PRIM0R5K'1 DNEVNIK 13 maia12^«1 v Trs,u
braV^P3 26' novem-CarS V ^asi	nad
Ciklostil Od sma°Žen 03
do i '®'. s«Ptembra 1944 ■Slovenila3 1945 v tiskarni pri Idrm 3rt £od v°iskim
^^ovffen^3!^
^ieniED:0Ep?IK v -
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 160 (13.098)
Trst, torek, 26. julija 1988
Agenti prometne policije so naložili kar 6.000 glob
Manj žrtev na italijanskih cestah po uvedbi nove omejitve hitrosti
Minister za javna dela Ferri navdušen nad svojim odlokom - Val kritik v političnih krogih, med turističnimi operaterji in tudi iz tujine
sn)rt . ' Več glob, manj nesreč, manj ortiejit 'Zrtev: °dlok ministra Ferrija o val. o^.hitrosti je torej takoj učinko-vjj1 ^ koncu prejšnjega tedna, v pr-repa etl dneh veljavnosti novega uk-Oietno orn®iitvi hitrosti, so agenti pro-Zararji P°dcije naložili kar 6.000 glob itriel Prevelike hitrosti. Vendar je lanSkn (k tudi blagodejne učinke: žilj 2403 0 50 v istem obdobju zabele-"tvan, ,nesreč s skupno 86 smrtnimi ’’ letos pa 2082 nesreč z 68 smr-
Pro^gj^ami, in
...ump.	... kljub povečanju
*)ansk'K ^ 3uHiu namreč kroži po ita-lov Ve.lt3 cestah kar milijon avtomobi-To v Istem mesecu lani. otpej;.80 torej prvi podatki o novih Pa so ž ah hitrosti. V političnih krogih tnosti t6 stehle prve polemike o umes-ter 2 6 uove omejitve hitrosti. Minis-Ultrer, lavna Enrico Ferri je nad Pa ta n^- ^eda navdušen: »Če bom Pje, |;)0acitl rešil kako človeško življe-Paril v"11 nadvse zadovoljen,« je pou-Vornu wraj. na nekem zasedanju v Li-Vredn j^^uister je dejal, da je življenje zrpatlj. ta; ki je nedvomno vredna Veljajania hitrosti. Ta omejitev bo v popatk'841110 di 11. septembra, že prvi stv0 a1 Pa fuinistra navdušujejo: dej-' a je bilo število nesreč manjše
že v prvem tednu, ga prepričuje, da je na pravi poti.
Niso pa vsi tega mnenja. Podtajnik v ministrstvu za prevoze, socialist Angelo Cresco, je že zahteval preklic tega ukrepa. Dejal je, da gre za komedijo napoletanske zvrsti, poudaril je, da je treba sprejemati drugačne ukrepe za varnost v prometu, še zlasti pa je bil kritičen do ministrovega podviga, ki se je osebno podal na cesto, da bi slišal za mnenje voznikov. Cresco Ferriju tudi očita, da ni predhodno vprašal za mnenje ministra za prevoze Santuza. Kritike prihajajo tudi od drugod. Predstavnik neodvisne levice Bassanini trdi, da je ta ukrep neresen in da bi moral minister ukrepati predvsem proti šoferjem velikih tovornjakov. Mnogo kritik je bilo tudi s strani turističnih operaterjev, še zlasti iz Srednje in Južne Italije, ki se bojijo, da bi dotok tujih turistov zaradi tega ukrepa upadel.
Precej je bilo kritik iz tujine, še zlasti iz Nemčije. Dejstvo, da na mejnih prehodih še niso namestili ustreznih prometnih znakov o omejitvi hitrosti, je razburilo bavarskega notranjega ministra Langa.
Papež Wojtyla za zaščito manjšin
RIM — Prihodnji svetovni dan miru, ki ga vsako leto proslavljamo 1. januarja, bo posvečen manjšinam. To je zadnje sporočilo papeža Janeza Pavla II., ki je mnenja, da ni mogoče graditi pravega miru v svetu brez spoštovanja pravic narodnih in jezikovnih manjšin. »Mir je last vseh ali pa nikogar,« meni Karol Wojtyla in poziva vse ljudi in narode, naj aktivno prispevajo k miru preko spoštovanja manjšin in reševanja njihovih legitimnih pravic. Trpljenje in izkoreninjenost sta skupni imenovalec vseh manjšin, čeprav se razlikujejo med sabo po izvoru in zgodovinskih izkušnjah; to pa jasno dokazuje, da smo vsi ena družina in da vsakemu človeku pripada neodtujljivo dostojanstvo.
Papež se je ob napovedi, da bo svetovni dan miru potekal v duhu spoštovanja manjšin, obrnil na vse države, vse mednarodne organizacije in hkrati na vse ljudi, naj si prizadevajo za mir, ki pa ne more obstajati, če niso vsem, tudi manjšim narodnim in jezikovnim skupinam priznane vse temeljne pravice. »Manjšine lahko veliko prispevajo k razvoju miru v svetu,« se zaključuje vatikanska nota, »zato naj vlade, narodi in manjšine same naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi resnično dosegli to občo dobrino.«
Proces se je sprevrgel v politično dejanje
Danes v Ljubljani razsodba
proti Janši in tovarišem
MARIJ ČUK
y Ljub] JANA - Pred vojaškim sodiščem na Roški cesti stnerj Jani se je včeraj nadaljevalo sojenje proti Ivanu Bor-Obdojj cJavidu Tasiču, Janezu Janši in Franciju Zavrlu, ^ostj s6-ni 501 ^ot; znano, nezakonite posesti vojaške skriv-Vansk6 ,Clrner naj bi ogrozili varnost in delovanje Jugoslo-Se9el ta	armacle' Sam proces pa je v mnogočem pre-
hje jjj ^zenski okvir in se je sprevrgel v politično deja-havijgjj rjenje moči. Na tem mestu seveda ne bomo ob-ti, stal,'-^sek dogodkov, protestov, dokazanih nekorektnos-tefej^sc, ki spremljajo to sodno obravnavo. Lahko pa bosti no da st:a postopek in sojenje sprožila v slovenski jav-®a’ Do>"0<aovanje in celo sum o zakonitosti procesa same-j6 u j2 .te9a so petkov protestni miting v Mostecu, ki se ^hifest - °krog petnajst tisoč ljudi, in nenazadnje Pohav]j,acaie solidarnosti z obdolženimi, ki se vsak dan Tudi ^°»Preci poslopjem vojaškega sodišča.
Pajvef i- vy:.eraj je bilo tako. Na Roški cesti se je zbralo ^hstveuo c*0.siej' okrog dva tisoč jih je bilo, ki so dosto-S0(iišča ln tih° protestirali proti postopkom vojaškega
3odnega^'5^ ie včeraj na Roški cesti še posebej završalo. Iz Gladine ^°.s^°Pja je stopil Franci Zavrl, odgovorni urednik Jdraviig s? edini brani s prostosti. Množica ga je po-■cavji z močnim ploskanjem in ga obsipavala s cvetjem, Pet le povedal, da se je včeraj končal dokazni posto-0 se začele zaključne besede. Čeprav ga je predsed-
nik vojaškega senata spet opomnil, naj ne daje izjav javnosti, je Zavrl opisal (seveda z razumljivimi omejitvami) dogajanje v sodni dvorani. Tako je tudi prav, saj je edini vir, na katerega se lahko oprijemamo javnost in poročevalci (včeraj je bilo mnogo tujih dopisnikov, snemala je celo avstralska televizija). Zavrl je torej pripovedoval, da so bili spet zavrnjeni vsi predlogi obrambe, da je prvi zaključni poseg imel tožilec, ki ni v ničemer spremenil obtožnice, in Zavrlu očital, češ da je zbežal v bolnišnico, da je bilo dejanje obdolženih za družbo zelo nevarno in celo povezovanje s politično emigracijo. Po tožilcu je spregovoril Franci Zavrl, ki je skušal dokazati neutemeljenost obtožnice, zavreči vse tožilčeve argumente, in poudaril, da ni nikamor bežal, kajti če bi to storil, bi kot »vsak pošten vohun, kar pa nisem, ker sem nedolžen, zbežal v kako perspektivno tujino«.
Sojenje se bo nadaljevalo danes, ob 8. uri, v prvih popoldanskih urah pa lahko zanesljivo pričakujemo sodbo. Po zakonu bi moralo biti branje sodbe javno, vendar po dosedanjem poteku procesa ne bi mogli trditi, da bo tako. Na koncu pa še podatek, da je predsedstvo SR Slovenije včeraj preučilo odgovor predsedstva SFRJ v zvezi z rabo srbohrvaščine oziroma slovenščine na sodni obravnavi. Predsedstvo države je menilo, da je raba srbohrvaščine povsem v skladu z zakoni, predsedstvo Slovenije pa meni, da je v tem odgovoru popolnoma prezrt tisti člen slovenske ustave, ki pravi, da je treba na ozemlju Slovenije v vseh uradnih aktih uporabljati slovenščino. Zato predsedstvo SR Slovenije poziva predsedstvo SFRJ, naj spet pretehta zadevo in zavzame ustrezna stališča.
Uspešno posredovanje italijanske vlade
Lloydova ladja Piave bo lahko končno odplula
RIM — Dolgotrajno ujetništvo nedolžne posadke Lloydove ladje Piave se je včeraj končno zaključilo. Nigerijske oblasti so po skoraj dveh mesecih vendarle izdale dovoljenje, da ladja lahko odpluje iz pristanišča Koko. Vest je sporočilo italijansko zunanje ministrstvo, ki je hkrati izrazilo zadovoljstvo, da je Nigerija pristala na izpustitev »talcev«. Farnesina je hkrati sporočila, da je v nigerijskem pristanišču zasidrana ladja Karin B., ki bo odpeljala prvi tovor strupenih odpadkov. V polnem teku so tudi dela za predelavo ostalih nevarnih industrijskih snovi, ki jih bodo v prihodnjih dneh natovorili na druge ladje in odpeljali iz Nigerije.
Vsa zadeva se je začela 9. junija. Na ladjo Piave s 24 možmi posadke, ki je v Lagos pripeljala tovor gospodinjskih strojev, živil in obutve, je planil oddelek oboroženih nigerijskih vojakov ter lad-
jo blokiral. Nigerijske oblasti so takoj zahtevale, da bi na ladjo naložili sode strupenih industrijskih odpadkov, ki so jih nekaj dni prej pripeljale iz Italije druge ladje. Posadki so najprej dovolili, da je zapustila ladjo in stopila telefonsko v stik s svojimi družinami, potem pa so vsem odvzeli navigacijska dovoljenja ter jim prepovedali, da bi zapustili ladjo.
Sledila so dolga pogajanja med italijanskimi in nigerijskimi oblastmi. Nigerija je zahtevala, da Italija poskrbi za odstranitev odpadkov. Predsednik vlade De Mita je zato poveril ministru za civilno zaščito Lattanziu nalogo, da koordinira dela za odstranitev strupenih snovi in Lattanzio je 20. julija izdal odlok, da se odpadki spet pripeljejo v Italijo, istočasno pa se je začela bonifikacija okuženega predela pristanišča v Lagosu.
finale bo med Švedsko in ZRN
"ala jugoslovansko	NA 10. STRANI
Beyerjeva vztraja pri zločinu iz ljubosumja
Psihiatrični izvidi za Diano
ANCONA - Umor na »katamaranu smrti« zadobiva iz dneva v dan tesnejše okvire prave kriminalke. Mladoletno Diano Beyer, ki je ze tunizijski policiji priznala, da je Anna-rito Curino ubila iz ljubosumja, je v zaporu zaslišala namestnica državnega pravdnika Luisanna Del Conte, vsebina razgovora pa je še vedno ovita v tajnost. Diana Beyer je v bistvu ponovila verzijo, ki jo je dala policiji iz Tunisa, italijanskim preiskovalcem pa le niso ušle nekatere majhne razlike, ki bi se s časom lahko izkazale za bistvene.
Diana Beyer je ponovno podrobno orisala način in dinamiko umora, le da je tokrat povedala, da je Curinovo najprej zabodla z nožem za podvodni ribolov, po glavi pa naj bi jo večkrat mahnila s sidrom. Preiskovalci menijo, da bi žrtvino glavo, če bi se v resnici poslužila sidra, dobesedno zdrobila. Diana pa tudi nima tolikšne moči. Takoj potem, ko se je zavedela dejanja, naj bi Diana poklicala svojega ljubimca .De Cristofara, ki je spal pod palubo. Prav on naj bi nato na truplo Annarite Čurine privezal 17 kilogramov težko sidro in truplo, zavito v odejo, pahnil v valove. Preiskovalci pa so prav v odeji našli nekaj urezov, kar bi lahko pomenilo, da sta se fant in dekle znesla nad žrtvijo še potem, ko je bila že mrtva. Na katamaranu Arx, ki je še vedno zasidran v tuniškem pristanišču, pa italijanska policija išče še druge indice, da bi vsaj delno razkrila kopreno
skrivnosti, ki ovijajo dogodek. Na krovu pa je zaenkrat našla le nekaj ostankov osebnih stvari Annarite Čurine, ki jih je nekdo namenoma zažgal. Za Diano Beyer pa so italijanski preiskovalci že odločili, da jo podvržejo zdravniškim pregledom, ki naj bi pokazali, v kolikšni meri je dekle psihološko zrelo za tako okrutno dejanje.
Preklicali današnjo stavko železničarjev
RIM — Sindikat FISAFS je preklical stavko železničarjev, ki jo je prvotno oklical za danes in jutri. Sindikalisti so tudi napovedali, da so pripravljeni preklicati stavko, ki so jo napovedali za dni med 5. in 8. avgustom, če bo le prišlo do pozitivnih zaključkov v pogajanjih. Malo pred odločitvijo se je s predstavniki sindikata srečal minister Santuz.
Zaradi gostega dima je v nesreči izgubil življenje priletni astmatski bolnik
Požar na lokomotivi brzca Rim-Bocen Strah in panika med ljudmi v predoru
CASTIGLIONE IN TEVERINA (VI-TERBO) — Ena oseba je izgubila življenje, pet jih je bilo lažje ranjenih, približno sto ljudi pa je preživelo nekaj ur panike zaradi požara, ki se je predsinočnjim vnel na lokomotivi vlaka Rim-Bocen.
Požar je izbruhnil prav v trenutku, ko je brzec pridrvel v osem kilometrov dolg predor, na meji med Lacijem in Umbrijo v kraju Castiglione in Te-verina. Na vlaku, ki je imel tudi spalne vagone, je bilo 150 do 200 potnikov. Vlakovodja je pravočasno zaznal okvaro in je nemudoma izklopil električni tok. Kot je sam priznal kasneje, je trdno upal, da bo vlak tudi brez pogona privozil do izhoda, kompozicija šestnajstih vagonov pa se je ustavila malo po drugem kilometru.
Iz lokomotive se je vil gost dim, ki je v nekaj minutah zapolnil predor.
Potnike je sicer zgrabila upravičena panika, osebje na vlaku pa je znalo primerno pomagati vsem iz vagonov ter jih napotiti proti izhodu. Iz varnostnih razlogov so svetovali potnikom, naj si premočijo obleke in se napotijo proti najbolj oddaljenemu izhodu, kjer je bilo manj dima.
Prav na tej težavni poti, v temačnem in zadimljenem tunelu, je izgubil življenje 64-letni Romeo Ascioni, astmatski bolnik, ki je zaradi napora in pomanjkanja kisika izdihnil v ženinem naročju. Medtem ko so se na železniški postaji v Orvietu zbirali pre-mraženi potniki, je že izbruhnila polemika med vlakovodjem in vodstvom italijanskih železnic. Vlakovodja trdi, da so morali kar tri ure počakati na poseg reševalnih enot, tragediji pa so se menda izognili povsem naključno.
Na sliki (AP): lokomotiva po požaru.
Spodletel napad IRA; tri nedolžne žrtve
LONDON —- Severnoirski sodn* lan Higgins bi moral biti žrtev so nega atentata teroristične organizaC' IRA. Po povratku iz ZDA se je Hig9‘ namreč na dublinskem letališču za žal dalj časa, da bi počakal na stra 0 Zakonca Hanna, ki sta v irsko 9*aVsta mesto dospeli z istim letalom, Pa ,a se s 6-letnim sinom takoj °dPraVse proti Belfastu z avtom, s katerim bi moral odpeljati sodnik. Komaj so p šli mejo (na istem območju, kjer J lani v atentatu izgubil življenje 50 je Gibson), je njihov avto, v katerem J bilo najmanj 250 kilogramov razstre ^ va, eksplodiral. Pripadniki IRA so ze ^ soboto priznali, da je šlo za napalm^ sobotnim atentatom se je število žrt ubitih po zmoti, zvišalo na 17.	v
Včeraj zjutraj pa je v Belfastu ^ atentatu izgubil življene eden v n diteljev političnega krila IRA Si Fein, 33-letni Brendan Davidson, ki ga že lani skušali ubiti. Med govoro^ ameriškega nadškofa Johna O C0^ norja na univerzi irske prestolnice so mu tri osebe, preoblečene v policaje, P .
Eli i 17 ol /-» i »1

Vlada pripravlja prvi »paket« gospodarskih ukrepov
RIM — Teden, ki se je začel včeraj, je za vlado in za politične stranke zelo zahteven. V tem tednu je namreč na sporedu vrsta pomembnih srečanj, predvsem v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi, ki jih pripravlja vlada. Ta vprašanja bodo tudi preizkušnja za De Mitovo večino. Republikanci in liberalci namreč ne prikrivajo negodovanja zaradi predlogov, ki v teh dneh prihajajo na dan. Sicer pa je bilo tudi v sami Krščanski demokraciji slišati kritične pripombe: med temi je tudi stališče senatorja Andreatte, ki je skeptičen nad uspešnostjo ukrepov za zmanjšanje zadolžitve države. V intervjuju, ki ga objavlja Corriere della sera, je namreč Andreatta dejal, da »danes krčijo, jutri pa bodo potrosili dvakrat toliko, kot se je že zgodilo ob priložnosti svetovnega nogometnega prvenstva, za katero bodo finančna sredstva natanko dvakrat višja od prvotnih predvidevanj.«
Danes bo o tem vprašanju širši sestanek ministrov gospodarskih resorjev, ki ga je sklical predsednik vlade De Mita. Udeležili se ga bodo tudi podpredsednik vlade De Michelis ter podtajnika Misasi in Rubbi; na tem sestanku naj bi odločali o dokončni vsebini teh gospodarskih ukrepov. Popoldne pa bo De Mita začel posvetovanja s stanovskimi in sindikalnimi organizacijami. Prva bo na vrsti zveza trgovcev Confcommercio: tu bo De Mita govoril predvsem o davčnih utajah in torej nakazal možnost uvedbe »pokazateljev zaslužka« za mala obrtna podjetja in za proste poklice. Večji del gospodarskih ukrepov bo namreč zadeval davek na dodano vrednost IVA.
Istočasno bo začel s posvetovanji tudi tajnik socialistične stranke Betti-no Craxi. Na ločenih sestankih se bo srečal z voditelji CGIL, CISL in UIL ter torej zaigral vlogo posrednika z namenom, da dosežejo sindikati enotno stališče pri pogajanjih z vlado, ki so na sporedu naslednjega dne. Jutri se bo namreč De Mita sestal z zvezo industrijcev in s sindikati. Slednji so si, resnici na ljubo, že edini v zvezi z vprašanjem obdavčenja. V četrtek je predviden »vrh« vladne večine, v petek pa bo vlada sprejela prve ukrepe. Drugi paket gospodarskih ukrepov pa bodo sprejeli 5. avgusta, kot običajno tik pred počitnicami.	jj_
Poročilo predsednika srbske skupščine Joviča o položaju republike
Z ustavnimi amandmaji do enakopravnosti
Prizor s sobotne demonstracije kosovskih Srbov v Pančevu (Telefoto AP)
BEOGRAD — SR Srbija praktično ne obstaja kot enotna država, razen v formalnem oziru, po imenu. Realno pa deluje kot 3 ločene države, s popolnoma ločenimi pravicami in ozemlji, pri čemer ena od njih ni niti ustavno konstituirana. Že to golo in očitno dejstvo prinaša, ne glede na razburjenje, ki nekatere ovira, da ne povedo resnice, nepremostljive pravne, politične in druge družbene težave, ki so prerastle v krizo.
To je v uvodnem poročilu na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine dejal predsednik skupščine SR Srbije Borisav Jovič. Na zasedanju so razpravljali o predlogu osnutka dopolnil republiške ustave in o tem, kako se uresničuje ekonomsko-razvojna resolucija Srbije za letošnje leto.
V nadaljevanju poročila je Jovič poudaril, da je srbski narod v mirnem času izgubil svojo enotno republiko. Pravično bi bilo, da bi mu jo v miru, »po demokratični poti« tudi vrnili, da
Razklano sindikalno gibanje pred pomembnimi srečanji
RIM — Sindikalno gibanje preživlja hude trenutke. Spopad s Fiatom za obnovitev dopolnilne delovne pogodbe je tako razmajal njegovo ogrodje, da ne bo enostavno vzpostaviti nekdanjega sožitja. Razkol, ki je nastal v kovinarskih vrstah, potem ko sta FIM in UILM pristali na predloge vodstva največje italijanske avtomobilske industrije, FIOM pa ne, je tudi znatno ošibil pogajalno moč delavskega gibanja.
Kako se bo vsa stvar zasukala v prihodnjih dneh? Polemike se še nadaljujejo. Glavni tajnik kovinarjev CGIL Angelo Airoldi je v prejšnjih dneh izjavil, da želi FIOM sodelovati pri pogajanjih za uresničevanje dopolnilne delovne pogodbe s Fiatom, čeprav je ni podpisal. To je izzvalo reakcijo s strani FIM in UILM, ki sta včeraj izdali tiskovno poročilo, v katerem v bistvu zahtevata, naj FIOM kritično revidira svoja stališča ter prekliče obtožbe na račun tistih, ki so si prevzeli odgo-
vornost, da zadostijo pričakovanjem delavcev. V polemiko se je vključil tudi bivši tajnik CGIL Lama, ki je mnenja, da ni mogoče prisiliti FIOM k podpisu neke pogodbe, ki predstavlja poraz za sindikalno gibanje in je skrajno poniževalna za delavstvo.
Kljub vsem tem polemikam pa se vsi zavedajo, da razkol sindikata ne more pripeljati daleč. Čeprav po kritičnih trenutkih prejšnjih dni še ni prišlo do pričakovanega srečanja med voditelji treh sindikalnih organizacij, je bilo v vseh treh zaznati težnjo in željo, da pomirijo razburkane vode in vzpostavijo dialog, ki bi zacelil rane in obnovil enotnost. Pizzinato je zaključil sejo izvršnega odbora CGIL s pozivom k utrjevanju enotnosti glede velikih vprašanj davčne reforme in razvoja južnih predelov države. Tudi Marini in Benvenuto sta v imenu CISL in UIL izjavila, da se je treba pred srečanjem z vladnimi organi po-
šteno pogovoriti. Voditelji treh sindikalnih organizacij se bodo z De Mito, kot znano, sestali jutri. V resnici ni pričakovati, da se bodo že pred tem srečanjem zrahljani odnosi bistveno popravili, to pa še ne pomeni, da predstavniki CGIL, CISL in UIL ne bodo stopili za pogajalno mizo z vlado z enotnimi pogledi, vsaj kar zadeva vprašanja davčne reforme in problemov Juga. Za drugega najpomembnejšega predstavnika v sindikatu CISL Creo ni dvomov, da bo sindikat nastopil enotno.
Usoda sindikalnega gibanja bo odvisna tudi od mnenja političnih komponent italijanske družbe. V tem smislu vlada veliko pričakovanje za srečanja s socialističnim tajnikom Craxi-jem. Danes se bo sestal s tajnikoma CGIL Pizzinatom in Del Turcom, jutri pa z Marinijem in Benvenutom. Svoje zanimanje za delavske in sindikalne probleme je Craxi izrazil že na državni skupščini PSI v Bologni.
bi skupaj z drugimi narodi in nato ^ nostmi, ki v njej živijo, enakopravno' slogi in bratstvu gradili svojo bod°^ nost. Pokrajini ne motita enotnosti republike, objektivno pa jo onem°9 čata, kadar kot avtonomni enoti vrS1j), funkcijo države - neodvisno od repu like, katere del sta.	u
Če v okviru teh ustavnih spremen* ne bomo ustrezno rešili problemov tavnega konstituiranja SR Srbije, ^ to brez dvoma za daljši čas °9roZ* stabilnost ne le republike Srbije a*9 pak tudi vse jugoslovanske skupno5 ^ je povedal Jovič in dodal, da skušaj0^, predlaganimi spremembami zagotovi enakost SR Srbije, ko gre za temelj ustavni položaj, z drugimi rePu jjjrt mi. Jovič je širše pojasnil Pre“',e. osnutka dopolnil ustave, ki, kot je *■ jal, vsebuje nujno potrebni minim1*^ sprememb v doslednem uresničevanj ustavnega položaja republike in av nomnih pokrajin. Povedal je, da so ^ posebej skušali jasno odrediti enot*^ funkcije republike na vsem njene ^ ozemlju. Natančno je tudi poj351^, razloge za vzpostavitev skupnih cij republike v narodni obrambi, ^ žavni in'javni varnosti, mednarodne sodelovanju, prostorskem načrtovanj ^ jeziku. S tem se v ničemer ne spre**1 .
nijo obstoječe funkcije pokrajin, raz6® v tem, da bodo pokrajinski or9an'u(jj
ani **,a
teh področjih morali upoštevati ustrezne funkcije organov svoje TC publike.	da
Jovič je v nadaljevanju poudarm bi občani težko sprejeli, da bi se m0^ nost veta spremenila v svojevrstno P zicijo, s katere bi vsej republiki in nim delovnim ljudem in občanom v, rekovali pogoje skupnega življenj9 ■ enotni SR Srbiji, ki za njih v veClg. niso sprejemljivi. Zato je razumljiv P^ stopek skupine delegatov, ki je p*f ki kot izhod
lagala novo dopolnilo, takšnega položaja oziroma iz fe.
svoj«!
stne ustavne blokade predvideva i rendum.	. vt.
Priča smo tudi poskusom svoje^, stnega povzdigovanja tako imeno ^ nih usklajenih vprašanj, katerih d men je minimalizirati odprta vp*9 .. nja in na ta način prikriti resnico. Kj, niča pa je, da so vprašanja, v kat® ^ so izražene razlike v odnosu na dsL.e-na stališča komisije ravno tista b*s j' na in najpomembnejša za ustavni F ložaj republike, (dd)
____/
Pulj v znamenju filma
PULJ — V soboto, 23. julija, se je v vročem objemu puljske arene pričel jubilejni 35. festival jugoslovanskega igranega filma. Častni sprevod godbe na pihala iz slovenskega Zagorja, ljubljanske mažoretke in oživeli Charlot so pospremili občinstvo do Vespazijanovega amfiteatra. Po slovesnem odprtju manifestacije z govori in dvigom zastave pa so večtisočglavo pisano množico v areni in zunaj nje zasuli za priložnost izjemno bogati umetni ognji. Prvi od 36 filmov v konkurenci se je na platnu zasvetil Odpadnik Boža Šprajca, kot predfilm pa še Oblast Marjana Barišiča, ki je bil letos v Berlinu zmagovalec zlatega medveda za krat-kometražnike. Oba je predstavil ljubljanski Viba film, tako da je bil tudi letos uvod v festivalska dogajanja slovenski - s kančkom poguma več: festivalski sponzor Vibe filma je namreč viski Ballantine's, katerega lebdeči napis bedi nad areno.
