AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Si. DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER i I NO. 226 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBEER 24TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev Pri delu v jeklarski tovarni v uebl°. Colo., se je smrtno ponesrečil rojak Jakob Henigsman, star 61 let in doma iz Semiča v Beli Krajini. Prišel je v dotiko 2 močnim električnim tokom, ki je na mestu ubil. Pokojni je delal v pueblskih tovarnah 36 let m_Je bil jako aktiven pri druš- V1n. Zapušča tri sinove in dve hčeri. ^ Jchnstownu, Pa., je pred kratkim umrl rojak John škof, «tar 75 let in doma iz Martinja-ka pri Rakeku. V Ameriki je 35 let. Zapušča pet otrok. V Rockingham, Pa., je umrl rojak Martin Zalar, po domače Šuštarjev, star 60 let in doma iz Unca pri Rakeku. V Ameriki Je bil 32 let in zapušča tu žsno >n 6 otrok. V Forest City, Pa., je naglo-ma umrl rojak John Kotar star let. Mrs. Marie Prisland, glavna Predsednica Slovenske ženske Zveze, je bila te dni imenovana °d Rooseveltovaga kampanjskega odbora za podpredsednico slovenskega oddelka, ki vodi po vseh državah kampanjo za ponovno izvolitev Roosevelta. Frank Barbič iz Clevelanda je zapisal v "Prosveti," da je bil Louis J. Pire na banketu, ki je kil prirejen v počast delegacije J- S- K. Jednote v Clevelandu. Resnici na ljubo naj povemo, da g. Pirca ni bilo na banketu, ker je imel tedaj dovolj opravila s časopisom. Zakaj Barbič namenoma laže, nam je neumevno. Iz javne tržnice V Cleveland je začelo priha jati ohijsko grozdje, ki je letos izredno sladko. Jabolka prihaja jo bolj redko. Zaboj jabolk iz Washingtona se je včeraj prodajal na debelo po $3.00, dočim je bušel domačih jabolk na javnem trgu $1.65. Vse to so cene na debelo. Solate prihaja jako malo v Cleveland, dasi je vpraševanje po njej obilno. Breskve in melone so skoro zginile iz trga. V obilici pa prihajajo češplje. Cena jajcem se je nekoliko podražila. Cena grozdju na javni tržnici je bila včeraj do 55 centov pol bušla, računajoč po kakovosti grozdja. To pomeni, da bo cena toni grozdja nekako $44.00 do $46.00. Konec konvencije Danes bodo zaključeni posled-nji posli American Legion in stotisočeri gosti, ki so dospeli za konvencijo, v Cleveland, se bodo začeli seliti iz mesta. Za načelnika American Legion je bil izvoljen odvetnik Colmery iz Tope-ka, Kans. Na konvenciji je vče-raj govoril Wm. Green, predsednik American Federation of La-kor, ki je p0Zivai American Le-gl°n, da se bori, da se Amerika ne bi vtikala v neznosne evrop-ske razmere. Jugoslovanski dinar - er>a jugoslovanskemu dinar- To je konvencija! Cleveland si je deloma ohladil nervozne možgane, katere mu je povzročila konvencija American Legion. Deloma so Legijo-narji še v Clevelandu, toda so se precej pomirili po ogromni paradi, ki so jo imeli v torek ves dan in vso noč. Nezaslišano je, kaj se je vse godilo po ulicah v teh dnevih. Če bi se tako obnašali delegati kake naše organizacije, bi bili že zdavnej prijeti in zaprti. Legijonarji so bili zlasti letos izredno razposajeni, ko so dobili dva tisoč in dvesto milijonov dolarjev bonusa kljub protestu predsednika Rooseve Ita. Lastniki hotelov pripovedujejo o razbitem pohištvu, lastniki trgovin o razbitih šipah, ceste v dolenjem delu mesta so kot po strašnem karnivalu na debelo posute s papirjem in nesnago, pijanih ljudi v vsem svojim življenju niste videli toliko kot te dni, ženske so bile napadane, ulične kare ustavljene, avtomobilom preprečena vožnja. Marsikdo je hitel k smrtni postelji svojega sorodnika, prijatelja, pa ni mogel 24 ur blizu. Well, pravijo Legijonarji, enkrat na leto moramo imeti "fun," in ameriška demokracija pač vse prenese, četudi pri tem silno trpi! -o-- V letu 1940 bodo zadnje narodne volifver pravi (oughlin Prvič v zgodovini so se s-centna vožnja se vpelje fiov. Landon obljubuje Kako torej? Hi ,se J® znižala nekoliko. Banke $22 0530 1,000 dinarjev za St. Louis, Mo., 23. septembra. Rev. Charles Coughlin, radio pridigar, je v svojem govoru včeraj v tem mestu povdarjal, da se bodo v Zedinjenih državah vršile zadnje narodne volitve, razven ako se takoj ne podvza-mejo koraki, da se odpravijo zlodejstva modernega kapitalizma. "Demokracija se ubija samo sebe," je izjavil Rev. Coughlin. "Zdravilo proti modernemu kapitalizmu je minimalna delavska plača $1800 na leto in privatnim bankam se mora odpovedati pravica,, da izdajajo denar." Neki časnikarski poročevalec je vprašal Rev. Coughlina, da Če bi moral izbirati med fašizmom in komunizmom, za katerega bi se Rev. Coughlin odločil. Rev. Ccughlin je odgovoril: "Pocl nobenim pogojem in nikdar ne bi volil za komunizem, ker komunizem zanikuje eksistenco Boga! Jaz se borim enako proti komunizmu kot proti fašizmu v zaželjenjem upanju, da rešim demokracijo." Glede načrta dr. Townsenda se je Rev. Coughlin izjavil, da nikakor ne more misliti, kako bi bil ta načrt izvedljiv, povedal pa je, da je veruje v princip, da je treba stare ljudi zadostno podpirati. -o—;- izjavili zamorci za demokrata! New York, 23. septembra. V Madison Square Garden se je včeraj vijšila^gromna manifasti-cija ameriških zamorcev. Nad 40,000 jih je bilo navzočih. Zborovanje se je enoglasno izjavilo za socialni program, kakor ga priporoča predsednik Roosevelt ameriškemu narodu. Zamorci so bili do sedaj dosledno pristaši republikancev. Toda odkar je Roosevelt prevzel administracijo, so dognali, kako silne reforme je pi-edsednik dosegel, ki so zlasti tudi za zamorce ogromnega pomena. Zamorski voditelji v vseh državah nujno pozivljejo zamorce;, da volijo letos demokratskega predsedniškega kandidata, rekoč, da so dolga leta živeli in stradali pri obljubah republikancev, ki se niso nikdar izpolnile. Glavni govornik na shodu zamorcev je bil Donald Richberg, bivši načelnik NRA organizacije, ki je povedal, da pravi pod-piratelji fašizma in diktatorstva v Ameriki so člani Liberty lige in republikanci. Ako pridejo do vlade, tedaj bo Amerika v kratkem spremenjena v Evropo. Po cestah bedo hodili fašisti s črnimi in rjavimi srajcami, % bajoneti in bombami, in konec bo .— svobodne Amerike! ——z—o-- Diktator Hitler se namerava odpovedati? Berlin, 24. septembra. — Po Nemčiji se je raznesel glas, da se namerava sedanji nemški diktator Hitler odpovedati svojemu uradu, ki je uradno znan kot kancler nemške republike. Hitler bi še ostal kot vodja nacij-ske stranke. Za naslednika Hitlerju omenjajo dobro poučeni krogi ministra propagande, Goeringa, katerega bi tudi Hitler priporočil. Hitler je baje zadnje čase postal skrajno nervozen in baje ni več zmožen voditi posle nemške republike. V Nemčiji prevladuje zadnje čase silna napetost, zlasti, ko je Hitler v preteklih dnevih izjavil, da mora biti sleherni zmožni Nemec mobiliziran in pripravljen za vojno. --o—■—;— v Clevelandu? Cleveland. — Uradniki mestne vlade v Clevelandu se bodo danes posvetovali z direktorji družbe cestne železnice, da dože-nejo, kako visoka naj bo vozni-na po uličnih karah v Clevelandu za bodoče. Družba cestne železnice je izjavila, da bo odpravila z dnem 4. oktobra takozvane "pase," ki .so veljali $1.25, in so bili veljavni za sleherno vožnjo tekom enega tedna. Družba cestne železnice zahteva sedaj, da se ti "pasi" odpravijo, in da se vpelje 8-centna voznina, ki se mora plačati v gotovini. Mestna zbornica v Clevelandu, ki ima tozadevno zadnjo besedo, bo morala odločiti, ako prizna kompa-niji zvišano voznino ali ne. Kcm-panija trdi, da nikakor ne bo mogla zmagovati stroškov, ki so nastali, ker je arbitracijski odbor dovolil višje plače uslužbencem cestne železnice. Najbrž bo morala mestna zbornica tozadevno ugoditi zahtevi kompanije in se bo voznina po cestni železnici zvišala na ta način, da bodo odpravljeni "tedenski pasi" in se bo v bodoče moralo plačevati za prevoz najmanj 8 centov in pol. -o:- EvharistiČni shod Včeraj se je zbralo v Youngs-townu, Ohio, do 100,000 katoličanov, ki so prihiteli tja iz vseh delov cleveland|ke škofije. V obširnem Stambaugh avditoriju se je namreč vršil škofijski ev-haristični shod elevelandske škofije. Navzočih je bilo do 400 duhovnov in monsignorjev. Most Rev. Joseph Schrembs, cleve-landski škof, je imel slavnostno pridigo in mašo. Nepopisen je bil prizor ob polnočni sv. maši, ko so verniki prižgali sveče in je okolica plavala v morju migljajoči lučič. Naval na shod je bil tak, da ljudje niti poklekniti niso mogli, ko je škof nesel mimo Najsvetejše. Udano so ljudje sklonili glave. Na shod v Youngstown je dospelo tudi 15, 000 šolskih otrok iz raznih katoliških šol škofije. farmerjem zlato bodočnost Des Moines, Iowa, 23. septembra. Gov. Landon iz Kansasa, kandidat republikanske stranke za predsednika,je govoril včeraj v tem mestu in obljubil farmarjem zlate čase, ako bodo izvolili njega za predsednika. Landon je povedal zbranim farmarjem, da bo administracija pod njegovim vodstvom plačevala farmarjem v gotovini za ves primanjkljaj, ki ga imajo na farmah in bo tudi skrbel, da bodo farmarske družine dobro preskrbljene v slučaju potrebe. Pred štirinajstimi dnevi je gov. Landon ostro napadal v industrijskem mestu Bostonu predsednika Roosevelta, ker je Roosevelt pomagal farmarjem. Sedaj pa je Landon sam priznal, da farmarji potrebujejo pomoč in je sledil predsedniku Roosevelta glede pomoči farmarjem. Farmarji, ki so poslušali goer gov. Landona, so bili razočarani, ko je Landon priporočal podporo v gotovini za farmarje, dočim je v svojem govoru julija meseca ostro nastopil proti taki podpori. Govor gov. Landona je bil ponovno ponesrečen in farmarji,; ki so poslušali governerja iz Kansasa, so z glavami majali, ko so odhajali iz zborovanja. Kot v skoro vseh slučajih, je tudi ta govor gov. Landona povzročil neprijeten vtis na poslušalce. -o- Fašisti napredujejo proti Madridu Gospod Vincenc Cof, tajnik Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., se je zelo razkačil, ker smo mi zapisali, da ima vsako kulturno društvo pravico zahtevati dvorano brezplačno v S. D. Domu, ker je direktorij istega Doma sklenil dati dvorano brezplačna Janezu Jontezu, socialistu in političnemu hujskaču. Mr. Cof se silno srdi nad našim dobrohote-njeht kulturnim društvom. Zakaj pa taka strašna jeza, g. Cof? Saj mi ne zahtevamo druzega kot enako pravico za vse! In kako ste logični g. Cof! V naslovu svojega dopisa ste zapisali: roke proč! Proti koncu dopisa pa omenjate: pridite na naše prireditve! Za božjo voljo vendar, kako se to vjema!? Roke proč, pa k nam pridite! To je filozofija, ki pobija znano rečenico: biti ali ne biti! Da bi pa roke doma puščali, kadar bi prišli k vam v vas, je nemogoče, dokler