hitro tnu začnete očitati, da obupuje, rekoč: Glejte, glejte ga, kako obupuje, glejte, ulejte, on ue more najti tolažbe v svetuj veri: Bog mu je sicer dal sv. vero, toda ta vera ni zanj zadostna, da bi ga utolažila, glejte, glfjte ga panteista, skepticist-i; kaj to pornenja izdihovati in zdibovati; tako izdihovanje ne pristoja ftepaganu ne. Precej bi mu očitali, rekoč: ali ne veš, kako so trpeli materniki in kako so vse voljno prenašali ? Ako ne najde on tolažhe v svetej v«§ri, on, kateri je duhoven, kako jo najde pa drug kristijm, kateri ni duhoven?! Za hip In to šn le v duhu, v be-sedl dovolite, da se sme v bolezni prositi za zdravje, a v resnici menda ne. saj vaš stil tako veje. Jaz bi bil rad pri vafiej postelj", kedar vam pošlje Boi? bole/ni, rad bi videl, uli bo iete taki. kakor ste z ia| v peresu: sicer Bog vam ne daj nikdar takih bolezni, kakoršne imajo marsikateri uhogi trpini tega sveta. Ako bi bili pri smrtnej postelji, menda bi drugače pisal', Š^ bolj drugače pa, ako bi sami skušali .... Ni vse to bi vam pa odgovoril, rekoč: Nikar krat to prošnjo, na kar so omenjeni očetje rekurirali na deželno vlado, od katere pričakujejo zdaj ugodne rešitve. Videli pa smo, da je sama vlada v Ljubljani za le peščico nemških otrok ukazala, da mora ondotni mestni zbor osnovati nemško ljudsko šolo in to nam sili na usta prašanje: zakaj vlada tudi tukaj za več tisoč slovenskih otrok ne zaukaže mestnemu zboru, da prej ko prej osnuje vsaj eno slovensko šolo, v katerej se bodo otroci gotovo bolje avstrijsko odgojevali, nego pa v nekaterih italijanskih mestnih šolah, v katerih celo ravnatelji prepovedujejo cesarsko pesem. V tem obziru je torej uže silna potreba, da naši poslanci store potrebne korake, da vsaj poizvedo, ima li vlada v resnici namen, da dejansko izvrši enakopravnost, ali pa je uže povsod sklenena sodba, da se morajo naši otroci v Primorskih mestih po-ltalijančevati. Osobito za nas mnogo tržaških Slovencev je to prašanje največje važnosti in ga torej še prav posebno priporočamo našim državnim poslancem. še slabše jo pri nas se srednimi šolami. Na državnih gimnazijah v Trstu, Gorici in Pazinu je zdaj gotovo zadosti dijakov in imamo tudi zadosti slovenskih, oziroma hrvatskih profesorjev in učnih pripomočkov, da bi se mogle precej uvesti v Trstu in Gorici slovansko in ital. paralelke, kakoršne so za Gorico uže davno zahtevali goriški poslanci obeh narodnosti. A.li prav nič se no vidi, da bi se hotela vlada poprijeti zdravega načela. da se učenci tudi v srednjih šolah morajo podučevati vsaj nekoliko v materinem jeziku, ako se hoče iz njih napraviti dobre mislec^. Le na Pazinskej gimnaziji je ministerstvo namerjavalo uvesti poleg nemščine tudi hrvaščino kakor podučni jezik. Ali tudi to namero je pokopal istrski deželni šolski svet in se je zdaj le toli koncedirulo hrvaščini na Pazinskej gimnaziji, da se bode po veČ ur na teden in temelj itejše učila kakor učni predmet. Na Goriškej gimnaziji se tudi uči slovenščina kot učni predmet in sicer nekoliko boljše, nego pa na tržašlcej državnej gimnaziji, ker tam imft vsak razred tudi svoj kurz za slovenski jezik; mej tem pa ko v Trstu imamo za 8 razredov le 3 kurze in še te tako urejene, da bi bilo skoro vsejedno, ako bi tudi teh kurzov ne bilo, ki so menda le zato ustanovljeni, da se vsnj na videz dela majhna koncesija drugemu deželnemu jeziku. Ker pa se število slovenskih dijakov na tuk. gimnaziji vsako leto množi in je letos uže skoro polovico Slovencev na omenjenej gimnaziji, bilo bi vendar lopo in pravično, da se šolske oblastnije nekoliko bolj ozirajo na mnoge prošnje v tej zadevi, katere je polit, društvo Edinost uže pred leti in zopet lansko leto poslalo mini-sterstvu in poslanskej zbornici. Naši poslanci naj torej odločno zahtevajo od vlade, da tudi v srednjih šolah v Gorici in Trstu uvede prej ko mogoče paralelke; v Trstu pa, da prav precej popravi napako, katera obstoji v razdeljenju kurzov za slovenščino in njej odmerjenih ur, katere so zdaj tako postavljene, da dijaki skoro ne morejo dobiti pravega veselja bolj molrovati, nego je spodobno modrovati, ampak modrovati, kar je prav. R. 12 2.Gospod moji vemo namreč, da zdaj ztiihuje vsaka stvar in stoka, kakor na poroju, pa ue samo ona, temveč tudi mi. Zakaj ue dovolite i 'daj tudi nam in našemu pesniku izdlbnoti in prositi, na| bi nas Bog rešil hudega, kolikor je njegova sv. volja? ^Gospod mo|I ali ni duhoven — človek? Se Kristus je zdihnol, rekoč: Moja duša je žalostoa do smrti! ostanite tukaj in Čujte z me-noj. Moj očej ako ne tuore ta kenh inemo it', ampak da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja. In gospod moj / ali ste res b-ez zmot in brez dvomov? Še sv. Pavel ni bil brez dvomov. Sam pravi: Zakaj nič nemam sicer na vesti, toda v letn nnem opravičen, — ampak jaz tareir. svoje telo, in ga v suž-nost devam, da, ko «1ruge učim, sam ne bom zavržen. 