Naročnina mesečno , . , 25 Din, za možem* ^^^^^^ ^^ m^^^ T 1 J % Tla f'M rfT^ Uredniltvo je v ^^ ^^L ^ Kopitarjevi uL 6/iu ^^^^ ^^^^^ ^ telefoni nrednlštva In nprave: 4(W)1, 41MI2, 4(W)3. 40-04, 40-05 — Uhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun: Ljubljana itevilka 10.050 in 10.349 za inserate. « U pra va: Kopitarjeva ulica itevilka 6. Chamberlain |e govoril v spodnji zbornici: Mednarodna napetost popušča Hitler je sporočil angleški vladi željo za splošen in končni sporazum Angleški parlament je odložil seje do 5. septembra v Sporazum in Slovenci Sporazum med Srbi in Hrvati je dogodek vekovnega pomena za našo državo pa za ves jugoslovanski živelj sploh. Z njdm ni samo izravnana zgodovinska borba teh dveh sorodnih narodov v medsebojno dopolnjujoče se sodelovanje, ampak se je položil obenem temelj za enakopraven položaj vseh treh jugoslovanskih narodov v skupni državi. Na tem načelu je zgrajen sporazum kakor na svoji naravni predpostavki, kar je izrečeno v samem protokolu sporazuma, h kateremu uredba o novi hrvatski banovini spada samo kot del, z besedami, da bo z novimi enotami v državi zagotovljena enako-praivnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. V soglasju s tem niso dobili samo Hrvati svojo banovino z zakonodajno oblastjo v lastnih zadevah, marveč daje druga uredba tudi Slovencem pravico do enake samouprave kakor so jo dobili Hrvata. Osnovna načela sporazuma torej niso omejena na medsebojni odnos med srbskim delom države in Hrvati, marveč pomenijo načelno priznanje tudi naše enakopravnosti v pogledu državne preureditve, ki je, kakor pravi 1. člen sporazuma, vrhovni namen sporazuma. Tako je z državnim aktom od 26. avgusta zakonito priznana in v temelju izrečena tudi pravica slovenskega naroda do najširše samostojne zakonodajne notranje uprave v političnem in gospodarskem ter kulturnem pogledu v skupni državi s Srhi in Hrvati. Ko se bo ob svojem času v smislu naših posebnih razmer in potreb la naša narodna samooblast podrobno izdelala in uzakonila, bo izhajala iz načela, da smo Slovenci prav tako svoj narod, kakor so Hrvati, ki so dobili svojo banovino na tej podlagi. Zato moremo s polno upravičenostjo reči, da je sporazum od 26. avgusta tudi naše, in sicer v odlični meri naše delo, za katero gre v prvi vrsti zasluga dr. Antonu Korošcu. Naš narodni voditelj se je zanj boril vseh dvajset let, kar obstoja nova jugoslovanska država, tako, kadar je bilo zastopstvo slovenskega naroda v opozici, kakor takrat, ko je z namenom, da s svojim sodelovanjem doprinese k evoluciji države v smislu enakopravnega položaja njenih treh narodnih enot, bilo po svojih silah udeleženo pri vodstvu državnih poslov. V tem in onem položaju je naš narodni voditelj neomajno držal naš narodni program kot končni cilj naših prizadevanj in je v načelnem poudarjanju naše narodne samobitnosti, kakor v praktičnem obsegu naše politične moči v upravi slovenskega dela države, stal dejansko ramo ob rami s hrvatskim narodom v borbi za uresničenje skupnega interesa slovenstva in hrvatetva za blagor Jugoslavije, ki jo je bila vidovdanska ustava postavila na pogubni temelj unitarizma, ki je bil le druga beseda za nadoblast enega dela nad ostalimi. Kakor smo za časa Pribičevičev in ZivkoviČev stali v bojni fronti zoper centralizem, tako smo, ko smo bili v Stojadinovičevi vladi, zoper namero takratnega prosvetnega ministra, da se unificirajo v znanem duhu naše šolske Iknjige, glasno protestirali in v »Slovencu« od 20. februarja 1936 pozvali proti temu na odpor ves slovenski narod in med drugim zapisali, da >nismo ustvarili Jugoslavije niti ko kakšna tuja narodna manjšina, niti kot najmanjši del kakšnega v goli domišljiji obstoječega jugoslovenskega naroda, ampak kot slovenski narod, ki je, naj bo še tako majhen, ostalima bratskima narodoma kot svoja celota popoinoma enakopraven in nima nihče pravice, da bi od njega zahteval, naj se številčno močnejšima narodoma priliči v škodo samega sebe ter žrtvuje svoj jezik, svojega duha in nrav, svoj kulturni nazor in svoje naravne in nravstvene osobitosti.« Ni treba na dolgo in široko zopet slikati tiste za našo državo nesrečne, za nas pa najbolj častne dobe, ko smo morali s svojim voditeljem zaradi odločnega boja zoper diktaturo JNS, ki je bila zaprisežena na centralizem in unitarizem v smislu načelnega za-niko vanja slovenskega naroda, nastopiti pot na Golgoto, ker smo sklenili za vsako ceno in ne glede na nobeno žrtev vztrajati na svoji narodni pravdi in smo tudi izvojevali popolno zmago, ki je utrla pot k današnjemu sporazumu. Bil je naš dr. Korošec, ki je pritegnil k nujnemu delu za preusmeritev državne politike v duhu narodnega sporazuma najmočnejšo srbsko stranko in bil je zopet dr. Korošec, ki je pomagal odstraniti znanega politika od vodstva novega kurza, ko je le-ta v želji po svoji osebni diktaturi postal strankinemu programu nezvest in skušal, oprt na unitaristično krilo svojega ožjega kroga, upostaviti centralizem v najbolj nestrpni obliki. Naš vodja je omogočil, da je eden najbolj odkritih pristašev in zagovornikov ideje sporazuma na srbski strani s spretnim nastopom pomagal odstraniti njenega najbolj nevarnega nasprotnika in da je bila tako rešena misel smernica vseh pravih Jugoslovanov, da se Jugoslavija postavi na podlago bratskega sporazuma, enakopravnega sodelovanja in polne privezanosti na vsem enako pravično državo, ki mora biti glavni steber miru na Balkanu in ugleden činitelj v določanju usode Evrope, da ne bi zdrvela v svoj propad. Ce pri tej priliki povemo, da je vse delo našega voditelja v tej »meri imelo ves ta čas tik do predzadnje ure London, 29. avgusta. TG. Danes popoldne ob 14.45 se je začela tako ležko pričakovana seja angleške spodnje zbornice, na kateri bi moral govoriti Chamberlain. Prebrati bi moral vsebino pisma, ki ga je snoči punesel v Berlin sir Neville Henderson. prav tako pa bi moral prečitati tudi te nemški odgovor, ki bi ga naj že zjutraj z le- London, 29. avgusta. AA. (Reuter.) V delu 6vojega govora, v katerem je tisku priporočil vzdržnost, je Chamberlain med drugim rekel: V teh časih more nekaj besedi, ki so lahkomiselne vržene na papir, pa najsi tudi niso niti zelo pomembne, uničiti plod vseh naporov, ki jih je storila vlada, da bi našla zadovoljivo rešitev. Zaradi primere, pravi Chamberlain, da mu je bilo javljeno, da so nekateri listi menda prinesli neko doslovno besedilo pisma,, ki ga je vlada Nj. britanskega Vel. poslala vodji rajha in državnemu kanclerju Hitlerju. Toda, je rekel Chamberlain, dejansko tako poročilo ni moglo biti nič drugega, kakor izmišljotina od začetka d« konca. Obžalovati je treba, da časnikarji tako i lahkoto prevzamejo nase takšno odgovornost, in to toliko bolj, ker ne ostane to samo pri njihovi odgovornosti, temveč se lahko pretvori v težko odgovornost vseh državljanov naše države. Na to vam bom podal, je dejal Chamberlain, prikaz dogodkov zadnjih dni. Poudaril bom le takoj spočetka, da ni nastopila nobena sprememba politike angleške vlade. Chamberlain navaja, da je vodja rajha pozval na razgovor angleškega veleposlanika Hendersona in da je nato veleposlanik z letalom odpotoval v Ivondon, da bi poročal. Chamberlain je med drugim dejal: Mi smo v petek zvečer prejeli poročilo veleposlanika. Toda do polnoči vse besedilo še ni bilo dešifrirano ter sem jaz šele naslednjega dne zjutraj v celoti prebral to poročilo. Medtem pa je v soboto prispel z letalom sani veleposlanik Henderson. Izjavil je, da r Berlinu ne smatrajo za potrebno, da bi se on vrnil še istega dne z odgovorom, vendar pa v Berlinu polagajo mnogo važnosti na to, da čim bolj skrbno proučimo poslanico. ki nam jo je prinesel. Zaradi tega smo mi posvetili vso soboto in nedeljo najbolj skrbnemu proučevanju dokumenta, ki nam ga je prinesel veleposlanik Henderson. Nato smo začeli izdelovati načrt odgovora, ter je veleposlanik šele včeraj popoldne odnesel ta odgovor in ga snoči izročil vodji rajha in državnemu kanclerju. Chamberlain pravi, da bi bil srečen, če bi mogel še danes dati spodnjemu domu najbolj podrobna obvestila izmenjave misli z vodjem rajha. Toda g. poslanci bodo razumeli, je dejal dalje predsednik vlade, da ni umestno v celoti objaviti zaupne akte in jih podrobno komentirati, medtem ko je položaj tako izredno kočljiv in obstoji več možnosti za tako usodepolne izide (Vzklikanje.) Poleg tega vam lahko v najbolj splošnih obrisih prikažem glavne linije izmenjave misli. Chamberlain pravi, da je vodja rajha in kancler Hitler dostavil vladi britanskega Veličanstva svojo željo za sklenitev splošnega in končnega angleško- nemškega sporazuma. Z drugo strani pa vodja rajha ni pustil nobenega dvoma glede tega. kako gleda na potrebo in nujnost rešitve poljskega vprašanja. Chamberlain jo nato pristavil: Se ni padel sklep o vojni ali miru Še ni padel sklep o vojni ali miru. Še lahko upamo in še lahko delamo za mir, toda s tem, da niti za piko ne o d j e n j a m o od sklepa, d a s e h o m o d r ž a 1 i 1 i n i j e , k I g m o si jo postavili. (Dolgo in burno vzklikanje.) Vlada britanskega Veličanstva je prav tako pogosto izražala željo za nngleškn-nemškim sporazumom. Čim bodo prilike to dovolile, Ih> vlada samo po sebi razumljivo pozdravila vsako priložnost. ki se ji bo ponudila z« razpravo vseh pogojev. ki prihajajo v poštev za trajni sporazum z Nemčijo. Toda to zavisi od načina, na katerem se mora rešiti spor med Nemčijo in Poljsko (Vzklikanje.) ter od oblike predlogov, ki bi se mogli pojaviti za kakršnokoli rešitev. Mi smo jasno povedali, svojega najhujšega in brezobzirnega nasprotnika v naših domačih unitaristih, smo ugotovili samo zgodovinsko resnico, ki je ne moremo pozabiti, ker se prav iz tega tabora danes slišijo glasovi, ki bi radi našo pozitivno vlogo v doslednem izpodkomeščanska zaščita«. Ob 9.15 je pri*i>el pred Saborniro poopmlsednik vlade dr. Maček v spremstvu hana hrvatske banovine dr. $uba»iča ter i nI Košatiča. Njihov prihod je množica pozdravila z velikimi manifestaciiimi. Seja, ki se je takoj začela, je bila prekinjana ob 9.30, ko so vsi člani hrvatskega narodnega predstavništva z dr. Mačkom odšli čez trg i bansko palačo, kjer je bila zakuska za Člane hrvatskega narodnega predstavništva, za časnikarje in visoke uradnike banske uprave. Po zakuaki so člani hrv itskega narodnega predstavništva v spremstvu časnikarjev v avtomobilih ina vtobusih krenili na Mirogoj, da se poklonijo na grobu Stjepana Radiča. S prvim avtomobilom je prispel na Mirogoj dr. Maček, ki je počakal prihod drugih avtomobilov, nato pa stopal na čelu vsega sprevoda skozi ar*aJe pred grob Stjepana Radiča. Pred sprevodom sta dva člana hrvatskega narodnega predstavništva Go-reta in Mitič nosila velik venec z napisom: »Ne-umrlemu voditelju in učitelju«. Ko je sprevod prispel pred grob pokojnega Radiča, je ••'zel ban dr. SubašiČ venec in ga položil na nagrobno ploščo z besedami: »Tebi neumrll voditelj in učitelj hrvatskega naroda kot simbolu vseh narodnih teženj in narodne svobode, polaga ta ve-nrfe ban banovine Hrvatske.« Nato ie dr. Maček vzkliknil »Slava Stjepanu Radiču, slava vsem narodnim mučenikom!« Po molku ene Minute so ponovno vzkliknili »Slava Stjepanu Radi^ in Slava hrvatskim narodnim mučenceml«, kar so vai prisotni ponovili. S tem je bila svečanost na grobu Stj^ana Radiča končana in člani hrvatskega narodnega predstavništva so nato odšli v mesto ter nadaljevali v Sabomici se.o. Ob 12.15 so bili poklicani v veliko zbornično dvorano časnikarji, ki so bili zbrani v velikem številu. Številni fotografi, foto-operaterji in kinooperaterji so snemali podpredsednika vlade dr. Mačka, ob čigar desnici je bil inž. Košutič, okrog pa vsi člani narodnega predstavništva. Ko je bilo končano delo, so wsi zapeli »Lepa naša domovina,« nakar je dr. VI. Maček vzkliknil: »Živel zavedni hrvaški narod!« Na prošnjo časnikarjev je šel dr Maček v sobo predstavništva narodov. Na vprašanje nekega Časni- karja: »K» kšni so vaši p rvi nnmieril v teh usode-polnib ura»'i?« je dr. Maček iz j.»vil sledeče: »K« kor veste, se moraja fpo določilih sporazuma po vrsti prenesti pristojnosti, ki pripadaj«) banu banovino Hi;vatske, na banovino Hnratsko. Tu ho še dosti tehničnega dela. Te je vse delo, ki ga je treba opraviti dema. Mi smo sdaj iz vrst narodnih predstavnikov izbrali odbore za posamezne posle, da hodo .Mali hrvatskemu banu ob strani kot svetovalci. Medtem pa bomo v Belgradu v mira aailaljevali razstaven* sa rešitev tistih vprašanj, ki še niso kenčno rešena.« Podpredsednik vlade dir. Maček ee je nato zelo razpoložen o«,'peljal s časnikarji do Markovega trga v spodnjo mesto. Na Markovem trgu so meščani pri redu! i dr. Mačku in njegovemu spremstvu ponovno jlolgotra^ne ovarije. Nato so se dr. Maček in njegovo spremstvo odpeljali pred zgradbo bivšega hrvatskega sokola na trgu Kralja Aleksandra, koder .so mimo dr. Mačka defi-liralo čete »Zaščite«, kil je -vzdrževala red na trgu Stjepana Radiča. Nastop bana dr. Subašiča Zagreb, 29. avg. AA. IDanes ob 11 dopoldne je ban banovine Hrvatske dr. Ivan Subašič prevzel dolžnost od bivSega vriulca dolžnosti bana in sedanjega notranjega mirti«! ra Stanoja Mihaldžiča. Po prevzemu dolžnosti sta »Sla dr. Subašič in minister Mihaldžič v veliko dtvorano banske palače, kjer so ju pričakovali »Hrani uradniki banske uprave na čelu z načelnikom upravnega oddelka Stjepanom Dubenikom. NačiJlnik Dubenik se je v imenu uradnikov banske uj irave poslovil v topi i h besedah od dosedanjega vršilca dolžnosti bana ministra Mihaldžiča, nato pa z navdušenimi besedami pozdravil novega batna banovine Hrvatske dr. Subašiča tet novo banovino Hrvatsko. Notranji minister Mihaldžič se je zahvalil V6em uradnikom za sedanjo tovariško sodelovanje ter jim priporočil, da še naprej vršijo svojo službo v dobro kralja in domovine. Ban dr. Subašič se je zahvalil za poz-drave uradnikov in jih pozval k vestnemu delu, za katerega čuti, da je zelo težko. Pristavil je željo, da bi v skladu s težnjami in čustvi naroda delali za dobro kralja, banovine Hrvatske in vse kraljevine Jugoslavije. Prisolni so oba govora pozdravili z vzklikanjem banu dr. Subašiču in ministru Mihattdžiču Francija pozdravlja sporazum »Jugoslavija bo sedaj lahko delala z uspehom za mir!« Pariz, 28. avgusta, AA. Vsi pariški listi prinašajo obširna poročila o sestavi nove jugoslovanske vlade in prinašajo glavne smerni:e srbsko-hrvatskega sporazuma. Po vesteh iz Belgrada poudarjajo v listih, da se je z sestavo vlade narodnega edinstva silno okrepil notranji in mednarodni položaj Jugoslavije. Današnji »Ordre« prinaša poseben članek pod naslovom »Ustvarjeno je narodno edinstvo v Jugoslaviji«. Članek pravi med drugim: S sestavo vlade narodnega cdrstva v Jugoslaviji j« postalo pomirjenje med Srbi in Hrvati gotovo dejstvo. Knez-namestnik, ki je bil več mesecev zaposlen, da bi našel pravi temelj za sporazum, katen bi zadovoljil Srbe in Hrvate, vidi sedaj, da so bili njegovi napori kronani z uspehom. S tem sporazumom je bila odstranjena glavna zapreka za notranjo pomiritev Jugoslavije. Od svoje ustanovitve Jugoslavija nikoli ni imela vlade, ki bi imela toliko zaslombe med ljudstvom, kakor vlada, ki sta jo sestavila Cvetkovič in Maček. V novi vladi so zastopane vse pokrajine in vsi deli jugoslovanske države, to je Slovenci, Hrvati, Srbi in bosanski muslimani. Noben del jugoslovanske družine ne bo mogel obžalovati, da ni zastopan v vladi. Novi pogoji za sodelovaje med Srbi, Hrvati in Slovenc1 bodo polagoma odstranili vse razloge nezadovoljstva, ki so jih navajali hrvatski voditelji. Srbsko-hrvaški sporazum je bil dosežen v pogajanjih, ki so tekla v popolni svobodi. Sporazum nikogar ne žali in zadovoljuje obe strani ter s tem ustvarja ozračje bratstva, ki je potrebno za velika dela in za močno zgradbo države. »Ere Nouvde« prinaša prav tako obširen članek pod naslovom: »Vsa Jugoslavija se je zbrala okrog vlade narodnega edinstva Cvetkoviča in Mačka«. Članek pravi med drugim: Prispela je iz Jugoslavije vest, da je bila pod predsedstvom šefa JRZ Dragiša Cvetkoviča sestavljena vlada narodnega edinstva. Cvetkovič je sestavil pravo vlado edinstva, ker je sklenil Podatki o »banovini Hrvatski« Glasilo dr. Mačka beleži, da belgrajski listi sestematsko pišejo »hrvatska Banovina« ali »Banovina hrvatska«. To pisanje pa je napačno, ker uredba piše: Banovina Hrvatska. Hrvatsko je treba pisati z veliko začetnico, kar ni brez pomena. To znajo tudi nestrokovnjaki, gotovo pa so to vedeli državnopravui strokovnjaki, ki so uredbo sestavili. Banovina Hrvatska obsega kakor vemo, celo bivšo savsko in primorsko banovino, katerima so priključeni okraji dubrovniški iz zetjke banovine, travniški, brčanski in fojniški iz drinske, dervent-ski in gradačaški iz vrbaske ter iloški in šidski iz donavske banovine. Po zadnjem ljudskem štetju 1. 1931 je štela savska banovina 2,704.383 duš. Po veri je bilo v tej banovini 2.122.631 kristjanov, od tega 517.191 pravoslavcev, 3823 muslimanov, 19.575 Zidov in drugih ver. Primorska banovina šteje 901.660 duš, od teh 692.496 katoličanov, 138.375 pravoslavnih, 69.360 muslimanov, 578 Zidov in drugih. Dubrovniški okraj ima 50.201 duš, od lega 47.132 katoličanov 2342 pravoslavnih, 342 muslimanov. V samem mestu Dubrovniku je katoličanov 15.147, pravoslavnih 2003, muslimanov 299. — Brčki okraj ima »7.962 duš, od tega 42.208 katolikov, 34,956 pravoslavnih in 20.443 muslimanov. — Okraj Fojnica ima 25.146 duš. od teh 15.972 katoliških, 566 pravoslavnih in 8587 muslimanov. — Okraj Travnik ima 45.386 duš, od tega 20.903 katoličanov, 5557 pravoslavnih in 18.512 muslimanov. — Okraj Derventa šteje 67.305 ljudi, od teh 34.104 katoličanov, 23.931 pravoslavnih in 8250 muslimanov. — Okraj Gradačar šteje 50.992 duš, po veri 19.685 katoličanov, 16.457 pravoslavnih in 14.521 muslimanov. — Okraj Ilok ima 29.938 duš, po veri 11.674 katoličanov in 15.574 pravoslavnih. — Število protestantov, ki je največje v savski banovini ter v okraju Ilok in Sik, ki sta bila v bivši Slavoniji, ni omenjeno, katoličani vzhodnega obreda ali unijati pa so všteti med katolike. Vsega skupaj Meje nor a Banorina Hrvatska po ljudskem štetju is I. 1931 4.007.227 duš, od teh 3.020.406 katoličanov. 767.934 pravoslavnih. 