se nas roke drže! Mr. Cof, ali ste že kdaj videli piščalko iz repe? Mi tudi ne! --o—;- Komunisti v Ameriki bi radi dali Rooseveltu "smrtni poljub" Washington, 23. septembra. Ameriška legija vidi v komunizmu nevarnost za Ameriko Cleveland. — Stotine govornikov na konvenciji American Legion in American Legion Auxiliary, ki je sodobnica Ameriške legije in ženska organizacija, je povdarjalo včeraj tekom zasedanja konvencije, da je komunizem največja nevarnost za Ameriko. Dočim so Legijonarji paradi-rali po ulicah in počenjali vsakovrstne burke, je pa glavni odbor organizacije in delegacija razpravljala o resnih vprašanjih. Mrs. Mucklestone, predsednica 420,000 oseb močne ženske organizacije American Legion Auxiliary, je izjavila: "Mi v Ameriki se moramo pripraviti, da se bomo znali pripraviti za rdečo nevarnost, ki se širi iz Moskve kot oktopus, kjer ima svojo glavo. Ves civilizirani svet bi moral biti pripravljen, da ubije nevarnost komunizma." Vrhovni načelnik Legije Ray Murphy, je povdarjal v svojem govoru, da mora Legija predvsem delovati, da se ohrani mir. Vojna prizadene v prvi vrsti ženske, ki zgubijo svoje sinove in hčere. Obenem je Murphy povdarjal, da je American Legion pripravljena vsak čas boriti se proti vsaki rdeči propagandi. En milijon zdravih in izkušenih legi-jonarjev, je rekel Murphy bo ohranilo Ameriki sedanji demokratski značaj. Vsak komuni-Tajnik poljedelskega depart-! "era ali socializem je nasproten mejita ameriške vlade, Henry j ameriškemu sistemu vlade. V Wallace, je izjavil včeraj ,da ko- ' Ameriki narod pri volitvah sam muhisti nikakor niso prijatelji lahko odločuje, kakšno vlado naj predsednika Roosevelta, katere-1 imamo. mu bi najraje dali "poljub; "Mi ne potrebujemo bomb, ne smrti" in ga odstranili iz borbe topov, ne bajonetov ali strojnih Wallace je odločno pobijal trditve milijonarskega lastnika časopisov, Wm, Hearsta, ki je tr- Roosevelt bo imel politic no konferenco trebr K temu> je seveda po- Jn0 prišteti še poštnino in ruge stroške, ki so združene s l)0«iljatvijo. Pred dobrim mese-ceni je bila cena dinarja $23.00 1.000 dinarjev. Asesment 1 odružnica št. 14 S. ž. Z. bo nocoi Pobirala društveni ases-ment v »avadnih prostorih železniški bondi Iz borznega trga v New Yorku se poroča, da so cene bondom in delnicam ameriških železnic tekom zadnjih dni j precej dvignile. Promet po ameriških železnicah se je visoko dvignil, odkar je administracija v Washingtonu odredila, da se mora znižati prevozna cena po ameriških železnicah. Rekordna vročina Včeraj smo imeli v Clevelandu rekordno vročino. Obeneni je prišel prvi jesenski dan, ki je bil pa popolnoma enak pasjim dnevom. Toplomer je kazal 88 stopinj, kar je rekord za te čase. Proti jutri danes je padal dež, kar pa ni zmanjšalo soparnega vremena. Za danes večer pravi vremenski prerok, da se bo ohladilo, jutri bo pa lepo in precej hladno. Zadušnica V petek zjutraj se bo ob 8:30 brala sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za pokojnim John Mislejem ob priliki sedmine njegove prehitre smrti. K udeležbi prijazno vabi družina Mislej. Brezposelna akcija Redna seja Jugoslovanske sekcije za brezposelno zavarovanje in starostno pokojnino se bo vršila v, petek 25. septembra v S. N. Domu na St. Clair Ave. Pri-četek ob 8. uri. Vsi zastopniki naj bodo gotovo navzoči. — Tajnik. * Brazilska vlada namerava podržaviti vse banke. Hyde Park, N. Y., 24. sept.— Predsednik Roosevelt, ki se mudi v tem mestu na domu svoje matere, je izjavil, da bo sklical za jutri 12 svojih najboljših prijateljev, s katerimi se bo posvetoval litična kampanja v oktobru me- dil, da komunisti podpirajo še ob vsaki priliki dosedaj doka-Roosevelta. "Da," je rekel Wal-|zal, da zna samega sebe vlada- Toledo, španska, 24. septembra. španska uporniška armada je včeraj zavzela mesto Torijos,. katero so vladne španske čete gristi ameriškega naroda obupno branile. Z zavzetjem Torijos mesta je španska vlada ponovno dobila udarec, katerega ne more popraviti. Uporniške čete se bližajo mestu Toledo, ki je poleg Madrida eno najbolj važnih mest v Španiji. Zgodovina pozna malo slučajev tako smrtonosne borbe, kot se vrši te dni v okolici Tole-da. Uporniki kot španske vladne čete se borijo z enako hra-, brostjo. In videti je, da nikomur | Voljen, bo mnogo bolj ugodneje ne primanjkuje orožja, za komu,"ste-' španska vlada je medtem po-' "Absolutno sem prepričan, da novno poklicala pod orožje na-'bi kohiunisti raje videli, da bi daljnih 15,000 mož in fantov, tbil izVol- — jesenski sadež -— in jo ženina. Ko pride ta čas, se Slovenci v Ohio zberejo v skupnem shodu pri Materi božji v Providence Heights, da se poklonijo svoji nebeški Materi, ji zapojejo ljubke svoje pesmice v pozdrav, kakor tudi, da malo po-kramljajo med seboj tam na prijaznem hribeeku in se potem, po- trjeni v svojih krščanskih nazorih in vneti za katoliške principe, vrnejo na svoja domovja v borbo za vsakdajni kruh, in v boj za Boga, vero in narod. Tudi letos se bo vršil tak splošni shod. V nedeljo 27. septembra bodo prinašale cleveland-ske ceste, kot reke polne slovenskega ljudstva, ki bo vrelo skupaj od vseh strani in se zbiralo na Providence Heights v celo jezero človeštva. Tam se bo veselo gnetlo in prepevalo Kraljici nebes in zemlje svoje poznane krasne nabožne pesmi, ki so jih prepevali naši pradedje skozi stoletja in si s tem-sladili težko življenje. Navadno smo se zbirali šele drugo nedeljo v oktobru. Ker pa je vreme takrat že precej hladno, je bilo sklenjeno, da se letos vrši vseslovenski ohijski shod zadnjo nedeljo septembra, to je prihodno nedeljo, ob pol treh popoldne. Začetek bo malo poprej, kakor po navadi. Za nami pridejo še drugi, zato moramo biti mi z našim programom skozi najkasneje ob štirih. Da bo to mogoče, zato prosimo, da se ljudje pravočasno podajo od doma, da bodo na prostoru vsaj do 2:15. Program je sledeči: 1. Pol 3 velika procesija. Med procesijo rožni venec. 2. "Zvonovi zvonijo," lurška, pojejo združeni zbori vseh 1'ara in ljudstvo sploh, pod vodstvom g. Ivan Z or mana in svojih pe-vovodij. 3. Slovenski govor — Rev. Mi-!an Slaje, župnik fare sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. 4. "Oznanil je angel ..." — ibori in ljudje sploh. 5. Angleški govor, Rev. Joseph Shuster, kaplan pri fari sv. Auguština, Cleveland, O. 6. Marijina pesem (Zbori, prinesite knjigo "Slava Bogu." 7. Izpostavi j enje sv. Reš. Telesa — "Pridi molit o Kristjan," 2 kit. — Vsi ljudje. 8. Litani.ie Matere božje — odpevajo vsi ljudje. 9. "Tebe molim Jezusa" (mesto Tantum ergo*)?. Vsi." I.0. Blagoslov z Najsvetejšim. "Hvala večnemu Bogu . . ." mesto "Laudate . . ." II. Povsod Boga, poje vse ljudstvo. To je naš program. Ako bo izpeljan s pravim zanimanjem zborov vseh slovenskih cerkva in ljudi sploh, bo nekaj krasnega. Prosimo toraj vse pevovodje in tudi pevce, da se gotovo udeležijo. Isto naj storijo tudi fa-lani sploh. Pridite v obilem številu. Kdor ima kako vozno sredstvo in ima še kak prostorček poleg sebe, naj nabaše vse, kar bo nesel voz. Poulična železnica je tudi na razpolago. Pot od kare pa do Providence Heights je komaj za prijeten sprehod. Delajmo vsi na to, da bo udeležba res splošna in taka kot se je sme pričakovati od toliko tisočev Slovencev v Clevelandu in okoli. Spodaj podajamo besedilo raznih pesmi. Izrežite pesmi in program ter prinesite, seboj. Pesmi so uvrščene, kakor se bodo pele. Zvonovi zvonijo, premilo pojo, častijo preblaženo Lurško gospo. Ave, ave, ave Marija, Ave, ave, ave» Marija. Pozdravlja Te angel z nebes visočin in kliče Te človek iz solznih dolin. Ave, ave, ave Marija, Ave, ave, ave Marija. Naj duša ljubezni krščanske gori in Tebe Devica na veke časti. Ave, »ve, ave Marija, Ave, ave, ave Marija. "Oznanil je angel . . ." (besedilo splošno znano). Med litanijami: Zapojmo na glas Mariji na čast! Marija devica, nebeška Kraljica, le prosi za nas. O Marija božja mati, prosi za nas Jezusa! Daj nam vselej pomagati, O Devica, 'zvo'jena. Marija k Tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo; objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo. Lepa si, lepa si, roža Marija, Tebe časti vsa nebeška družina: Angelci lepo pojejo, Tebe, Marija, hvalijo. Pri izpostavljanju sv. Rešnjega Telesa (blagoslov) Pridi molit, o kristjan, po ljubezni sveti vžgan. Ker je Jezus v Zakramentu iz ljubezni dan. Tukaj svete so reči: Jezusa Telo in Kri. Duša k'tera njega vživa, se ne pogubi. Mesto "Tantum ergo": Tebe molim Jezusa, v hostiji tu skritega. Vse veselje in vse želje srca mojega. Ko večer se mi stori, dan življenja se stemni, takrat tudi se ne mudi, dušo sprejmi Ti! "Hva'a večnemu Bogu" (besedilo poznano vsem) mesto "Laudate Domi-num." Povsod Boga, ljubljena Mati, mi hočemo povsod Boga. Razgrni plašč usmiljenja, Mati nad svodom našega neba. Pošlji z ljubljenim Sinom iz blagoslovljenih dalj. Povsod Boga. ki naš je Oče, povsod Boga, ki naš je Kralj. Povsod Boga, po naših družinah, mi hočemo Boga povsod. Hčera bo naših nežna milina, sinov bo naših krepkih rod. -O-- Na Triglav! Jesenice, sept. 1936.