Zaradi prevelikega števila filmov v konkurenci za pičlih osem festivalskih večerov se bo šest filmov zavrtelo na zaprtem v kinu Beograd. Poleg filmskih izvedb pa poteka na Brionih ob priložnosti evropskega leta filma in televizije simpozij o koprodukciji in distribuciji vizualnih proizvodov. K pobudi za kulturno integracijo evropskega prostora in vzpostavitev celinske identitete je namreč pristopila tudi Jugoslavija.	ALE§ DOKTORIČ
V nedeljskem neurju umrli štirje letalci .
COMO — Nedeljsko neurje, ki se je nepričakovano zneslo nad Como in Lecco, je terjalo tudi štiri smrtne žrtve. Nekaj po 16. uri je skupina zmajarjev odletela z vrha hriba Cornizzolo, ko jih je že v zraku zalotilo izredno slabo vreme z močnim vetrom in silovitim dežjem.
Takoj ko je prišla vest o nesreči, so se reševalci zbali najhujšega. Očividci so namreč povedali, da se je s hriba spustilo osem letalcev, zato pa je reševalna akcija stekla z večjim številom članov. Zaradi obširnosti področja, na katerem bi lahko strmoglavili nesrečneži, je iskanje trajalo dobrih 24 ur, reševalci pa so šele včeraj zjutraj ob zori našli prva tri trupla. Ponesrečenci, Gugliel-mo La Rocca, Guido Baruffini in Antonio Legranzini, so vsi iz okolice Coma oziroma Milana. S pomočjo helikopterja pa so reševalci nekaj ur pozneje dvignili truplo četrtega ponesrečenca, in sicer Maria Maspera. Roberta Colomba, ki je tudi bil v skupini in za katerega so reševalci že obupali, pa so na srečo našli živega in brez večjih poškodb. Kljub oddaljenosti kraja in mrazu je bil fant toliko priseben, da se ja kar peš odpravil v dolino.
Val neznosne toplote pesti dežele italijanskega polotoka
PERUGIA - Poviški temperature so bili v zadnjih dneh ponekod po Italiji tako občutni, da so povzročili celo vrsto neobičajnih nesreč. Pri Perugii je termometer kazal 45 stopinj Celzija, toplotni učinek pa je bilo mogoče zaznati na tračnicah, ki so izgubile razpoznavne znake vzporednic in postale nevarna past za vlake (na sliki). V soboto se je prav na tem odseku iztiril lokalni vlak, v nesreči pa je bilo deset ljudi lažje ranjenih.
Posebne vremenske razmere so vsekakor ponagajale tudi tistim letoviščarjem, ki so se izognili razbeljenim plažam in se podali v hribe. Na Južnem Tirolskem so včeraj izmerili 36 stopinj Celzija, in to v senci. Tudi na nadmorski višini 1.000 metrov ni bilo mogoče najti osvežila, saj je termometer beležil 30 stopinj.
Znosnejše je bilo vsekakor na italijanskem Jugu, kjer so saharske temperature'manj neobičajne, zato pa je prebivalcem in turistom vseeno težko zaradi pomanjkanja vode.
^morski dnevnik — 26. julija isss
alpe Jadran
□ stran
Huda vročina in množica turistov na plažah
V Pordenonu in Karniji je vihar povzročil zelo veliko škode
ju5penon
V deželi Furlaniji-
nenavaH^ra^ni kilo tudi v nedeljo kletni V n° vr?^e- Na tisoče turistov in rav jjIr.ov .s® j® gnetlo na plažah, čep-Rudila	mlačna morska voda ni
V vLVehk0 olaišanja.
nonSkn ern’^ urah pa se je nad porde-Dežja P°krajino razbesnel vihar. Veter _ . rai ni bilo, izjemno močan tul	i® Povzročil veliko škode: iz-
Podrl rtarev.esar poškodoval vrsto hiš, v*ziiskolrnn*ke 'n zlomil številne tele-beserjn	Ponekod je veter do-
da Cest° švignil drevesa in jih treščil toqr	Na avtocestnem odseku Por-
del na ° ' Ppjdenon je izrut hlod pa-^tomoK^^^6, vabj Pa se je zaletel Val l lsb ki se k sreči ni poškodo-
je rieu^ videmski pokrajini in Karniji cestnp ^ l°milo drevesa, prekinilo je Vetpi30Iezave, v Pomi di Sotto pa ittieli n oclkril streho s hiše. Gasilci so Množi?0 nevihti izjemno veliko dela. in skrij0]0 80 odšli iz gasilskih domov rekiniBal1 omHiti kritično stanje. Nep-Prve 0n° 80 morali delati tudi včeraj. VzPodbCHne 0 Povzročeni škodi niso kntetjeU •e.' Naj večjo škodo so imeli Varnjij' sai je veter raztrgal mreže, ki namakal pred točo, poškodoval je nasade t 6 naPrave m P°drl vrstne eleictrjitrl’ Ponekod so veje padle na silcern -ne ^1®®, kar je povzročilo ga-Urje s® dodatne težave. Podobno ne-detn Pusl°šilo tudi v sosednjem Ve-
ko se v krajih na desnem - Poslerj- ei?ta m v Karniji ukvarjajo čer v T ,lcami neurja, se je včeraj zve-ra2pravr9nanu sestal občinski svet in sQbot0 la* 0 problemu pitne vode. V je nDormKnedeli° j® j® °h orah največ-žaj aP® pričelo zmanjkovati. Polo-ha ni posebno kritičen in baje
je vode pričelo zmanjkovati zaradi izjemnega pritoka turistov in izletnikov. Dejstvo je, da so prav v soboto in nedeljo v Lignanu ljudje porabili 5 tisoč kubičnih metrov vode več kot med tednom. Upravitelji pa vsekakor pri-

poročajo, naj turisti in domačini varčujejo z vodo, naj ne zalivajo vrtov, perejo avtomobilov itd. Večjih težav pa ne bi smelo biti, saj nameravajo povečati dotok pitne vode, kar seveda ne pomeni zelene luči za nesmotrno uporabo.
Nad 170.000 ljudi je bilo v nedeljo v Lignanu, obmorskem kopališču v spodnji Furlaniji, kjer imajo na voljo več kilometrov dolgo peščeno plažo. Domačinom in več desettisočem turistov, ki tam zdaj letujejo, so se pridružili nedeljski izletniki, ki so prišli še zlasti iz furlanskega zaledja. Zelo gost je bil promet na avtocesti in na krajevnih cestah, ki vozijo v Lignano.
Tudi v Gradežu je bilo v nedeljo vse polno ljudi. Deset tisoč prebivalcem ter 25.000 stalnim gostom se je v nedeljo pridružilo še nadaljnjih 50.000 ljudi. Najhuje je seveda bilo zvečer, na povratku iz Gradeža v zaledje, saj sta bili obe cesti v smeri Červinjana in Tržiča polni vozil.
V Kopru odprli nov Zastava center
KOPER — Tu so danes slovesno otvorili nov avtosalon ter prostore za komercialno dejavnost v okviru koprskega tozda Zastava avta Ljubljana. Gre za okrog 700 kvadratnih metrov velike prostore, v katerih bodo znatno izboljšali ponudbo koprskega servisa, po novem Zastava centra Koper.
Za ureditev tega dela centra z okolico so pri Zastava avtu potrošili okrog 600 milijonov dinarjev, okrog 400 milijonov pa so odšteli za ureditev in nakup novih skladiščnih prostorov za dejavnost veleprodaje rezervnih delov. Koprski tozd je med uspešnejšimi v Sloveniji, saj bodo letos tod prodali
600 novih vozil iz Zastavinega programa, po sistemu staro za novo pa še 1400 vozil. Na slovesnosti, ki se je je med drugimi udeležil tudi predsednik poslovodnega odbora Zavodov Crvena zastava dr. Radoljub Micič, je Radivoj Andonovič, član poslovodstva poudaril, da ima Zastava zelo velik interes za kakovostno ponudbo v tem prostoru, saj servis pokriva območje z več kot 60 tisoč avtomobili, od katerih jih je skoraj 60 odstotkov iz Zastavinega programa. Koprski Zastava center je drugi v Sloveniji, naslednjega pa bodo uredili v Titovem Velenju.
D. G.
Kopališče v Idrijski Beli
IDRIJA — V teh toplih poletnih dnevih si številni Idrijčani poiščejo osvežitev v 7 km oddaljeni Idrijski Beli. Tu je ob sotočju rek Belce in Idrijce naravno kopališče »Na Lajštu«, kjer se vsako popoldne zbere več sto kopalcev in ljubiteljev narave, ob sobotah in nedeljah pa tudi okrog tisoč.
Temperatura reke Idrijce »Na Lajštu« doseže le okrog 19 stopinj Celzija, vendar pa to ne moti navdušenih kopalcev. V Idrijsko Belo se veliko kopalcev iz Idrije odpravi po asfaltni cesti s kolesi, motornimi kolesi in z osebnimi avtomobili. Poleg rekreacijskih površin, ki so primerne tudi za organizirano taborjenje in gostišča pri »Fežnarju«, je kopalcem in obiskovalcem Idrijske Bele »Na Lajštu« na voljo za okrepčilo in osvežitev manjši bife, ki ga upravlja KS Idrija.
Morebitni obiskovalci Idrijske Bele pa si na poti po dolini Idrijce lahko ogledajo še Divje jezero - muzej v naravi, jez »Kobila« z rakami in v Strugu spominsko obeležje narodnemu heroju Janku Premrlu - Vojku.
Silvo Kovač
V četrtek zaprli MDA Brkini 88
ILIRSKA BISTRICA Po seji skupščine MDA Brkini 88, ki je bila prejšnjo sredo, je bila usoda akcije zapečatena. Zaradi pomanjkanja brigadirjev so v četrtek zvečer delovišča zaprli. Svoje delo je do konca opravila le prva izmena, ki se je nato poslovila od mesta - gostitelja. Upajmo, da bodo Ilirsko Bistrico vsaj mladi brigadirji - pionirji ohranili v lepem spominu.
V Sežani Vrtna veselica po stari kraški navadi
^orŽ(fasu Postne vročine in pripekajočega sonca vsi hitimo na morje ali v doggj,0. 86 izognemo mestnemu vrvežu, naužijemo čistega zraka in ob prijetnih Ob 0, 'o Pozabimo vsakodnevne težave. Potrebni smo počitka in razvedrila. kLirncl[!T,orskih mestih je tega nedvomno dovolj. In kako je na celini? Čas kislih takjb jlc P0Pestrijo razne krajevne prireditve, prazniki in vrtne veselice. Ena plf “‘[a pred kratkim tudi v Sežani.
ljubitelji 1° ie Aktiv kmečkih žena pri Vinakras Sežana. V uvodu je bila za 9a krn'0 Primorskih plesov prava poslastica nastop folklorne skupine domače-^deiQja' Pridne ženske roke kmečkih deklet in žena so že pred desetimi leti bil p e Pod mentorstvom Silve Jazbec Zlobec kraško narodno nošo in tako je ifpjce a°i iztrgan delček naše preteklosti. Kras se je tako poleg zelene oaze noš0 sl°vitega kraškega terana in pršuta predstavil svetu še s pristno kraško Rztfgj n želja, da bi v noši tudi kdaj zaplesali, se je leta 1986 uresničila, ko so PatiCj i Pdtočke žene in možje začeli vaditi prve plesne korake pod vodstvom žlani Kub.ar iz KUD Karol Pahor iz Pirana. Skupina se je pomladila z novimi bti ^°di jo strokovni sodelavec Andrej Butina iz Portoroža, od vsega začetka d°voIi ° harmoniko spremlja Zvezdan Sever. Kraški fantje in dekleta najdejo še «rQ/! 1 Casa po napornem kmečkem dnevu na polju, da prihajajo ob večernih a va;'e in se najlepše, kar se da, zavrtijo v ritmu starih primorskih plesov. 1970 ,rano je zapel tudi moški pevski zbor Avber Ponikve, ki je bil ustanovljen °b&inSKta ,n go vodi zborovodja Miloš Pegan Žvokelj. So stalni udeleženci °bčinj revije pevskih zborov, Primorske poje in drugih prireditev v sežanski °bčin' p°znamo jih kot neumorne veseljake, ki so tudi po nastopu spravili ŠtPx°,V smeh in Ples-
°b jQ V no občinstvo, ki se je zbralo na plesišču Lipov list, ki so ga Sežanci žQ6aVn. e/n občinskem prazniku konec avgusta odprli, je navdušil narodno Začel J ansambel Zvezde z Opčin, ki je nastopil kot gost večera. Ansambel je Pfeča0 e^ova(l konec 1975. leta pod vodstvom gospoda Franca Pohajača. Pov-\eseia starost članov je bila takrat 12 let. V zadnjih letih gostujejo z zborom §VjCj ^ P°mlqd in so nastopili pred slovenskimi rojaki v Rimu, Parizu, Berlinu,
Prihod}!. na švedskem, kjer so s slovensko pesmijo napolnili srca naših ljudi.
p0 h me®ec pa se ansambel odpravlja na daljše gostovanje v Kanado.
Tetka Zn° V no® 50 mlacli m stari vrteli pete ob zvokih domačega ansambla lhize j}nehanizacija. Sladokusci so prišli na svoj račun, saj so obložene kmečke ^febafiQr same ponujale kuhane štruklje in domači kruh. Poskrbeli so tudi za V ^ Vstopnic, srečne dobitnike pa je čakalo lepo število praktičnih nagrad.
nagradi (kraška pršuta) sta bili nadvse mikavni.
-oks-
Ključavničav Srečko Rože vnet zbiratelj orožja
Doma ima pravi vojni muzejček
SEŽANA — 22-letni Srečko Rože, ključavničar pri Kraškem zidarju v Sežani, ima v Krepljah urejeno spominsko sobo starega orožja, v kateri hrani preko 2.300 zgodovinskih predmetov. Obiskali smo ga v njegovi delavnici in z njim pokramljali o njegovi zbirateljski vnemi, razstavljenih predmetih, problemih in bodočih želja.
Kako si se odločil, da postaneš zbiratelj starin?
»Očetovo pripovedovanje o NOB me je navdušilo, da sem začel stikati po sosedovih skrinjah, kjer sem našel prve naboje iz 1. svetovne vojne. S 17. leti pa sem resneje pričel z zbirateljskim delom in v JLA, kjer sem obiskoval šolo rezervnih vojaških oficirjev, sem se še bolj navdušil za zbiranje vojaških predmetov. Sčasoma sem spoznal, da zgodovina ni samo NOB, ampak da so bile vojne že prej in da so se ljudje že mnogo prej bojevali. Tako sem začel iskati po gmajnah, vaških smetiščih in kmečkih poslopjih razne vojaške predmete. Našel sem prve sablje in ostanke pušk. Pri tem so mi in mi še pomagajo prijatelji.«
Konec 1986. leta si drvarnico spremenil v spominsko sobo starega orožja, kjer hraniš preko 2.300 predmetov, točneje 2.353. Predmete imaš razvrščene po obdobjih. Katere so najznačilnejše in najdragocenejše stvari?
»Največja zanimivost prvega obdobja, ki predstavlja dobo pred 1. svetovno vojno, so avstrijske in habsburške sablje ter deli glinastih posod. Sablje sem dobil na kmečkih poslopjih in sodijo v dobo od 16. do 19. stoletja, črepinje pa so stare približno 900 let in sem jih našel v pečinah.
Obdobje 1. svetovne vojne je predstavljeno z italijanskimi revolverji sistema Glisenti-Bodeo, medaljami, izkaznicami avstrijskih vojakov, bajoneti, bodali, čeladami, deli eksplozivnih sredstev in pušk Malinher, slik avstrijskih in italijanskih vojakov, zemljevidi, deli avstrijskega pribora za čiščenje raznega orožja in kopanja jarkov. Iz 2. svetovne vojne je nemški mitraljez MG 42, ki je sestavljen iz puško-mitraljeza na podstavku z daljnogledom. Iz tega obdobja imam tudi uniformo nemškega, angleškega in italijanskega vojaka, revolver British Bull-dog iz leta 1942 in revolver Smith Wesson iz leta 1944. Dragocena sta tudi bajoneta, ki sta bila osebna last gestapovca Carla Eichorna in esesov-ca Franza. Kot edini na Primorskem hranim sliki, ki sta bili posneti leta 1944, ko so ameriški bombniki bombardirali solkanski železniški viadukt. Omenjeni sliki sta posneti iz ameriškega aviona, ki je opravil zračni napad na viadukt.«
Kako opredeliš predmete, v katero zgodovinsko obdobje spadajo?
»Pomagam si z raznimi italijanskimi revijami, kot so na primer: Armi, II co-mando. Naročen sem tudi na revijo Naša obramba. Poleg tega pa imam veliko prospektov, ki sem si jih nabavil pri raznih muzejih širom po Sloveniji, Jugoslaviji in Italiji.«
S tem ko orožje oziroma kakšno drugo zgodovinsko stvar najdeš, pa delo še ni opravljeno.
»Seveda. Sele sedaj se začne pravo garaško delo pozno v noč. Vsak predmet je potrebno očistiti in ga nato še zaščititi, da ne bi propadel.«
In kakšne so tvoje želje?
»Želim si, da bi v Sežani dobil primeren prostor, kjer bi lahko imel pregledno (po obdobjih) razstavljene predmete. Kajti moja sobica je že postala premajhna za tako veliko število predmetov, saj zbirko vedno dopolnjujem. Rad bi navezal stike z ostalimi zbiratelji starin, da bi izmenjal izkušnje in seveda tudi predmete.«
Zbirka mu pomeni veliko dragocenost in hkrati tudi konjiček. Ne mine dan, da ne bi prišel kakšen radovednež in še pozanimal za njegovo delo. Srečko jim radovoljno pove tudi zgodovino orožja in orodja, ki je razstavljeno v njegovi spominski sobi. Najraje pa ima, da se obiskovalci zglasijo ob nedeljah popoldne, ko je največ časa za tovrstno zanimivost. Zato so vsi dobrodošli pri Srečku v Krepljah na hišni številki 10.
Olga Knez Stojkovič
COLLEEN
McCULLOUGH
^evedla Zreda Konte
fJotga Prej nikoli ni opazila teh stvari; ker je bila popol-.avnodušna do sveta, ki jo je obdajal, razen takrat, Vs°	nien° zasebnost. Zdaj pa je opazila, da se z
f-tstlin CJ0 zaveda okolice, neba, zemlje in vode, živali in tijr ,Vse ie bilo tako lepo in čudovito. To jo je naučil vtijeri 1 trenutek, ko ji je bil pokazal vodjo zbora škržatov Il^ibnn17-1 °teandru. Vedno ji je rad prinesel pokazat kakšno d ^akšCU^° narave' ki ga je našel, pajka, divjo orhidejo ali d fri v ^ rnaiceno kosmato žival. Ona pa se je navadila, lih jp odskočila zaradi odpora do teh stvari, ampak \-av tak Za^ela gledati takšne, kot v resnici so, popolne in Vcasih :■ ? del tega planeta, kot ona, če ne še bolj, kajti h • ^ask^kcr^nese^ kaj resnično redkega, v ači ...jena in vznemirjena Mary se je presedala po :	TP°teni pa se je zagledala v njegov profil, ki je bil
0. he 0j.°t izklesan v biserno sivino neba. Lica so imela cesm j lse, oči ni bilo videti, ker so bile pogreznjene v lo^Uko ^ ink usta Pa 50 bila zelo žalostna. Potem pa se je ki' Se le rernaknil in tisto malo svetlobe, kar je je še osta-S° dato k^0 V drobnih kapljicah na njegovih trepalnicah, kot bleščeči biseri spolzele po njegovih licih.
»Oh, Tim!« je vzkliknila in se ga dotaknila z roko. »Ne joči, dragi moj fant, nikar ne joči! Kaj pa je, kaj je narobe? Kaj mi ne moreš povedati, saj sva tako dobra prijatelja?«
Spomnila se je, da ji je bil Ron pravil, da je včasih veliko jokal, tako kot majhen otrok, z glasnim ihtenjem, da pa tega zadnje čase ne počenja več. Če pa se je te dni kaj zgodilo, da ga je kaj ganilo do solz, je jokal tako kot odrasli, je tiho povedal Ron, kot da bi govoril sam s seboj. Tako, kot joka zdaj, je pomislila in se začela spraševati, kolikokrat je danes jokal, ne da bi to ona opazila, ali ko je ni bilo zraven, ali pa je bila preveč zaposlena, da bi to opazila.
Ker je bila preveč vznemirjena, da bi razmišljala o modrosti svojega ravnanja, je položila roko na njegovo laket, jo rahlo pobožala in ga skušala potolažiti po svojih najboljših močeh. V hipu še je obrnil k njej in preden se je lahko odmaknila, ji je naslonil glavo na prsi, se stisnil k njej kot majhna žival, ki potrebuje mesto, da bi se skrila, in se je oklenil z obema rokama. Njene roke so se samodejno sklenile čez njegov hrbet, glavo pa je sklonila, tako da je njeno lice počivalo na njegovih laseh.
»Ne joči, Tim,« je zašepetala, ga pogladila po laseh in ga poljubila na čelo.
Sedela je na petah in ga pestovala, ob tem pa pozabila na vse, razen na to, da mu lahko nudi uteho in tolažbo. Potrebuje jo, obrnil se je k njej in skril obraz v njenih nedrih, kot da bi bil prepričan, da ima moč, da ga lahko zavaruje pred zunanjim svetom. Nič je ni pripravilo na to. Še sanjalo se ji ni, da ji življenje lahko ponudi tako nežen trenutek, tako prepleten z bolečino. Hrbet pod njeno dlanjo je bil hladen in gladek, kot saten, neobrito lice, ki je počivalo tik nad njenimi prsmi, jo je kot fin smirkov papir praskalo po koži.
Sprva ga je obotavljaje se in nerodno pritegnila tesneje k sebi, ga z eno roko nežno, vendar trdno objela čez hrbet, z drugo pa zaščitniško okrog glave, prste pa je zapletla med njegove goste, rahlo slane lase. Triinštirideset praznih let njenega življenja brez ljubezni je bilo izbrisanih, vse je bilo poplačano s tem trenutkom. Zaradi njega so postala nepomembna, in če bi jih morala prestati še triinštirideset, prav Jako praznih, bi ji bilo vseeno. Zdaj zares vseeno.
Čez nekaj časa je nehal jokati, čisto negiben je počival v njenem objemu, le dihanje, ki ga je čutila pod dlanjo, ji je govorilo, da je živ. Tudi sama se ni premaknila. Ze sama misel na to se ji je zdela strašna, kajti nagon ji je govoril, da se bo odmaknil ali pa da se bo morala odmakniti ona, čim se bosta premaknila le za milimeter. Usta je še močneje pritisnila k njegovim lasem in v neizmerni sreči zaprla oči.
Globoko, hlipajoče je zavzdihnil, da bi se udobneje namestil. Za Mary pa je bil to znak, da je čarobni trenutek minil. Nežno se je nekoliko odmaknila od njega, tako da je še vedno ležal v njenem objemu, vendar je lahko toliko dvignil glavo, da jo je pogledal. S prsti še vedno v njegovih laseh, mu je obrnila glavo, da je moral obraz dvigniti proti njej in zastal ji je dih. V pojemajoči svetlobi je imela njegova lepota v sebi nekaj vilinskega, bil je podoben Oberdanu ali Morfeju, videti je bil neresničen, kot da bi prihajal z drugega sveta. Luna je odsevala v njegovih očeh in jim dajala modrikasto srebrn sijaj. Slepo so strmele vanjo, kot da bi jo prvič zagledal skozi koprenasto zaveso. Morda jo je res, kajti tisto, kar je on videl v njej, ni še nikoli videl nihče, je pomislila.
Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Letna stopnja inflacije prvič pod 5 odstotkov
Julija stabilne cene v Trstu
Po sicer še nepopolnih podatkih se cene v juliju v našem mestu niso zvišale, podobno kot se niso zvišale v Bologni, v drugih velikih italijanskih mestih pa so zabeležili le majhen porast okrog 0,1 do 0,2 odstotka, kar daje upati, da bo inflacijo v letošnjem letu moč zajeziti na približno 4,8 do 4,9 odstotka. Podatek je vzpodbuden glede na dosedanje račune, po katerih je bilo pričakovati, da bo inflacijska stopnja ob koncu leta znašala nekaj več kot pet odstotkov (5,1 ali 5,2 odst.).
Če pogledamo posamezne postavke, gre najprej zabeležiti, da se je cena živil v juliju celo znižala za 0,4 odstotka, kar gre pripisati predvsem padcu cene ze-lenjav in v prvi vrsti krompirja, pa tudi rib. Cene oblačil in energije julija niso doživele sprememb, zvišali so se stroški za stanovanja (+ 0,6 odst.), v manjši meri (+ 0,1 odst.) pa se je podražila tudi postavka "razni stroški".
Kot že rečeno, znaša podražitev v zadnjih dvanajstih mesecih
4.8	odstotka, pri čemer so se stroški za živila zvišali za 5,1 odst., stroški za oblačila za 5,8 odst., za energijo za 3,8 odst., stroški za stanovanje za 4,8 odst. in končno "razni stroški" za 4,7 odst.
Če primerjamo podatke za Trst z onimi za druga italijanska mesta pa dobimo potrdilo, da Trst že dolgo ni več med najdražjimi mesti v Italiji. V enem letu so se namreč cene v Turinu in Bologni dvignile za 5,5 odst., v Palermu za 5,4 in v Milanu za
4.9	odst. Bolj zmerne podražitve kot v Trstu pa so zabeležili v Genovi (4,6) in v Modeni (4,3 odstotka.)
Največ avtomobilskega prometa tudi včeraj na meji na Pesku
Gost promet bremeni mejne prehode Nepopolni smerokazi na naših cestah
"Autovelox", aparat za merjenje hitrosti, je od sobote eden glavnih sovražnikov italijanskih avtomobilistov. V nedeljo opolnoči je namreč stopil v veljavo vladni odlok o omejitvi hitrosti avtomobilov in motornih koles, ki seveda določa tudi nove strožje globe (do 600 tisoč lir) za tiste avtomobiliste, ki bodo premočno pritisnili na plin. Tržaška prometna policija je imela v nedeljo in včeraj na srečo malo dela z nediscipliniranimi avtomobilisti. V celi deželi so v nedeljo policisti kaznovali s "super" globami le 23 nediscipliniranih avtomobilistov, kar je zelo malo, če pomislimo, da so jih v vsej državi odmerili skoraj šest tisoč.
