MO. 87
mehiška Domovi ima
Jl/H E RIG/1 IH— H O
AMERICAN IN SPIRIT flOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 3, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Zmeraj vet vojakov je Sreba v Vietnama
V Južnem Vic/inamu je trenutno preko 255,000 ameriških vojakov in okoli 700,000 pripadnikov sai-gonskih o b o r ož c n ih sil proti 90,000 rdečih regu-larcev in 160,000 drugilh borcev.
Novi grobovi
James Brajkovich
SAIGON, Vietnam. — Po zadnjih uradnih poročilih imamo sedaj v Vietnamu že 255,000 vojakov, in sicer 166,000 pripadnikov armade, 51,000 marinov, 34,000 mož, ki pripadajo vojnemu letalstvu, in 2,500 mornarjev. Niso pa všteti mornarji in letalci, ki služijo v sedmem brodov-ju. Saigonskih čet je pa vsega skupaj okoli 700,000.
Težje pa je ceniti komunistične oborožene sile. Mislijo, da je trenutno v Vietnamu 15 rdečih polkov, ki štejejo 90,000. Dve tretjini obstojata iz partizanskih čet, ena tretjina pa iz redne se-Vernovietnamske armade. Komunisti imajo dalje še 115,000 tipičnih gverilcev brez posebne Vojaške vzgoje, potem 45,000 te-rencev, aktivistov, kurirjev, transportnih delavcev, nosačev itd. Glavnina rdečih čet se nahaja v srednjem hribovitem in goratem delu Južnega Vietnama. Opazili so jih pa tudi že na jugu prav v delti reke Mekong. Komunistični Oddelki rabijo na dan 35, do 115 ton orožja in mu-nicije, kar dobivajo največ po znani Ho-Či-Minhovi cesti. To cesto šo naša letala tako zelo zbombardirala, da so komunisti morali sedaj napraviti na laoški strani novo pararčlno 200 milj dolgo cesto, ki jo pa naša letala že zasipajo z bombami. Na tej cesti jfe 1,500 do 3,000 kamijo-m>v, ki prevažajo materijal za vietnamske rdeče čete.
Dočim so izgube na ameriški strani znane, na saigonski strani Pa še dosti topno cenjene, odpovedo cenitve za komunistične Zgube. Se menda gibljejo med *2,000 do 15,000 mrtvih in ranjenih na mesec. K temu je treba Prišteti prebežnike, ki je njihovo število znano, pa ne objavljeno, in pa take, ki iz partizanskih oddelkov zbežijo kar naravnost domov ali pa se pomešajo n»ed južnovietnamske c i v i 1 ne begunce.
Ni pa nobenega dvoma o tem, da se komunisti vneto pripravljajo na vojskovanje v deževni dobi. Informacije trdijo, da se ravno te dni pomika vedno več n^alih partizanskih oddelkov iz severnega Vietnama na jug. Po novem letu je baje prišlo na jug 20,000 rednih severnovietnam-skih vojakov, mislijo, da je v a-PMlu infiltriralo nad 7,000 in se sedaj pomikajo na jug.
General Westmoreland je iz-lavii nekemu časnikarju, da nje-«°v štab vse to ve in da “ne drži križem svojih rok”.
i To naj bo novo opozorilo, da Se bo v deževni dobi začela no-Va doba vojskovanja v Vietnamu.
Umrl je 73 let stari James Brajkovic s 5416 Homer Avenue, rojen na Hrvaškem, mož Pauline, oče Mrs. Mitzie Ivančič, Mrs. Jennie Woods, žene Josepha Woodsa, direktorja St. Clair Recreation Centra, stari oče. Pokojnik je bil član kluba Goran in in Hrvaškega kluba upokojencev. Pogreb bo jutri ob 10.30 dopoldne iz Golubovega pogrebnega zavoda.
-------o------
R'm bi govorili z Ooldbergom ht Muskom
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski diplomati v tujih deželah namigujejo, da bi bilo lažje odstraniti mednarodno napetost in delati za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, če bi bil na čelu državnega tajništva tu namesto Dean Ruska Arthur Goldberg. Ta je sedaj a-meriški poslanik pri ZN v New Yorku.
Sovjetski diplomati smatrajo Ruska za trdega in nepopustljivega, med tem ko se jim zdi Goldberg “prožnejši”. Tudi predsednika Johnsona, ki je dejansko odgovoren za ameriško zunanjo politiko, Rusi ne “razumejo dobro”. Pravijo, da toliko govori o kompromisih in soglasju, pri tem pa je “trd in brez prožnosti”.
Stara zgodba! Sovjetskim diplomatom je vsakdo neprožen, kakor hitro spozna njihove cilje in tega javno ne skriva. Moskva išče prožnosti pri drugih, sama pa se še vedno drži togo svojih objavljenih ciljev.
Amerika ne ve, ali ima Sovjetija obrambe proti medcelinskim raketam
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz vojaških krogov trdijo, da Združene države ne vedo, ali imajo v Sovjetiji zgrajen sistem obrambe proti medcelinskim raketam ali ne. Priznavajo, da vedo o tem, da so Rusi začeli tak sistem graditi leta 1963 okoli Moskve in Leningrada, pa naj bi bili menda kasneje delo ustavili. Tedaj je ministrski predsednik Sovjetske zveze Hruščev trdil, da imajo Rusi raketne lovce, ki so sposobni sklatiti “muho z neba”.
Koliko se ruske rakete za o-brambo pred medcelinskimi raketami dejansko vredne, je odprto vprašanje. Obrambni tajnik McNamara je ponovno izjavil, da so ameriške medcelinske rakete sposobne uničiti Sovjetsko zvezo, če bi prišlo do vojne, kljub vsej sovjetski obrambi. Združene države so izdelale vrsto sredstev, ki naj bi prevari-Ie ruski radar pri iskanju sovražnih raket.
Nepristranski opazovalci dvomijo, da bi v Pentagonu ne poznali dejanskega stanja sovjetske obrambe pred medcelinskimi raketami, ko je znano, da vedo za najmanjše podrobnosti v veliko drugih zadevah, ki jih je mogoče dognati iz opazovanj visoko iz vesolja. Fotografske naprave v ameriških vohunskih satelitih so baje že tako. izpopolnjene, da lahko iz dalje 100 in več milj napravijo posnetke, ki so prav tako polni podrobnosti kot so posnetki z znanih letal U-2.
De Gaulla protesti ne ovirajo veliko
PARIZ, Fr. — Vse države Latinske Amerike, ki segajo do Tihega oceana, protestirajo proti napovedanim francoskim poskusom vodikovega orožja v južnem Pacifiku. Tudi Nova Zelandija se je oglasila proti temu.
Vsi ti protesti De Gaulla in njegove vlade ne ganejo. Francija nadaljuje svoje priprave in bo verjetno v nekaj mesecih izvedla prvi preskus svoje vodikove bombe.
Žalostne številke iz vietnamske državljanske vojne
CLEVELAND, O. — Naša zunanja politika sicer trdi, da v Vietnamu ni nobene državljanske vojne, ampak vdor severno-vietnamskih komunistov v južni Vietnam, torej brutalen akt javne in podtalne napadalnosti. V resnici je pa tam vendarle prava državljanska vojna.
Počemu naj bi drugače po podatkih saigonske vlade partizani pobili v zadnjih dveh letih 4,338 uslužbencev saigonske vlade, povrhu pa še 7,000 domačinov, ki niso storili drugega greha, kot da so očitno zagovarjali saigon-sko vlado. Samo v letošnjem marcu je bilo 32 državnih uradnikov ubitih. 20 pa ugrabljenih, 14 jih je pa bilo ranjenih.
Adenauer na obisku v Izraelu
JERUZALEM, Izrael. — Konrad Adenauer, bivši zahodno-nemški kancler, je prišel včeraj sem na svoj prvi obisk judovski državi. Tekom njegove vlade je bil sklenjen med Zahodno Nemčijo in Izraelom dogovor o nemški odškodnini za zaplenjeno judovsko premoženje v času Hitlerjeve Nemčije.
Ta odškodnina je v precejšnji meri pomagala Izraelu pri njegovih naporih za izgraditev mo-New York je največje uvozno jderne države, zlasti na gospo-
pristanišče za kavo na svetu. ■ darskem polju.
Mehmed Šeku iz Albami« slovesno sprejel v Kini
CLEVELAND, O. — Poročila iz nekaterih satelitskih prestolic, posebno iz Beograda, trdijo, da se je prijateljstvo med Albanijo in rdečo Kitajsko močno ohladilo. Jugoslovani še dodajajo, da albanski tovariši zmeraj bolj poudarjajo, da se morajo postaviti na lastne noge, kar bi pomenilo, da jih kitajski komunisti ne podpirajo tako izdatno, kot nekdaj. Beograd se tudi sklicuje na spremembe v vodilni plasti albanskih komunistov, kar vse naj bi pomenilo, da se Albanija mora zanašati samo nase in da je kitajski komunizem zgubil svoj nekdanji interes na evropskih komunističnih strankah. V Beogradu celo vedo, da je Kitajska obljubila lani komaj tretjino pomoči, ki so jo v Tirani pričakovali.
Pretekli teden so sprejeli v Peipingu albanskega ministrskega predsednika Mehmeda Šehu-ja s. takimi častmi kot nobenega tujega politika. Menda so na ulico nagnali kar milijon delovnih ljudi, da pozdravijo albanskega gosta. Časopisi so pri tem poudarjali, da ima Albanija komaj 2 milijona prebivalcev. Albanskega gosta sta pozdravila tudi predsednik republike Lui-šao-či in ministrski predsednik Ču-En-laj. Tovariša Mao pa ni bilo blizu. Mehmed Šehu je seveda bolj zainteresiran na kitajski podpori, ki pa po vseh znakih ne bo ravno preobilna.
RASTOČI DOBIČKI GLAVNA NEVARNOST ZA INFLACIJO
Glavni predsednikov gospodarski svetovalec Gardner Ackley je včeraj na letnem zborovanju Trgovinske zbornice ZDA svaril, da bodo rastoči dobički in cene nujno sprožili zahteve po višjih plačah in s tem nov val inflacije.
WASHINGTON, D.C. — Na letnem zborovanju glavne trgovinske zbornice dežele je včeraj predsednikov gospodarski svetovalec Gardner Ackley svaril vodnike podjetij, da so njihovi dobički previsoki za trdno zdravje narodnega gospodarstva. Ti so lansko leto narastli za 88 odstotkov. Gre za čisti dobiček, za onega, od katerega so bili davki že odšteti. Ti dobički so najvišji, kar jih ameriško gospodarstvo v moderni dobi pozna. Pri tem pa še vedno rastejo. F’o podatkih Ackleyja so v prvih mesecih letošnjega leta porastli za novih 12 odstotkov. To bo nujno privedlo do delavskih zahtev po višjih plačah, kar bo podjetja pripravilo do novegk povišanja cen njihovih izdelkov. Novi val inflacije, do katerega bo na ta način prišlo, bo prinesel škodo vsej deželi.
/z Clevelanda in okolice
I
Ackley je dejal zborovalcem, da je čas, da preudarijo, ali je nadaljnje dviganje dobička podjetij v splošnem narodnem dohodku še v interesu zdravja narodnega gospodarstva ali ne. Odgovoril je jasno, da ni. Svaril je, da utegne to privesti do gospodarskega zastoja in končno tudi do manjšajočega se dobička podjetij, kot je to bilo v preteklem desetletju.
Zvezna vlada doslej ni dosti govorila o velikih dobičkih podjetij, zato je vladalo med njo in gospodarskimi vodniki dežele dobro razmerje. Sedaj je Ackley spregovoril prvič jasno in dal v roke unij podatke, ki jih bodo te uporabile, kadar bo prišlo do razgovorov o novih kolektivnih delovnih pogodbah.
Trgcvnski tajnik Connor je kljub takim svarilom glavnega predsednikovega gospodarskega svetovalca zborovalcem Trgovinske zbornice na njihovem letnem zasedanju tu dejal, da po njegovem mišljenju gospodarski položaj še ne zahteva zvišanja davkov. Po njegovem ni nobenega resnega vzroka za “vznemirjanje”.
Trezni presojevalci gospodarskih razmer dežele trdijo, da je povišanje davkov nujno, če naj se odstrani nevarnost inflacije, ker tudi stroški za vojskovanje v Vietnamu stalno rastejo. Republikanski politiki trdijo, da je Johnson odločen povišanje dav-
kov odložiti preko jesenskih volitev, ker se boji, da bi utegnilo škodovati demokratski stranki
Danes so volitve—
Volišča so odprta od 7.30 zjutraj do 7.30 zvečer. Gostilne in trgovine s pijačami bodo zaradi primarnih volitev zaprte v Clevelandu od 7.30 zjutraj do 8.30 zvečer. — Izpolnimo svojo državljansko dolžnost, pojdimo volit!
Seja—
Društvo Carniola Hive No. 493 T. M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND mi St. Clair Avenue v sobi št. 1.
“Iskanje za maščevanje”—
Jutri, v sredo, ob 10-h zvečer bo na WEWS pod pokroviteljstvom Society National Bank poseben program o iskanju nacističnih vojnih zločincev od konca druge svetovne vojne sem. To iskanje še vedno ni končano, še vedno je na tisoče na-
in njenim kandidatom pri glav- j cističnih vojnih zločincev, ki sc nih volitvah v novembru.	, spretno in srečno izogibajo roki
-------o------- i pravice. Najbolj znan rrted njimi
Povišanje obrestne mere Martin Bormann, Hitlerjev WASHINGTON DC ______________ Tu |namestnik, ki se skriva menda
krožijo govorice, da bi bil Fede- inek*e v Južni Ameriki; ral Reserve Board že znova po- j Letališče Hopkins dosti višal obrestno mero za posojila j varno?—
bankam in s tem pognal kvišku 1 Načelnik odbora mestnega obrestno mero po vsej deželi, da l sve*a za pristanišče in letališče, se ni maral znova izpostaviti Inaa rojak Edmund J. Turk je javni graji predsednika Johnso- |včeraj napovedal, da bo njegov
Praznovanje prvega maja potekalo po izvoženih kolesnicah
■ rwwv'wvw • • ••'.za«**'
Vremenski
prerok
pravi:
Jasno in hladno. Najvišja temperatura 50.
CLEVELAND, O. — Socialist! vseh vrst so praznovali letošnji 1. maj po obredniku, ki ga je dejansko sestavil že Lenin pri prvi komunistični majski proslavi 1. 1918. Manifestacije, parade, demonstracije, slavnostna zborovanja in sedaj seveda tudi večerje pred 1. majem so bile o-grodje proslav, včasih vseh včasih pa le nekaterih med njimi. Levičarji so jih hoteli poživiti z demonstracijami proti vojskovanju v Vietnamu in ameriškemu “imperij alizmu”. Pa še ta akcija se jim ni preveč posrečila, kajti dolgčas je prevladoval na vsem praznovanju. Deloma je to zakrivilo tudi dejstvo, da se je praznovanje vršilo na nedeljo. Ta dan pa hočejo tudi proletarci imeti zase in ne kažejo nobenega veselje, da bi se dali v nedeljah vpreči v akcije, ki imajo samo še zgodovinski pomen. Ni namreč treba poznati dosti soci-jalno zgodovino zadnjih 100 let, da ugotovimo, da se današnjim proletarcem v veliki večini godi boljše kot njihovim prednikom, recimo, v preteklem stoletju.
Naj več j e proslave so bile seveda v Moskvi in Peipingu. Imele so čisto uraden značaj. Ljudje so se jih udeleževali iz radovednosti ali pa iz discipline. V Moskvi je imel glavni govor maršal Malinovski. Se mu ni bilo treba mučiti z njim, kajti ga je govoril na pamet že v prejšnjih letih. Bolj zanimivo je bilo postavljanje med diplomati in politiki vprašanje, koga ni letos na proslavi. Komunistično kolektivno vodstvo je namreč osvobodilo precej tovarišev, ki so preje paradirali na Leninovem mavzoleju, od te dolžnosti. Zadnji med njimi je bil minister za oboroževanje. Ga je zmanjkalo na tribuni. Do pokoja so mu najbrže pomagale ruske protiletalske rakete SAM, ki se v Vietnamu tako klavrno obnašajo.
V Peipingu je odsotnost Mao-Tsetunga ležala kot mora nad u-radnimi proslavami. Ga ni bilo na spregled, kar je dalo zopet povod za govorice, da z njegovim zdravjem — ali pa morda življenjem — ni vse v redu. Na slavnostni tribuni je dalje manj kalo tudi par njegovih ožjih za-
upnikov in sodelavcev. Navdušenje za proslavo je pa minulo tudi v Peipingu. Partijski prvaki se na primer niso več pokazali na proslavah v predmestjih.
Proslave v satelitskih državah so se opirale na tradicije prejšnjih let in posnemale moskovsko. V Beogradu je pa menda manjkalo Tita, ki je na potu v Egipt, da obišče Naserja. Precejšnje mrtvilo je pa vladalo na proslavah v Budimpešti in Varšavi.
Tudi proslave socialističnih struj v svobodnem svetu niso bile ravno vzgled navdušenja za socijalizem. Samo požrtvovalni pristaši so se jih udeležili, da zopet slišijo stare pesmi o ameriškem imperij alizmu v Vietnamu. Drugih nesreč ni bilo.
V naši deželi so pa levičarji, verjetno na komunistično pobudo, skušali na proslave zvabiti vse, o katerih mislijo, da drže z njimi. Imeli so nekaj uspeha samo na nekaterih univerzah. Drugače so njihove proslave potekale skoraj neopazno. Izgredi so bili menda samo v Saigonu. Pokazali so, da je vietnamska O-
svobodilna fronta dobro organizirana tudi v vietnamski presto-lici.
Najpametnejši med vsemi je bil pa papež. Pavel VI. Je rekel, da naj bi bil 1. maj dan molitve za delavce. Zato ga je zase tudi porabil v ta namen.
V Kolumbiji so pa imeli pred sedniške volitve. Prvi maj ni nanje dosti vplival. Zanimanje za nje je bilo majhno. Od 7 milijonov volivcev je šlo volit komaj 40%, zmagala je liberalno-kon-servativna koalicija, vendar pa je opozicija pod vodstvom bivšega diktatorja dobila 31% glasov. Izvoljen je bil koalicijski kandidat Llleras. Zanimanje pa vlada samo za vprašanje, ali ima koalicija še zmeraj dvotretjinsko večino v Kongresu.
Prvi maj je bil obenem pri nas tudi začetek praznovanja maja vprid solati, belemu kruhu itd. Redki so tisti, ki so to opazili. Pomenil je pa tudi začetek novih odstotkov za davčne obroke. To bomo pa opazili prav kmalu na čekih, ako še nismo vedeli.
na.
odbor preiskal, ali so varnostne
Prevladuje prepričanje, da bi	na 1,cUhscu HoPku)b ra
bilo boljše,' da predsednik pred- sluca* lelaIsklh nesrec zadov°-loži povišanje davkov, kot na da^ive ali ^ Plam Dealcr' «Iavni bi Federal Reserve Board skušal im§lcški dnevnik mesta, je pre-
višjimi 0. i tekl° nedeljo trdil, da so na-v ya ! prave na letališču Hopkins za
hodni Nemčiji. Tam je sedaj o- lak slučaj pomanjkljive, brestna mera za poslovna poso-' jila že 9.5r/. Sama zahodnonem-ška vlada plačuje za svoja posojila 8/V in vse kaže, da utegnejo obresti še porasti.
inflacijo ustaviti z brestmi, kot je to slučaj
Tudi ameriški diplomatic ne smejo v Čensto-hovo
VARŠAVA, Polj. — Naše poslaništvo v Varšavi je prosilo j poljsko vlado za dovoljenje, da bi smela dva njegova člana ta j teden v Čenstohovo na cerkvene j slovesnosti ob priliki 1000-letni-1 ce pokristjanjenja.
Gomulka je dovoljenje odklonil, postopal je torej tako kot s predlogom, naj papež Pavel VI.' obišče Čenstohovo. Vatikan se je na komunistično stališče po svo-je maščeval: Pavel VI. je obvestil vse poljske škofe, da je imenoval za svojega namestnika na proslavi kardinala Wyszynskega, ki mu poljski komunisti najbolj nagajajo.
V Boliviji iščejo kandidate za predsednika
LA PAZ, Bol. — V Boliviji so za 3. julija razpisane predsedniške volitve. Kandidatne liste bi morale biti vložene do 3. maja, pa jo je vložil samo bivši general in novopečeni civilist Barrientos. Bojijo se, da bo ostalo samo pri njegovi kandidaturi. Tega pa Barrientos noče, zato predlaga, naj se rok za prijavo kandidature podaljša.
Mislijo, da predlog ne bo rodil nobenega uspeha. V Boliviji pa ves svet računa, da bo izvoljen Barrientos. Kako bo pa oral s sedanjim predsednikom Ovando, je drugo vprašanje, ki je v središču političnega zanimanja vse dežele.
— Država Wyoming meri o-koli 97,914 kv. milj.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C,— Obrambni tajnik McNamara je zavrnil predloge za bombardiranji-industrijskih naprav na področju Hanoia in Hajfonga v Severnem Vietnamu, češ da bi to ne pospešilo konca vojskovanja v meri, kot njegovi zagovorniki trdijo.
MADRID, Špan. —- Policija je nastopila ostro proti visoko-šolccm na tukajšnji univerzi, ki štrajkajo v podporo visoko-šolccv v Barceloni, kjer so oblasti pretekli teden zaradi demonstracij univerzo zaprle.
PARIZ, Fr. — Iranski šah je včeraj objavil, da bo daroval UNESCO, organu Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo, znesek $700,000, kot ga njegova država uporabi v enem dnevu za vzdrževanje svojih oboroženih sil. Pozval je poglavarje drugih držav, naj njegov zgled posnemajo.
WASHINGTON, D.C. — Kljub vsemu govorjenju o potrebi varčevanja je Predstavniški dom včeraj po kratki debati odobril 3 bilijone dolarjev iz zveznih sredstev za gradnjo visokih šol. Dom je zavrnil predlog predsednika Johnsona za znižanje vsote za neposredna posojila visokošolcem, češ da naj bi to nalogo prevzele privatne finančne ustanove.
RIM, It. — Visokošolci so z demonstracijami in izgredi prisilili rektorja univerze k odstopu. Obdolžili so ga, da ni dovolj ostro nastopil proti fašistom in ostalim desničarskim elementom na univerzi. Pred par dnevi je prišlo na univerzi do pretepa med desničarji in levičarji, pri čemer je en levičar padel skozi okno in sc ubil.
qkpiiERiSKA mmyim
6117 St. Clair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Lnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 87 Tuesday, May 3, 1966
Acheson in Lippmann
Kdor se zanima za ameriško politiko, gotovo pozna obe imeni. Acheson je bil dolgoletni pa tudi hudo opljuvani državni tajnik predsednika Trumana, je pa obenem o-stroumen in brezobziren v besedi, toda ima odličen talent za pisanje. Lippmann pa spada med zvezde repa'tice na našem časnikarskem nebu. Oba sta različna po značaju in po svojih pogledih na svetovno politiko. Kako koristno je to, smo videli okoli zadnjih praznikov.
Pripetilo se je namreč, da je Acheson v nekem svojem javnem nastopu, — zdi se nam, da je to bilo na televiziji — označil zunanjo politiko generala De Gaulla za čisti nesmisel (včasih smo temu rekli po domače neumnost). To svojo ostro sodbo je seveda po svoje kar dobro utemeljil. Rekel je tole: Francijo so v dveh vojnah držali po koncu le njeni zavezniki, v prvi vrsti Amerika. V tretji svetovni vojni ne bo nič drugače. Francija torej lahko nekaj pomeni samo kot zaveznica sodobne velesile, ker ona sama ni več. Ozirati se mora torej na svoje bodoče zavznike vsaj toliko, da jim ne kljubuje na vsakem koraku in po nepotrebnem meša račune. To pa ravno dela general De Gaulle in temu se pravi nesmisel.
Achesonov očitek je generala zadel v živo. Ker ve, da z Achesonom ni dobro zobati češenj, je dobil časnikarja Lippmanna, da napade Achesona. Lippman je to nalogo tudi prevzel in v začetku svojega napada označil Achesona za zelota (prenapeteža) in potem skušal umeteljiti pravilnost francoske politike. Rekel je tole: General De Gaulle ni proti obrambni zvezi, znani po imenom Atlantski pakt, je zanjo in mu ne pade v glavo, da bi jo rušil. Njemu ni samo všeč skupno osrednje vojaško vodstvo te obrambne zveze. V njem si namreč lasti Amerika kot vodilna vojaška sila vse preveč privilegijev, kar ponižuje ostale članice NATO. Treba je zato NATO reformirati; ako to ni mogoče, jo j c treba razdreti, kajti nad paktom in NATO je še en političen faktor in to je neodvisnost držav članic NATO. NATO je torej potrebna reorganizacije, kajti tekom 15 let njenega obstoja se je ves svet postavil na glavo s prihodom nove velesile: rdeče Kitajske.
Lippman je tako previden, da je svoje stališče razložil in utemeljil z izjavami članov francoske vlade. Flotel je s tem dokazati, da Francija nj tak bavbav, kot si ga slika ameriško javno mnenje.
Lippmann pa dodaja nekaj iz svojih ust. Trdi namreč, da je Francija pripravljena, da se o vseh teh predmetih mednarodne politike razgovarja in dogovarja. Tega gotovo ne trdi brez predhodnega sporazuma s francosko vlado.
Tako smo torej po izmenjavi izrazov kot nesmisel in zelotstvo prišli vendarle do dveh važnih dejstev:
Francija želi, da Severnoatlantski pakt ostane in ne oporeka potrebi, da pakt dobi tudi svoj organ v tehničnem in političnem sodelovanju narodnih obramb posameznih članic NATO. Do sedaj je bil ta organ NATO; ker ga Francija noče, naj bi se ustvaril nov organ.
Francija je pripravljena, da se razgovarja o novem organu pakta.
Ker usoda primeša vsaki stvari tudi nekaj smešnega, ga je primešala tudi krizi v NATO. To, o čemur govori Lippmann kot zagovornik generala De Gaulla, dejansko že izvršuje Vista članica NATO, ki je s svojo politiko sprožila prve dve svetovni vojni, namreč Nemčija. Vsi nekdanji zavezniki prve in druge svetovne vojne niso bili sposobni, da sami začno debato o reorganizaciji NATO. Morala jih je priti na pomoč njihova nekdanja glavna sovražnica Nemčija.
Pot do nemške posredovalne vloge je bila sila kratka. Francija ima okoli 70,000 mož v Nemčiji, ki so bili do sedaj del armade NATO. De Gaulle jih hoče odtegniti NATO. Kot kaj naj pa potem še bodo v Nemčiji? Odgovor na to vprašanje je prisilil De Gaulla na razgovore z bonnsko vlado, ta pa se je postavila na birokratsko stališče: vsa o-bramba Zahodne Nemčije je v rokah NATO. Nemčija tega ne more spreminjati, ker je vezana na NATO s celo mrežo pogodb. Ako hoče De Gaulle debatirati z Nemčijo, mora to nemško stališče vpoštevati, drugače bodo razgovori nemogoči. Francija nemškemu stališču ni mogla ugovarjati in tako so se začeli v Bonnu pregovori med De Gaullom in NATO posredno preko nemške diplomacije. Tako se bosta sedaj -Amerika in Anglija pogovarjali s Francijo preko Nemčije.
Če vsa ra pota mednarodne diplomacije niso navadnemu človeku lahko razumljiva, so mu pa vsaj zabavna. Kar je pa pri tem važno, je dejstvo, da je za razgovore pridobljen čas in da ni nevarnosti, da bi se francoski in ameriški petelini borili kar naravnost med seboj.
Razgovor" med Achesonom in Lippmannom seveda še ni končan. Obe bistri glavi se bosta še dajali med seboj. Če bosta toliko pripomogli k razpletu NATO krize kot sta
S svojim pivim nastopom jih bomo morali samo pohvaliti, skrbi tudi toliko tistega božjega ja, ob 3. uri popoldne pri Sv. (čite Dri dirigentu »hnra Vmnct Ni pa S tem rečeno, da v to besedno hladno vninn mod	v:	Viri,,	..	8 u zoora, Ernest
Ni pa s tem rečeno, da v to besedno hladno vojno med De Gaullom in njegovimi nasprotniki ne bodo posegli še drugi politični opazovalci, ki bodo skušali zagovarjati nesmisel ali zelotstvo. Nič hudega. Kresale se bodo misli, morda se bo iz njih razvilo kaj koristnega. Zaenkrat je pa kar dosti, da sta Acheson in Lippmann razčistila pojme in postavila vsako okoliščino v tem sporu na svoje mesto. Mir bo od tega imel le korist.
BESEDA IZ NARODA
NOVICE 00 SV. VIDA
CLEVELAND, O. — če se spominjate, se lani — kakor letos -—v tem času kar ni moglo o-greti. Kar naprej je bilo še hladno. Narava se tudi letos kar ne more odeti v cvetje in zelenje.
Ko sem pred letom dni pisal prve Novice od Sv. Vida v mesecu majniku, sem jih začel z ZAMUDILA SE JE .. . Namreč pomlad. — Vse to velja tudi za letošnji majnik v Clevelandu.
Bil je še zelo hladen. Zjutraj, preden sem šel k prvi jutranji sv. maši, sem pogledal na toplomer na hišni verandi in sem videl, da je kazal samo dobrih 42 stopinj Fahrenheita, kar je nekako 6 stopinj Celzija. Včeraj, v ponedeljek, ob 6. zjutraj pa komaj 38 ’ F.
Majnik — šmarnični mesec
Mesec majnik je posebno med nami Slovenci posvečen nebeški Materi Mariji in našim zemeljskim mareram.
Prvi majniški dan je bil letos 1 Med sv. mašo bodo sprejeli sv. na nedeljo; obenem je bil to tudi obhajilo, ki naj ga žrtvujejo za god sv. Jožefa Delavca. Pri po- svoje žive ali ranjke zemeljske poldanski sv. maši je bilo v naši matere. Po sv. maši bodo imeli v cerkvi sv. Vida kronanje majni- dvorani pod cerkvijo najprej ške Kraljice. To častno opravilo skupen zajtrk, po njem pa dru-pripada že vsa leta Dekliški Ma- štveni sestanek. Med drugim si
ki bo to nedeljo, 8. majnika, točno ob tretji uri popoldne v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Namenjena je vsem, živim in rajnim slovenskim materam. Lep pevski in recitacijski ter odrski program so jim pripravili. In kar otroci pripravijo, je vedno prisrčno ter zato lepo.
Vsi — prav vsi — smo dolžni, da se te prireditve naše mladine udeležimo. Kdor ima še živo mater, naj jo pripelje s seboj! Komur pa je mati že umrla, naj pa s svojo udeležbo pokaže, da jo je ljubil!
Nedelja Društva Najsv. Imena Jezusovega
Možje in fantje, ki so udje Društva Najsvetejšega Imena Jezusovega pri fari Sv. Vida, imajo prihodnjo nedeljo svojo obhajilno nedeljo, ki jo bodo obhajali s sv. mašo ob 7.45 zj. Za skupen odhod k njej naj se zbere vsi gotovo že ob pol 8. uri.
vidovske župnije, se za to lepo pri-
rijini družbi Tudi letos so pravile.
Meseca majnika postavijo pri Sv. Vidu kip Matere božje na visok podstavek v prezbiteriju. Razume se, da je kip ves mesec v samem najlepšem cvetju in krasno osvetljen. Premnogi se vsak čas dneva ustavljajo pred Njo ter se ji priporočajo; zlasti ie veliko med temi mater in starih ljudi.
Prve šmarnice smo imeli pri Sv. Vidu šele včeraj, v ponedeljek, 2. t. m., med večerno sv. mašo ob 7. uri. Tako je bilo letos prvič urejeno. Bere jih duhovnik med sv. mašo takoj po sv. evangeliju.
Doma, v Sloveniji, bero letos, kakor imamo sporočilo, ekumenske šmarnice. To so čisto nove šmarnice, napisane v duhu zadnjega cerkvenega koncila. Pri-oravil jih je za vso Slovenijo škofijski ordinariat v Mariboru.
Tisti, ki berete Amerikanske-"a Slovenca, t. j. glasilo Ameriške slovenske podporne jednote, ste gotovo že sami opazili, da je zadnje čase v njem duhovna misel, ki jo piše za Glasilo urednik Ave Maria p. Fortunat Zorman, kakorkoli že povezana s škofom Antonom Martinom Slomškom. V zadnji številki A. S. ima duhovna misel kar naslov “Slomškove šmarnice”. Zelo priporočamo, da to in vse druge p. For-tunatove duhovne misli v A. S. skrbno preberete.
Prva šobila v mesecu
Prihodnja sobota, 7. majnika, ie prva sobota v tem mesecu. Pri Sv. Vidu, kot je znano, opravljamo tudi letos pobožnost prvih petih sobot, in sicer v spravo brezmadežnemu Srcu Marijinemu po namenih sv. očeta, zlasti še za mir na svetu. Pobožnost se začne točno ob pol sedmi uri; po ujej, to je ob 7. uri, pa bo večerna sv. maša s šmarnicami. Nebeška Mati in njen Sin bosta vesela, če se nas bo zbralo pri njej res veliko. Starši, pripeljite s seboj tudi otroke! Teh se najbolj
bodo na tem sestanku izvolili nov društveni odbor za prihodnje poslovno leto. Odbor DNIJ zelo lepo vabi vse ude, naj se tako sv. maše kot tudi sestanka vsi udeleže.
Misijonar France Rebol pride na obisk
Pri misijonarjih in misijonarkah ni tako, 'kot je pri nas navadnih ljudeh, ki imamo — vsaj tisti gotovo, ki delajo po tovarnah in uradih — redno vsako leto svoje počitnice. Misijonarjem in misijonarkam, če so zdravi, pripade nekaj počitnic šele po več letih trdega dela v misijonu; navadno je to po 6 letih. Ta praksa velja npr. tudi za med nami dobro znane maryknollske misijonarje, med katerimi je vedno več tudi slovenskih ameriških sinov.
Eden izmed doslej najbolj znanih slovenskih Maryknollcev je Rev. France Rebol, ki je doma iz župnije Šmartno pod Šmarno goro na Gorenjskem, čigar starši žive na 1217 Addison Rd. v Clevelandu. Novo mašo je imel pred 12 leti, t. j. 1. 1953, pri Sv. Vidu v Clevelandu. Še isto leto so ga predstojniki poslali misijon na Formozo. Prvič je od tam prišel na počitnice pred 6 leti; letos pa pride spet. Pravzaprav se mu dopust šteje že od 1. t. m., kakor je pretekli teden pisal staršem. Kot piše, upa .da bo med 10. in 15. majem že v Clevelandu. Pot domov ga pelje preko Kalifornije.
G. France med drugim sporoča staršem v tem pismu, kako je s svojimi farani obhajal Veliko noč. Največ veselja je imel z o-troki. Čez 2.000 pirhov je imel zanje pripravljenih. Za formo-zanske otroke je to nekaj posebnega. Sicer nam bo pa o tem sam 'kaj več povedal, ko bo med nami.
V pismu g. France izraža tudi svoji mami prisrčna voščila za materinski dan. Strašno ima rad svojo mamo. Redki so sinovi, ki bi svojo mater tako spoštovali!
blagoslova, ki spremlja njegovo misijonsko delo.
Bog živi g. Franceta in na veselo svidenje doma!
Kri za ranjene v Vietnamu
Mislim, da ga med nami v Clevelandu ni — in najbrž da tudi zunaj Clevelanda ni našega človeka, ki je bil slišal o akciji Slovenskega športnega kluba za darovanje krvi za ranjene v Vietnamu, ki se sedaj ne bi zanimal, kako je uspela ta izredno lepa in plemenita klubova akcija. Vsi ti sedaj upravičeno čakajo, kaj jim bo povedala o tem Ameriška Domovina, ki je dala, kot vsi vemo, klubu radevolje na razpolago prostor za tozadevno propagando.
Duša klubove 'krvne darovanjske akcije sta bila gdč. Helena Mihelič in g. Marijan Žakelj; zelo pa sta jima pomagala poleg klubovega predsednika g. Jožeta Koširja še gdč. Marija Kamin in g. Marijan Perčič, vietnamski vojni veteran. Preteklo soboto dopoldne sem govoril z gdč. Heleno Mihelič, ki mi je povedala najprej, da klubova krvna akcija tačas še ni zaključena, ker pojdejo dat kri v ponedeljek, 2. t. m., še vsi tisti, ki so se seveda priglasili, a delajo ponoči. Ti so jo dali včeraj med 10. uro dopoldne in 3. uro popoldne. Ko bo krvna akcija zaključena, bo dobil klub od Rdečega križa poročilo, iz katerega bodo razvidni natančni podatki, kdo in po koliko krvi je daroval.
Po informacijah gdč. Helene Mihelič je preteklo soboto dalo kri nekaj čez 60 oseb, večinoma klubovih članic in članov; nekaj pa je bilo tudi nečlanov in nečlanic, ki jih je kljub pridobil za to; v tem številu je bilo okrog 40 moških in okoli 20 žensk.
Prostovoljne bolničarke, ki pomagajo Rdečemu križu pri jemanju krvi, so se bile naproti gdč. Heleni Mihelič čudile, kako je bilo klubu mogoče organizirati toliko dajalk in dajalcev krvi pod okriljem kluba, ki je številčno razmeroma majhna in širši javnosti ne veliko ‘poznana organizacija. Piscu tega poročila je gospodična odkrila, da je klub to dosegel v prvi vrsti z osebno akcijo od osebe do osebe. Na prašanje, ali so prišli vsi, ki so se bili priglasili, je odgovorila, da jih nekaj ni, zato pa je pri šlo drugih, ki so prišli na podlagi propagandne akcije po AD kar sami od sebe, toliko, da je klub postavil tolikšno število odn. še več dajalk in dajalcev, kolikor jih je bil Rdečemu križu nf|iovedal. Nekaj pa jih je prišlo tudi na podlagi priporočila v Farnem oznanilu vidov-
Vidu.
Iskreno vabijo
učenci Slovenske šole pri Sv. Vidu
Majnik pri iariji Vnefco-vzeti - P/tefsrteska prestava - taa maša
Cleveland, O. — Po lepo uspeli proslavi 50-letnice Oltarnega društva na prvo majniško nedeljo bomo nadaljevali s prireditvami tudi še naslednje nedelje, in sicer bo Slovenska šola imela svoj nastop v počastitev naših mater drugo nedeljo, 8. maja, naš g. Rudi Knez, učitelj lepe skupine mladih harmonikarjev, nas vabi na harmonikarski koncert k Sv. Vidu za 3. nedeljo, 15. maja; in zopet doma pa bomo imeli naslednjo nedeljo, 22. maja, lepo slovesnost nove maše, ki jo bo zapel naš rojak č. g. Louis Pizmoht.
Kakor vidite, bodo majniške nedelje vse tako lepo izpolnjene, da nam ne kaže sprejeti nikakih drugih obveznosti, ker moramo pač dati prvenstvo našim doma-
ske cerkve.
J. S.
veselita. Naj molijo in prosijo z : Sicer pa Robotova mam, tudi za namj,	. svojega Francija čudovito skrbe,
se pravi, ža njegov misijon. Ni Ne&lia naših mater meseca, da ne bi poslali na For-Otroci Slovenske šole pri Sv. mozo vsaj po enega zavitka ali Vidu že dolgo pripravljajo v po- pa kaj drugega za otroke in tu-častitev svojih in vseh sloven- di za odrasle. Morda pa je tudi skih mater posebno prireditev, v tej materini ljubezni odnosno
Materiaskii dan
Cleveland, O. — Enkrat na leto javno izkažemo pozornost in izpovemo ljubezen našim dobrim materam. Tako malo pozornosti so deležne mnogokrat. Nam otrokom se vedno mudi, vedno imamo toliko “dela”. Saj se ne utegnemo ustaviti, saj ne znamo povedati, kaj čutimo. A vendar — v naših srcih je velika ljubezen do naših mamic, veliko spoštovanje in hvaležnost za njihove žrtve in delo za nas. Prav to bi radi na Materinski dan povedali z našo prireditvijo. Sprejmite jo kot naše darilo vam, naše mamice. Pozabite ta dan našo neubogljivost, našo trmo, lenobo in še drugo — in pridite.
Na prireditev se pripravljamo že več tednov. Igrico se učimo in pridno hodimo k vajam, lepo bomo igrali. Pokazali vam bomo “ŽOGICO”. Po nesreči je razbila lonček. Iz strahu pred babico in dedkom je zbežala od doma. A babica in dedek sta jo iskala,
— se veliko lažje nastopi, lažje cim prireditvam in slovesnostim jn z večjim veseljem prepeva! in se teh udeležiti.	-
Posebno za Materinski dan,
8. maja, prihitimo vsi k prireditvi v počastitev naših mater, ko bo zopet nastopila naša Slovenska šola s čestitkami in voščili, s petjem, rajanjem in deklamacijami in 'kar vse je še pripravil neutrudljivi g. Rudi Knez. Otroci se pridno vadijo in pripravljajo, napravimo jim veselje, da jih pridemo pogledat. Ne hodimo ta dan drugam na obiske, ampak povabimo tiste, ki bi jih radi videli, naj pridejo oni k nam in z nami na predstavo, tako bo naša zabava dvojna. Pričakujemo vas vse, ki imate radi matere in otroke. Naj pridejo tudi očetje, stari starši, tete in strici, da boste videli naše malčke, kako se bodo postavili. Ta dan je družinski dan, vsi bomo zbrani okrog matere, ki je kraljica dneva.
Kot običajno, si boste med odmorom in po končani predstavi lahko tudi ugasili žejo in se podprli z drugimi dobrinami.
Predstava bo takoj po šmarnicah ob 3. uri pop. v šolski dvorani. Vsi prisrčno vabljeni.
J. P.
Majbenich, 8106 W. Norwich Ave., Milwaukee, Wis. 53220. Priložite naročilu $5 in ploščo vam bomo takoj poslali.
Se priporočam vaši uvidevnosti, ker čisti dobiček gre v sklad za zidavo nove cerkve sv. Janeza v Milwaukee. Hvala vnaprej!
Ernest Majbenich
Pevski zbor Triglav vabi na koleri
Cleveland, O. — V nedeljo, 8. maja, ima pevski zbor Triglav svoj letni koncert, edini v vsem letu. Nanj vabi vse svoje prijatelj6, pa tudi vse druge prijatelje slovenskega petja in slovenskih melodij. Program koncerta je izbran in pripravljen z vso skrbnostjo. Prepričani smo, da bo vse zadovoljil, kot so pretekli programi zbora občinstvo vedno navdušili.
V zadnjem času smo bili na koncertih pevskih . zborov na vzhodni strani mesta. Vsi so bili lepo obiskani, dvorane povsod polne. Naj bi bilo to tudi to nedeljo pri nas. Pred polno dvora-
lekaj za Materinski ta
Milwaukee, Wis. — V mesecu maju častimo Kraljico maja Marijo. V tem najlepšem mesecu leta je stara navada, da obhajamo Materinski dan. Marija, najsvetejša mati, mati našega Odrešenika je in naj bi bila vzor vsake matere. Našim materam se za Materinski dan klanjamo in jih želimo vsak na svoj način razveseliti. Tudi darove jim poklanjamo. Morda bi vam lahko nasvetoval, kaj bi lahko poklonili svoji materi, če ste v zadregi, kaj naj ji date.
Izdelal sem s svojim zborom ploščo slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Na plošči je tudi pesem: Mamici — narodna pesem. Ni morda za umetnika na najvišji stopnji glasbe, vendar pa je besedilo pesmi tako prisrčno, da mora v srce zadeti vsakega. Samo nekaj besed iz te pesmi naj navedem: “Mami, daj, zapoj mi eno pesmico.” Sinček je bil še majhen. Pa je odrastel in šel v svet. Med tem je mati umrla. Sin gre na njen grob in tako govori: “Mami, če jokala si radi mene kdaj, zdaj pozabi in ne misli več nazaj.” Tako je sinu ob materinem grobu, na katerem “bleda lučka ji brli”. Pesem pojeta v duetu John Rifelj in Rudy Kotar. Pojeta zelo občuteno ob spremljavi klavirja.
Poleg te pesmice, ki je res primerna za Materinski dan, je še veliko drugih narodnih in umet
Pevski zbori se le težko ohranjajo, težko vzdržujejo, če jih hočemo ohraniti, če hočemo še poslušati njihovo slovensko petje, jih moramo podpreti, moramo predvsem obiskovati njihove nastope in prireditve. Triglav je edini slovenski zbor na zahodni strani mesta, dajmo mu pogum, da bo v svojem delu vztrajal!
Koncert bo v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue, ker je dvorana Slov. doma za take prireditve neprimerna. Tam v bližini so velike trgovine s prostori za parkanj e, tako ne bo nihče v zadregi, kje naj pusti svoj avto, ko bo prišel na koncert.
Zbor uči g. F. Vauter, ki bo tudi vodil koncert. Na klavirju bo spremljal Charles Loucka, sin naše tajnice. Po koncertu bo domača zabava. Igra F. Culkarjeva godba.
Vsi vljudno vabljeni!
Anna Jesenko
dokler je nista našla in jo pri-jlnih pesmi. Že radi pesmi “Ma-
peljala nazaj domov. V igri nastopajo Zmaj in Zmajčki, Kužek in Ptiček, vojaki in še drugi. Vsega vam ne moremo vnaprej povedati. Saj ste vsi povabljeni
mici” naj bi segli po tej plošči in to bi bil res lep in pomemben dar materam za Materinski dan. Ploščo lahko dobite pri Ave Maria v Lemontu. Samo pišite na
8M slov. upokojencev na Waterloo Rta
Cleveland, O. — Na seji kluba v marcu je bilo sklenjeno, da bi tudi naši dvorani na Waterloo Road kazali filme s slikami iz Slovenije. Gre za 5 filmov z besedilom, ki jih je poslala Izseljenska matica iz Ljubljane Klubu slov. upokojencev v Euclidu. Ker ti filmi sedaj romajo p6 Združenih državah, moramo čakati sporočila, kdaj jih bomo lahko dobili. Pred kratkim nas je Krist Stokel, predsednik Kluba slov. upokojencev v Euclidu, opozoril, da te filme sedaj lahko dobimo, če jih želimo predvajati v SDD na Waterloo Rd. Na razpolago so nam v času od 6. do 6-maja.
Ker so dvorane navadno za soboto in nedeljo oddane, se je klub odločil, da bo filme predvajal v petek, 6. maja, v Slov. del-domu na Waterloo Rd. v zgornji dvorani. Začetek ob sedmih zvečer.
Tako imamo priložnost si za malo vstopnino 50c ogledati te lepe filme raznih predelov Slo' venije. Vsi vljudno vabljeni! Vstopnice bodo naprodaj P19 vhodu.
Naša zadnja seja je bila kot navadno zopet dobro obiskana-Podani so bili trimesečni računi in računi od prireditve 12. mar' ca. Ta je precej dobro uspela v splošno zadovoljstvo članstva-Vsem, ki se seje niste udeležili’ sporočam, da zaradi odsotnosti predsednika in tajnice Klub v maju ne bo imel seje. Prihodnj9 seja bo šele 14. junija. Tedaj bomo razpravljali o našem izlet9 13. julija.
Ker ne bomo imeli seje v m9' ju, želim tu, da bi vse mamice kar najlepše obhajale svoj “M9' terinski dan”.
Pozdravljeni in na svidenj9
in boste vsi prišli in z nami po- naslov: Ave Maria, Box 608, Le- na prihodnji seji 14. junija!
pnolili	ir	O —__1 .	i Tl 1 nn ion	* i .
častili matere v nedeljo, 8. ma- mont, 111. 60439. Ali pa jo naro-
Mary Debevec, taj-,
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
dialog, koeksistenca, korporacija, nevtralnost -mostovi
Same tujke, ki pa se v današ-^jih dneh zelo pogosto slišijo in tako pogosto prakticirajo.
Dialog, pogovor med dvema,
1 različno mislita, pa se želita spoznati, se miselno zbliža-1 in tako ogniti medsebojni bor-'• Koeksistenca pomeni “sočas-1)0 bivanje več reči”, komunizem n katolištvo n. pr. Kolaboracija, s°delovanje, navadno s sovraž-j^kom ali vsaj z nečim slabim. evtralen v današnjem svetu je >lsii> 'ki ga ne “zanimajo ne na-a ne ideali ne resnica in ne ^tenost, ampalk lastna varnost iastni dobiček”. To je material s katerim danes komunisti Podijo mostove, po katerih naj 1 Prišli do zmage nad svetom. “Ali
jam prepovedano, da bi pri tej akciji na katerikoli način sodelovali.” (Po “Glasu SKA“, 15. aprila 1966.)
Tako v Napoliju v Italiji in to v letu 1966, ko je že konec II. vatikanskega koncila, ki naj bi nekaterim pomenil nekako “odprtje na levo”. Med nami in v Rimu in še kje drugje pa se dobijo Slovenci, ki dvomijo v pravilno ravnanje pok. škofa Gregorija za časa slovenske revolucije. Če pri postavljanju spomenika pok. papežu v letu 1966 ne smejo katoličani iti skupaj s komunisti, kako naj bi bilo dovoljeno to nam v t. zv. zlagani narodnoosvobodilni borbi pred 25 leti?
Ravno v teh dneh se ljudje čudijo, odkod dobijo budistični menihi v Južnem Vietnamu toliko moči, da zaradi njih zahtev padajo vlade in to v času, ko je
magati, lahko zbije ceno avtomobilu za vsaj $400.
Toda cena, ki jo boš v resnici plačal za nov avtomobil, je odvisna še od drugih činiteljev. Včasih dobiš lep popust, če plačaš v gotovini, ali če ne zamenjaš star avtomobil za novega in podobno. Preden kupiš, oglej si dobro cene avtomobilov, ki jih v Kanadi dobiš v t. zv. Red book, ki jo izdaja National Automobile Publishers Ltd. in “Sanford Evans Used Car Market Report”. Te publikacije se dobijo v javnih knjižnicah, Credit Unions in drugih denarnih zavodih. (Vzeto iz izkušenj in iz Everybody’s Money.)
nedeljskih sv. maš, ki bodo: ob 8, 9 in 10.30.
ZA BOLNE — Imeli
dansko nabirko za bolne in
IN POTREBNE, smo v nedeljo pomla-po-
Drobne novice, obvestila in vabila
Pravjj ’toni.
^Unizem “civiliziral” in “huma-Piziral” in da zato že lahko zač-6lbo postavljati mostove čez ^Pade.” “Ali je mogoča koeksi-$tenca med svobodo in suženj stVom? je
SLOVENSKA ŠOLA. — Vpisovanje v Slovensko šolo pri fari Marije Pomagaj za šolsko leto 1966-67 bo prve tri nedelje v mesecu maju in sicer na galeriji župnijske dvorane. Vpisnina za družino je $10. V prvi razred Slovenske šole se bodo mogli vpisati otroci, ki so dokončali
vojskovanje proti rdeči gverili
Vod li,je mogoče zmešati olje in začelo kazati uspehe. Študija, ki °- Komunistični agenti h je pripravil ameriški senat, je t Vli° in za njimi ponavljajo pokazala na sledove, ki kažejo, v- 111 kratkovidneži, da se je ko-|da se kjtajski komunisti prizadevajo, da bi v južni Aziji delali I ugi'razrVd vsakdan j e 'šole. Slo-politiko s pomočjo budizma. Gle-lenski Qtroci torej) ki hočejo
de vojskovanja v Južnem Viet- drug0 Mo hoditi v slovensko namu je študija odkrila, da so	ge morajo že letos vpisati.
.kitajski komunisti uporabili Ki-	___
Slep je, kdor ne vidi, da (ajsj,0 budistično združenje, da MATERINSKA PROSLAVA.
? ze^ezno zaveso moderno su- z njjm ustvarjajo ncrazpolože-1 Skupaj
tipJStV°’ ^6r n* verske ne P°D" Lje proti Amerikancem tako ne ne gospodarske in kultur- med ,budisti doma kot y vsej juž. deljo, 8. maja, popoldne v Slo-
svobode.” “Ali je mogoča ko-1. Aziji (Po -America”, 23. apri- venskem domu na 964 Pape Ave. Ssistenca med ljubeznijo in so-	1“r-'L----------1—------- "
trebne v naši sredi. Ob tem se človek spomni, da premalo mislimo na tiste, ki v bolezni trpijo in na tiste, 'ki pomanjkanje na skrit način prenašajo. Nihče ne ve, kdaj bo moral svoje zdravje zamenjati za bolezen in svoje obilje za revščino. Vse se lahko zgodi in se dejansko tudi dogaja.
OB PETLETNICI. — Pri Mariji Brezmadežni s čudodelno svetinjo bodo v soboto, 7. maja, praznovali petletnico dograditve cerkve, druge v slovenski Kanadi. Za slovesno praznovanje tega dogodka cerkveni odborniki že prodajajo vstopnice za banket. Vsem, ki so k drugi cerkvi za Slovence kaj pripomogli, je treba čestitati. Cerkev je lepa, prostorna, toda, kakor se sliši, bo kmalu premajhna. Da bi dočakala še mnogo obletnic.
por
----o------
Besedo spomina mami, namesto solze na rejen
z našimi otroci se bomo letos spomnili naših mater v ne-
rastvom? Komunizem je sodstvo do vsega, kar ni ikomu-j etično. Njegova gesla so: veša-a/ 'požig, umor.” (Kocelj, Vest str. 56 in 57.)
j. Kaj ponujajo komunisti kato-^atiom v Italiji? Rdeči pogla-9r Longo je dejal: “Mi vnovič ^udarjamo, da smo za absolut-spoštovanje svobode religije, °bode vesti, za verne in ne-1)^e, za kristjane in nekristja-Komunstični profesor Lu-
la 1966.)
Tako prav za prav kitajski komunisti s pomočjo budistične vere in njenih predstavnikov rušijo vlade v Saigonu, naj bodo te bolj ali manj legalne, bolj ali manj ali nič katoliško pobarvane, bolj ali manj uspešne. Izrabljanje vere in verskih predstavnikov je poseben člen rdečih mrež; s tem izrabljanjem rušijo odpor proti sebi in zaradi naivnosti žanjejo uspehe. Srbsko e-
TORONTO, Ont. — Mesec maj je tukaj. Materinsko nedeljo bomo praznovali. Otroci bodo mamicam peli in deklamirali. Odrasli bomo pa v srcu mislili nanje. Ob spominu na mater tudi odrasli postanejo otroci. V prvih dneh maja je tudi naša mama praznovala svoj god. Lansko leto je prav v tem času ob-
jasno govori, govori bolj z vdanim prenašanjem življenja kot z usti. Koliko hudega je morala prestati. (Le kateri slovenski materi je s hudim prizaneseno?!)
Vse njeno življenje je bilo pričakovanje v skrbeh in upanje v strahu. Že v prvi svetovni vojni se je začelo. Pod srcem je nosila sina, ko je bil mož na fronti, kjer je kosila smrt. Ona pa je sama doma trepetala za dvoje življenj. Obema je bilo podarjeno življenje.
Pozneje, med obema vojnama, je dajala nova življenja, sedem jih je bilo, a je istočasno bila v strahu za svojega moža. Sedemkrat so ga prevideli in pripravili za smrt, sedemkrat je zmagalo njeno upanje in zaupanje.
Prišla je druga svetovna vojna in z njo nove skrbi, nov strah in novo upanje. Ali se bo sin vrnil z juga za Veliko noč 1941. Odpeljali so duhovnike in učiteljstvo. Padla je čez Slovenijo bodeča žica kot trnjeva krona. V zimi 1942 je stala v snegu, vsa v črnini, le beli lasje so ji silili izpod rute, na oni strani bodeče žice in čakala. Sinu je prišla povedat, da je okupator-nacist pred njenimi očmi ubil moža-bolnika in sina-otroka. Kje je dobila toliko moči, da je vzdržala in mogla priti do bodeče žice?
A ona, mati, je upala naprej,
je že zgubilo vsako upanje; niti hrepeneti niso več mogle; doprinesle so svoj delež za resnično osvobojenje. Tudi ona je hotela plačati svojo ceno, zato je odšla z neizpolnjenim upanjem, odšla v večnost. Tam sedaj čaka na snidenje v družbi mučencev in prosi za resnično osvobojenje našegg naroda. Božji mir s teboj, draga mama,
Tvoj Ivan in Francka
Slovenski oktet bo pel v Port Arthurju
Port Arthur, Ont. — Prihodnjo nedeljo, 8. maja, bomo v Port Arthurju priča velikemu dogodku, ko bomo posebno ljubitelji petja in glasbe prišli na s\ 'j račun. Na to nedeljo nas bo obiskal Slovenski oktet iz Ljubljane in nam s svojo visoko pevsko kulturo podal naše narodne pesmi in tudi pesmi drugih narodov.
Slovenski oktet je bil osnovan na pobudo ameriških Slovencev pred 15 leti v želji, da bi pokazal vsemu svetu, kako lepa je slovenska narodna pesem. Pevci, ki sestavljajo oktet, so solisti in veliki umetniki, ki jih pozna že vsa Evropa in še dobršen del ostalega sveta. Našo pesem so dvignili na tako visoko pevsko raven, da jo občuduje ves kulturni svet.
Žalostni in potrti smo bili, ko smo pred nekaj meseci zvedeli o tragični smrti prvega tenorista Janeza Lipuščka. Nismo se zbali za obstoj Okteta, saj smo vedeli, da bo na njegovo mesto prišel drugi, ki ga bo primerno nado-
Afriška demokracija
NAIROBI, Ken. — Narodna skupščina Kenije je izglasovala zakon, ki jemlje poslancem izvoljenim na vladni listi, pravico do izstopa iz nje, prav tako prepoveduje poslancem opozicije priključitev vladni stranki. Tako je vsaj zakon utemeljeval glavni tajnik vladne stranke Tom Mboya v poslanski zbornici.
Na temelju tega zakona je izgubilo 12 članov narodne skupščine, ki so se pridružili Odingi, bivšemu podpredsedniku republike in vladne stranke, v njegovem odporu proti predsedniku Kenyatti. Odinga je znan levičar, ki je vzdrževal tesne stike z rdečo Kitajsko.
Kenyatta je začel v zadnjem času voditi umirjenejšo politiko, prijaznejšo Zahodu. Odingo je javno obdolžil, da je skušal pridobiti člane bivšega uporniškega gibanja Mau-mau za upor proti Kenyatti. Skupina bivših mau-maumovcev je izjavila, da ji je Odinga ponujal denar in druge nagrade, če začno upor.
Materinsko proslavo prireja Društvo Slovencev-Baraga. Ma-micam se bodo poklonili otroci, sicer mali; veliki “otroci” bomo j
tudi rekli toplo besedo svojim;	.	,	. v , .
materam. Otroci, pripeljite veli- hajala 80-letmco. Le dve hčerki
ko mamic na to proslavo. Možje, ^a bili se pri njej,^pa mnogo
pridite -brez družin; prinesite prijateljev. Letos je ze pri svoji
patroni v večnosti. Na prvi petek v aprilu se je poslovila. Ni dočakala, da bi videla otroke svojih otrok. Še njeni so bili prezgodaj odtrgani od nje.
Ni nama bilo dano, da bi stopila k njeni bolniški postelji in
s seboj tudi vse spomine, ki vas neločljivo vežejo na vaše matere, ne glede ali so te z vami, ali so doma v Sloveniji ali pa že v večnosti uživajo plačilo. Na svidenje.
MAJSKI BANKET. — Ena
ci0 T	Imigracijo so tako razbili in tudi
"stari m0! Pf “ P[ltozuJe’ ker med Slovenci imamo ljudi, ki so I	— — j • j , zadnje naročilo,
^ riarn^o " daT res Ta se vpreči v to vrsto “nepoli-U zadnjih prilik bo, da skupaj P J	LgosTov. S tem bi
*V°bodJveV'Z d«t, hov!vo1tičnega” del°vanja in kot korist- P-demo, .preden se razkropimo	g	; odhod na oni
-	°d0 vestl m da nPh0V1 V0"U budala s komunizmom kola-1 zunaj v prosti naravi. Majski J
banket bo 14. maja, v soboto
%1
v ji nimajo volje preganjati <,ke in vernih. Takole zatrjuje: a stoličani morajo partiji za-ij. ti in prispevati k uresniče-V.U Procesa napredovanja k no-družbi utemeljeni na odpravi
|na budala s
[borirajo, med nami pa oznanja-
koeksistenco. Potreba po ču-1 zvečer v Slovenskem domu na
864 Pape Ave. in ga prireja “Društvo Slovenski dom”.
svet. Mar ni samo tega snidenja
. mestil. Sočustvovali smo z vse-trpela in čakala na zmago, a ° ,mj Slovenci in še posebno s člani narod vrgel s sebe okupatorje m|0ktetaj ki so z Lipuičkom izgubili vedno nasmejanega pevske-
zločinsko osvobodilno fronto, da se bo unesla hudobija in nasitila krvoločnost.
Vojna vihra je potihnila, revolucija se je šele razdivjala. Mama je vedela, da sta dva njenih na Koroškem in zopet je u-
ga brata in prijatelja.
Lipuščkovo mesto je zasedel ljubljenec ljubljanskega operne- j ga občinstva Rudolf Francelj. Odveč bi bilo govoriti o njego-
Madžarski filatelisti
V minulih petnajstih letih se je število zbiralcev znamk, včlanjenih v madžarsko filatelistično zvezo, zvišalo od 8,000 na 130,000.
Na svetovni filatelistični razstavi, ki je -bila lani na Dunaju, so dobili madžarski zbiralci znamk štirinajst medalj in štiri diplome.
CLEVELANDO
Ženske dobijo delo
Wanted
Waitress — days SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
vem glasu, saj je ogreval dlani pala v trepetu. Slišala je govori-!duienih poslušalcev od Ljub_
vračanju;- mogoče je celo|ljane do Tokija na Japonskem.
Dragi rojaki, pridite v nedeljo, 8. maja, ob dveh popoldne v La-
ce o vračanju;- mogoče je celo krik mučenih prišel do njenih ušes, iker je bilo blizu njenega
okna taborišče vračanih; nezna-
kehead Exhibition Coliseum in
na usoda njenih ji je krčila srce- prepričali se boste o- nepopisni | Končno je le prišel glas iz ^uji- j pevski kvaliteti Slovenskega ok- !
teta. Vstopnice lahko dobite vj predprodaji v Laskins Furniture j trgovini na S. Cumberland St.
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Deber dom, lahko delo, soba, hrana, plača, nič pranja. Mora govoriti angleško. Kličite po 8. uri zvečer AC 1-1551, razen ob j petkih.	—(90)
ne, da sta rešena in živa. (Tisoče slovenskih mater ni tega sporočila nikdar dočakalo. Mnoge so že legle v grob, ne da bi prej “dobile glas iz tujine”, kje so si-
s^akršnega izkoriščanja dela, na ^e'alni enakosti, na mnogote-v, svobodnem razvoju 3 e osebe.” (Po “Glas SKA”, Tmarca 1966.)
ake in podobne izjave naj bi
jo Koeksistenco, rotreoa po ječnosti se še ni zmanjšala.
Pokojni predsednik Kennedy.	.	. ...	.	.	,
je zelo rad citiral Danteja, ki ie|V3»Q|»..c. « dotaiojn ^ od-
s "gbile katoličane, da bi začeli °munisti dialog, potom kate-^Sa bi se znebili krščansko depalske stranke in se sami bj °Pali na oblast. Enkrat na o-
. asth potem bi ustvarili družbo, v kat-
v a “nemoteno” razvijati, ka-irMdanes -v Jugoslaviji, Rusiji rugod. Kakšna ironija! °ndonski katoliški tednik je
najbolj vroča mesta v peklu prihranil za tiste, iki v času velikih čTove-1 moralnih kriz ostajajo nevtralni. In odkar se piše zgodovina, svet še ni doživljal večjih moralnih kriz kot jih danes. In nevtralci hočejo veljati za moderne!
še čakala? Nikdar pa ni prosila novi-vojaki. Mnoge še čakajo na
Koliko stane nov avtomobil?
Ali kupuješ nov avtomobil? Bi li rad zvedel, koliko -boš dal zanj? Nekaj stotakov lahko pri-štediš; preberi torej naslednje vrstice počasi in pazljivo.
Po zakonu mora biti cena no-
, marca letos objavil notico, da ve§a avtomobila, preden zapusti "Podružnica komunistične tovarno, natisnjena na okencu, t v predmestju Napolija vlTa cena se imenuje “sticker pri-
skienila postaviti spome-wP°kojnemu papežu Janezu ij-. papežu vsega človeštva, d“PGzu miru. Komunistični vo-Žu" p 80 poslali vabila vsem fjj^^kom in krajevnim duhov-
vsem Dam ter
katoliškim organi-civilnim družbam,
ce”. y njej je vključena nasvetovana prodajna cena (suggested retail price), prevoznina in davek. Dejansko trgovci gredo daleč pod to nasvetovano prodajno ceno. Vedeti moramo, da imajo oni 21% popusta pri malih avtomobilih, 25% pri veli-
„j!r 80 jih o nameri obvestili in kih in 26% pri luksuznih. Veči sha	da naj politične
irrjanke ter ostale organizacije % enu.iejo zastopnike v odbor, ki ^fiabiral sredstva za spomenik.
Vse to je nadškofijski ordi-op lat; v Napoliju izdal posebno Sim?°ril°’ kjer pravi med dru-Čo " ‘ “Zvedeli smo za pobu-ki . nekega političnega gibanja, h Je v £
Pr°tikršč
° m e n i k papežu Janezu da ^-er je vsakomur jasno, barfle za špekulacijo politične
i° v svoji osnovi popolnoma ansko, da misli postavi-
iknave> je
k°m in
vsem katoliškim la-katoliškim organizaci-
na trgovcev se zadovolji, če pri avtomobilu zasluži $250. Za luksuzne se ta cena podvoji. Oglejmo si primer:
Cena na oknu nekega avtomobila je $3,029.91. Odštejmo prevozne stroške $72.75 in dobimo nasvetovano prodajno ceno $2,957.16. Od te cene odštejmo 25% in dobimo, da je trgovec plačal za avtomobil $2,217.87. Tej ceni prištejemo trgovčev dobiček $250 in še prevozne stroške in vidimo, da boš dal za o-menjeni avtomobil najmanj $2,540.62. Kdor si torej zna po-
bornikih in tudi v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave. pri g. L. Ponikvarju ml. Da bi se to pot zopet zbrala velika slovenska družina v dobri volji in prijateljstvu, to želi in vabi odbor.
PEVSKI KONCERT, — V soboto, 28. maja, zvečer bodo pevci iz Toronta in Hamiltona pod taktirko g. Naceta Križmana pripravili svoj koncert v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Po koncertu bo prosta zabava. O koncertu bomo še pisali.
OBČNI ZBOR DSPB. — Bil je v nedeljo, 24. aprila, popoldne v mali dvorani Slovenskega doma. Bilo je to res prijateljsko snidenje borcev, ki so se ob poročilih odbora, ki mu je predsedoval g. Ciril Prežel j, res odkrito pogovorili in povabili nazaj v svojo sredo še vse tiste, ki so svojo matično organizacijo prehitro zapustili. Zborovalci so ugotovili pravilnost svojih potov, kar se tiče dveh organizacij. Ker bo letos itak še enkrat občni zbor, (ta zadnji je bil 4 mesece prepozno), člani ponovno izvolili stari odbor. Ta je bil letos brez blagajnika, zato je -bil na to mesto izvoljen g. F. Sebanc. Posebno pozornost je občni zbor posvetil glasilu Vestniku.
PRVIČ SV. MAŠA V LETOVIŠČU. — Zadnjo nedeljo v maju bo ob 11.30 prvič letos sveta maša na Slovenskem letovišču. To nedeljo bo torej začetek letoviške dobe, ne pa “otvoritev”, kot nekateri tako radi uporabljajo to neslovensko besedo. Dne 29. maja bo stopil v veljavo pri Mariji Pomagaj tudi poletni red
zanj. Ko niti za pogrebom nisva mogla stopiti, zato se sedaj toliko bolj pogosto na perotih spomina vračava k njej, jo opazujeva in poslušava. V današnji razdalji je njena podoba brez vseh primesi, bolj čista in jasna. Od stopinje do stopinje življenja, po katerih jo spremljava, nama
ta glas, a komunistična “justica” molči.)
Mamina skrb in upanje se je nadaljevalo in se podaljšalo v 21. leto. Vedno je hrepenela po snidenju z onima iz tujine, a to samo v globini in tišini materinega srca. Za snidenje ni nikdar prosila. Vedela je, koliko mater
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
5912-14 Prosser Ave., 4 stancah pa jih lahko naročite po te-,vania. 2 Panska furneza, novi lefonu na številki: 344-2725. Ce- vcdni grelniki, polna klet, seži-na v predprodaji je $1.75 za od-
rasle in $1 za študente. Pri vratih bo veljala polna cena $2.
Janez D.
galnik. Kličite podnevi 943-4496 ali zvečer RE 2-7272.	(94)

OBRAZ V LVČIH — Danielle Jossi, ena najbolj znanih franeoskih baletk, stoji pred veliko lastno svetlobno Sliko, ki vabi na njeno predstavo. Sliko tvorijo neonske luči.
Z Vietnamom imamo le yedno transportne težave
WASHINGTON, D.C. — Sai-gonsko pristanišče je zmeraj nevarno ozko grlo za naše prevoze v Vietnam. To je narodna o-1 .imba vedela že lani. Takrat je j namreč morala prepeljati 100,-000 ameriških vojakov z vso o-premo nad 10,000 milj daleč v 120 dnevih. Zato je rabila 168 tovornih ladij. Težave so se pa takoj pojavile v saigonski luki, kjer je tako malo prostora, da more samo 10 ladij naenkrat razkladati blago.
To stanje traja še danes, zato je na primer zadnji teden moralo čakati okoli 25 ladij zunaj pristanišča, da pridejo na vrsto za razkladanje. Čakati bodo morale povprečno mesec dni. Zanje pa mora narodna obramba plačevati stojnino, ki je silno draga stvar, lahko do $3,000 na dan. Zato bo morala narodna obramba plačati gornjim 25 ladjam milijon dolarjev na stojninah. Naše vojaške oblasti v Saigonu se trudijo, da bi povečale raz- j kladalno zmogljivost saigonske; luke, imajo nekaj uspeha, toda! ne toliko, kot bi ga rade dosegle, i Pri tem pa niso prizadeti samo | vojaški prevozi, še bolj to čutijo | prevozi blaga za civilno prebivalstvo. V pristanišču je namreč rezervirane 75% zmogljivosti za vojaške transporte. Na civilno razkladanje odpade torej le četrtina, zato pa ladje z blagom za | civilne potrebe čakajo še dalje kot druge.
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 3 garaže na Schaefer Ave. Kličite 431-5073.	(87)
Hiša naprodaj
Šestsobna — enodružinska, zajtrkovalnica, sončna soba, preproge, 3 garaže, aluminijasta obloga, cena samo 18.500. Pri E. 200 St. Kličite po 4. pop. 531-5483.	(89)
V najem
4 sobe, moderna kopalnica, vodno gretje spodaj, na E. 61 St.
7 sob, 4 sobe spodaj, 3 zgoraj, za večjo družino na E. 61 St. Kličite po 5. uri UT 1-9947.
(87)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji. 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(xr
f

ZULICH
INSURANCE » AGENCY |
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 ^ Cleveland 19, Ohio |l
For Sale
Tavern, D 1-2-3-3A, Perry, O., Rt. 20. Living quarters, ample parking. Owner will help finance. Call 259-3574.
6-room home, full basement on 1 acre in Madison, O. Owner will help finance. Call 259-3574.
(3,6 May)
or Mr. D. Achcson, 312-636-641G
SUN OIL CO.
(90)
BEER & SODA BUSINESS Wholesale & Retail. Self Service. Priced for immediate sale. 2416 So. Central Ave., Cicero, 111.
OLympic 2-1236
(88)
TAPE EDGE OPERATORS
Excellent earnings. Exper. Permanent position. Call or apply in in person:
TIIE ENGLANDER CO., INC.
(A subsidiary of Union Carbide Corp.)
Personnel Office
901 E. 104th St. Chicago, III. INterocean 8-3100
an equal opportunity employer
(88)
MALE HELP
R. E. A. Air Express
CLERK HANDLERS STARTING PAY — $447
Available days, midnights and evenings AGE 18 TO 44. HIGH SCHOOL GRADUATE
O’HARE INTERNATIONAL AIRPORT
Cargo Building No. 1
Lawrence and Mannheim
V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA PRELJUBA SESTRA IN TETA
MARY ULLE
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. maja 1964.
V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči:
sestra JOSEPHINE KOLENC;
brat FRANK ŠKABAR; nečakinja EMILY SWAILES in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, O., 3. maja 1966.
NE TAKO KOT DRUGI — Arenholt Kongsgaard se je pri smučarskih skokih na smučarskem karnevalu v Koenigsbergu namerno trudil pristati na glavi namesto na nogah.

TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
YY



Adelajda se je začudena tiho zahvalila, češ nekaj tako dragocenega ne more sprejeti — toda v istem vedela je, da jo mora sprejeti.
Kaj se je bilo zgodilo? Zakaj je prebledela, vstala in odšla — po stopnicah v svojo sobo?
Adelajda je bila v nesreči in nezgodi vedno močna. Takrat nikoli ni jokala. Toda prijazna beseda ... Neumno dobrikanje gospodov na plesu je ni ganilo; toda prijazna beseda, ki je prišla iz srca... Le kdaj jo je v življenju že slišala? In zdaj ji jo je rekel oče Dag na ta prečudoviti večer, ko je bila tako dovzetna— za vse dobre besede. Tedaj je bila izgubila ravnovesje in v svoji dekliški sobi se je razjokala zaradi tistih dni, ki jih je bila preživela brez veselja in brez ljubeznive besede. In prvo, od kar je bila odrasla, je zaslišala iz najstrožjih ust, ki jih je
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
LIGHT CLEANING — IRONER Wanted for 4 days. Reliable. Good ironer. Good salary. Merit increases. Call 677-8383
(87)
bila kdaj koli videla. Kako čudno je bilo življenje — in kako čudni ljudje ...
In vse to le zato, ker je, kakor že tolikokrat zaigrala nekaj napevov in zapela eno samo pesem. Ni slutila, da je igrala s takim občutkom in da je dala svoji pesmi toliko ognja, in ni vedela, kako so vplivali glasovi
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
KITCHEN PORTER DISH WASHER (automatic) FULL or PART TIME apply at 5025 N. Paulina
(37)
REAL ESTATE FOR SALE
PARK RIDGE MANOR - Ranch home, Lannon, Stone.
Nr. Maine E. H. S. 2 Bedrm. Lge. air cond. fam. rm. Livingrm., din-ingrm. comb. Lge. eating area in kit. I'fz C. gar. lot 80x135, Crptg., drapes, appliances, util. Owner leaving for Fla. $28,500. 692-2173.
(87)
Full or Pari Time Gang Punch Operators Rack Punch Operators Cope Shear Operators Power Press Operators
Qualified applicants will work on the afternoon shift or day shift if possible, working hours can be arranged to suit your present schedule. Above average earnings can be expected.
Free insurance and many other company benefits. Call BA 1-1212, EXT. 377, or report to the employment office at
GENERAL AMERICA«
v nizki stari izbi. Svet ji je od-iprt, ji je bil rekel. Da, svet, kjer 'si o njej prišepetavajo le slabe stvari. Veliki svet. Kaj je mislil, da ne ve, kje se zdaj nahaja? Časi so se bili v zadnjih letih zelo izpremenili. Mnogi, ki so bili prej veliki, so bili zdaj majhni. Bogastvo se je v mestu in na deželi pričelo izpreminjati v revščino. Veliko svet... O, koliko jih je poznala, ki so bili le še na videz premožni, skrivaj pa jih je trla revščina, in bili so obsojeni, da se jim bo v nekaj letih še to, kar jim je preostalo, zrušilo v prah. Da, o marsičem je bila slišala šepetati.
Tu pa bogastvo sicer ni bilo tako očitno, toda z vsako uro, z vsakim tednom se je večalo. Če bi bila to že prej slutila, potem si nikoli ne bi upala misliti, kar si je mislila jeseni, ko se je vozila semkaj. Danes zvečer pa je videla vse bjorndalsko bogastvo v dvorani, v tem prekrasnem prostoru, kjer je bilo toliko ljudi. Bila je mogočen okvir za velike ljudi.
Stisnila je v roki dragoceno zaponko, spomin na njeno bivanje na Bjorndalu in na mladost, kot ji je bil rekel Dag. Da, tako se bo pač zgodilo — gotovo ji bo zaponka dragocen spomin — na čas, ko je oledenelo njeno srce.
V stari izbi ni nihče ničesar opazil. Res ne? Ko je bila Adelajda odšla, je Dag začuden dvignil oči in srečal očetov pogled — in vedel je: stori, kakor
. , iži m
da se ni nič zgodilo. Tudi stotnikove oči so opazile Dagov pogled in tudi on je vedel, kaj pomeni. Na Bjorndalu je bil en sam gospod, in če se je kaj zgodilo in se niso znašli, potem so pazili, kako bo sprejel dogodek stari Dag. če je mirno gledal predse, kakor da bi bilo vse v redu, potem je pač tudi bilo vse v redu. Major se je ozrl po navzočih in na tihem preklinjal žensko muhavost. Pa tudi on je čutil, da je najbolje, če molči.
Nihče ni opazil, da je Adelajda spet vstopila— velika in tiha. Šla je k očetu Dagu in mu ponudila roko: “Kako naj se vam zahvalim za dragoceni dar?”
Prijel jo je za roko in jo brez besede pogledal — toda njegove oči so govorile jasno, in Adelajda je čutila, da ji je darilo res poklonil od srca rad .. . Dobro, da človek vsega ne ve. Če bi slutila, da je to zaponko neprestano štirideset let nosil kot najlepši okras človek, ki je bil staremu najljubši na svetu — potem bi morda darilu pripisovala prevelik pomen.
Dežju vedno sledi sonce — in zdaj se je zdelo Adelajdi, da je v polmrak stare izbe posijalo sonce. Lahkih korakov je odšla k očetu in mu pokazala zaponko, ki si jo je bila pripela. Major je dvignil obrvi in zamišljeno
na tolarje, ki jih je bila stala zaponka. Stotnik je bil očividho spoznal zaponko, kajti na njegovem obrazu se je bil pokazal strah. Stari je prekinil tišino; saj se bodo jutri vsi odpeljali k maši, ali ne? Čeprav major ni bil ravno vnet obiskovalec cerkve, je vendarle kot star vojak spoštoval troje stvari:	Boga,
kralja in domovino. Pa tudi stotnik mu je bil namignil, da je tu njegova edina dolžnost, da gre na božični dan zjutraj k maši; in odgovoril je, da se je treba pač držati tako stare lepe navade. Oče Dag mu je rekel, da ga bo vzel kot častnega člana v prve sani. Mlada dva naj se vozita skupaj, Syver s stotnikom in gospodično Krusejevo pa naj zasedejo tretje sani. Adelajda je zardela; zaprla je oči in se naslonila na stolu nazaj. Torej je oče Dag tudi to tako uredil. ..
Stari je šel zadnji k počitku. Kot običajno je šel še v vežo, da bi zapahnil vrata. Koraki so bili utihnili in vsa hiša je počivala. Nenadoma pa se je zdrznil. Kaj ni dobro slišal, ali je te čudne glasove povzročal veter, ali pa je v resnici slišal kraguljčke? Da, bili so kraguljčki, ki so prihajali vedno bliže, in že so zazvonili na dvorišču in se ustavili pred vrati.
Kdo, za Boga, se je sredi bo-
Na stopnicah in v preddverju so se zaslišali s snegom obloženi škornji — in potem so se zunanja vrata s treskom odprla.
Dag se ni zganil — ni poznal strahu — strmel je le v odprta vrata, skozi katera je prinašal veter v vežo sneg; toda nihče ni vstopil. Šel je k vratom in pogledal ven. Med podečimi se oblaki se je zableščal mesec in slabo obsvetil vso okolico. Toda zunaj ni bilo ne konja in ne sani) — v snegu ni bilo sledov ne po konjih in ne po človeku.
Stopil je v preddverje in pri-
sluhnil. Veter je šumel pr6*10 gozdov in polj. ‘V tej noči s® zbude tisti, ki so umrli, ne * bi se bili spokorili,’ je prav* Ana Hammarbojeva; toda °1® je verjela v toliko stvari, kisč zgode v božični noči; živali $ vore v svojih pregradah, in' hlevu in v kašči gospodar* škratje, in vsi, ki niso odrešen rogovilijo nad in pod zemljo.
(Dalje sledi)
— Več kablov, ki tečejo pr^11 oceana tisoče milj daleč, ni * belih preko enega palca.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
razširil oči; najbrže je pomislil I žične noči pripeljal na kmetijo?
siiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiim^
BUSINESS OPPORTUNITY
SUNOCO
SUN GIL CO.
Has 2 Stations For Rent in
GARY AREA
We are interested in
YOU
Not Your Finances.
WE OFFER
•	Paid Training Program
•	Modern Stations
•	Company Financing
For Information,
CALL COLLECT
Mr. Sands, 312-EU 3-4100
is
4405 Euclid Avc.
East Chicago, Ind.
An equal opportunity employer
(88)
SEWING MACHINE MECHANIC
EXCELLENT SALARY
Excellent, opportunity for man w. experience in the repair and maintenance of industrial sewing machines. Many fringe benefits, including medical, life insurance, vacations, pension plan, etc. Call or Apply in Person:
The Englander Go., Inc.
(A subsidiary of Union Carbide Corp.)
Personnel Office,
901 E. 104th St.	Chicago, III.
INterocean 8-3100
an equal opportunity employer _________________________(88)
SHIPPING & RECEIVING CLERK
Interesting job with our growing burner service dept. Maintain stock-room and control parts inventory. Good salary. Solid future with opportunity to advance. Why not come in to:
Mr. Anderson
HUMBLE OIL CO.
3301 S. California Ave.
An Equal Opportunity Employer
(89)
V bias' spomin
PRVE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
KARLO KUMAR
ki je odšel k Bogu 3. maja 1965.
Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustil Ti, ljubljeni soprog in oče!
Zakaj si šel od nas? — kako samotno je pri nas, odkar ne sliši Tvoj se glas!
Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni, pri Bogu Tvoja duša biva, in prosi za ras milosti.
Žalujoči:
soproga ALOJZIJA; hčerka MARIJA;
sinovi VLADIMIR, FRANC, EMIL. Cleveland, O., 3. maja 1966.

I AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOIA!
(K. S. K. J.)	|
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa |	takoj po rojstvu.
1	• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: =
§	• od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
fj • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00	E
E • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
E • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
E K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
| Premoženje_______________________$16,300,000.00 §
| Članov - 45,000 __________ Certifikatov - 47,500 f
1 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 |
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERIC AN SLOVENLAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
IME ...
NASLOV
MESTO .............................
DRŽAVA ....................... CODE
7iiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiimii!iiimiiiiiiiiiiiiiiii!imiiimmiiimiiiiiiiimi!iiiiiiiiiii!iiiii!M!iiiiin!iiiiiiiii!iiiiiimiiimiiiitk"':1
V PRIJETNI DRUŽBI — Nemci so znani kot piv& piva, vendar je med njimi tudi dosti ljubiteljev vinsW kapljice. Na sliki vidimo družbo takih v mestni kleti v Bre' menu, enem najstarejših vinotočev v Nemčiji.