—Turi-stovski šport je v takem razmahu razvit, da je skoraj sramotno za človeka, če se ne more pobahati, da je že bil na Triglavu. Vsakdo, ki ljubi sport, računa v prvi vrsti na Triglav. Zanimive so priprave za tako "rajžo," zato sem se namenil, da podrobno orišem vso pot in napor za prelaz tega očaka. Med vso našo družbo štirih oseb, je bil tudi Francelj, ki se šteje, da ima vsak kamen in vsak klin ob strmih stezeh v mazincu. Zato smo ga povišali v toliko, da smo ga imenovali za vodnika. Prvi pogoj za tako turo mora biti ugodno vreme, kar pa le prerado vara. Nič manj važna je dobra obutev. Pri tem pridejo v poštev le gojzdarce ali kvedrovci, opremljeni in nabiti s kroparskimi zobmi. Biti pr. morajo čevlji tako obširn? da skočiš vanje z dvema paroma volnenih nogavic, če ti pa noga kljub temu še pleše po čevlju, si moraš pa preskrbeti še kakšne pol cole debele pod-ložke. Nahrbtnik, ki mora biti precej založen z živili, ti je sporna prav križ in pokora, ker te tlači in reže v ramena. Preveč dolgočasna bi bila pot, če bi ne imel s seboj daljnogleda, z eno samo lečo. Ž njim ravnaš na ta način, da odmašiš za-mašek in najdalje vidiš, če ga nastaviš k ustom in parkrat potegneš, pa si olajšaš strmino. Z Jesenic do Dovjega oziroma Mojstrane smo se peljali z vlakom; od tu nas je pa vodila lepa, tri urna pot ob žgočem soncu, da smo se pošteno spotili do Alajževega doma v Vratih (1015 m). Zelo se nam je prilegel prvi odpočitek, ko smo se nekoliko ohladili in okrepčali. Komaj smo si naložili nahrbtnike in naredili par sto metrov, že nas prime obmejna straža, naj se izkažemo, če smo "pravoverni." Morda je stražnik tudi hotel vedeti, smo li sploh zmožni za v goro. Ko je preštudiral naše fotografije, nas je vljudno pustil naprej, rekoč: "Ajdite i sretan put!" Prve korake smo zastavili v prod, ki ga je naplavil hudournik prav izpod severne stene; nato smo začeli poljubova-ti kolena. Ker je več poti, ki vodijo na Kredarico, smo si seveda mi, kot najboljši hribolaz-ci, vzeli najkrajšo, pa zato zelo strmo, mestoma nevarno To-minškovo pot. Preko skalnatih sten. oprijemajoč se klinov in žičnih vrvi, smo po peturnem trudu dospeli srečno na Kredarico. Samo toliko naj še omenim, da mi je bila peta ura hoda povsem odveč; za druge nič ne rečem, sebe pa čeprav ovadim. Pri studencu, ki je vrh žrela, kjer smo imeli malo oddiha, sem si privoščil precej vode, ker sem bil pošteno žejen. To je bil vzrok, da so mi noge skoro odpovedale; kar sukale so se mi po večnem snegu. S kakšnimi občutki sem prestopil prag koče na Kredarici, pa ne povem nobenemu. Samo toliko rečem, da se mi še nikoli ni tako prilegel topel kotiček kot ravno Aljažev kot na Kredarici. Koča ne Kredarici, imenovana Triglavski dom, je 2515 m visoko nad morsko gladino. Je za turiste zelo udobno urejena, opremo ima snažno in čisto ter nudi res prijetno zavetje turistom pred snežnimi zameti, burjo in viharji, ki divjajo ob neugodnem vremenu. Poleg velikega damskega in posebej še moškega ležišča so turistom na razpolago še posebne sobe, ki so opremljene kot po velikih hotelih v mestih. Razen teh sob v prvem nadstropju, je v koči še velika obednica z lepo opremo in veliko kmetsko pečjo za gretje in sušenje obleke. Na Kredarici ni tekoče vode; v to služi večni sneg, ki se nahaja tih koče. Kar se tiče pro-vijanta, to je živil kot kuriv; je oskrbnik vezan edinole na dolino. Vse potrebno mu znosijo na krošnjah nosači in to iz Bohinjske strani. Da je njihovo delo res naporno, vam povem, da nosijo živež sedem ur daleč iz doline, dočim dobijo drva na planini, ki je pa vseeno še tri ure daleč. Ti nosači so tako utrjeni, da nesejo enkrat po 70 kg; plačani so od kilograma' teže. Zato na Kredarici in po vseh kočah Triglava gore drva na kile. Na prvi pogled se človeku zdi, da so cene živežu kot pre-nočnini zelo visoke; če jih pa primerjamo mestnim hotelom v dolini, pa cene nikakor niso pretirano visoke, če prineseš s seboj, imaš trošek samo s vpisnino, ki znaša za nečlane Slovenskega planinskega društva 4 din, za člane pa samo polovico. Postelja v posebni sobi znaša za en večer za člane 15 din, dočim se računa za nečlane dvakratna cena. To bi prišlo v ameriškem denarju nekako 70 do 75 centov. Tik koče stoji zidana kapela, ki ima prostora za osem ljudi. V oltarju je Mati božja, okinčana s planikami. Kapelica ima tudi vso mašniško opremo; nad kapelico visi 50 kg težak bronast zvon, ki služi pri službi božji, kot tudi ob neugodnem vremenu turistom v orientacijo. Kot priča plošča, vzidana na levi strani notranje stene, je kapelico z vsem inventarjem postavil še triglavski župnik Jakob Aljaž. V nedeljo 6. septembra jc daroval sv. mašo ob devetih prof. Seidl Franc iz Gradca. Čudno toplo je človeku pri srcu, ko prisostvuje v taki višini sv. maši; sredi poletja smo imeli pravi božič s snegom, bliskanjem in grmenjem. Duhovnik se pa v svoji opravi nič ne razlikuje od drugih turistov vse dotlej, da je v opravi mašnika. Kakor sem že omenil, smo imeli vreme kaj raznolično. Ko smo, v petek 4. septembra ob sedmih zvečer dospeli na Kredarico, so se podili pod nami temni oblaki. Pokrivala nas je gosta megla, tako da bi dalje segel ko videl. Okrog koče je tulila in žvižgala burja, kakor da je vse zakleto. V soboto je sapa nekoliko ponehala; dopoldne so bili nalivi, popoldne je pa začel padati zmrznjen dež in sodra. Postajalo je vedno bolj mrzlo. Od strehe so visele ledene sveče. V nedeljo je pogromu in blisku pričel padati sneg, da so bila vsa okna s snegom zametana. Snega je padlo do 5 col. V nedeljo na večer se je zve-drilo, tako da smo že videli električne lučke ob Blejškem jezeru; prav tako se je videlo v Bohinj in na ves gorenjski kot. Po takem večeru in noči smo z gotovostjo računali na krasno jutro. Ko sem v pon-deljek 7. septembra ob treh zjutraj pokukal skozi okno, se mi je nudil krasen prizor, kakršnega nisem še videl doslej v svojem življenju. V lepi mesečini so migljale zvezde kakor kristal. Očak Triglav, veš odet v snežno odejo, se je jasno odražal s svojim stolpom. Ta prizor me je tako predramil, da se mi ni dalo več spati; težko sem pričakoval jutranje zarje. Hitro sem Vstal in odšel na Kredarico občudovat sončni vzhod. Počasi se je zaznala zarja, nakar priplava daleč pod menoj zaželjeno sonce. Zavriskal sem na ves glas; prav nič nisem čutil, da mi zmrznujejo. ušesa. Stekel sem brž nazaj v kočo in našo družbo skoro s silo izvabil iz postelj. "Fantje na plan! Sedaj je čas, da gremo na vrh Triglava!" sem jim klical. Hitro so me razumeli in po skromnem zajtrku smo se odpravili na pot k cilju. Pot je bila zelo naporna, ker so bile stopinje in klini vsi zameteni. V družbi 12 turistov sem se počasi pomikal proti vrhu. Nad Malim Triglavom smo opazili v skalo vzidano ploščo s posvetilom Val. Vodniku. Nekako po osmih zjutraj, to je po enourni hoji, smo dospeli do zaželjene-ga cilja. Prizor, ki se nam je nudil s te najvišje točke Jugoslavije, 2863 m, je neprekosljiv. Prvo, kar mi je padlo v oči, je bil pogled-na Jadransko morje; razločno se je videl celo s prostim očesom dim parnikov. Z daljnogledom sem pa opazil tudi Benetke in del Trsta. Globoko pod nami je bila Golica in ostali vrhovi Karavank v Stolom na čelu. Prav dobro se je razločil tudi križ na škrlatici, ki je komaj 100 m nižja od Triglava. Že s tem razgledom mi je bil ves trud stotero poplačan. Imel sem s seboj filmski aparat in sem vse to slikal, tako da bom imel spomin na Triglav tudi v poznejšem življenju. Da smo porabili vse prilike, ki so se nam nudile, smo se podali z vrha po drugi poti na Aleksandrovo kočo; ta stoji na Bohinjski strani v višini 2404 metrov. Koča je zidana že za časa Avstrije in se je prvotno imenovala koča Marije Terezije. Je najbolj udobno in luksuzno opremljena v Triglavskem pogorju. Po kratkem oddihu smo se podali preko Hri-baric v dolino Sedmerih jezer. Nekaj čudovito lepega so ta le-deniška jezera v Triglavskem skalovju. Leže posamič; nihče ne opazi pritoka kot tudi ne odtoka. Voda je čista in mrzla, pa razmeroma globoka. Kako se narava igra v tem kotu, nimate pojma. Le to naj omenim, da če bi me še kdaj tod vodila pot, bi nikoli ne zgrešil Triglavskih jezer. Ta jezera leže v višini 1800 in najnižje 1500 m. Le žal, da je bilo vreme bolj čmerikavo in nisem mogel slikati; mika me pa, da se ob ugodnem vremenu povrnem ter odnesem v filmih živ spomin. Od tu nas je vodila pot mimo zadnjega, tako imenovanega črnega jezera na Komarčo. Skozi divno strmino, pa lepi in dobro zavarovani poti smo dospeli tik do izvira Savice. Prvič v svojem življenju sem imel priliko občudovati izvir Savice, čeprav sem nedaleč odtod zagledal luč sveta. Slap Savice mi je pa dobro znan, zato smo se podali naravnost k Zlatoro-gu in s tem je bila naša tura v pogorju končana. Franceljnu se moramo zahvaliti, ker je bil dober vodnik. P. Kogoj. Če verjamete ar pa ne Zadnji mesec sem zasadil na domačem vrtu jagode. Pet let sva se dajala z Johano radi jagod. Jaz sem rekel, da ne, ona je rekla da ja. Po petih dolgih letih sva se uglihala in jagode so vsajene. Zaradi ljubega miru v naselbini. Se reče, saj imam tudi jaz jagode rad, ampak se na vrtu preveč razrasejo in dosti dela je ž njimi. V starem kraju jih ni bilo treba sadit. So same rasle. Pa so bile bolj sladke kot so tukaj. Zdaj .je vprašanje, kako se bo z jagodami komandiralo. Menda bom moral enkrat skočiti tje k Majku Milavcu v Fairport, ki je imel svoje čase qelo farmo jagod doli na jugu nekje, menda v Lousiani. Naj bo že kjer hoče. Ma.jk je bil pri istem kamnu krščen kot jaz, čeprav nekaj preje, torej je njegova sveta meniševska dolžnost, da rojaka pouči v jagodnem gospodarstvu. Tudi Pepca Eisenhardtova iz Lo-raina bi mi v tem lahko dala šolo, pa se je ne upam vprašat, ker ne govoriva že neka,j mesecev. Je name .jezna, ker me že toliko časa ni bilo v Lorainu in se mora njen Tone ogibat tistega, ki ga že od lanske jeseni špara zame. Pa naj le drži mulo, Pepca pepcasta, se ji bo že še otepalo. Ampak, čakajte, o jagodah pišem. Sem že vprašal par znancev, če kaj vedo o jagodah, kako se jim priliva, kako se .jih okopava, kako se jih gnoji. Mrs. Pavlina Zupančič trdi, da jih je treba prirezova-ti kot trto, sicer so v enem letu pri sosedovih v rentu. Ni hva-dnik! Oni dan sem pobaral vrtnarsko avtoriteto, Charlita Lampe-ta. "Charlie," sem rekel, "kaj meniš,, ali je za jagode potrebno umetno gnojilo, ali kravji gnoj?" "Ne vem," je rekel Charlie, "jaz jih imam najrajši s cu-krom potresene." Vidite, taki so moji vrtnarski svetovalci. DEKLETA IN ŽENE! Ker se blago draži, zato vam svetujem, da si izberete fino, moderno in čisto volneno "Sterling" suknjo ali Fur Coat, prej ko mogoče, direktno iz tovarne in to po veliko nižji ceni, kakor kje drugje. Prosim, oglasite se, ali telefonirajte, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suk-injo po vaši volji in ceni. Ce naročite suknjo, plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Se vam priporoča BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 Čudna vprašanja Mnogokrat se stavijo na nas čudna vprašanja glede pogrebne postrežbe. Skrbni ljudje vprašajo, kako bi najboljše preskrbeli za pogrebne stroške . . . problemi glede prostora na pokopališču, obredov in drugo dostikrat spravijo v zadrego navadnega človeka. Naša izkušnja nam omogoča, da lahko damo vse te informacije. Brez skrbi se obrnete na na; v takih vprašanjih. LOUIS FERF0LIA SLOVENSKI POGREBNIK 35J5 % 81st St. Michigan 7420 —Dnevna in nočna postrežba— Glasilo S. D. Z. i>{ti}rr|ir|r.^ir|vrf>.^i.|..|.r|s/|,.|,,|vr}l.{t.|>r|,.^<.f.rftrfvrf.. Jt rfv.^rt-Ht?*^ Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. DST. 11. NOV. 1910. v DRŽAVI OHIO ffaHil INK. 13. MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO S«d«t t Cluvaland-a. O. 6401 St. Clair 1<»im. Telephone: ENdicott 0886. Imejpik gl. odbora za leta 1935-36-37-38 UPRAVNI ODBORi Predsedniki FRANK ČERNE, 6401 St. Clalr Av.. I. podpreds.i JOSEPH PONIKVAR, 10«o E. list St. II. podpreds.i JULIJA BREZOVAR, 117» E. «0th St. Tajniki JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Av«. Blagajniki JOSEPH OKORN, 1096 E. 68th St. Zapisnikar in pom. tajniki MAX TRAVEN, 11202 Kavsra Avenu«. NADZORNI ODBORi Predsednik: FRANK SHUSTER SJ421 Dorothy *v«. Garfield Heights. 