1. K. 9.27. B<£s pretresne so besede te! Vsakega morajo zgrabiti; le vas ne, kajti vi govorite tako drzno, kakor da bi bili uže v nebesih; saj pravite: jaz ostanem jaz. se ne vtopim, temveč veselil se bom v Bogu z svojo osebnostjo. O drznost! drznost / Ali ni už^ to največi dvom, po tnojej ponižoej misli, da zigotovo ne vemo, da «e izveličaino? In zato nas opominja sv. P ivel, tekoč: Preljubi moji 1 Z strahom in s trepetom delajte za svoje izveličinje. Fil, 2. 12. Kdaj pa ie človek v strahu in v trepetu? Gotovo takrat, kadar i« v dvomih Kaj so zopet skušnjave, kakor neke zmote? In dalje, kaj pravi »morala«? Eip-rientia teste doctissimi viri. etiam in sanetorum numerum relatl, veritatem in pluribus assequi non potue-runt. Miiller. I p. 138. Kaj pomenji to? Je li mogoč^ bolj jtsno govoriti? In koliko j^ zopet drugih dvomov, v katerih ne ve človek, ali drla prav ali ne? koliko j različnih razlag o sv. pismu? In na kaj ne opira nauk o probahili2mu? In kaj bi pa bilo, oko bi bili vi živeli takrat, ko so prišle na svitlo Jobove bukve? kij in bilo, ako bi takrat bil izhajal »Slovenec« ? To bi bila kritika. Težko bi bile Štete bukve Jobove k sv. bukvam, pa smeli bi bili Joba težko imenovali potrpežljivim Jobom. Kaj hi vi rekli, ako bi bili prebrali takrat, recimo: III. poglavie? Ne zavoljo vas, ker vm, da ste uŽe prečit• li, ali zavoljo drugih, hočem navesti nekoliko vrstic iz Jo-bovih bukev. Potem pa je Job odprl svoja usta in je proklinal svoj dan, rekoč, N i j pogine dan, ob Katerem sem bil rojen, in noč, ob katerej seje reklo: Človek je spočet. Tisti dan na) se v temo spremeni, naj ga Bon od zgoraj ne išče in luč naj ga ne razsvetli. Temota in smrtna senca naj na otemnite, tema naj ga pokrije in z bridkostjo naj se z»gme. Tisto noč naj teman vihar obseže, naj se dnevom v letu ne prišteva in tudi v mesecih naj se ne šte|e. Tista noč naj bo samotna in ne hvale vredna, naj jo kolnejo, kateri dan proklinajo, ki so pripravljeni levija-tana zbuditi. Zvezde naj bodo z njo temo to otemnjene: pričakuje naj svitlobe in naj ne vidi in tudi ne vzhoda vst;ija|oče zarje, ker ni zaprla vrat telesu, katero meje nosilo, in ni vzela izpred mojih oči nesreče. Z ikaj nisem v materinem telesu umrl, ali naglo poginol, ko sem iz telesa prišel? Z^kaj sem bil sprejet na kolena? Zakaj doj-n na prsih? Zdaj hI namreč spal in molčil in v svojem spanji bi počival. .. .ali quent.-s poenalitates. 2. 2. q. 76, a. 2. Najbolj pa nam je povedalo sv. pismo, sv. Duh sam, kateri pravi, da v vsem tem ni Job uič nespametnega govoril zoper Boga. Vender me| G egorčičem in mej Jobom je razloček: Job maledixit.....Gregorčič au- iem oravit et orat. Samo, prosim, da to • maledixit« dobro razumete. Tako, mislim, da smo zdaj na čistem. nemškemu vsi^uliSču v Pragi nekoliko pro-Rtorov odvzetih in češkemu vseučilišču od-kazanih. Poslanec Vitezič je interpeliral zastran tega, da so bile hrvatske priče v italijanskem jeziku zaslišane. Poslanec An-gerer je interpeliral, ali ima poljedelski minister voljo sekanje lesa v državnih gozdih omejiti. Poslanca Prade in Schonerer sta predlagala, naj vlada predloži zakon za uvedenje borsnega davka. V zadojej seji podane vladne predloge so bile v prvem čitanju izročene raznim odsekom. Volitev udov v kontrolno komisijo za državni dolg se je preložila na eno poznejih sej. Potem so bile volitve v odseke. — Poslanec Keil je vtemeljeval svoj predlog, glede podaljšanja prostosti pristojbin in koleka pri zložbi zemljišč do konca leta 1891. Poslanec Hevera je utemeljeval svoj predlog glede podaljšanja olajšave pristojbin pri konvertiranju bipotekarnih tirj itevdokonca leta 1890. Oba predloga sta se izročila proračunskemu odseku. Poslanec Richter je vtemeljeval svoj predlog, glede času primerne predrugačbe eksekutivnega reda. Ta predlog seje izročil pravosodnjemu odseku. Na predlog poslanca Roser-ja