14.1.880 muslimanov in 75.000 iiporedovaleev drugih ver. Po približnem računu statistikov pa tnaša danes število prebivalstva nove Banovine Hrvatske 4 mi- r raz um s Hrvati, katerih vodltcli je Maček. Ta srb--hrvaški sporazum ni običajen sporazum med političnimi strankami, ki se bore med Srbi in Hrvati in zaradi česar je Jugoslavija trpela brez prestanka vse od svoje ustanovitve. Ko je navedel osnovne rmer-nice sporazuma, pravi pisec člaoka: Lahko rečemo, da prihaja iz srbsko-hrvaškega sporazuma prava in prenovljena Jugoslavija in da jugoslovanska vlada narodnega edinstva začenja v Jugoslaviji novo dobo političnega življenja. Srbi, Hrvti in Slovenci se sedaj zbirajo v trdno falango. Vlada Cvetkovič-Maček ima prav gotovo za seboj vse prebivalstvo brez ozira na njegovo strankarsko pripadnost. Rediti- sw ftttfci, ki bi 6e upali nastopiti proti doseženemu sporazumu, ker bi se s tem izpostavili preziru javnega mnenja in bi njihovo politično smrt smatrali za nikdar več popravljivo dejstvo. To je veliko politično delo, katerega notranje in zunanjepolitični pomen se sedaj še ne more v zadostni meri oceniti. Vsekakor pa bo imel ta dogodek posledice pri Hrvatih. Hrvati so poslali 6edaj v državi tvoren element, nova sila, k' gre v pomoč državi, da jo okrepi. Ker je Jugoslavija našla sedaj trdne temelje za narodno življenje, je postala tudi čvrsta in urejena država. Ker ima z vsemi sosedi Jugoslavija dobre odnose, bo sedaj mogla še z večjim uspehom delati za zbližanje in pomirjevanjc. Mi smo prepričani, da Jugoslavija, ta nova bratska in svobodna Jugoslavija, ne bo zamodila nobene prilike, da az-polni svojo visoko dolžnost miru, ki jo fi nalaga slavna preteklost in njene lepa tradicije. Knez-namestciik Pavle, Cvetkovič in Maček so trije glavni tvorci srbsko-hrvaškega sporazuma. S tem so napisali eno izmed strani, ki bo najpomembnejša v sedanji zgodovini jugoslovanskih narodov, ki so sedaj združene okrog dinastije Karadjordjevičev, v čije okrilju so bili ustvarjeni ideali csvobojenja in zedinjenja Jugoslovanov v neodvisno narodno državo. lijone 423.000 duš, k čemur je treba pripomniti, da je bil narastek prebivalstva v teh krajih žali-bog leto za letom v upadanju. Banovina Hrvatska obsega 66.393 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 26.6% površine celokupne države. Katoličanov je v njej okoli 75%, pravoslavnih 20%, muslimanov 4%, protestantov 0.5% in Zidov tudi 0.5%. Banovina Hrvatska ima skupaj z mesti 116 okrajev. Pravoslavci imajo absolutno večino v 13 okrajih (Donji Lapac, Glina, Gračac, Kore-nica, Kostajnica, Pakrac, Slunj, Udbina, Vojnič, Vrginmost, Vukovar (ne mesto, ampak okraj), Benkovac in Knin). Relativno večino imajo v dveh okrajih, Ilok in Šid. Muslimani imajo absolutno večino v enem okraju, to je v Konjiču. Katoličani imajo v Banovini Hrvatski absolutno večino v 95 okrajih, relativno pa v petih okrajih, to je v Bugojnem, Stolcu, Brčkem, Travniku in Gradačru. Relativnost pomeni, da je v vseh omenjenih okrajih tudi iz-vestno število nekatoliških ali nepravoslavnih manjšin. Število katoličanov pa je znatno skoro v vseh okrajih, ki imajo absolutno pravoslavno večino. Osebne novice Belgrad, 29 avgusta. AA. Napredovali so: za tehničnega svetnika inž. Viljem Bahnik pri okr. načelstvu v Kranju, v 6. skup. je bil imenovan inž. Miljutm Debeljak pri banski upravi v Ljubljani. t Nj. kr. Vis. knei namestnik v razgovora z novimi člani vlade. Glasovi listov o sporazumu Vprašanje uradnika na Hrvatskem Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« prinaša danes uvodnik, v katerem ugotavlja najprej, da z uredbo o hrvatski banovini hrvatsko vprašanje še ni v polnem obsegu rešeno, vendar pa vsebuje tako zamisel ureditve skupne države Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki se znatno razlikuje od dosedanje. Izdana je v času, ko se mir nahaja v največji opasnosti in na ta način strahovito demantira trditve imitaristov, da je centralizem bil zahteva obstanka države. Sporazum pravi uvodoma, da je bil sklenjen zato., da bi se t sodelovalnem Hrvatov zavaroval interes države. Torej jc ustanovitev hrvatske banovine bila sklenjena v korist državne celote. V uredbi ni do konca izvedeno načelo narodne 6uverenitete, vendar pa se daje narodu dostojen in širok delokrog. Obseg hrvatske banovine pa predstavlja minimum, ki se bo mogel izpre-meoiti po medsebojnem soglasju. Izven banovine so ostali nekateri okraji, v katerih je hrvatska večina. Dr. Maček je zastavil vse svoie sile, da bi v hrvatski banovini bila zavarovana popolna politična svoboda. Hrvatski predstavniki v skupni vladi si bodo prizadevali. da bo to načelo dobilo izraza tudi v zakonu za volitve v skupni parlament in v zakonu o tisku ter o združevalnem pravu. Narod ima pravico, da reče v vseh političnih zadevah svobodno svojo besedo, ker v nasprotnem primeru bi se reklo, da niti hrvaški, niti srbski, niti slovenski narod ni sposoben, da ima svojo državo. »Hrvat, dnevnik« zaključuje svoj članek rekoč, da bo treba sedaj veliko uredb in drugih praktičnih ustanov, da se uredba o hrvatski banovini izvede in da se ta banovina vseskozi organizira. Najbolj važno je, da se čimprej uredi finančna stran, da bo hrvatska banovina mogla čim uspešneje vršiti svojo nalogo. Zato je dohro, da je v .tem položaju dobil finančno ministrstvo dr. Šutej, ki je sposoben in energičen. Važno bo tudi osebno vprašanje. Hrvatska ne more trpeti na svojem preračuna ljudi, ki so delali proti hrvatskemu na* roda, pa jim tudi ne bo p la Sevala pokojnine, ker je niso zaslužili. Hrvatska javnost pričakuje, da bodo postavljeni na razpoloženje svojim ministrom in zamenjani z drugimi ljudmi. Na ta način bo cela vrsta Hrvatov, ki služijo izven domovine ali sploh niso nameščeni kljub svoji predpisani kvalifikaciji, dobili sedaj svoj kruh v lastni domovini. To osebno vprašanje jc za hrvatsko ljudstvo tudi v psihološkem oziru zelo važno, da bo prepričano, da se bo uredba tudi po duhu zares izvajala. Kakšno stališče bo zavzela opozicija Med onimi redkimi, ki se še niso mogli znajti v novem položaju, je tudi glavni odbor združene srbske opozicije, v kateri so, kakor vemo, zastopane vse tri srbske opozicijske stranke, to je Da-vidovičevi demokrati, zemljeradniki in staroradi-kalski pristaši Ace Stanojeviča. V nasprotju z vestmi, ki jih širi JNS, 6lališče teh strank vsaj deloma še ni popolnoma jasno. Kar se tiče starih radikalov, je vstopil dr. Laza Markovič v novo vlado brez dovoljenja staroradikalske skupine, ki jo vodi Trifunovič. Ta skupina se bo pod načelstvom g. Trifunoviča zbrala te dni, da zavzame svoje stališče napram sporazumu. Pravijo, da je verjetno, da se bo izjavila proti in da bo dr. Lazo Marko-viča iz stranke izključila. Kar se tiče zemljeradnikov, tudi ni popolnoma gotovo, ali so vsi pristaši, oziroma strankini prvaki za sporazum ali ne. Odločno za sporazum je načelnik stranke dr. Gavrilovič, ki je dovolil, da je dr. čubrilovič vstopil v novo vlado. Zato je verjetno, da bo širša konferenca zemljeradnikov, ki je sklicana v Belgrad, vstop dr. čubriloviča v vlado odobrila. Če bi pa lega morebiti ne storila, bo čubrilovič vseeno ostal v vladi, ker je Gavrilovič na vsak način pristaš politike sporazuma. Tudi za Davidovičeve demokrate se še ne ve čisto za gotovo, kakšno stališče bodo zavzeli. Oni 'ŠO'se zbrali v Beliiradu in se pričakuje, da bodo danes ali jutri izdali komunike o svojem sta, lišču. Verjetno je, da se bodo izjavili vsi za sporazum. Brezpogojno pa je za sporazum tako zvara levica zdruzene levice, ki jo predstavljajo Ribar, dr. Smiljanič in 2ivota Milojkovič. Samo po sebi se razume, da je tako zvana SDS, to je stranka pokojnega Svetozarja Pribiče-viča, ki je že precej časa združena z dr. Mačkovo stranko, v celoti za sporazum, za katerega se ie odbor stranke tudi formalno izrekel na svoji seji preteklo soboto. Prvaki te stranke so Vilder, dr. Krizman. Sava Ko^anovič, dr. Leontič, dr. Rade Pribičevič, Valerijan Pribičevič in Ilija Zečevič. Seveda je odbor odobril tudi vstop dr, Budisav-Ijeviča v novo vlado. Podpis angleško-turške pogodbe London, 29. avg. b. Tukajšnji diplo.nat. krogi pričakujejo, da bo angleško-turški pakt podpisan še danes, najpozneje pa jutri, člani turške misije, ki so v Londonu sodelovali pri izdelavi tega pakta, so imeli včeraj dolgo konferenco v Foreign Officeu. Nemčija ie vpoklicala še 400.000 mož Berlin, 19. avg. b. »United Press« poroča, da so v Nemčiji danes spet nalepljeni plakali, v katerih pozivajo pod orožje novo rezervo, in sicer letnike 1906, 1907. 1910, 1911 in 1913. Vsi se morajo javiti v svoje vojašnice prvi teden meseca septembra. S to mobilizacijo se bo nemška vojska povečala za novih 400.000 vojakov. Sprejemi pri sv. očetu Rim. 29. avg. b. Papež Pij XII. je v svoji letni rezidenci Castel Gandolfu aprejel v avdienco francoskega in angleškega veleposlanika pri Vatikanu. Konferenci je prisostvoval tudi vatikanski tajnik msgr. Maglione. Gdansk zapira promet na vse strani Varšava, 29. avgusta. AA. Reuter: Gdanski senat je prepovedal odhod vseh tovornih vlakov iz Gdanska na Poljsko. Obenem je odredil rekvi-riranje tovornega vlaka, ki je vozil čez Gdansk s Poljskega v Gdinjo. Velesejem se bliža! Zaupajte nam oglase za velesejmsko številko »Slovenca«, ki bo izšla v nedeljo, dne 3. septembra. — Oglasi ob takih prilikah imajo največji uspeh! Upra¥a »Slovenca«. Varšava, 29. avgusta. AA. Havas: Tuje ladje so zapustile Gdansk, italijanske in nemške pa Gdinjo. Letalski promet med Varšavo in Berlinom je prekinjen, med Kodanjem in Gdinjo pa podvojen, Varšava, 29. avgusta. AA. Reuter: Naknadno poročajo, da so gdanska oblastva rekvirirala dva tovorna vlaka, in sicer enega, ki je vozil iz Gdanska na Poljsko, drugega pa, ki je vozil poln premoga s Poljskega v Gd;njo. Poljski visoki komisar je vložil pri gdanskem senatu oster protest. Atentat na Poljskem Varšava, 29. avgusta. AA. Havas: V garderobi postaje Tarnos na železniški progi Krakov-Lvov je 6noči ob 23.45 eksplodirala bomba. Sedem ljudi je ubitih, več pa ranjenih. Prijeli so dva osumljenca. Marokanci bodo ob strani Francije Rabat, 29. avg. AA. Havas. Generalni rezident Francije v Maroku Noguet je sprejel včeraj odposlanstvo maroških nacionalistov, ki so prišli izrazit svojo lojalnost in zvestobo do Francije, katere interesi so ozko povezani z interesi Maroka. Generalnemu rezidentu so pri tej priliki izročili pismeno spomenico. Noguet se je zahvalil odposlancem za njihova čustva in si je v svesti, da lahko računa na hrabrost vseh Marokancev, Prebivalci v Italiji naj zapuste mesta Rim, 29. avg. AA. Štefani. Italijanski listi pozivajo prebivalce italijanskih mest, ki niso prisiljeni ostati t mestu in se lahko izselijo, naj zapuste mesta. Ta poziv se nanaša zlasti na žene, starce in otroke. Listi poudarjajo, da je italijanski narod miren in discipliniran in da je treba varnostne ukrepe pripisati po'rebi, da bo narod popolnoma pripravljen na vsak novi mednarodni dogodek. Razne omejitve v Švici Bern, 29 avgusta. AA. DNB: Zvezni svet je izdal uredbo o cenah posameznih življenjskih potrebščin. Uredba ie stopila takoj v veljavo opolnoči in velja za čas, ki bo zadostoval, da se lahko uveljavi racionalizacija vseh življenjskih potrebščin. Zvezni svet je nadalje izdal uredbo o začasni racionalizaciji pogonskega materiala in goriva. Tudi ta uredba je stopila opolnoči v veljavo, Rooseveltova poslanica kongresu »Pax Romana« . »Moliti moramo za mir!« WMhington, 29. avgusta. TG. Te dni zaseda v Zedinjenih državah kongres mednarodne katoliške dijaške organizacije »Pax Romana«. Letošnji kongres je bil določen na lanskem kongresu katoliške dijaške zveze na kongresu na Bledu, ko je bil za letošnje leto izvoljen za predsednika zastopnik ameriškega katoliškega dijaštva. Na letošnji kongres v Newyork »o prihiteli zastopniki z vseh strani sveta, največje zastopstvo pa je poslalo francosko katoliško dijaštvo, ki ga je pripeljal na kongres pariški pomožni škof Beaussart. Na kongresu j« tudi zastopano jugoslovansko katoliško dijaštvo. Na prvo zasedanje kongresa je poslal svojo poslanico sam predsednik Zedinjenih držav Roosevelt. V tej poslanici pravi med drugim: Moliti moramo za miri V duhu moramff stalno misliti na mir. Potrebno je, da gojimo vero, da bodo vkljub vsemu, kar doživljamo in kar nam jemlje pogum, zmagali nasveti razuma, tako da ae bo spor uredil z razumnim razsodiščem, ne pa z orožjem. Papeževa poslanica Newyork, 29, avgusta. AA. Reuter: N« kongresu Pax Romane je nadškof Spalman prebral poslanico sv. očeta, v kateri papež hvali delo katoliških misijonov. O priliki svečane službe božje v katedrali sv. Patricka so bile molitve, da bi se ohranil mir na svetu. Nemške če te zasedle Bratislava, 29. avgusta. AA. DNB: Predsednik vlade Tiso je včer»j izdal ,v imenu slovaške vlade tale apel na slovaški narod: Da zavarujemo neodvisnost in nedotakljivost naše mlade slovaške države pred poljskim ogrožanjem, prihajajo na podlagj pogodbe o zaščiti in dopolnilnih dogovorov, sklenjenih med slovaško republiko in nemškim rajhom, nemške čete na slo-vaška državna tla, ■ da bodo v primeru potrebe z ramo ob rami z našo hrabro slovaško armado branile pred sovražnikom meje naše države. Pozivamo prebivalstvo, da pozdravi nemške čete kot prijatelje in da jim izkaže vsako pomoč. Vri slovaški listi so obenem danes začeli objavljati ostre članke proti Poljski in zahtevajo, da Poljaka vrne Slovaški tisto, kar je vzela bivši ČSR v lanski september« k i krizi. London, 29. avgusta. TG. Današnje »Tirnes« objavljajo v zelo senzacionalni obliki vesti o tem, da je nemška vojska zasedla Slovaško. Dopisnik tega lista poroča iz Bratislave, da je nemška vojska zasedla vso Slovaško. Slovaška vojska igra sedaj na Slovaškem samo to vlogo, da ščiti hrbet nemški vojski in da varuje mejo proti Madžarski. Bratislava, 29. avgusta. TG. Na meji med Poljsko in Slovaško je prišlo do hudega incidenta. Nekaj poljskih obmejnih stražnikov je pomotoma prekoračilo slovaško mejo. Slovaške oblasti so vse takoj zaprle, pri prerivanju pa je bil en Poljak ubit. London, 29. avg. b. Dopisnik »Daily Tele-grapha« poroča iz Budimpešte, da jc Madžarska koncentrirala čete na slovaškem delu. Na romunski meji je opaziti le manjšo aktivnost. Število novih rezervistov na Madžarskem pa stalno raste. London, 29. avg. b. »Daily Telegraph« poroča iz Varšave, da so nemške čete preteklo noč zasedle vzhodno Slovaško. Gibanje nemških čet so opazili tudi na slovaško-madžarski meji. »Moskva spada k totalitarni zvezi češki glas o nemško-sovjetski zvezi ■i* Češki list »Narodni noviny«, v katerem — kakor pri vseh listih — sedi komisar nemške stranke, piše o nemškosovjetski zvezi naslednje: »Evropa je postala izključna domena Rusije in Nemčije. Danes še ni jasno, kje bo šla njuna meja razvodnica. Gotovo je samo to, da je statični režim zapadno evropskih držav že izpolnil svoje poslanstvo in odmira. Zdi se, da bo bodočnost pripadala sintezi boljševizma, fašizma in narodnega socializma. Od zadnjega velikega govora voditelja se je sklenila nemškosovjetska zveza. Italijanski tisk je dolgo kritiziral sovjete. Šele pred kratkim pa je v Italiji zavel nov veter ter so italijanski braloi lahko brali tele besede; »Ko bi se Sovjetska Rusija zvezala s Parizom ali .Londonom, bl,ijtfalp proletarijat. Kljub vsem nasprotjem in razločkom, ki so med fašizmom in narodnim socializmom na eni strani in boljševizmom na drugi, spada Moskva k velesilam osi, kajti v vseh treh državah gre za revolucijo proletarijata proti nadvladi kapitalizma.« Plemič von Papen, ta molčeči zaupnik v posebnih diplomatskih poslanstvih, in mojster v realiziranju na videz nemogočih stvari, je uredil v Ankari svojo prtljago in odletel v Moskvo. In danes leži 30 načrtov angleško-francoske-sovjetske zveze gospoda Stranga v košu. Nemška diplomacija je dosegla zopet velik triumf. Kot rdeča nit se vleče v bibliji narodnega socializma misel: z Anglijo, torej z zakritim hrbtom, proti Rusiji! Nacionalni nemški krogi so očitali svoj čas Fiihrerju, da je odstopil od Bis-marekove teze, po kateri se Nemčija ne sme ločiti od Rusije. Intimni stiki generalnih štabov — nemškega in ruskega — pa so obstojali kljub političnim trenjem še naprej in vzdrževali Bismarckovo tezo, kakor zgovorno priča primer Tuhačevskega. Pogodba v Rapallu iz L 1922 je vzbudila v glavah nemškega vojnega voditelja vzdih: zakaj nismo že v Brestu Litevskem sklenili z Rusijo take pogodbe kot sedaj v Rapallu? Versailles bi se vse drugače končal! Pakt o nenapadanju med Nemčijo in Rusijo ni bil nikoli odpovedan. Brali smo o tem bogat komentar v zapadno evropskem tisku. Ko pa je Adolf Hitler prišel do veljave leta 1933, je takoj obnovil pogodbe s Sovjetsko Rusijo. Zdaj nas taja vprašanje: ali je FUhrer spremenil svoje strateške načrte? Ko je Fiihrer pisal svojo knjigo »Mein Kampf«, je izhajal iz predpostavka, da bo boljševizem kmalu pripeljal državo na rob propada, ter iz prepričanja, da bo Anglijo težko prema-, gati. Angleška državna modrost je bila v tem času še vedno poroštvo, da se Anglija za nobeno ceno ne odpove nadvladi v Indiji in Egiptu. Odtod koncepcije: z Anglijo proti Rusiji! Ta teza je bila pravilna za čas, v katerem je bila postavljena. Tedaj bi se dala realizirati. Od tedaj pa se je marsikaj spremenilo na šahovnici Evrope in sveta.« FUhrer je napisal v »Mein Kampfu«: Edino pravilno gledanje na zunanje politični položaj je naslednje: Kaj koristi našemu narodu sedaj ali pozneje ali mu škoduje? To je edino stališče za presojo teh vprašanj. Strankarsko politična, verska, humana in vsa druga vprašanja morajo stopiti v ozadje. »Sovjetska armada je kljub vsem slabostim in pomanjkljivostim, zaradi svoje bogate in neizčrpne gospodarske opore na svojem ozemlju nepremagljiva. To ve zelo dobro nemški generalni štab, prav tako pa tudi FUhrer. Zato se glasi današnja koncepcija iz 1. 1939: s Sovjetsko Rusijo proti zapadnim kapitalističnim demokratskim državam! Besede italijanskega tiska, da ima Moskva s svojim režimom veliko bliže k velesilam osi, so resnične. Med današnjim sovjetskim režimom, in nemškim narodnim socializmom je sedaj različno samo gledanje na židovsko vprašanje. Ko bo Stalin rešil še ta problem, bodo lahko sedli k isti mizi Stalin, Mussolini in Fiihrer. Odhod Litvinova iz urada zunanjega komisarijata daje slutiti, da gre Stalin za istimi cilji. Vsak pravi voditelj pozna predvsem to načelo: vsaka ideja, ki je narodu v korist, se lahko sprejme! Zato vsemogočni vladar Kremlja ni hotel še dalje uporabljati Žida Litvinova, ki je bil pripravljen vse žrtvovati angleški Foreign Office. Zato pa se tudi FUhrer ni obotavljal korigirati svojo prejšnjo koncepcijo. Na FUhrerju se učimo državniške modrosti, mojster diplomacije se znajde v vsaki situaciji, ter ne postavlja nobene dogmatične politične smeri za vselej, ki bi morala okosteneti ter bi ne bila za rabo. Bismarckova teza zopet oživlja. Volkischer Beobachter je napisal, da se spet uveljavlja aktivna zveza Nemčije k Rusiji. Tam pravi tudi, da se vsaka zveza mora opirati na naravne pogoje. A taki so tu že med Nemčijo in Rusijo: Nemčijo, znano po svoji tehniški izpopolnjenosti in orožjem, a Sovjetijo. neizčrpno zakladnico vsakovrstnih surovin.« Zato |e Sargov KAL0D0NT tako doberl Sargov Kalodont ne Cist! zobe samo da posta* nejo lepi In beli, temveč Jih tudi v najkrajšem času osvobodi nevarnega zobnega kamna in v tem. je njegova prednost pred drugimi zobnimi pastami I Sargov Kalodont vsebuje sultorlcln oleat, posebni dodatek r za odstranitev zobnega kamna. Razkraja organične sestavine zobnega kamna in jih polagoma odstranjuje od čiščenja do čiščenja. Zaradi tega izvrstnega delovanja ohrani Sargov Kalodont Vaše zobe trdne in zdrave I Zagrebška vrem. napoved: Večinoma jasno. Zemunska vrem. napoved: Delno oblačno. Jutranje megle v dolinah in kotlinah. Nekoliko bolj oblačno ho v zahodnih krajih, kjer bo tu pa tam tudi dež. Brnselj, 29. avgusta. AA. Havas; Po seji ministrskega sveta, ki se je končala ob 23.30, je Pierlot sprejel britanskega, francoskega, italijanskega, nemškega in poljskega poslanika. O teh razgovorih ni izšlo nobeno uradno poročilo. Na uradnem mestu so zelo rezervirani. Bruselj, 29. avgusta. AA. Reuter: V zvezi z glasovi, da so snoči pozno ponoči obiskali predsednika belgijske vlade Pierlota britanski, francoski, nemški, italijanski in poljski poslanik, nočejo dati v uradnih krogih nobene izjave. Po nekaterih poročilih pa mislijo, da gre za poskus Nova konferenca velesil Rim, 29. avg. b. Tukajšnji listi brez komentarja beležijo poročila londonskih dopisnikov, ki trdijo, da je britanska vlada sprejela od Hitlerja predlog, za katerega trdi, da ga je poslal Mussolini, da bi se vsa sporna vprašanja rešila na mednarodni konferenci, na kateri bi sodelovalo pet evropskih velesil, in sicer Italija. Nemčija. Velika Britanija, Francija in Rusija. Poljska bi bila povabljena na to konferenco le kot nepristranski opazovalec. Kralj Boris je sprejel vojnega ministra Sofija, 29. avgusta. AA. Štefani: Kralj Boris je sprejel v avdienei vojnega ministra generala Daskalova in se dalj časa z njim pogovarjal. V političnih krogih pripisujejo tej avdienei velik pomen. Nemčija bo spoštovala nevtralnost Belgije, Nizozemske, Švice in Luksemburga izmenjane med nemško in belgijsko vlado dne 13. oktobra 1937, ko je belgijska vlada podala znano izjavo o stalni nevtralnosti svojega ozemlja. Nemčija ne bo kršila nedotakljivosti belgijskega ozemlja in bo spoštovala njene meje. Na Nizozemskem so izjavo nemške vlade o spoštovanju nizozemske nevtralnosti in nedotakljivosti njenega ozemlja s strani Nemčije objavili z naslednjo izjavo: Kraljica Viljemnia je sprejela poslanika Bur-kersroda in sicer v navzočnosti zunanjega ministra. Nemški poslanik je kraljici obrazložil stališče nemške vlade do. Nizozemska v slučaju oboroženega spopada, ki ga v Evropi ne bi bilo mogoče več preprečiti. Poudaril je, da Nemčija v nobeni obliki in v nobeni okoliščini ne bo kršila nedotakljivosti nizozemskega ozemlja in bo spoštovala meje Nizozemske, v kolikor bo Nizozemska ohranila stališče stroge nevtralnosti. Švicarski tiskovni urad pa je o istem nemškem koraku objavil naslednjo izjavo: Motta, načelnik političnega oddelka, je sprejel nemškega poslanika, ki mu je ponovil zagotovila, da bo Nemčija spoštovala nevtralnost švicarske konfederacije. Nemški tiskovni urad pa je isti dan uradno objavil, da je nemški poslanik v Luksemburgu ponovil tamkajšnji vladi izjavo nemške vlade, ki je bila isti dan podana v Haagu, Bruslju in Bernu. Nemčija bo spoštovala nevtralnost Luksemburga in stremela za tem, da se prijateljski stiki med obema državama še bolj poglobe. Pariz, 29. avgusta. TG. Današnji listi objavljajo uradne izjave, ki so jih podali nemški diplomatski zastopniki v Bruslju, Bernu, Haagu in v Luksemburgu. Te izjave se skladajo v tem, da je nemška vlada izrecno naročila svojim poslanikom v teh državah, da naj pri tamkajšnjih vladah poudarijo, da misii Nemčija v slučaju oboroženega spopada za vsako' ceno spoštovati nevtralnost in nedotakljivost teh držav. V Bruslju je šel nemški veleposlanik v avdi-enco k belgijskemu kralju in mu izjavil, da želi Nemčija ostati v dobrih stikih z Belgijo. Nemška vlada bo spoštovala določbe iz not, ki so bile želi posredovati za mir posredovanja. Zvedelo se je, da ne misli belgijska vlada izdati nobenih nadaljnih varnostnih ukrepov. Bruselj, 29. avgusta. AA. Havas: Agencija Belga poroča, da nočejo uradni krogi dati nobenih informacij o obisku francoskega, britanskega, italijanskega in poljskega poslanika pri predsedniku belgijske vlade Pierlotu. Krožijo pa glasovi, da gre za poskus posredovanja. Prav tako je agencija Belga izvedela, da belgijska vlada nima namena izdati ta trenutek novih vojaških ukrepov. Angleži zapuščajo Italijo Malta, 29. avgusta. AA. Reuter: Maltska pošt- q na ladja, ki je odplula v Sirakuze, je snoči zbrala vse britanske državljane, ki so jo tam čakali, da se vkrcajo na Malto. London, 29. avgusta. A A. Štefani: Poštna služba med Malto in Italijo je prekinjena. Delna mobilizacija v Švici Bern, 29. avgusta. AA. Havas: V sredo ob 5 zjutraj se bodo javili obmejni, poveljnikom vpoklicani kontigenti. Naredba obsega 80.000 mož. Delna mobilizacija je napravila velik vtis, toda povsod vlada mir in red. Zdrava pamet Zagreb. 