1. nadzor.: HELEN TOMAŽIČ, 8804 Vineyard Av«. 2. nadzor.: ANTON ABRAM, 1010 E. 71st St. 3. nadzor.: MARTIN VALETICH JR., 429 E. 16«th St. 4. nadzor.: MARY YERMAN, 66» E. 160th St. FINANČNI ODBORi Predsednik: FRANK SIJRTZ, 1109 E. 174th St. 1. nadzor.: JOSEPH LEKAN, 3656 E. 80th St. 2. nadzor.: ANTON VEHOVEC, 19100 Keewanea Ava. POROTNI ODBORi Predsednik: JOŠKO PENKO, 407 E. 147th St. 1. porotnik: LOUIS BALANT, 1808 E. »2nd St., Lorain, O. 2. porotnik: IVAN KAPELJ. 709 E. 165tb St. GLAVNI ZDRAVNIKi DK. F. J. KERN. 6288 St. Clair Ava. 20.00 13.00 11.33 34.00 Uradne ure vsak dan od 8 do 5 ure razven v soboto popoldne, nedeljo in postavne praznike je urad zaprt. Urad odprt v torek in soboto zvečer od 6 do 8 ure. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo upravnega odbora ali gl. porotnega odbora, naj se poSilja na gl. tajnika Zveza. k—____ Tajniška kampanja in njen zadnji apel Luka Trček, od 3. avgusta do 15. avgusta ........................ 10 00 Josephine Sustarsic. od 10. avgusta do 29. avgusta ........ 17.00 John Hočevar, od 29. avgusta do 10. septembra ................ 10 00 Joseph Chervan, od 6. avgusta do 8. septembra .......!.... 66.00 Louis Lesjak, od 14. avgusta do 11. septembra ................ 56.00 Mary Markovich, od 13. avgusta do 11. septembra ............ 20.71 Frank Komidar, od 24, avgusta do 11. septembra ............ 32.00 Frank Duša, od 14. avgusta do 11. septembra .................... 9.33 Milka Smrdel, od 14. avgusta do 4. septembra .................... 42.00 Matt Sezun, od 12. avgusta do 25. avgusta ..................,..... 26.43 Antonia Nemec od 13. avgusta do 9. septembra ................ 54 00 John Krnc, od 1. avgusta do 10. septembra ........................ 76.00 Mary Zupančič, od 16. avgusta do 11. septembra................. 24.00 Anton Roje, od 13. avgusta do 11. septembra .................... 19 33 Frank Kozlevčar Jr, od 13. avgusta d o31. avgusta ............ 36.00 DRUŠTVO ST. 10: Josephine Fink, od 8. avgusta do 12. septembra ................ 17.50 Mary Strainer, porodna nagrada ............................................ 15 00 Louis Gregorič, od 8. avgusta do 1. septembra ................ 24.0!) Magdalena Russ porodna nagrada ........................................ 15.00 Rudo ph Kenik cd 2. septembra do 13. septembra ................ 9.00 Anton Habjan Jr., od 4. avgusta do 31. avgusta ................ 25.00 DRUŠTVO ŠT. 11: Josephine Modic, od 17. avgusta do 8. septembra .... DRUŠTVO ŠT. 14: Jacob Korenčan, od 21. avgusta do 5 septembra............ Anton Zakrajšek, od 7. avgusta do 10. septembra ... Jchn Razboršek. od 5. avgusta do 9. septembra ... John Bajt, cd 8. avgusta do 12. septembra ........................ 35.00 Edward Mozek, od 8. avgusta do 12. septembra ...................... 35 dO DRUŠTVO1 ŠT. 17: Frank Pucel, od 8. avgusta do 11. septembra .................... 1133 John Končan, od 7. avgusta do 12. septembra .................... 36.00 John Klaus, od 8. avgusta do 12. septembra ........................ 11.67 John Smrekar, od 8 avgusta do 12. septembra ................ 25.50 Anton Koprivnik, od 15. avgusta do 8 septembra ............ 22.00 DRUŠTVO1- ŠT. 22: Jennie Lesjak, od 2. avgusta do 31. avgusta ......................... 26.00 DRUŠTVO ŠT. 24: ' Theresa Ferfolia od 12. avgusta do 9. septembra ............ 26 00 DRUŠTVO ŠT 25' Louis Hrovat, od 6. avgusta do 10, septembra ........................ 35.00 E'eanor Gorenc, od 10. avgusta do 12. septembra ................ 23 57 DRUŠTVO ŠT. 27: Prank Fende, od 18. avgusta do 15. septembra ................ 18.67 Lucille U'le, od 9. avgusta do 14. septembra ........................ 36.00 John Kozlevčar, od 3. septembra do 14. septembra............. 9.00 Stanley Bradač, od 27. julija do 5. septembra .................... 38.00 John Zaube, od 28. julija do 5. septembra ........................ 37.00 DRUŠTVO ST 321 Josephine Lunder, cd 8. avgusta do 12. septembra ............ 13.22 John Zakrajšek, od 5. avgusta do 10. septembra .................... 36.00 DRUŠTVO ŠT. 36: Wm. Millavec, od 10. septembra do 15. septembra ................ 3.00 DRUŠTVO ŠT. 42: Helen Lozier, od 21. avgusta do 10. septembra .................... 18.00 DRUŠTVO ŠT. 46: Jennie Cerne. porodna nagrada .................................................... ia-lw DRUŠTVO ŠT. 56: Johanna Korče, od 10. avgusta do 11. septembra ................ 7 62 598.46 105 00 20 00 128.33 106.50 26.00 26.00 58.57 138.G7 Perko. Seje se vršijo drugo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer na 5087 Stanley Ave. SOČA ŠT. 26 Predsednik Mike Bizaj, 31/5 W. 54 St., tajnik Joseph Miklus, 3479 W. G3 St.; blagajnik Joseph Klinec, 3547 W. C5 St.; zdravnik Dr. Kern. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu na 7001 Dennison Avenue. BLEJSKO JEZERO, ŠT. 27 Predsednik Jos. Terbižan, 14707 Hale; ca -a o.™ ID *(/) M co C 'c 'o "S A* a* m M ! "Se ga bojite?" "Ne. Pa ni mi za nasilje.' "Pa pojdite z njim! Bom lepo čuval." Aga je dal svojim ljudem naročila in odšla sva na dvorišče. Hotel je zasesti svojega dragocenega belca, ki si ga je seve šele z denarjem svojega gospodarja v Kadhimenu kupil. Pa ugovarjal sem. "Vzemi drugega konja!" "Zakaj?" me je nevoljno pogledal. "Belec bi vzbujal pozornost. In previden moraš biti, da ne izdaš svojega gospodarja! Izposodi si konja od enega svojih služabnikov!" Rad ali nerad, ubogati je moral in odjezdila sva. Arab je šel za nama. Da bi zabrisal sled za seboj in premotil morebitne zasledovalce, sem se dal koj v Kadhimenu prepeljati na levi breg Ti-grisa v Muaddham, ki leži Kadhimenu nasproti. V velikem ovinku sem se šele obrnil na sever. Muadham je velika vas na levem bregu Tigrisa, uro oddaljena od Bagdada. V Muad-hamu je pokopan veliki moha-medanski "svetni" imam Abu Hanife, ustanovitelj in počet-nik hanifitov, ki so ena izmed štirih glavnih ločink mohame-danizma. Po njegovih naukih sta urejena osmanski zakonik in obrednik. Izprva je stala na njegovem grobu mošeja, ki mu jo je postavil Malek šah iz dinastije Seldžukidov. Ko pa je Sulejman, prvi vladar dinastije Osmanidov, nepokorni Bagdad ukrotil, je pozidal na grobu Abu Hanifa močno utrjeno trdnjavo. Abu Hanifa je dal kalif Mansur iz sovraštva zastrupiti, dandanes pa potu-| jejo tisoči šiitov na njegov grob. V dveh urah smo bili v taboru. Mirza se je seve zelo začudil, ko me je nenadoma in tako kmalu spet zagledal. Ago je sprejel zelo prijazno. "Zakaj si se vrnil?" me je vprašal, ko sva se pozdravila. "Vprašaj se sam!" sem dejal in pokazal na ago. "Govori!" sem naročil agi. Selim aga je poiskal pismo in ga pokazal mirzi. "Si ti to pisal?" "Da. Ali ti ni, tale emir po-yedal, da je pismo od mene?" "Mu nisem verjel." "Kako da ne?" "Ker mi naročaš nekaj, če- tvoj prijatelj ?" Mirza je osupnil, pa kratko odgovoril: "Moj sluga si bi^ ki sem mu zaupal. Kdaj pa sem ti dal pravico, da se smeš imenovati mojega prijatelja?" "Gospod, zapustil sem svojo domovino, žrtvoval sem svojo bodočnost, begunec sem radi tebe, čuval in rešil sem tvoje imetje, — ali nisem zaslužil, da me imenuješ svojega prijatelja?" "Storil si le svojo dolžnost. Tudi vsak zvesti služabnik bi bil isto' storil. Tvoje besede me žalijo. Nisem mislil, da si boš kdaj v zasluge štel, kar je bila tvoja dolžnost! Ali ti nisem pisal, da moraš tega emirja prav tako ubogati kakor mene samega?" Resno in s poudarkom je govoril mirza. Aga je bil zelo v zadregi, posebno še, ker je opazil, da tudi ženske poslušajo. Izgovarjal se je: "Gospod, tale človek me je udaril s pestjo po licu, ko sem ga srečal." Mirza me je pogledal in se nasmehnil. Selim aga," je rekel, "zakaj ga nisi tudi ti udaril? Kako da si se dal tako hudo žaliti? Zakaj pa te je vobče udaril?" "Srečala sva se na ulici, velel sem mu, naj se mi izogne. Pa ni ubogal, sunil me je s pestjo, da sem s konja padel." "Ali je res, emir?" "Več ali manj je res. Srečali smo se na ulici v Kadhimenu, nisem ga poznal in tudi tvoj sel ga ni poznal, ker je imel obraz zakrit s pajčola-nom. Jezdil je krasnega belca, kateremu je nadel tvojo rešmo, mislil semt da je kak velik gospod. Nahrulil nas je, naj se mu izognemo, kljub temu, da je bilo dovolj prostora tudi za njega, in njegov glas je bil kakor glas padišaha. Poznaš me, mirza, in, veš, da sem miren, vljuden človek. Pa tudi drugi morajo biti vljudni do mene. Robato se je obnašal, naravnost grdo žaljivo za naju Franka. Zato sem ga o-pozoril, da je prostora dovolj zanj, pa izdrl je bič, svinjo me je imenoval in udariti me je hotel. Seveda je koj ležal na tleh. Evropejec se ne bo dal svinjo imenovati od nikogar tudi od človeka ne, ki jezdi konja svojega gospodarja, opremljenega z rešmo, ki tudi ni njegova last. Morebiti pa bi ga ne bil vrgel s konja, da sem vedel, kdo da je. Toda šele, ko je spet na A:onju sedel, ga je spoznal tvoj sel. Pajčolan mu je zdrknil pri padcu z obraza. Tako je bilo. Govori sam ž njim in. če me še potrebuješ, me pokliči!" Odšel sem h konjem in se pogovarjal s Halefom. Cez četrt ure me je prišel mirza iskat. "Emir," je rekel, "današnji dan me je zelo užalostil. Ali boš odpustil temu neprevidnemu človeku?" "Rad, ako želiš. Kaj si sklenil?" "Ne vrne se več s teboj v Kadhimen." | "To bi tudi jaz zahteval od I tebe, če želiš, da še nadalje j Zastopam v Bagdadu tvoje koristi." tUdi DržavnamUicapoklicana ženske so stale za steno ko-j v službo v Minnesoti če da bi videle Selima in cule! Minneapolis, Minn., 24. sep-"Cesar nisi pričakoval?" seitembra. Governer Petersen je je čudil mirza. ' poklical v službo vso milico drža- "Da moram vse, kar smo re- ve Minnesote radi delavskih ne-gili, predati temule tujcu." mirov, ki so se pripetili v tem "Tale emir ni nikak tujec, mestu. Governer pravi, da je po-moj prijatelj in brat je." j ložaj zelo nevaren. "Gospod, ali nisem .tudi jaz (Dalje prihodnjič.) Notranje Gorice v objemu plamenov Nedavno je vaščane iz Notranjih goric blizu Brezovice ob progi Ljubljana—Rakek nenadoma obiskala najhujša nesreča, kar jih more doleteti. Ob eni popoldne je planil skozi vas klic, da gori. Vse je pohitelo ven, z grozo so opazili, da je velikanski plamen že objemal kozolec in pod, ki je stal neposredno v bližini cerkve, ob zidu pokopališča. S senom napolnjeni kozolec je bil kakor goreča bakla. Neki vaščan se je povzpel v zvonik cerkve in začel biti plat zvona. Drugi so hiteli obveščati sosedne gasilce in ljubljanske prostovoljne gasilce. Prvi je ogenj zapazil Kušar Lojze, posestnikov sin, ki je tisti čas pravkar nakladal oves na voz. V trenutku, ko je buš-knil ogenj iz poda tik ob pokopališču, ki je last posestnika Sojerja Jožeta, se je izza ognja pojavil neki stari berač in začel ljudi klicati na pomoč. Prav iz tistega kota, odkoder se je bil pojavil ta berač, so planili pod nebo prvi zublji, nekaj trenut-ko za tem ogromni plameni. In nesrečno naključje je hotelo, da je z vso močjo vlekel močan jug, ki je razpihaval goreče seno in slamo in kar goreče snopiče nosil vsenaokoli. Goreča slama je padala in zažigala. Vsa vas je bila nenadoma, v hipu v taki nevarnosti, da so morali brez premišljevanja spravljati iz svojih hiš vse in zraven nositi vodo, da so polivali stene. Bliskovito se je ogenj širil od gorečega poda na levo k ostalim kozolcem, na desno k cerkvi in z vetrom od juga proti hribu, na katerem je posejana vasica. Domači gasilci so bili takoj na mestu, vendar so bili brez vsake moči proti ognju, ker imajo le ročno brizga ln o. Ogenj pa se je širil naprej, z grozo so vaščani pričakovali, kdaj jim bo zagorela vsa vas. Ljubljanski prostovoljni gasilci so z motorkami odhiteli v Notranje gorice. Ta čas pa je ogenj razsajal, goreli so že vsi Imenik društvenih uradnikov in uradnic S. D. Z. (Nadaljevanje z 3. strani) Duncan. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri Ignac Butcherju, 1531 Walnut Rd. S. E. GOLDEN STAR. ŠT. 53. KENMORE. O. Predsednik John Marn, 1968 South Manchester Rd.; taj, in blag. Matevž Faušič, 2179 S. W. Fourth St.; zdravnik Dr. J. Repasky, 638 Boulevard Ave. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu na 2156 Manchester Rd. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. ŠT. 55 Predsednik Stefan Šumen, 1409 E. 26th St.; tajnik Mike Zimerman, 1300 E. 17th St.; blagajnik Geo. Smolko, 1047 E. 61st St. Seje se vršijo prvi torek v mesecu na 1300 E. 17th St. ILIRIJA. ŠT. 56 Predsednica Prances Selan, 1074 E 66th St.; tajnica ln blagajničarka Mary Zabukovec, 6811 Edna Ave. zdravnik Dr. škur. Seje se vršijo tretji torek v mesecu na 1074 E. 66th St. MODERN KNIGHTS. ŠT. 57. EUCLID, O. Predsednik Joseph Janchar. 3600 E 81st St.; tajnik in blagajnik Laddie Stupica, 3528 East 80th Street; zdrav nik Dr. Skur. Društvene seje se vršijo tretji torek v mesecu v S D. D. na Becher Ave. DR. LJUBLJANA ST. 58 Youngs town, O. Predsednik Pete Jesih, 608 Covington Ave; tajnica in blagajničarka Ana Jcsih, 608 Covington Ave.; društveni zdravnik: Dr. E. W. Clifle. 1520 W. Federal St, Seie se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na 608 Covington Ave. CERNIŠKO JEZERO, ŠT- 59 Predsednik John Rožanc, 15721 Waterloo Rd.; tajnik Frank Jereb, 435 E 156th St.; blagajnik Lcuis Žele, 6502 St. Clair Ave.; zdravnik Dr. A. Skur. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v -mesecu ob 7:30 zvečer v S. D. D. BUCKEYE LODGE NO. 60 Lorain, O. Predsednik Leo C. Svete, 1780 E. Z8th St.; tajnik John Tomsic, 1841 E. 33ra Et.; blagajnik Jos. A. Tomsic, 1808 E. 33 St. Zdravnik dr. A. L. Pri-jatel Društvene seje se vrše vsak 3 četrtek zvečer v SND, Lorain. O LUCKY STAR, ŠT. 61 Predsednica Frances Ivancic, 1241 E. 61st St.; tajnica Rose Ivancic, 1241 E. 61st St.; blagajničarka Frances Jereb, 1041 E. 69th St.; zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu na 1241 E. 61st Si. trije večji kozolci ob cerkvi in trije skednji. Na cerkvi se je vnel zvonik. Od vrha navzdol je gorel kakor sveča. Zbegani vaščani so hiteli pospravljati iz cerkve vse vrednosti, nekateri so se pa splazili na streho in začeli gasiti zvonik. Skoraj bi prišlo do težke nesreče, ker se je nenadno utrgal z vrha zvonika železni križ. Ta čas pa so bili že na kraju požara ljubljanski gasilci, z njimi pa sosednji Vnanjegoričani in Brezovčani a svojo motorko. Tem se je posrečilo, da so cerkev rešili. Ekspozit pisatelj Ja-len je med ognjem naglo odnesel iz cerkve kelih in monštran-co, pri tem se mu je vnel rokav suknjiča. Istočasno, ko je gorel zvonik, so plameni že sikali iz mežna-rije in zraven nje stoječega skednja. Skoro nič se ni dalo rešiti. Ogenj je s tako silo divjal, da gasilci nikjer niso mogli osredotočiti svojega dela. Vodo so črpali iz potoka tik za vasjo, vendar jih je oviralo blato, ki je vhajalo v cevi in jih jim mašilo. Urni gasilci so od vseh strani drveli v vas. V kratkem času so bili na mestu s 13 motorkami in domačo ročno briz-galno. Bili so domačini, iz Vna-njih goric, gasilci iz Vrhnike, Bevk, Drenovega griča, Brezovice, Kožarji, štepanje vasi pri Ljubljani, Preserja, Viča in Podsmreke. Motorke so ropotale, skoraj, da je dovajal vaški potok premalo vode. Ta čas je zagorel plamen prav na drugem koncu vasi. Veter je zanesel ogorke v hlev in skedenj posestnika Sojerja Lojzeta (vulgo Višerja). Domači so komaj utegnili reševati živino in prašiče, ostalo pa je vse zgorelo z enim vozom, senom, slamo. Močno je ožga-lo tudi prašiča. Gasilcem, ki so se nadčloveško trudili, da bi požar pogasili, ni preostajalo drugega, kakor da so omejili le na omejevanje požara. Vsenaokoli so škropili hiše, da so jih očuvali pred ognjem. Ljudje so oblivali strehe in stene in jih pokrivati z mokrimi cunjami. Hiša gostilničarja Mraka, ki je soseda mežnariji, je bila prva v nevarnosti. Bližnja stena je že začela tleti, rešili so jo urni gasilci. Neštevilno curkov vode, ki so jih metale na ogenj cevi mo-tork, je zaustavilo širen je požara. Goreči skednji in kozolci ob cerkvi so se kmalu sesedli, plameni pa so sikali še dalje, gost dim se je valil iz grmad sena in slame. Iz vseh bližnjih vasi so prihajali gledalci. Ob mraku so začeli prvi gasilci iz oddaljenejših krajev zapuščati pogorišče. Popoldne je prišel na kraj požara tudi sreski načelnik dr. Maršič, ki je nato poveril skrb za red in varnost poveljniku ljubljanskih prostovoljnih gasilcev g. Pristovšku. Pod njegovim vodstvom se je ves čas gasilo, vsepovsod je uravnaval, da se je sniotreno gasilo. Ne večer je bila glavna nevarnost odstranjena, vendar se je še vedno valil gost dim iz kupov tlečega sena in pogorišč. Ker pa je vlekel še vedno močan jug, je g. Pristovšek odredil, da ostanejo na pogorišču še gasilci iz Ljubljane, Vrhnike, Drenovega griča Bevk, Vnanjih goric in Brezovice poleg domačih vse dotlej, dokler ne bo vse pogašeno. Ljubljanski prostovoljni gasilci so se vrnili šele pozno v noč, prva skupina ob desetih, druga po drugi uri ponoči. Škoda, ki jo je ogenj povzročil, ni tako velikanska po svoji višini, kakor po tem, kako je prizadela pogorelce. Skupno škodo cenijo na 800,000 dinarjev, vendar je doslej še nepre-cenjena. Veliko zlo pa leži v tem, da so bili vsi prizadeti zavarovani za prav malenkostne vsote. Ljudje si niso mogli misliti, da bi jih mogla kdaj doleteti taka katastrofa, ko je vsa vas zidana in krita z opeko, večji del gospodarskih poslopij, v katerih je bilo shranjeno seno in slama ter ostali poljski pridelki, pa je bilo odmaknjenih iz neposredne bližine prebivališč. Kako bodo vso škodo popravili, ne vedo. Skupno je zgorelo 10 stavb in sicer trije vezani kozolci, 4 skednji, ena stanovanjska hiša, dva hleva in vrhni del zvonika. Najbolj je bil prizadet posestnik Jože Sojer, kateremu sta zgorela dve šupi, mlatilnica in velike količine slame in sena, ki so bile shranjene v teh objektih. Zraven je stal zopet njegov pod in šupa, napolnjena s senom, nekoliko dalje vezan kozolec poln sena, ki ga je bilo vsega skupaj za kakih pet vagonov. Vse to je pogorelo do tal s tremi vozovi in čistilnikom za žito. Nič manj škode ne trpi posestnik Sojer Alojzij, kateremu je pogorelo gospodarsko poslopje, dalje pod s šupo, hlev in vse seno ter slama. Kenku Martin je pogorel pod s šupo, del gospodarskega poslopja s svijakom in seveda seno. Cerkveni zvonik je tako poškodovan, da bo treba obnoviti in nanovo pozidati ves njegov gornji del. Skoro vsa je uničena mežnarija z blizu ležečo šupo. Cerkovniku je pogorelo skoro vse pohištvo, zgorela je obleka, dalje en voz. Rešil je edino le nekaj cunj in svojo živino. Posestniku Kušarju Jakobu je ogenj uničil velik vezan kozolec, nabasan s senom, dalje 3000 kg sena pod kozolcem, 2000 kg ovsa in mnogo prosa. Zgorel je tudi kozolec s tremi stanti, ki je bil ves napolnjen z ovsom. Poleg teh, ki so najbolj oškodovani, pa so še tisti, katerim so se vnemale hiše, a so jih gasilci pravočasno rešili. Vas ima tako značilno lego, la bi ne bilo nič čudnega, če bi se znašla v plamenih vsa vas. Veter je ogrožal vse v neposredni bližini in tudi bolj oddaljena poslopja. Gasilci iz vseh krajev, ki so prihiteli na pomoč, so storili ogromno delo, največja je pač ta zasluga, da so očuvali vas pred popolnim uničenjem. -o- WILLIAM J. KENNEDY IZ PRIM0RJA je, kandidat na demokratski listi za državnega tajnika države Ohio. Mr. Kennedy je prišel v to deželo šele leta 1907 iz Anglije, kjer je bil navaden premogat. Kmalu zatem, ko je postal državljan, je bil izvoljen mestnim coun-cilmanom v Clevelandu. Ta urad je opravljal štiri termine za povrstjo. Pod županom Ray T. Miller jem je bil Mr. Kennedy service direktor. Leta 193U je bil imenovan od vlade Zed. držav za načelnika HOLC za ta distrikt, iz katerega urada je resigniral letos, da se pripravi za kampanjo. Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadju trgovine Grdina & Sons) EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV -Tolmin, avg„ 1936.—Tolminska okolica je letos zelo udarjena. Na splošno je letina slaba in še to, kar je bilo, je uničilo vojaštvo. Ker je kmet vsejal, je vse pohojeno, koruzo in nekatere druge pridelke so morali pred dozoritvijo enostavno porezati. Cene živilam pa se vsak dan dvigajo. Delavci, ki delajo pri urejevanju cest in poti, pri novih vojaških gradnjah na poljubinjskem polju in na Kozarščah pri Sv. Luciji ter drugod, dobe le nekaj na račun, a nikoli ne, popolnega izplačila. Plačujejo jim po 1.60 lir na uro, toda odbijajo jim precejšnji del tega zneska za razne prispevke in dajatve tako, da jim konečno le malo ostane. Naše delavce priganjajo pri delu na vse mogoče načine, poljubno jim odbijajo ure in z njimi prav grobo postopajo. Do sedaj so le toliko dosegli, da so jim izenačili plače z onimi, ki jih prejemajo italijanski delavci, zaposleni pri istih delih in napravah. Toda tudi ta zaslužek bo kmalu prestal, morda bodo že v jeseni prenehali z deli. In tako bo še pred zimo naš kmet brez vsakršnih pridelkov in brez zaslužka. -V nedeljo 23. avgusta, ponoči so se odpravili 51 letni Viktor Stinko, 35 letni Gverin Zupančič in 29 letni Kari Ster-pin z malo jadrnico "Marcello" iz Trsta v Milje. Ponoči jih je zalotila na odprtem morju huda burja, ki je prebrnila jadrnico in v borbi z valovi so se vsi vtopili. Drugega dne je našel parnik obalne plovbe "Istra Trieste" nedaleč od Milj prevr-njeno barko. O nesreči so bili takoj obveščeni sorodniki in pristan iščno poveljstvo. Vsi utopljenki so bili očetje številnih družin in so stanovali pri Sv. Jakobu. —Nov občinski svet so dobili v Sv. Luciji pri Tolminu. Tvorijo ga kot zastopniki delodajalcev Rossetti Vincenc, Bajt Franc. Pregelj Franc, za delojemalce pa Hvala Justin, Šturm Josip in Muzzini Ivan. —V 77 letu starosti je umrl v Trstu Ignacij Weiss, znani veleindustrijalec, ki je ustanovil tovarno olja v Žavljah in Tržiču. Bil je rojen v Pragi. —27 letni Ražem Edvard iz Trsta je tako nesrečno padel, da je dobil hude poškodbe na obrazu in se je moral zateči v bolnišnico. —Malo Doretejo Trampuš iz Proseka je avtobus pri štivanu podrl na tla in ji močno poškodoval desno nogo, tako, da so jo morali spraviti v-bolnišnico. —Postojna, avg. 1936.