sta se obrtniški in železniški odsek izrekla za javna. Danes je zopet seja. Proračunski odsek poslanske \bornice se je 9. t. m. ustanovil, in jebil izvoljen za načelnika grofRihard Glam, iti za njegovega namestnika poslanec Plener. V Kraljevtm dvoru na Češkem je bil zarad izgredov razpuščen občinski *v&t. V Libericah je nekdo 11. t. m. zvečer dvakrat ustrelil v prostore tamošjega češkega društva «Beseda». Na Češkem je seme razdraženostl res uže slab sad pognalo. Hrvatski tabor je 10. t. m. sklenol, naj se prestopi na dnevni red o z:.devi izročitve kameralnih spisov ogerskej vladi. Skle-nolo se je tudi v tej seji naj se dovoli sodna preiskava zoper Starčeviča in Gržaniča. V ogrskej poslanskej \bornici je 10. t. m. interpeliral Thassy, ali je resnica, da je Avstrijsko-Ogerska prevzela poroštvo za srbski zajem. Jutri se zbornici predloži proračun. Vitanje dežele. O vshodnjem prašanji imamo te le va-žniše vestf: Iz Plovdiva se 9 t. m. poroča, da so veliki vezir in drugi ministri v Carigradu bolgarsko deputacijo prijazno sprejeli in zato je upanje, da se bolgarsko prašanje brez vojne reši; ta vest je mej Bolgari zbudila splošno zadovoljstvo. Dalje se poroča iz Plovdiva 9. t. m., da se je več bolgarskih častnikov vruoloiz Rusije in so bili razdeljeni mej razne vojneotdeike. Nove čete in vsi prostovoljni otdelki so 9. t. m. prisegli knez* Aleksandru. — Iz Četinia se 9. t. m. poroča, da bo črnogorska vlada mirno opazovala razvijanje dogodeh na --Glejte, da itnarno tudi v Brdih univerzo. Živela univerza! Da ponovim: ako bi bili vi živeli ob času Joba, ali bi bili kričali, rekoč: O blasfemija! o blasfemij.il In vi bi bili zagrmeli proti Jobu, rekoč: In tak hoče biti oč^k, (duhovnik) tak hoče biti inož Božji! (namestnik B.) In tistim, kateri bi takega očaka branili, zlobno bi jim kričali, rekoč . Gorje ti, o B. cerkev, ako boš imela take branitelje 1 —-- Ob, gospod, gospod, predaleč, nikar se ne zaganjajte v sirote tega sveta, nikar jim ne očitajte hudobij brez vzroku, n'kar ne jemljite vesti trpinom te solzne doline, ker tako ravnanje ni ne človeško, ne kri-stijansko, ne katoličansko. Zadeti ste od vseh strani, zadeti ste od n.troda, zato se zvijate, kakor črv, rekoč: Kaj poreče kmet, ako me je premagal?! Da premagani ste, le kakšen čehulast Muko se vam še uklanja. lnvicta fortitudme pronugnasti . . . . Ubi e-^t autem ista invicta ? Clarissimo, manca ancora tutto ed adesso sopratutto. Istina 1 kar po enej strani zi la, po druge| pa podira, tako bi zaupili proti Jobu. Katerikrat sicer govori, prosi, moli po Božje, a še komaj konča govoriti, prositi, moliti, hitro začne pro-klinati, obupovati, dvomiti. Kai to je mož Božji ? ali se ni še naučil verskih resnic o i Boga Očeta in Sv. Duha? ali mu ne dalo te resnice nobene tolažbe ? Dajo, dajo mu sic-r, saj pravi: Vem namreč, da moj O IreŠenjk živi in poslednji dan ustanem iz zemlje in zopet bom obdan z svojo kož j in v svojem mesu bom videl svojega Boga. 19.25. (Konec prih.) Balk anu in Fi pridržuje prostost svojega postopanja. — Iz Belgrada se 10. t. m. poroča, da je bolgarska vojski zasedla vas Jasenovac, ki stoji na srbskej meji nasproti srbskej vasi Brusnik v knjaževaškem okrožji. — Poročila z Grškega so zelo vznemirjajoča; vesti od 10. t. m. pravijo, da so zastopniki velevlasti ponovili svaritve in priporočila in priporočili grŠkej vladi zmerno postopanje. Turški poslanec je zahteval pojasnila zarad pošiljanja vojakov na mejo in izjavil, da turška vlada tudi vojake postavi na mejo, ako bo Grška vojsko še dalje na mejo pošiljala; vzlic temu pa je ukaz grškega vojnega ministra od-kazal vojakom stanovanja v vseh mejnih mestib. — Razen posameznih svaritev so Šli vsi poslanci skupaj k Delijanisu in vladi živo priporočili, naj se vzdrži vsake posilne naredbe, ker bi s tem pripravila Grško v veliko nevarnost. Nato so vsi poslanci izročili vladi pismeno svaritev. Kralj je podpisal dekret, s katerim se pod orožje sklicujejo Še tri zadnje vrste vojaškej službi podvrženih mož. Delijannis je poslal grškim oprav-nikom v zunanjih deželah pouk, v katerem pojasnuje politično stanje, ki bi nastalo iz združenja Bolgarije, in pravi, da Grška v združenje ne more privoliti. — Splošna mobilizacija je zaukazana, v petih dneh mora biti vse pod orožjem. To je odgovor grške vlade na svar tev poslancev velevlasti. V francosko poslansko zbornico je bilo