29. avg. b. Stanje šahovskega turnirja v predzadnjem kolu je sledeče: Gligorič 5, Rajkovič 4 in pol, Šubarič 3 in pol, Rabar, Šorli 3, Gabrovšek 2 in pol, Jerman 1 in pol, Šiška 1. Hj. kr. Vis. knez namestnik s novo viaae po laprisegi. Veliko ljudi in veliko narodov je tukaj na počitnicah. In vsi so tako zelo miroljubni, zato ker je tukaj vsem dobro. Tudi jaz sem se v nekaj tednih spoprijaznil z gospodom jugom iz Italije, ki ga izpočetka kar nisem mogel. Zdaj se pa čisto razumeva, ko mi, sedečemu na klopi, piha v lice. Saj sem ti vedno rekel: politika je najneposredneje stvar medsebojne koristi in ugodja. Pusti tako imenovane ideje tn se drži tega, kar sem ti zdaj rekel. Prosim te, nikar se ne razburjaj; vem, da si cel6 minulo svetovno vojno gledal z ideali in na vseh bojiščih visoko dvigal razne svete zastave. Jaz nikakor ne pravim, da politika ne sme imeti idealov; če bi to rekel, bi bil slab duhovnik. Ampak tega ne smemo zanemarjati, da morajo vsi narodi najprej imeti zadosti loncev, v katerih se kuha dostojna jed, potem se bodo radi vsedli skupaj za eno mizo okoli teh loncev. Potem bodo čisto radi poslušali dobre ideje, kakor je kultura, napredek, svoboda, mednarodna pravičnost in drugo. Lačen želodec pa teh idej ne prebavi. In potem se zgodi, da tisti ljudje, ki imajo preveč koristi in se jim predobro godi, druge ljudi ne pustijo k svojemu loncu, ampak vržejo med nje ideje kot jabolka prepira. Take site ljudi naravnost spoznaš na idealih, ki jih izpovedujejo, kakor spoznaš debelega kuharja po belem balonu, ki ga nosi na glavL Pa nikar ne misli, da ne-strokovnjaško čenčam o stvareh, ki jih ne razumem. Saj so ce!6 učeni socialni ekonomi oznanili kot rezultat svojih opazovanj, da ni prvenstva države nad narodnim gospodarstvom in da driava ne sme zanemarjati narodnogospodarskih potreb in teienj. Vidiš, dragi moj, ali ni to isto, kar pravim jaz, da je treba najprej dati ljudem jesti. »Dajte jim jesti!« je rekel sam Izveličar, in on je smatral to potrebo za tako vaino, da je posegel po čudein, da jo je izpolnil. P. L!pp*rt S. J,j pisma is Esgadisa, !929< ($&WO>dch>iitVJO Nova železarska industrija v naši državi Hrvatski listi poročajo, da je v nedeljo dne 27. avgusta bila slovesno prižgana nova visoka peč v Capragu, ki jo je zgradila rudarska družba topilnice Caprag. Nova četrta peč ima letne kapacitete okoli 25.000 ton surovega železa, družba pa namerava v kratkem zgraditi Se 1 visoko peč. Družba sama išče rudo v okolici Vojniča. nadalje jc začela s preiskovalnimi deli tudi v Sartjobor-ski gori. Sam položaj topilnice je ugoden, ker se nahaja v bližini ležišč, obenem pa more porabljati tudi vodno pot po Savi in Donavi za svoje surovine in proizvode. Ob tej priliki navajamo nekaj zanimivih podatkov o razvoju našo železarske industrije. V naši državi je z novo visoko pečjo število visokih peči naraslo na 7. Od teh visokih peči jih ima Vareš 2, nadalje sta starejši visoki peči manjše kapacitete v Topuskem in BeSlincu (na Hrvatskem). Najnovejšega izvora jo visoka peč Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ki je začela delati oktobra 1937. V decembru 1937 jo začela obratovati tudi visoka peč v Majdanpeku, katera je gradil Sartid (to je okrajšava za tvrdko: Srp-sko akcionarsko rudarsko topioničko industrijsko društvo v Belgradu) in končno sedaj visoko peč v Capragu. Obe visoki peči v VarcSu imata približno isto kapariteto kot jeseniška visoka peč. ki je torej največja v državi. Zaradi tega tudi vidimo, da ie proizvodnja surovega železa v naši državi znatno napredovala v zadnjih treh letih. Vse do leta 1936. so obratovalo samo 4 visoke peči. od katerih sta morali obe vareški biti modernizirani. Rudarska in topilniška statistika ministrstva gozdov in rudnikov je do 1937 izkazovala le te 4 visoke peči, za 1938 pa izkazuje tudi proizvodnjo Sardita, dočim jeseniška proizvodnja v številkah ni vsel>o-vana. Da bi bila statistika popolna, smo jo izpopolnili s podatki vseh podjetij. tako da nam naslednje številke dajejo dejansko pravo sliko proizvodnje železa v naši državi. Istočasno navajamo tudi številke o proizvodnji jekla v naši državi (primerjal »Tehniko in gospodarstvo« štev. 7-8, članek: »Investicijska delavnost v naši državi): 6urovo železo jeklo (v tonah) I909 1.800 24.500 1920 5.960 22.600 19n H.675 27.000 1922 16.360 44.000 I903 24.888 51.000 1924 14.539 41.000 1925 3.494 53.000 1926 18.S>92 64.000 1927 21.615 73.000 1928 28.112 84.000 1929 30.885 97.937 1930 34.452 85.586 1931 37.734 92.271 1932 • 9.973 71.328 1933 30.756 90.361 1934 32.612 90.329 1935 20.728 85.586 1936 44.453 124.968 1937 47.000 169.000 1938 108.500 220.000 Pripominjamo, da je znašala pred vojno proizvodnja surovega železa v Bosni okoli 43.000 ton, na Hrvatskem pa okoli 6000 ton, tako da lahko cenimo predvojno proizvodnjo surovega želez-d na okoli 50.000 ton. Nadalje je znašala pred vojno proizvodnja jekla na sedanjem področju naše državo (1913) 115.000 ton. Iz tabele je razvidno, da je izkazovala proizvodnja surovega železa znatne razlike od leta do leta. dočim se je stalnejše držala proizvodnja jekla. Vse do leta 1937. ni bilo zapaziti znatnega povečanja proizvodnje železa. V statistiki za 19:18 so prišle nove naprave do veljave in je proizvodnja narasla nad 100.000 ton. V prvi polovici letos je dala proizvodnja v Varešu 29.464 ton, na Jesenicah 25.839 ton, v Topuskem in Bešlincu pa 1721 ton odnosno skupno brez Sartida 57.044 odnosno s Sartidom okoli 60.000 ton. Ce preračunamo to proizvodnjo na vse leto in dodamo še proizvodnjo nove peči v Capragu, dobimo za leto 1939. proizvodnjo okoli 125.000 ton, kar je zopet nov napredek v primeri z letom 1938. Proizvodnja jekla jo narasla v naši državi na dvakratno predvojno višino, posebno v lanskem letu. Ta proizvodnja nam je omogočila, da smo lani shajali z znatno manjšim uvozom železa in izdelkov kot v prejšnjih letih. Leta 1929 je znašal naš uvoz železa in izdelkov (vključno staro železo) 210.526 ton, lani pa samo 137.262 ton, tako da krije domača proizvodnja sedaj dve tretjini potrošnje, dočim je pred desetimi leti krila komaj eno tretjino. To je vsekakor lep napredek industrializacije naše države, ki_ doma izkorišča svoje bogate surovine, ne da bi morala potem železne in jeklarske izdelke iz naše rude uvažati zopet nazaj iz inozemstva, puščajoč zaslužek tujcu. D. P. Velika muzikalM komedija izvrstnih dovtipov in humorja. — Ptemlera! — Tel. 22 21 Kino UitlOM HERMAN IHIMIG v dvojni vlogi kot dober komponist in gf_________B__ slab ljubimec Opasriost pariških noči s svojimi senza- SI cijami in pusoiovščinami. Predstave ob 10, 19 in 21 BB^BBBB^^B ^■■Fem^l Hilde Kriii?er — Hans Richter — Paul Heidemann — Hans Junkermann — Hilde Hildebrand Radi vseobčega zanimanja za ta izredno aktualni film. predstave še danes ob 16.. 1,9. in 21U vn(|/ m Pretresljiva in do skrajnosti napeta vsebina tega HIN0 SLOGA IIKin liLUL filma, najde odmev pri slehernem obiskovalcu. Telefon iTM Hišni posestniki proti nadstropni lastnini Prejeli smo: V členu 35. finančnega zakona z« leto 1939-40 je minister za pravosodje pod točko 2 pooblaščen, da snu; po odoUritvi ministrskega sveta sporazumno z ministrom za zgradbe izdati uredbo z zakonsko močjo o nadstropni in stanovanjski lastnini. Zato so je Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani obrnila z okrožnico na vsa naša društva, da izrazijo svoje mišljenje o tej novi lastnini. Vsa naša društva so se odločno izrekla proti etažni lastnini in pri tem navajala razne neprijetne posledice, ki bi jih prinesla etažna lastnina za sedanje, oziroma tudi bodoče lastnike. Dne 25. junija t. 1. je sklirala na predlog nase Zveze Glavna zveza društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije anketo o nadstropni lastnini. Tej anketi so prisostvovali dele-gatje zveznih društev iz Splita, Sušaka, Ljubljane, Zagreba, Celja, Studencev pri Mariboru, Trl>ovelj itd. Uvoden govor je imel Zverin predsednik gospod Mirko Košutič, za tem je podal izčrpen referat predsednik Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo g. Ivan Frelih in predsednik društva hišnih posestnikov v Splitu gosp. Erman Bogič. V razpravi, ki se je razvila po podanih referatih, so sodelovali vsi navzoči. Prav posebno odločno so je izrekel proti nameravani etažni lastnini g. inž. V. Stiasny iz Zagreba, ki je pokazal v neštetih primerih, knin bi dovedla stare in nove hišne posestnike nadstropna lastnina. 7. ankete so bili odposlani hrzojavl na predsednika ministrskega sveta, ministra za pravosodje in ministra javnih del. V teh brzojavkah je bilo poudarjeno, da so se hišni posestniki, organizirani v Glavni zvezi, izrekli na anketi, ki je bila v Zagrebu, proti uvedbi etažne lastnine, ker bi bilo to proti občnim narodnogospodarskim in končno fiskalnim interesom. Zato prosijo, da se ne izda uredba z zakonsko močjo o uvedbi nadstropne lastnine. Spomenica hišnih posestnikov Nato je Glavna zveza društev hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu sestavila v pogledu etažne in stanovanjske lastnine spomenico, ki jo je poslala navedenim gg. ministrom. Spomenica utemeljuje, da se hišna in zemljiška posest pro-tivi uvedbi nadstropne in stanovanjske lastnino iz naslednjih razlogov: 1. Z uvedbo nadstropne In stanovanjske lastnine bi se ustreglo samo špekulaciji, ker bi so našli ljudje, pa tudi ustanove, ki hi gradile za oko lepe stanovanjske zgradbe in nato prodajale dele takih hiš, bodisi po nadstropjih, bodisi po stanovanjih. Kupci bi se kmalu prepričali, da so ogoljufani, ker so navadno hiše za prodajo grajene iz slabega materiala in zahtevajo že v kratkem času obstoja velike izdatke za vzdrževanje. 2. Nadstropna lastnina bi tudi neugodno delovala na hipotekami kredit.Denarni zavodi bi postopoma ustavljali dajanje posojil na hipoteke zaradi prevelikega rizika, ki bi ga imeli pri hišah z nadstropnimi lastniki. Kredilns moč hiš bi padla, ker hiše z nadstropno lastnino ne bodo imele prave vrednosti, kakor jih imajo hiše individualne lastnine. Na dražbi no lw> mogoče dobili kupca za hišo z nadstropno lastnino. 3. Ker bi špekulnntje zidali samo velika, nezdrava stanovanja, bi se cene stavbišž v sredini mesta umetno dvignile ter bi gradbo hiš šc bolj podražile. 4. Nadstropna lastnina hI povzročila veliko število praznih stanovanj, zaradi Česar bi se dohodki ogromno »manjšali. Večina hišnih posestnikov, zlasti novih in manjših hiš, pa že sedaj z največjo težavo odplačuje dolg z obrestmi ter vzdržuje hišo. 5. Zaradi uvedbe nadstropne lastnine M bila ustavljena privatna individualna gradbena delav- nost, dočim bi bila gradbena delavnost hiš z nadstropno lastnina sorazmerno slaba. 6. Nadstropna lastnina ne bi mogla delovat},-, kot regulator višino najemnine, kakor 'tO mislijo zagovorniki nadstropne lastnine, ker je višina na-f jemnino zavisna v prvem redu od višine pasivnih obresti, od obremenitve hišnih dohodkov po državi in samouprave, od izgube najemnin zaradi neplačila najemnin, od stroškov vzdrževanja hiše itd. Davčna preobremenitev hišnih dohodkov je dosegla pri nas maksimum, tako da v mnogih primerih presega sam stvarni dohodek. 7. Odnošaji v nadstropni lastnini bi nujno izzvali nebroj sporov in trenj med nadstropnimi lastniki in to zaradi popravil hiš, uprave hiš, vzdrževanja, kvalitete lastnika posameznega stanovanja itd. ter bi imeli škodljive posledice za nadstropne lastnike same, kakor za njihove ob-' jekte. Poleg tega bi ti spori izven dvoma obremenjevali delo naših 6odišč in administrativnih oblasti. N. pr.: Zgodi se, da kupi eno nadstropje oziroma eno stanovanje neznosna ali prepirljiva oseba, ki more s svojim postopanjem onemogočiti prebivanje ostalim prebivalcem hiše. Tako stanje bi zamoglo dovesti do izselitve vseh najemnikov, ki so n. pr. najemniki nadstropnih lastnikov, kar bi prizadejalo ogromne izgube vsem nadstropnim lastnikom, to je izgube na najemnini, v drugem" redu pa bi bila oškodovana država sama in samouprave, ki bi ne mogle od stanovanj, ki ne do-našajo dohodkov, izterjati niti davkov, niti doklad. Neznosnega, ozir. nestrpnega nadstropnega lastnika ni mogoče spraviti iz hiše, kar je možno napraviti z nestrpljivim najemnikom. 8. Tudi vprašanje reda in čistoče hiše z nadstropnimi lastniki lahko dovede do neznosnih trenj in prepirov. Nekateri hočejo vzoren red in čistočo v skupnih prostorih, drugi pa se za red in čistočo ne brigajo. 9. Etažna lastnina hi dovedla do velikih špekulacij. Hiše bi se prodajale po stanovanjih ozir. nadstropjih na obroke, kar bi bilo zelo vabljivo, Našlo bi se morda dosti interesentov, ki bi se podali v tak posel, t. j. nakup stanovanja ali nadstropja na dolgoročno posojilo zato, da bi naenkrat prenehali z odplačevanjem obrokov, kar bi imelo za posledico izgubo vplačanih vsot in star,, novanja samega. Koristi od tega posla bi imeli . predvsem špekulantje, ki bi v ugodnem momentu v takem primeru kupovali taka stanovanja. 10. Uvedba nadstropne oziroma stanovanjske lastnine bi ne bila koristna niti iz urbanističnega vidika, niti iz vidika razvoja mest, ker bi se pojavila vrsta novih vprašanj in novih težkoč, poleg onih, ki se danes morejo predvideti. Propadli bi lastniki nadstropnih hiš, propadli bi objekti sami, a od tega bi ne imeli koristi niti nadstropni lastniki, niti skupnost teb, Več oseb že danes lahko zida večstanovanjsko hišo na zadružni podlagi, kar je mnogo bolj idealno, kakor pa na podlagi nadstropne lastnine. Podpirati je treba zidanje malih hiš z vrtovi, na pa velikih stanovanjskih hiš, s čemur se higiena zdravja nikakor ne podpira. 1. Končno hi uvedba nadstropne in stanovanjske lastnine značila že po svoji naravi — a proti obstoječimi pravnimi sistemi — pravno negotovost. Pravna negotovost bi se mogla ustvariti samo v primerih prevelike potrebe in v skrajni sili. Taka potreba glede nadstropne lastnine ali stanovanjske pri nas sploh ne obstoja, nasprotno imamo pri nas hiperprodukcijo stanovanj, mestne občine pa dovolj svobodnih nezazidanih zemljišč za nadaljno zidanje. O nadstropni lastnini se je razpravljalo tudi na predkonferencl Zveze mest v Belgradu ter se je večina delegatov mestnih občin izjavilo proti nadstropni lastnini kot škodljivi ustanovi za mesta, ker bi taka lastnina dovedla do sporov in zmed ter da ona pri nas sploh ni izvedljiva. Dokazano Je, da se nadstropna lastnina nikjer še ni obnesla in da je bivša Avstrija že pred 125 leti ukinila sistem nadstropne lastnine z novim občnim državljanskim zakonom od 1. junija 1811, po katerem je priznana popolna privatna lastnina in je dopustno samo solustništvo, kar že itak ni idealno in vodi večkrat do nesoglasij, prepirov in procesov. Ker »udi drugi obstoječi in veljajoči zakonski predpisi ne obsegajo predpisov o nadstropni in stanovanjski lastnini, bi bilo predhodno treba spremeniti mnogo predpisov, če bi se pri nas hotela pravno uveljaviti nadstropna lastnina. Tako bi se morali spremeniti v občnem državljanskem zakonu vsi členi, ki govore o zasebni lastnini. Dokler se ne spremene predpisi občega državljanskega zakona in novega zakona o zemljiških knjigah, ne more pri nas biti govora o uvedbi nadstropne in stanovanjske lastnine. Nadstropna lastnina je uvedena samo deloma v Italiji in Franciji, kjer pa hiše gradijo iz špekulacije, da jih po zgraditvi prodajajo drugim interesentom. Nadstropna lastnina je uvedena deloma tudi v Bolgariji in to na zadružni podlagi, ki pa se tudi ni obnesla. Nadstropne lastnine pa niso uvedle Nemčija. Anglija, bivša Avstrija, Češka, Poljska, Švica itd., četudi so navedene države nedvomno naklonjene ureditvi vseh socialnih vprašanj svojih državljanov. Niti novi nemški. obči državljanski zakon iz leta 1900 ne pozna ustanove nadstropne lastnine, četudi je poprej obstojala v nekaterih pokrajinah. Niti v novem načrtu unificiranega občega državljanskega zakona ni predvidena ustanova nadstropne lastnine, kar Je povsem v skladu z večino obstoječih občib državljanskih zakonov na svetu. V Nemčiji so se vsi pravniki izrekli proti nadstropni lastnini, ker se je pokazalo, koliko procesov in neprilik povzroča tak način zidanja hiš. Tudi naši pravniki, bodisi na ljubljanski univerzi, bodisi na zagrebški, so se odločno izrekli proti takemu pravu, ki nI v skladu s pojmom prave lastni ne. Pa tudi profesorji pravne fakultete v Belgradu so se izrekli proti nadstropni lastnini in so mnenja takih visokih strokovnjakov-pravni-kov merodajna, preden se kvari sedanje pravno stanje in povzroča nesigurnost v pravnem oziru in dovaja do nesoglasja procesov in prepirov. Polno je primerov, kakšne slabe posledice ima nadstropna lastnina in zato ne more nihče zagovarjati uvedbe nadstropne lastnine, ker bi se s tem spremenil dosedanji pravni red. Devizni trg Ljubljana, 29. avgusta. Današnji ruriški tečaji so zabeležili zboljšanje Pariza in Londona, dočim so drugi tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. Razen za nekatere najvažnejše devize za vse ostale devizo sploh ni bilo tečajev. Tudi na naših borzah so nastopile znatne spremembe. Dočim je še včeraj London ostal na svobodnem tržišču nespremenjen na 258, je danes beležil samo 234.83 in so temu prinierrift 'padle" tudi notice ostalih deviz. To pomeni, da je prvotno mislila naša devizna politika vzdržati dinar Mi stalnem razmerju z funtom, toda danes je nastopil preokret in naša tržišča zaznamujejo padec Londona, kakor tudi vseh ostalih deviz. Tudi uradni devizni tečaji so vsi padli. Tečajnica je v Ljubljani prinesla zopet notacije za devize, ki so v ponedeljek izpadle kot n. pr. Belgija in Holan-dija. Še naprej pa ostaja naša borza brez notic za uradne tečaje Milana-Trsta, Prage in Berlina. Trgovine 6. in 8. septembra Združenje trgovcev sporoča, da morajo biti na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 6 septembra in dne 8. septembra na Mali Šmaren trgovine ves dan zaprte. Istočasno obveščamo, da stopi dne 1. septembra t. I. v veljavo ii-le delovni čas in sicer od 7 VK do 12 in od 14 do 18 'A. Ufine gosipodarje opozarjamo pri tej priliki na redno vpisovanje v trgovsko strok. nad. šolo. ki bo do 2. septembra t. 1. — Uprava združenja trgovcev. Razstava živine v Slov. Bistrici Živinorejsko selekci jsko društvo v Slov. Bistrici priredi na dan Maie go*pojnice to je 8. septembra letos, enodnevno razstavo mlade živine bele barve na sejmišču v Slov. Bistrici za celi Slov. Bistriški okraj. Na razstavo dopuščene živali so: Vsa mladina rodovniškega porekla, dokler se ista vodi v seznamu mlade živine. 2. Vse telice do starosti 2 let, biti pa morajo bele ali pšenione barve, imeti pa rumene parklje roge in smreke. Razstavijalci morajo, za razstavo sjjosolme živali prijaviti najpozneje do 5. septembra 6elekrijskemu društvu v Slov. Bistrici. Živali pa morajo biti postavljene na mestno sojmišče v Slov. Bistrici na dan razstave najpozneje do 7.30. Razstava bo trajala od 8 do 14. Spored bo sledeči: Ob 8 ugotovitev do-gona. Oh 9 pričetek dela ocenjevalne komisije. Ob 12 pričetek izplačila nagrad in delitev priznanj in diplom. — Odbor. • Industrijska zbornica v Zagrebu je Imela v ponedeljek sejo predsedniška, s kalere eo bile poslane na merodajne faktorje jiozdravne in zahvalne brzojavke z ozirom na sj>orazum med Hrvati in Srbi. Nadalje je zbornica votirala za Ekonomiki institut pri banski upravi v Zagrebu 10.000 din, Trgovinski zbornici pa 20.000 din kot prispevek za Poklicno posvetovalnico. Nato je bilo podano poročilo o akciji zbornice za sodelovanje zastojtnikov industrije v deviznem odboru kakor tudi o zahtevi zbornice, da se pri podružnici Narodne banke v Zagrebu osnujeta pododbora za uvoz in izvoz s sodelovanjem zastopnikov gospodarstva. Centrala industrijskih korporacij sporoča, da je za 1. in 2. september sklicana konferenra Centrale industrijskih korporacij na Bledu odložena. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Hrvatskoslavonska trgovska družba za premog in drugi, Zagreb, Palmotičeva. to je nekdanja tvrdka KauFmann in drugov; ker je gosp. Kaufmamn izpremenil ime v Karjankovič. Za poravnalnega upravitelja je imenovan g. dr. Ivo Andres, ki je pa medtem postal minister ter bo imenovan nov upravitelj. Narok za poravnavo je 22. septembra, terjatve je prijaviti do 17. septembra 1939. — Družba nudi 50% v teku 18 me-•esev. Likvidacija. »Munjara«, d. d. v Virovitici. Obračunavanje izvoznih deviz pri izvozu v Grčijo. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je ■poročilo, da na naš odlok o realizaciji 100% I, izvoznih deviz po borznem tečaju tudi na tisti del ' Borze Dne 29. avgusta. Denar Angleški funt 234.83 Nemški čeki 14.30 Na zagrebški borzi je znašal devizni promet 5.548.727, na belgrajski pa 8.575.000 din. V efektih je bilo prometa na Delgrajski borzi 2,219.000 dinarjev. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt....... 188.40— 191.60 Pariz 100 frankov 107.60— 109.90 Newyork 100 dolarjev .... 4398.00—4458.00 Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold. .... 2306.00—2404.00 Bruselj 100 belg ...... 745.20— 757.20 Ljubljana — Svobodno tržišče: London i funt ..,,,,, 233.23— 236.43 Pariz 100 frankov ..,,,, 133.25— 135.55 Newyork 100 dolarjev .... 5470.00—5530.00 Ženeva 100 frankov . , , , , 1230.95—1240.95 Amsterdam 100 gold. .... 2928.74—2966.74 Bruselj 100 belg ...... 922.44— 834.44 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.20— 14.40 Zagreti — Zasebni kliring: Solun 100 drahem . » . , . 