Na Tržaškem razpolaga prometna policija z dvema aparatoma za merjenje hitrosti, ki ju ponavadi postavi na "strateške" točke gostega ali nevarnega prometa. Enega od teh so v nedeljo namestili na obalno cesto med Seslja-nom in Barkovljami, kjer je bil v jutranjih in v večernih urah promet zelo gost. Na obalni cesti, ki je bila v zadnjih letih prizorišče mnogih hudih nesreč, je že precej časa v veljavi omejitev hitrosti 80 km na uro. V nedeljo dopoldne se je iz mesta proti Barkovljam in Grljanu vila dolga kolona železnih konjičkov, ki se je v nasprotno smer ponovila v večernih urah. Mnogi Tržačani so bili namenjeni v Gradež in v Lignano, mnogi pa so izbrali plaže med Križem in Seslja-nom. Policisti in karabinjerji so zaradi gostega prometa za nekaj ur zaprli cesti, ki peljeta v kriško Brojnico in v hotel Europa in kopališče Ginestre. Dosti prometa je bilo v nedeljo ves dan tudi na Krasu, najbolj priljubljeni točki tržaških izletnikov.
Mejni prehod na Pesku je tudi včeraj doživel naj hujši pritisk tujih turistov, ki so namenjeni v Istro in Dalmacijo. Dopoldne sta se od Bazovice proti meji vili dve koloni avtomobilov, ki
sta bili dolgi približno dva kilometra. Italijanski in jugoslovanski mejni organi so bili na tem mednarodnem prehodu včeraj precej strogi, tako da je bila čakalna doba razmeroma dolga. Največ turistov je bilo nemške in nizozemske narodnosti. Dosti bolj mirno pa je bilo včeraj na Fernetičih in Škofijah. Skozi Fernetiče so se tudi včeraj množično peljali jugoslovanski državljani, ki so zaposleni v Franciji in v Švici. Še najmanj prometa pa je bilo na Škofijah in pri Lazaretu. Najbolj mirno je bilo tudi včeraj na meji pri Lipici, ki ima status mednarodnega mejnega prometa, v bistvu pa je po-
znana le krajevnemu prebivalstvu, na cesti pa ni primernih smerokazov.
Največ težav s prometom je bilo na avtocestem odseku, ki bo v bližnji bodočnosti povezoval Moščenice s Fernetiči in z mestom. Do zastojev je tudi včeraj zjutraj, podobno kot v soboto, prišlo na Proseku, posebno pred vhodom v tunel "pri Rovni" ter na openskem križišču, kjer so smerokazi še vedno skrajno pomanjkljivi in nepopolni. Cestno podjetje AN AS in pristojne krajevne uprave morajo čimprej nujno nekaj narediti, da se bo položaj izboljšal. Zmeda na avtocestnem odseku je tudi včeraj ves dan bremenila ne samo središče Opčin, ki so sicer že
dolgo let pod pritiskom tovornjak®*' ampak tudi Prosek in pokrajinsko c to, ki pelje do Križa, Nabrežine in ?ea Ijana. Največji prometni naval pa ^ povedujejo konec tega tedna, ko bodo v Italiji in v drugih zahodno® ropskih državah začeli kolektivni
pusti'	. ctol'
Tudi včeraj je bilo zelo vroče. ^ .
pec živega srebra se je dvignil s**0 a do 31 stopinj Celzija, temperah1^ morja pa je krepko presegla 24 5 pinj.	^
Na sliki: Kolona avtomobilov Pre openskim križiščem.
Pokrajinska uprava in Narodna in študijska knjižnica pripravili res zanimivo razstavo
Raglje, mentrga, Šešlje, kortolač, šapa in rogač na ogled do oktobra v repenskem Kraškem muzeju
Kot smo že na kratko poročali, je bila v soboto zvečer v Kraškem muzeju v Repnu praznična otvoritev zanimive razstave z naslovom »Človek in les«, ki jo je priredila Pokrajina Trst v sodelovanju z Odsekom za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Čeprav smo dogodek že zabeležili, razstava resnično zasluži daljšo predstavitev.
To je že druga razstava te vrste v stari kraški domačiji, ki jo je Pokrajina odkupila in preuredila pred kakimi desetimi leti. Lani je pokrajinski odbor sklenil, da stavbo v večji meri ovrednoti in je zato poveril Narodni in študijski knjižnici, da. pripravi razstavo z zgovornim naslovom »Človek in trta«, ki je bila potem odprta celo poletje in si jo je ogledalo več kot deset tisoč obiskovalcev, kar ni malo za od mestnega središča dokaj odmaknjen muzej. Lanski uspeh je Pokrajino spodbudil, da letos nadaljuje lani začeto preučevanje medsebojnega vpliva med kraško naravo in kraškim človekom, kot temo pa je izbrala »globoki, pa čeprav neupadljivi odnos med človekom in lesom, kakršen se specifično izraža na tržaškem Krasu«, kot je v svoji predstavitvi povedal dosedanji pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marcelo Čok.
Poleg odbornika Čoka sta na otvoritvi spregovorila še predsednik Pokrajine Dario Locchi in predsednik Narodne in študijske knjižnice prof. Jože Pirjevec, prisotni pa so bili tudi pokrajinski odbornik Dini, ki je bil doslej odgovoren za vprašanje okolja, in Fabiani, pa še Pavel Colja, župan občine Repentabor, ki je skupno z Avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino pokroviteljica razstave; Miloš Budin, župan občine Zgonik in novoizvoljeni deželni svetovalec; Bojan Brezigar, župan Občine Devin-Nabrežina in prav tako novoizvoljeni deželni svetovalec; repentabrski župnik Bedenčič, Božidar Premrl kot predstavnik Kulturne skupnosti Slovenije in še druge osebnosti ter navadni radovedneži.
A povrnimo se k razstavi, ki je verjetno za bralce veliko bolj zanimiva kot seznam političnih osebnosti. Razstava je v bistvu razdeljena na tri tematsko različne dele: prvi je posvečen zgodovinsko-arhivističnemu aspektu pogozdovanja Krasa. S pomočjo originalnih listin, ki gredo od tržaških mestnih statutov iz leta 1350 pa do raznih pravilnikov o sečnji in pogozdovanju, do Krajepisnega zemljevida Avstrijskega primorja, katastrskih map, Res-slovih načrtov, in s pomočjo fotografij iz začetka stoletja spoznamo, kako je kraška skoraj gola in z belim skalov-
r
jem posejana krajina dobila sedanjo zeleno odejo.
Originalne listine so dali na razpolago Državni arhiv, Mestna knjižnica, Mestni muzeji in Deželno gozdarsko nadzorništvo.
Drugi del je etnografski, predstavlja pa celo vrsto lesenih predmetov, ki nam nazorno prikazujejo, kolikšna je bila prisotnost lesa v človekovem vsakdanjem življenju. Obiskovalec skoraj brez besed obstane pred ogromnim številom predmetov, ki so
mu po obliki domači, a jim ne ve imena in si težko predstavlja, čemu so služili. Vidimo stari leseni kmečki voz, jarem in jarmič, pletene biče, cizo, škafe in čebre, zibelko in raglje, koše in košare, mentrgo in Šešlje, pinijo, koso, kosir, kortolač, fouč, bucovnik, lesene vile, motiko, šapo in rogač, lesen plug, razne vrste žag, nešteto obli-čev in drugega mizarskega orodja, bruse, sode, brente, brentače in bari-elco, sodarsko orodje, spahalinik... oliko pozabljenih imen za pozabljene predmete, od katerih nas loči le pet-
deset ali celo trideset let, ki pa se nam zdijo stoletja!
V tretjem delu je prikazano značilno kraško drevje in grmičevje: različne vrste hrastov - graden, dob, cer in puhasti hrast, bor, brin, rej, gaber, pa še češnja, murva itd... Le glede tega dela smo od strokovnjakov slišali drobno kritiko: zimski profili dreves so v redu, risba dreves v polni vegetaciji pa nam da le medlo predstavo, saj je masa listja lahko le zelo nedoločna. Sicer pa so prikazane podrobnosti, kot npr. oblika listov, cveta in semena, ki nam pomagajo, da spoznamo drevesno vrsto. Poleg tega na risbah zraven drevesa manjka silhueta človeka, s pomočjo katere bi lahko doumeli, koliko je drevo veliko, sicer izpade, da je brin velik kot baobab. Vendar je to le obrobna opazka, ki nikakor ne zmanjšuje pomena razstave.
Tu pa bi se pri opisu ustavili in vam priporočili, da si razstavo ogledate, saj, kot pravi ljudski pregovor, enkrat videti velja več kot tisočkrat slišati. Razstava bo odprta do polovice oktobra po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka od 17. do 20., v soboto in nedeljo pa od 16. do 21. Čez približno teden dni pa boste ob ogledu lahko kupili tudi katalog, ki bo odlično služil tudi kot priročnik za poznavanje naše ne tako oddaljene materialne kulture, (bov)
Na sliki: sobotna otvoritev razstave v Kraškem muzeju.
Uspel praznik KPI v zgoniški občini
V	Zgtoniku se je v nedeljo ponoči zaključil dvodnevni festival komunističnega tiska, ki ga je priredila krajevna sekcija KPI "Just Pegan". Na občinskem razstavnem prostoru se je oba dneva kar gnetlo obiskovalcev. V soboto je nastopil ansambel Rendez-Vous iz Slovenije, ki pa ni izpolnil vseh pričakovanj, v nedeljo pa je igrala skupina Dixieland iz Izole, v dopoldanskih urah pa sta bila na sporedu otroški slikarski ex tempore in turnir v briškoli.
V	okviru zgoniškega festivala, ki se je končal s plesom ob zvokih priljubljenega ansambla Happy Day, je bil tudi politični shod, na katerem sta spregovorila član pokrajinskega tajništva KPI Maurizio Pessato in senator Stojan Spetič.
Na sliki: prizor s slikarskega ex tempora v Zgoniku.
Na Opčinah težave z vodo
Podjetje ACEGA obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del ba vodovodni napeljavi, odsek Vd' la Carsia - Opčine, jutri od 8. d 14. ure motena oskrba z vodo-Do znižanj pritiska in poman) kanja vode bo prišlo v ulica" Papaveri, Fiordalisi, Biancosp*^ no, Cipressi in na Cesti na Pr° sek. Tamkajšnji uporabniki na) v tem času vodo za pitje pre° hodno prekuhajo.
Predvidevajo, da bo voda sp®* pitna šele po treh dneh, ustrež no obvestilo pa bo po potrebni analizah objavljeno v javnih °D čilih.
Jutri na Gradu Sv. Justo
Šansoni in evergreeni z Avstrijko Vero Gutm^
tliOS’
Po Massiminijevi Deželi zv0tlC M-i je mejila med opereto in je. lom, in kot uvod v pravi muziki
sus Christ Superstar (na GradV'^. Justa bo nastopila Broadwayska gfi0 pina, ki je ponesla po svetu to zf\- fli in priljubljeno predstavo), bo /u .jsJ(4 Gradu Sv. Justa nastopila avstm^j-pevka Vera Gutman, ki je nnea boljšimi igralkami glasbene ko^
je. Predstava z naslovom »SingiP^jjlC
rtf timptt fPpvmi hrc>7 čnsn) hO ^
ot time« (Pesmi brez časa) bo več lahkih glasbenih žanrov, c- , ■ nova bo namreč pela šansone, * pjo-Lilli Marlene, Falling in love (ll (il vega angela) in As time goes m filma Casablanca), in evergreeh^ jji sta Gershwinovi The man I ^jf1 Blues in the night, ter pesmi iz sv0' ameriških glasbenih komedij, jei-jem recitalu pa bo Gutmanova k jCe stavila tudi broadwayske aspe ^ej iz zadnjih let. Prisluhnili botn° pesmim iz znanih muzikalov
Cats in Chicago.
se«1
v vSe
Nastopi avstrijske pevke so dovršeni, saj se Gutmanova zd ^ ^/jii sceno preobleče in se prestavi ali komedijo, iz katerih črpa .s je pesmi. Njen umetniški življenj P^ail izredno bogat, saj je začela sr, adcJ' klasični balet v operni hiši v ltieie ko je bila stara šele štiri leta, id pa se je posvetila tudi m0^eI,pin le^ folklornemu plesu. V Petnals jaSbed0 starosti se je vpisala na 9 0jjv akademijo v Gradcu, hkrati P 'atoff skavala tudi dunajski	,nrnih^a
Pri sedemnajstih letih je djP -n p[0'
iz operete, glasbene komedij ze, ob prvih odrskih i^usniahP £0 je izpopolnjevala v plesu in P zaddr režijo in koreografijo nle , Anud01' predstave je poskrbel Rafa Pričetek koncerta ob 21.30.
Pred današnjo prvo sejo tržaškega občinskega sveta
Prireja ga Sklad Mitja Cuk
Lista za Trst ne mara časnikarjev Skupščina potekala za zaprtimi vrati
Avgusta še poletno središče na Opčinah
voi7,,„vS zvečer se bo prvič sestal no-ima _ tržaški občinski svet, ki tovalp3 ™.evnem redu umestitev sve-skeoaev' izvolitev župana in občinstvom °,dbora- Skupščina bo pod vodna "“demokristjana Richettija, ki je skomi ltvait prejel največ preferenc, tev J 9°tovo edinole potrdila izvoli-ostali 'j,etova{cev, medtem ko bodo ložip dVe točki na dnevnem redu od-nainrp?a kasneiši datum. Stranke še iikov C.n“so dosegle sporazuma o ob-ne 0aniu nove uprave in seveda tudi staia „l,menu novega župana, zato ob-
tičnem Varna možnost, da se bo o poli-m upravnem položaju na kra-ravni govorilo šele v začetku se
jevni
ki b ra' Isto velja za pokrajinski svet, Čopovi prvo sejo v četrtek. Danes Čamp ne ie vsekakor na sporedu sre-denmi^k^iirrskii1 vodstev Krščanske V°k,raciie in PSI.
dai0 11C° Pričakovanje je medtem vla-Trst fa sinočnjo skupščino Liste za nih ^.^ateri je tekla beseda o volilna Tr» -'f1 in 0 upravnih perspektivah ne askem- O poteku zborovanja žal potek V®10 Poročati, ker je skupščina Prisot 3 Za zaPrtimi vrati, torej brez televjn0st“ časnikarjev, fotografov in Ion, Zllskih snemalcev. Pred poroči-nja wredsednika melonarskega giba-kdo 0anlia Cecovinija je namreč ne-gai n udeležencev skupščine predla-klju*jj. sudstvu, da bi iz dvorane iz-nekai * Prisotne novinarje, kar se je ‘evoV^ui kasnele tudi zgodilo. Zah-stev m lzkijučitvi predstavnikov sred-glaSOvnozičnega obveščanja so dali na Večin ^i6, na katerem se je velika torej lz5ekla za zaprta vrata. Lista se se zav^^5 k st:ar“ navadi”r ne da bi žanje ?^ala, da tako nesmiselno zadr-mUi ?kodi predvsem gibanju same-sedaj^ bo(i0 informacije o poteku za-ske a 9°tovo nepopolne in pristran-
W
Podpisani je imel srečo, da je vsaj slišal uvodni Cecovinijev poseg, medtem ko so bili ostali kolegi za to prikrajšani. Prišel sem namreč v dvorano z nekajminutno zamudo in nič hudega sluteč mirno sedel med občinstvo. Čez nekaj minut so me zaprosili, da jim posredujem moje osebne podatke, kar sem tudi naredil, čez nekaj časa, ko so očitno preverili, da nisem član LpT, pa so me olikano, a odločno pozvali, naj zapustim dvorano hotela Savoia. Novinarji so torej nezaželeni gostje melonarskega gibanja.
Manlio Cecovini je kot spretni politični lisjak skušal z demagoškimi gesli prepričati zborovalce (bilo jih je približno dvesto), da LpT ni doživela volilne katastrofe, ki jasno izhaja iz številk, ampak samo osip glasov. Če bi danes ponovili volitve — je bil mnenja Cecovini — bi LpT gotovo spet pridobila več tisoč glasov, »ker se mnogi Tržačani že kesajo, da so volili za KD in za ostale tradicionalne politične sile«. LpT nosi zaslugo za vse, kar je bilo v zadnjih desetih letih dobrega narejeno v našem mestu, je do-
dal Cecovini, ki je očitno pozabil na vse ostalo, v prvi vrsti na upravno in politično praznino, ki je, razen redkih izjem, značilna za delo krajevnih uprav od leta 1978 dalje.Predsednik se ni izrekel o tem, ali bo Lista ubrala pot opozicije ali sodelovanja v novih odborih, jasno pa je povedal, da v teh razmerah ne more na noben način več računati na župansko mesto. Cecovini-jevemu posegu je sledilo poročila tajnika Staffierija, nato razprava, o kateri iz zgoraj navedenih razlogov ne moremo poročati.
Kot smo lahko izvedeli na hodnikih hotela Savoia, je bila debata vseskozi živahna. Slišati je bilo tudi trditev, da med glavne zasluge LpT sodijo tudi "prizadevanja" proti odobritvi globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino, pri čemer se je najbolje "obnesel" poslanec Camber. V večernih urah je bila skupščina LpT tik pred tem, da odloži sklepe o povolilnih perspektivah in izvoli delegacijo, ki bo že danes sodelovala na pogajanjih za oblikovanje novega občinskega in pokrajinskega odbora.
SANDOR TENCE
Od 16. do 26. avgusta bo v Prosvetnem domu na Opčinah poletno središče, ki ga že vrsto let prireja Sklad Mitja Čuk. Vpisovanje se je začelo včeraj in se konča danes na sedežu Sklada v Proseški ul. 133.
»Letos nameravamo sprejeti devetdeset otrok. Zanimanje za letovanje je tolikšno, da bomo verjetno že v teh dneh vpisali vse otroke. Če pa bo še kak zamudnik, ga bomo seveda radi sprejeli tudi ob odprtju središča,« nam je povedala Stanka Cuk, tajnica Skla-da^ki tudi vodi vpisovanje.
Število otrok za to poletno središče je bilo treba najprej določiti, ker mora Sklad vložiti vse potrebne prošnje in dokumente na krajevne in državne ustanove že do meseca aprila. »Pa tudi sicer je število 90 primerno za prostore, v katerih življenje otrok v glavnem poteka. Če bi jih bilo preveč, bi se prav gotovo ne počutili tako dobro.«
Za otroke bo skrbelo sedem vzgojiteljic, prizadeti otroci pa bodo imeli svoje spremljevalke. Središče bo odprto od osmih zjutraj pa do 16.-17. ure, ko bodo otroci odšli na svoje domove.
Obračun turizma na Tržaškem v prvem polletju
Več domačih in manj tujih gostov
Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova je posredovala podatke o številu gostov v Trstu in na tržaški obali v prvem letošnjem polletju. Iz njih lahko razberemo, da je v tem času tržaške hotele obiskalo kar 12,3 odstotka več italijanskih turistov kot lani. Število tujih gostov, ki so prebivaliv naših hotelih, pa je manjše za 1,9 odstotka. Kar precej je v obeh skupinah (domači — tuji gostje) porastlo število nočitev, tako da je skupno doseglo 14,8 odstotka več kot lani.
Porast so beležile tudi izvenhotelske usluge (skupno za 19,5 odstotka več gostov), čeprav je bilo tujcev, ki so se jih poslužili, kar za dobro četrtino manj kot lani.
Skupni podatki iz obeh vej turistične dejavnosti govorijo o porastu števila domačih in upadanju števila tujih gostov, ki pa so v naših krajih ostajali dlje kot prejšnje leto. Skupna bilanca statističnih izračunov je ugodna za 6,6 odstotka se je povečalo število gostov, število nočitev pa za dobrih 16 odstotkov.
Sele včeraj po daljšem trudu pogasili gozdni požar na Frankovcu pri Trebčah
SSk obsoja gonjo proti dvojezičnim osebnim izkaznicam
teš6v ,v Poznih popoldanskih urah so Požar i,"® skupine končno pogasile hektar1 ^reb^ah, ki je zajel okrog 30
zPbli,- uv Rozdne površine. Ognjeni 1-1 ures° se pojavili v nedeljo okrog
13.
9°slov m 80 se baie za^eH širiti z ju-VzPeli anske strani meje in se nato po-Piiie "a Prankovec pri Trebčah. Sku-dtii Rilcev iz Trsta in z Opčin, goz-
um čii .. v lz rrsta in z upcm,
Piti ji1 “n prostovoljni gasilci sku-■ jfter r" ^st' Aval5> Sv- Barbara, Glo-i7 ti ^avinsko-nabrežinske občine
12 t) ^vcZiiiiJsJvt;
delali azovice ter drugi so v nedeljo dp rr,Ve.s dan in so po večurnem_tru-okron oCn° omejili plamene. Šele skuri i ure ponoči so si reševalne litti lahko nekoliko oddahnile, saj se je poučno uspelo zajeziti požar. Ko duvaj;Ze začelo daniti, pa so gozdni Požara 0baz“b nekaj manjših žarišč
Pottigj Račani je reševalcem prišel na dtobiia "el!koPter. Dva gasilska avto-9ašenjpsta Ra oskrbovala z vodo. Za tlavadn Rozclnih požarov je helikopter rav ip 0 uporabljal morsko vodo, čep-sUcev r9 rasll!ne škodljiva, poseg ga-sladko^a tokrat omogočil gašenje s Povzrn-V,0do. Gmotno škodo, ki so jo daties Clb Plameni, bodo ocenili šele
'h tori^6' se ie ORenj »plazil po tleh« yes. Poj.11* huje prizadel velikih dre-}P Uničil °dova^ Pa ie mlada drevesa (P suhp 1 Podrastje. Zaradi nevarnega lP pr0t,?a lafana so bili gozdni čuvaji v6s dap^uljci tudi včeraj zaposleni ?aj so ti hfavarnost še ni bila mimo, 'RHcajjrfjPaauta z izsušenimi borovimi re' Bonifknot nalašč pripravna za poža-fetevain kacija Rozda je bila nujna, PfepH- a skupine pa so se morale t^' Tudi'-da nikjer več ne tli žerjavi-v,6tia in zlut;raj so s pomočjo helikop-P^sušen ®asdsklml avtomobili močili Plca, bi 9 ^a' ^"e bi »preživela« le is-ffavt- se lahko nnžar ponovno vnel.
včeraj zjutraj na
i av 'to «86 lahko požar p'
>alovaenltPripetil° VČe—J “J----J —
i . ljučnanskl. strani meje. Gasilci so p' Žveči svoie delo približno ob 10. k Povnn’ okroR 6.30 so se plameni Pekt^ razplamteli in uničili še 6 Površine.
karov
Ci V terier0 Se 0Rnjeni zublji pojavi-Hsem r161!0 naprej pri vasi Orlek. ?l®r i- Je i—
či Pi h 6 nal° začel naglo širiti, do-ah. Tudi056961 Frankovca pri Treb-}9ppj 7 . na jugoslovanski strani je u^htaripJ6 poškodoval kakih 30 Pv, mešanega gozda in pašni-
iNiti. n® Požara ni bilo mogoče ugo-čs Kra °tna škoda je precejšnja, lep nN da c; pa bo potreboval veliko n zare 7flri P?vsem opomore. »Gozdne tik^dal r etl vedno človeška roka,« je Pr na za nnateli Deželnega nadzor-kobert^°Šdove v tržaški pokrajini
*'aknavadno^ar0CCbi' ”Na tisoč poža' a]j lJUčjg ^ le enega zakrivi nesrečno Pep0s ostale pa so, posredno redno, povzročili ljudje. Iz
Tako so plameni opustošili kakih 30 hektarov gozdnih površin
statističnih podatkov je razvidno, da je v naši pokrajini^ več požarov kot v drugih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine; letno jih je približno 136. Najpogosteje se pojavljajo v zimskih mesecih, do požara pa lahko pride tudi poleti, predvsem julija in avgusta, kadar več dni ne dežuje.«
Kadar gremo na izlet v naravo, ne bi smeli pozabiti štirih »zlatih pravil«. Če bi jih vestno upoštevali, bi lahko preprečili vse požare, ki nam iz leta v leto uničujejo okolje. Prvič, ljudje naj ne uporabljajoražnja ali grilla in naj
ne kurijo ognjev v bližini gozdov. Silovit požar lahko zaneti tudi iskrica, ki jo je veter odnesel daleč stran. Drugič, v gozdovih si ne smemo prižigati cigaret. Tretjič, po gozdnih poteh je strogo prepovedana vožnja z avtomobili ali motorji. V tem primeru je predvidena tudi ^denarna globa v višini 40 tisoč lir. Četrtič, ostanke naših prigrizkov, embalaže ter raznovrstne druge smeti mečimo na odpad, ne pa v gozd. Poleg tega, da so nekateri odpadki vnetljivi, je odlaganje smeti v naravo dokaz skrajne nekulturnosti vseh, ki to počenjajo.
Pol leta ječe za čilskega žeparja
Na tržaški preturi so včeraj dopoldne sodili po hitrem postopku 35-letnemu čilskemu državljanu Pedru Antoniu Silvi Molinu, ki je bil obtožen kraje. Pretor De Nicolo ga je obsodil na 6 mesecev zaporne in 300 tisoč lir denarne kazni ter mu obenem ni priznal zakonskih olajšav. To pomeni, da ga ne bodo izpustili na začasno svobodo in da bo moral odsedeti vseh 6 mesecev. Molino so konec prejšnjega tedna aretirali agenti letečega oddelka. Pravo sled jim je pokazala priletna upokojenka. Videla je namreč Čilenca ravno v trenutku, ko je vrgel v koš za smeti dve prazni denarnici. Starka je vzela denarnici in ju odnesla policiji ter natančno opisala domnevnega žeparja. Prav njenemu opisu se imajo zahvaliti, da so ga po nekaj urah iskanja izsledili v središču mesta.
Preiskovalci domnevajo, da je Molina član izurjene žeparske tolpe, ki krade predvsem v mestih severne Italije.
Angažirane popevke na prazniku KPI
Na Tržaškem velesejmu (vhod s Trga De Gasperi) se nadaljuje pokrajinski Festival Unita in Dela. Kioske in stande bodo danes odprli ob 18. uri. Ob 20.30 pa bo na glavnem odru nastopil popevkar Gualtiero Bertelli, in sicer pod naslovom: »Trideset let popevk, od leta 1958 do leta 1988... mimo leta 1968«. Šlo bo za antologijo socialno angažiranih popevk, ki jih je doslej predstavil avtor popevk "Nina", "Barche di carta" in drugih. Poleg tega si bo mogoče ogledati razstavo starejših plošč, ki bodo tudi na prodaj.