doslej izvoljenih 177 konservativcev, 127 republikancev, oijih volitev pa se ima še 270 izvršiti. Tolikega napredka konservativcev so se republikanci hudo prestrašili in vsied tega se je ustanovil v Parizu poseben odbor iz najveljavnejših republikancev in 30 republikanskih časnikov, ki je soglasno skle nol, pri ožjej voiitvi podpirati tiste republikanske kandidate, ki so pri prvej voiitvi dobili največ glasov ter priporočil, naj tudi drugod enako delajo. — A tudi konservativci se jako gibljejo, oni so na vse pripravljeni in pravijo, da se ne utrudijo, dokler si ne pribore večme v državnem zboru. Anglelka in turlka vlada ste se neki zjeiinili, da poŠljeti angleške in turAke komisarjev Egipt, a s tem menda egiptovsko in sudansko prašanje ne bo še rešeno. Raipor o karolinških otocih se utegne k malu popravnati, ker Nemčija in Španija to želite, in vsied tega izreče papež svojo razsodbo, ne da bi poprej izročil zadevajoče sphe kakej koinisji. Na Madaskaru so se Francozi zopet sprijeli z domačimi prebivalci. 26. septembra je bil boj pri zalivu Pasandeva. Francozi imajo 21, Hovas 200 mrtvih in ranjenih, a vendar Francozi niso zmagali. Sudana se poroča, da se okoli 1000 dervišev ob Nilu proti severju pomika in so prišli užt v Hafir, ki je 80 angleških milj otdaljen od angleških prvih straž. V okolici Vadi Halfe so bile uže majhni boji. Vsied tega se je dal ukaz, naj se pripravi pet parnikov, da se, če bo treba, pelje 1200 mož po Nilu proti sudanskej vojski. I\ Indije se poroča, da si angleška vlada hoče podvreči vso Birmo; v kratkem neki pošlje 10.000 mož v Mandalaj. DOPISI. IZ Trsta, 12. oktobra. — Uže lansko leto je tržiški magistrat prepoved razposlal, da se v cerkvah v mestu in okolici ne smejo več rabiti petroljeve luči, Češ. da so te luči nevarne in se zna to raj kaka nezgoda pripetiti. — Da slavni magistrat za varstvo ž venja in z iravj* tako skrbi, to je vse hvale vredno; ali vpraša se, ako je uže petrolje nevarno, zakaj pa ni nevarno po krčmah, žganjaiijah, plesnih so-banan, v bleviti itd. — zakaj je nevarno le v cerkvah in ne tudi drugod? Pri tem prašaniu se nebotć neka misel človeku vriva, namreč ta, da nekim gospodom v mestnej palači je vsh, kar je cerkvenega, zoperno, toraj h;ijd, zavirajmo in dražimo, kolikor je le mogoče. — Ako uže škofij-stvo nema nič zoper to, da se petrolje v cerkvi za razsvečavo rabi, in ako celo kongregacija z* sv. obrede v Rimu dopušča, da nme goreti petrolie pred Najsvetejšim in to v krajih, k ier je pomanjkanje olki-nega olja, ne vemo, kako more pa tržaški magistrat prepovedovati rabo petrolja, ko ro se petroljeve luči vender samo za to rabile, da so ljulja, kadar so v cerkev prišli, videli, kam stopiti, in se ni kdo spotaknol in poškodoval. — Ako to še dalje pojde tako na magistratu, kmalu reko, da so tudi lustri in lampe v cerkvi nevarni, da se vrv ne utrga, toraj ven z njimi! — Sveče na altarjih bodo kmalo nevarne, da ne katera ne nagne in rož in altarja ne zapali,— torejprečz njimi! zvoniki bodo nevarni, da se na okoli stoječe hiše ne zvrnejo, toraj preč iz njimi I — Ker pa uze trdijo, da je petrolje onim. kateri so v ceikvi, nevarno, radi bi vedeli, kaj je manj nevarno, ali da se prižgo tri do Štiri luči, katere so »a zidovih obešene in do katerih nihče drug razen cerkovnika priti ne more, ali pa da vsakterl košček sveče seboj prinese in vse polno lučic po klopeh gori? — Verno ljudstvo hoče pri siuŽbi b. molitvene bukvice rabiti, ker jih v temi ne more rabiti, pomaga si kakor more. — Povsodi se upije po svetlobi, le v cerkvi hoče naš si. mag., naj vlada tema, da se tako tudi lepa prilika zmikavcem d6, da svoje rokodelstvo tudi v cerkvi lože) izvršujejo. Po vsem Primorskem in tudi po drugih deželah je petrolje z» razsvečavo v cerkvan v rabi — le v Trstu so Iznašli, da je raba petrolja v cerkvah ljudem nevarna. Da bi se pa kdo zoper ta mag. ukaz ne pregreSil, zato je magistrat vsem kapovilam naročil, naj strogo pazijo, kake luči se v cerkvah rabijo m ako bi se kde kika petroljeva luč prižgala, naj to precej naznanijo. Sedaj imajo v okolici tudi v cerkvah špiceljne In ovadube in lanskega leta se je prigodilo, da so nekateii taki ljudje svoje župnike tožili zaradi rabe petroljevib luči, na kar so tudi leti poslednji donili od magistrata kanlne dekrete, v katerih se jim je celo s precej hudo denarno globo pretilo. V tej zadevi vsem