31.90— 32.60 Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem..... 31.65— 32.35 Curih. Ob 12. Pariz 10.90, London 19.10, New York 445, Bruselj 75.15, Milan 23.—, Amsterdam 237.50, Stockholm 106.50. Vse <*>talo ne notira. Vrednostni papirji Vojna škodai v Ljubljani 460 denar v Zagrebu — v Belgradu 453—454.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 denar, agrarji 60 denar, vojna škoda promptna 460 denar, begi. obv. 86 denar, dalm. agrarji 80 denar, 8% Bler. pos. 99 denar, 7% pos. DHB 99 denar. Delnice: Priv. agrarna banka 200 blago, Tr, boveljska 176 blago, Gutman 51 blago, Slad. tov. Osijek 80 denar • Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.50-100.50 (99.50), begluške obveznice 85-86 (85.50), dalm. agrarji 81 blago, 8% Blerovo posojilo 99-100.25, 1% posojilo Drž. hip. banke Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko Posojilo 98.50-99.50 (99), vojna škoda promptna 453—454.50 (459, 454), begluške obveznice 84.50 —84.75 (85, 84.75), dalm. agrarji 80.50—81 (81,-80.75), 4% seveni agrarji (58). 6% šumske obveznice 81—81.75 (82 75. 79), 8% Blerovo posojilo 100 blago, 1% Blerovo posojilo 94 blago. Žitni trg Novi Sad. Pšenica neizpremenjena. Oves bač. sremski, slavonski novi 125—127.50. Ostalo neizpremenjeno. Promot srednji. Tendenca neiz-premenjena. Sombor. Ječmen: bač. okol. Sombor 63/64 kg 137.50 do 142.50, srem. 137.55—142.50, koruza bač. 16—118, fižol bač. beli 2% 260— 265. Ostalo neizpremenjeno. Promet 59 vagonov. Kmetijsko-gospodinjska šola Marijanišče—Bokalci—Ljubljana V začetku novembra se začne oeemintrldeseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Učenke stanujejo v zavodu, ki jo pod vodstvom šolskih sester. Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, slovenščino, kemijo, knjigovodstvo, živiloznanetvo, gospodinjstvo, zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo in poljedelstvo. Praktično se učenke vežbajo v kuhanju in konzerviranju, ročnem in »trojnem šivanju, preji in tkanju, pranju in likanju, mlekarstvu in eirastvu, v vrtnarstvu itd. Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih gospodinjskih obratov, morejo ostati na zavodu dve leti, da poglobijo in spopolnijo svoje praktično in teoretsko znanje. Popolna oskrbnina znaša mesečno 450 din. Sprejeta učenka naj vzame seboj obleko in perilo ter obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh. šliii prevleke za blazino, štiri brisače, štiri eervijete, odejo in koc. Perilo je lahko iz domačega platna. Dekleta, kt hočejo vstopiti v šolo morajo: 1. dovršiti 16. leto, biti zdrave in moralno neoporečno; 2. predložiti zadnje šolsko spričevalo; 3. navesti stan in poklic staršev; 4. predložiti obvezno izjavo a) učenke, da se bo ravnala jx) hišnem redu, b) staršev ali varuha, da poravnajo stroške šolanja. V 1. letnik kmetijsko-gospodinjskega seminarja so bo letos sprejelo 10 učenk. Prošnji za sprejem so naj pridajo sledeče priloge: 1. Spričevalo o zaključnem izpitu nižje gimnazije ali meščanske šole; 2. spričevalo s prav dobrim uspehom dovršene celoletne kmetijsko-gospodinjske šole; 3. potrdilo, da so starši kmetovalci; 4. Zdravniško spričevalo; 5. obvezno izjavo kakor zgoraj točka 4. S temi podatki In prilogami opremljene lastnoročno pi«ane, nekolkovane prošnje za sprejem naj so pošljejo na vodstvo Kmet *nspodinske šole v Marijanišču v Ljubljani, veaj do 30. sept. 1939. deviz, ki pripadajo izvoznikom od uvoza blaga v Grčijo, izvršenega po 29. juliju. Izvozniki morajo predložiti v ta namen teritorialno pristojnim podružnicam Narodne banke izvozne carinske deklaracije, s katerimi morejo dokazati, da je bilo tozadevno blaeo irvnženn v firčlin HelanuUn po 29. juliju 1939. Nov dom za upokojence Pomembno delo Zavetišča sv. Jožefa v ljubljanskem socialnem skrbstvu Kdo ne pozna dolge dvonadstropne stavbe na Vidovdanski cesti v Ljubljani, v kateri je zavetišče sv. Jožefa. Ze nad 60 let vodijo zavetišče hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija 1'avelske-ga. Kdo bi preštcl vsa najrazličnejša dela usmiljenja, ki so jih bili v tem domu ljubezni do bližnjega deležni tisoči hiralrev in bolnikov. V teku let se je zavetišče razraslo in je tako postalo ena največjih zasebnih ustanov, v katero se zatekajo premnogi na večer svojega življenja, prav tako pa številni duševno hirajoči. Zavetišče ima oblastno odobreno pravico 7.a neposredno sprejemanje duševno bolnih in duševno hirajočih, tako epileptikov, arteriosklerotično in starostno duševno onemoglih in drugih, katerih bolezen ne zahteva več toliko zdravljenja, kakor bolj nadzorstvo, nego in oskrbo sploh. Prav zaradi tega ima zavod poleg zdravnika specialista za notranje bolezni še stalnega zdravnika nevrologa-psihiatra. Pomembne preureditve Zavod sprejema večinoma osebe, ki so zaradi starosti in onemoglosti ali zaradi njihove neozdravljive bolezni potrebne redne zdravniške pomoči in postrežbe, katere jim svojci ne morejo nuditi. Prav tako skrbi zavod za upokojence, ki v zasebnem življenju nimajo postrežbe in lastnega gospodinjstva. Na žalost pa zavod mnogim prošnjam za sprejem zadnja leta ni mogel ustreči, ker je imel premalo prostora. Kljub temu, da stoji še na dvorišču velika trinadstropna stavba za duševno bolne, je zavodu primanjkovalo zlasti sob in skupnih spalnic za upokojence. Zato je zavod že pred leti začel preurejati dvoriščne stavbe in jih modernizirati. Tako je bil k glavnemu obcestnemu traktu prizidan stranski trakt, v katerem so sestrska stanovanja in izredno lepa hišna kapela, velika kakor prava cerkev. Zgrajena je bila tudi nova prainira, urejena strojnica in remiza. Ker so bila na obsežnem vrtu za zavodom tudi gospodarska poslopja, potrebna za ekonomijo za- SHfca. na desniSprejem dr. Vladka Mačka na • belgrajf kem kolodvoru. Srednja slika: Množic« pozdravljajo pred predsedstvom vlade mlnjs-tr-skega predsednika D. Cvetkoviča ln podpredsednika dr. VI. Mačka. Spodnja slika: Predsednik vlade Cvetkovič ln podpredsednik dr. VI. Maček se zahvaljujeta za pozdrave. voda, so lani dogradili na periferiji mesta v Mestnem logu obsežno pristavo, kamor so se umaknile vse gospodarske in poljedelske naprave zavoda. Tudi na tej res mogočni pristavi, ki ima tri velike trakte, je lepa hišna kapela. Na pristavi je tudi internat za duševno zaostalo deco z dvema razredoma pomožne šole. Veliko število oskrbovancev Ker so se z ureditvijo nove pristave lahko umaknila gospodarska poslopja iz sredine mesta na vrtu zavetišča, je zavod pridobil prostor na dvorišču za lepo stavbišče. Tu naj bi irastel nov doni za upokojence, ki je zavetišču najbolj potreben. Dosedanji prostori so namreč skoraj ves čas polno zasedeni, saj je v zavetišču redno nad 150 hiralrev, ki dobivajo vso nego in oskrbo. Poleg tega je v zavetišču okrog 110 duševno bolnih, ki jih je zaradi pomanjkanja prostora morala tam nastaniti in dati zavodu v oskrbo državna bolnišnica za duševno bolne. Poleg tega pa je v zavodu tudi še 50 duševno bolnih, ki jih je zavod sprejel kot zasebnike v oskrbo. Za upokojence pa je zavod začel graditi na dvorišču veliko trinadstropno hišo, v kateri bo prostora za 70 upokojencev. Novi dom za upokojence Novi dom upokojencev gradi vse letošnje leto gradbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane. Zavod je seveda skušal z dobavo lastnega gradiva in dela zmanjšati velikanske stroške, ki so združeni z gradbo novega doma. Dom je dolg 49 metrov, širok 13 metrov in visok 15 metrov. Njegova zunanjost je nadvse lična in razgibana, posebno mikavna pa bo še njegova okolica, potem ko bo vrt okrog in okrog doma urejen. Dom bo urejen kar najbolj sodobno. Imel bo veliko število sob za poedince. V vsaki sobi je tekoča voda in enostavna, lična in higijenična oprema. Sobe so parke-tirane, okna velika, vsa druga ureditev sob pa skrajno higijenična in ljubka. Moderna pekarna in kuhinja Veliki dom je ves podkleten. Kletni prostori so zvezani tudi s podzemeljskimi hodniki z dru-imi stavbami. V kleti je pekarija s parno pe-arno, kjer vsak dan spečejo kruha iz 200 kg moke. Pekarna ima tudi sodoben stroj za gnetenje. Poleg pekarne je kotlarna za centralno kurjavo, ki bo grela vse sobe v domu. Drugi kletni prostori pa so shrambe, čeprav je klet tako visoka, da bi bila tudi primerna za suterenska stanovanja. V pritličju je urejena velika sodobna kuhinja, ki bo v kratkem že v obratu, tako da bo mogoče opustiti dosedanjo staro kuhinjo. Kuhinja, v kateri se bo kuhalo vsak dan skoraj za 500 oseb, je prava dvorana. Je 16 metrov dolga, 12 metrov široka in gre skozi dve etaži poslopja. Ima tri velike številnike in osem kotlov. Štedilniki in kotli so prvovrstni izdelki domačih tvrdk, vsa ureditev kuhinje, ki ima v višini prvega nadstropja ob vseh štirih stenah na notranjo stran balkon, dostopen iz prvega nadstropja, pa je naravnost vzorna. Pred kuhinjo je v pritličju umivalnica, ki je prav tako vsa lično izdelana v umetnem kamnu in izredno praktično urejena. Za kuhinjo so shrambe za živila in stanovanja za kuhinjsko osebje. Nadstropja V prvem nadstropju »o sobe za upokojence, seveda ne manjka vseh pritiklin. Prav tako ima vsako nadstropje kopalnico. V prvem nadstropju je na južno stran velika terasa, ki bo kaj prijetno shajališče upokojencev. V drugem nadstropju so tudi sobe za upokojence, hkrati pa je nad kuhinjo urejena lična dvorana za domače koncerte in igre. V bližini dvorane je še posebna soba za pevske vaje in spalnica za kuhinjske učenke. Vse tretje nadstropje je zopet razdeljeno v lične stanovanjske sobe, tako da ho v novi stavbi našlo udoben dom lahko 70 upokojencev. Ni nam treba posebej poudarjati, da bo stavha v celoti sodobno urejena. Imela bo hišni telefon, signalne zvonce in tudi dvigalo s kuhinje, po katerem se bodo razpošiljali obedi v posamezna nadstropja. , Veliki srpan gre h koncu. Solnce je sicer izgubilo svojo moč, toda lepih dni pričakujemo še na pretek. Zaloge hrane po poljih in kozolcih so prav za prav komaj dozorele in človek bi mislil, da je sedaj za ptiče napočil najboljši čas za brezskrbno življenje. Toda že se zbirajo v gruče, nemirni so in neprestano obletavajo drevesa in zvonike. Vemo, da bodo lepega dne neopazno izginili. Hudourniki, ki so še bolj urni kot lastovice, so že odšli, ne da bi vedeli, kdaj. V velikih ravninah. kjer je dosti voda, se zbirajo štorklje in v dolgih verigah delajo velike kroge pod oblaki. Škorci letajo iz sadovnjaka v sadovnjak, nikjer jim ni obstanka; tudi lastovice že letajo v gručah, spuste se visoko nad polja in so spet čisto nad njivami, kjer love drobne mušice, ki jih je jesenska megla pritisnila k tlom. Iz. izkušnje vemo, da je blizu čas selitve ptic. Veliko vrst ptičev bo odšlo v daljnje kraje nekje na jugu, da se spomladi spet vrnejo k nam kot v svojo domovino, da obnove gnezda. Čeprav so pri nas skoro manj kot na jugu, so jim vendar naši kraji domovina, ker imajo tu mladiče. Obročkanje ptic selivk zadnjih desetletij nam je zelo popolno odkrilo proge, po katerih lete v zitnovališča posamezne vrste. Vemo, da se večina ptic selivk seli v zelo širokem poletu, ki gre preko celih dežel, dočim nekatere vrste — zlasti štorklje, čaplje, žerjavi — lete po vsej dolgi poti zelo na ozko. kot po nekaki resti, ki jo vidijo pred seboj. Tako je za štorklje ugotovljeno, da se selijo v pasu, ki je širok od 150 do 400 km. Dragoceni so v tem oziru tudi podatki posameznih postaj za opazovanje teh selitev, ki so danes raztresene že skoro po vsem svetu, zlasti pa med Evropo in Afriko. Iz teh podatkov vemo, da se ptiči le redkokdaj selijo naravnost iz severa na jug, večinoma lete za kraji, kjer dalj časa ostane toplejše vreme, v jugozahodni smeri, preko Italije. Po jugovzhodni črti — preko Male Azije — odhajajo samo kukavice in štorklje. Te po že znani ozki cesti odlete s poljskih in pomor-janskih planjav preko Ogrske, Romunije, Male Azije, Sirije in Palestine k Nilu in še dalje v Južno Afriko, štorklje, ki gnezdijo v zahodni Evropi, vodi njihov nezmotljivi čut preko Francije, Španije in Gibraltarja v Afriko, kjer se čez zimo naselijo ob velikih vodah Nigra in Konga. Pri vseh teh opazovanjih se vedno in vedno vsiljuje vprašanje, odkod ptice izvedo, da je prišel čas odhoda in kdo jim tako zanesljivo pokaže smer, ki vodi čez tako velike dežele, več tisoč kilometrov daleč. Kako te ptice vselej najdejo svoje staro zimsko bivališče, kako ob povratku najdejo svoja gnezda pri nas? Opazovanja so ovrgla domneve, da bi starejše ptice vodile mlajše, ker velikokrat mlajše letijo naprej oziroma brez izbire, kakor pač nanese ptičji roj. In kaj sploh ptiče dvigne na to daljno pot, na kateri jih mnogo omaga in onemogle popadajo v morje ali pa v mreže brezvestnih ptičjih lovcev. Nekaj je že strah pred zimo, v kateri se marsikaka vrsta ptic-selivk ne bi mogla preživeti, ako bi ostale v starem kraju. Za posamezne ptice to gotovo ni merodajno, saj nekatere odlele, ko je hrane ravno največ in o kakem mrazu še ni ne duha ne sluha. Vreme že nekoliko vpliva na čas, trajanje in smer teh vsakoletnih poletov, ni pa vreme edini činitelj, ki razgiblje cele ptičje rodove. Vemo tudi, da se isti nemir ob času odhoda polasti tudi ptic po kletkah in v živalskih vrtovih, kjer so z vsem dobro preskrbljene in tudi iz »izkušnje« vedo, da se jim mraza ni treba bati. Najbolj zadovoljivo odgovarja na ta vprašanja še solnce, ki s svojim letnim gibanjem izzove v ptičih skrivnostni vpliv, pod katerim se dvignejo in gredo v pokrajine, kjer sije z neokrnjeno močjo. Ko se na jesen pol solnca zniža, ko niti opoldne ne pri Korak naprej v socialnem skrbstvu Če upoštevamo, da je tudi ta nova zgradba, ki bo že na jesen mogla sprejemati prve goste, zrasla vsa le z žrtvami zavetišča, pri čemer bo služila tako važni panogi socialnega skrbstva, potem moramo priznati, da so sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki vodijo zavetišče, započele nadvse pomembno socialno akcijo. Ta je tem pomembnejša zaradi tega, ker bo stanovalcem zavetišča na razpolago prostorno dvorišče in prijazen vrt. Poskrbljeno pa bo tudi za razvedrilo in zabavo. Ze sedaj je napravljena v zavetišču velika radijska naprava, ki ima po najrazličnejših oddelkih vsega skupaj 12 zvočnikov. Če pa upoštevamo, kako nizke so oskrbnine, potem se pa moramo le čuditi, kako je mogoče, da zavetišče še shaja posebno sedaj, ko se je močno zadolžilo s to novo zgradbo. Oskrbovanci zavoda lahko izbirajo med več razredi. V skupnih prostorih s pet ali več posteljami, torej v starih poslopjih, znaša dnevna oskrbnina za osebo 15 din, v drugem razredu sta po dve ali po tri osebe skupaj, tam stane dnevna oskrbnina 30 din, v prvem razredu novega doma upokojencev pa ho imel upokojenec svojo lastno solio in ho za vso dnevno oskrbnino in stanovanje plačeval 40 dinarjev na dan. Na željo lahko svojo sobo upokojenec opremi s svojim pohištvom. Tako je s tem domom zrastel v Ljubljani nov zavod, ki bo dobrodošel zlasti vsem tistim, ki so na stara leta ostali brez sorodnikov, zapuščeni in brez razumevanja in se bore v tujih hišah s tegobami starosti. V domu za upokojence pa se jim obeta ljubezniva in prisrčna postrežba in življenje v družbi z drugimi, ki iih je zadela slična usoda. de več tako visoko na nebu kot sredi poletja — tedaj je prišel za selivke čas odhoda. Pri tem ni merodajna samo svetlriba in gorkota solnca, ampak tudi električni in magnetični vplivi solnčnih Žarkov. Ptice, ki so jih posamezne opazovalnice ujele na njihovem selitvenem jioletu, pa tudi kažejo, da v času selitve njihove žleze začno nekako drugače delovati, in kot v tistih, ki ostanejo pri nas, povzročajo goljenje in pozneje rast novega perja, tako v selivkah povzročajo — odhod v toplejše kraje. Nov letni čas torej po kozmičnem vplivu povzroča v pticah notranje presnavljanje in v njih se oglasi hrepenenje po daljnjih zimo-vališčih. In nobena ovira jih ne obvaruje pred temi vplivi: ne gorka kletka ne polna polja. „SOFHA" pregledne kartoteke. fBmi^r Pisalni stroji, štampilje za signiranje. Signirna barva i. dr. „SOFRA" Maribor, Oregortlteva nI. 24 Trnje z vrtov brezbožništva Iz Moskve poročajo, da je bil v Minskti pred kratkim na 5 iet zapora obsojen kmet Maslovič iz vasi Borisovo, in sicer zaradi »širjenja vesti o strašnem preganjanju cerkve v Sovjetski Rusiji«-. Preiskava je ugotovila, da je obtoženec imel radijski sprejemnik za kratke valove, na katerega je redno poslušal poročila vatikanskega radia. Na ta način je ujel marsikatero vest o »strašnem preganjanju«: cerkvenih občin v Sovjetski Rusiji in je seveda te vesti prifiovedoval naprej. To je bila vsa njegova krivda in nič mu ni pomagalo, da se je opravičeval s tem, da je na isti sprejemnik poslušal tudi Moskvo in njene vesti, ki jih je tudi prijiovedoval naprej. Dobil je 5 let, sprejemnik pa so mu zaplenili. Zveza bojevitih brezbožnikov je vladi Sovjetske Rusije f>oslala predlog, da se izpremeni koledar v smislu brezbožništva. Vlada pa je to reformo koledarja odložila na pozneje. Napovedujejo, da bo ta reforma, ki je že dolgo priprav-jjena, izvedena leta 1912 — za 2o-letnico oktobrske revolucije. V drugem takem predlogu Zveza bojevitih brezbožnikov prosi sovjetsko vlado, da bi izdala enotne predpise za pogrebe. V tem predlogu pravi omenjena zveza, da je končno že vendarle treba pomesti vse religiozne navade pri pogrebih. Vlada je že sestavila komisijo, ki naj izdela brezbožni pogrebni obrednik. Komisija je izdelala načrt, katerega glavne poteze so: žalujoči morajo priti k pogrebu v črnih ruskih krilih s črnimi čepicami na glavi. Pred odprtim grobom odigra godba žalno koračnico. Za okrasje groba se mora porabiti tudi rdeča zastava. Nagrobniki morajo imeti znamer.je srpa in kladiva. Pri moskovskem trgovinskem sodišču se je ustanovila novi delniška družba z glavnico 500 tisoč rubljev. Nova družba ima naslov: »Mednarodni brezbožni radio, d. d.« Namen družhe je, pospeševati brezbožno propagando polom radia, zlasti za inozemstvo. Ustanovitelj družbe je Kme-Ijan Jaroslavskij, predsednik Zveze bojevitih brezbožnikov, in Scheinmann, urednik »Rrezbožnika«, ter Semienov, prof. na univerzi v Ljeningradu. Na nekem zborovanju brezbožnikov v Moskvi je sovjetska letalka Maša Pelruševa ostro nasto- Eila proti nošenju zakonskega prstana. Češ da sla ■jenin in Stalin ta buržujski simbol zakonske zveze odklonila. Zahtevala je, da se zakonski prstani iz plemenitih kovin sploh prepovejo in da se morajo vsi zlati in srebrni prstani oddati državi. Zborovanje je sprejelo sklep, da bodo vsi zboro-valci sodelovali v organiziranem boju proti »znamenju propadlega kapitalističnega svetac. Lep sprejem dr. Mačka v Belgradu Dolgo ostati na soncu ln hitro porjaveti! Tedaj je potrebno ULTR A - OL JE - NI V E A s pojačeno močjo zaščite pred svetlobo. ULTRA - OLJE - NIVEA upija sončne žarke, ki povzročajo opekline in prepušča le tiste, ki porjave kožo. v Mali Šmaren se bliža - ptiči se zbirajo Selitev ptic - vsakoletni pojav, še vedno nepojasnjen Z}\0£ute Koledar Breda, 90. avgusta: Raza Limansfc«, devica. Pamahij. četrtek, 81. avgueta: Rajmund (Rafko), trpo-kornik. Pavlin, ikof. Novi (robovi •f* Alfonz baron Wurzbarh. V visoki starosti 88 let je v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal gospod Alfonz baron Wurzbach, posestnik. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne izpred hiše žalosti, Kongresni trg 16, na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bodo položili zemske ostanke pokojnega v družinsko grobnico. Naj v miru počival Žalujočim naše globoko so-žaljel + Na Jesenicah Je umrla gospa Mlei Berge-ljeva, soproga zdravnika. Zapušča soproga g. dr. Franceta Bergelja, mater ln tri otroke. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel "f" Na Jesenicah je mimo v Gospodu zaspala gospa Alojzija Čop roj čop. Pogreb !>o dane« ob 5 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim našo iskreno sožaljel t Šmartno oh Dreti. V nedeljo zjutraj |e umrla v celjski bolnišnici go«pa Jožefa Tevi, p. d. Šimnova mama. Rajnka je bila dobra mati in skrbna gonpodinja. Vzgojila je v krščanskem duhu osem otrok, ki se pridno udejstviijejo v katoliških organizacijah in pri cerkvenem petju. V Simonovo hišo je dolga lota zahajal »Slovenec« in drugi katoliški listi. Zemske ostanke so prepeljali iz Celja domov in jih včeraj pokopali na domačem pokopališču. Naj sveti blagi pokojnici večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel S Siamičevimi masnimi In sadnimi konzervami boste prav gotovo zadovoljnil — Na uršnlinski meščanski šoli v Mekinjah vpisovanje 1. 