Deželno tajništvo SSk je ostro obsodilo novo protislovensko potezo tržaškega poslanca Giuiia Camberja, ki je kot predstavnik Liste za Trst član socialistične parlamentarne skupine. V poslanski komisiji za ustavna vprašanja je namreč pred dnevi skušal prodreti z zakonskim predlogom, po katerem naj bi v tržaških okoliških občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina odpravili še vedno veljavno določilo iz časov zavezniške vojaške uprave o dvojezični obliki vseh osebnih izkaznic. Zahtevo je utemeljil z znanimi stališči proti temeljnim zahtevam Slovencev po zaščitnem zakonu.
SSk v svojem tiskovnem poročilu poudarja, da gre za poskus omejevanja že uveljavljene pravice, ki nikogar ne ogroža, temveč bogati krajevno stvarnost in za katero jamčijo tudi Osimski sporazumi, ko pravijo, da se raven zaščite ne sme zmanjšati, nasprotno, da mora doseči določila Londonskega sporazuma in težiti po "najvišji možni zaščiti". Kar pa je najhuje pri vsem tem — piše še v tiskovnem sporočilu SSk — je dejstvo, da protislovenski in omejitveni predlogi že prihajajo na dnevni red parlamentarnih teles, medtem ko desetletja dolge zahteve slovenske narodnostne skupnosti še naprej čakajo na korenit premik.
Do zadeve pa je včeraj zavzel stališče tudi načelnik skupine LpT v deželnem svetu Gambassini, in sicer v vprašanju, ki ga je naslovil na predsednika deželnega odbora. Gambassini sprašuje predsednika, ali nima za primerno, da bi spodbudil vse deželne parlamentarce, da podprejo Camberjev zakonski predlog, ki ga ne smejo zaustaviti »ne patetični staro-stalinistični tip opozicije posl. Bodona (KPI) ne dvomi, ki jih je izrazil posl. Bertoli (KD), opozarjajoč na potrebo po poglobitvi recipročnega ravnanja, ki so ga deležni naši rojaki v Jugoslaviji«. Omenimo naj, da je Bordon ožigosal Camberjev predlog kot nazadnjaškega podčrtujoč, da se melonarsko-so-cialistični parlamentarec bori proti dvojezičnim dokumentom v času, ko imamo 8-jezične evropske potne liste (to naj bi bilo staro-stalinistično!).
Gambassini je v svojem vprašanju izrazil tudi zadovoljstvo nad dejstvom, da je poslanska komisija za ustavna vprašanja soglasno odobrila zakonski predlog misovca Pazzaglie, po katerem ne bi več pisali sedanje državne pripadnosti za rojstne kraje tistih, ki so se rodili na ozemljih, ki so pripadali Italiji. Tako bi tistim, ki so se rodili v Istri in na Reki, ne pisali več v oklepaju YU.
V	tem času se bodo otroci igrali, poslušali pravljice ter se bavili s športom, likovno in glasbeno vzgojo, pa še na izlete bodo hodili.
»Tokrat smo si zamislili delo in življenje v središču nekoliko drugače. Vsaka vzgojiteljica bo imela svojo skupino, za katero bo sproti delala načrt za vsakodnevne zabave, izlete in druge dejavnosti.«
Ker je imela glasba pomemben delež že pri preteklih letovanjih, ji nameravajo tudi v letošnjem središču posvetiti veliko pažnjo. Glasbeno dejavnost bo vodila Milena Nagrašek, profesorica na vzgojiteljski šoli v Ljubljani.
Otroci se bodo torej predvsem zabavali, kar je tudi glavni namen središča.
»Ko smo s temi poletnimi središči začeli, nas je predvsem vodila skrb za prizadete otroke. Potem pa smo videli, da se takšni otroci najbolje počutijo, če so v družbi z ostalimi vrstniki. Otrok otroka najbolje in najlepše sprejme in razume, in tako je tudi prav. Starši so to pravilno razumeli in, kot vidite sami, imamo že prvi dan zelo veliko število vpisov.«
Res so se v času našega obiska javile na sedežu številne mamice. Malalanova je na primer pripeljala svojega Mitjo in Martino. Mitja bo že tretjič v središču in že komaj čaka, da vidi svoje prijatelje. Potem je prišla tudi Irena Radetti, ki bo ena od vzgojiteljic, pa še drugi so čakali na vpis.
»Kot vsako leto računamo na starše, ' ki so nam bili vedno v veliko oporo in pomoč. Zahvaliti se moramo že sedaj KD Tabor in ŠD Polet, ki nam dajeta vsako leto na razpolago svoje prostore, zahvaliti se moramo Hranilnici in posojilnici na Opčinah, zahvaliti tudi zadružni gostilni, kjer se bodo otroci hranili.«
Če bo vreme naklonjeno, če se bodo otroci dobro počutili, potem bomo ob koncu prav gotovo prisostvovali tudi lepi zaključni prireditvi in prisrčnemu slovesu otrok in staršev z vzgojitelji in vsemi, ki bodo pri tokratnem središču sodelovali. (N. L.)
V	Miramaru spet Luči in zvoki
Sinoči je v Miramarskem gradu spet zaživela že tradicionalna poletna prireditev Luči in zvoki. Ob 21.30 je bila na sporedu angleška izvedba, ob 22.30 pa italijanska. V četrtek bo prireditev ob 21.30 potekala v nemščini, ob 22.45 pa v italijanščini, medtem ko v soboto bosta obe izvedbi v italijanščini. Približno takšen tedenski spored bo veljal tudi v avgustu. Edina sprememba bo v tem, da se bo prireditev pričenjala praviloma trideset minut prej.
Zapustila nas je naša draga
Marija Cenci vd. Marchesich
Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na opensko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo hči Diana, zet Savo, vnuki Bojana, Andrej in Tanja.
Trst, 26. julija 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob težki izgubi drage mame izrekata iskreno sožalje Diani in njeni družini
Živko in Zdravko z družinama
26. 7. 1987	26. 7. 1988
Jožef Doljak
(PEPI)
Z bolečim srcem in ljubeznijo se te spominjajo
SVOJCI
Repen, Zgonik, 26. julija 1988
Grudni so se že tretjič srečali
Na Radovičev! domačiji v Nabrežini je bilo pred kratkim 3. srečanje Grudnov. Ta priimek je med najbolj razširjenimi v Nabrežini. Tega srečanja pa se udeležuje le ena veja te obširne družine, in sicer Dudkova. Gre za potomce pesnika Iga Grudna ter njegovih osmih sester in bratov. Skupno število udeležencev se suče okrog 80. Čeprav gre za potomce pristnih Nabrežincev, so se v relativno kratkem času že zelo raztepli po Evropi. Največ jih prihaja iz raznih krajev Jugoslavije, saj se je velik del družine pod fašizmom zatekel v Beograd. Drugi so se naselili v Švici, Italiji, Za-
hodni Nemčiji in Holandski, a največji del je še vedno ostal v rodni Nabrežini. Grudnovi prirejajo taka srečanja vsaki dve leti; prvi dve snidenji pa sta bili v Ljubljani in Beogradu in sta zelo lepo uspeli. Prepričani smo, da so podobna srečanja zelo prijetna, še posebno za tiste, ki živijo daleč od rojstnega kraja svojih prednikov. Tako se namreč lahko med seboj spoznajo, obiščejo kraje, kjer so živeli njihovi dedje. Ne nazadnje pa s takimi srečanji ohranjajo stike s svojimi sorodniki, čeprav živijo na različnih koncih sveta.
Na mednarodnem tekmovanju v Camaldju
Harmonikarji GM uspešno zastopali glasbeno šolo
Pred dobrim tednom se je v Camaldju, manjšem središču blizu Previsa, odvijalo mednarodno glasbeno tekmovanje za harmonikarje: za soliste, manjše zasedbe in harmonikarske orkestre. Dvodnevno tekmovanje v Camaldju sodi med najzahtevnejša tovrstna srečanja, ki se vsako leto ali pa v določenih časovnih presledkih odvijajo po Italiji. V bistvu gre za pravo in res tehtno ocenjevanje glasbenih, tako tehničnih kot tudi interpretativnih sposobnosti posameznikov in ansamblov. Seveda so tekmovalci porazdeljeni po starostnih skupinah, za orkestre pa velja pravilo številnosti in s tem tudi pravilo instrumentalne zasedbe. Komisija, ki jo sestavljajo ugledni profesorji, glasbeniki in večkrat tudi skladatelji, ima na razpolago ocene do desetice. Prav zaradi nekakšne strogosti in zahtevnosti tega mednarodnega tekmovanja pa se le redkokdaj zgodi, da bi ocene segale tako visoko. To dokazuje tudi letošnji uspeh tekmovanja, kjer sta bili skupno podeljeni le dve prvi nagradi, in še ti dve nista bili desetici.
Mednarodnega tekmovanja v Camaldju so se tudi letos udeležili gojenci harmonikarskega oddelka Glasbene matice, točneje so bili to gojenci podružnic, v katerih poučujeta prof. Claudio Furlan in Norina Dobrilla. Uspeh, ki so ga ti gojenci zabeležili na letošnjem tekmovanju, je kar se da pohvalen. Že prej smo namreč omenili, da sta bili podeljeni le dve prvi nagradi, eno od teh pa je odnesel 10-letni Uroš Jercog, ki si je z nastopom
v prvi kategoriji zaslužil devetico. Ob tem je treba še dodati, da je mladi harmonikar prav tako uspešno nastopil že pred nekaj meseci na tekmovanju v Recanatiju. V isti kategoriji sta se prijavila tudi Mojca Mihalič, prav tako kot Jercog iz razreda prof. Clau-dia Furlana (odnesla je tretjo nagrado), in VJalter Stock, ki ga poučuje Norina Dobrilla in si je zaslužil drugo mesto. V ostalih kategorijah so tekmovali še Furlanovi gojenci Andrej Sancin (zaslužil si je čisto osmico in s tem drugo mesto), Maurizio Marche-sich (v ostri konkurenci je odnesel odlično tretjo nagrado), Christian Mar-chesich in Kristina Zidarič (oba sta v sicer različnih kategorijah zasedla četrto mesto). Milan Viola, mladi gojenec Dobrillove, pa je v drugi kategoriji odnesel tretjo nagrado.
Končni »obračun« je torej precej jasen: upoštevati je treba še to, da se je na letošnjem tekmovanju prijavilo 38 solistov (iz Italije, Jugoslavije in Anglije) in en sam hamonikarski orkester, ki je v Camald prispel iz daljne Severne Irske. Med tekmovalci je bilo torej kar osem harmonikarjev Glasbene matice, ki so res uspešno zastopali slovensko glasbeno šolo in zasluženo (predvsem upoštevajoč strogost, obenem pa tehtnost komisije) odnesli eno prvo, dve drugi, tri tretje in dve četrti nagradi. Sedemčlanski komisiji letošnjega mednarodnega tekmovanja v Camaldju je predsedoval prof. Efrem Casagrande, sestavljali pa so jo profesorji iz Italije, Jugoslavije, Švice in Francije, (dam)
		
koncerti		razstave
VERDI
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
V	soboto, 30. t. m. ob 20.30 bo na sporedu premiera operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl.
V	nedeljo, 31. t. m. ob 18.00 bo na
sporedu peta predstava Dostalove operete KLIVIA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi.
Baletna skupina gledališča Verdi
nadaljuje uspešno turnejo po Furlaniji-Julijski krajini s predstavo posvečeno Pucciniju in Verdiju.
Nocoj ob 20.45 bo nastopila v gledališču Teatro Sociale v Huminu, jutri ob 21.15 v Parku del Torso v Vidmu in v četrtek, 28. t. m. ob 21.15 na Gradu Sv. Justa v Trstu.
GRAD SV. JUSTA
Jutri ob 21.00 bo na sporedu recital avstrijske pevke VERE GUTMAN pod naslovom ' Singing out of time".
izleti
Zveza upokojencev CGIL za vzhodni Kras, Opčine, Narodna ul. 69, tel. 214222 organizira 7., 8. in 9. septembra izlet v Firenze in Piso na vsedržavni festival Unita. Za informacije in vpisovanje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure na sedežu.
SPD.T vabi vse interesente za pohod po Slovenski transverzali, da se še jutri telefonsko prijavijo Vojku Slavcu (tel. 772405 od 20. do 22. ure).
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-Ijanu je odprta razstava skulptur in risb slikarja Sergia CAVALIERIJA.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine.
šolske vesti
Tečaji 150 ur: ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča, da so še vedno v teku vpisovanja za tečaj 150 ur, ki nudi možnost delavcu, gospodinji ali mlademu, ki čaka na zaposlitev, da doseže nižjesrednješolsko izobrazbo. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeležijo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in še niso, zaradi kateregakoli razloga, dokončali nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto z najmanj 350 urami pouka in so na sporedu v popoldanskih ali večernih urah na šoli I. Cankar v Trstu. Vpisovanje in ostale informacije dobite vsak dan v tajništvu šole vse do 31. t. m.
KD Kraški dom čestita vsem
RF.PENTABRSKIM
VIŠJEŠOLCEM,
ki so letos opravili maturo.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Moliere
GEORGE DANDIN ALI
KAZNOVANI SOPROG
režija Dušan Mlakar
PREDSTAVE NA PROSTEM
v četrtek, 28. t. m. - ŠTEVERJAN v borovcih
v petek, 29. t. m. - RONKE - park Excelsior
v soboto, 30. t. m. - KLODIČ (Benečija) - "Bar Silvana"
v nedeljo, 31. t. m. - ŽABNICE -pred planinskim domom Mangart
ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI
pZ-IiTp BANCA Dl CREDITO Dl TR1ESTE
Dv^IKU tržaška kreditna banka
razne prireditve
Glasbena zadruga Ars Nova prireja v Sesljanu do 31. julija POLETJE V ZALIVU. Vsak večer ansambli Telefon call, Dixieland, Plava trava zaborava, Happy Day + DJ Radia Opčine. Poskrbljeno za ribje specialitete, domačo hrano in pijačo. Velika loterija z bogatimi nagradami. Vstop prost!
KD Primorsko vabi na tradicionalno šagro, ki bo od 29. t. m. do 1. avgusta v lepem borovem gozdiču v Mačkoljah. V petek in soboto bo od 21. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo bo ob 19. uri otvoril kulturni program narodno-za-bavni ansambel Bratje iz Oplotnice, nadaljevala bo priznana plesna skupina Ciabs iz Tržiča. Za ples bo igral ansambel Taims, ki bo igral tudi v ponedeljek od 21. ure dalje. Kioski za jedačo in pijačo bodo delovali vsak dam od 17. ure dalje, v nedeljo pa že od 10. ure dalje.
kino
ARISTON - 21.30 Maurice, V. B. 1987, r. J. Ivory, i. J. Wilby, H. Grant, D. Elliott, R. Graves. □
EKCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 In guella časa.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Play boy In prova, kom., ZDA; r. S. Rash; i. P. Dem-psey, A. Peterson.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I capricci viziosi dl una moglie intedele, pom.,
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 H colon-nello Redi, kom., Madž./ZRN; r. I. Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgrebe. PENICE - Zaprto do petka, 29.7.88. GRATTACIELO - 17.15, 22.15 Oxford University, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Rob Lowe, Ally Sheedy.
MIGNON - 17.00, 22.00 II ribelle, ZDA 1983, r. M. Chapman; i. T. Cruise, T. Nelson.
LJUDSKI VRT - 21.15 Balle spaziali, r. M.
Brooks; i. M. Brooks, J. Candy EDEN - 16.00, 22.10 Tutto... amore mio,
pom.,
VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Sing Sing chiama Wall Street, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Malcolm McDowell, R. Caradine.
LUMIERE FICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Vizzi decenti, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □□
Poletje v zalivu
Sesljan danes ansambel DIXIELAND
razna obvestila
Pripravljalni odbor Kmetijskih dne-
vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, naj sodelujejo na prodajni razstavi vin in na razstavi grozdja (špronov) v okviru Kmetijskih dnevov od 9. do 12. septembra t. 1. v Boljuncu. Interesenti naj se prijavijo v tajništvu Kmetijskih dnevov (tel. 228110 - 228127 - 228392 int. 49) ob delavnikih od 9. do 13. ure ali v tajništvih okoliških občin.
Mladinski pevski zbor Glasbene matice vabi vse tiste, ki jih veseli petje, da se vključijo v njihove vrste. Interesenti se lahko zglasijo v tajništvu Glasbene matice, tel. 48605 vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure.
Sklad Mitja Čuk sporoča, da se vrši vpisovanje v poletno središče danes, 26. t. m. , od 8. do 12. ure na sedežu Sklada, Proseška ul. 133 (nasproti cerkve).
včeraj - danes
Danes, TOREK, 26. julija 1988
ANA
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.41 - Dolžina dneva 14.59 - Luna vzide ob 19.05 in zatone ob 1.52.
Jutri, SREDA, 25. julija 1988
JAKOB
PLIMOVANJE DANES: ob 2.58 naj-nižje -58 cm, ob 9.56 najvišje 23 cm, ob 14.40 najnižje -2 cm, ob 20.21 najvišje 42 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 31,7 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb raste, veter 16 kilometrov na uro severozahod-nik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Maraspin, Fe-derico Bolle, Michele Matteo Čortese, Lorenzo Franchini, Linda Bursich, Va-nessa Facciaroni, Petra Doljak, Eriča Gambale, Rossella Mannello.
UMRLI SO: 82-letna Egidia Scher vd. Scherk, 77-letna Carla De Re vd. Frausin, 73-letni Carlo Brocchi, 91-letni Amleto Corciulo, 79-letna Elisabetta Antonazzi, 85-letna Valeria Ceroici vd. Bartole, 73-letna Giovanna Rustia vd. Cociani, 68-letna Apielia Gregorich por. Drioli, 73-letna Maria Cenci, 75-letna Angelica Plossi por. Lepore, 57-letni Pietro Minca, 62-letni Carlo Ciampa, 86-letna Ersilia Suttora vd. Nicoli, 85-letna Pia Ramani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
čestitke
K mizici slečeva, lučko Pri*?eagi nate pomisliva in pisat začneva: o • tata SERGIJ, kadar boš sam setlc *sto prideva ti z mamo pred očmi, da zV : te bomo ljubili tudi v bodoče. Vse naj ... Irina in Peter.	0.
Dragi SERGIJ! Vsi, ki so s tabo v V boto praznovali tvoj današnji r°) a dan, ti želimo še enkrat na b111 “ zdrava leta.	„q.
Danes, 26. t. m. goduje ANICA H* VATIN iz UL Melara. Ker je PriaJJe pevka, naj si zapoje lepo pesem in misli na bolezen ji iz srca želijo prl) teljice Marjuči, Santina in Milka-,
Na tržaški univerzi je z odliko in ” hvalo doktoriral EDI ZOBEC. Usp6^ iskreno čestitata družini Pregare Pertot.	n«.
Novemu dr. iz biologije EDIJU I CU iskreno čestitajo Magda, N8 Nevia in Germano.	,. 0
Pierina, Marčela in Mariza z druž , iskreno čestitajo ANI KURET za dan
nji god ter TANJI STEFANI za up8!
opravljeno maturo in ji želijo še v uspehov v življenju.
el*0
no»s
Naša draga žena, mama in no LJUDMILA PERNARČIČ iz Štivana ^ včeraj praznovala 75. rojstni dan-kreno ji čestitajo in želijo še mn0^ zdravih in srečnih let v krogu svo) dragih vsi domači.	ij
Godba na pihala iz Ricmanj se ves ^ s starši ob tako uspešnem izidu maj8 TATJANE KOMAR na DTTZ Žiga Z°'
prispevki
V spomin na pok. Angelo ^andi Križmančič daruje družina Kuzmič ^
beneg 37) 20.000 lir za vzdrževanje sp menika padlim v NOB v Prebenegu. ^ Namesto cvetja na grob pok. Anfl^ Bandi por. Križmančič daruje
.....
ževa) 20.000 lir za vzdrževanje spom® ka padlim v NOB v Bazovici. . a V spomin na dr. Stanka Vugo in a njegovo soprogo Justino daruje J°z Martelanc 100.000 lir za PD S. SkamP®
Ob smrti drege moževe sestrične P rinke Wizine roj. Kovačič daruje _J°zl Martelanc 200.000 lir za Sklad M.
Namesto cvetja na grob Angele Kr .r mančič daruje Silva Vodopivec 10.000 za MPZ V. Vodnik.	_
V	spomin na sestrično Štefanijo dal jeta Mirko in Marica Čok 15.000 hr Zadružni center za socialno dejavnost-
V	spomin na nepozabnega moža Stajj ka Andolška daruje žena Anda 100.000 1 za Društvo slovenskih upokojencev v t stu.
V	spomin na Marija Blažino daruje* 18 Zofija in Milena Gherlanc 10.000 lir z Sklad M. Čuk.
V	spomin na Marija Blažino darUJ^
Ivanka Simoneta z družino 10.000 lir ^ Sklad M. Čuk.	.	■ ■ vn-
Namesto cvetja na grob Štefanije n , fersin daruje Olga Ban 20.000 lir za Skl M. Čuk. ’	. a
V	spomin na Justa Samca, DamjaT Maverja in na Angelo Bandi-Križman® daruje družina Krmec iz Krmenke 28,u lir za Sklad M. Čuk in 25.000 lir za Ce8 ter za rakasta obolenja.
Nedelja, 24. julija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (ROJAN), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (ROJAN), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 25., do sobote,
30. julija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (ROJAN), Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (GRETA), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO je odprl Alfonz Guštin v C°18 št. 12.	Tl
PRODAM sončna	očala	Ray-ban. 1
0481/520484.	v
DELAVEC trvdke Fiat proda fiat 14l odličnem stanju. Tel. v večernih 81 na št. 229224.	. 0
IZGUBILI smo zlato žensko zapestn . na prireditvenem prostoru va® .Tlij praznika v Sovodnjah. Pošten naju1 naj kliče na št.	0481/882179.	. ^
V BLIŽINI Primoštena dajemo v h8^. stanovanje za štiri osebe. Za infor®8 ,j je tel. 826545 od delavnih urah 224407 zvečer (Silvija).	.e,
AUDI 80 GLS, letnik '80 beige h® vrednoteno za 5.000.000 lir pr°u8 a Ogled vsak dan dopoldne pred gl8 0) ribarnico. Informacije po tel. 22828*
20. do 21. ure.
PONUJAM se za varstvo otrok/8 ^ oskrbo v mesecu avgustu, tudi P0Ni ali za katerikoli drugo služba. Te*-7. do 8. ure na št. 213837.	j
PRODAM tovorno vozilo Bremach v z dobrem stanju. Tel. 200960 v popu® skih urah.	m
GOSTILNA V PREBENEGU obv®^ svoje cenjene odjemalce, da bo z°r obratovala od 27. t. m.	^
PRODAM tri litogafije Bogdana G® j (1957) za 450.000 lir. Tel. 213267 o® do 15. ure.	0i
KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel'
13. do 15. ure na št. 213267.	.^Oi
INŠTRUIRAM angleščino, slovens®^ matematiko in francoščino za osn° „0-in srednje šole. Tel. 003866/31344 - " poldan.	inati
MOŠKI IN ŽENSKI parfemi na stanejo manj. Parfumerija Koz®
90, Narodna ul. 118.	vriV8®
IŠČEM knjige za prvi letnik strok šole-oddelek za elektroniko-
228390.
menjalnica
25. 1.
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1349.—	Japonski jen.......
737.—	Švicarski frank ....
217.—	Avstrijski šiling ....
653.—	Norveška krona ...
34.—	Švedska krona......
2339,-	Portugalski eskudo
1977. -	Španska peseta ....
191.—	Avstralski dolar ...
8,75	Debeli dinar......
1110.—	Drobni dinar.......
RSIjTn	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLJIVD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež Agencija Domjo	g-jl
Agencija Bojan
w Predstavnica druge Amerike spet na turneji po Italiji
Še vedno prepričljiva Joan Baez
Sptirince' Michael Jackson, Bruce U1la1I!9s,;een so imena, ki navdušujejo Poln8'6 roc*ove- Tisočglave množice ®li P^0 s,;a^ione v Londonu, Miinchnu lan rankfurtu in velike' dvorane v Mi-da 7 ^acii se ne ustrašijo poti in tru-sV0j VstoPnice, da si pobliže ogledajo diih :iuMjence, prav tako kot so se (}v .0v* starši trudili pred desetimi ali leti za Beatlese ali Rolling
tw s®; Od časa do časa se razne ge-Cer. Clie tudi srečajo na kakem kon-ne j1' ,Taka priložnost so bili, recimo, eni, ec Rtladi, a še vedno privlačni in nJratni Pink Floydi. liio Oteklih dneh pa je obiskala Ita-sam Pevka, ki v šestdesetih letih ni 0 Polnila stadionov, temveč je bila
za tedanjo mladino pravi vzor - Joan Baez. Sedanji štiridesetletniki so peli njene protestne pesmi v povorkah za mir in na protestnih manifestacijah, tako da so postale pravi simbol upora.
Pevka, ki je zaslovela po nastopu na festivalu v Newportu leta 1959, sedaj seveda ne polni več stadionov, njenega koncerta v Poggiu a Caiano pri Firencah pa se je kljub vsemu udeležilo kakih 4.000 oseb, kar ni zanemarljivo. Leta očitno minevajo tudi za uporno Joan Baez, ki je letos slavila svoj 47. rojstni dan in ki bo prihodnje leto imela za seboj trideset let uspešne kariere. Ob jubileju namerava izdati tudi novo ploščo.
Pevka se ni odpovedala svojim značilnostim in stilu, s katerim je zaslovela. Občinstvu se je predstavila v elegantni, a ne upadljivi obleki, s skrbno pričesko in skoraj brez nakita. Nastopila je ob sami spremljavi kitare in klavirja, na katerega je igral Cesar Cangino. Prisotnim je ponudila raznolik in bogat repertoar dvajsetih pesmi, med katerimi je bilo nekaj starih uspešnic, nekaj pa pesmi mlajših kolegov: No Woman Boba Marleya, Biko Petra Gabriela (pesem pripoveduje o Stevenu Biku, ki so ga mučili in umorili v neki afriški ječi leta 1977), Stin-gova Danzas Solas, Farwell Angelina kot poklon Bobu Dylanu, med italijanskimi popevkami je izbrala De Grego-rijevo La donna cannone. Spored je seveda zaključila s hiti iz šestdesetih let, kot sta Image Johna Lennona in Heve's To You, ki je bolj znana kot Balada Sacca in Vanzettija. Čeprav ji nekateri očitajo, da odklanja novosti, je "gospa upora" s svojim umirjenim nastopom, sladkim obrazom in energičnim, skoraj mezzosopranskim glasom že spet osvojila občinstvo in ga popeljala v sanjski svet hrepenenj in iluzij.
Joan Baez je pravkar zaključila turnejo v Turčiji, v Italiji so predvideni poleg nastopa pri Firencah še koncerti v Trevisu, Rimu in Milanu. Sicer je v Italiji nastopala že pred časom, prvič leta 1970, nato pred štirimi leti. Tokrat je želela predstaviti svojo zadnjo ploščo Recently.
Kljub bolezni, ki ji prav gotovo ne olajšuje življenja in kariere, Joan Baez
še vedno rada govori o uporu in o sedanji mladi generaciji, ki po nekaj letih apatije išče nove vrednote v uporu. Rada spregovori tudi o nekaterih politično angažiranih kolegih, kot so Sting ali Bono od skupine U2, ki je preživel šest tednov v Etiopiji med lačnimi otroki.
Sarah Voughan spet v Italiji
Sarah Voughan, ena od temnopoltih kraljic jazza, je pred kratkim spet prišla v Italijo. Nastopala bo v Palermu, Lipariju, Milazzu, Acirealeju, Si-rakuzah, Agrigentu in Riminiju, prvi večer pa je preživela v svetišču jazza - v Bobadilla Feling Clubu pri Bergamu, kjer se je pogovorila z novinarji. 64-letna Sarah Voughan, ki ima za seboj štirideset let briljantne kariere in izvrstnih interpretacij, je med drugim povedala, da ni nikoli sodelovala z glasbeniki, ki ji niso všeč. Njena najljubša pevka je Ella Fitzgerald, doma hrani zbirko plošč Billyja Holidaya, rada posluša Manhattan Transfer. Januarja bo izšla plošča, ki jo bo posnela s Quincyjem Jonesom.
-3; Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Prišli so pasji dnevi, medtem pa se je razbohotilo tudi rockovsko poletje z zvezdniki, ki se potepajo po Evropi. V naše loge seveda ne bodo prišli, zato se skušajmo zadovoljiti z vročo lestvico...
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
10
3
7
14
6
3
2
2
4	1. Prince — Alphabet St.
5	2. Michael Jackson — Dirty Diana
1	3. Eddy Grant—Gimme Hope Jo'anna
2	4. Sade — Love Is Stronger Than Pride
3	5. George Michael — One More Try
1	6. Pink Floyd — On The Turning Away
9	7. Big Audio Dynamite — Just Piay Musič
10	8. Scialpi e Scarlet — Preff/rere/
—	9. Ziggy Marley —■ Tomorrow People
—	10. Adventures —■ Broken Land
Vrh je naposled le prevzela monarhija in tako se je za prvega med vročimi oklical Prince. Sicer pa nikar ne mislite, da smo z lestvico obtičali v fevdalizmu, saj je ena redkih točk, v kateri počasi dohitevamo svet.
Drugače pa je vse zelo drugače. Domači scenarij za video-spot h komadu Gimme Hop Jo'anna (Daj mi upanje, Janez) počasi sestavlja svojo podobo, čeprav ga od javnega predvajanja ločijo debeli zidovi in zaprta vrata. Uspelo nam je pogruntati le to, da je refren v novem slovenskem narečju, in pravi: »Ostavi mi barem nadu, Janezu!«. Če sami veste kaj več, se priporočamo...
Preskočimo na obetavnejšo temo. Radijska varianta VROČIH 10 preživlja kameleonsko fazo. Hrani se s poletnimi muhami, komarji in ostalo letalsko eskadriljo, ob vsem tem pa bo poskušala razbeljene frekvence zapolniti s koristnimi pop-rock-vsega malo informacijami, k čemur seveda sodijo številni civilni predlogi.
Ta teden so med njimi in nami... Little River Band z lt's Cold Out Tonight, Jimmy Page z VVasting My Time, Tom Hooker s Feeiing Okay, UB 40 in Crissie Hyde z Breakfast In Bad, Rod Stevvard z Lost In You... Počivajte v miru in hladu!

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
V RAI 1_____________
l2.nc K16?16 in dnevnik i3ln yariete: Portomatto R00 fine.vnik
U.jj J.ariete: Portomatto (2. del)
jTlni: L'asso nella manica (dram., 1951, r. Billy Wilder, i. Kirk leni; Hoaglas, Jan Sterling) l?0c Yariete: Tanti varieta di ricordi 17.4S d.o1c- Cingue settimane in šalita 18.oq J^sanka: Grisu il draghetto l8.0s Spbrika iz parlamenta
film: La lunga notte del '43 (dram., It. 1960, r. F. Vancini, i.
19.40 Ai Ferzetti' B- Lee)
20.30 ylIrianah, vreme in dnevnik 2i.2o iL0(cumentarec: Kvark
Nadaljevanka: Sfida segreta (r. Peter Carter, i. Michael York, David Niven, 3. in zadnji del),
23.00	dnevnik
fpncert: Salvatore Accardo igra Mozartovo Sonato v A-duru KV 360	variacii	v 9‘m°lu
24.00	jRlminentarec: Velike razstave 0.1S . nevnik - zadnje vesti
2ad.: I fratelli Karamazov (5. del)	1
C


današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
DN
RAI 3
jjj* RTV Ljubljana
(jP) TV Koper
11.50 Nadaljevanka: Anna Karenina (2. del)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40 Variete: II piacere dell estate
16.30	Film: Niente rose per OSS 117 (krim., It.-Fr. 1969, r. Renzo Cer-rato, i. John Gavin, Margaret Lee)
18.15	Rubrika iz parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35 Nanizanka: Un caso per due
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Winchester '73 (vestern, ZDA 1950, r. Anthony Mann, i. James Stewart, Shelley Winters)
22.05 Dnevnik - kratke vesti
22.20	Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi)
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.25 Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia
0.15 Film: II mulino del Po (dram., It. 1949, r. Alberto Lattuada, i. Carla Del Poggio, Jacgues Sernas)
13.05
14.00
14.10
14.55
16.20
16.55
18.45
19.00
20.00
20.30
21.20
21.30
23.05
23.20
23.35
Nanizanka: Edoardo VII principe di Galles (7. del)
Deželne vesti
Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli igra Chopinovo Balado v g-molu op. 23 in Andante spianato in Polacca brillante op. 22
Film: II signor Max (kom., It. 1937, i. A. Norris, V. De Sica) Glasbena oddaja: Pokerconcerto Film: Due soldi di speranza (kom., It. 1951, i. Maria Fiore, Vincenzo Musolino)
Športni dnevnik: Derby Vreme in dnevnik Dokument.: Etna Nanizanka: Professione pericolo Dnevnik - večerne vesti Film: Un po di sesso (kom., ZDA 1982, r. Bruce Paltrov, i. Tim Matheson, Kate Capshaw)
Kult. odd.: Una sera, un libro Dnevnik - zadnje vesti Film: Constans (dram., Polj. 1980, r. Krzysztof Zanussi, i. Tadeusz Bradecki)
17.05	Video strani
17.20 Poletna noč in nadaljevanka Sužnja Isaura (pon.)
18.40 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Učena Pepel-ka (Po poroki s princem je Pe-pelka še dolgo živela na gradu in se kratkočasila tako da je naučila čarovnika, kako lahko iz počrnelih bakrenih kotličkov in kljuk naredi zlate...)
18.50 Izobraževalna oddaja: Na paši v planini (O življenju in delu planšarjev, odraslih in otrok, ki čez poletje pasejo živino v planinah)
19.05	Risanka
19.18	Vreme in Okno
19.19	Video strani
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Oddaja o kulturi: Osmi dan
20.45	Festival jazza: Montreux 1987
21.45	Dnevnik
22.00 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura 0.30 Informativna oddaja za tujce 1.00 Video strani
13.30	TVD Novice
13.40 Nogomet: Manchester-Milan
15.30	Reportaže: Šport spektakel
17.30	Športna oddaja: Juke box
18.00	Motociklizem: VN Francije -kat. 500 ccm (pon.)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Skupščina Liste za Trst pred prvo sejo tržaškega občinskega sveta
ČEDAD — Delegacija komiteja za kmetijstvo SRS na obisku v Benečiji
TRST — Razgovor z novim odgovornim urednikom PD in Ag. AA Markom VValtritschem
TRST — Poletni centri na Tržaškem
REPEN — Razstava Človek in les v kraškem muzeju
19.30	TVD Stičišče
20.30	Tenis: Australian open, Chris Evert-Steffi Graf (posnetki)
22.45 TVD novice
22.55 Košarka: SZ-Atlanta Hawks
8 -™_CANALE5
^Bizanke: Arcibaldo, «•40 Aliče, 9.10 Storie E1 vita, 9.30 General D°spital, 10.30 Strega U.o0 Eeramore
£yizi: Fantasia, 11.30 , h^lavie, 12.00 Dop-
12.30	P,10 Slalom
13.3q Klaalzanka: Hotel
14.30	^^Sentieri
15.00 Fn11" Tlottor Kildare
Ini: Quando erava-7i?a 9iovani (kom., £DA 1941, r. E. H. Grif-r>J1, 1- W. Holden, E. ROO Sracken)
^ amico Ric-J'17.30 Lalbero delle i del e' l8 00 I cingue R30 F?lqumt° Piano
1 n Tuttinfamiglia, J9T0 Cantando can-i lie1^0' l9-50 Tra mog-2°-30 Memarit°
-NamzankL Dallas, i«	" Profumo del
22.30	tU,CCesso j1Z: .Passiamo la not-
; p ‘osieme
T *,m: Spionaggio l9°^yo (krim., ZD,. o,7, r- R- Breen, i. R.
Nan?,neVE'0'Brien)
- zanka: Spy Force
T. Piacentini, i. E. Via-nello, P. di Capri)
11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Executive Suite
17.30	Nad.: Febbre d amore
18.30	Nam: Ironside, 19.30 Attenti a guei due
20.30	Film: Il piu grande col-po del secolo (krim., Fr.-It. 1967, r. J. Delan-noy, i. J. Gabin, M. Lee)
22.25 Film: Fanfan la Tulipe (pust., —Fr. 1951, r. Christian Jague, i. Gina Lollobrigida, Gerard Philipe)
0.20 Nanizanki: Petrocelli, 1.15 Vegas
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Una sirenetta fra noi
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30 Nanizanke: I Robinson, 21.00 Denise, 21.30 Riptide, 22.30 Sulle strade della Califor-nia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della real ta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte
Jim 0'Connolly, i. Bryant Hbliday, Jill Hayworth)
0.05 Nanizanka: Switch 1.00 Film: la professoressa di scienze naturali (erot, It. 1976, i. L. Čarati, M. Gammino)
TELEFRIULI
rannreM telepadova
ITALIA 1
a
'ZDA
RETEQUATTRO
9'1S Fim,iz?nkaui Santo zoS^e della can-ne (glas., It. 1965, r.
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00 Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: La promessa di Satana (srh., ZDA 1982, r. E. VVetson, i. C. Ho-ward, J. Cortese)
22.15	Film: Perche il dio fe-nicio continua ad ucci-dere? (srh., VB 1972, r.
14.30
15.30
16.30
17.15
18.15
19.00
19.30
20.00
20.30
22.00
22.30
23.00
23.30
24.00
1.00
Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte Risanke
Glas. odd.: Musič box Dokumentarec: Vsakdanja sinjina Nadaljevanka: Dov’e Anna Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dnevnik v nemščini Rubrika: Župan in njegovi ljudje Športna rubrika Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dražba
Nanizanka: Storie nella prateria News dal mondo
TELEOUATTRO^
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 9.00 Zdravilne rastline; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Simf. orkester RTV-Lj ; 11.30 Pol-dnevniški program: (12.00) Dogodivščine jug. režiserja v povojnem Trstu, (12.40) Satirični minikabaret (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Števerjanski festival; 14.30 Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda (9. del); 15.00 Jezik mladih;
16.00	Potujmo!; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ferležev ansambel; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp;
13.45	Vaš kviz na 25-007; 14.05 Morske sapice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Naj... program; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba;
9.45	Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Turizem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasbena oddaja; 15.00 Spet se te spominjam; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 16.50 Knjige v izložbi;
17.00	Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Arenaturist; 18.30 Musič Business;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Poletni nočni val.
Slučajnost ali premišljena izbira?
Večina pokrajinskih svetovalcev je zaposlenih v javnih službah
Do sklica prve seje pred mesecem dni izvoljenega pokrajinskega sveta, še ne bo prišlo tako kmalu. Počakati bo treba na sestavo koalicije, ki bo vodila deželno upravo. Izgledi za skorajšnjo ureditev pa niso najboljši in bo vprašanje po vsej verjetnosti nerešeno tja do začetka jeseni.
Tako ali drugače, štiriindvajset svetovalcev je bilo izvoljenih in je ta čas, od izvolitve do uradne umestitve, to je ko bodo polnopravno prevzeli dolžnosti, kot nalašč za razmislek o novi sestavi pokrajinskega sveta z ozirom, ne toliko na strankarsko pripadnost svetovalcev (osem mest si je zagotovila KD, sedem KPI, tri socialisti, dve si delita dve listi gibanja zelenih, po eno mesto pa imajo misovci, slovenska skupnost, socialdemokrati in republikanci), marveč na poklicno dejavnost svetovalcev.
Pogostoma je slišati namreč kritike o vse večjem nezanimanju občanov za politiko in upravljanje nasploh. Razlogov bo najbrž več, vendar ni mogoče mimo ugotovitve, da postaja politika tudi v našem, tako imenovanem pluralističnem in demokratičnem sistemu, domena določenih krogov, pri čemer se krčijo možnosti neposrednega sodelovanja in vplivanja javnosti, občanov. Dejstvo je, da se s politiko aktivno ukvarjajo danes v vedno večji meri uslužbenci raznih državnih ustanov, občin, pokrajin ali drugih javnih uradov. Zmeraj bolj redki so v izvoljenih telesih predstavniki delavcev, samostojni delavci, obrtniki, kmetje. Ti so prisotni le še na najnižjih nivojih, recimo v rajonskih svetih, ali pa v občinskih svetih majhnih občin. V večjih ustanovah se že kaže selekcija, naravna ali' vodena.
Avtomobilisti disciplinirani v gostem, a tekočem prometu
Vroč prometni konec tedna je na Goriškem minil brez posebnih zapletov in brez težjih prometnih nesreč, če izvzamemo sobotno trčenje pri Krminu, v katerem sta bili težje ranjeni dve osebi. Pri prometni policiji so nam povedali, da je bil vse te dni promet dokaj gost, vendar večjih zastojev ni bilo. Pri avtocestnem izstopu na Moščenicah ni bilo dolgih vrst, prav tako ne na drugih cestah, če izvzamemo kolono, ki se ob nedeljah pojavi ob povratku tisočev kopalcev iz Gradeža.
Avtomobilisti so v teh dneh dokaj vestno spoštovali nove predpise o omejitvi hitrosti. Kolikor je znano, prometna policija na Goriškem še ni prisolila nobene "superglobe" zaradi prekrškov zoper nova določila. Kak problem pa se utegne pojaviti zaradi neinformiranosti tujcev, saj na mejnih prehodih še niso namestili tabel, ki bi jih seznanjale ž novimi omejitvami za poletno obdobje.
Politika in upravljanje sta namreč dve zahtevni zadevi. Obrtnik se raje posveča svojemu delu, kjer je tudi bolj doma in ki mu z materialnega vidika pravzaprav prinaša večji uspeh. Isto bi veljalo za predstavnike svobodnih poklicev, ki morajo nujno opraviti izbiro: ali se posvetiti v pretežni meri politiki in zanemariti profesijo, ali obratno.
In še bi lahko razglabljali. Dejstvo je, da je v raznih izvoljenih organih vse več uslužbencev krajevnih ali državnih ustanov in raznih javnih institucij, vse manj pa predstavnikov tistih skupin občanov, ki živijo, lahko rečemo, izven administrativnega sistema.
Če pobliže pogledamo sestavo novega pokrajinskega sveta je slika naslednja: od štirindvajsetih svetovalcev je kar šest, ki so uslužbenci krajevnih ustanov (občin in pokrajin), ali drugih javnih ustanov, štiri so uslužbenci na Deželi ali v ustanovah deželne uprave, prav toliko je učiteljev, oziroma profesorjev, ki so v državni službi. Dva svetovalca imata delovno mesto v finančni upravi države. Tem je treba dodati še tri svetovalce, ki so zaposleni bodisi v državnih podjetjih (železnica), ali v podjetjih z državno udeležbo (ladjedelnica). V pokrajinskem svetu bodo nadalje sedeli po en zdravnik, en upokojenec, en uslužbenec zasebnega zavarovalnega združenja, en odvetnik in en kmetovalec.
Kar petnajst svetovalcev je v delovnem razmerju na Deželi, na občinah ali pokrajinah, pri državni upravi.
Tako je pač stanje, bi rekli na prvi pogled, rezultat volitev, rezultat izbire občanov. Vprašanje zase je, če to ne predstavlja morda eno bolj senčnih strani naše družbene ureditve. Poseben način za posredno kontrolo oblasti.
Nocoj na goriškem gradu gledališki nastop SSG
Gledališki ansambel SSG iz Trsta bo nocoj ob 21. uri gostoval na gradu v Gorici z zabavno Molierovo komedijo George Dandin ali kaznovani soprog' Režiser predstave je Dušan Mlakar, sceno je pripravil Marjan Kravos, kostu_ me Marija Vidau, songe Miroslav Košuta, glasbo Lado Jakša, na odru Pa nastopajo vsi vodilni igralci našega gledališča.
Predstava bo s pričetkom ob 21. uri. Za občinstvo iz okolice bo vozd posebni avtobus. Prireditelja večera sta SSG in Kulturni dom, ki je gostot' nje gledališča vključil v program slovenskih poletnih večerov na goriške1!1 gradu. Prva dva, z ansamblom Agropop in skupino Kazina, sta privabua veliko število ljudi. Želeti je, da bi bil obisk nocoj prav tako številen, saj le letošnja poletna predstava gledališča res prijetna priložnost za telesno in duhovno uteho: omogoča vsaj enovečerni beg iz poletne vročine in kultud1 plitvine in to ne za ceno moreče predstave, pač pa ob sproščenem in zabajj' nem delu, ki bo dobrodošlo ljubiteljem gledališča kot tudi vsem, ki si žehl0 zgolj veselja in sprostitve.
SLOV ENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Moliere
GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG
režija DUŠAN MLAKAR
PREDSTAVA NA GRADU V GORICI
v torek, 26. t. m., ob 21. uri
Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, telefon 33288
Vozni red avtobusa:	
Poljane (pred gostilno)	ob 20.20
Doberdob (na trgu)	ob 20.25
Jamlje (pred gostilno Pahor)	ob 20.30
Dol (pri spomeniku)	ob 20.35
Gabrje	ob 20.40
Sovodnje L postaja	ob 20.45
Sovodnje II. postaja	ob 20.47
Štandrež	ob 20.50
bs-ll/b BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DČJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tudi formalno konec nekega obdobja za industrijo v Podgori
Odobrena lotizacija nekdanje predilnice
Občinski svet je te dni z glasovi večinskih strank in nasprotovanjem vseh opozicijskih odobril načrt zasebne pogodbene lotizacije območja bivše podgorske predilnice. Gre za 264 tisoč kvadratnih metrov površine (približno 8 tisoč manj od površine, na kateri se je nekdaj raztezala predilnica), katerih last je danes precej razdrobljena, saj si jo deli kar sedemnajst lastnikov. Eden od teh je deželna finančna družba Friulia Lis, ki je inž. Comolliju poverila nalogo, naj izdela načrt za smotrno ureditev in za izvedbo potrebnih urbanizacijskih del na tem industrijskem območju.
Načrtovalec je občinski svet seznanil z osnovnimi značilnostmi načrta, ki predvideva 12 industrijskih parcel. Pri tem je upošteval obstoječe dejavnosti in razvojne načrte podjetij (povečini gre za manjše tekstilne industrije), ki že delujejo na tem območju. Celotno industrijsko cono je razdelil na dva dela, ki ju nekako ločuje nova predvidena cesta iz Ul. IV. novembra proti Soči. Ta cesta bo omogočala dostop do obratov v južnem delu cone in hkrati omogočila odpravo nevarnega vhoda v obrat Manifattura di Gorizia (Burgi) v bližini železniškega podvoza. Druge parcele bodo dostopne iz Ul. Cotonificio, nekateri manjši obrati pa bodo ohranili današnje vhode iz Ul. IV. novembra.
Nekatere dotrajane industrijske stavbe bodo porušili, material pa delno uporabili za zapolnitev ti. Roje, odtočnega kanala, v katerega so doslej spušča-
li odplake, sedaj pa ga bodo zaprli. Uredili bodo kanalizacijo za industrijske odplake, ki bodo šle skozi prečiščevalne naprave v greznično omrežje in za deževnico, ki jo bodo usmerjali v Sočo. Ob tem je v načrtu predvidena še električna in druge potrebne napeljave.
Celoten poseg naj bi stal približno milijardo lir. Trgovinska zbornica, ki je lastnik parcele, na kateri deluje zadruga Isontex, je dodelila finansiranje iz Goriškega sklada, izvedbo urbanizacijskih del pa prepustila Občini, ki bo torej zgolj izvajalec na ra-čunjastnikov.
Čeprav je bila odobritev načrta s strani občinskega sveta v bistvu zgolj tehnična' zadeva, se je pri tem razvila dokaj vroča politična razprava, ki se je usmerila v ocenjevanje večletnega delovanja Občine pri reševanju težke krize podgorske predilnice. S strani KPI in zelenega Fiorellija je tako bilo slišati oceno, da pomeni sedanja lotizacija slab konec neke drame, tj. drame delavcev predilnice, ki je nekoč bila glavni industrijski obrat v Gorici z več kot 3 tisoč zaposlenimi. V začetku 80. let, se je po težki krizi tekstilne industrije za preostalih 1.700 delavcev pričelo dolgo obdobje dopolnilne blagajne. To število se je s predupokojitvami oz. zaposlitvami drugod postopoma zmanjšalo na današnjih približno 250 delavcev, ki so jim uspeli priboriti izredno podaljšanje dopolnilne blagajne še do začetka prihodnjega leta.
Položaj teh ' zadnjih preživelih ", kot so jih označili, je danes brezupen: četudi bo v podgorskem in-
dustrijskem območju prišlo do kakih par sto novih zaposlitev - so menili predstavniki opozicije -, ne bodo teh deležni nekdanji delavci, pač pa izključno mlajša delovna sila, ki je primernejša za sodobne tehnološke načine izkoriščanja delavcev v tekstilni industriji. To dokazujejo praksa in neprikriti nameni podjetnikov. Lotizacija bo torej po teh kritikah samo formalno uredila danes obstoječe stanje, ki pa v bistvu pomeni dokončno žrtvovanje nekdanjih delavcev predilnice in sprejemanje pogojev podjetnikov, ki uživajo^ razne javne ugodnosti, ne da bi dali kaj v zameno.
Župan Scarano je zavrnil očitke na račun občinske uprave, češ da je v zadnjih letih napačno nadaljevala s politiko postopnega razprodajanja bivše predilnice. V odločnem zagovoru svojega delovanja je poudaril zasluge občinske uprave, ki je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da so z vsemi potrebnimi žrtvami (beri: postopno prodajo dela za delom) preprečevali stečaj podjetja in tako vsa ta leta omogočali ohranjevanje dopolnilne blagajne. Res je za preostale delavce problem nerešljiv, toda po drugi strani je treba upoštevati, da jih je ob začetku dopolnilne blagajne bilo sedemkrat več. Treba je tudi upoštevati, da bo lotizacija omogočila nove gospodarske pobude in razširitev nekaterih obstoječih, je še dodal župan in izrekel predvidevanje o 250-300 novih delovnih mestih, tako da bi na celotnem območju nekdanje predilnice delalo okrog 600 ljudi.
Morilec otrok se je obesil niso pa še ugotovili kdaj
Trideset milijonov plena v trgovini SILME v Gradišču
Včeraj smo od Temeljnega sodišča v Novi Gorici dobili uradno potrdilo, da so v petek pri Vitovljah res odkrili truplo 41-letnega inštalaterja Zdravka Rijavca, moža, ki je 1. julija zadavil svoja otroka, 4-letnega Sebastijana in 9-letno Ksenijo, ter nato izginil neznano kam. Sodnik Zoran Sfiligoj nam je povedal, da je do odkritja prišlo v petek okrog poldneva. Truplo je odkril kmet, ki se je odpravil na košnjo. Med hojo po kolovozu je iz redko poraslega gozdiča nad Vitovljami, nedaleč od zaselka Užiče, začutil močan smrad. Podal se je nekoliko vstran s kolovoza in kmalu odkril truplo, že v močnem razkroju, ki je viselo z drevesa.
Takoj je obvestil milico, ki je prihitela na kraj odkritja skupaj z dežurnim sodnim osebjem. Ugotovili so, da se je človek dvakrat poskusil obesiti in mu je prvič spodletelo. Na nekem bližnjem drevesu je namreč visel kos utrgane vrvi, na tleh pa drugi kos z zanko. Očitno je bila vrv prešibka in se je utrgala pod težo Rijavčevega telesa. V drugič je poskusil kar z naramnico delovne obleke in bil tokrat v svojem tragičnem naklepu uspešen.
Čeprav je bilo truplo že zelo načeto, je brat v njem brez težav prepoznal Zdravka Rijavca. O vzrokih smrti preiskovalci nimajo dvomov, čeprav jih bo uradno potrdila šele sodna obdukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Obdukcija pa mora tudi odgovoriti na vprašanje, kdaj je nastopila smrt. Gotovo je truplo viselo že precej časa, toda šele ko bo znan vsaj približno točen datum smr-
ti, bo najbrž mogoče delno rekonstruirati Rijavčevo početje po dvojnem umoru. Preseneča namreč dejstvo, da je do odkritja prišlo šele po treh tednih od umora in to nedaleč od domače vasi, torej na območju, ki ga je gotovo zaobjela akcija iskanja, pri kateri je sodelovalo v prvih dneh več kot 200 ljudi. Je Rijavec storil samomor kmalu po dvojnem zločinu, kot se navadno dogaja v podobnih tragičnih primerih, ali je več dni taval po okolici in se naposled vrnil spet proti domači vasi, da bi naredil konec svojemu nesrečnemu življenju? Odgovor pričakujejo od izsledkov sodnih zdravnikov.
Tatovi so v nedeljo pri belem dnevu opravili drzen podvig z vlomom v trgovino družbe SILME v Ul. Palmanova 5 v Gradišču. Gre za večjo trgovino radijskih in televizijskih sprejemnikov, v notranjost katere so vstopili, potem ko so vlomili skozi vhodna vrata. Prav odprta vrata so okrog 13. ure nekemu stanovalcu tam v bližini vzbudila domnevo, da se dogaja nekaj nevsakdanjega. Telefoniral je upravitelju trgovine, ki je brž prihitel na kraj. Ugotovil je, da so tatovi odnesli kar precej blaga in obvestil karabinjerje.
Policija v Gradeža išče 30-letnega moškega
'W
Se ni sledu za posiljevalcem
V Gradežu še ni sledu za moškim, ki naj bi v soboto v zgodnjih jutranjih urah posilil 21-letno turistko Emse Alexandro Thoreneldt iz Trondheima na Norveškem. Posiljevalec naj bi dekletu, ki je preživelo večer v nekem lokalu, ponudil, da jo pospremi domov. S ceste v bližini gradeških kampingov je nato zapeljal na odročno stransko pot in dal duška svoji nasilni strasti. Alarm so sprožile prijateljice Norvežanke, ki so okrog 4. ure, ko Emse še ni bilo na spregled, obvestile policijo. Nekaj ur kasneje se je dekle vrnilo in, vidno šokirano, povedalo, kaj se ji je pripetilo.
Policiji je podala zgolj nekaj splošnih informacij o posiljevalcu, ki da je Italijan in star okrog 30 let. Žal si ni uspela zabeležiti evidenčne tablice, niti ni prepoznala znamke avtomobila. Dekle je po zdravniškem pregledu v gradeški bolnišnici že v nedeljo predčasno prekinilo letovanje in se vrnilo na Norveško.
Policijske enote cele pokrajine iščejo posiljevalca, vendar zaenkrat brez vidnih uspehov, deloma tudi zaradi nekoliko zmedenih informacij žrtve. Zato pozivajo morebitne očividce, naj se zglasijo v gradeški policijski postaji.
Na osnovi pričevanj očividcev naj bi bila na delu manjša skupina dveh ali treh ljudi. Zdi se, toda okoliščina ni uradno potrjena, da so se odpeljali z lancio v smeri proti Cervignanu.
V trgovini so po kraji opravili inventar in ugotovili, da so tatovi odnesli več televizijskih sprejemnikov, videorekorderjev, avtoradiov in druge aparate v skupni vrednosti med 25 in 30 milijoni lir.
Osimske ceste: danes zborovanje na sedežu SDAG
a v lu
iNa acut:z.u uiuz.ut: OL^žAvj,
portu, bo danes dopoldne, začetek ji napovedan ob 10. uri, zborovanji predstavnikov avtoprevoznikov, špe diterjev in drugih gospodarskih opera terjev, ki so neposredno zainteresiran za čimprejšnjo izgradnjo avtocestni
povezave med mejnim prehodom Standrež-Vrtojba in Razdrtim.
Menda se bodo zborovanja udeležili tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij z jugoslovanske strani.
Včeraj so na sedežu zveze industrij-cev imeli zborovanje avtoprevozniki. Zahtevali so nujen sestanek z ministrom Santuzom in napovedali protestno stavko:
_____________izleti_____________„
Sindikat upokojencev in sekcij3 VZPI v Doberdobu priredita konec avgusta avtobusni izlet na Dunaj in Češko. Pojasnila in vpis v trgovini Prl Mili v Doberdobu do 31. julija.
Slovensko planinsko društvo pnrP( ! 6. in 7. avgusta izlet v Dolomite na3 Pragsom na Južnem Tirolskem, z vzp°' nom na 2810 metrov visoki Seekofl (Cf°l da del Becco). Prijave in informacije Prl odborniku Vladu Klemšetu. Prijave no najkasneje 3. avgusta. Prevoz z lastnin1 sredstvi.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da je treba prošnje za oprostitev zdravstvenih stm5' kov (ticket) obnoviti vsako leto. Informacije in pojasnila v uradu KZ, ul. Malta ' Občina Doberdob obvešča, da bo 1°' vornjak podjetja Mazzulin pobiral star železnino (štedilnike, hladilnike, Pr stroje, kolesa, avtomobile brez gum 1 druge kovinske predmete z izjemo j®. lenk) v petek, 29. t. m. Občani naj Pr>e pravijo material pred vhodi tako da n. bo oviral prometa na cestišču in pločnik ^ Občina Sovodnje obvešča, da bo v s° boto, 30. julija redna mesečna akcija P°_ biranja starega železa, papirja in drug® ga materiala, razen stekla in plastike. ' pir in staro železo naj občani postavi) na pločnike, oziroma na rob ceste.
kino

VERDI 19.30-22.00 »Ouarto comand3' mento«. Prepovedan mladini pod letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Čarne bollent® ’ Prepovedan mladini pod 18. letom-
pogrebi
Danes ob 8. url, Valeria Pizzaffli0o(j vdova Bisesi iz bolnišnice Janeza Boga v cerkev na Placuto in na pokopališče, ob 9.30 Rino De Mari iz liške veže glavnega pokopališča, ob 9- v Giovanni Masia iz splošne bolnišnici v cerkev na Travniku in na pokopali^. ^ Gradišču, ob 11. uri Rodolfo Laurem1 bolnišnice San Giusto na glavno pok°P lišče.	.
_1_ Po mučni bolezni nas je pustila draga žena in mam3
Vera Kruljec por. Jelen
(42 let stara)
Žalostno vest sporočajo hčeri
Pogreb bo jutri v Doberdobu bomo sporočili.	26.
Brestovica, Štarancan, Doberdob, julija 1988
mož in
Ur°
j|(U
ŠD Sovodnje izreka °^*50r.a|je Aleksandru Šuligoju iskreno s°z ob izgubi dragega očeta.
EGS: cene naraščajo
, Ob koncu letošnjega junija je stopnja inflacije v Evropski jlospodarski skupnosti večja kot nsko leto v enakem času: ma-Prodajne cene najnujnejših ži-r>o/enlskih potrebščin so bile za ^ višje kot 30. junija lani, tedaj Jj® Je porast nasproti predlanske-"bjuniju znašal 2,8%. Statistični komisije ES (Eurostat) nava-
se je inflacija letos gibala
Počasneje kakor lansko leto samo a irskem ter v Franciji, Belgiji in i/Ojli (tu je celo nazadovala z na 11,8%).
..ed začetkom maja in koncem j ji1!a letos se je poprečni pokaza-! inflacije v dvanajsterici po-ZgPei za 0,3%: v Grčiji je poskočil a 1,3%, v Zvezni republiki Nem-aI1' Belgiji in Luksemburgu za ,2/o, v Franciji in Italiji za 0,3%, a. Veliki Britaniji in Španiji za ,4/», na Portugalskem pa za 0,5%.
Dolar spet rahlo gor
Dolar se je včeraj rahlo okrepil zaradi posega nekaterih centralnih bank, zlasti zahodnonemške in britanske, ki je narekoval operaterjem skrajno previdnost. Bundesbank je prodala lepo vsoto dolarjev, da bi ameriški valuti preprečila prebitje zidu 1,8410 marke, londonski zavod pa je s funti šterlingi nakupil veliko mark, to pa zato, ker je britanska denarna enota presegla raven 3,1950 marke in se bližala stopnji 3,20 marke. Tudi sicer velja funtu šterlin-gu velika pozornost, saj v primerjavi z drugimi evropskimi valutami precej več nese. Dolar, ki je včeraj kotiral v Italiji 1360,05 lire (v petek 1352,10) in v Frankfurtu 1,837 marke (1,8245), naj bi še poskočil.
Priporočila in nasveti strokovne komisije Steve
Kako oklestiti javne izdatke
»Če hočemo zmanjšati javne izdatke v Italiji, moramo prijeti za sekiro in ne za kirurški nož.« Takole piše v poročilu tako imenovane komisije Steve, ki jo je umestil decembra 1987 zakladni minister, da bi preverila učinkovitost tega finančnega mehanizma in postregla z receptom, kako spet uravnovesiti razmerje med izdatki in dohodki v državni blagajni. Komisija ugotavlja, da so javni izdatki pri nas občutno večji kot v večini industrijsko razvitih držav na Zahodu: lam so dosegli 50,3% notranjega kosmatega dohodka, kar pomeni 6,4% več od povprečja v »skupini 7«. Komisija priporoča, naj bi javne izdatke spočetka klestili z »grobimi« posegi, tem pa naj bi srednjeročno sledili »selektivni« ukrepi.
Kot prvi korak svetuje 3-odstotno proporčno skrčenje »poljubnih« izdatkov, ki jih imajo posamezna ministrstva, pri čemer bi od tekočih izdatkov odšteli stroške za osebje, obresti in poravnavo starih dolgov; na tej osnovi, ki bi ustrezala 130.000 milijardam na račun proračuna 1988, bi lahko že leta 1989 privarčevali 4.000 milijard lir. Komisija navaja še celo vrsto drugih ukrepov, ki bi prihodnje leto omogočili zmanjšanje javnih izdatkov za 13.000 milijard lir. Na zdravstvenem področju naj bi s podražitvijo »ticketov« in zdravil pridobili 2.000 milijard lir, nadaljnjih 500 do 1000 milijard naj bi prihranili s preureditvijo mehanizma za podpiranje izvoza olaga in storitev, drugih 500 milijard pa s fiskalizacijo socialnih dajatev; ta bi morala v prihodnje veljati samo za podjetja, ki so najbolj izpostavljena mednarodni konkurenci.
Minister Mamini: Pošta bo konkurirala bankam
Minister Mammi' je pripravil zakonski osnutek o preureditvi ministrstva za pošto in telekomunikacije. Poleg korenitega preustroja telekomunikacijskih služb predvideva osnutek ustanovitev novega, samostojnega podjetja, ki bo upravljalo vse poštne storitve z javno elektronsko pošto in brzojavno službo vred, dalje javno telematiko, naprave za mehanizacijo in avtomacijo ter zbiranje denarnih vlog. Podjetje, ki bo imelo juri-dični status javnopravne osebe in uživalo administrativno, premoženjsko, računovodsko in finančno avtonomijo, naj bi po Mammijevi zamisli konkuriralo bankam na področju zbiranja denarnih sredstev. Že danes upravljajo poštni uradi skoraj 110.000 milijard lir zaupanih sredstev, pri čemer odpade 35.000 milijard na tekoče račune in 75.000 milijard lir na druge oblike varčevanja.
Vlada SFRJ naj olajša bremena, ki tiščijo gospodarstvo k tlom
riar)610^6 Poletje je in kot kaže bo še dvakrat vroče, vroča pa se obeta v ^ Jesen. Poletni vročini, ki se iz dneva vrofn stopnjuje, se pridružuje še druga ne ltla, ki se kaže v vedno bolj zaostre-in n ,ozračju na področju gospodarskih Zain ■ ^nlh dogajanj. Vrste se štrajki, ki kot vedno širše in ostrejše oblike, cji j? oil tisti, ko so delavci predrli poli-n0 i!. kordon in vdrli v Zvezno skupšči-kor • r 50 vzklikali gesla in parole, ka-“lon .^0.1:ele imenovati, celo psovke kot nair0Vl<< in podobno. Vendar so to le zu-tlj il.?n?ki, kajti sicer v delovnih ljudeh k0t .krita žerjavica, ki grozi vzplamteti nih lrZraz obupa velike večine zaposle-Prež' S sv°iim delom zaslužijo komaj za tej, 1Ve.tje celo le nekaj dni v mesecu. U °vih povprečnih dohodkov se ne bi korri Ukazati npr. v lirah, ker bi se vsa-ta(jjUr zdeli neverjetni. To priznavajo ho-, Uradne statistike, ki sicer s svojo su-Prik rtlos*;j0 in povprečnostjo ne morejo ptj azati tistega, kar se za njimi skriva, davajo pa, da danes več kot 60% pre-
bivalstva ne more shajati s plačo, ki jo ali bi jo morali zaslužiti z delom.
Prehod na nov način gospodarjenja -kratko povedano - je torej težak in boleč že takoj v začetku, ko vsi ukrepi, ki jih predvideva sedanja reforma in ki jih zahteva Mednarodni denarni sklad, ki naj bi pomagal prebroditi začetne težave, še niso uveljavljeni. Ali bodo in kako bodo pa je še vprašanje, ki se postavlja iz dneva v dan vedno ostreje, ker je ob njihovem doslednem uveljavljanju pričakovati še večje reakcije. Posebno zato, ker odgovorni sami ne store vsega, kar je potrebno, da bi olajšali stanje in omogočili razvoj. Eden takih znakov je zadnji predlog zvezne vlade za rebalans, kar pomeni pravzaprav zvišanje zveznega proračuna, namesto da bi, kot je bilo pričakovati, začela ta vlada z zniževanjem bremen, ki tiščijo gospodarstvo k tlom. Posebno izvozno, ki zaradi velikih prispevkov in davkov v tujini ni konkurenčno. Mnogi morajo izvažati celo pod ceno samo, da pridejo do tujih plačilnih sredstev za
uvoz potrebnih surovin in repromateria-la. Tistim pa, ki tega ne morejo, kot je na primer večji del tekstilne industrije, ki bo vsak čas ostala brez bombaža, grozi ustavitev strojev. Večina namreč za nakup deviz na deviznem trgu nima dinarjev, posojila pa so predraga, saj presegajo obresti često za 100 in več odstotkov. Tekstilna industrija je omenjena le kot eden izmed primerov, ker ni edina v takem položaju.
Tako stanje ima razumljivo za posledico notranje napetosti, ki se kažejo celo in vedno bolj tudi v mednacionalni zaos-trenosti. Večkrat smo omenili medsebojne očitke o tem, kdo koga izkorišča. In tako lahko beremo, da na primer Slovenija izkorišča manj razvita območja češ da dobiva od tam poceni surovine, čeprav je znano, da bi jih dobila iz uvoza znatno ceneje, in podobno. Obratno pa navajajo ekonomisti, kaj in koliko daje Slovenija skupnosti, oziroma državi in nerazvitim. Na primer: Slovenec prispeva letos v sklad za nerazvite po 115.000 dinarjev ali največ, saj takoj za njim pri-
speva vsak Hrvat skoro polovico manj, to je 61.000, Srb 44.000 itd. do Makedonca z 31.000 dinarjev, da Albancev sploh ne navajamo. Slovenci tudi plačujejo največ davkov v zvezni proračun in to vsak po 176.000 dinarjev; za njimi so spet Hrvatje s 107.939 din, Srbi (obakrat je mišljena ožja Srbija brez Vojvodine in Kosova) s 79.924 din do Makedoncev s 45.713 din. Podatke je objavil dnevnik Delo in posebej ne terjajo komentarja, ko gre za omenjeni očitek o izkoriščanju.
Razumljivo je, da vse to ne pelje iz težav,'ki se bodo, kot vse kaže in kot napovedujejo, stopnjevale posebno v tej prvi fazi preusmeritve gospodarstva na novo pot. Zato je pričakovati, da se bo ob sedanjem vročem poletju pridružila še vroča jesen in to tembolj, ker se bo sedanjim naraščajočim težavam pridružilo še usklajevanje in morda tudi sprejem ustavnih dopolnil. Tudi takrat bo ponovno na udaru Slovenija, kar kažejo že sedanji odmevi posebno na to, ker je že v sedanjem postopku odklonila kot ne-
sprejemljivih 14 predlogov ustavnih dopolnil. Ta bi, če bi jih sprejeli, bistveno okrnila njeno suverenost in okrepila centralistično oblast in to celo na takih področjih, kot so kultura, šolstvo, davki idr. Mnogi nočejo razumeti zahtev in hotenj slovenskega naroda, ki se skozi stoletja bori za svojo samostojnost in si jo je priboril v zadnji vojni, pri čemer pa ne zanika, da je njegov obstoj zagotovljen le v skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi. V tem je slovenski narod enoten in veličastna manifestacija pred kratkim v Ljubljani, kot je mesto do sedaj še ni doživelo, je bila dostojno potrdilo tega.
Splošno je prepričanje, da je potrebno prebroditi sedanjo začetno krizo, posebno gospodarsko. Ob vseh ukrepih in predlogih, kako iz nje, je osnovno eno in sicer, da je treba od besed, ki jih je še vedno preveč, preiti k dejanjem, točneje k delu. To tudi zahtevajo delavci, ki so šli in gredo na cesto. Poleg tega pa zahtevajo za svoje delo, ki često ni nič slabše kot kjer koli drugje v svetu tudi dostojno plačilo in ne morda miloščino oziroma socialno pomoč.
^ApNE KOTACIJE
uennerali • ■ ■
... .........
:::::::::
ž?"-«':::::.........
«a|a risp...........
C9 risp. nc;;;;;;;; rascente............
e Priv.....
Pre®Scen,e risp.....
p ernuda .
s[p6nu,da risp.:::::: |lpriSp.:---
cas'ogi..:..........
^Piau .	.........
21.7.	25. 7.
86900	86500
15900	15750
6800	6620
40800	40200
15350	15170
17500	17400
7050	7000
1820	1804
816	794
2755	2715
2700	2675
1615	1605
2370	2340
2320	2310
1150	1125
4410	4400
2398	2310
2700	2700
1810	1810
1735	1735
2545	2595
2320	2350
285	285
2430	2398
21. 7.	25. 7.
Fidis		5400	6330
Gerolimich		87	87
Gerolimich risp		85	83
SME 		4260	4330
Štet		3582	3643
Štet W 10 		1300	1340
Štet W 9 		600	610
Štet risp		2950	2940
Tripcovich 		5440	5350
Tripcovich risp. nc		2430	2295
Att. Immobiliari 		3055	3055
FIAT 		9509	9479
FIAT priv		5875	5810
FIAT risp		5840	5770
Gilardini		13900	13050
Gilardini risp		9800	9690
Dalmine		235	234
Marzotto		5250	5214
Marzotto risp		5020	5020
Marzotto risp. nc		4180	4040
NEURADNO TRŽIŠČE		
I. C. C. U		700	700
SO. PRO. ZOO		950	950
Carnica Ass		.	10.500	10500
________________________ 25. 7 spr, %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI
BTP januar 1989 12,5% . . .
BTP julij 1988 12,5% ............ —	—
BTP nov. 1988 12,5%......... 100,60	—0,20
BTP okt. 1988 12,5% ........ 100,45	+0,20
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA
CCT ECU 1982/89 13% . . .	106,00	—0,19
CCT ECU 1982/89 14% ...	103,20	+0,19
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	107,70	+0,19
CCT ECU 1984/91 11,25% .	108,75	—0,05
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	108,00	—0,28
CCT ECU 1985/93 9% _________ 104,00	—0,57
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	105,30	—
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	102,80	—0,15
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	106,00	—
CCT april 1992 10%............... —	—
CCT julij 1992 IND......... 97,50 —0,15
CCT januar 1991 IND........	99,50 —0,10
CCT julij 1993 ............ 95,90	+0,10
CCT december 1990 IND . .	99,55 —0,10
25. 7. spr, %
CCT februar 1991 IND _________ 99,45	+0,10
CCT februar 1997 ............. 93,65	—0,05
CCT junij 1993 CV IND____	96,40	+1,15
CCT marec 1991 IND.......	99,25	—
CCT nov. 1993 CV IND . . .	.	95,60	—
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,15	+0,05
CCT avgust 1992 .............. 97,70	—
CCT avgust 1993 .............. 94,80	—0,11
CCT 1983/93 TR 2,5% ....	91,75	—0,05
CCT avgust 1988/93 IND .	.	99,95	—
CCT avgust 1990 IND......	99,40	—0,05
CCT avgust 1991 IND......	100,20	—0,05
CCT avgust 1995 IND......	93,90	+0,16
CCT avgust 1996 .............. 93,60	+0,11
CCT april 1991 IND .......... 100,70	—0,05
CCT april 1992 ............... 97,00	—0,21
CCT april 1995 IND ........... 92,25	+0,11
CCT april 1996 ............... 92,80	+0,11
CCT december	1990	IND	. .	101,90	—0,05
CCT december	1991	IND	. .	99,65	—0,05
CCT december	1995	IND	. .	94,10	+0,11
CCT december	1996	IND	. .	93,85	—
I*
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
, ............ ............25. 7. spr. %
^^JNDUSTRIJA - KMETIJSTVO______________
Alivar
9uit0ni...................... 8940	-4,84
EridanL...................... 9199	0 55
perugi'aa.................... 4540	+0'88
^ASOVALSTVO - BANČNIŠTVO_______________
A''eanza aSS................ 43500	~2'24
AsS|ta Ass. risp. por. . . .	44890	—0,68
Sonia3 ..................... 15420	-1’78
Latina L..................... 2299	C.86
Qene A.s« ord............... 15260	—0,90
'talij A Ass................ 86225	—0,89
AbeiHe ..................... 10105	-2,31
La Fona-.................... 85810	0 22
La pr','aria spa............ 60230	+0,71
L|°yd AHdente .............. 21800	—0,9°
Sas frAdriatico :........... 15750	—0,93
?AS .	  40150	—1,56
oO-Port..................... 15170	—1,17
Snipoi ..................... 18120	—1,78
BancJPriV' ................. 16150	—1,04
8anCo Hi0?m' l,a"aria ....	2275	+1,56
P^ito L,0"13 ................ 6000	+0'13
n,®rbant llano ............... U10	—°.89
Medioh=Caord................ 18°10	+0,11
^ nca.................. 18490 —0,59
c^j^Mndustrija _ CEMENT________________
P:^SpreUr9° ord............. 14040	—0,77
iSdariA0 ................... 23000	+021
P°n'ladon .................. 21450	—°'23
C0li9ra? Er£nv............... 9650	—
U 'Pentir dlt°r|a'e....	5030	—0,59
talcernemi................... 2975	-0,33
' '............... 107200	—0,27
25. 7. spr. %
Unicem			 19450	—0,71
Unicem risp			 8650	+ 0,34
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI		
Calp 			 2650	+ 7,72
Fidenza Vetrar 1000		 5995	+ 0,08
Italgas 			 1824	—1,40
Mira Lanza			 40000	—0,12
Montedison 1000 . .		 1798	—1,20
Montefibre 			 1787	—0,44
Pirelli 			 2715	—1,48
Pirelli risp			 2675	—0,88
Recordati ord			 7660	+ 1,94
Saffa			 7284	—1,43
Siossigeno			 24912	—0,31
Snia BPD 			 2331	—1,06
Snia Fibre 			 1404	—1,47
Snia Tecnopolimeri		 4400	+ 0,22
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente			 4400	—0,22
Silos Genova			 565	—1,39
Standa 			 19640	—1,55
Standa risp. port. . .		 6700	+ 3,07
Alitalia cat. A			 2559	—0,23
Alitalia priv			 1522	+ 0,13
Italcable			 11420	+ 1,51
SIP 			 2619	+ 2,10
SIP risp. port			 2275	+ 0,66
Sirti			 8450	+ 1,44
ELEKTROTEHNIKA -	FINANCE	
Ansaldo Trasporti .......... 4940	+2,91
Tecnomasio.................. 1529	+1,25
Bastogi...................... 285	+0,70
25. 7, spr. %
Bonifiche Siele ............. 24250	—0,20
Bonifiche Siele risp......	8750	—0,56
CIR - Comp. Ind. Riunite ..	5540	+0,18
CIR risp...................... 5460	—
Cofide........................ 5760	—0,34
Comau Finanziaria ............ 2398	—1,27
Editoriale SpA ............... 2995	—0,16
Euromobiliare ................ 5430	+2,45
Ferruzzi Agric................ 1545	—0,32
Fidis........................  6330	—0,78
Fimpar ....................... 1430	—2,05
Finarte ...................... 3115	—
Fiscambi Fielding............. 6545	—
Fiscambi risp................. 1728	—1,25
Fornara ...................... 2280	—0,91
Gale ........................ 30000	—
Gemina........................ 1365	—0,51
Gemina risp................... 1307	—0,98
Gerolimich................... 87,25	+0,28
Gerolimich risp. port.....	83,00	—2,35
IFI priv..................... 16899	—0,30
IFIL fraz..................... 3295	—3,37
IFIL risp. port. fraz......... 1850	—1,75
Iniziativa Meta.............. 10750	—0,09
Iniziativa Meta risp.......... 3780	—3,32
Italmobiliare............... 111725	—0,68
Pirelli & C................... 4950	—
Riva Finanziaria ............. 9100	—0,54
Sabaudia Finanziaria ....	1721	—0,57
Sabaudia risp. nc ............ 1016	—1,26
Saes.........................  1605	—
SME .......................... 4330	+0,93
SMI Metalli................... 1995	+1,78
SMI risp...................... 1785	—0,83
SOGEFI........................ 4710	—0,25
Štet.......................... 3650	+1,38
Štet risp. port............... 2945	+1,02
	25. 7.	spr. %
Tripcovich 		5350	—1,65
Tripcovich risp. nc		2295	—5,51
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		3055	—
Calcestruzzi		10350	—0,95
Cogefar 		5300	+ 2,11
Del Favero		3870	—0,76
Grassetto SpA 		9280	—0,74
IMM Metanopoli		1084	—0,09
Risanamento Napoli . . .	15899	—0,63
Vianini 		2951	+ 1,06
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aritalia ord		2330	—0,85
Danieli & C		5650	—
Data Consyst 		8818	—
Fiar SpA		. .	13520	+ 0,29
Fiat ord		9480	—0,42
Fiat priv. .v		5801	—1,42
Fiat risp		5740	—1,79
Franco Toši 		17000	—1,16
Gilardini		13050	—6,04
Magneti Marelli		3010	—0,16
Merloni		1650	—
Necchi ord		2440	—1,57
Olivetti ord		9955	—0,94
Olivetti priv		5860	—5,93
Pininfarina		9650	+ 1,68
Rodriguez SpA		10390	—0,09
Safilo 	 		5600	—
Safilo risp		5350	—
Saipem		2065	—0,24
Saipem risp		2001	—1,91
Teknecomp 		1162	—0,68
25. 7. spr. %
CCT ECU febr. 1994 ........... 102,80	—0,10
CCT ECU maj 1994 ............. 94,65	—0,11
CCT EFIM avg. 1988 IND . .	100,00
CCT ENI avg. 1988 IND ...	100,10	—0,05
CCT februar 1991 IND ... .	102,05	+0,05
CCT februar 1992 IND ....	98,60	—0,10
CCT februar 1992 9,8% . . .	100,00-	—
CCT februar 1995 IND ....	97,80	—
CCT februar 1996 ............. 94,61	—0,26
CCT februar 1997 IND ....	93,70	+0,05
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	102,50
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	102,20	—
CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	102,15	+0,10
CCT januar 1991 IND........	102,05	—0,05
CCT januar 1992 IND........	99,55	—0,10
CCT januar 1992 11% ._________ 100,00
CCT januar 1996 .............. 94,75	—
CCT januar 1996 CV IND . .	97,00	—
CCT januar 1997 IND........	93,95	—0,11
CCT januar 1995 IND........	92,45	+0,11
CCT januar 1996 IND........	93,75	+0,371
CCT INAM jan. 89 12,5% . .	100,80	+0,05
CCT jul. 88 EM 83 IND______	—	—
CCT julij 1990 IND .......... 99,55	—
CCT julij 1991 IND.......... 100,30	—
CCT julij 1995 IND........... 95,05	—
CCT julij 1996 .............. 94,55	+0,27
CCT maj 1991 IND............ 100,60	—0,05
CCT maj 1992 ................ 96,20	+0,16
CCT maj 1995 IND...........	92,35	+0,22
CCT maj 1996 ................ 92,75	+0,11
CCT maj 1997 IND............. 92,60	—
CCT marec 1991 IND.........	100,60	—0,10
CCT marec 1995 IND.........	93,0.0	+0,32
CCT marec 1996 ............... 93,40	+0,11
CCT marec 1997 IND.........	93,30	—0,05
CCT nov. 1990 IND............. 99,50	—0,05
CCT nov. 90 EM 83 IND .. .	101,80	—0.15
CCT nov. 1991 IND........... 100,20	—
CCT nov. 1992 IND............ 97,27	—0,26
CCT nov. 1995 IND............ 93,70	+0,05
CCT nov. 1996 IND............ 93,65	—0,05
CCT oktober 1993 IND ... .	95,50	—0,31
CCT okt. 88 EM 83 IND ...	100,15	—0,05
CCT oktober 1990 IND_______	99,35	—0,05
CCT oktober 1991 IND_______	100,15	—0,05
CCT oktober 1995 IND ... .	93,65	—0,05
CCT oktober 1996 IND ....	93,55	—0,05
CCT sep. 88 EM 83 IND . . .	100,00	—0,05
CCT sep. 1990 IND..........	99,20	—
CCT sep. 1991 IND........... 100,20	—0,10
CCT sep. 1995 IND............ 93,45	+0,11
CCT sep. 1996 IND..........	93,25	—0,05
CTS marec 1994 IND.........	72,20 —0,14
CTS april	1994 IND ......... 71,40	—
ED SCOL	1975/90 9%	....	99,00	—
ED SCOL	1976/91 9%	_____ 98,00	—
ED SCOL	1977/92 10%	.	.	.	99,90	—0,35
REDIMIBILE 1980 12% . . .	101,00 —0,59
RENDITA — 35 5% ........... 73,00	—
Davisov pokal: od 16. do 18. decembra v Got e bor ga
Finale Švedska - ZRN
S. Koreja vendarle na OI?
SEUL — Po trditvah predsednika južnokorejske opozicijske demokratske stranke za združitev obeh Korej Kim Young Sama je zelo verjetno, da bo Severna Koreja kmalu sporočila svojo pripravljenost za udeležbo na olimpijskih igrah. Kim Young Sam meni, da bodo v Pjongjangu to vest objavili šele 15. avgusta, ob 43. obletnici osvoboditve izpod japonskega kolonialnega jarma.
Kot znano, traja spor med Korejama že vrsto mesecev. V Pjongjangu so zahtevali, naj bi igre priredili skupaj. V Seulu so se sprva omejili na vabilo k udeležbi tekmovalcev, nato so bili pripravljeni severnjakom odstopiti nekaj manj pomembnih panog, nikakor pa niso bili za enakopravno delitev iger. Zato je sledil bojkot Severne Koreje.
Zdaj kaže, da so v Pjongjangu zavzeli bolj prožno stališče. Temu je botrovala vzpostavitev pogovorov za nacionalno spravo, za katero se zavzema tudi seulski parlament, predvsem pa študentje, ki vse bolj pogosto manifestirajo po seulskih ulicah. Severna Koreja je na namige sosedov že ugodno reagirala, v pogovoru z ameriškimi funkcionarji pa se je baje izvedelo, da pripravlja Pjongjang pravi preokret.
Vrsta političnih opazovalcev meni, da bi lahko bojkot preklicali tudi Etiopija in Kuba, medtem ko bo Albanija zanesljivo ostala na okopih. Možno je, da bi v tem primeru mednarodni olimpijski odbor izjemoma dovolil vpis teh držav, čeprav je rok za prijavo že zapadel.
Nogomet: Avellino v kritičnem stanju
Maradona utišal polemiko
ko je od veterana Bruscolottija sPr^e| kapetanski trak, je slednjemu obljub*' da ga bo počastil do zadnjega. I*1 1 obljubo namerava držati.	,
Vendar pa je Maradona dodal, **, bo osebno vprašal predsednika Fer^ na in trenerja Bianchija za razloge *>“' stranitve štirih »upornikov«. InteAl — :—.	—ob*®'
NEAPELJ — Diego Armando Maradona je svojemu trenerju Ottaviu Bi-anchiju predlagal dokončno ali vsaj dolgotrajno premirje. Ta predlog namreč izhaja iz sinočnjega polurnega televizijskega intervjuja časnikarju privatne televizijske mreže »Canale 10«. To pa naj bi storil, po lastnih izjavah, iz več razlogov. Prvi je ljubezen do mesta Neapelj in njegovih prebivalcev ter iz spoštovanja do lastnega društva. Drugi, ker ima pač že 28 let in torej nima več take želje po borbi, kot jo je imel pred štirimi leti, ko je zapustil Barcelono in se podal v Italijo, tretji pa, da ne bodo hudobni jeziki spet natolcevali, da želi prestopiti k Romi ali k Juventusu.
Vseeno pa je Maradona dodal, da ne bo mogel zlepa pozabiti svojih štirih nogometnih tovarišev, ki so morali prisilno zapustiti ekipo. Ti so Ferrario, Garella, Giordano in Bagni. Posebno za slednjega mu je žal, saj je bil piravi zastavonoša ekipe in so ga odrinili v koš za staro šaro in ga dokaj hitro pozabili. Prav iz tega razloga Maradona noče zapustiti ekipe: da ga ne bi neapeljski navijači, ki so mu toliko dali, zapustili in ga nato pozabili. Pred leti,
pa je zaključil s trditvijo, da so prot* mi z Bianchijem v zadnjih dneh nas*3' li zaradi nasporazuma in napačno *>* terpretiranih trditev, ki so jih nato, P® njegovih besedah, časnikarji, napač** zabeležili. Dejal je še, da bo tistefP novinarja, ki mu je podtaknil trditeV »ali jaz ali Bianchi«, tožil.
Primer Avellino se zaključuje, ven’ dar pa ne v prid drugoligaša iz Kan*' panije. Potem ko sta industrijca n3 področju paste umaknila svojo oblju_ bo finančne pomoči, je stanje Avellin3 postalo kritično. Skoraj gotovo )e.n^: mreč, da se ekipa ne bo mogla vpis®1 v bližnje prvenstvo. Danes bo sicer za-sedal svet nogometne zveze in raZ' pravljal o primeru, vendar je n*a‘° možnosti, da se ekipa reši pred prop^j dom. V podobnem stanju je v C-2 1*3* ekipa Pistoieseja.
V zadnji etapi je Van Poppel spet ugnal Bontempija
Okrnjeno Delgadovo zmagoslavje
BAASTAD - V finalu teniškega Davisovega pokala se bo Zvezna republika Nemčija pomerila s Švedsko. Že v prvem dvoboju tretjega dne v Baastadu je Mats Wilander brez težav z zgovornim 6:1, 6:1, 7:5 v eni uri in 48 minutah premagal Henrija Leconta in postavil konec upanj Francozom, ki so se povečala j>o lepi zmagi v nedeljski igri dvojic. Slo je v bistvu za ponovitev finala v Rolland Garrosu, le da je Wilander tokrat imel še lažje delo.
Zadnji dvoboj je bil tako brezpredmeten, namesto Noaha in Edberga pa sta na igrišče stopila Kent Carlsson in Thierry Tulasne. Carlsson je zmagal s 4:6, 6:3, 6:3, tako da je bil končni izid 4:1 za Švedsko, kot lani v Frejusu; le da je šlo takrat za četrtfinale.
V	finalu, ki bo od 16. do 18. decembra v Gdteborgu, sodeluje Švedska že šestič zapored, Nemci pa so tako daleč doslej prišli le trikrat. Vztrajno se govori o tem, da bo predsednik zahodno-nemške teniške zveze Claus Stauder ponudil Švedski »pomembno vsoto denarja« zato, da se odpove finalu na domačem igrišču in sprejme nastop v ZRN.
V	jugoslovanskem taboru medtem, kljub porazu s 5:0, dokaj ugodno ocenjujejo nastop modrih v Dortmundu. Uvrstitev v polfinale svetovne skupine bo v posušene blagajne teniške zveze prinesla 150 tisoč dolarjev nagrade, kar bo lahko pripomoglo k vzponu te panoge v Jugoslaviji.
Dvoboj v ZRN je pokazal tudi, da Živojinovič ni več edini adut v moštvu modrih. Prpič je po triletni odsotnosti zaradi poškodbe na kolenu ob svojem povratku opozoril nase po svoji hitrosti in odlični tehniki, upoštevati pa je treba tudi Orešarja, ki zdaj le igra vse bolje.
Toda zvezni selektor Radmilo Ar-menulič največ upanj polaga v 17-let-nega Spličana Gorana Ivaniševiča, ki je v igri dvojic opravil svoj debut v reprezentanci in še posebej v prvih dveh nizih pokazal izredno nadarjenost. Če bo resno treniral in obvladoval svoj vroč dalmantinski temperament, lahko postane steber moštva.
Slobodan Živojinovič je igral slabše kot zmore. Lahko mu zamerijo, da se za ta dvoboj ni kaj prida pripravljal. Treniral je premalo, kar je bilo še posebej razvidno proti Beckerju. V dvoboju z Jelenom pa se je obnašal kot cirkuški klovn. Kljub temu ostaja najboljši jugoslovanski igralec in najzaslužnejši za tako Visoko uvrstitev svoje reprezentance.
PARIZ Pedro Delgado (28 let) je za Bahamohtesom in Ocano tretji španski zmagovalec na francoskem Touru v 75 izvedbah te naj večje etapne kolesarske dirke na svetu. Delgado je vozil izredno, bil je edini in absolutni protagonist naporne preizkušnje. Treba je reči, da je afera okoli dopinga v očeh javnosti okrnila njegov uspeh. Delgada niso diskvalificirali edinole, ker probenicida ni v seznamu sredstev, ki jih prepoveduje mednarodna kolesarska zveza, vendar pa ga na indeks postavlja mednarodni olimpijski odbor.
Toda kaže, da je kolesarski svet prežet s podobnimi aferami, ki zdaj nikogar ne razburjajo. Organizatorji dirke in sami kolesarji so Delgadu izrazili vso svojo solidarnost, skratka "ambi-ent" je zmago Španca povsem sprejel in to je dovolj za njeno legitimacijo. Zadeva je, kot znano, mobilizirala celo politike in le malo je manjkalo, da bi prerasla v mednarodni spor med Francijo in Španijo.
Zadnjo etapo, ki je karavano pripeljala pod obelisk na Plače de la Con-
corde v Parizu, je dobil nizozemski šprinter Van Poppel, ki je za nekaj centimetrov spet ugnal Italijana Bontempija. To je bila že četrta etapna zmaga Van Poppla.
Za Italijane se je tudi letošnja odprava na Touru končala bolj klavrno, če ne upoštevamo nekaj občasnih uveljavitev posameznikov. Očitno italijansko kolesarstvo zelo zaostaja, Giro pa je le bleda sence francoske dirke, s katero se zdaj res ne more primerjati. Vrtoglavi ritem v ravnini (skoraj 45 km povprečne hitrosti) in številni vzponi so značilnost Toura, medtem ko je Giro mnogo manj zahteven in omogoča kolesarjem, da si med eno in drugo težjo preizkušnjo oddahnejo.
Kakorkoli že, pa je Tour pokazal tudi, da je treba tudi v kolesarskem svetu narediti red in spremeniti pravila glede ugotavljanja dopinga.
Vrstni red 22. etape: 1. Van Poppel (Niz.) 4.51"29"; 2. Bontempi (It.); 3. Her-mans (Bel.).
Končni vrstni red: 1. Delgado (Šp.) 84.27'53"; 2. Rooks (Niz.) po 713"; 3. Parra (Kol.) 9'58"; 4. Bauer (Kan.)
1215"; 5. Boyer (Fr.) 14 04"; 6. Herrera (Kol.) 14’36"; 7. Pensec (Fr.) 16'52”; 8. Pino (Šp.) 18'36"; 9. VVinnen (Niz.) 1912"; 10. Roux (Fr.) 20'08"; 22. Vjsenti-ni (It.) 33'23"; 62. Bugno 1.1811".
Med ženskami Longojeva
PARIZ — Tudi po zadnji etapi ženskega Toura je Francozinja Longojeva ohranila svojo prednost in dobila dvoboj z večno tekmico Caninsovo. V zadnji etapi je zmagala Francozinja La-fargue. Končni vrstni red je sledeč: 1. Longo (Fr.) 22.41'38"; 2. Canins (It.) 1'20”; 3. Hepple (Avstral.)!3'04.
Salvadoru trofeja Matteotti
PESCARA Ennio Salvador je zmagovalec dirke za trofejo Matteotti, veljavno tudi kot selekcijska preizkušnja za SP. Za njim sta se s polminutno zamudo uvrstila Danca Marcussen in Soerensen, četrti je bil Fondries, pobudnik vseh najbolj pomembnih epizod dirke.
Atletika: selekcije za Seul
Izredni rezultati
INDIANAPOLIS — V Indianapolis0 so se zaključile ameriške atletske se' lekcije za udeležbo na olimpiadi v Se-ulu septembra letos, nekateri atleti Pa so dosegli izredne rezultate. Glav**8 junaka teh selekcij (in prav gotov** tudi Seula) sta Carl Lewis in pa F10" rewnce Griffith-Joyner. Prvi je bil o°' ličen na teku na 100 m, saj je s pom0®' jo vetra celo postavil svetovni rek°r“ z »nemogočo« znamko 9"78, ter v sk°' ku v dolžino, kjer je skočil 876 cm let bil dva centimetra boljši od Myricksa' Lewis je sicer delno razočaral v tek1* na 200, ker ni... zmagal, saj ga je preb*" tel 21-letni Joe Deloach (19' 96).
Griffithova pa je, kot znano, post3' vila svetovni rekord v teku na 100 t** (10"49) ter zmagala tudi v teku na 20° m, vendar pa je tu tudi delno razoča' rala, saj so vsi od nje pričakovali sVe' tovni rekord, ki ga nato ni bilo. Postavila je znamko 21"85, kar je slabši fa® od njenega nedavnega 21"77 in seveda od svetovnega rekorda Kochove *** Drechlerjeve (21"71).
V teku na 400 m pa je zmagal Butci* Reynolds z odličnim časom 43"93, k®* je najboljši čas na nadmorski višin* nič.
Avtomobilizem: po VN Zahodne Nemčije v Hockenheimu
Senna se je približal Proštu
HOCKENHEIM (ZRN) Tudi v nemškem nalivu sta McLarenova bolida nadaljevala svojo zmagoslavno pot do osvojitve svetovnega naslova. Prav gotovo lahko zatrjujemo z dokajšnjo mero zanesljivosti, da bo prvo mesto na svetovnem prvenstvu postalo domena Prosta in Senne, ki sta tudi v Hockenheimu prehitela vse ostale udeležence. Brazilec Ayrton Senna se je tokrat uvrstil tudi pred sotekmovalcem Alainom Proštom in ga prehitel tudi v številu skupnih zmag (5:4). Prost je sicer še vedno leader na skupni lestvici, vendar se mu je Senna sedaj približal na same tri točke. Zato bo naslednja dirka za VN Madžarske v Budimpešti obogatena še z motivom ri-valnosti med omenjenima pilotoma.
Na tretje mesto je s ferrarijem pristal Avstrijec Berger, ki je bil ob izteku dirke dokaj poklapan, saj so možnosti, da bi posegel v dialog za vrh, še samo teoretične. Berger je spet obžaloval številne pomanjkljivosti italijanskih vozil in priznal, da so McLareno-
vi avtomobili letos nedosegljivi. Bolj spokojno pa je reagiral Alboreto, ki se je uvrstil na četrto mesto.
Dež je že v prvem krogu povzročil manjšo nezgodo, katere žrtev je bil Nelson Piguet, v nadaljevanju pa sta se ponesrečila še Alliot in Patrese, zaradi tehničnih težav pa se je iz dirke umaknila še četverica pilotov,
VRSTNI RED VN ZRN 1. Senna (Braz. - mclaren) v 1.32'54"188 s p. h. 193,148 km na uro; 2. Prost (Fr. - mclaren); 3. Berger (Av. -ferrari); 4. Alboreto (It. - ferrari); 5. Ca-pelli (It. - march-judd); 6. Boutsen (Bel. - benetton-ford); 7. Warwick (VB - ar-rows); 8. Gugelmin (Braz. - march-judd); 9. Nakajima (Jap. - lotus-honda); 10. Cheever (ZDA - arrows).
LESTVICA ZA SP
1. Prost (Fr.) 60; 2. Senna (Braz.) 57; 3. Berger (Av.) 25; 4. Alboreto (It.) 16; 5. Piguet (Braz.) 15; 6. Boutsen (Bel.) 12; 7. Warwick (VB) 9; 8. Mansell (VB) 9; 9. Nannini (It.) 6; 10. Palmer (VB) 5.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ 1. McLaren 117; 2. Ferrari 41; 3. Be-netton 18; 4. Lotus 16; 5. Arrows 10; 6. VVilliams in March 7; 8. Tyrrell 5; 9. Rial 3; 10. Minardi 1.
Plavanje: končano jugoslovansko prvenstvo
Darjan Petrič (Triglav) najboljši posameznik
REKA - Na jugoslovanskem državnem plavalnem prvenstvu, ki se je v nedeljo končalo na Reki, je prav zadnji dan Koželj (JBM) dosegel nov državni rekord na 200 m delfin z 2'02"18, Grubišič (Jadran Split) pa na 200 m prsno z 2'27"38.
Sicer pa sta bila najboljša posameznika tega prvenstva Darjan Petrič (Triglav Kranj za rezultat na 1.500 m) in Petričičeva (POŠK) za rezultat na 400 m prosto.
Na motociklistični Veliki nagradi Francije
Lavvson tokrat ugnal Gardnerja
Lavvson na yamahi - zmagovalec v pollitrskem razredu
LE CASTELLET (FRANCIJA) Ameriški pilot Eddie Lavvson je na dirki za VN Francijo osvojil prvo mesto v najbolj prestižnem razredu, do 500 ccm, in se spet usidral na prvo mesto skupne lestvice.
V razredu do 250 ccm je slavil Švicar Cornu, medtem ko je bil Španec Martinez spet brez enakovrednega tekmeca v kategoriji do 125 ccm.
Na žalost je na francoskem dirkališču prišlo tudi do dveh smrtnih nesreč, kar ni prvič, čeprav velja Le Castellet za varno progo. Francoska dirkalca Patrick Durix in Erič Sabatieux sta v soboto ponoči podlegla posledicam poškodb iz nesreče med poskusnimi vožnjami dirke za francosko DP.
VRSTNI RED
125 ccm: 1. Martinez (Šp. - derbi) v 36T9"91, povp. 153,518 km na uro; 2. Gianola (It. - honda); 3. Catalano (It. - aprilia). 250 ccm: L Cornu (Švi. - honda) v 37'23"94, 167,780 km na uro; 2. Pons (Šp. - id); 3. D. Sarron (Fr. - id). 500 ccm: 1. Lavvson (ZDA -yamaha) v 42T5"652, 173,233 km na uro; 2. C. Sarron (Fr. - id); 3. Šchvvantz (ZDA - suzuki).
LESTVICE ZA SP
125 ccm: 1. Martinez (Šp.) 140; 2. Gianola (It.) 120; 3. Spaan (Niz.) 76. 250 ccm: 1. Pons (Šp.) 166; 2. Garriga (Sp.) 158; 3. Cornu (Švi.) 142. 500 ccm: 1. Lavvson (ZDA) 185; 2. Gardner (Avstral.) 158; 3. Rainey (ZDA) 143.
Košarka: ženski mednarodni turnir Mimosa
Košarkarice na jubileju
Drevi bo na odkritem igrišču košarkarskega kluba Santos začela dvajseta jubilejna izvedba mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja za trofejo »Mimosa« v organizaciji športnega društva Saba. Letošnjega tekmovanja se bodo udeležila štiri moštva in sicer tržaški prvoligaš Ginnastica CRUP, jugoslovanski drugoligaš Zadar ter madT žarski in čehoslovaški prvoligaški postavi BEAC iz Budimpešte ter KPS iz Brna.
SPORED
Danes: 20.00: KPS Brno - BEAC Budimpešta; 21.30: SGT CRUP - Zadar.
Jutri: 20.00: finale za 3. mesto; 21.30: finale za 1. mesto.
V primeru slabega vremena bodo potek tekem preložili na naslednji dan.
Prvi stolpec Totocalcia
RIM — Prvi stolpec Totocalcia, ki se nanaša na nogometne tekme za italijanski pokal, ki bodo v nedeljo, 21. avgusta, je sledeč: Ancona - Piša, Arezzo - Sampdoria, Barletta - Bari, Cesena - Udinese, Foggia - Catanzaro, Genoa - Fiorentina, Vicenza - Verona, Messina - Campobasso, Padova - Lec-ce, Parma - Inter, Pescara - Lazio, Sambenedettese - Bologna, Triestina -Torino.
Rešen problem Seul - UEFA
ZUERICH — Pred kratkim je dvignila mnogo prahu izjava predstavnika Milana, da bo slednji s težavo dal svoje nogometaše olimpiski reprezentanci, saj ima v istem obdobju povratno tekmo prvega kola pokala UEFA. Isti problem seveda velja tudi za Juven-tus. Milan daje olimpiski selekciji kar pet igralcev in je torej razumljivo, da noče kompromitirati svojega nadaljnjega udejstvovanja v pokalu UEFA zaradi olimpiskih zadolžitev.
Vendar pa se je problem pozitivno rešil. Na predlog predsednika italijanske nogometne zveze Antonia Mattar-reseja bodo lahko ekipe, ki imajo svoje igralce v olimpijskih reprezentancah, premaknile povratno tekmo prvega kola od 5. na 12. oktober.
Vaterpolo:
Posillipo državni prvak
NEAPLEJ — Ekipa Posillipa je S*J noči osvojila svoj tretji državni nasl° v vaterpolu. Na finalni tekmi je na mreč premagala »bratrance« Canotti^ rija s 6:5. Regularni časi so se zaklj**® li s 4:4, v podaljških pa so bili spre tnejši vaterpolisti Posillipa, ki so za služeno slavili.
Ženski mundialito: delni uspeh Italije B
RIVA DEL GARDA — Druga žensk3 nogometna postava Italije je s*n<!.j izenačila proti Franciji z izidom ' (0:1). V prvem delu igre so pove** Francozinje, nato pa so Italijanke iz® načile.
:iklizem:
nladega motokrosista
LI — Osemnajstletnega Stefa**3 narija so včeraj pogrešali P. /anju v motokrosu v. oko*
. Žal se je zadeva končala ^ neki lovec je namreč na 0 nesrečnega mladeniča, ki je ji j ujetnosti zgrešil traso ter Pa^a. ad. Še nekaj časa je bil Pr* ai si ie snel čelado ter oreh0 .

1
■
totip
jfj)
1.	— 1. Escudo
2. Egoring
2.	— 1. Detector
2: Fontolan
3.	— 1. Esignano
2. Erkovvlt Az
4.	— 1. Bagaro
2. Brabante
5.	— 1. Eliza
2. Erbolat
6.	— 1. Maometto
2. Mirella Levorato
%
1
2
1
1
S
2
S
2
X
X
X
KVOTE
12
11
10
31-72n noo 1‘f
Nogomet: kljub organizacijskim težavam
Člansko ekipo Mladosti le vpisali za prvenstvo
v Drih^61!-' ^^ans'ia ekipa doberdobske Mladosti ne bo
razni °°nli sezoni nastopala v prvenstvu, je mimo. Kljub
- ■.......................
Knt li9°-
1 smo sicer že poročali pred nekaj dnevi, je ŠD Mla-^islirno-0^! sezoni zašlo v hudo krizo. Pri tem sploh ne
s katerimi se še vedno soočajo pri tem se vendar odločili za vpis enajsterice v tretjo
amatersko
K dost
se5®° na dosežke, ki so jih doberdobski predstavniki do se ji V raznih prvenstvih, saj so tako članska postava, kateri dod ,lzla^ovrl° napredovanje v drugo amatersko ligo šele v (iesjj.ni“ srečanjih, kakor mladinske postave, povsem za-Itjdg v° opravile svojo nalogo. Kriza pa je zajela odborniški Prib rj,. l11*3 temu da je nogomet že tradicionalno najbolj pri J o olj ena športna panoga v doberdobski občini, kar tudi Prem ^t;a^na prisotnost zvestih navijačev ob robu igrišča, je sten 3 0 takih' ki so pripravljeni žrtvovati del svojega pro-
Jf casa za društveno delovanje, da j rezonžn°st do vaškega društva je doseglo tako stopnjo, p^Predsedmk Mladosti Dario Gergolet na občnem zboru iti v HStavk°, ker Sam zmopel več skrbeti za organizacijo Pain • nie vseh društvenih obveznosti. Ob vsem tem se je ter;?P J Postavilo v dvom vpis članske ekipe v tretjo ama-de 0 ker si ni nihče hotel prevzeti odgovornosti gle-Pretevfh^tva in vodenja ekipe, in to kljub temu da se je v za nek|i sezoni kraška enajsterica prav do zadnjega borila
Prestop v višjo ligo.
Njnr ,2a namen so imenovali odbor, kateremu predseduje stari'10 Gergolet, ki bi skušal rešiti društvo iz kritičnega sq zdi se, da so se stvari le malce premaknile, tako da niso yPisali člansko ekipo v prvenstvo. S tem pa še zdaleč s S|r re.šerie vse težave, saj bo potrebna velika angažiranost Pa rani čimvečjega števila vaščanov, tako da bo zagotovljeni in kontinuiteta nogometa v Doberdobu. (MAL)
Na srečanju Kotalke brez meja
Množična udeležba in dobra kakovost
Pred kratkim je na openskem kotalkališču potekalo mednarodno kotalkarsko tekmovanje »Kotalke brez meja«, v priredbi DLF (športno rekreacijski železničarski krožek). Tekmovanja se je udeležilo več kot šestdeset kotalkarjev različnih starostnih kategoriji, v predstavništvu osmih društev različnih narodnosti, v skladu z duhom prireditev v prostoru Alpe - Jadran.
Na splošno je prireditev potekala na zadovoljivi kakovostni ravni, ob sklepu tekmovalnega dela pa je bila na sporedu ekshibicija meddruštvene folklorne reprezentance (DLF, Polet in Gioni), ki je že nastopala tudi v Beljaku, na tamkajšnjem Alpen Adria Fest.
Že to nedeljo pa je bilo v Vidmu nadaljevanje te prireditve, ki je bodo sklenili avgusta meseca v Ljubljani. V Vidmu je (in v Ljubljani bo) sodelovalo devet društev in sicer DLF, POlet, PAT, Gioni, Olimpia Videm, Olimpija Ljubljana, KUK Nova Gorica, UG Goriziana in Uljanik iz Pulja.
Naj še navedemo, da so se Poletovi tekmovalci dobro odrezali na prvem tekmovanju ter se uvrstili na četrto mesto skupne društvene razvrstitve.
REZULTATI
KATEGORIJA A: 1. Mojca Jereb (Olimpija LJ); 2. Martina Anghelone (DLF); 3. Katja Lumbar (Olimpija LJ); 7. Cris-tiana Merlo (Polet); 17. Johanca Križnič (Polet). KATEGORIJA B: 1. Luisa Cocevar (PAT); 2. Jure Kovač (Olimpija LJ); 3. Elena Prelec (Polet); 4. Jana Kosmač (Polet); 13. Francesco Micalessi (Polet); 17. Francesca Gurtner (Polet); 26. Barbara Košuta (Polet). KATEGORIJA C: 1. Alessandro D Agostino (PAT); 2. Fabio Paulin (UGG); 3. Deborah Narvin (UGG). DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Olimpija LJ 19 točk; 2. PAT Trst in UGG 17; 4. DLF in Polet 12; 6. KUK Nova Gorica 9; 7. Olimpia Videm 8; 8. Uljanik Pulj 7.
Kotalkanje: pogovor s trenerko SKD Vipava s Peči Nado Devetak
»Težave z vadbenim prostorom«
s pP0rtno in kulturno društvo Vipava dp-NM6 z uspehi na pokrajinski in setigj?1 ravni uvedlo svoje drugo deska l|e.^elovanja. Predvsem kotalkar-dejjj dejavnost daje društvu iz sovo-tadj 116 občine svoj pravi pečat in to Vpn,,Karac|i dejstva, da je to edina slo-Ka' s^uPina na Goriškem.
Pa J Vet ° letošnji kotalkarski sezoni tretl aai je povedala Nada Devetak, Sam-, a pečanske skupine in svojčas Kaif '1. ušena kotalkarica. sPrem° ?e- s* se *z kotalkarice toH-^nila v trenerko in organiza->>M Pečanske skupine? čaj, y6 . športniki je to že ustaljen obi-st0n ,ec let sem namreč vadila in na-take 13 za društvo Vipava in se do da sp111616 navdušila nad to panogo, Pot. yn. s.e. odločila tudi za trenersko tefg- štirih letih sem opravila razne sobi a V Riminiju in Rimu in se uspo-daje a Za trenerko. Delo z mladimi mi rppj Jmko zadoščenja, čeprav moram Povpri zahteva veliko osebnega od-^ uovanja. Običajno treniramo tri-
krat tedensko, pred pomembnejšimi nastopi ali pred pripravo akademije se trenigi vrstijo vsak dan.«
Pravijo, da imajo trenerji največ težav v domačem kraju. Velja to reklo tudi zate?
»Včasih že, navsezadnje pa moram povedati, da sem s svojo skupino zadovoljna in tudi uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih letih, mi to potrjujejo. Seveda bi lahko bili organizacija, treningi in vse ostalo še boljši. Kaj hočeš, saj nismo profesionalci...«
Letošnja sezona je pri kraju. Kako trenerka ocenjuje opravljeno delo?
»Resnici na ljubo bi rekla, da smo tudi letos dosegli vrsto uspehov, zaradi katerih je naše društvo med vodilnimi na Goriškem. Gotovo nismo dosegli nivojev izpred nekaj let, a to čisto razumljivo. Letos so namreč naše tekmovalke in tekmovalci prešli v višje kategorije, tako da so nekateri rezultati, predvsem na državni ravni, izostali. V okviru tekmovanj kotalkar-
ske zveze smo s Katjo Tommasi, Tiziane Tomšič, Štefanom Tommasijem in Valentino Florenin dosegli vrsto dobrih uvrstitev na deželni ravni. Uspešni smo bili tudi z najmlajšimi na mladinskih igrah. Naj povem, da sem s sodelavko Marizo Florenin trenirala 16 kotalkaric in kotalkarjev za razna tekmovanja, več kot 30 pa je bilo takih, ki so se s kotalkanjem ukvarjali predvsem rekreacijsko.«
Ob tekmovalnih nastopih ste tudi letos v sovodenjski telovadnici pripravili akademijo, ki je pritegnila pozornost številnega občinstva. Je priprava nanjo zahtevala veliko truda?
»Vsekakor, saj imaš opravka z večjo skupino oseb (letos so na reviji nastopili tudi starši otrok), s katero moraš sestaviti poldrugo uro vsebinsko zanimiv spored. Navsezadnje odobravanje občinstva pa je najlepša nagrada za vloženi trud. Z akademijami v sovodenjski telovadnici bomo po vsej verjetnosti nadaljevali tudi v prihodnjem, saj imajo večji učinek od onih, ki smo jih med poletnim praznikom sestavljali na odprtem, kjer določeni koreografski efekti ne dobivajo svoje prave veljave.«
Da ne bomo preveč optimistično razpoloženi, bi nam povedala kaj v zvezi s težavami, ki jih srečujete pri vašem društvu?
»Verjetno se bom ponavljala, a ne morem mimo prostorskega vprašanja. Pomanjkanje primernih vadbenih prostorov nam dela še veliko preglavic. Če smo precej pridobili z uporabo telovadnice, smo še vedno prikrajšani, kar zadeva vadbo določenih obveznih likov. Kotalkarsko ploščo na Peči pa jo bomo v kratkem obnovili, saj je nanjo kotalkanje skoraj nemogoče. Upajmo, da bo plošča nared do septembra, ko bomo začeli s tečajem za novince. V načrtih imamo tudi obogatitev naše tekmovalne dejavnosti s tem da bi začeli vaditi pare.« (pr)
	BS®		m	' r ' ;	ifž	
4,11 j	iijgjji		lili			
	H			:%/		
	ipi		-.■g		lip	
ffifc-l					lllll	
Ufi	yy		|		l§	
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakorumct
Toda misli mi bodo počasi otopele. Ni mi jasno, zakaj. Pritisnil je peklenski mraz, jaz pa se tega nisem zavedel. Tudi mraz je vsemogočen. Tu in sedaj ukazuje on, prav on, in nanj se bomo morali še kako navaditi. Vendar pa se mi je ta ledeni oklep zazrl v kosti. Sedaj sem o nečem prepričan: vem, da če bom zdržal ta mraz, če se mu bom znal zoperstaviti, bom tokrat zmagal, predvem pa bom v bodočnosti zmagal: prišel bom na vrh ali Broad Penka ali pa Gasherbruma II. Saj človek ne živi ne za včeraj ne za jutri, človek živi le danes, še več, človek živi le ta trenutek, in samo če bom slednjega pozitivno izpeljal, bom tudi jutri zmagovalec.
Ta misel me je zelo potolažila, vseeno pa mi nekaj ni šlo v račun: mene je bolj zeblo od drugih. Ne verjamem, da se delajo, da jim mraz ne pride do živega. In zavedel sem se, da je ta mraz predvsem mraz v duši, negotovost pred jutrišnjim dnem, nejasnost pred tem, kar me čaka. Spustil se bom v danes, spustil se bom v ta trenutek, in mraz bo naposled izginil.
Pogovori
V vasi Dassu sedimo in ležimo v krogu, med nami pa se prepletajo pogovori. Jaz razgrnem svoj armaf-leks in zrem v nebo. Glas mojih soplezalcev je glasbena podlaga mojim mislim, ki pa se ne konkretizirajo, še naprej lebdijo nekje med nebom in zemljo. Vsi ostali pa govorijo, govorijo. Kaj pa naj počnejo drugega? Vse je postorjeno, sirdar -vodja nosačev, je dobil svoje ukaze, nosači so dobili svoje ukaze, sedaj pa so nastopile urice brezdelja. Najbolj glasni in najbolj gostobesedni so Viki, Mišo in Mojmir. Naključno. Včeraj so bili najbolj zgovorni drugi. Pogovor pa teče predvsem o prejšnjih odpravah, o prejšnjih podobnih stanjih, o prejšnjih nosačih, o prejšnjih sirdarjih, o prejšnjih domačinih, o prejšnjih stenah, o prejšnjih soplezalcih, o prejšnjih mrtvih, o prejšnjih živih, o prejšnjih mrtvih, ki so živi, o prejšnjih živih, ki so mrtvi.
Preveč je vse mirno, preveč čakam jutrišnjega dne, preveč čakam akcijo.
Počasi zmanjkajo besede. Postanejo banalne, se sesedejo. Najprej se jim odpove eden, nato drugi, tretji pa nehote skoraj izzivalno vzame svoj zvezek za dnevniške zapiske in se loti pisanja. Tudi kak drug se opogumi in se loti pisanja, pa tretji in četrti. Naposled vsi pišejo, ali pa se mi to le zdi. Nato nekdo vzame fotografski aparat in gre po vasi iskat fotografske motive. Isto stori še naslednji in naslednji. ■Vsi fotografiramo, ali vsaj meni se ■zdi tako. In vtis imam, da v določenih pogojih vsi delamo isto, da moramo vsi delati isto. Zdi se, da je to kolektivni obred, v katerega smo
vsi prisiljeni. Kaj pa naj počenjamo drugega? Če bi bili balvani v bližini, bi se vsi vesili po njih. Tako pa vsi pišemo dnevnik in fotografiramo. Jutri bomo morda vsi brali knjige, se že aklimatizirali po bližnjih kopah ali pa pomagali kuharju pri kuhi. Kot da ne bi imeli izbire.
Sirdar otrok
Naposled se zavem, da moram tu, v tem zadnjem večjem kraju pred dvomesečnim odmikom pred »civilizacijo«, marsikaj postoriti. Na primer kupiti telovadne copate. Z Mico se odpravim po vasi in naletim na nekakšno trgovino, kjer prodajajo vse mogoče. Tudi copate imajo, vendar pa ali dve številke prevelike ali dve številki premajhne od tistega, kar potrebujem. Nerodno si natikam preveliko obutev ter jo nato seveda odklonim, številni domačini, ki pa niso, komaj so me videli, da sem stopil v trgovino, hoteli izgubiti scene tujca, ki kupuje telovadne copate, so se naposled prizanesljivo nasmehnili, češ, poglej ga, nič mu ni prav. Lahko je njim, ki hodijo po ledenikih bosi ali kvečjemu s kakimi poletnimi opankami. Njim bi bile dobre copate, večje za deset številk! Lahko je njim, ki ne vedo, da potrebujemo mi, bolniki civilizacije, točno to in to, če ne, smo... spet bolni.
Nosača med nošnjo po ledeniku
Med radovedneži, ki sledijo mojim copatnim naporom, je tudi sirdar, vodja nosačev, pač največji intelektualec med domačini, saj zna baje brati in pisati ter celo nekaj angleških besed. Komaj opazi, da sem si zaželel telovadne copate, on hoče isto.
Vodjo odprave-Vikija vpraša, prosi, ali pa celo malce grozi, da hoče tudi on svoje telovadne copate, če pa jih imam jaz, če jih imamo vsi. Kar cepeta z nogami, kot majhen otrok, naposled pa doseže svoje: dobi prgišče rupij, s katerimi si bo lahko kupil copate. Kdo je sedaj večji otrok: jaz, ki moram imeti točno svojo številko telovadnih copat, drugače jih ne kupim, ali on, ki pa sicer kot trmast otrok zahteva svoje copate? Z mojega stališča on, z njegovega jaz, po vsej verjetnosti pa oba ali nihče.
sled a' Pa m°žen razvoj tega področja dejavnosti, v na-Ph letih? Mislite, da spada v znanstveno fantastiko Dea !el'. bi poleg Pohoda, poleg Kolesarjenja in poleg Ig j!3 e ihteli v Gorici tudi Prelet prijateljstva? V tem smis-Vedb'0 razmišljali predlansko jesen ob pripravah in ob iz-$keQ 1 stoletnice rojstva pionirja letalstva in prvega sloven-9 ln jugoslovanskega pilota, goričana Edvarda Rusjana.
OBVEŠČANJE
se 2Navajeni smo, da poslušamo, beremo, zasledujemo in t®kmivc?ani0 za cel° vrst° društev in moštev, ki vadijo,
tiar^J . 111 polnijo stolpce domačega tiska. Načela, ki trg, aiej° večjo ali manjšo prisotnost v naši zavesti posa-opfg^R tuoštev ali celih panog, niso prav jasna ali lahko 3 tgvri Ya' P090St0 beremo o moštvih, ki zmagujejo,
.^Rjpjo )n p0inij0 stolpce domačega tiska. Načela, ki
i
vrstiCgU. tako 0 moštvih, ki stalno izgubljajo. Posvečamo listin- iln sl°lpce moštvom, ki nastopajo v nižjih ligah kot je, ^ kt so uspeli prodreti v višje lige. Prav je tako: prav Sredst,,VS' naiclejo svoje mesto in odmev v javnosti preko Površnv javnega obveščanja. Vendar se dogaja zaradi naše 0sti, zaradi neorganiziranosti, tudi zaradi nepriprav-
ljenosti, da bi pisali in se izpostavljali, da nekatera društva in moštva ostajajo v mrtvem kotu neodmevnosti. Panoga ali liga ni dovolj zanimiva za druge, sami pa tudi ne poskrbimo, da bi se opisovali. Ni časa in tudi nekaj sramežljivosti je zraven. Največkrat ni človeka, ni odgovornega, ki bi napisal in nesel na uredništvo poročilo s tekme ali z občnega zbora ali s turnirja.
Med lansko sezono sem bil na Vrhu v času društvenega namiznoteniškega turnirja, ki se ga je udeležilo 22 igralcev. Tekmovali so po sistemu vsak proti vsakemu; to pomeni, da so rabili vrsto večerov, če so želeli turnir tudi zaključiti. Seveda so ga zaključili, toda ko sem jih vprašal, če so poskrbeli in če bo kdo kaj napisal za javnost, so me gledali precej dezorientirano. Kje drugje bi znali za eno večerni turnir z osmimi udeleženci najti trikolonski prostor na časopisu ali celo sporočilo po radiu, če pa bi imeli zraven sponsorja, bi znali najti pot do televizijskega fleša.
Na področju obveščanja torej ni še prodrlo spoznanje, da je treba o sebi pisati in poročati. Popravljam: spoznanje je verjetno prodrlo in v tem je razlika glede na prejšnje desetletje, do uresničitve pa ne prihaja vedno in povsod.
Večji je pritisk, da bi se temu strokovno streglo in da bi za to poskrbeli poklicni pisci. Posledica tega je, da je v zadnjih dveh letih res prišlo do drugačnega pristopa in se o goriški telesni kulturi kaj več bere. Spet pa ni še prodrlo spoznanje, da bi se lahko kaj več tudi slišalo. Celo ob večjih manifestacijah v Gorici pozabljamo,'da obstaja tudi slovenski radio, preko katerega se da marsikaj posredovati.
Torej smo pri večji ali manjši odmevnosti, ki jo društva imajo. Koliko bralcev bi bilo sposobnih našteti v treh minu-
tah in na pamet imena vseh društev, ki sestavljajo Združenje? Za prvih deset imen bi verjetno šlo zelo hitro, pri drugi desetini bi se že zatikalo; s tretjo desetino bi bile težave. In vendar gre za društva, na katera smo bili in smo še ponosni, ker dokazujejo našo prisotnost, ker zagotavljajo kapilarnost, ker ponujajo široko pahljačo možnosti vadbe in panog. Ne morejo vsa društva stalno živeti junaško, takore-koč v vrtincu dogodkov in v prelomnih trenutkih. Pridejo tudi sivi dnevi in meseci. Ko se meseci naberejo v nekaj let poprečnosti ali celo nazadovanja, se začne krhati: ni novih morda mlajših sil v odbore, vaditeljski kader životari osamljen, okolica odpove svoje zanimanje, moštvo psihološko ostari, nima več poleta.
Padli bi na izpitu človečnosti, če bi ob takih primerih pozabljali na taka društva ali če bi se celo sprenevedali in vedno sledili toku samo uspešnih in prodornih. V zadnjem desetletju smo si izoblikovali kot posamezniki nov odnos do prizadetih, do ostarelih. Tudi kot skupnost se do teh vprašanj drugače vedemo kot včasih. Športno društvo je tudi organizem s številnimi sestavinami in z lastno psiho. Ravno ob obolelosti potrebuje naše zanimanje, spodbudo okolja, dobrohotnost osrednjih ustanov in kanček reklame v sredstvih obveščanja. Dolžni smo to napraviti ne zaradi usmiljenja, ampak zaradi vračanja vseh tistih zadoščenj, ki smo jih kot skupnost imeli od tistega društva nekoč. Tudi za človečnost gre.
Količinski in kakovosten premik je bil opravljen v tem desetletju tudi v izdajateljski dejavnosti. Še zdaleka ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, vendar je primerjava s prejšnjimi leti in desetletji povoljna.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
26. julija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja' in tiska
H
ZTT
Trst
■25S
Medtem ko se izbruhi r Zakavkazju postopoma umirjajo
Izgon voditelja armenskega upora spodrsljaj v procesu »glasnosti«
MOSKVA — Po večtedenskih stavkah se postopoma vračajo na svoja delovna mesta tudi Armenci v avtonomni oblasti Gorski Karabah. Partijsko vodstvo Armenije je sprejelo sklepe prezidija vrhovnega Sovjeta ZSSR ter zavezalo vse komiteje, da čez osebno propagando dopovedujejo ljudem, da je ohranitev statusa quo edina pravilna in mogoča rešitev za Karabah. V Moskvi pa utemeljujejo izreden ukrep proti enemu najbolj zagretih armenskih nacionalistov: Pajrur Ajrikjan se je sam ločil od svoje sovjetske in armenske domovine s tem ko je pozival na odcepitev te zvezne republike od ZSSR, je danes zjutraj na televiziji argumentiral zvezni tožilec iz Moskve.
S skrbno zasnovanim načrtom usklajenega delovanja varnostnih in političnih organov so zadnje dneve le zatrli jedro obeh nacionalističnih organizacij, komiteja »Karabah« v Armeniji in »Žerjava« v Karabahu. Ajrikjana pa, ki se je že z vsega začetka nemirov okoli Karabaha povzpel v vodilnega govornika za odcepitev te oblasti od Azerbajdžana in priključitev k Armeniji, so z ukazom prezidija Vrhovnega Sovjeta ZSSR izgnali in mu odvzeli sovjetsko državljanstvo. Seveda je ta ukrep vse takoj spomnil
na prakso brežnjevskih let, ko so najbolj vztrajnim oporečnikom na podoben način zamašili usta: posadili so jih v letalo ter jih izgnali na Zahod, hkrati pa jim z odvzemom državljanstva za vse čase onemogočili vrnitev v domovino.
Številni komentatorji že tekmujejo v tem, kako bi našli in navedli čim več dokazov za to, da tudi v vseh drugih demokratičnih državah ravnajo podobno s podobnimi ljudmi. In ko danes državnemu tožilcu ni prišlo konkretno nič drugega na um, da bi odgovoril na novinarjevo vprašanje, je navedel primer ZDA, ki so na dolgoletno zahtevo ZSSR lani le izročile Moskvi oziroma Tallinnu vojnega zločinca Karla Linnasa, ki je zagrešil dejanja na tleh okupirane Estonije...
Komentiranih poročil iz Zakavkazja je zdaj razmeroma dosti, tako v časopisju kot na radiu in televiziji. Iz njih pa vseeno malo izvedo, saj vsi vprek iščejo takšne sobesednike, ki so pripravljeni obsojati stavko kot način političnega boja in ki javno pozivajo svoje rojake, naj se vrnejo na delo, kadar pa, denimo, sobesedniki pred TV kamero govorijo kaj dru-
gega, ne prenašajo njihovih izjav, marveč reporter le komentira. »Glasnost« je doživela svoj armenski ovinek.
»Izvestija« poimensko navajajo dolgo vrsto armenskih intelektualcev, ki jih v kontekstu dolžijo nacionalističnega hujskanja. Med njimi so celo univerzitetni profesorji in akademiki. Vse preganjajo, politično in disciplinsko, zelo verjetno pa bo val kazenskega pregona kmalu zagrabil v širino, saj iz Ste-panakerta že poročajo, da so dvignili obtožnice proti vsem direktorjem podjetij, ki niso ničesar storili, da bi preprečili stavko.
Vse kaže, da se je med nemirnim gibanjem za priključitev Karabah v Armeniji močno zasidral tudi separatizem, če je Mihail Gorbačov še med svojim obiskom v Beogradu sredi marca poudarjal, da nemiri v Armeniji niso uperjeni niti proti sovjetski oblasti niti proti socializmu, pa se je zadnje čase oboje temeljito spremenilo: marsikje je bilo slišati in brati protisovjetska gesla. V javnosti zdaj navajajo proti-ruske izjave citiranih intelektualcev, da bi s tem lažje označili vsa prizadevanja Armencev za priključitev Gorskega Karabaha kot šovinizem.
ANTON RUPNIK
Nabiranje sadja ne diši mladim
w
Črnogorcem
TITOGRAD — Po podatkih urad^ za delo je v Titogradu najmanj 1" . soč prebivalcev brezposelnih, kl)u temu pa ima podjetje Agrokombh1
veliko težav z zaposlovanjem seZ?gr skih delavcev za nabiranje sadja, k
..._I -	• I- Z -	__ rTSlI*
se menda nihče ne zanima za zača1 no delo na področju kmetijstva. . 4
Podjetje Agrokombinat je priPraV. j Ijeno izplačati tudi do 400.000 din®,
IjCILU	IU.U1 UU ‘iVV.VVH	.
jev mesečne plače (približno dvakti \ več kot prejemajo redni uslužbenci j »nabiralcem sadja«, mladina pa kij11 , temu ne trka na vrata podjetja. . ! Prav zaradi domačega nezanimanj.
so se na poziv podjetja odzvali m
iadi
iz Bosne in Hercegovine, Kosova
Vojvodine, ki so delno že nadomesn Črnogorce.
Na uradu za delo se vsekakor n morejo načuditi dejstvu, da na dom1*
čih tleh ni »nabiralcev sadja«, mn°^ domačini pa že deset let čakajo n kakršnokoli zaposlitev.
Morske alge lahko predelajo v gnojila
BENETKE. - Morske alge, ki so beneške upravitelje prisilile, da so sklicali pravo obsedno stanje, bi bilo mogoče z enostavnimi ukrepi in majhnimi finančimi sredstvi uporabiti tudi v kmetijstvu. Tako trdi Giancarlo Buzzonetti, ki se že šest let ukvarja z nabiranjem in predelovanjem alg. Buzzonetti je edini v državi, ki ima koncesijo za tovrstno delo, in je upravitelj prav tako edine italijanske industrije, ki predeluje alge.
Za nabiranje morskih alg, ki - če se pojavijo v prevelikih količinah - porabijo zaloge kisika v morju in povzročajo veliko škodo, flori in favni, mora Buzzonetti plačevati beneškim upraviteljem 1,2 milijarde lir letno, letno pa mu uspe nabrati od 80 do 100 tisoč stotov alg vrste »gracilaria«. Iz le-teh pridobivajo agar, to je snov, ki jo na veliko uporabljajo v prehrambeni industriji. V Beneški laguni pa se množi tudi druga vrsta alge in sicer »ulva lactuca«, za katero Buzzonetti meni, da bi iz nje lahko pridobivali lažja naravna gnojila. Za način predelovanja je možakar že izdelal načrt, sedaj pa samo čaka, da mu ga pristojne oblasti odobrijo. Če bi to gnojilo uporabljali v kmetijskih obratih v bližini morja, bi imeli še to prednost, da ne bi onesnaževalo lagunskih voda, preprečilo pa bi tudi prekomerno razmnoževanje alg.
Nevarnost uhajanja dioksina z Zanoobie
GENOVA — Afera z ladjo Zanoobia, ki prevaža smrtonosni tovor, še zdaleč ni končana, čeprav oblasti trdijo, da bo prav kmalu prišlo do ugodnega zaključka. V genovskem občinskem svetu sta svetovalca Zelene liste s tem v zvezi postavila vprašanje. Na podlagi podatkov, ki jima je uspelo zbrati, sta svetovalca dokazala, da so na Zanoobii tudi take snovi, ki bi v primeru požara lahko sprostile ogromne količine dioksina. Enak učinek bi imel vsak poskus namernega upepeljevanja strupov.
Družba Castalia bi morala 8. avgusta začeti nevarno operacijo odstranjevanja strupenih snovi z ladje, genovska občinska svetovalca in z njima vred tudi naravovarstveniki pa opozarjajo, da bodo morali delavci manipulirati pravo kemično bombo. Poleg nevarnosti občinska svetovalca omenjata tudi špekulacije, ki naj bi privedle do odločitve, da bo ustanova IRI pomagala pri odstranjevanju strupa. Kaže namreč, da je v Italiji še neka druga družba, ki je od ZDA kupila posebno opremljeno plovilo prav za reševanje tovrstnih primerov. O tej družbi pa ni glasu.
»Ponesrečeno« letalo
V kratkem rastlinojedi
V • V •
prašiči
LONDON - V bodočem bodo obstajali rastlinojedi prašiči. Znanstveniki nekega angleškega centra za raziskave so namreč ugotovili, da je z genetskimi spremembami mogoče spremeniti prebavni sistem teh živali.
Profesorja univerze Newcastle Harry Gilbert in Judith Hall razlagata, da bo po presaditvi nekaterih genov želodec prašiča izločal encime, ki mu bodo omogočili prebavo celuloze. Trenutno so preučili genetske karakteristike 5 encimov in ugotovili, kateri so potrebni za prebavo celuloze. S presaditvijo primernih genov bo tako prebavni sistem teh živali pretvarjal celulozo v hranilne snovi.
Oprezno v boju zoper komarje
RIM — V poletnem času so komarji ena izmed naj hujših nadlog. Že res, da niso nevarni kot v tropskih deželah, povzročajo pa nam dokajšnje nevšečnosti, kot so eri-temi in druge kožne bolezni.
Dermatolog Giuseppe Fabrizi pojasnjuje, da ne gre za bolj ali manj sladko kri, ampak za potenje in vonj, ki ga koža izloča. Komarji so zelo občutljivi in se »hranijo« po lastnem okusu. Kar zadeva obrambo pred komarji, treba večkrat biti oprezni. Mazila so npr. večkrat strupena za kožo; naprave, ki s segrevanjem izločajo za komarje neprijeten vonj, spuščajo tudi strupene snovi. Če komar piči otroka, moramo slednjega umiti s posebnim milom ali z mazili, ki koži ne škodujejo, posebno ko gre za novorojenčke.
Vojna enota povzročila najhujšo tragedijo v povojni zgodovini japonske mornarice
Pri Tokiu podmornica trčila v ribiški čoln
YOKOSUKA — Tragedija v japonskem morju se je odigrala v pičlih dveh minutah. Toliko časa je namreč potreboval ribiški čoln N.o 1 Fuji-maru, da se je potopil, potem ko je vanj pomotoma trčila vojna podmornica Nadashio.
Do nesreče je prišlo v soboto, v neposredni bližini pristanišča Vokosuka pri Tokiu. Na krovu ribiškega čolna je bilo 48 oseb, od katerih po brodolomu pogrešajo približno trideset. Reševalne ekipe so zaenkrat našle devet trupel, v tokijski bolnišnici pa je umrla ena izmed oseb, ki so preživele brodolom.
Po drugi svetovni vojni je to najhujša morska tragedija, v kateri je vpletena vojaška mornarica. Na ladjah japonske morske samoobrambne so zdaj vkrcani sorodniki in znanci pogrešanih mornarjev, ki sledijo reševalnim akcijam, čeprav vedo, da postaja iskanje preživelih čedalje bolj brezupno.
Na slikah (Telefoto AP): (v smeri urinih kazalcev) sorodniki članov posadke ribiškega čolna N.o 1 Fuji-maru; podmornica Nadashio pluje proti pristanišču v Vokosuka; gumijasti čolni reševalnih ekip, ki iščejo preživele