župnikom tako mestnim kot okoličanskim bi se nekaj svetovalo — Mag. tržaški ni vsemogočen. Tu II streljati z možnarji se je bilo prepovedalo; ali zoper to prepoved okobčanski kmetje so si vedeli pomagati, rekurirali so na s. namestnifitvo, in to jim je streljanje zopet dovolilo. Kar so storili okolidanski kmetje, to naj bi storili tudi č. g. župniki, skupno toraj naj bi se zoper to prepoved pritožili pri iumestništvu. Ako bi pa magistrat ostal vender pri svojej tr-ditvi, da je petrolje nevarno, naj bi se pa čč. gg. na magistrat obrnoli, naj jim on pa kako drugo svečavo, katera bi bila tako po ceni kot petroljeva, nasvetnje, ali pa naj pomaga, da se bodo mogle cerkve z svečami zadostno razsvetiti. — Nikar pa naj se ne ugovarja, kako da so sejrazBvit-ljevale cerkve, dokler ni bilo petrolja v rabi. — Tudi po ulicah, v kavarnah itd. so rabili pred časom olje in lojenice, zatem je prišel plin, sedaj pa uže s plinom niso več zadovoljni, ampak uže vse kriči in vpije po električne) luči. — Tako tudi v cerkvah, od začetka so za doščevale majhne lučice — sedaj pa ne zadcščoje več svečava le pri altarjih, Jju.ije hočejo v temi vso cerkev razsvitljeno imeti. Mz sežanskega okraja, 9. okt. — (Učiteljsko zborovanje, Najviiji imendan). — Učiteljsko društvo za ižanski okraj l" imelo 24.septembra v Škomjanu svoje zborovanja. Ob p ldesetih oopol ine otvori g. predsednik sejo s primernim nagovorom. Na to je imel g. učitelj Pakiž p-aktično vajo, po vaji so se otroci odpustili domov ter sledila je »kritika.^ Po končanem zborovanju smo obiBkali Skocijansko jamo, v kojej se nahaj i tudi knjiga, v kojo obiskovalci tudi lahko svoja imena zabiležijo, £akor je to nedavno storila naša c^sarjevna Štefaniji. Tudi g. učneli Lokavski Janko Lebau je z burnimi živioklici navzočnih vpisal v knjigo pesmico, koja je vredna, da jo tukaj vašim čitateljem podamo. Pesmica slove : »Človeku ▼ prsih stresa se src6 Stopivšemu v oodzemske hrame tš, Oi Človek, kak'si majh-n in šib«k Prof Onemu, ki vstv;»ril hram je taki In ta prekrasna slavna rćk 1, Poznana iz starega že veka 1 Njo je omenjal že Virg I, Ter velmož mnogo jo je slavil, A tudi Se denašnji dan Sim roma Slovan', Vlah, Grman. Kner se nahaja takoŠna krasota, Moj narodi premine vsa togoti ! Celo Stefanja, carjevna premila S pohodom kraj je U-l* Dočestda ! Zares pouosni lehko ste Brkini, Da vskromnej ljubej vašej domovini N »ravno čudo tako se nibaja! Nivdušenost se v prsih mi naraja. In dna srca želi vam pevec vneti. Da v trajnej sreči Bog vam da živeti!« Po pohodu podzemeljske j»me smo *e napotili v Matavun h g. Gombaču, kder smo obedovali. Ko nam je dobra kapljica jezik razvezala in srce o.'iprla. napivali in peli smo, da jo bilo veselje. Proti večeru smo s« razšli. Na veselo sviđanje Nabre-žinil Dnć 4. t. m.fie j« pov-oi po Krasu praznoval god Nj. Veličanstva. Uže na predvečer so pocali topiči. Čez hrib in plan bilo zatorej jedne misb, dane bo č. g. Švetu lahko dobiti enakega nastopnika v klanskej du-bovniji, ker ljubili so pa kakor otroci tako odrasli, kakor starčki, zavoljo njegove prijaznosti in dobrotljivosti. Kakor slišimo, pride v Klanec č. g. Anton Notar, duhoven v Dragi, kojemu želimo vsi iz srca, da bi hodil po stopinjah prečestitega gospoda Ivana Svetu, kojemu želimo in voščimo vsi iz srca srečo in veselje v novem služ bovauji. Z levega brega Soče, 11. oktobra. — G. dopisnik z desnega brega Soče v 81. štev. cenjene »Edinosti«, ki misli, d a se drži izreka »resnico reci, pa utecl«(?!), trdil je to le: 1. »Večini učite-Ijsiva je odgoja deveta briga«. 2. »Zdaj vsak toži, da so otroci, ualje ko obiskujejo šole, bolj razuzdani in divji, katerim ni nič sveto«. Od poštenjaka in znanstveno izobraženega Človeka m jaz pričakoval, da svojo trditev dokaže ali spozna svojo krivdo in molči. G. nasprotnik sedajnega šolstva in učUeljstva, ki ne dela vebkega razločka mej resnico in neresnico ter pravi, d i se ji držal izreka »resnico reci, pa utecl«, predrznol se je po ovinku in posredno zopet trditi v 81. St. cenj. »Edinosti«, na so le izjemno kateri učitelji, ki se brigajo tudi za odgojo šol. otrok. Ko se je ujel v lastno past, huduje se na me, ker mu očitam, da ji podpihovalec proti sedanjim Šolam In učiteljem. To moje očitanje on imenuje »nesramno obrekovanje in grda hi«, ne da Id dok-jev je bil Trža-čan. Ali zdaj pa se |e ujel menda magistrat in Mayer. Ko je Šlo pred nekaterimi leti zato, da Mayer zadosti v Avstriji svojej vojaŠkej dolžnosti, izrekel je Mayer, dani Avstrijec, kar mu je magistrat tudi potrdil, in res je potem Šel Mayer na Ogersko, kder je najbrže zopet rekel, da ni rojen pod ogersko krono, ampak v Trstu — navadni čifutski manevri. Tako denes reči stoje in vse je radovedno, kaj vlada zdaj stori Oče Mayerjev ni zbrisan iz dotične občine na Ogerskem, ima torej ob. je potianištvo, katero je tudi izvrševal alternativno, kakor mu je bolje kazalo. Magistrat tržaški je pa nekda uže pisal na Ogereko dotičnej srenji, na le iz pomote ni prtd leti naznanil M;>yerjevega sptvjetja v t> občino. Magistrat je zdaj popolnoma ua strani čifuts, to se vidi, in je lehko soditi, naj-biže se tudi Mayerju ne skrivi noben las Stvar je jako interesantna in utegne postati tudi pod učljiva. Mobilizacija ne vemo kake daleč )e prišla, ali to j* gotovo, da se je to dni tukaj v n o vej luki vkrcalo kakih G do 8 bitalijonov razne pehote, katera vsa vojaška krdela gredo v Bosno in Hrcego-vino i i pričakujejo se še naduljni mnogi vojni oddelki. PomlloščenJe» Morilca Žep o, roj. iz Koprive, kateri |e umoril svojo ljubico ter ga je zaradi tega obsodila tržaška porotna sodnijt v smrt, pomilostil je cesar, kazen odmerila se mu je t,a 20 let. Imel bode časa dosti, da premišljuje, kaj je storil. Ponovitev banklnega privilegija. AvstrijBko-ogerska bauka je uže podala obema vladama gledć podaljšanja bankinega privilegija spomenico, v katerej je razložila svoje želje zarad predrugačeb svojih pravil. Zdaj se dogovarjajo zastopniki oben vlad o tej spomenici i na podlogi storjenih sklepov se začno dogovori 2 banklnim vodstvom. Tržaške novosti l Napad. 15 L ihonov njim na čelu nek Linda, črkostavec pri Caprlnu, lastniku L'Indipendenteja, napadli so vtorek zvečer v ulici Sanita krdelo pitrijotičnih mla denčev, večinoma trgovskih agentov z noži in so uže nekatere ranili, koje prišla policija, pred katero so napaduiki pobrisali na vse vetrove. Bode sopet zanimiva obravnava. Ranil je nekdo zavratno pa prav hudo z nožem 24 letno vdovo Marijo K. in sicer tako močno, da so jo precej morali peljati v bolnico. Pazite matere! 6 letno deklice Fran-ciško Sulc je pu>tila neskrbna mati samo doma v stanovanju Via Rigutti 438. — Deklica se je približala 0.!U|U in se jej je obl'ka užgala. Ko )e tnali prišla domu, našla je hčerko uŽe mrtvo. Policijsko. Nek beneški plesalec je na Reki nekemu kavanarju ukradel 15 bilj trdnih krogelj, a policija ga je tuk»j zasačila in z laj bo plesal po tribunalu. — Dva okoličtna je policija zaprla ker sta iz maščevanja porezala mnogo trt v kampanji Horstiuan. To je uže vandalizem! — Pod ključ so dejali 4 ponoči>e razsa j ilce. 3 potepuhe, enega iz Ricmanj, dva z Notranjskega in dva domača uŽe poz-uaua uzmoviča, ker sta na sumu tatvine. — V cerkvi sv. Antona novega je ukradel neznani uzmovič nekej ženski iz ž-pa20 gld, in drugi neznauoviČ ukradel je nekemu trgovcu v ulici Farneto vrečo fižola. Najden denar. Kdor bi bil nekoliko denarj i na c-sti proti Reki zgubil, naj se oglasi pri župniku na Katinari pri Trstu. Komisija za ogled železmčnp proge iz Gorice v Podgoro sešla se bo 19.oki.o-bra ob pol 10 uri na goriškem kolodvoru. Slovenskim veleposestnl kom na Ciorldkem, ki bodo volili dne 17. t. ih. enega poslanca za deželni /bor Goriški, namesto oistopivšega gosp. Franca Povšeta.^ priporočamo prav toplo, da se sirogo đ že dUc pline in vsi volijo po društvu »Sloga« priporočenega jim kandidata gospoda dr. Antona Gregorčiča, profesorja blagoslovja v Gorici, moža mno/.ega znanja in kakor smo poizvedel), n ijdelalnfjšega rodoljuba na Goriškem. Bog ne daj, da bi se glasi slevenskitt posestnikov cepili, ker to bi znalo postati prava nesreči za goriške Slovence, ki so dode laj vendar še vedno zvesto čuvali nad svojimi naroanimi svetinjami. Torej previdnost in služnost I IZ Ciorlce nam pišejo: Tramway, kateri si je priskrbelo ces. kr. gozdno vodstvo, da bode pripeljevalo drva iz Trnovskega gozda v Gorico, poskušali so prešlo soboto spraviti na Trnovo. Ali po 3. urnem času iz Gorice, dospeli ao komaj do pol ceste sv. gorske, in tam niso morali iti več naprej. Pravijo da se je mašina nekaj pokvarila? vse mogoče, ker je mašina. Vračajoč se nazaj v Gorico, srečata se z neko kočijo z dvema konjema, konji videč tega peklenšČeka, ki dela tak salamenskt ropot in tak dim, sta se tako ustrašila, da so morali ju izprečl, in na rokah zraven mašineodpeljati, ali enega teh konj niso mogli od velikega strahu ukrotili in vdržati in je uboga žival pod cesto pala, da se je skoraj vsa razbila. LaBtnik tega konja noče več nazaj vzeti, in zahteva od najemnika Tramwaja 250 gld. Pravijo, da ima priti nova mašina in mogoče, da bode tudi tekla, ali gospoda naj dobro pomisli, da ta cesta ni sa tram-way, za tako težk<>bo narejena in da se veliko nesreč prip-ti, kakor se jim je prvikrat dokazalo. PovodenJ se je zop^t bati, vsied hudega deževanja rasto reke silno. Iz Istre smo dob li nč poročil, da se je tam trgatev jako dobro obnesla, v nekaieiih krajih nek'ia celo posode primanjkuje. — Vino je dobro, močno ju se istrski kmetje niso nadejali take letinp. Labonsko politično društvo je v listu «LTstri»» objavilo drugo spomenico na ministerstvo. V tej spomenici toži društvo v prvej vrsti Šolske nadzornike in pa duhovščino. Kedor ne dela, kakor hočejo La-boni, vsak je panslavist, vsak je tujec, in naj si bode rojen tudi v sredini Istre. V laži in nesramnosti istrski Lshoni pre-kose celo najhujše vellkonetnSke fmatike. IZ iMtre se nam piše, da so tam naši italijanski prijatelji v t o v j h v svoje 7anjke nekoliko slovanskih rodoljubov, kateri se protivijo Hrvatom in delajo razliko mej Slovenci in Hrvati. Ako je to res, moramo kar direkmo obsojevati dotično gospodo, to ni rodoljubno m lepo. Kmetje in rokodelci so denes uže spoznali, da mej Hrvati in Slovenci ni razlike, da je to en narod, ki se mej seboj popolnoma razumi, in r\ko se niso uže pred 50 leti v Senožečah in v Hrenovcah proti temu pritoževali, da sta tamošnja župnika, rojena Hrvata, pridigala po hrvatski, se to manj sme denes goditi. — Pozotl razporavtem obziru ne bi mogli int drugače smatrati, nego za hudičevo maslo, s katerim nas hočejo naši nasprotniki ostrupiti ene in druge, Hrvate in Slovence. Trgatev na Štajarskem se je pričela i n so vinogradniki jako zadovoljni s pridelkom glede njegove kakovosti, le Škoda, da je pridelka malo. Vse kaž-*, da cene vina letos ne bodo nizke. Pa gotovo zopet začno voziti na Kranjsko in Primorsko Madjarski in Hrvatski Židi njihovega petijota ali pa »galijota«, ali kiko ga uže zovejo. Bi bilo pač treba, da se pazi na nekatera inportirana vina, katera se tako po nič prodajajo. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaji izdalo ji ravnokar svoje poročilo za društveno leto 1884 85. Temu poročilu povzamemo, da ima društvena knjižnica 839 knjig v 1075 zv.-zkih, 173 mu«ikalij, 22 zemljevidov in 1 sliko. Dohodkov imelo je društvo 113 gH. 80 kr., troškov p* 40 gld. 78 kr. Od prebitka se je polovica, to j- 33 gl. 51 kr. naložila k glavnici, ki senaj znaša 283 gld. 54 kr, polovica pa prenesla kot saldo za prihodnji tečaj. Častnih udov je 10: Levstik, Stritar, f dr. La-vrč, dr. Vošnjak, f Josip Jurčič, f dr. vitez Bleiweis, Leveč, dr. Gelestin, Simon Gregorčič, Miklošič. Podpornih udov je le 14, dosti premalo za tako v»žno društvo. Pravih udov pa je nilo 33. Poročilu je dodana društvena zgodovina. Začetkom poročila se omenja, kako je prvo društvo »Slovenija« na Dunaji ua->talo v burnem 1848. letu in kako je potem temu društvu sledila •Slovenija«, aka te-mično društvo. Leta 1867. dne 13. novembra namreč osnovali so slovenski velikošnjci na Dunaji pod vodstvom gg. Levca in Šukljeja prvo slovensko dijaško društvo iSava«. D t je bilo uže živo treba takšnega duševnega središči v tujem inesli, v metropoli nafie države, pokazalo je takojšnje veselo razvijanje njega; a nekateri udje so zaželeli ter se prizadevali, da bi Fe združil' Slovenci z velikošolci z onstran Sotle. Posrečilo se jim je: Vseučiliščniki slovenski ki hrvatski osnovali so vzajemni > an K' žmič. 4. Slovenski p avnik III. snopič; spisal dr. Ivan Tavčar. 5. Slovenske večernice z raznovrstnim podučn m gradivom. 6 Koledar za I. 1880. Ko nam knjige dojdejo, spregovoriti hočemo Še o njih. Listnica uredništva. C. g. J. B. v L rt-jeli vašo listnico. S prihodnjem listom začne ona stvar. Listnica upravništva. G Zih. Pl. Malo nomoto smo popravili. - G. Obleščak T. Alek«andrij i. Mi \am list p'»ftiljamo redno in tu ii tukajšnja pošta, morda je tamkajšna pošta kriv;,. da ga redno ne dobivat". —Gospoda s začet, črkama A. S. prosimo, da nam svoje raz-ločn^e pisano ime naznani, k-r oneja tu kuponu ni možno brati. Tržno porodilo. Kava — živahna kupčija, cene jako trdne. Sladkor — srednja kupčija, cene nespremenjene. Olje in petrolje — malo kupčije; pri vsem tem trdne cene. DomaČi pridelki — fižol še prec j iskan po zadnjič n iznanjenih cenah; maslo dobro štaje^ko plačuje se uže po f.9(5 do 97. Žito.— Gene žita so jako trdne in cena moke je sopet nekoliko poskočila. Les — brez vsake kupčije. Seno — dobro konj«ko f. 1.10 do 160. KupČn i je v obče j iko težavna, ker vsi imetniki in Špekulanti se drže prav reservirano. Borsno poročilo. Te dni se Ivla borsa uŽe tako pomirila, da so bili Napoleondori kar nakrat padli za 50 soldov; ali včeraj šo došle sopet jako vznemirljive vesti Iz Berlina in Lon-dODa, zirai česar so Šli Napoleondori sopet kviško do 10.02, kurzi papirjev pa so zla trio padli in se je prodajala srebrna renta uže po f. 80.50. dne 13. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 • 60 . Zlata renta......10S » 45 . 5 a vat. .... 98 « 25 » Delnice narodne banke . . 854 • — » Kreditne de^ce .... 278 . 5 . London 10 lir sterlin . . 125 • 85 . Napoleon — » — < G. kr. cekini......10 » 05 » 100 državnih mark ... 6 » 98 » Bratje Sokoli! V nedeljo dne /S. t. m. pričnejo telovadne vaje, katere se hc io vrču|e ob tvorkih in Četrtkih od 8!/, Hn 9'/» u'e na večer, ob nedeljah pa od 4 do 6 ure pop. v družtvenih prostorih. Ker pozna vsakdo korist telovadbe se pričakuje mnogobrojna vdeležitev iu redno obiskovanje. _ Nadalje Vas vabi nodfl^anl odbor, k zboru društva »sv. Ciril in Metod«, kateri bole v soboto dne 17. t. m. točno ob 8. nri zv«čer v dvorani »Slovanske čitalnice«. Ker je namen tega drnfitva neprecenljive važnosti. žjli podpisani, da se ga udelt-Že vsi g g. člani Sokrdi. Bratskim pozdravom! Trst, 14. oktobra 1885. Odbor »Tržaš. Sokola*. Učenec In izučeni pomočnik (Commis) se takoj v nrodajilnico na dež-li sprejmeta. Kje? — Pove urednik tega lista. mJii.VitgiCTiiaBi^iaiiJKi VVVKffilSvVV ® ^EOTKJfl®V Za uboge in bogate. Oherdonling pri Dunaju Oprostite, častiti gospod, da Vam nis»»m už* popre I pisal o dob-^m uspehu B B andt-ovih Švicarskih krnuljlc. nII meni K 06 let in zato ne g « t iko hitro. Vs|ed mojega žvenji kojo a sp"ov®dam skoraj zm r^m sedeč kajti ia« «em košu*, čutim se uže vse leto bolnega na zan^kb, hemo-rojaih, itd. in ustnam nobenega aneiita. Oikar bciii vknpil jemo škatljico švicarskih kroglj'c slišim ijolj^ega ter Vam iem potem mojo zahvalo javno izrekam. Hch. Engertzwi^ser. Ker se v Avstii i B. Branoiovo Svi^irske krogljic® zelo pona-ifjijo. naj st» dobro Pazi, da ima vsaki na sebi kot znanko bel križ na rudečem polju in podpis B, Brandt-a. ^ 8® © ® ® ^Bffi^^S® Marijaceljske želodečne kapljice. izvrstno delujoče zdravilo liri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vdlv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, akozgrla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, kolini, želadeč-neni kataru, gorečiče (rzavcijpri preobilnej produkciji slin, rumenimi blu-vanji In gnjusu, glavobolu, (uko boli iz želodca) krčvželodnu.zubasanji. preobilnosti jedi in pijač v Želodcu, proti glistum. bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdum. Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar »k angelju variiu* 15-52 D. Brady Kremnier, Morava. V Trstu j;h pa dobit.) pri lekarničarju J. Soravaho blizo starega sv. Antona. tmmmmmtmmimfm Resnica traja najdaljše. Kupil sem na n^k-j dražbi vse zalogo neke imenitne tovarne plalit za hišno rabo iu zu konje in to tne spoiobljnje, da moreni prodajati po le> foi-. t«80 komad lepih, deoelih nepokončljivih KONJSKIH PLAHT te plahte so 190, reniimetrov dolgr. 130 ontlm. široka z raziiobarvanlmi bornurami i debele, kakor dt-ska, torej nepokončijive. OdpoŠ Ija se le proti pred plači ali pa proti povzetju Vsaki dan se te plahta razpošiljajo po vsem svetu in »o povsod priljubljene ker rabijo tudi kako* po»teljsko posrrinjalo in so poprej stale več kakor še enkrat toliko. Adresa: Exportwaarenhaus «zur Austr;a» Wien OberdiJblin, Mariengasse 31. V lustiiej hiši. Opomin. Ker se od mnogih strani poskuša, da bi se ljudstvo zapeljalo po pona-rejenju mojih namanll, opominja se s tem vsneega da kakor redna in solidna hiša znana firma «ExporthaU8 Austria« nema nobenih podružnic, ampak da ima svoj edini sedež v n^bllnK-u in da od tam blago razpo-srja na vse kraje sveta. 1 — 12 ffn-TT-nraafiiiiiMi