2., 8. seiptembra od 8 do 12 in od 14 do 18. K vpisovanju prineso učenke zadnje Šolsko izpričevalo in s 5 dinarji kol kovano, točno izpolnjeno prijavo. Učenke, ki se vpišeijo na novo, prilože tudi krstni list. — Otvoritvena služba božja bo 1. septembra ob 8. Takoj nato se začne pouk. Gojenko morajo biti v zavodu 10. septembra do 17. — Trgovski nčni zavod v LJubljani. Kongresni trg 2. vpisuje v svoj Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti redno vsak delavnik od 9 do 12 in od 3 do pol 7 popoldne. Tečaj je organiziran Kot redna Enoletna trgovska šola in nudi svojim učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci drž. trgovskih šol. Zavod se nahaja na Kongresnem l.gu v bivših prostorih drž. dvorazredne trgovske t-ole in ima prostorne, najmodernejše učilnice. Zavod «i je zavoljo svoje solidarnosti in sivojih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves in je p° svojih pedagoških metodah in prvovrstnih učnih močeh najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. — \sa podrobna pojasnila daje vodstvo zavoda ustno ali pismeno. Telefon Dopisne trgovske Sole 29-86. — Učitelji emigranti. Podpisana pozivava vse učitelje, ki so bili in so še komtraktualci ali dnev* ničarji po 1. aprilu 1932 1. naj pošljejo enemu podpisanih sledeče podatke: a) doba kontraktual-ne oziroma dnevničarske službe, b) službena doba v Italiji, c) sedan|a skupina in skupina, če bi se štela vsa leta službe. Podatke potrebujeva, da ponovno začnemo akcijo, da se nam priznalo kontraktualna oziroma dnevničarska leta. Tova-riš(ica), ki želi kaka pojasnila, naj priloži dopisnico za odgovor. Babič Josip, učit., Beltinci, Pavletič Julij, učit., Hajdina pri Ptuju. — Da boste (talno zdravi, ja potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola v Svetini, pošla: Zg. sv. Kungota prične 1. decembra t. 1. novo šolsko leto, ki traja do 31. oktobra nasl. leta. V šolo se sprejemajo samo kmečka dekleta. Med šolskim letom ni nikakih počitnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk. Šolo vodijo šolske sestre iz Maribora. Namen šole je izobraziti dekleta za dobre kmečke gospodinjo, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Temu primemo je usmerjen tudi pouk, ki obsega: Verouk, vzgojeslovje, gospodinjstvo, živiloznanstvo, gospodinjsko spisje, zdravstvo, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, narodno gospodarstvo in zadružništvo, kmetijsko-gospodinjsko knjigovodstvo, veterinarstvo, čebelarstvo, vinarstvo in kletarstvo; posebno pa se dekleta vadijo kuhanja, šivanja, pranja, pletenja, preje, urejevanje hišnih prostorov in raznih gospodinjskih ter gospodarskih del, ki so potrebna vsaki dobri kmečki gospodinji. Oskrbovalnina znaša 350 din na mesec. Kmečkim dekletom, katera zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati celotne oskrbovalnlne, podeljuje Kralj, banska uprava primerne štipendije, ki se ravnajo po premoženjskih razmerah. Dekle, ki želi vstopiti v šolo, mora biti staro najmanj 16 let, popolnoma zdrava in nravno neoporečna. Lastnoročno pisani in z din 10 banovin-skim kolkom kolkovani prošnji naj priloži: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. nravstveno spričevalo; 4. zdravniško spričevalo; 5. obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo stroške šolanja, kolknvano z din 4 banovinskim kolkom; 6. premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka (potrjen od Davčne uprave) ter gospodarskega stanja staršev ali njih namestnikov; 7. domovnico. Prošnje za sprejem je po- Jčaj f lav/če? Včeraj se je primerilo za ie dni neka] neverjetnega: n Knafljevi ulici niso izdajali nobenih posebnih Izdaj. Ničesar nt bito, kar bi razburjalo mirne sprehajalce po ljubljanskih ulicah. Samo in tNarodovih> posebnih izdaj ie potem napotil neke brihtneJSe Ljubljančane, da so proti pečeni pričeli spraševati o našem uredniitou: morda se je pa sedaj res kaj pomembnega zgodilo, ko «Jutro* in <\arod* ne delata posebnih izdajf Na to nismo mogli odgovoriti drugega, ko io. da so morda v Knafljevt ulici prišli do spoznanja, da je javnost mogoče samo parkrat potegniti in razburiti t praznimi senzacijami. — Kaj pravite?. slati najkasneje do 30. septembra t. 1. naravnost vodstvu ban. kmetijski gospodinski šoli v Svečini, p. Zg. sv. Kungota, kjer se na željo dobe še na-daljna pojasnila. Prosilka naj navede natančen naslov; važna jo pošta. — Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Chrlstofov učni zavode — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldne In popoldne, doleka izvestja ln novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno aH osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje I Edinstvena stroiepisnica e 50 pisalnimi ln računskimi stroji Zavod Je potrjen od minletrt6va. ima pravico javnosti (veljavnost Izpričeval, rodbinsko doklade, železniško karte). Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt. — Z zidarskega odra Je padeL 28-letni zidar Stane Kurat, zaposlen pri gradbl stavbe na Vodnikovi cesti v SiJki, se je včeraj dopoldne na zidarskem odru nesrečno prestopil in omahnil v globino. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. ^Mfe Ne kupujte mafka v vreli! ^Vnc pijte kisle vode. ne da bi ^^^ pazili, katero pijetel Vaše zdravje Je toliko vredno, da zahtevate Radensko tisto z rdečimi srd, našo najboljšo mineralno vodo, lifcno v originalnih »Uklaiikahl — Nasveti in navodila, kako lipešno uporabljamo najrazličnejša sredstva za Čiščenje oblek in drugih predmetov v gospodinjstvu, so vsaki gospodinji nujno potrebna. Zato si nabavite za 3 din knjižico »Praktični nasveti gospodinji«. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Pražakova ulica 8. — Društvo Rejec malih iivali v Litiji priredi v nedeljo, 3. septembra svojo letno veselieŠ na vrtu ge. Modlčeve v Liliji (gostilna »Fortuna«). Začetek ob 15. V slučaju slabega vremena se vrši ista v prostornih gostilnlčarskih lokalih istotam. Poleg lepih dobitkov bodo na razpolago cenjenim gostojn poktišn ja pečenke naše domače štajerske kokoši, grahaste plimetke, rdeče rodajlendke itd. Dobiček je namenjen za nakup živali. Vstopnina običajna. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice. — Kurja očesa in otiičanel te ne tvorijo, ako uporabljate za nego nog SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Kmetijska šola v Sv. Juriju ob J. I. prične letos celoletni tečaj dno 25. septembra, v katerega sprejme kmečke sinove, ki se Žele izobraziti v kmetijstvu z nanunom, da ostanejo na domoči kmetiji. Banska uprava prispeva k oskrbnini, ki znaša mesečno din 300, po premožen ;«k i h razmerah staršev do 200 din, tako da odpade na manj premožne prosilre samo okrog 100 din. Prosilci vložijo svoje lastnoročno spisane z 10 din kole-kovane prošnje na upravo kmetijske šole najkasneje do 5. septembra t. 1. Priložijo ji: krstni Tist, domovnico, nravstveno izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo, obvezo staršev, oziroma varuha (din 4 banov, kolek), da bo prosilec po dokončani šoli ostal na domačem posestvu in da bodo starci krili del na njih odpadle oskrbnine. Končno koleka prosto potrdilo o imovinskem stanju staršev. Pozivajo se vsi oni starš!, ki žele svoje sinove, zlasti naslednike izobrazili v vseh kmetijskih naukih ter Jih s tem usposobiti za vodstvo kmetije, da pošljejo svoje sinove, ki so vsaj 16 let stari, na ta zavod. Za tako izobrazbo izdan denar je dobro naložen. nimivosti. Vpisujemo do 31. avgusta. V sončno Dalmaoijo, 6 dnevni romarski avtoizlet od 25. do 80. septembra. Najlepše in najzanimivejše jeson-•ko potovanje po Dalmaciji. Vesela trgatev grozdja, izlet po morju na prekrasni oiok Hvar. Priljubljeno romanje k Mariji lurški v Rajhenburg z i zlo lom v Zagreb, 28. in 24 septembra. Tehnična izvedba Tujskoprometno zveze. Brezplačna navodila pošilja uprava »Po božjem evetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Podružnica ZZD Predoslje pri Kranju priredi v nedeljo, dne 3. septembra 1939 pod pokroviteljstvom ministra za zgradbe dr. Mihe Kreka Delavski tabor z blagoslovitvijo prapora podružnice ZZD s sledečim sporedom: Ob pol 14 sprejem pred Prosvetnim domom v Predosljah, nato sprevod do cerkve, kjer bodo ob 14 litanije in blagoslovitev prapora. Po blagoslovitvi sprevod na tnborni prostor, kjer bo delavsko zborovanje. Govorili bodo razni delavski govorniki, med njimi g. dr. Albin Šmajd. Prosta zabava z ribolovom. Sodeluje tržiška godba. Delavci in delavkel Prihitite na ta dan vsi v Predoslje, da pokažemo svojo delavsko zavest ln strnjenost z narodom. Obmojnl promot z Nemčijo Kakor smo Že poročali, je z 28. avgustom Nemčija omejila potniški promet skozi naše obmejne postaje. Do preklica bodo v prometu samo naslednji vlaki: Na progi Maribor-Gradec ostane v prometu še dnevni par brzih vlakov z odhodom iz Maribora ob 16.30 in prihodom v Maribor ob 13.18 ter s prestopanjem v Mariboru. Nočni par brzih vlakov ne vozi. Nočni brzi vlak vozi samo med Mariborom in Trstom. Nadalje vozita iz Maribora v Nemčijo še dva para potniških vlakov v obeh smereh. Odhod iz Maribora ob 13 in ob 21 40 ter prihod v Maribor ob 8.22 in 21.37. Med Mariborom in Ht. lijem ostanejo v prometu vsi potniški vlaki, ki so označeni v voznem redu. Iz Pliherka proti Celovcu In obratno vozita dva para potniških vlakov z odhodom iz Pliherka ob 6.45 in ob 19 ter prihodom v Pliberk ob V>o in 20.46. Iz Dravograda-Meža ob 17 in prihodom v Dravograd-Meža ob 11.46. Z Jesenic proti Podroščici vozita v vsaki smeri po dva para potniških vlakov. Oba para brzih vlakov sta ukinjena. Potniška vlaka odhajata z Jesenic ob 11.20 in ob 18.40 ter prihajata ha Jesenice oh 9.14 in ob 18.05. Iz Radgone proti ftpilju voz! samo en par potniških vlakov. Iz Radgone odhaja ob 15.23, prihaja pa v Radgono ob 9.13. Direktni vozovi ne vozijo skozi nobeno obmejno postajo v Nemčijo in iz Nemčije in morajo potniki povsod prestopati. P&cbvZovi * Berlinski župan se Je sredi poti v Dalma-cljo moral vrniti, fz Splita poročajo: Kakor vsako leto bi moral tudi lelos priti na počitnice v Dalmacijo berlinski župan dr. Lippert. Preteklo leto jo bil v Dalmaciji nieseo dni. V ponedeljek bi moral priti v Split. Toda mesto njega je prišla samo brzojavka iz Budimpešte, v kateri sporoča, da mora prekiniti pot v Dalmacijo in ee vrniti v Berlin. * Nov samostan s sirotišnico v Sošlcah, ki so ga zgradile nnijatske sestre Vasiljanke, je v nedeljo posvetil hrvatski metropoli* dr. Stepinac. V samostanu je tudi sirotišnica za revne otroke z,iimberaškegn okraja in v njem bodo tudi vsako Jeto po dvakrat gospodinjski tečaji. Siromašni zumberaški okraj bo z novim samostanom mnogo pridobil. * Velik moderen plavž je začel obratovati v nedeljo v Capragu. K slovesnosti so so zbrali številni predstavniki gospodarskega življenja. Novi plavž, ki je eden največjih v državi, bo zmogel dnevno kapaciteto 60 do 70 ton. „ , T, It?,iianRki parnik poklican iz Dalmacije. Veliki italijanski potniški in tovorni parnik 3. septembra od 13. do 18. ure vsi v POSTOJNSKO JHmO Velika podzemska veselica Prijave se sprejemajo pri PUTNIKU v Ljubljani, Tyrševa cesta 11. — Telefon št. 24-72. — Pojasnila: ENIT, Tera-zije 16, Beograd, in vse potovalne pisarne. — »Bran-i-bor«. osrednji odbor v Ljubljani, poziva vso svoje podružnice, da priporočajo svojemu članstvu obisk planinskega iabora, ki ga priredi Slovenska planinsko društvo v nedeljo dne 3. septembra t. 1. na Plešivcu pri Slovenj-grndou. Ob 9 bo sv. maša v cerkvi sv. Uršule na Plešivcu, ob 10 slavnostno zborovanje pred planinskim domom na Plešivcu, pojioldne pa planinska zabava. (■■■■■■■■I V nedeljo 10. septembra 1939 bo v Šoštanju velik mladinski tabor in blagoslovitev novega prapora Vabljeni vsi domoljubni Slovenci — Brezobziren motocikliM Je na cesti od Domžal proti Trzinu podrl 29letnega mizarskega pomočnika Alojzi/a Mrvarja. doma iz Ribnice. Pri padcu se je Mrvar hudo- potolkel po glavi in se je včeraj zatekel v bolnišnico. — Opozarjamo na izredno ugodno priliko potovanja s posebnim vlakom v Relgrad na dan 2. septembra t. I. Cena 145 din za osebo. Vse prijave In informacije sprejemajo vse biljetarne »Putnika«. — Za tri dni r Italijo z avtom po Vipavski dolini od 8 do 10. septembra: do Gorice—Trsta 150 din, do 1'adove—Benetk 280 din. Spotoma obisk vseh znamenitih krajev in ogled vseh za- »Brioni«, ki vzdržuje redno zvezo med jadranskimi m grškimi pristanišči in je v ponedeljek pristal v Splitu, je dobil radiotelegrafsko povelje, da se takoj vrne v italijanske vode zaradi napetega mednarodnega položaja. Na parniku je bilo med drugimi tudi 25 grških vojaških obvezancev, ki so potovali iz Italije v Grčijo. Te je parnik izkrcal v Splitu, odkoder bodo morali nadaljevati pot v Grčijo z drugo ladjo. • Jadrnica se jo potopila. V nedeljo zjutraj navsezgodaj se je pri polotoku Pelješcu v Dalmaciji potopila motorna jadrnica »Složna brača«, last Alberta Rakiča Iz Vrbovske. Jadrnica jc vozila iz Kotorja v Jelšo na llvaru tovor opeke. Na ladji so bili Rakič sam, ki ;e poveljeval, in nje-gava dva sinova kot mornarja. Zaradi teme in slabega vremena pa je jadrnica zadela v breg blizu kraja Podobuče na Pelješcu in pri tem utrpela tako hude poškodbe, da se je potopila. Posadka so je rešila. Lastnik trpi občutno škodo. • Pri delitvi plena ga je ustrelil. V Našicah pri Osjeku sta se v neki krčmi sprla pri delitvi plena dva znana žeparja Jožo Vladunjič in Blaž Katič. Oba sta bila na sejmu v Našicah, kjer eta »kupno opravljala svoj tatinski posel. Pri delitvi plena sta se pa v krčmi sprla. Gostilničar ju je »podil na dvorišče, kjer pa je prepir zavzel tako velik obseg, da je Vladunjič segel po samokresu in oddal na Katiča več sKaj ste pa potem naredili,« ga je vprašala kraljica. »Vlegel sem Be na hrbet In se pokril s trebuhom,« je suho odvrnil general. »Povej no, Emil, ali še sedaj nisi naredil likerja?« I LJUBLJANA Izloibe ljubljanskih trgovin Zadnje čase postajajo vedno lepše. Videti je, da trgovci kar tekmujejo drug i drugim, kdo bo imel lepše urejena in okrašena velikanska izložbena okna. Ta prizadevanja ljubljanskega trgov-stva so vredna vse pohvale. V Ljubljani živi celo več spretnih dekoraterjev, ki so si z dobro uspelimi izložbami po trgovinah pridobili mnogo novih novih strank. Vendar večina ljubljanskih trgovin prepušča ta dela trgovinskim nameščencem, med katerimi so mnogi prav spretni. Pogosto vidimo, kako nameščenci, potem ko se na večer trgovina zapre, z vnemo gradijo novo izložbo do devetih ali tudi do desetih zvečer. Čujemo, da gospodarji smatrajo, da ta posel spada med službene dolžnosti trgovskega nameščenstva in da svojim uslužbencem za težko nadurno delo ne dajejo niti nagrad, kaj fiele pravega plačila. Zdi se nam, da takih trgovin v Ljubljani ni več mnogo, če pa so, je pa skrajni čas, da njihovi gospodarji to prakso izkoriščanja svojih uslužbencev opuste. Prosvetni tabor v Dravljah 30 letnica Prosvetnega društva 3. septembra Pokrovitelj g. župan dr. AdlešiČ Spored: Na predvečer, v soboto, dne 2. septembra, ob 20 slavnostna predstava »Srenja«. — V nedeljo, dne 3. septembra ob 9 sprevod izpred nove šole Zg. Šiška— Dravlje do cerkve sv. Roka v Dravljah. Nato sv. maša na prostem. Po sv. maši slavnostno zborovanje. Govori g. inž. Sodja. Ob 3 pop. javni telovani nastop. Po nastopu prijetna domača zabava. Uršulinske šole v Ljubljani Na uršulinski realni gimnaziji bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 8 do 12. Učenke 1. razreda, ki so na tukajšnji gimnaziji napravile sprejemni izpit, naj se javijo pri vpisovanju, da poravnajo pristojbine. Učenke, ki obiskujejo ostale razrede, naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo. Go-jenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem zavodu in obiskovale uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ali pismena prijava, da ostanejo še nadalje v penzio-natu. Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba davčnega potrdila. Plačuje se le zavodska šolnina, ki znaša 60 din mesečno. Pri vpisu plača vsaka učenka tudi 50 dinarski kolek za prijavo, 20 din za zdravstveni fond in 30 din za knjižnico in učila. Na uršulinski meščanski Soli bo vpisovanje 1. In 2. septembra od 8 do 12. V 1. razred sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole ali razred višje ljudske ali srednje šole. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadttje' šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku). Davčnega potrdila ni treba. Na nršnlinskem učiteljišču bo vpisovanje dne 1. septembra, na vadnici pa 3. in 4. septembra od 8 do 12. Na uršulinski ljudski šoli bo naknadno vpisovanje v petek, dne 1. septembra od 8 do 12. V soboto, dne 2. septembra je šolska sv. maša, v ponedeljek, dne 4. septembra se prične redni pouk. Učiteljišče in vadnica, realna gimnazija in pieščanska šola imajo otvoritveno sv. mašo dne |1. septembra. Takoj nato se prične redni pouk. Gojenke, ki ostanejo v zavodu, morajo biti 11. septembra že v zavodu. — Vsi, ki mnogo fedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetji orabi. por Reg. po min. toc. pot ln n. z dr. S-br. 15.483. 25. V. 35. 1 Proslava kraljevega rojstnega dne. Vsa narodna kulturna, bojevniška, telesnovzgojna, humanitarna in gasilska društva mestno poglavarstvo vljudno vabi, da se njih predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v sredo, dne 30. t. m. ob 18. v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored prosiave kraljevega rojstnega dne 6. septembra, ki naj bo v teh časih res manifestanten izraz skupnosti, ljubezni, spoštovanja in vdanosti vsega ljubljanskega prebivalstva našemu mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. 1 Vse pevce iz Ljubljane in okolice vabimo, da se udeleže skupne, pevske vaje, ki se bo vršila v četrtek, 31. avg. ob 20 v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Note: »Slovenec, Srb, Hrvate in Jenkovo molitev »Ti, ki si ustvarile, naj prineso arhivarji s seboj, ostali jih dobe pri vaji. Uprava Hubadove užpe. 1 Gg. kateheti ljubljanskih meščanskih in lfud-skih iol imajo v petek, 1. septembra v Alojziški kapeli ob 8 sv. mašo, ki jo opravi prevz. gospod škof. Po sv. maši »Pridi, sv. Duhl« 1 Mestna počitniška kolonija »e vrne it Metlike v eredo, 30. avg. ob 20.30 na gl. kolodvor. Mestno poglavarstvo vabi starše, da sprejmejo •voje otroke na kolodvoru. 1 Tukajšnja tvrdka Ign. Vol$ v Tavčarjevi ulici, trgovina e šivalnimi »troji, kolesi in motorji, je bila te dni počaščena z naročilom z visokega mesta, in sicer od uprave dvora Nj. Vel. kralja Petra II. na Bledu. Najprej so bila naročena kolesa za Nj. Vi«, kraljeviča. Poznana firma Vok je dobavo izvršila v popolno zadovoljstvo visokega mesta. Zato je tudi prejela ponovno naročilo za kolesa »Bianchi« in »Ph8xnomen« za Nj. Vel. kralja Petra II., kakor tudi za njegovo spremstvo. Tudi s to pošiljko je bilo Nj. Veličanstvo, kakor tudi spremstvo poviem zadovoljno, kar je pač najboljši dokaz za točno in solidno postrežbo domače firme Ign. Vok. Tvrdka Ign. Vok v Tavčarjeva ulici je upravičeno lahko ponosna na to visoko odlikovanjal 1 V nedeljo 3. leptembra ob 15 vsi na otroško igrišče poleg cerkve sv. Družine v Mostah. Tam na« £«1ca ejgfirnn mrefn. Kje dobitp ra 1 din spalnico, kolo, šivalni (troj, moško obleko, voz drv, .vrečo moke, servis in še nešteto visoko vrednih dobitkov: Pač »no na mošanski tomboli. Zato ne zamudite ugodne prilike in pridno kupujte tablice. Vsaka druga tablica siguren dobitek. Prosvetno druitvo Ljubljana-Moste. 1 Is banovinskega Mladinskega doma v Ka-štel Štafiličn se vrnejo deklice v Ljubljano z dolenjskim vlakom 1. septembra ob 8.45 zjutraj. Prosimo svojce, naj pričakajo otroke na kolodvoru. 1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljublja-na-mesto priredi v sredo, dne 341. t. m. izlet v Št. Vid nad Ljubljano z ogle. t. m. dalje kakih 14 dni zaprta za vozni promet od Kongresnega pa do Novega trga. I Pregled motornih vozil. Po odloku kr. banske uprave v Ljubljani Ik> po pravilniku ministrstva notranjih del z dne 20. IX. 1928, »Ur. liste 386-100, za drugo polletje naknadni komisijski pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov, avtotaksijev) in v tem lotu za drugo polletje še niso bili uradno pregledani ter odobreni za javni - promet. Pregled bo v petek, 1. sept. v Ljubljani na Bregu it. 20 (dohod z Novega trga). K temu pregledu se morajo pripeljati tudi vsa motorna vozila (motocikli in avtomobili) za zasebno uporabo, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bila komisijsko pregledana in odobrena za promet. 1 Usnje; Pitlinge krom, boks, krupone, Erjavec, trgovina usnja, Stari trg 18. 1 Vagon je začel goreti med vožnjo. Redek pogled se je nudil ševilnim pešcem in kolesarjem, ki so čakali v ponedeljek zvečer ob četrt na 8 pred železniško zapornico na Dunajski cesti. Na postajo je vozil notranjski osebni vlak, ki je imel malo zamude in ki prihaja iz Postojne na Rakek kot brzi vlak. Z Rakeka do Ljubljane vozi kot osebni in ima zato le dolge štirio6ne vagone. Drugi vagon za lokomotivo je bil tudi še službeni vagon in ta je gorel 6 polnim plamenom. Videti pa je bilo, da je ogenj nastal šele na vožnji od zadnje postaje Brezovice proti Ljubljani. Vagon je začel goreti najbrž zato, ker so 6e leseni deli užgali po iskrah, ki so letele iz lokomotive. To je očividno, saj je gore! sprednji del vagona, dočim se plameni stranskih sten šc niso prijeli. Ko je vlak zavozil na postajo, je železniško osebje ogenj hitro pogasilo, tako da ni bilo velike škode. 1 Dolgoletni trgovski pomočnik in potnik pri uglednih ljubljanskih in drugih trgovcih, pozneje trgovec, je zaradi svoje bridke U6ode popolnoma obubožal. Brezvestni svojci so ga spravili ob vse imetje, med tem ko je bil on dolgo let v zdravstvenem zavodu. Dance ne more zaradi bolezni in vojne invalidnosti delati, zato je odvisen samo od dobrih ljudi. Da si nekoliko odpomore od bede in trpljenja, ker nima niti redne hrane in stanovanja, se obrača na cenj. gg. trgovce in dobre ljudi, da mu pomagajo. Vsak najmanjši dar hvaležno sprejme. Darove zanj sprejema uprava »Slovenca«. 