—številno vojaštvo, ki je prišlo v razne kraje ob meji na manevre, povzroča neprecenljivo škodo na polju. Posebno izdatna je škoda, ki jo bo utrpelo sadno drevje, kljub temu, da sadje še ne dozoreva. Ob poteh in cestah, koder se premikajo vojaške edinice, je vse vejevje polomljeno, pa tudi njive so vse poteptane, ker vojaštva stika za dozorelim krompirjem. O škodi na travnikih, pašnikih in v gozdu pa ni da bi govorili. Vse pritožbe in prošnje našega ubogega kmeta so zaman, zlasti ker vojaštvo ostaja v posameznih krajih le po nekaj tednov, potem pa nadaljuje svojo pot. —Zaradi vnetja saj je nastal požar v hiši Marije Gorkič v Vrtojbi. Priti so morali gasilci iz Gorice. Gašenje je močno oviral veter in ogenj je ogra-žal tudi sosednje hiše. Z ve-likom naporom se je posrečilo pogasiti ogenj. Hiša je močno poškodovana. Zgorelo je 25 q krme in uničeno je mnogo gospodarskega orodja, škodo cenijo na 12,000 lir. —Slovenci so slabi Fašisti.— Disciplirani so bili te dni zara- di "nepojmovanja svojih moralnih dolžnosti" med drugimi sledeči fašisti slovenske krvi iz tržaške province: Ivan Grlica, Franc Trebič, Ivan in Anton Cerkvenik, Jožef Nedoh, Andrej Dujič, Ivan Trebeč in Rudolph Počkar. Rečeno je, da nimajo fašističnega duha . . ■ —Dne 21. avgusta, je umrl v Gorici dr. theol. Sikovič Ludvik, profesor malega seminišča. Uruguayska republika prekinila zveze s Španijo Montevideo, Uruguay, 24. septembra. Vlada republike Uruguay je prekinila diplomatične stre uruguyskega konzula v Madridu. Argentinski poslanik v stre uruguyskega konzula v Am-dridu. Srgentinski poslanik v Madridu bo zastopal nadalje interese državljanov iz republike Uruguay. Omenjene tri sestre uruguyskega konzula so korakale po ulici, ko jih je ustavila četa komunistov in socialistov. Prisilili so jih, da so šle z njimi v avtomobil, in nekaj ur potem so našli vsa tri dekleta umorjena. Republika Uruguay bo zahtevala visoko odškodnino od španske vlade — če jo bo mogla iztirjati od socialistov! Newyorski župan ne bo odstavljen iz urada New York, N. Y., 24. sept. — Governer države New York, Lehman, je včeraj zavrgel prošnjo kakih 500 newyorških državljanov, ki so zahtevali, da se odstavi župan La Guardia iz urada, ker je po nepotrebnem zapravil $5,000,000 pri zgradbi Queens mosta. Governer je izjavil, da je pritožba neutemeljena. MALI OGLASI ženska ali dekle dobi delo za hišna opravila. $5 na teden, en dan prost. Vprašajte na 1973 E. 55th St. Delo dobi dekle za hišna opravila. Lahko stanuje pri družini. Vprašajte m 1430 E. 105th St. (226) ženska dobi delo da bi varovala otroka. Naslov naj se pusti v uradu tega lista. (226) DR. L. A. STARCE Pregled oči Ur«: 10-12. 2-4. 7-1. Oh «r«di>h 10-11. 6411 St. Clair Ave. E. 61st ST. GARAGE POPRAVLJALNICA MOTORJEV OGRODJA IN FENDERJEV Barvamo avtomobile HEnd. 9231 1109 E. 61 St. RICH & PETROVIČ CLOVER DAIRY MLEKARNA JOS. MEGLIČ, lastnik 1003 E. 64th St. ENdioott 4228 Se toplo priporoča STENSKI PAPIR po zmerni ceni. Se toplo priporoča JACK B0NCHA 6105 St. Clair Ave. I JOHN BUKOVNIK : SLOVENSKI FOTOGRAF v lastnih prostorih 762 E. 185 St. —KEnmore 11GU ilfci M Hi) AAArfiiddituM.* « SEDMAK MOVERS 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 • Imamo lepa drva in doter premog. For a Limited Time INTERNATIONAL and NORTH AMERICAN PASS BOOKS WILL BE ACCEPTED FOR THE PURCHASE OF TOPCOATS, OVERCOATS and SUITS. BRAZIS BROS. 6905-07 Superior Ave. 404 E. 156th St. 6022 Broadway Morski jastreb PREVEL — A. š. Medtem pa," je rekel Mas- rekel. , . . je r_. u°dolphin porogljivo, "ali »e bi hoteli na meni izpolniti svojih groženj?" "Na vas?" je zategnil Sir Juver. "Jaz nisem noben morilec paglavcev, dečko moj. Poleg tega pa ste vi brat vaše sestre, zato mi ni na tem, da bi še pomnoževal zapreke, ki so že itak na moji poti." Nato pa je izpremenil svoj ton ter se sklonil preko mize. "Torej, na dan 2 besedo, Peter! Kaj je na dnu vsega tega? Ali ne moreva izravnati takih razlik, kakršne mislite da obstojajo? Na dan ž njimi? To ni Sir John-0Va zadeva. On pri tem ne pri-de v poštev. Ampak vi — z vami je drugače. Vi ste njen brat. Torej na dan s stvarjo! hodiva odkrita in prijateljska." ■ "Prijateljska?" je zarezal Peter. "Glede prijateljstva sta nam že očeta dala tozadeven zgled." "Ali naj naju briga to, kar sta delala najina očeta? Toliko večja sramota za nju, ki sta bila soseda, pa nista mogla biti Prijatelja. Ali naj tudi midva slediva temu zgledu?" > "Pa menda vendar ne boste trdili, da je bila krivda na strani mojega očeta!" je vzkliknil oni razdraženo. "Jaz ne trdim ničesar, dečko. Pravim samo, sramoto za oba!" "Strela!" je zaklel Master Peter. "Ali boste mrtvece obre-kovali?" "Ako je tako, tedaj obreku-jem oba. Toda tega ne delam. Storil nisem ničesar drugega ko to, da sem obsodil napako, katero bi morala oba priznati, če bi se spet vrnila v življenje." "Potemtakem, gospod, prihranite obsodbo za svojega lastnega očeta, s katerim ni mogel nihče, ki je kaj držal na svojo čast, živeti v miru ..." "Počasi, počasi, gospod . . ." "Nobene potrebe ni, da bi me opominjali k počanosti. Ralph Tressilian, vaš oče, je bil sramota za to okolico. Ni je vasi med tem krajem in Tru-rom, ali med tem krajem in Helstonom, kjer ne bi mrgolelo ljudi z velikimi nosovi, kakršen je vaš, ki so živ spomin na vašega razuzdanega očeta." Oči Sira Oliverja so se zožile; nasmehnil se je. "Glejte, čudim se, kako ste prišli do svojega lastnega nosu?" Master Godolphin je šinil kvišku, njegov stol pa je zaropotal za njim na tla. "Sir," je zagrmel, "vi žalite spomin moje matere,!" Sir Oliver se je zasmejal. "Ne tajim . . . Morda nisem baš preskop z besedami, to pa zato, da vam vrnem poklone, ki jih delate vi spominu moje-Sa očeta." Master Godolphin ga je za hip motril s tiho jezo, nato pa se je sklonil naprej, vzdignil roko s palico ter udaril ž njo Sira Oliverja preko rame. Nato se je obrnil ter kakor Pav oholo odkorakal proti vratom. Na pol poti pa se je ustavil. "Pričakujem vaših prijate-jev in dolžine vašega meča," 3e dejal. je to njegovo lastno ozemlje in "Toda jaz bom razglasil, da sem vam dal okusiti palico." "Potemtakem boste samega sebe razglasili za lažnjivca, zakaj nihče vam ne bo tega verjel." Nato pa je spet izpreme-nii svoj ton. "Čujte, Peter, oba se obnašava nedostojno. Kar se tiče tistega udarca, priznavam, da sem ga zaslužil. Mati vsakega moža je višja in svetejša kakor njegov oče. Torej po-botajva se glede tega in s tem naj bo konec. In ali se ne moreva pobotati tudi glede vsega drugega? Kakšne koristi pa naj imava od tega, če nadaljujeva z nespametnim prepirom, ki se je pričel med najinima očetoma?" "Med nama je več ko to," je odvrnil Master Godolphin. "Jaz ne dovolim svoji sestri, da bi se poročila s piratom." "S piratom! Božja milost! Srečen in vesel sem, da ni nikogar v bližini, ki bi vas slišal, zakaj ker me je njeno veličanstvo povzdignilo v viteški stan zaradi mojih dejanj, ki sem jih izvedel na morju, bi se to vaše govorjenje moglo tolmačiti kot veleizdaja. Gotovo, dečko moj, kar kraljica odobri, to sme mirne vesti odobriti tudi Master Peter Godolphin in celo njegov mentor Si» John Killigrew. Sa.j on je tisti, ki ga poslušate. On je tisti, ki vas je sem poslal." "Jaz nisem lakaj nobenega človeka," je odvrnil oni razdraženo, tem bolj razdraženo, ker je Sir Oliver povedal resnico. "Imenovati me pirata, se pravi govoriti bedastoče. Hawkins, s katerim sem jadral, je tudi prejel plemstvo, zato vsak oni, ki naju imenuje pirata, žali s temi besedami njeno veličanstvo, kraljico samo. In razen tega, glede česar sami vidite, da je prazna kleveta, kaj drugega imate še proti meni? Upam, da sem prav tako dober kakor vsak drug tu v Cornwal-lu; Rozamunda mi je izkazala čast s svojo ljubeznijo, in poleg tega sem bogat, pa bom še bogatejši, preden mi zazvoni k poroki." "Da, obogateli ste s sadovi pomorskega razbojništva, z zakladi pogreznjenih ladij in s ceno sužnjev, ki ste jih lovili po Afriki ter jih prodajali na plantaže Zapadne Indije - obogateli ste, kakor se vampir na žre — s ceno mrtvih ljudi!" "Ali Sir John pravi tako?" je vprašal Sir Oliver z mehkim, toda smrtnim glasom. "Jaz pravim tako!" "Da, da, čul sem vas. Toda vprašam vas, kje ste dobili ta lepi nauk? Ali je Sir John vaš učitelj? On je, kaj ne? Tega mi ni potrebno praviti. Ampak bom že obračunal ž da je le njegov lasten dobrobit in dobrobit njegove družine tisti, katerega tako zalo pospešuje. Po srečnem naključju sva se srečala v Londonu, ko je prišel Sir John baš zaradi te zadeve na dvor. Vidite, naključje pa hoče, da imam tudi jaz svoje interese v Truru in Penar-rowu; toda, ker nisem kakor je Sir John, sem toliko pošten, da to javno povem. Ako bi se imela pojaviti kaka porast okoli Smithicka, se bo pojavila zaradi njegovega boljšega položaja, iz česar sledi, da bosta trpela kraja Truro in Penryn, kar pa mi je prav tako malo všeč, kakor bi bila obratna stvar njemu. In to sem Siru Johnu tudi povedal, kakor sem povedal tudi kraljici v obliki proti-peticije." Skomignil je z rameni. "Trenutek je bil pr< več ugoden zame. Jaz sem bil namreč eden izmed onih pomorščakov, ki so premagali dotlej nepremagljivo mornarico španskega kralja Filipa. Zato se moje peticije ni moglo odkloniti, Sir John pa je moral oditi domov praznih rok. Ali se torej čudite, če me sovraži? Ko ga poznam tako, kakor ga; ali se je čuditi, če me imenuje pirata in še slabše? Naravno je, če želi omalovažiti moja dejanja na visokem morju, ali če želi ista prikazati v napačni luči, ker so mi pa prav ta dejanja stekla moč, s katero mi je bilo omogočeno okrniti njegov dobiček? On si je izbral orožje obrekovanja in natolcevanja, da mi ž njim škoduje, toda takega orožja se jaz ne poslužujem, zato ga bom lepega dne zadel s svojim lastnim orožjem, če mi ne verjamete, kar pravim, tedaj pojdite z menoj in J bodite priča pogovoru, ki ga bom imel s tem malopridnežem." "Vi pozabljate," je rekel Master Godolphin, "da imam tudi jaz svoje interese v soseščini Smithicka in da tudi mojim interesom škodujete." "Ha, ha!" se je zasmejal Sir Oliver. "Torej končno prihaja vendar na dan resnica, ki je vzrok, da se mi očita mojo izprijeno Tressilijansko kri in moje piratsko življenje! Zdaj šele vidim, kakšen bedak sem bil, ko sem mislil, da mislite resno in da ste poštenjak." Njegov glas se je dvignil, njegova gornja ustna je pričela podrhtavati od jeze in gneva. "Prisegam vam, da ne bi bil niti besedice izgubil z vami, .če bi bil samo slutil, da ste tko zloben in malenkosten človek!" "Te besede. . ." je pričel Master Godolphin ter se pričel oholo vzravnavati. ". . .so mnogo manj, kakršne ste si zaslužili," ga je presekal kratko Sir Oliver, nato pa zakli-cal: "Nick!" "Za te besede mi boste dajali odgovor," je rekel obiskovalec. "Dajem vam ga zdaj," je rekel Sir Oliver suho. "Priti sem in me trap iti z grehi mojega očeta ter s starimi spori, ki so vladali med njim in vašim očetom, zmerjati me s piratom ter mi očitati načine mojega življenja ter prikazovati vse to kot razloge, da nisem vreden, da bi poročil vašo sestro, dočim je na dnu vaše resnične sovražnosti par umazanih funtov šterlingov dobička na leto, to je nesramnost najnižje vrste. Zato — v božjem imenu, pojdite!" V tem trenutku je vstopil Nick. "Slišali boste še o meni, Sir Oliver," je dejal oni jezno. "Za svoje besede mi boste dajali račun!" "Jaz se ne'bojujem s. . . po-hlepneži!" je usekal Sir Oliver. "Mar se drznete mene imenovati pohlepneža?" "Nick, pokaži Mastru Godol-phinu, kje je izhod!" Drugo poglavje Ko je njegov obiskovalec odšel, se je Sir Oliver spet zbral in pomiril. Ko pa je potem v miru spet začel premišljevati svoj položaj, ga je znova popadla jeza, jeza, ki mu je naslikala poleg resničnih zaprek, katere se postavljajo medenj in Roza-mundo, še namišljene, ki jih v resnici ni bilo. Predmet te njegove jeze je zdaj postal Sir John Killigrew. ž njim bo nemudoma obračunal! Da, nemudoma! Poklical je Nicka ter zahteval svoje škornje. "Kje je Master Lionel?" je vprašal, ko mu je slednji prinesel škornje. "Pravkar je prijezdil domov, gospod." "Reci mu, naj pride sem." Kmalu zatem je vstopil v sobano Sir Oliverjev po pol brat — vitek mladenič, podoben svoji materi, drugi ženi Ralpha Tressiliana. Bil je pravo nasprotje Sira Oliverja, in sicer tako po duši kakor po telesu. Bil je lep in zelo nežen, skoraj bi rekel na« ženski način; njegova polt je bila gladka in delikat-na, lasje so mu bili skoraj zlato-svetli, oči pa so imele globoko modrino. Imel je očarljivo gra-cijo — zakaj bil je šele v eno in dvajsetem letu svoje starosti — in oblačil se je s skrbjo dvorjana. "Ali te je Godolphin obiskal?" je vprašal. "Da," jo zagodrnjal Sir Oli- ver. "Prišel je, da mi pove ne- je dalo njegovim besedam toliko pomena, da ga je Lionel preplašen prijel za roko: "Pa ne boš •J • ™ bo± • • ?I___-__ ""Da, bom." In z ljubeznijo, vhoda v park, pa je bil gluh za kakor da mu hoče pregnati katere stvari, toda v zameno .je tudi nekatere stvari od mene slišal." "Ha! Srečal sem ga v bližini To ti je presne-in svojeglaven moj pozdrav, to nataknjen mladič." "Ali si ti sodnik ljudi, Lionel?" Sir Oliver je vstal, ko si je bil obul škornje. "Namenjen sem v Arwenack, kjer bom izmenjal s Sirom Johnom pozdrav ali dva." Njegove tesno stisnjene ustne ter njegovo resolutno zadržanje strah iz srca, je Sir Oliver po-trepljal bratca po ramenu: "Sir John," je pojasnil, "vse preveč govori. To je njegova navada, katero pa mislim danes popraviti. šel bom ter ga naučil kre-Dosti molka." "Potemtakem Oliver." bodo . sitnosti, (Dalje prihodnjič.) preko JUŽNE PROGE Solnčna stran Atlantika NAJHITREJŠA DIREKTNA PROGA VULCANIA — SATURN IA 26. SEPTEMBRA — 15. OKTOBRA — 31. OKTOBRA —< 21. NOVEMBRA SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 ur ugodne železniške vožnje do vaše domovine TJITV (najhitrejši parnik p J; G A "VAT A (edini gyi-o-zgrajon * na južni progi) v> UI O/V V parnik na morju) 3. okt. — 10. okt. — 24. okt. — 7. nov. — 14. nov. Na naših parnikih boste dobivali najboljšo hrano dobro postrežbo in luksuriozne prikladnosti, radi česar je postala Italian Line glasoviU. Za pojasnila in rezervacije se obrnite na kakega našega agenta ali na našo podružnico na: 1000 Chester Ave., Cleveland. O. V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA LOUIS MAHNE ki je odšel v večno življenje 24. septembra 1934. še vedno si objokovan in Tvoj spomin še ves živi v mojem srcu. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja, dragi moj soprog in počivaj v miru. MARY MAHNE. Cleveland, O, 24. sept. 193G. njim Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni! SEDAJ JE PRAVI CAS! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst lurneze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika mm* Stefan Robash. v* WOLFF HEATING CO., HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard Tel. GL 9218—921.9 .................................................................................................... | Jos. Zele ill Sinovi | POGREBNI ZAVOD | Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. = Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = | 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 j= 5 COLLINWOOD SKI URAD: = 5 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3118 g fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir ! Medtem pa mi dovolite, da vam pokažem izvor Sir Johnove jeze, da boste videli, kako pravičen in pošten je Sir John, ki je bil prijatelj vašega očeta in ki je vaš varuh." "Ne bom poslušal tega, kar mi imate vi o njem povedati!" "O, da, bostQ! Morate me | poslušati zato, ker sem moral 'jaz vas poslušati, kar je imel ion povedati o meni. Sir John namreč upa, da bo zraslo na I sel je pod njegovim lastnim . Sir Oliver se je spet zasme-lsi želi dobiti licenco, da bi smel Jal- "Menda si ne bom delal graditi ob ustju reke Fale. On U'uda, da bi jih pošiljal," je Ogovoril. Master Godolphin ga je pre-! dvorcem na Arwenacku. Same-senečeno pogledal:-— "Kako? ga sebe prikazuje kot popolno-Tak vi ste pripravljeni kar tako j ma desinteresiranega človeka, spraviti ta udarec?" j kateremu je samo za dobrobit Sir Oliver je skomignil z m- in prosperite o vseh, ki bivajo meni. "Nihče ga ni videl," je Iv okolju, tega pa ne pove, da • S O IIIO motorno olje vzdrži pod vročino motorja ter traja dlje, ker rabite MANJ olja med izpraznitvijo. THE JVaznanilo POTNIKOM NA ULIČNI ŽELEZNICI in ptibliKi splošnem V NEDELJO 4, OKTOBRA bo voznina pri tej družbi po ceni C, sekcije za voznino ocl Tayler pogodbe: 8 centov v gotovini, 7 tike tov za 50 centov, 1 ce.nt za transfer. (Izven mesta voznina: 10 centov v gotovini, 6 tiketov za 50 centov. To pomeni znižanje v voznini za gotovino in za tikete. Tudi pomeni odvzem passov in drugih posebnih voznin. Ta prememba je bila potrebna vsled serij dogodkov, nad katerimi družba nima kontrole. Navedli jih bomo brez komentarja, verujoč, da bodo fakta govorila zanje. V pondeljek 14. septembra je odsek za pogajanje dal našim voznikom, operatorjem basov in drugim delavcem na uro, zvišano plačo 6 centov na uro, začenši s 1. majem 1936 ■in začenši s 1. majem 1937 enotedenske počitnice s plačo. Posledica tega smo dolžni uslužbencem približno $240,000 v plačah za nazaj. Stroški letnih plač so se zvišali z& pri-bilžno $650,000. Pod pogodbo z mestom Clevelandom, je samo en prostor, odkoder more priti zvišanje — zabojček za voznino. Potniki na ulični železnici in nikdo drugi plačajo mezde, vsled uvedbe postrežbe, kot stane. Ker je večina odbora za pogajanje določila plače in v nekaterih slučajih preko preddepresijsko višino, se ne morejo izogniti preddepresijske cene. Mi ne moremo nadaljevati teh izjemnih cen, ki so olajšale posledice depresije tisočem našim odjemalcem, da smo dali postrežbo, povpreč no, za manj kot stane. iiig, STANDARD OIL COMPANY (Ohio) Zato smo s pismom, datiranim 18. septembra 1936, priporočili mestni zbornici, da sprejme zasilno predlogo, ki bi nam dovolila voznino po A pogodbi: 10 centov v gotovini, 6 tiketov za 50 centov, 1 cent za transfer. Ta cena bi pomenila obdržanje sedanj« vozniro v gotovini in voznine v tiketih, ter ukinjenj e posebnih cen. Po našem mnenju nam nobena clruga voznina ne bo omogočila povišanje plač, obenem pa plačevanje davkov in drugih stroškov. Mestna zbornica je v pondeljek večer, 21. septembra odklonila to predlogo. Vsled tega nam ne preostaja drugega kot izdati obvestilo, kot zahteva pogodba, da nameravamo opustiti sedanje cene voznini in se vrniti k ceni C. (Sedanja lestvica voznine je. izven lestvice cen, ter je bila sklenjena med mestom in družbo ter podvržena desetdnevnem naznanilu od te ali one stranke. Nam je žal, da moramo opustiti tedenske passe in posebno voznino, ki je tako ogromno koristila mnogim potnikom. Upamo pa, da ko bo izginila depresija, da bo posh kt izguba lažja. THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY WHERE FRIENDLINESS INSURES SUCCESS »5". D. Z,. Netos M. C. GLEE CLUB HUGE SUCCESS CLAIRWOODS WIN; TAKE rpTFJijjjY LUCKY STARS' In their initial appearance before the public the Modern Crusaders Glee Club received a mighty applause and many compliments. They sang two numbers before a large appreciative audience last Sunday afternoon at the concert sponsored by the Slovenian Home Directors' Board on Waterloo Rd. Mr. Seme, director of Jadran singing society, complimented the Modern Crusaders on their achievement. Louis Pečjak and many other singing notables also expressed their good opinions and the majority of them said they really were surprised upon the fine work. This Glee Club was organized by two very capable and foresighted young men. They are Jack Nagel, director of the club, and our secretary, Martin Valetich. This group of singers is setting a fine example of what Slovenian young ladies and men really can do. It is composed of a good clean-cut crew whose ages range from 18 to 25. The group enjoys working hard to be a successful club and this will be proven to a greater extent when they will stage a concert and dance in celebrating the lodge's 9th anniversary on January 24th. Introducing the singers, they are, Josephine Debeljak, Betty Cernelich, Elsie Markic, Frances Sraker, Frances Okonski, Rose Dusa, Rose Tomsic, Josephine Mersnik, Josephine Valetich, Emma Snyder, Ann Bac-jak, Bertha Somrack, A1 Rud-man, Adolph Somrack, Joe Vraneza, Bill Vicic, Frank Young, Stanley Robinhood, Rudolph Jelercic, Martin Valetich, Andy Kocjan, Jake Ma-renko. Bill Koas, Tony Golic, Joe Strazisar, Lou Nosan and our very able instructor Jack Nagel. -0- Editor's Father 111 LORAIN BUCKS GAIN SDZ CONSOLATION CHAMPIONSHIP Twist Zaletal shaded Rudy ing hitsmiths for the Eastern Lokar in a pitchers' battle last Sunday to enable his team, the Buckeyes, to win the SDZ Consolation Championship. The Eastern Stars defeated the Bucks once before and seemed headed for another victory over them until the fatal 7th inning arrived when the Bucks pushed over three big runs which were enough to clinch the game for them. Zaletal hurled excellent ball, giving up eight scattered hits and striking out nine batsmen. Rubber arm Lokar, after a long rest from pitching duties, also pitched good ball but had the misfortune of allowing three of the 10 hits to come in the seventh inning-plus an error which eventually cost him the game. Jacopin and Vic Balant led at the mace for the Buckeyes, the former getting three singles and the latter making two doubles in two trips to the plate. Zamen with two single and Anzlovar with a single and a long home run were the lead- Stars The strong Buckeyes' ball Pressline Flash team' in winning the consola- tion championship proved to have the best team in the SDZ organization. Buckeyes AB R H Baraga, c ........ 4 0 1 Sustersic, ss .. 4 0 0 Jacopin, 3b ...... 4 1 3 Ursic, If ............ 4 0 0 Dusa, cf ............ 3 0 1 Careck, 2b ........ 3 1 1 Svete, rf ............ , ?, 0 0 Rozance, rf ..... 1 0 0 Balant, rs ........ 2 1 2 Tomsic, lb ........ 3 0 1 Zaletal, p ....... 3 1 1 33 4 10 Eastern Stars AB R H Marzlikar, rs .. 4 1 1 J. Gregorčič, ss 4 0 0 Anzlovar, If ..... 4 1 2 To'th, c ............. , 3 0 0 P. Gregorčič, cf 1 0 1 Yankovic, 2b . 4 0 1 Kastellc, 3b ..... 4 0 0 1 Zamen, lb ....... 4 0 2 Ostanek, rf ..... 1 0 0 Gorjup, rf ....... 7. 0 0 Lokar, p ........... 3 0 1 34 2 8 Stars ..............1 0 0 0 0 0 1 0 0—2 8 2 Buckeyes ........0 0 0 1 0 0 3 0 *—4 10 0 Two-base hits: Balant 2. Home run: Anzlovar. Struck out: by Za- letal 9, by Lokar 8. Bases on balls: off Zaletal 4, off Lokar 1. Left on bases: Buckeyes 7, Stars 9. Umpires: J. Lickert and H. Mental. Scorer : F A resolution for a referendum for S. I). Z.'s own official organ was passed unanimously by the SDZ Suprenn Board last night. Ballots will be out by October 1st. The resolution will appear in full in the next issue of the SDZ News. LOU ZUST PITCHING HERO; GAME A HUGE SLUGFEST Clairwood Bulletin Congratulations! Congratulations, boys! Clair-wood's baseball team wins the SDZ Indoor Baseball Championship by edging out No. 14, 11 to 10. No. 14 put up a very hard fight but just not good enough. Come to Clair-wood's next meeting and help celebrate the victory. New Members Emeric Podpadec, 1426 East 40th St., brother of Olga and Florence Podpadec, our dancing twins, who by the way visited us last meeting, has become a Clairwood member. Another new member is Thelma Zupančič who is no stranger to Clairwood affairs. She is the daughter of Mr. Strancar. Frank Krainz, Sr., father of the SDZ News sports editor, Frank Krainz, Jr., and member of France Prešeren No. 17, is reported under doctor's care at his home, 1126 East 68th St. Friends may visit him, as he is well on the road to recovery now. ---o-- A PEN PORTRAIT OF FRANK J. LAUSCHE American-Slovene Jurist By Anthony J. Klancar (Continued from last Issue) Judge Frank J. Lausche This year, in 1936, Judge (also Democratic ward leader). Lausche will again don his cap Like most young lawyers just out of school he had ambi- and gown and teach a course in equity at John Marshall School of Law, one of the finest schools of its kind in the United States. John Marshall's has been the training school of 90 per cent of our Slovene attorneys. Since its establishment in 1916, John Marshall's has graduated more than 10 Slovene Bachelors of Law, and its most distinguished son is Judge Frank J. Lausche. Judge David C. Meek, dean of the school, has this to say labout Judge Lausche as a pro-No. 18 Planning Dance fess0r of law: "From the very beginning of his teaching, he Ulrich Lube, one of No. 18's most active members in the Junior League, reports' that his lodge will hold a dance November 15 at the Slovenian National Home on St. Clair Ave. Frankie Yankovich's orchestra will play. Admission will be 25 cents. Keep this date in mind. •-o- Society Calender October 3, Brooklyn Slovenians will hold a danoe in Sachs-enheim's, 7001 Denison Ave. October 10, Collinwoodd Slovene Women No. 22 will banquet in the Slovene Home on Holmes Ave. October 11, the SDZ lodges in Lorain will give concert in the SND in Lorain, Ohio. October 22, the Lucky Stars No. 61 have billed a Barn Dance jamboree to be staged at the Twilight Ballroom. -o- DEADLINE NOTICE The regular SDZ News deadline is on Tuesday 5 P. M. showed a peculiar aptitude for teaching from the viewpoint of the student. That is why he always got co-operation from his students and received such good work from them." There is no doubt in the minds'of his fellow jurists that Judge Lausche has a natural aptitude, a fine feeling, for law. Soon after young Lausche began to practice law, he associated himself with the firm of Locher, Green and Woods, whose head was the late United States Senator Cyrus Locher. Locher was his political mentor and guide. This kindly old man was the one great influence in his life, with the exception of his mother, and the Judge maintains a deep respect for him. In 1922 he became junior partner in the firm and remained with it till he was appointed to the office of Judge of the Municipal Court in 1932. All his life Judge Lausche has lived in the stronghold of the Democratic Party, the 23rd ward (he was for several years tions about becoming a state representative, and in 1922 he ran on the Democratic ticket for that office. He was, however, defeated in the Republican landslide. Two years later he ran for State Senator and met with the same fate. After this slide, in which the whole Democratic ticket went down in defeat, he turned his whole attention to law. During the next few years he specialized in trial work and made a name for himself as the best trial lawyer in the City of Cleveland. He refused several offers, made by large corporations in Cleveland who wished to secure his valuable services. His work consisted mainly in trying the appropriation cases ' of the Cleveland Metropolitan Park System. On May 17, 1928, he married Jane Sheal, the daughter of a prominent Cleveland business man. Before that time, Mrs. Lausche was an artist with a studio in the downtown art colony. Deeply interested in her husband's career, she has been his silent partner in many of his political campaigns. Her interest in the Slovenes has led her to take up the serious study of the Slovene language. The year 1932 brought a great change in Judge Frank J. Lausche's legal fortunes. This year he backed Ray T. Miller for mayor, and when Miller was elected he was offered the posts of secretary to the mayor, of Safety Director, and of Utilities Director, all of which he declined, preferring to rer.;a'n a lawyer. A few days before Christmas he Clairwoodites. Sick Members Frances Bogolin is now recuperating at home where she is reported getting along very well. Friends may visit her at 6617 Bonna Avenue. Disappointment If Joe Yaklich, 6712 Bliss Ave., had attended the last meeting, he would have been richer by TWO DOLLARS. His name was called for Bank Nite. Next month the fund will be raised to THREE DOLLARS. Avoid a disappoinment —attend the Clairwood meeting. Bowling Season Ray Breskvar announces a bowling meeting on Sept. 27, In a huge slugfest the Clair-woods outslugged the Cleveland Slovenes to take the second straight game in the championship series and with it the coveted SDZ Trophy, symbol of supremacy in SDZ baseball. A large number of spectators saw 28 hits socked all over the park, Clairwoods getting 17 of them. Both pitchers were ineffective, especially Frank Klaus who usually is a reliable pitcher. He was belted for 17 safeties. Brodnik was also hit hard, giving up 11 hits besides issuing 9 passes, many of the walks being converted into runs. The Slovenes started the game by scoring three runs in the first inning and then saw visions of a third game in the SDZ playoffs but were rudely disappointed when Clairwoods batted six. runs across in a wild third inning which was climaxed by a homer by Lou Novak. Clairwoods had two more big innings, getting two runs in the fifth and three in the seventh to make all of their 11 dividual trophy and will be presented to them, besides the team trophy at a banquet, the date to be announced later Clairwoods AB R P Zust, If .............................. 5 1 Peck, 3b .................................. 5 2 J. Zupančič, 2b .................... 3 3 F. Zupančič., lb .................. 4 2 L. Novak, c ............................ 4 1 Hočevar, rs ............................ 4 1 S. Zust, cf .............................. 4 0 Ed. Zupančič, ss .................. 4 0 Bokar, rf ................................ 4 1 Brodnik, p .............................. 3 0 L. Zust, p ................................ 1 0 41 11 Slovenes AB R Glavan, 3b ............................ 4 1 Vidmar, lb ............................ 5 3 Brancelj, c .............................. 3 1 Končan, ss ............................ 3 1 Klaus, p .................................. 5 0 J. Hostnik, cf .....................:.. 5 0 Vessel, 2b .............................. 4 2 Lenarsic, rf ............................ 3 1 Susel, If .................................. 1 0 Kuznik, If .............................. 1 0 S. Hostnik, rs ........................ 3 1 17 H 0 4 1 2 2 1 1 0 0 0 0 37 10 11 Slovenes ......3 0 0 1 1 0 1 4 0—10 11 4 Clairwoods ..0 0 6 0 2 0 3 0 *—11 17 1 Two-base hits: Klaus, P. Zupančič, Hočevar, Vidmar. Home runs: Novak, Vidmar. Struck out: by Brodnik 5, by Zust 2, by Klaus 9. Bases on balls: off Brodnik 9, off Zust 1, off Klaus 1. Left on bases: Clairwoods 7, Slovenes 10. Umpires: J. Lickert and H. Men-aa\ Scorer: P. Strancar. No. 6's Flyng Turns By Gail Derganc The meeting held last Friday by No. 6 proved to be great in attendance. Mr. John runs. Meanwhile the Slovenes kept pecking away on Brodnik get- ^^ Qf the g me Board ting a run m the fourth, filth „,oo cnoQlror w