NOVICE CenJ. čitateljeml Nekateri čitatelji nam pišejo, da naj jim mi garantiramo za solidnost trgovcev in kakovost blaga, katerih inserate objavlja naS »Slovenski Gospodar«. Sporočamo, da garancije v tem oziru »Slovenski Gospodar« ne daje, pač pa naj se čitatelji sami preje prepričajo o solidnosti tvrdk, predno stopijo z njimi v poslovne zveze, ker »Slovenski Gospodar« posreduje z oglasi le samo za naslove. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboiu se je preselila v lastno hišo v Gosposki ulici. Do sedaj je ta naša posoiilnica poslovala v malem lokalu Stolne ulice. Ker pa je njeno poslovanje in delokrog vedno večji, si je poiskala nove prostore. Spodnještajerska ljudska posojilnica je eden najmočnejših naših denarnih zavodov na Štajerskem. Ne le iz Maribora, ampak tudi iz širne okolice ter cele Štajerske prihajajo vloge v ta naš zavod in se delijo posojila. Ima pa tudi ugodno obrestovanje! Navadne vloge po 6%, vezane po 7^%. Vlog ima nad 50 milijonov dinarjev. Za vloge jamči na tisoče Clanov z vsem svojim premoženjem, ker je posojilnica z neomejeno zavezo. Zavodu želimo na novem mestu obilo božjega blaeoslova in uspehov za dobrobit slovenskega naroda! Krajevnim šolskim odborom! Delo šolskih odborov se prične, skrb za šolske potrebščine. Tiskarna sv. Cirila je poslala na vse šolske odbore vzorce zvezkov, cenik in seznam šolskih knjig in potrebščin. Prosimo vas, da pri seji, pri kateri boste naroCali šolske potrebščine, zahtevate, da se vam predložijo ceniki Tiskarne sv. Cirila. Posebno bl vas opozorili še na to dejstvo, da smo zelo ugodno ponudili nekatere šolske knjige, med temi novo »Prvo čitanko«, zoper katero je liberalni listič v Mariboru našel to veliko napako, da jo je spisal — klerikalec in tiskala klerikalna tiskarna. Knjiga »Prva čitanka« pa je zelo dobra in od ministrstva prosvete potrjena knjiga za 1. razred ljudskih šol. Zato naj se naroča za našo šolo skupaj z drugimi šolskimi potrebščinami pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Iz marlborskega oblastnega odbora. Za most na Polzeli se da 150.000 Din, za cesto 2iEe—SpitaliC 41.000 D, za most v Pristavi in sicer na tiru okrajne ceste Ljutomer—-Pristava, 25.000 Din. V kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni žel. se je sprejelo 36 uCencev, od teh polovico brezplačno. To so sklepi seje oblastnega odbora iz preteklega tedna. — Na zadnji seji se je dovolil za popravilo mostu Cez Dravo pri Ptuju kredit 14.000 Din. — Za dravinjsko cesto se je nakazal kredit v znesku 50.000 Din. — Za prikrojevalni tečaj čevljarjev v Braslov čah in Polzeli se je podeUla podpora t zuesku 3000 Din. — Tudi j« oblast- ni odbor sklenil, da se bodo izvedli poizkusi s semenskim žitom in da se bo izvedlo približno sto takih poiz- kusov pri raznih vzornih posestni- kih, ki kažejo dovolj zmisla, znanja in veselja za to stvar in ki imajo tudi zemlje za to na razpolago. Razven tega se je sprejelo v dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru 36 učencev. Evharistični shod v Krškem je ze- lo lepo uspel. Ljudstva je bilo več tisoč, ceni se, da 7000. Naš narod v Posavju je ob tej priliki pokazal, da je živa vera v evharističnega Kristusa v teh krajih doma. Zlata poroka. Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo, da obhaja prihodnjo nedeljo, dne 23. septembra, pri sveti maši ob osmih zjutraj svojo zlato gostijo Martin Novak ali barbarski Tinek in Frančiška, rojena Šket, starši našega vrlega gosp. poštarja Cirila in uglednega kmeta ter našega prvoboritelja Janeza. Zlato-ženin ]e soustanovitelj naše kmetske posojilnice in še sedaj njen neumorno delavni odbornik. Slovenski otroci iz Westfalske — okrog 220 po številu — so se mudili med počitnicami v Sloveniji, da so spoznali domovino svojih staršev in se malo slovenski priučili. Vodil jih je nemški duhovnik g. Tensundern, ki je velik prijatelj Slovencev. Uboj zaradi svlnj. V vasi PodpeCi pri Foji je prišlo med dvema kmetoma do krvavega spopada radi svinj, ki so zahajale v vrt soseda. Med besednim prepirom je eden potegnil nož in ga zasadil sosedu naravnost v srce. To sporno zadevo bi pa lahko že na kak drug način uredila. Težko se Je ponesrečil dne 4. t. m. v Loki pri Zidanem mostu č. g. kaplan A. Potrč. Peljal se je s kolesom po cesti navzdol ob Gračnici, padel raz istega ter zadobil nevarne večje poškodbe na glavi. Za čast božjo vnc tega gospoda priporočamo toplo v molitev! Umor 700 m pod zemljo. V rovu Bochum-Krupp, 700 m pod zemljo. sta se dva rudarja sprla. V sporu je eden svojemu tovarišu zapičil kramp v glavo. — Sadovi socijalističnega brezboštva! Svoje lastno letalo ima prvi v Jugoslavlji — neki kmet. Pred dnevi se je zglasil v tovarni letal v Beogradu kmet Gajnovič iz Siblaša v BaCki. Pr»sil j« ravmatelja, naj mu p»kaže letalo »sv. Jurij«. Ravnatelj je sicer malo nevoljno gledal kmeta, ko pa je ta dejal, da misli letalo kupiti, se je skoroda razlezel v sladkem obnaša-« nju pred njim. In res je kmet Gajnovič kupil letalo »sv. Jurij« za 150.000 Din. Zdaj ga že ima doma. Zakaj bo letalo potreboval, še ni povedal, a gnoja v hribe gotovo ne bode vozil z njim, ker je v Bafiki sama ravnina. Težka železniška nesreča na Glincah pri Ljubljani. V noči od nedelje na pondeljek se je pripetila težka železniška nesreča v okolici Ljubljane. Ponesrečil je mizarski pomočnik Fr. Kokalj, prišel je pod brzovlak, ki ga je popolnoma razmesaril. Žena je le samo še po koncih obleke spoznala, da je njen mož, ko je šla zjutraj ob osmih v tovarno na delo, ker sta pač morala oba služiti, da sta lahko živela. Zakaj se je zgodila nesreča? F. Kokalj je bil poklican na orožne vaje, pa je zvečer šel s tovariši na kozarec vina. PreveČ je pil. Pijan je šel domov, zašel je na tir, tam obležal in — našel strašno smrt. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Da bi ne pil tako! Žrtev pijančevanja — cela družina mrtva! V Berlinu se je preteklo nedeljo zgodila zelo žalostna zgodba. Neki delavec Willnat je v prepiru u strelil svojo ženo. Ko je ženin brat to videl, je ubil na mestu Willnata. Dva otroka sta tako postala siroti, brez očeta in brez matere. Mož in žena sta bila znana kot pijanca. Ubijalec Mtiller se je sam prijavil policiji. Strašni viharji v Severnl Ameriki. Po Severni Ameriki so divjali pretekli teden strahoviti viharji, ki so napravili do danes še neprecenjeno ško do na premoženju. Smrtno ponesrečilo je nad 100 Ijudi, težko ranilo pa na tisoče. Mrtvo truplo v ročnem kovčeku. V noči od sobote na nedeljo se je zgodil v Grazu strašen zločin. Starši Herbst so našli svojega 14 let starega sina-dijaka umorjenega in v kovček zaprtega. Sosedje so izpovedali, kako je deček še klical očeta, pa niso vedeli, da je klical na pomoč. Sumijo,' da ga je neki sošolec umoril. Gro za prevzame človeka, če vidi, kako je mladina dandanes propadla! Napad na avtomobil z romarji. — Pod tem naslovom smo v zadnji šte-  vilki našega lista po vesteh, ki smo jih prejeli od drugih, poroCali o ne- k»w napadu t Rušak ua avtomobil od Sv. Jakoba v Slov. gor. Iz Ruš pa se nam poroCa, da ni bilo tako budo, kakor pravi prvo poročilo. Ni šlo za noben roparski napad, ampak za maščevanje 151etnega pijanega fanta. Fant se je v Rušah preveč napil in sc v družbi istotako pijanega očeta vračal proti domu v tovarni. Kakqr pač vsi pijanci se je tudi fant opotokal po cesti od leve na desno. Za njim je privozil avto in trobil na vso moč; fant se ni umaknil, ampak je iz kljubovalnosti še bolj zastavil pot, tako da se je avto moral ustaviti. Izmed potnikov je eden nato glasno rekel Šoferju: »Pojdi in daj mu nekaj krepkih zaušnic!« Fanta je to tako razdražilo, da je pograbil kamen. A še pred njim pa je že oCe vrgel velik kamen v avto in razbil prednjo šipo. Fant je ijato z malim nožem mahnil v avto in prerezal enemu potniku žep. Zdaj je hotel še metati kamenje v avto, pa avto je bil že naglo odfrčal. Ni bilo torej šest napadalcev, ampak bila sta samo dva, drugi so bili radovedni gledalci; ni bil ranjen nobeden romar, ampak raztrgan samo en žep in to ne romarju, ampak domačinu, ruškemu mizarju Eignerju, ki je pospremljal svoje znance v Maribor in se vrnil z istim avtom v Ruše. On je tisti romar, o katerem pravi poročilo napačno, da sp ga težko ranjenega pripeljali nazaj v Ruše. Ko se je vrnil avto v Ruše po druge romarje, je poiskal orožnik fanta v tovarni in šofer mu je še prisolil vročo zaušnico, oče pa bo moral plačati za šipo 300 D in za žep 350 D, vrhu tega čaka oba še sodnijska kazen. Cela vas zgorela. V Bosni je začelo goreti v vasi Mariči in zaradi hudega vetra je bila naenkrat vsa vas v plamenu. Prebivalci niso rešili drugega kot golo življenje. Vzrok je bila neprevidnost. V nekaj mlnutah — milijon Ijudi brez strehe! Nad Portoriko v Osrednji Ameriki je zadivjal pretekli teden tako hud vihar, da je podrl cela mesta in vasi. Dozdaj se jc dognalo, da je do milijon ljudi po tem hudem viharju ostalo brez strehe in da je na tisoče mrtvih. Lahko si mislimo, kako obsežna je ta strašna nesreča, saj je zadela pokrajino, veliko kakor je cela Slovenija! Nov svet! Raziskovalec severnih krajev Nansen je organiziral družbo, ki bo šla v nov svet, čez 4 milijone kvadratnih kilometrov velik, ki se nahaja na severnem delu naše zemlje. Čudno, da jih težka nesreča Nobila, da jih smrt velikega Amundsena ne uplaši. Da si osvojijo ta novi svet,, so pripravljeni žrtvovati milijone dolarjev. Kje so ptički? Po Grškem divja takozvana »grška« bolezen. Zdaj so na enkrat opazili, da po vsem Grškem ni več ptičkov. Uganka jim je, ali so podlegli bolezni, ali pa so jo ovohali in pobegnili pred njo. Dejstvo je, da so ptički z Grške izginili. Oblak mravelj v Mestrah v Italiji. Preteklo soboto zvečer ob sedmih se je vsul nad nekatere ulice mesta Me¦tr« v bližini Benetk oblak mravelj. Bilo jih je toliko, da so ovirale promet na cesti. Ulično razsvetljavo pa so popolnoma zasenčile, ker so se povsedle na svetiljke. Požarne brambe so nastopile, da so z močnim tokom vode mravlje odstranile. Strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo Med. Univ. Dr. Franjo Toplak zopet redno ordinira v Mariboru, Glavni trg 18, od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. 1103