1 Nesreča ne počiva. 48 letni delavec Kurjač Tone iz Zgornje Šiške je rezal na slamoreznici, ko mu jc zašel mczinec leve roke pod nož. Stroj mu je odsekal prst. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. HO LE m MARIBOR m Proslava kraljevega rojstnega dne bo letos posebno slovesna. V ponedeljek zvečer se bo v mestni posvetovalnici vršil sestanek zastopnikov vseh mariborskih narodnih organizacij. Sestanek je sklical Župan in so na njem razpravljali o proslavi kraljevega rojstnega dne. Proslava se bo vršila na predvečer, dne 5. septembra, s sprevodom skozi mesto in zaključnim kratkim zborovanjem pred mestnimi magistratom. Sestavljen je bil poseben odbor, ki vodi vse predpriprave. m Karitativna iveza v Mariboru sporoča, da se,vrnejo deklice z letovanja v Kaštelu Stafilič v petek, 1. septembra, z vlakom ob 11.44. Starši naj pridejo po svoje otroke na glavni kolodvor. m Vpisovanje v Glasbeno šolo »Drava« bo 1. in 2. septembra v Kolonijski šoli, 4. septembra pa v Narodnem domu (III. nadstropje), vsakokrat od 15. do 18. Redni pouk se začne v soboto, dne 16. septembra. Vse drugo je razvidno na lepakih. m Požar. V Ročici pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je na gospodarskem poslopju posestnika Antona Horvata izbruhnil požar, ki se je razširil tudi na stanovanjsko hišo ter oboje upepelil. škode je za 15.000 din. Zgorelo je tudi nekaj gospodarskega orodja in letošnjih poljedelskih pridelkov. Domači so se iz hiše pravočasno rešili. Požar je povzročil slab dimnik. Vse za šolo v Girilovi! m Tretjina earlnskih uradnikov se seli iz Maribora. Zadnje premestitve v carinski službi so posebno prizadele mariborsko carinarnico. Premeščenih je 21 uradnikov, večinoma carinskih kontrolorjev, dobra tretjina vsoga staleža mariborske carinarnice. Vsi premeščenci so bivali v Mariboru že dolgo, nekateri celo nad 10 let, ter so se pri nas že kar udomačili. Zato je umljivo, da težko odhajajo, pa tudi njihovim znancem in prijateljem je hudo pri slovesu. V Mariboru se vrste sedaj že nekaj dni poslovilne prireditve v raznih lokalih. m Strahotno trpljenje. Mariborsko državno pravdništvo je dobilo prijavo o strahotnem trpljenju uboge mrtvoudne ženske. 62 letna Terezija Repolusk je živela nekaj let kot občinska uboga pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Ko pa je njena občina zvedela, da si je njen sin kupil posestvo na Ščavnlci, mu jo poslala mater tja, da jo sam vzdržuje. Marija Repolusk je zaradi dolgotrajne bolezni na nogah docela hroma ter se ne more ganiti. Sin ji je pripravil ležišče v odprti kolarnici zraven živinskega hleva. Položil jo je na star voz, na katerem jc nekaj ovsene slame, brez vsake rjuhe ali vzglavja, za odejo pa je dobila star preluknjan koc. Tu leži sedaj že štirinajst dni, edina družba jie je domači pes čuvaj, ki je priklenjen v isti kolarnici in s katerega gredo muhe in mrčes na ubogo starko, ki se zaradi ohromelosti tega niti otepati ne more. Ker stoji uta, v kateri je nesrečna žena, tik banovin-ske ceste, prihaja do reve tudi ves prah, ki ga dvigajo na cesti številni avtomobili. Pogled na starko je strašen in žalosten. Vse gre pod njo, vsa je v smradu in umazanosti. Njen sin je orožnikom dejal, da matere no more spraviti drugam, niti v hlevu je ne more imeti, ker mu vse za-smradi. Ga. dr. Klara Kukovec zopet ordinira m O razkrinkanju drzne tatinske tolpe, ki je plenila štiri leta okrog Sv. Antona v Slovenskih goricah, prihajajo na dan nove zanimivosti. Največ zaslug, da je ta tolpa postala neškodljiva, so si pridobili vodja orožniške čete pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah narednik Ivan Molan, oroi-niški podnarednik Alojz Urbinc in orožniški kap-ral Gvidon Kalin. Vztrajno sta pomagala orožnikom tudi antonjevški župan Poljanec in občinski tajnik. Povod za razkrinkanje pa je dal eden od članov tolpe sam, ker je sam sebi napravil večjo škodo ter je hotel potem krivdo zvaliti na poštene ljudi. Orožniki so štirinajst dni neprestano opazovali zlikovce, dokler zadeva ni dozorela. Sedaj pa jih noč in dan gonijo okrog številnih posestnikov, pri katerih so vlomili in kradli. Zanimivo js, da so nekateri oškodovanci šele sedaj zvedeli, da so bili okradeni. Zlasti v vinskih kleteh so opravljali tatovi svoj posel tako previdno, da mnogi niso vedeli, da imajo drugi njihove ključe. Kradli so z neverjetno drznostjo vse, kar jim je prišlo pod roke, prašiče, koze, ovce, največ pa kokoši. Ukradli so tudi šest tednov staro tele, katero je dobil sedaj lastnik kot poldrugo leto staro telico nazaj. Ljudje so kar trumoma prihajali na domove tatov ter odnašali svoje, reči, ki so jim bile v teku teh let ukradene. Kako maščevalni so bili tatovi, dokazuje to, da so nekemu posestniku iz jeze izpustili po kleti 12 polovnja-kov pijače, ukradli pa so jo samo 30 litrov. m Predrzen 15 letni viomilee. Tesarski mojster Jurij Potočnik v Mežici je že dalj časa opažal, da- mu iz ročne blagajne zmanjkuje denar, vendar ni' mogel ugotoviti, kdo in kako mu denar odnašajo. Ko se je včeraj popoldne nenadoma vrnil v svoje stanovanje, je zasačil 15 letnega delavca Mihaela Staneta, ki je v trenutku sitočil skozi okno in pobegnil. Tokrat je Potočnik ugotovil, da mu ie zmanjkalo 2000 dinarjev. Orožniki so mladega tatu aretirali in pri njem našli 3200 dinarjev, to je vsota, ki mu je ostala od 8000 dinarjev, ki jih je v več presledkih odnesel Potočniku. Sumijo, da je fant nekemu, ki stanuje v isti hiši, ukradel 600 dinarjev. m Čigavo je kolo? Drugošolec Franc Oolež Je na stražnico na Aleksandrovi cesti pripeljal kolo, ki ga jo našel pred hišo, v kateri stanuje. Kolo je znamke Adler. Radio-Therma Laško Učinkovita moč radioaktivne termalne vode 37®C za bolezni: kronični revmatizmi vseh vrst, kronična obolenja črevesja in ožilja, ischias, žensko bolezni, arterioskleroza. — Zdravljenje jo pod stalnim nadzorstvom zdravnika. — Dialcrmija, elektroterapija, obsevanje. ZNIŽANE CENE. Od 1. septembra dalje pavšalne cene: za 20-dnevno zdravljenje 1100 din, 10-dnevno 000 din (hrana, stanovanje, dnevno 1 kopel, zdravniški pregled in občinska taksa). — Zahtevajte prospekte I Ptuj Starši! Na ptujski gimnaziji se odpre z nastopnim šolskim letom za I. razred klasična vzporednica. Staršem priporočamo, da vpišejo svoje otroke v ta oddelek, ker klasični pouk nudi učencem globljo izobrazbo, kar priznavajo vsi naši šolniki. Za to učence bo omogočen tudi študij nemščine od III. razreda naprej kot prost predmet. Vso oskrbo dobijo dijaki v Dijaškem domu, ki je tik poleg gimnazije. Vse za šolo v Cirilov! 1 Glasbena Matica v Ptuju sporoča, da bo vpisovanje gojencev v glasbeno šolo 1., 2. in 3. septembra od 9 do 12 in 15 do 17 v šolski pisarni. Začetek rednega pouka bo za vse oddelke dne 4. septembra 1939. Kranj Napad na stražnika. Včeraj je napadel iz zasede delavec Jože R., zaposlen pri gradnji cesto v Kranju, doma v Šmihelu pri Novem mestu, stražnika Martinčiča Alojzija. Ko je šel stražnik čez dvorišče, je R. nenadoma planil s kolom nadenj. Toda stražnik ga je po daljšem ruvanju obvladal in ga aretiral ter odvedel v policijske zapore. Vlom v stanovanje. V stanovanje Glavača Klamana, natakarja v kavarni Stara pošta, so neznani vlomilci s ponarejenimi ključi vdrli in odnesli 9400 din. Dva tička prijeta. Kranjska policija ie aretirala Franca K., brezposelnega delavca brez stalnega bivališča, ki je bil že delj časa zasledovan od sodišča v Radovljici zaradi večjih vlomov, tatvin in goljufij. Nadalje je bil aretiran tudi Stanislav S., brezposelni delavec, doma iz Smihela pri Novem mestu, ki je bil tudi zasledovan in kaznovan že zaradi večjih tatvin in goljufij. Učitelj: Kaj Je človeku dnevno neob« boilno potrebno t Učenec: Vem, NOVI E M z okusom MARELICE P r o i i v o d i UNION, Zagreb Celje e Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. B. septembra, bodo trgovine v območju celjsko mestne občino in na praznik 8. septembra ves dan zaprte. c Mladinski dan v Žre/ah. V nedeljo, 3. septembra bo v Žrečah prvi telovadni nastop. Vse prijatelje naše organizacije vabimo, da pobite y nedeljo v Žreče. c Pevski odsek Prostovoljne gasilske lete » Gaberju pri Celju priredi v nedeljo, dne 3. septembra pod vodstvom pevovodje g. Dragarja Aleksandra v Št. Janžu na Dolenjskem ob 3. popoldne pevski koncert slovanskih in slovenskih, domo ljubnih narodnih pesmi. Dopoldne bo pevski zbor pel tudi pri 10 sv. maši. Pevskemu odseku PGČ, ki jo v zadnjem času tako napredoval, želimo, da bi tudi na Dolenjskem s svojim nastopom uspeli c Neresnične vesti o roparskem napadu v gozdu pri St. Andraiu pri Polzeli. Pred dnevi smo poročali o roparskem napadu v Št. Andražu pri Polzeli. Sedaj smo dobili nove podatke o tem napadu, ki pa ni bil roparski. Neki krošnjar iz Savske banovine si je privoščil v nekem sadovnjaku v Št. Andražu preveč sadja, zaradi česar sta ga dva posestnika prav pošteno pretepla. Zatrjujejo, da je ta krošnjar, ki je zbežal iz bojazni, da ga bodo prijeli, na drugi strani pa tudi iz sramu, da jih je dobil, izjavil, da sta ga napadla dva neznana moška in mu celo vzela 500 din gotovine, ki sta jih izsilila s samokresi. Toliko smo prejeli. c Uradni dan Zbornice sa TOI v Ljubljani bo za Celjo in celjsko okolico v torek 5. septembra od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8, pritličje, levo. c V opekami Sodin je stroj razmcsaril levo dlan 14 letnemu Bogoviču Ernestu. Zdravi sc v celjski bolnišnici. c Ali verjameš, da dobii za borih .1 din v Petrovčah, lepo 200 kubično novo »Victoriac motorno kolo? Ako ne verjameš, pridi na Mali Šmaren popoldne v Petrovče na iziet, kjer boš mogel na lastne oči ogledati razstavo dobitkov, in sicer: 3 motorna kolesa, 10 moških in 10 ženskih koles, 2 šivalna stroja, kuhinjsko opravo, elektromotor, jedilni, kavni in umivalni servis, sadno škropilnico in mlin plug, slamoreznico, kultivator itd. Ob tej priliki se pomudiš na veseličnem prostoru, kjer ti pripravljajo prireditelji veselo presenečenje. c Brinovc Vinko se je prijavil sodišču. Pred dnovi smo poročali o žalostnem dogodku v Braslovčah, kjer je v vinjenosti posestnikov sin Brinovc Vinko s kolom do smrti potolkel Mavka. Brinovc se je teden dpi skrival pred orožniki in vsi so že mislili, da se mu je posrečilo uiti ?ez mejo v Nemčijo. Včeraj pa se je Brinovc prijavil sam okrajnemu sodišCu na Vranskem. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Novo mesto G. Jože Maučec, ki je bil do sedaj prefekt na banovinski kmetijski šoli na Grmu, je nastopil novo službeno mesto kot suplent na gimnaziji v Celju. G. profesorja bodo zelo pogrešali gojenci kmetijske šole, pri katerih je bil zelo priljubljen; prav tako tudi prosvetne organizacije v Novem mestu, pri katerih je agilno deloval. Jesenice Poročil se je agilen član ZZD gosp. Čehovin Ludvik z gdč. Valentinčič Katarino, uradnico pri tovarni Tršan na Jesenicah. Čestitamo! šolske sestre de Notre Dame v zavetišču Krekovega doma na Jesenicah sprejemajo s 1. sept. učenke in učence osnovne, meščanske šole, ter gimnazije, kakor tudi gospodične in gospe za pouk v klavirju, violini, harmoniki, francoščini, nemščini, italijanščini, strojepisju in stenografiji. Vin-cencijevo zavetišče sprejema tudi gojenke, ki obiskujejo jeseniške šole, v celoletno oskrbo. Jeseniški dijaški odsek priredi v sredo, dne 30. avgusta, ob 8. zvečer prosvetni večer s predavanjem gosp. dr. Bitcžnika. Vabimo vas. da se večera udeležite. Strašno dejanje slaboumne matere Maribor, 28. avgusta. V Dravogradu se je odigral v soboto, 26. t. m. dogodek, ki je vse ljudi globoko pretresel. V pravo so jo vrgla slaboumna žena skupaj s svojim šestletnim otrokom. 39 letna žena progovnega delavca Ivana Počivalnika iz Otiškega vrha pri Dravogradu je bila že dve leti v umobolnici v Ljubljani. Pred dvema letoma so jo izpustili domov, pa je še vedno kazala znake slaboumnosti. V soboto popoldno so jo nenadoma ob pol 5 napotila od doma proti 1 kilometer oddaljeni Dravi. S seboj je imela v naročju svojega najmlajšega otroka, 6 letnega sina Ivana. Z otrokom na rokah se je podala k Golovi rafineriji, ki se nahaja na strmem nabrežju tik nad Dravo. K bregu se jo splazila ob zelo strmem pobočju poleg železniškega mosta, ki pelje iz Dravograda v Labud. Tu jo naenkrat stisnila otroka močneje k sebi ter se z njim pognala v valove. — Strahoten prizor je opazovala z drugega dravskega brega posestnica Marija Smodej. Videla je žensko, katere ni po-zn^a, kako je z otrokom v naročju prišla k reki. Otrok je močno jokal ter rn#o prosil mater »oh. mama, pusti me, saj jaz nočem v vodoe. V naslednjem hipu pa je že skočila s strmine v vodo, ki se je nad njo in otrokom zgrnila. Potem sta se mati in otrok še parkrat pojavila na površju dravskih valov in vselej se je videlo, kako krčevito pritiska k sebi otroka. Nato pa je izginila in deroča Drava je pogoltnila svoj plen. Ivana Po čivalnik jo zadnje čase spet kazala zjiake slaboumnosti. U srnino pa je moralo vplivati na njo, da so prišle na dan neke tatvine, ki jih je zagrefiil njen 12 letni sin Valentin. Ukradel je neki lonec ter smučke. V soboto so prišli k njej zaradi »eh tatvin orožniki ter napravili preiskavo. Res so našli vso stvari, ki jih Je njen sin ukradel. Vse to pa ie na nesrečno ženo tako rt»loy»!o, da je pograbila svojega najmlajšega in najljubšega sin" ka ter skupaj z njim pobegnila v strašno smf KULTURNI OBZORNIK Pax et bonum Spominski listi, posredni 7«0letniri minoritskega samostana t Ptuju. Ptuj, 1939, str. 174. Ob priliki 700 letnice minoritov v Ptuju, ki so jo slovesno praznovali pred tedni v tem našem najbolj starodavnem mestu, je samostan izdal lepo opremljeno in zanimivo knjigo z naslovom: »Pa* et bonum«:, ki je geslo manjših bratov. Knjiga ni navadna spominska knjižica, spisana za gotovo prigodnioo, temveč je zbirka lepih strokovnih člankov o pomenu redovništva sploh, o minorit-skem redu v svetu in med Slovenci posebej, še podrobneje pa o tem redu v Ptuju ter njega rasti in pomenu, kakor se vidi z perspektive 700 let. Uvodno besedo v lepo publikacijo je napisal ptujski gvardian p. Mirko Godina, kjer kliče: »Slava Bogu Najvišjemu in zahvala Mu za milosti, s katerimi je navdihoval srca in podpiral roke svetca iz Assisija pri ustvarjanju božjega kraljestva med nami! Tu zbrane črtice pa naj bodo zahvala Bogu posvečenim sejavcem našega reda; spomin nanje naj bo spodbuda mlademu rodu za novo delo!« Uvodni načelni članek pa je napisal urednik Fr. Terseglav, kjer je prikazal pomen katoliških redov, ki so vedno takrat, ko je krščanstvo nekako zamiralo v navlaki sveta, prenovilo katoli-štvo s svojo molitvijo in delom in pognalo v novo slavo. Tako za Časa sv. Benedikta, ki je po propadu antičnega sveta ponesel krščanstvo med pogane, tako ob sv. Frančišku, ki je v renesansi rešil katoliško omiko in demokracijo, tako pozneje oh reformaciji, ki jo je prenovil sv. Ignacij Lojola, tako v naših stoletjih sv. Vincencij Pavlan-ski, sv. don Bosco. V vseh teh časih na prelomih, ko se človek vse bolj obrača v tuzemstvo, redov-ništvo obrne zopet duha v onozemski smoter. sRedovi so vrhunec notranjega verskega življenja in obenem njega neusihajoča rezerva moči, iz katere se verski čut obnavlja in okrepljuje ter zopet obogatuje, kadar je zastal, oslabel, omrtvel.« Vsa njegova moč pa je v ljubezni, v samozataje-vanju v odpovedi. S tem je podan duhovni uvod v zgodovinski pogled na razvoj minoritskega reda v svetu in med Slovenci, ftibeniški škof minorit dr. Jeronim Mileta je podal v strnjeni obliki, podprti z znanstvenim gradivom, zgodovino reda od ustanovitve 110, njega povod, duha, pravil, začetek in razrast sedaj 25 provincij, spremembe tekom stoletij, imena slavnih minoritov jer sploh zasluge reda za Cerkev. Strnjeni članek minoritskega škofa podaja zgoščeno vse, kar moramo vedeti o minoritih, če jih hočemo spoznati v njihovem bistvu in poslanstvu ter načinu življenja. Od tega splošnega pogleda na red prihajamo v vedno ožje kroge. Tako riše gvardian p. Mirko Godina ustanovitev in pomen štajersko-avstrijske minoritske provinrije, kateri je pripadal samostan vse do 1. 1921, ko je bil priključen jugoslovanski provinciji. Isti opisuje podrobneje tudi samostane štajerske minoritske provincije (Gradec, Celje, Maribor, Slovenska Bistrica, Ljubljana — nekdanje licejsko poslopje na Vodnikovem trgu! —, Kamnik, Trst, Gorica, Grinjan, Castro Porpetto, Koper, Beljak, Volšperk, Reka, Bruck, Judenburg). Na|o j)reds|ayi. tudi jugoslovansko minoritskn provinctjo, katere samostani spadajo med najstarejše Frančiškove postojanke (že iz 1. 1212 — Split, Trogir) in imenuje nekaj najslavnejših provincialov. Nato sledi vrsta provin-rialov avstrijske, štajerske in jugoslovanske provincije, pod katere je spadal ptujski minoritski samostan, in sicer vse od 1. 1221 do letos. Po številu je teh predstojnikov provincije 115 in je zadnji sedanji p. Mag. Bonaventura dr. Burič iz Zagreba. Minoriti v Ptoju je naslov drugemu oddelku, v katerem gvardian p. Godina opisuje začetke ptujskega samostana, ki segajo v leto 1239 ter -.edaj slavi svojo častitljivo 700 letnico! To stoletje izpričujejo tudi freske v stari cerkvi ter pisma raznih ustanov iz poznejših let. Ustanovili so ga ptujski gospodje, kakor je njihova prednica Methilda nekoliko prej ustanovila tudi dominikanski samostan istotam. Toda, ker je zgodovinar dr. Kovačič podvomil v to tradicijo ustanovitve v 1. 1239, zato je članek obramba tega mnenja, in sicer znanstvena, ozirajoča se na vse prvotne vire in kritične poglede na spor Gregorija IX. in Hohenstaufovce, tako da so minoriti opravičeni praznovati letos svojo 700 letnico. Temu članku sledi vrsta gvardianov ptujskega samostana od leta 1290 do danes (126 po številu. Kos Avgust podaja pregled največjih dobrotnikov ptujskega samostana od ustanovitelja ptujskega gospoda Friderika III., preko celjskega grofa Friderika II. do Supaniča Andreja iz L 1767 (48). Tretji del pa vsebuje članke o delovanjn mi- . noritov tekom teh 700 let v Ptuju. Tako p. Go- I dina opisuje postanek, zidavo in prezidavo samostana v to obliko kakor jo ima danes, razvoj samostanske družine in obseg dušebrižništva. Poseben članek je posvečen Deškemu semenišču jugoslovanske provincije, ki je prej predstavljal privatno gimnazijo, sedaj pa gojenci hodijo v ptujgko državno gimnazijo. Prikazane so šupnije, ki jih upravljajo minoriti, tako sv. Petra in Pavla v Ptuju in podružnici pri sv. Gžbaldu in sv. Doroteji, katerima sledi kronološki pregled dušnih pastirjev od leta 1789 do danes. Vseuč. profesor dr. Štele je očrtal značaj »najlepše slovenske cerkve« na Ptujski gori, ki je pred leti prešla v upravo minoritskega reda, ko je že skoraj razpadala, ter njenih podružnic pri ftt. Janžu in na pokopališču. P. Godina opisuje župnijo sv. Trojica v Halozah s podružnicami sv. Marije v Pod-lehniku, Nove cerkve in sv. Duha, ter župnijo sv. Vid s podružnico na Selih. Prof. Mlaker Ladislav iz Maribora opisuje vlogo očetov minoritov v narodnem življenja mesta Ptuja, kjer so vedno veljali za slovensko cerkev in so aktivno sodelovali pri narodni probudi obenem z Raičem, Ter-stenjakom in Cafom, ki so službovali v bližini. Nekateri (p. Hirš, Svet itd.) so aktivno sodelovali pri Čitalnici in pevskih društvih v preteklosti. Ptujski župan dr. Lojie Remee podčrtuje v svojem članku o poslanstvu minoritov med Slovenci prav to njihovo slovensko orientacijo ter njihovo zaslugo za slovensko katoliško organizacijo mesta in okolice. Styriacus omenja razmerje ptujske ljudske šole do minoritskega samostana, kjer je dobivala svojo streho in tudi pouk v svoji prvi stopnji razvoja. P. dr. Marijan Gojkošek predstavlja pomen dijaškega doma, ki ga upravljajo sedaj p. minoriti. Ravnatelj gimnazije prof. Alič pa zvezo minoritskega samostana z gimnazijo, v kateri se odlikuje skrb za dijaški naraščaj ter ustanovitev dijaške kuhinje, ki je samostansko delo (1886). Nekaj osebnih spominov na to dijaško kuhinjo ter sploh življenje v Ptuju v času dijaških let in pozneje med vojno je napisal v počaščenje jubileja pisatelj Ksaver Mešk«. . Jz samostanske kronike pa podaja Smodit mlčno zgodbico o rodbiniGuffante, katere predtfj-ka je rešil minorit iz Pttfja, pa je pb njčgčm dobroti postal eden prvih Dtujskih meščanov in dobrotnikov samostana. S tem je ta zanimiva knjiga končana. Ni trfe-ba še posebej poudarjati, da spominski zborntk krasi tudi mnogo slik predmetov in oseb, o katerih govori knjiga. Tako ti »spominski listi« predstavljajo lep donesek k naši lokalni zgodovini, še posebej k življenju in delovanju naših redov, katerih pomen je za slovenski kulturni dvig na deželi prvovrstnega značaja. Lepo knjigo priporočamo našim knjižnicam, pa tudi posameznikom, kajti ta knjiga, ki jo je uredil in pripravil za tisk vseuč. prof. dr. Štele, je tudi kot lepa knjiga zanimiva. — e — ___ - < Prvi redni letni občni zbor »Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«. V soboto je bil v posebni sobi prvi redni letni občni zbor »Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«. V tem društvu je včlanjenih 12 mladih slovenskih slikarjev in kiparjev. — Zbor je pričel predsednik g. Stane Kregar, ki je pozdravil vse navzoče ter takoj prešel na dnevni red. Pri pregledu in bilanci lanskoletnega društvenega dela ie bilo ugotovljeno in podčrtano dejstvo, da so člani lani sodelovali pri vseh razpisih ter odnesli s teh razpisov tudi 15 nagrad. Društvo je lani pripravljalo 6vojo samostojno kolektivno razstavo v Pragi, ta razstava pa ie morala biti na žalost preložena, ker so nenadoma nastopile znane nepričakovane politične spremembe. Pač pa KNSLU pripravlja letos svojo samostojno razstavo v Trstu, in vodi tudi že pogajanja za enako razstavo v Milanu. Pri poročilu blagajnika se je videlo hvalevredno in pri nas prav zares precej redko dejstvo, da društvo nima nikakih dolgov. Denar zbira za cilje, med katerimi je eden najvažnejših prav gotovo postavitev lastnega razstavnega paviljona. Na programu so dalje tudi še razstave v inozemstvu, lastne publikacije itd. — Organizatorično je društvo poseglo v ustroj »Društva slovenskih likovnih umetnikov« na ta način, da ie aktivno sodelovalo pri izdelavi sindikalnih pravil. S tem smo Slovenci dobili prvo sindikalno organizacijo likovnih umetnikov v državi. V preteklem delovnem letu je društvo za interpretacijo in za informiranje širše javnosti o sodobnem likovnem delu priobčevalo v naših revijah informativne članke. Odbor je v pretekli poslovni dobi oddal 64 pisem, 24 pa jih je prejel, od teh 18 iz inozemstva. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Za predsednika prof. Stane Kregar, za tajnika Sedej Maksim, za blagajnika Marij Pregelj, v nadzorstvo: Karel Putrich, Nikolaj Pirnat, Zdenko Kalin, za poslovnega tajnika pa prof. Bogo Pregelj.,— Občni zbor je za svojega člana izvolil jugoslovanskega poslanika v Argentini, g. dr. Cankarja, zaradi njegovih zaslug za slovensko likovno umetnost Predsednik se je tudi zahvalil dr. Windi-srherju za njegovo naklonjenost do društva. Ker so člani KNSLU mnenja, da bi bile najvišje slovenske prosvetne inštitueije nepopolne, dokler ne bo ustanovljena v Ljubljani »Umetnostna akademija«, se zavežejo, da bodo z vsemi svojimi močmi delali na to, da dobimo Slovenci svojo umetno-obrtno srednjo šolo in svojo »Umetnostno akademijo«. »Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov« bo letos v oktobru priredil v Jakopičevem paviljonu kolektivno razstavo, na kateri bodo razstavili svoia dela vsi njegovi člani. Na to razstavo našj občinstvo m»AmS /wv».«xi»rruv \ Milijonska zadeva pred celjskim sodiščem ' Ob 25 letnici smrti francoskega pesnika Erne sta Psichari-a. — Dne 22. avgusta 1914. leta je bila tretja francoska kolonijalna divizija že v fronti pod Saint Vincent Rossignol v Belgiji v težkem boju z nemškimi okupacijskimi četami. Pozicije je sicer ta divizija obdržala, toda veliko njenih vojakov je tedaj našlo smrt. Med temi padlimi je bil tudi mlad poročnik, na katerega prsih 6e je blestela kolajna za vojaške zasluge v Afriki pri kolo-nijalni armadi ter zraven nje — škapulir sv. Dominika, roke pa 60 krčevito stiskale rožni venec. Ta mrtvi mladenič je bil mnogoobetojoči francoski pesnik Ernest Psichari, vnuk slavnega sovražnika Cerkve in odpadnika Ernesta Renana. Ernest Psichari je bil sin znanega filologa in novogrškega pisatelja Jana Psicharia in 6e je rodil v Parizu 1. 1883 ter je bil krščen pravoslavno. Mati je bila hčerka filozofa in brezverca Ernesta Renana. Razne okoliščine, najbolj pa vpliv deda Renana, so povzročile, da je Ernest v mladosti že bil popoln brezverec in mrtev za duhovna vprašanja. V dvajsetem letu se je prostovoljno oglasil v kolo-nijalne legije v Afriki. Morda ga je težko življenje v teh legijah, ko je stal večkrat smrti v oči, pripravile do tega, da se je zamislil nad seboj in človeško usodo sploh ter mu dale čutili veličino Boga. Tam se je povrnil k veri in skoraj do samostanskih vrat, od katerih ga je obrnil njegov ded Renan. Začel je premišljati o krščanskih cerkvah in se odločil premišljeno za katoliško Cerkev (leta 1912); postal je tako goreč katoličan, da se je odločil stopiti v duhovniško elužbo ter se ves posvetiti misijonom. Te načrte mu je preprečila svetovna vojna. Ernest Psichari ee takoj odzove klicu domovine in je stal v prvih vrstah v boju ter takoj v začetku svetovnih sovražnosti tudi padel na belgijskem bojišču pred 25 leti. Velik vpliv na Psicharijevo duhovno življenje je imel filozof Jacques Maritain ter Charles Pe-gue, ki je tudi padel v svetovni vojni. Pod temi vplivi je Psichari premagal v sebi dedov nauk ter' se ves predal ljubezni do Boga in domovine. V Franciji je glasil nauk, da »naroda, kot živ organizem« ni mogoče ločiti od prirodne potrebe duha, od religije! Nerazsodnost je, če sc Francija prepira z religijo, ki ji je dala to, kar je in jo naredila veliko«. Toda to niso bile samo besede. Paichari je z dejanjem dokazal, da je treba z vsemi silami delati za najtesnejšo zvezo med Bogom in domovino, ter biti pripravljen za te dve vrednoti dali tudi življenje. Zato se ga danes — ob 25 letnici — francoski listi še posebej spominjajo in gledajo v njem vzornika današnjega rodu, ki stoji pred istim vprašanjem, kakor i e stal pred 25 leti Psichari, veliki verski vnuk velikega nevernega deda: pred potrebo odmaterializiranega sveta in pred obrambo do- J movine od istega »ovratnika, _ ___________ Celje, 29. avgusta Od bivše Koročke je po razpadu Avstroogrske pripadla naši državi le Mežiška dolina, kjer je lepo razvito rudarstvo poleg mogočne in poznane lesne industrije. Mežiški svinčeni rudnik sam zaposluje nad 700 delavcev. 2elezni rudnik na Lomu in premogovnik na Holmcu eta še v početkih, dočim je Leški rudnik izumrl. Jeklarna v Gu-štanju zaposluje nad 300 delavcev, lesna industrija Korotan in grofov Thurnov s papirnico pa tvori glavni gospodarski vir dohodkov, od katerih e preživlja prebivalstvo Mežiške doline. Gospodarsko in prometno središče pa je Prevalje, ki leži tik ob zeleznici kot obmejna postaja Maribor-Celovec, Kljub temu, da se je okrajno načelstvo leta 1936 preselilo v Dravograd in da je prenehal tudi Leški premogovnik, tvori Prevalje še vedno zelo živahen center lasne industrije in je opažati celo pomanjkanje stanovanj. V Prevaljah se namerava ustanoviti tudi obsežna tekstilna industrija. Na Lešah, približno pol ure od Prevalj, so bile ogromne plasti premoga, katerega so izko- gavali 120 let. Ta premogovnik je odkril Dunajčan laž Majer v letu 1818 in je prišel leta 1822 v roke bratov Rosthorn, ki so ustanovili poleg premogovnika tudi železarno. V letu 1880 je bilo v Leškem rudniku in v železarni zaposlenih nad 2000 delavcev. Ob vojnem preobratu je bil proglašen nad Leškitn rudnikom državni sekvester, ki je trajal do leta 1924. V letu 1930 je prevzela rudnik z nepremičninami Ilirska rudarska družba, ki je obratovala do leta 1935. Tega leta pa je kupila rudnik z nepremičninami na javni dražbi rudarska zajednica. Po dveh letih in pol pa je rudnik popolnoma prenehal. Ilirska rudarska družba propadla Mnogo je bilo govora tekom štirih let, ko je Ilirska rudarska družba likvidirala. Prva hrvatska štedionica se je vknjižila za okrog 2 milijona dinarjev, dočim je bilo posestvo IRD ob času cenitve s 408 ha zemljišča cenjeno na 3 milij. din. Od vsega zemljišča je imela IRD 224 ha gozdov, ki so segali od ceste Prevalje-Črna celo pobočje preko Popovega vrha v Leško kotlino ter na Kav in vsebovali, kakor predvidevajo, nad 36.000 kub. metrov lesa. Zaradi prenizke cenitve posestva, na kateri je kupil razne nepremičnine dr. Senčar za 309.000 din, Sedej Karel za 369.000 din, je bila vložena tožba proti vsem cenilcem in javnemu notarju dr. Senčarju ter je vso zadevo že obravnavalo pred leti državno tožilstvo v Mariboru. — Državno tožilstvo v Mariboru je ustavilo preiskavo, višje državno tožilstvo v Ljubljani pa je pozneje preiskavo in spise izročilo drž. tožilstvu v Celju, ki je sestavilo 45 strani dolgo obtožnico. Razprava proti dr. Senčarju in tovarišem Razprava pri okrožnem sodišču v Celju bo trajala predvidoma najmanj tri dni. Senatu predseduje s. sv. g. dr. Dolničar, državno tožilstvo pa zastopa g. dr. Rus Davorin. Zagovornik g. dr. Štor in zastopnikov tožiteljev g. dr. Stefanovič imata pred sabo na mizi velike kupe spisov, pred senatom na mizi pa se vrste kar celi kupi spisov, ki jih bo sodnik v teku razprave prepital. Razprava se je pričela ob 8 zjutraj. Državni tožilec je bral obtožnico 130 minut, V glavnem navija' obtožnica sledeče: Obtožba Obtožba: Sedej Karol, posestnik in lesni trgovec, na Prevaljah, ter Kralj Matevž, posestnik na^ Lešah, sta obtožena, da eta kot sodno-zapri-sežena cenilca v izvršilni stvari Prve hrvatske štedione zoper Ilirsko rudarsko družbo na Prevaljah pod prisego dala lažno izvedeniško mnenje, da je cenilna vrednost nepremičnin Ilirske rudarske družbe 2,538.270 diir, dočim sta oba vedela, da je znašala prava in resnična vrednost teh nepremičnin v letu 1921 10,103.000 din, kar znaša po valuti ob času cenitve v letu 1935 nad 20 milijonov dinarjev; s tem sta zakrivila zločinstvo zoper pravosodje po § 144-1 kaz. zak. Dr. Senčar Dušan, notar na Prevaljah, pa ee obtožuje, da je Sedeja in Kralja naklepoma zavedel in nasnoval, da sta ta dva storila zločinstvo zoper pravosodje, nadalje, da je s svojim podpisom overovil cenilni zapisnik z neresnično vsebino, dasi je vedel kot predsednik cenilne komisije, da 6o nerpremičnine vredne nad 20,000.000 din, ker je 6am pred tem v letu 1921 te nepremičnine kot sodni poverjenik dal ceniti po valuti iz leta 1935, ter zakrivil zločinstvo zoper službeno dolžnost po § 397 kaz. zak., dalje je dr. Senčar zakrivil, da je kot 6odni poverjenik v izvršilnem postopanju pogazil stroge predpise izvršilnega reda. realno cenilnega reda, notarskega zakona, da bi koristil sebi, Sedeju ter Veržunu in s tein se je pregrešil proti § 386 kaz. zak. zaradi prestopka zoper službeno dolžnost, dalje, da kot javni notar in kot poblaščenec Ilirske rudarske družbe, zastopajoč njene interese ln 6krbeč za njeno imovino, ni izpolnil svoje dolžnosti iz prevzetega pooblastila z namero, da bi oškodoval Ilirsko rudarsko družbo in pridobil sebi in drugim imovinsko korist s tem, da ni ugovarjal nizki cenitvi ter vršil inkompaktibil.na zasitopetva, s čemer je zakrivil zločinstvo zoper imovino po § 371 kaz. zak. Veržun Ivan, lesni trgovec v Cernečah pa je obtožen, da je pred prisilno dražbo pogodil zase prekomerno imovinsko korist s tem, da si je dal od Cepina izstaviti nagradno menico za 40.000 din kot plačilo, da on osebno ne bo dražbal hiše, na kateri je imel interes Cepin, s čemer je zakrivil prestopek zoper imovino s prevaro po § 334 kaz. zak. Utemeljitev obtožnice pa je sledeča: Dr. Senčar je bil že od leta 1924 naprej zastopnik Ilirske rudarske družbe, za kar je bil tudi honoriran. V letu 1934 pa je začel naenkrat zastopati Konzumno društvo za Mežiško dolino proti Ilirski rudarski družbi v istih zadevah, nakar je postal prisilni upravitelj Ilirske rudarske družhe ter kasneje sodni poverjenik pri cenitvi nepremičnin Ilirske rudarske družbe ter celo kot likvidator Ilirske rudarske družhe. Tako je dobil Ilirsko rudarsko družbo s temi nezdružljivimi zastopstvi popolnoma v svoje roke ter e tem izključil lastnike Ilirske rudarske družbe od vsake ingerence. K lažni cenitvi je pritegnil svoja kasnejša kompanjona Sedeja in Kralja, s katerima je cenil nepremičnine Ilirske rudarske družbe na 2,538.270 din. Ko pa je bila ta nizka cenitev končana, je stvoril s cenilcem Sede;em in lesnim trgovcem Veržunom družbo, s katero so kupili terjatev Prve hrvatske štedionine proti Ilirski rudarski družbi v znesku 2.000.000 din za hranilne knjižice ter pri tem zaslužili ra. 1,000.000 din, ker so knjižice takrat notirale 38 do 45%. Na javni dražbi pa so dr. Senčar kot predsednik cenilne komisije in cenilec Sedej ter Ver-' žun kupili skoraj dve tretjini premoženja Ilirske rudarsko družbe za skoraj brezvrednost in tako zaslužili skupaj ca 0 milijonov din,'potem ko so od drugih dražilcev dosegli denar, da bi lahko krili nakup hranilnih knjižic. Cenitev, izvršena po dr. Senčarjem kot predsednikom cenilne komisije in sodnim poverjenikom ter po cenilcu Kralju in Sedeju je nepravilna. Isti dr. Senčar je v letu 1921 tudi kot sodni poverjenik in predsednik cenilne komisije cenil iste nepremičnine, t. j. 408 ha zemljišča s ca 30.000 m* lesa ter 95 stavbami z zneskom po valuti iz leta 1935 nad 20 milijonov din. Po tej cenitvi pa je bilo investiranega od Ilirske rudarske družbe v popravilo stavb 1,500.000 din in je znašal prirast neposekanega lesa 350.000 din vrednosti. Pravilna cenitev bi bila ca 12,000.000 din, v katerem slučaju je družba oškodovana za 9 milijonov din, ker so bile nepremičnine prodane na javni dražbi za ca 2,965.000 din, usahnil pa je tudi vir dohodkov za preko 100 delavskih družin. Pri pravilni cenilni vrednosti pa so dr. Senčar, Sedej in Veržbn zaslužili vsak po ca 2,000.000 din. — Oškodovani pa so tudi delavci, obrtniki, Bratovgka skladnica in davkarija za nad 600.000 din. Obtožnica končuje z besedami: »Vsa kazniva dejanja skupaj vzeta pa so velika korupcija, ki jo je javnost že obsodila in sedaj je samo še potrebno, da ji sledi po dve leti trajajoči preiskavi sodni izrek o krivdi in kazni, vse po pravici in po zasluženju.« Zasliševanje dr. Senčarja Danes dopoldne je bil zaslišan le prvi obtoženec g. dr. Senčar, ki je takoj po prečitani obtožnici pričel pred senatom prav obširen zagovor, v katerem je v glavnem pobijal nekaj točk obtožnice. G. dr. Senčar je najprej pobijal obtožbo glede likvidacije, češ da je ni potreboval, da pa ni našel osebe, ki bi brezplačno nastopila namesto njega, zlasti pa je pobijal trditev, da so bili ■ postopanjem oškodovani domači upniki. Zatrjeval je, da eo bili tudi tuji upniki oškodovani ravno zaradi nerazumljivega postopanja in gospodarstva Flaschbergerja, ki bi moral že pred leti prijaviti konkurz in ne odlašati s prijavo še do spomladi 1. 1935., v katerem času je gospodaril s posojili in boni, ki jih pozneje ni mogel več odkupiti. Nadalje je zavrnil obtožbo, ki mu očita, da je oškodoval delavce in jih spravil ob kruh, kajti rudarjem je bil dolžan preko 300.000 din in ne bi rudarji nikoli prišli do kritja svojih terjatev, če ne bi pod firmo Rudarske zajednice sami kupili premogovnik s pritiklino, ki 6o jo pozneje ugodno vnovčili. Zatrjeval je, da se konkurz, ki ga je predlagal g. Flašberger, bil ustavljen na predlog upravitelja, ker ni bilo več pričakovati, da bi se za celo imetje izkupilo več, kakor so znašale vknji-žene hipoteke, nekaj preko 3 milij. din. G. dr. Senčar je pribijal, da so sedanje Flaschbergerjeve trditve popolnoma nasprotne z njegovimi prejšnjimi trditvami in izjavami, da je bila cenitev prenizka in da je bilo posestvo vredno nad U milij. din., oziroma celo nad 15 milij. Opoldne je predsednik senata g. dr. Dolničar prekinil razpravo, ki se je nadaljevala ob pol 4 popoldne. Zanimivejši je bil zagovor g. dr. Senčarja glede cenitve, ki je prav za prav glava obtožnice in najvažnejša za g. dr. Senčarja. Glede prenizke cenitve posestva se g. dr. Senčar zagovarja: Cenitev 1. ki je bila zaradi določitve nujnega deleža, je bila po navedbah samega g. Flaschbergerja, ka-kor*praVi g. dr. Senčar, pretirarfo visoka. L. 1935. je bilo ocenjeno na 2,584.000 din, torej za manj kot v letu 1935., dasi je bil premogovnik v polnem obratu in je bilo to v času najvišje gospodarske konjunkture. Cenitev se je vršila v ča6u, ko je bil že premogovnik prodan na sodni dražbi in lto je bila največja gospodarska depresija, torej cene najnižje. Ker davčna uprava z ocenitvijo v 1. 1923. s strani dediča ni bila sporazumna, je bil 6pi6 predložen finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru, ki je določilo vrednost na podlagi ocenitve svojega strokovnjaka na 4,800.000 din. Ko je že tekla izvržba Prve hrvatske štedionice proti Ilirski rudarski družbi, je baje, tako pravi g. dr. Senčar, poslal Flaschberger banki dve pismi, da se 6ploino računa z izkupičkom 1 in pol milij. din in da ne bo prišla niti ona na svojo prvo vknjiženo terjatev od cca 2 milij. din do kritja. Nadalje je navedel g. dr. Senčar izjavo g. Flaschbergerja, ki jo je dal meseca marca po končani dražbi, češ, da je vesel, da je izkupiček tako visok — 3 milij. din. Nadalje je dr. Senčar pobijal, da ni res, da Sedej Karel pred tem nikdar ni bil sodni cenilec, ampak je bil že prej od sodišča v Prevaljah postavljen za stalnega sodnega cenilca in je bil že pritegnjen od sodišča samega k cenitvi premogovnika. Razpava se nadaljuje. 1 • ' JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRETJI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN. Havodila za preselitev tirolskih Nemoev Milan, 29. avgusta. V zadevi preselitve tirolskih Nemcev je na-rodno-socialistična stranka izdala poseben proglas na svoje zaupnike. Ti naj povsod ljudstvo zberejo in mu slovesno prečitajo proglas, ki je bil sestavljen na visokem mestu v Nemčiji. Proglas pravi, da je Italija odločena uničiti nemški živelj, da pa Hitler zaradi splošnega položaja ne more tega preprečiti. Ostane samo izbira: ali ohraniti svoj narodni značaj, to se pravi izseliti se iz Italije, ali pa ostati v Italiji in biti brez brambe izročen razpršenju in potujčenju. Stranka se je odločila za izselitev. Ta izselitev pa ne sme biti prepuščena odločitvi posameznikov, ampak mora biti kompaktna. Izselijo naj se po cele vasi skupno, da bodo kolikor mogoče skupno naseljeni tudi v Rajhu. Noben Nemec torej ne sme glede izselitve postopati samovoljno. Kdor bi hotel stopiti do iz-selitvene komisije, mora imeti poprej dovoljenje od NS stranke. Proglas tudi nujno svari Nemce, naj ničesar ne podpisujejo na hitro, ampak naj si izgovore čas za premislek. Tiste, ki so zaradi novih razmer gospodarsko propadli, mora vsa skupnost podpirati, dokler ne pride čas izselitve. V vsakem kraju naj se imenujeta po dva zaupnika za te stvari. Na te se je obračati. — Proglas očita Italijanom (Welschen), da bi hoteli kompaktno izselitev preprečiti in svetu prikazati, kot da se Nemci po svobodnem preudarku posamezno izseljujejo. Pri ocenitvi vrednosti bi hoteli ljudstvo ociganiti, tako da bi bilo z eno milijardo vse opravljeno. Nemška organiziranost in skupen nastop naj te manevre prepreči. — Uvod proglasa morajo vsi navzoči poslušati stoje, ko se berejo navodila, pa se vsedejo. — Proglas je mnenja, da bo metoda skupnega izseljevanja odhod Nemcev celo bolj zavlekla kakor pa individualno postopanje. Proglas tudi pravi, naj se ljudstvo pripravi in obdeluje v smislu te kompaktne izselitve ter naj čaka drugega, še važnejšega proglasa. ŠPO R T Vaina plenarna šefa Jugoslovanske nogometne zveze Za nocoj, 29. t m., j« bila sklicana važna plenarna aeja upravnega odbora Jugoslovanske nogometna zveze in predstavnikov iz posameznih pod- zVez. Zdi se, da stojimo tik pred končno rešitvijo dolgotrajnega in celotnemu jugoslovanskemu nogometnemu športu tako škodljivega spora med Jugoslovansko nogometno zvezo ter med Hrvaiko nogometno zvezo. Predsednik Jugoslovanske nogometne zveze, dr. Mihajlo Andrejevič, je včeraj podal v zvezi s to sejo časnikarjem naslednjo izjavo: »Nadejam se, da bosta atmosicra in duh bra-tovskega sporazuma med Srbi in Hrvati prešla tudi v športne vrste in da bo prav kmalu prišlo do rešitve, ki bo zadovoljila obe strani. S tem namenom sem sklical za jutri plenarno s«jo upravnega odbora Jugoslovanske nogometne zveze in predstavnikov iz posameznih podzvez. Na tem sestanku bodo padle vsekakor zelo pomembne odločitve v smislu pomirjanja in ozdravljenj« cbstojeiih razmer v našem nogometnem športu.« Zadnji čai je bil že rea za tako sejo. Zadnji čas je bil tudi za to, da tisti, ki so tako samohotno in brezobzirno vodili našo zvezo, temeljito popuste pred utemeljenimi in pravičnimi zahtevami Hrvatov in Slovencev. Hrvatje in Slovenci so zadnje čase izstopili iz zveze ter pričeli z ločenim tekmovanjem v hrvaško-slovcnski ligi. Zadnji neuspeh v Pragi, kjer je bila reprezentanca, ki so jo sestavljali eami belgrajski igralci, strahovito potolčena, je vsekakor temeljito dokazal, da morajo v državni reprezentanci biti zastopani tudi odlični drugi, ne pa samo belgrajski igralci, kajti le na ta način ee dejansko moč našega nogometa lahko predstavlja tujini v svoji pravi veljavi. Tabela ▼ hrvaško-slovcnski ligi Po nedeljskem, prvem kolu prvenstvenih te-Icem v hrvaško-slovenski ligi ali zahodni ligi (to kolo je prineslo nekaj presenečenj kakor n. pr. po-*faz Hajduka od Baške v Subotici), se je na čelo tabele usidral zagrebški Gradjanski, ki je z velikim rezultatom potolkel Ljubljano. Tabela izgleda po <_kmah v prvem kolu takole: 1. Gradjanski 2. Sašk 3. Hašk 4. Bačka 5. Concordia 1 1 0 0 5:0- 2 (0) 1 1 0 0 1:0 2 (0) 1 1 0 0 4:1 2 (0) 1 1 0 0 2:1 2 (0) 1 0 1 0 2:2 1 (1) 6. Slavija (Osijek) 1 0 1 0 2:2 1 (1) 7. Hajduk 1 0 0 1 1:2 0 (2) 8. Split 1 0 0 1 1:4 0 (2) 9. Slavija (Varažd.) 1 0 0 1 0:1 0 (2) 10. Ljubljana 1 0 0 1 0:5 0 (2) Jug : UTE 42 :29 Zadnji dan gostovanja madžarskega plavalnega UTE iz Budimpešte, je le še učvrstil vodstvo Ju-govih plavalcev Tekma js končala z zmago Juga, in sicer z 42:29 točkam. Posamezni rezultati so bili naslednji: Plavanje na 1500 metrov prosto (naš re- *** GflMfl Gnointtne črpalke brzoparllnl Štedilniki novi modeli, višek dovrienosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje PodriaJ Ciril, Ig 147 pri LJablJanl IZOLACIJE proti vlagi in vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec, šamot in ▼es ostali gradbeni materiial dobite pri MATERIAL LJUBLJANA, Tyrleva c. SSa Tele!. 27-16 Brzojavi: Material kord ima 2ižek z 19,48, svetovni rskord pa je 18,58): 1. Žižek (Jug) 21,12,8. 2. Galambo. (UTE) 45 metrov za njim v času 21,40, 3. Baica (Jug) 22,04,7, 4 Schšfer (UTE) 200 metrov za 2itkom v času 24,50,1. — Plavanj« na 200 metrov prsno i Angyel (UTE) 2,46 (nov madžaraki rekord), 2. Bar-bijeri (Jug) 2,56,6, 3. Vago (UTE) 3,01,3, 4. Ucovič (Jug) 3,05. Po točki juniorjer v plavanju na 50 metrov prosto (Ciganovič, Simoni, Žižek) sledi plavanje na 200 m hrbtno. Zmagal j« Madžar Galambos v času 2,45, drugi j« bil Marčič z 2,48. To je hkratu nov jugoslovanski rekord. Sledila je štafeta 4 X 200 m prosto. Zmagal je Jug v postavi Milosavljevič, Sta-kula Ivo, Ciganovič in Žižek s časom 9,35,5. Drugi je bil UTE v postavi Nagy, Zolyany, Angyel, Keres s časom 9,59,6. Končno jc bila odigrana še tekma v vaterpolu. Madžari eo se maščevali za poraz, ki jim ga je bil Jug prizadejal prejšnji dan ter zmagali z enakim rezultatom 3:2. Ferencvaros v Belgradu V »oboto in v nedeljo bo v Belgradu igral znameniti madžarski nogometni klub Ferencvaros. Prvi dan bo nastopil kot sparing-partner (čakata nas že v bližnji bodočnosti težki tekmi z nogometnima reprezentancama Poljske in Romunije) naše državne reprezentance. Drugi dan, v nedeljo, pa bo igral s kombinacijo BSK in Jugoslavije. Ferencvaros je klub, ki ga prav gotovo pozna ves svet. Ne samo v Evropi, kjer je z visokimi rezultati premagal najboljše klube v posameznih državah, tudi v Južni Ameriki, kijer igrajo najboljši nogomet, je zmagoval. Premagal je prvaka sveta, urugvajsko državno reprezentanco, sredi Montevidea s 3:2. V Bucnos Airesu je premagal prvaka Argentine, Ri-ver Plato s 5:4, v Montevideu Penarola, prvaka Urugvaja s 3:0, v Sao Paolu pa prvaka Brazilije z 2:1. Za nastop Ferencvaros« vlada v prestolnici izredno veliko zanimanje. f LJUBLJANSKI VELESEJEM OD 2. DO 11. SEPTEMBRA VELIKO NAGRANO ŽREBANJE BREZPLAČNO ZA OBISKOVALCE VELESEJMA IZ TUZEMSTVA DARILA: (Izvzeti io imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) Motoma kal« JMIa" (Praprotnlk, Domžale), motorno koto DKW „BP tUXUV iKiemenčič. Ljubljana), radio aparat ..Korttng" (Birke, Ljubljana), livaloi straJ ..Plati" iVok, Ljubliana), 15 Jamskih la molkih koles (dobavile tvrdke: Baniai. Batiel. Rebolj, Splošna trgovska družba, Vok vsi iz Ljubljane), |e#IHH piifeo' (Stupica, Ljubliana), 10 zapestalh ar (Suttner, Ljubljana) Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoj« ime in ga vrzi v zapečateno žaro, ki »toji ob glavnem vhodu. — Dan obisk« poljuben med 2. in 11. septembrom 1939 Komisijske Irebanje be 11. septembra ob S. url popoldne na velesejmu Darila s« razstav-ifesa v aort pa-tofl banka .Slavija* Kupim vilo na Bledu na lepem prostoru, po možnosti z vrtom. Prevzamem takoj, izplačam v gotovini. — Ponudbe z opisom in ceno pod »Gotovina« na PUBLICITAS d. d., Zagreb, llica 9. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! CELO LETO MOŠT (Sira) lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brei kakih aparatov! Bres izgube časa I Brei strokovnega znanja I s pomočjo NIPAKOMBINA A/II. Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno I Pocenil Higijensko 1 Odobrilo Ministrstvo poljedelstva. »■ffSl^iSZ? RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1. Otroški kotiček SLON SAMBO (13) Kako so se ljudj« prestrašili, ko je Sambo divjal mimo njih in je Filipa venomer stresal sem in tja! Gasilci so z vodenimi curki polivali Samba, a ta se zanje še zmenil ni. i (14) Tekel je do pristanišča, pristopil prav do vode in je Filipa nekajkrat močno potunkal. »Tako,« ga je Jan slišal reči, »ti butica ti, to ti bo nemara jezico ohladilo. Ali misliš, da sem se nalašč spotaknil?« H. SUTTNER Brez obvez en ogledi KOLESA kupite dobro m poceni tudi oa obrok« pri Ljubljana Aleksandrova L Glavna kolektura Drž. razr. loterije VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14 javlja, da so bili glasom telefoničnega sporočila, dne 29. avgusta izžrebani sledeči dobitki V, rnereda 38. kola.; iOO.OOO din šf. 98.448, 50.000 din št. 88.53R, 40.000 din št. 24.299, 30.000 din št. 73.365, 24.000 din št. 29 053, 42.436, 20.000 din št. 19.837, 91.803, 16.000 din št. 86.312. 12.000 din št. 12.554, 63.745, 72.741, 76.524, 77.(61, 92.031. 10.000 din 8.047 23.560, 34.641, 59.923, 63.406, 70.920. 75.426. 8.000 din 20.983. 22.246, 37.277. 46.486, 59.090, 66.449, 79.090, 93.030, 95.309, 97.232. 6.000 din 8.069. 24.296, 39.685, 42.273, 50.505, 54.609, 63.550, 72.728, 83.693, 86.273. U.oon din 2.512, 33 454. 37.933, 42.215, 46.450, 46.830, 48.150, 48.352, 57.322, 59.467, 62.b42, 66.188, 71.400, 72.293, 83.016, 85.054, 85.980, 93.107, 93.349, 95.541, 95.740, 97.911. 4.000 din 7.731, 0 453, 13.753, 20.595, 21.612, 24.380, 24.539, 34.898, 41.835, 42.976, 43.831, 50.449, 53.232, 54.238. 56.531, 63.574, 66.006, 66.789, 68.521, 69.689, 73.239, 74.504, 78.164, 81.807, 87 880, 89.649, 92.593, 95.329, 99.682. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din. Prihodnje žrebanje bo v sredo, dne 30. avgusta in bo trajalo do 9. septembra. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec srečo.-, lahko dobitke takoj dvignejo. Kdor si še ni nabavil srečk državne razredne loterije, naj pohiti ponje v glavno domačo kolekturo »VRELEC SREČE«. SLEPEC 64 Detektivska povest Rezal jo je naravnost proti luki Ampak, ali eem se mogel zanesti, da bo kakšen stražn:k ondi? Nisem vedel. Tedaj pa sem se domislil neke zvijače. Vzel sem iz žepa dolg svinčnik, ga vtaknil ekoai že opisano luknjico in razbil z njim drobno žarnico, ki je razsvetljevala prosojno registrirno plošče: tako da avto zdaj ni imel luči zadaj. Poln upanja sem spet počepnil na tla in skrit pod ko-žuhovinasto preprogo radovedno pričakoval, ali ee je zanesti na čuječnost folkeslonske policaje. Nisva še prišla daleč naprej po ulicah, že sem dobil odgovor. Zaslišal sem odločen klic, da naj ustavi, za njim pa topot tekočih nog. Nad menoj je odjeknila pol pridušena kletev, a brzina avla ee je še pospešila. Nekoliko dalje sem zaslišal drug klic, nato pa oster žvižg stražnikove piščalk«. Ce je ta hotel dati s tem znak kakšnemu tovarišu dalje odondod, je zgrešil svoj namen, kajti avto jo je sunkoma zavil po neki stranski ulici Zdaj sem jasno videl napako, ki sem jo bil napravil. Voznik je bil kakor poblaznel od strahu. Ne vedoč, zakaj ga policija skuša ustaviti, je jel sklepati, da ga preganja zaradi njegovega umora. Po mojih mislih je samo na pritisk tega strahu izgubil pamet. Brzela sva po ulicah s tako naglico, da sva povzročila klice tn pozive z desne in leve, a pri ljudeh drugačne kakor pri policiji. Ko pa sva jo bila zavila okoli ogla na desno, preden 6e začenja najstrmejši del vzpona, ter ni mogel voznik videti nikakršne loči kakšnega za-sledujočega avla spodaj na desni, pa je začel morda le misliti, da je bilo tisto klicflfnje zgolj posledica njegove prenagle vožnje. Prav zares, večidel vse je skoraj povzročila ta. Jaz pa sem vedel, da se je re« prepričal v misli, da je vse klice povzročila naglica, S« preden sva dospela na vrh tistoga mogočnega vzpona. Nekoč sem namreč slišal omeniti MoNaba, da noben pesimist še ni hil morilec. A nisva še prišla približno nad eno miljo po vrhu slemena in mimo krčme »Pri vrlem mornarju«, ko eva doživela li6to, kar ga je naposled zlomilo. Jasno mi je bilo, da je nekaj pred nama. Voznik je zaklel in začel nenadona počasneje voziti. A bilo je nekaj, glede česar si ni bil na trdnem. To sem sklepal po dejstvu, da je avto še vedno vozil napej, ampak počasi. Po vsem videzu mož vozi tako počasi, da bi bil dobil natančnejši pogled. Ko sem tako sprevidel, da mu je pozornost priikljena, sem pokleknil ter jel tudi sam opazovati. Na desni pred nama je bil dolg del ceste na nama bližji strani po vsem videzu zaprt zaradi popravljanja. Pred lopo nočnega čuvaja je stal pod milim nebom zakurjen kotel in na sredi ceste sem opazil rdečo svetilko in za njo še cel niz drugih, ki so označevale prostor na lovi strani, ki je bil odprt za promet. Veiljevalo se mi je zagonetno vprašanje, kaj mu je bilo pri tem zbu dilo sum. Saj je bilo videti vse odkrito in pošteno. Cisto razločno sem mogel videti edinega starega čuvaja, ki je podpihoval plamen pod kotlom. Bržkone ga je odvračal nagon ali pa pravkar razrahljani živci ali pa ga ni bila volja zavoziti v tisii dolgi temi pas gori — ampak navsezadnje se je le odločil ter položil stopalo na akcelator. Smuknila sva naprej proti odprtini. Trenutek nato pa sein sprevidel, da je bil voznikov nagon, ki je bil vzrok njegovega obotavljanja, dasi slep. vendarle upravičen. Kajti iz čuvajeve lope Je stopila na cesto z dvignjeno roko neka postava s čelado na glavi, medtem ko so druge, ki niso bile v uniformi, kakor da so se bile izvile iz praznine, skočile pred naju; in kakor v zaključitev vse te zadeve sem zagledal na oddaljenem koncu niza svetilk še dva iskreča se žarometa nekega avta, ki se je pomikal v stisnjeno ulico ter jo docela zaprl. Voznik je nedvomno sprevidel, da je vse izgubljeno. A nemara je še vedno mislil, da mu bo mogoče zaviti na rušo ter na oddaljenem koncu obrnili avto. Mi pa se nismo mogli strinjati s tem. On pa se js navzlic temu odmaknil tja, fn sicsr močno proti desni. Samo krik ljudi na cesti me je opozoril na nevarnost — _ ta in pa pospežena brzina avta po travnatem pobočju. Zavedal sem se, da spodaj na desni leži morje, kako globoko pod nama pa, tega nisem mogel uganki, vse dokler se nisem spomnil dolgega vzpona, po katerem sva se bila vozila. Zgolj ta spomin, ki se mi je zabliskal v glavi, me je pognal najprej na sedež, nato pa v blaznem skoku iz avta. Prekuceval sem se in se obračal in nato smuknil z glavo naprej za avtom, grabeč po šopih poležane trave in skušajoč se z nožnimi prsti ujeti v rošu. To se mi je zdela cela večnost, a moglo Je trajati le kratek hip, kajti ko sem mirno obležal, sem mogel razločiti luči strmoglavo drvečega avta Nenadoma pa se mi ie zazdelo, da je voz izgubil tla pod seboj ter padel v praznino. Zdaj se je od spodaj navzgor nekaj belo posvetilo in avto je zadel na štrlečo škrhino pečine in dreveč naprej brez enega žarometa pustil za seboj oblak belega prahu. Nato pa je prišel končni padec v prepad in tega sem mogel slediti zgolj po preostalem žarometu, ki je zdrknil v globino kakor padajoča zvezda. Daleč spodaj se je trenutno posvetil na vrhovih jelovega drevja edini krožek svetlobe. Daleč odondod mi je prišel na uho lahen lom in pokanje vej in luč je ugasnila. Nato je nastal trenutek čudne tišine. S polic pod menoj so se dvignili v zrak preplašeni morski galebje in so glasno plahutajoč s krili in a hripavtm vreščanjem, kakor da bi se bližala noč, leteli niimo mene. fiop poležane trave, ki sem se ga držal, je zdaj v moji roki popustil in po nekaterih mojih nadaljnjih blaznih prijemih sem zdrsnil naprej ter padel v praznino. Ko sem spo«t odprl oči, sem bil v sobi, ki Je bila poplavljena od svetlobe. Neka strežnica se Je nalahno prestopala po sobi. Nekoliko trenutkov sem zaspano gledal vanjo. Nekaj Ji js povedalo, da sem se prebudil, kajti pozorno s«' je obrnila proti meni. Nato se je nasmehnila in zdelo se mi je, da jo njen smeh povečal svetlobo v sobi. »Katera bolnišnica pa je to?« eem vprašal. Tiho je stopila k mont. »PsH« je zašepelala. »Ne sme*e govoriti.« »Kaj pa se je zgodilo?« sem vprašal. »Padli ste Čez pečine, ko ste stikali za gne- zdi.« Dvignila je kazalec. »Zdaj pa nobenega vprašnja več, dokler vas ne vidi doktor Cadl>ury.« Smuknila je iz sobe in jaz sem nedvomno zaspal naza|. kajti prvo. česar se zatem spominjam, so bili glasovi dveh moških, ki sta se na pol glasno razgovarjala. »...in kakor so mi povedali, ste se poškodovali, ko sem jaz šel k ogledovanju trupla,« je govoril globok glas, ki me je bil brž-koue prebudil. »Zvll sem si samo nogo v gležnju,« Je zamr-mral drugi glas. »Nismo vedeli, da je bil on v avtu pa kako je bil prišel na voz. A ko smo potem, ko je bilo truplo odstranjeno, stikali med ruševinami, ga je nekdo opazil, ko je ležal na sredi razdalje med tisto pečino in morjem. Vso noč je bi! ondi Pritihotapil sem se semkaj k njemu. Saj ni nič hudega in noga se mi bo odpočila, ko bom sedel poleg njega, dokler se ne zave.« »Kaj pa pravijo glede njega zdravniki?« »Pretres, izpahnitev desnega ramena in leža-nje pod milim nel>om. A strežnica Jones mi je povedala, da se je včeraj za nekoliko trenutkov zavedel.« »No, preiskava ee je morala preložiti, dokler se ne bo zavedel, pa tudi Kinloch, Če se bo.« »Ampak. Snargrove, saj ni nobenega dokaza, da Je bil v avtu. Pa tudi mene ni bilo tam, ko se je prevrnil. Vidite, takole je to bilo,« je nadaljeval McNab fio kratkem odmoru. »Ob mraku bi se bila morala sniti s Chanceom na križišču pri VVestenhangerju. A zaradi neke polomije za A«h-fordom sem imel zamudo. Ko sem prišel na dogovorjeno mesto, sem našel tam Chanreovega voznika, ki me je čakal z nekim poročilom. Iti bi bil rroral tja, kjer je hil voznik pustil Chancea. Jaz pa nisem šel. ker sem se po nekaterih vprašanjih. ki sem jih stavil vozniku prepričal, da je Chance uspel, pa tudi sam se ni drž.il dogovora. ker je poiskat naSega zločinca. Zato sem krenil na policijsko postajo v Seabrooku. kjer sem oddal neko poročilo, medtem ko je moi avlo v nasproti ležeči garaži zajemal bencin. Na postaji so kmalu zabrnell brzojavni stroji, čedni tajni policist je iz opreznosti obvesti po telefonu luke, da naj preseka.o vsako možno cesto za beg. muhe, komarje in vso solazen Mali oglasi V malih oglasih veli« >»!■ boaeda I din: tenitnvanjakl •rlaal i din Debelo tlakane naslovne beaede ar računajo dvojno. Najmanjši ntuk aa mi'1 orla« IS din. • Mali •rlaal ar plstujrjo takoj prt naročilo. • Pri orlaalh reklamnera inafaja •• računa cnokolnnaka. t moi vlaoka pctltna vrati ra po I din • Ka plamen« odgovore sled* nalili okIuot treba prllotltl anamko. 1 rt *» •»* • Službe iscejo Službo vratarja, oskrbnika ali hišnika v okraju kranjskem - ISčem. Naslov v upravi »Slov.« pod. 14230 Zastopnika 7a mesto Ljubljano. « rloznega • lsče tvornlca živil. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 14284. Služkinja začetnica, ISče službo pri krščanski družini. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Služkinja« 14256. Zaslužek Dober zaslužek nudimo vsaki osebi v mestu ln na deželi. PUlte na »MoJ dom«, Ljubljana — Dvoržakova ulica tt t. mm\ Mesarskega vajenca sprejmem. Keber, Poljanska cesta 44. (v) Vajenca za kleparsko obrt sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 14297. (v) ilužbodobe Mizarskega pomočnika sprejme Franc Kuhar, Vlžmarje-St. Vid. (b) Starejšo žensko za hišna dela, sprejmem". Vprašati od 2—3 : Zaloška lit. (b) Resen in zanesljiv šofer z dobrimi spričevali in neoporečno preteklostjo, dobi stalno mesto v Ljubljani. Poleg Šoferskega posla bi moral opravljati tudi vsakovrstna hISna in gospodarska opravila. — Stanovanje v hiši. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod slfro »Šofer« 14274. Strojnika za Diesel motor, sprejmemo. Ponudbe na Mav-rič Anton, TyrSeva 65. Postrežnica vajena snažnega hišnega dela. se sprejme za ves dan. Plača 200 din. Celovška 14. (b) Več prodajalk In prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja, sprejmemo. Vprašati na »MoJ dom«, Ljubljana, Dvoržakova št 8. (b) Vzgojiteljico najraje učiteljico, z znanjem nemščine, resno, zdravo, sprejmem takoj k otrokom v starosti 6 do 9 let. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Vzgojiteljica« štev. 14.073. (b) Natakarico resno, pošteno, približno 30 let staro, dobro izvež- bano, z znanjem nemščine, takoj sprejmem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Poštena« št. 14.077. Vinski potnik vpeljan, dobi takojšnjo zaposlitev. — Ponudbe z navedbo dosedan. službovanja ln zahtevkov na naslov: Osrednja vinarska zadruga, LJubljana. Kongresni trg 2. (b Dve služkinji dobrega obnašanja, potrebujem takoj. — Plača, stanovanje, hrana, polovico potnih stroškov po prihodu ln mesečno 160 din. - Pismene ponudbe: KlrSner Milan, hotel Evropa, Bljeljlna. Pouk Akademik vešfi Inštruktor poučuje za denar aH stanovanje. Ponudbe v upravo »81.« pod »Akademik« št. 14287 | Trgovina j besebs! Orehova jedrca med In vosek dobite najceneje: Medarna, LJubljana, židovska ulica Stiške mesne izdelke ter Rajh. traplst. liker, kakao, čokolado, kakor paski sir, olivno olje ln drugo specerijo — dobite najceneje ln sveže pri »Miklavžu« pod Lemona-tom v Ljubljani. — Pri nakupu nad 100 din 2•/« popusta. Posestva Nova hiša z velikim vrtom ln sado-nosnikom, naprodaj za 26.000 din, polovica na obroke. - Direktni kupci naj vprašajo : R o b e k , Meljska 22. Maribor, (p) Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali ln velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Kapital« štev. 14.078. (p) Stavbne parcele v bližini kolodvora Sent Vld-Vlžmarje, ■ vodovodom ln elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji ln v poljubni velikosti po 20 din ln več kv. meter. Pojasnila Vižmarje 69. ODDAJO: Sončno sobo z vso oskrbo, oddam dvema gospodoma. Podrož-nlk, Večna pot 31. (s) IŠČEJO: Sobo s štedilnikom Iščem za 1. september ali oktober. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Štedilnik« št. 14268. (S) + Dotrpela ie. previdena s tolažili sv. vere. v 71 letu, naša predobra, skrbna mati, stara mati in tašča, gospa Alojzija čop roj. čop Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 30. t. m. ob 17 iz hiše žalosti Industrijska ulica 13. Jesenice, Most, dne 28. avgusta 1939. Žalujoči ostali Šolske torbice ln aktovke v veliki Izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova II. (1 Predpasnike (halje) za šolo, zelo lepe ln poceni, pri I. Tomšie, Sv. Petra cesta 38. (1) Nova lesena baraka pripravna za mesarja ali branjarijo, naprodaj. Poizve se pri I. Oražem, LJublJana-Moste. (I) Šolske predpasnike otroške ln damske, lz ki o ta ln svile — nudi v veliki izbiri tvrdka Ign. 2argl, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11. (1 Slive za žganjekuho — vsako množino — vagonsko ali z avtom, lahko dobavi po najnižji ceni Franc Mast-nak, trgovec v Sv. Juriju ob. Juž. žel. (1 Usnje znamke »Indus« po Izredno nizkih tovarniških cenah prodajamo trgovcem In čevljarjem samo v Ljubljani, Fllg-nerjeva ulica 3 — prej Škofja ulica. (i Premog koks, drva nudi I. Pogainik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 PoalraSba brezhibna i^UHKIML 1 l\ 'JCl l " T P Železnina .STABIL* Ljubljana, CetovSka cesta 72 nudi po nizkih cenah vse vrste gradbenega materijala, pohištveno in stavbeno okovje, orodje za vse obrti; nakup starih kovin. Pozor I Pozor ! Najlepša bukova drva. prvovrsten trboveljski premog nudi po najnižji dnevni ceni VELEPIC Ljubljana-šiška. lernejeva 25 telefon 27-08 VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani „ v svoji posodi najugodneje TELEFON STEV. 25-73 Kupimo Več elektromotorjev rabljenih, v dobrem sta nju, 220-380 W, veličina do 60 HP, kupim. - Ivan PreSern, Kranj, Blejska cesta 17. (t) Srebro, drage kamne in vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2 (palača hotela „81on") Denar Posojila iščite samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite ali pridite osebno. »MoJ dom«, LJubljana, Dvoržakova ulica tt 8. Vaši prihranki so varno ln plodonosno naloženi v domačem zavodu »Moj dom«, Ljubljana, Dvoržakova tt 8. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah ln takojšnjemu plačilu. Rudolf Zori LJubljana, Gledališka 12 nisn Gumbnke, gumbe, pllse, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. FranflJkanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Čitajte »Slovenca« icmai Dijaka sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. KorošCeva št. 8-II. desno, Maribor. Dve dijakinji sprejmem poceni na stanovanje. Nižješolkam pri učenju pomoč. Cena nizka. Cernetova 26, druga vrata levo. (D) Pozor I Kupci nepremičnin, ne pozabite obiskati dolgoletne in poznane tvrdke Triglav-Slovenac v Beogradu Hartvlgova S/l. — Tal. 2673« PalaCa in hlla za rento, vila za najem in atavbIMa v vseh krajih Beograda. ALI STE ZE NAROČILI HORJEVE KNJIGE? LETOŠNJE MO- Vnajcm Lokal odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v. LJubljani, Oajeva 6-11. ll/JflllfHI Ljubezen moža al zagotovit, ako no postrežet z dobro, okusna hrano. Zato kuhaj po preizkušenih receptih, abra^ nih v knjigi poklicne kuJ harioe. Knjigo dobavljal Mizerlt Deziderlj, Zidani most. Cena v predplačilu 10 din. Dobro obrit-dobre volje! ROTBART Vzajemna posojilnica r. i. s o. z. t Lfnblfanl, nikloSKeva cesta f poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in oBrestuje nove vloge po 4% do po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica da|« kratkoročna posojila. Dr. Heribert baron Wurzbach javlja v svojem in imenu svoje soproge Hedvige žalostno vest, da je njegov oče Alfonz baron Nupzbach posestnik dne 28. avgusta t. 1. po dolgi bolezni v 88. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 30. avgusta t. 1. ob pol 5 popoldne izpred hiše žalosti, Kongresni trg 16, na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bo položen v rodbinsko grobnico. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1939. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiJ