PoStrflnS rrf»*aT?3l > črfiTorfnT. teto XV., štev. 172 Ljubljana, nedelja 29. julija 1934 Cena 2.— Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratru oddelek: LJubljana, fielen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 13__Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št ia5.241. Avstrijska drama Z največjimi svečanostmi so včeraj na Dunaju pokopali zveznega kancelarja dr. Dollfussa. Ob prisotnosti zastopnike^ vseh držav, ki so akreditirani pri avstrijski vladi, ob sodelovanju oborožene sile in stotisočev naroda so slavili predsednik republike, ministri in škofje mučeniško smrt umorjenega zveznega kancelarja. Vsa kulturna Evropa soglaša v obsodbi zločina, ko težko ranjenemu kancelarju niso privoščili niti zdravniške pomoči, ki bi ga mogla še rešiti, niti verske tolažbe, ki si jo je pokojni želel pred smrtjo. Dr. Dollfuss je umrl zares mučeniške smrti, kar je še povečalo simpatije do umrlega državnika — malega velikega moža — kakor so ga krstili Angleži, ki mu nihče ne bo odrekal resnobe, v kateri se je družila do-sl€xinost politične smeri z veličino osebnega poguma. Avstrija je izgubila v dr. Dollfussu nedvomno svojega največjega državnika po vojni, moža, ki je prvi sestavil življenjski program Avstrije ter ga z vso doslednostjo izvajal. Ne mislimo razpravljati o ostvarljivosti tega programa v državi, kjer govorijo komplicirane politične, socialne in gospodarske razmere morda bolj kakor kje drugod proti eksperimentom. Tudi ne mislimo razpravljati o možnosti organiziranja avstrijske zvezne države na verski podlagi, kakor si je zamišljal to dr. Dollfuss kljub vsem kulturnim nasprotstvom v Avstriji in čeprav je velik del kapitala v nekrščanskih rokah, večina delavstva pa socialistična. Priznati pa moramo, da je pokojni kancelar prav sistematično prelomil s tezo, ki so jo zastopali skoro vsi njegovi predniki, češ, da Avstrija sama ne more živeti. Dr. Dollfuss je baš nasprotno proglasil svojo domovino za življenjsko sposobno in vrh tega poklicano, da igra v nemškem narodu in v evropski kulturi še posebno zgodovinsko vlogo. Šele s tem pozitivnim programom je Avstrija dejansko res postala sposobna za življenje. Pri izvajanju tega svojega programa pa se je dr. Dollfuss le preveč naslanjal na pomoč ene izmed velikih sil in ji dovolil prevelik vpliv ne le na zunanjo, temveč tudi na notranjo politiko svoje države. Politična nesreča, ki je zadela Avstrijo, Je v prvi vrsti posledica one neprevidne politike, ki je dopustila, da je Avstrija v marsičem pristala na načrte, ki so ji le navidezno koristili, a so se kmalu iz-premenili v težko škodo za njo. Simpatije vsega sveta pa si je pokojni Dollfuss vsekakor pridobil s svojim doslednim odklanjanjem ofenzivnih ha-kenkreuzerskih načrtov, stremečih za tem, da se Avstrija priključi v eni ali drugi obliki Nemčiji in da se v njej uveljavi totalitetni princip narodnega socializma. V tem pogledu se je izkazal dr. Dollfuss kot državnik evropskega formata in močan zaščitnik evropskega miru. Njegova smrt pomeni zato ogromno izgubo za Avstrijo in govorniki na pogrebnih svečanostih so pravilno poudarjali, da je baš Dollfussovo mučeni-stvo zedinilo vso Evropo v odločnosti, da za vsako ceno zagotovi samostojnost Avstrije ter prepreči osvajalne načrte bojeyitega hitlerizma, Preokret, ki je nastal vsaj v taktičnem pogledu v Avstriji, jasno kaže, kako globoko je zedinjeno evropsko mišljenje ob Doll-fussovi smrti zadelo tudi v Berlinu in kako pravilno je bilo sprejeto kot resno svarilo za bodočnost. Ni še popolnoma dvignjena koprena z dogodkov, ki so se odigravali 25. julija na Dunaju. Marsikaj je ostalo nejasno. Samomor bivšega ministra in poslanika v Rimu dr. Rintelena pa dokazuje, kako globoko je že segla v kroge današnjih vlastodržcev fašistična misel. Moralična tragika je pri tem, da je izvršil samomor mož, ki so ga njegovi nekdanji mnogoštevilni prijatelji prištevali med najčastnejše zastopnike prave katoliške ideje v Avstriji. Notranji mir v Avstriji še vedno ni popolnoma vzpostavljen, kar je dokaz, kako močna in globoka so v njej na-sprotstva. Gotovo je, da ne bo mogoče preiti preko julijskih dogodkov kar na dnevni red. Avstrijska notranja politika bo pač morala poiskati nova pota za pomirjenje. Že se oglašajo tudi možje iz najožjih Dollfussovih prijateljskih krogov, ki smatrajo, da po Starhember-govem receptu ne bo šlo. Poslednje besede pokojnega kancelarja samega so izrazile plemenito željo, da se naj povrne njegovi domovini notranji mir. Naj bi njegova mučeniška smrt rodila ta žlahtni sad, ker potem bodo uresničene v polnem obsegu besede, da je umrl za rešitev Avstrije. Tragika zgodovine je, da je bil ob 20-letnici pričetka svetovne vojne v isti pisarni, odkoder je bil takrat odposlan avstrijski ultimat Srbiji, uprizorjen prizor, ki si ga niti najnujnejša fantazija ne bi mogla izmisliti. Nekdanja država reda in discipline je v svoji naslednici plen državljanske vojne, torišče nečuve-nih atentatov, pozornica vsakdanjih ubojev in umorov. In mi Jugosloveni sedimo v lastni državi kakor v mirnem zapečku ter začudeno gledamo v svet, ki je nekdaj tako prezirljivo vihal svoj nos nad nami. V polni meri uživamo blagodejnosti notranjega miru. Naša moč raste, naš ugled Naročnina znaša mesečno Oin 25.—* Za inozemstvo Dm 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Maistra -Vojanova zadnja pot in zadnje domovje v Mariboru Nad 10.000 Hudi je spremilo osvoboditelja Maribora in popularnega našega generala in pesnika na njegovi zadnji poti Maribor, 27. julija Ves Maribor je bil danes pod vtisom velikih svečanosti ob pogrebu svojega osvoboditelja, generala Rudolfa Maistra. Že dopoldne so prišle iz bližnje in daljne okolice deputacije posameznih podeželskih društev ter podeželskih občin. Zlasti številne so bile iz Dravske doline, kjer skoro ni bilo občine, ki ne bi bila poslala svojega zastopnika k poslovitvi od dragega pokojnika. Množice, def ilira jo Ves dan so defilirale mimo krste, ki je bila postavljena na odru v prehodu pod mestnim magistratom, nepregledne množice ljudstva. Računajo, da je defiliralo mimo osvoboditelja Maribora okrog 15.000 ljudi. Svojega generala so ob odru stražili Maistrovi borci, vitezi Narodne Odbrane in vojaki. Po mestu so tiho plapolale številne žalne zastave in državne trobojnice na pol droga; ni bilo hiše, s katere ne bi visele v znak zadnjega pozdrava mrtvemu generalu. Za pogreb so se že v zgodnjih popoldanskih urah pričele zbirati na glavnem trgu in v sosednjih ulicah množice, ki so danes tako nenavadno razgibale življenje na mariborskih ulicah. Mirno sodimo, da se je k slovesu zbralo najmanj 25.000 ljudi. In pogreb je bil ne samo globoko pieteten, marveč tudi nenavadno pester. Nudil je nepozabne slike in prizore Ob 15.30 so prikorakali na prostrani glavni trg vojaki, Sokoli, viteška četa Narodne Odbrane, člani mornariške sekcijo JS, gasilci, športniki in druga društva z zastavami, zavitimi v črno kopreno. Točno ob 16. je bil Glavni trg zaseden do zadnjega kotička. Zaradi tričetrturne zamude ljubljanskega brzega vlaka, s katerim je prispel ban dr. Marušič. na so se žalne svečanosti nekoliko zavlekle. A takoj po banovem prihodu je škof dr. Tomažič ob mnogoštevilni asistenci duhovščine blagoslovil pred magistratom zemeljske ostanke generala Maistra. Poslovitev mestnega župana Ko je utihnila žalna molitev, je stopil blizu krste mestni župan dr. Upold in z zanosniro glasom veličal zasluge pokojnega generala za Maribor in vso našo domovino. Govor se je glasil: »Pred tremi tedni se je poslovil blagopokojni gospod general Maister od svojega mu ljubega in tako dragega Maribora Odhajal je na letovanje na Unec pri Rakeku. Pregledal je še v soncu in v vsej lepoti pokrajino, ki jo je po prevratu komandiral. Včeraj se je vračal po isti poti v svoj Maribor mrtvi general. Triumfalna je bila ta pot. Hvaležni narod mu je izkazoval poslednjo čast. Danes se mariborski občinski svet poslavlja od svojega častnega meščana, mesto od moža, s čigar imenom je povezana zgodovina jugosloven-skega Maribora. Ko so se jeseni leta 1918. razmajale fronte in so bile strte vojske centralnih sil, je nastopil za nas oni čas, ko je bilo treba, da z lastno voljo in z lastnimi silami ustvarimo svoj lastni dom. V tistih dneh zmede in neorientiranosti nam je vstal general Maister. Naklonjena usoda nam je poslala v odločilnem trenutku moža odločne volje, ki se je globoko zavedal usodepolnosti trenutka. Odločen, da z zmago nacionalne stvari postavi na kocko vse, je prevzel komando mesta in obmejno poveljstvo. S premišljeno in odločno razorožitvijo zelene garde je v pravem trenutku dovršil dejanje, ki je za vedno odločilo pripadnost Maribora k Jugoslaviji. Blagopokojni general je vodil, navduševal in užival narodno zavest kot govornik in pesnik. Ime generala Maistra, moža, ki ima ne-venljive zasluge za Maribor in našo severno mejo, bo zapisano z zlatimi črkami v analih mariborske mestne zgodovine, Maribor bo narodnemu junaka v globokem spoštovanju vedno ohranil hvaležen spomin. S tvojim delom, dragi general, je bila srečno zaključena doba dolgoletnih nacionalnih borb, ki jih je vodil kdaj naš narod pod najtežjimi pogoji proti udušljivi premoči sovražnih sil. S tvojim delom je stvarno odločena pripadnost Maribora in njegovega zaledja k svobodni kraljevini Jugoslaviji ter je zmagovito končana težka nacionalna borba za naše sveto mesto. Tvoj veliki nacionalni duh naj trajno bdi nad usodo Tvojega dragega Maribora! Maribor se ti v hvaležnosti klanja pred tvojo krsto!« Dolg sprevod med gostim špalir jem Združeni pevski zbori so mogočno ubrano zapeli žalostinko »Vigred«. Ko je tako bil opravljen obred na Glavnem trgu, se je pričel med gostim špalirjem občinstva pomikati impozantni sprevod. Pot je vodila preko državnega mosta, po Masarykovi. Tržaški in Pobreški cesti do pokopališča. Na vseh ulicah, kjer se je pomikal sprevod, so gorele luči zastrte s črno kopreno. Ali solnce je sijalo z nezmagljivo silo na vedrem nebu. I i 11 11 agsgg med narodi se jači in Evropa nas vedno bolj ceni kot pobornika miru ter prijateljskega sodelovanja med narodi. Naša iskrena želja je, da bi našla tudi naša soseda po svoji tragični nesreči in po budi izgubi, ki jo je zadela s smrtjo velikega državnika, pot k notranjemu mi-Hl in boljši bodočnosti. Na čelu sprevoda je jezdil močan oddelek sokolske konjenice. Za njo je nosil podnarednik knž. Zvrstili so se strumni oddelki Sokolov v krojih in civilu, med niimi sta bila tudi starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacher in tajnik Fle-gar. Na čelu oddelkov so nosili prapore, turobne žalostinke je igrala godba »Drave«. Sledila je godba »Sloge«, za njo pa dolge vrste mladih vitezov Narodne Odbrane. Vse te čete so nosile na čelu krasne vence in mrke prapore z mrtvaškimi glavami. Za nosilci vencev je nato korakal oddelek mornariške sekcije JS, sledili so člani CMD, Kluba koroških Slovencev, društva »Jadrana« in »Nanosa«, Narodne strokovne zveze, Slovenskega lovskega društva, I. SSK Maribora, SK Železničarj, SK Maratona, SK Peruna, potem narodni železničarji in še članstvo drugih mariborskih društev, ki so po večini vsa nosila pred seboi vence in svoje prapore. Na čelu dolge vrste gasilcev mariborskega in okoliških društev in čet Je igrala godba »Danice«. Seveda so tudi gasilci nosili prapore, ovite v črno kopreno. Sledila je godba pekerskih gasilcev, za njimi pa zastopniki finančnih organov, orožniki, kaz-nilnični pazniki in dolga vrsta poštarjev. Dalje so stopali v sprevodu mariborski združeni pevski zbori, nato pa mariborska vojaška godba, ki je neumorno igrala žalostinke na čelu močnega oddelka voiaštva 45. pehotnega polka. D>va častnika sta nosila na blazinah vsa visoka odlikovanja mrtvega generala. Za vojaštvom so korakali zastopniki akademskih društev Jadrana, Triglava in Danice, člani povojnega Narodnega sveta in skoro korporativno zbrani Maistrovi borci. Sledil je sprevod posameznih deputacij. ki so vse nosile krasne vence. In še je bil prepoln vencev in cvetja tudi posebni cvetlični voz. Med venci so biLi posebno vidni oni, ki so jih darovale mariborska mestna občina, okoliške občine, Ljubljana. Kakek. Unec in še nekateri. Vencem je sledila duhovščina pod vodstvom dr, Tomažiča, nato pa lafeta s pokojnikovo krsto. Ob njej so korakali vojaki in Sokoli. Na krsto sta bili položeni insigniji generala: sablja in čepica. Za krsto je šla pokojnikova rodbina in sorodniki. Sledili so odlični predstavniki: zastopnik Nj. Vel. kralja general Hadžič. zastopnik vojnega ministra polkovnik Put-nikovič, ban dr. Marušič, podban dr. Pirk-majer, komandant mesta polkovnik Glišič, sreska načelnika Milan Makar in dr. Sene-kovič, občinski svet mariborski z županom dr. Lipoldom na čelu, senator dr. Ploj, narodni poslanci Krejči, dr. Pivko, Gajšek, inž. Pahernik, Petovar, Zemljič in Rasto Pustoslemšek, šef mariborske policije Ra-doševič, šef obmejne policije Krainovid. za- stopniki ljubljanske, celjske, ptujske, kamniške, rakeške, unske, marenberške in še mnogih drugih občin, zastopniki pravoslavne cerkvene občine, samoupravnih in državnih uradov kakor tudi mnogoštevilni predstavniki raznih organizacij in ustanov. Polnoštevilno se je udeležil pogreba mariborski oficirski zbor in z njim rezervni oficirji, Slovensko žensko društvo, Združenje trgovcev in obrtnikov, potem pa še nepregledna množica ostalega občinstva Mogočni sprevod, kakršnega doslej Maribor pač še ni videl, je zaključil oddelek 32. artilerijskega polka v popolni opremi. Tako je torej korakalo v žalnem sprevodu nič manj kakor okrog 10.000 ljudi. In kakor je vsa ta povorka v globokem spoštovanju sledila mrtvemu osvoboditelju, tako se je tudi dolgi, dolgi špalir v tihi žalosti poslavljal od moža, ki je spoštovanje in hvaležnost zaslužil. Zvonovi vseh mariborskih cerkva so zvonili ves čas k pogrebni svečanosti. Prvi oddelki sprevoda so že stopali na tla poslednjega domovanja, ko so zadnji komaj šele zapuščali Glavni trg. Slovo na pokopališču Veliko mestno pokopališče na Pobrež-ju je bilo premajhno, da bi sprejelo vse tisoče pogrebcev. Od vrat pa do groba so tvorile špalir viteške čete Narodne Odbrane, vojaki in Maistrovi borci. Ko so pripeljali krsto na lafeti in jo spustili v grob, je opravil pogrebni obred škof dr. Tomažič. On sam je nato tudi v imenu cerkve izrekel sožalje soprogi zaslužnega pokojnika, obema sinovoma in sorodnikom, nato je pa v izbranih besedah tolmačil izgubo, ki je zadela Maribor in vso našo domovino. G. škof je zaključil obgrobnico z željo, da bi pokojnemu generalu Maistru, ki je prejel najvišja odlikovanja Nj. Vel. kralja, predsednika češkoslovaške republike Masaryka in še druga, tudi kralj vseh kraljev v nebesih podelil najvišje odlikovanje. Potem je izpregovoril polkovnik Glišič v imenu oficirskega zbora. Opisal je pokojnega generala kot vojaka, krepko je obeležil njegove zasluge za domovino ter pozval ves oficirski zbor, naj mu zakliče-Slava! Trikrat je gromko odjeknil zadnji pozdrav. V imenu Maistrovih prvih oficirjev in najožjih prijateljev se je poslovil upokojeni polkovnik Cvirn. ki je zelo lepo orisal človeške vrline generala-pesnika. Na čelu Maistrovih borcev je izpregovoril v poslednje slovo predsednik učitelj Malenšek In še je izpregovoril zastopnik celjske organizacije Maistrovih borcev Sribar, ki je spustil v grob zemljo s celjskega gradu, ovito s hmeljem. V imenu osrednjega odbora Narodne Odbrane v Beogradu je govoril mrtvemu borcu in branitelju Uroš Belič. Nato pa i« v imenu oblastnega in mestnega odbora mariborske Narodne Odbrane opisal upokojeni državni tožilec dr. Jančič Maistrove zasluge za organizacijo in delo Narodne Odbrane v Mariboru in bivši mariborski oblasti. V imenu kluba koroških Slovencev se je toplo poslovil predsednik dr. Fel-lacher iz Ljubljane z željo, da bi mrtvi general tudi v nebesih mislil na svojo ne-osvobojeno Koroško, za katero se je toliko boril in trudil. Zadnji je govoril v imenu Mariborskega kluba književnikov Radivoj Rehar; presrčno se je poslovil od pesnika, saj je bil Rudolf Maister v domovini najprej znan kot pesnik Voianov in je tudi samo kot pesnik in strasten ljubitelj svoje zemlje in rodu lahko ustvarjal načrte, s katerimi je priboril Maribor in našo sedanjo severno mejo. Škof dr. Tomažič je opravil še zadn)e molitve. Vojska je oddala častne salve iz pušk in topov. V poslednje slovo so turobno zaigrale godbe. Preko pokopališča so odplavale tožno ubrane melodije pevskih zborov. In že je zemlja za vselej osvojila, kar je njenega. Maistrovi gospe vdovi m obema sinoma je izrekel sožalje v imenu Nj. VeL kralja general Hadžič, nato v imenu vojnega ministra polkovnik Putnikovic, v imenu armad-nega poveljništva polkovnik Čakovski, ban dr. Marušič in drugi dostojanstveniki. Le polagoma so se množice razhajale. Nikomur se ni mudilo, saj je bil dan pogreba generala Maistra prazmik, — praznik žalovanja. Še dolgo v mrak so se gibale trume pogrebcev nazaj proti Mariboru, ki se je navzlic krasnemu večeru ves vdal tihi bridkosti dragocene izgube. Žalovanje v rojstnem kraju Kamnik, 28. julija Po mestu visijo črne zastave. Kamnik žaluje za svojim rojakom in častnim meščanom generalom Rudolfom Maistrom- Ko ga je pred 4 meseci obiskala delegacija mestne občine in mu izročila pismeno čestitko kamniške občine k 601etnici, je general Maister obljubil, da bo v letošnjem poletju na povratku s počitnic na Uncu obiskal svoj rojstni kraj in se popeljal v Kamniško Bistrico, še pred nedavnim je pisal našemu županu g. Franu Kratnarju, s katerim ga veže iskreno prijateljstvo še izza mladostnih let, da še vedno ni pozabil obljube, obiskati svoj rojstni kraj. žal je usoda odločila drugače. Kamnik se v globoki žalosti klanja spominu svojega velikega in za narod tako zaslužnega rojaka. Njegovega pogreba v Mariboru se je udeležilo zastopstvo mestne občine z županom g. Kratnarjem na čelu. V AVSTRIJI ŠE NI MIRU V zaroto proti kancelarju Dollfussu so bili zapleteni tudi aktivni vojaki in uradniki — Na tisoče aretacij Dunaj, 28. julija r. Veliko pozornost v vsej javnosti je izzvalo danes dejstvo, da so bile v zadnjih dveh dneh izvršene ne samo na Dunaju marveč po vsej Avstriji številne aretacije. Vsi zapori so prenapolnjeni in tudi vojašnice so po večini izpre-menjene v zapore. Aretirali 60 ne samo hitlerjevce, socialne demokrate in komuniste, marveč zlasti mnogo aktivnih vojakov, visokih uradnikov policije in in žan-darmerije ter železniške stroke. Zatrjuje se, da so vse aretacije izvršene v zvezi t. afero rimskega poslanika Rintelena, čigar vloga v poizkušenem puču še ni docela pojasnjena. Zdi se, da je Rintelen organiziral vso državo obsegajoč zelo močan pokret ter da je pripravljal radikalno izpremembo političnega kurza v Avstriji. Dali je bil v zvezi z narodnimi socialisti, ali pa je docela slučajno prišlo do istočasne akcije, še ni znano. Vladni krogi zatrjujejo, da bo Pre- iskava skoro zaključena In da bo še le nato objavljen rezultat preiskave z vsemi podrobnostmi. Razburjenje v javnosti, ki ugiba o vsem mogočem, je če povečala izjava, ki jo je dal knez Starhemberg v imenu vlade danes dopoldne v dunajskem radiu. Opozarjal je namreč javnost naj ne naseda raznim vestem in govoricam, češ da vlada v vladnih vrstah velika nesloga In da je prišlo do hudih nesoglasij. Javnost je mnenja, da se je najbrže tudi v Avstriji pripetil enak primer, kakor Hitlerju v Nemčiji, da so namreč Dollfussa Izdali oni, ki jih je smatral za najzvestejše. Deloma tudi mislijo, da je ta demanti v zvezi z govoricami, ki se širijo o skorajšnjih izpremembah v vladi V zvezi z imenovanjem Papena za berlinskega »apostola miru«, kakor označuje|o novega nemškega poslanika. Stotisočl na pogrebu kancelarja Dollfussa Umorjenega največjega povojnega avstrijskega državnika so položili včeraj v Hitzingu k večnemu počitku nika in ostalo sorodstvo v preprostih kmetskih oblekah, člani vlade, diplomatskega zbora in generalitete in zastopniki vseh javnih korporacij. Na trgu pred cerkvijo Sv. Štefana in na vseh cestah, ki vodijo do tja, so se že od prvih popoldanskih ur zbirale nepregledne množice. Okoli poldneva je bil dohod v neposredno bližino sploh nemogoč. Kakor računajo, je bilo v sprevodu in špalirju po cestah okoli 500.000 tMi- Blagoslovita v krste v cerkvi sv. Štefana jc epravil kardinal nadškof dr. Innizer ob asistenci številne duhovščine. V govoru, ki ga je imel državni predsednik dr. Miklas za pokojnim kance-larjem, je izjavil med drugim: Izpolnili bomo oporoko dr. Dollfussa, velikega Dunaj, 28. julija, g. Danes popoldne se je vršil z velikimi svečanostmi pogreb zveznega kancelarja dr. Dollfussa. Prva blagoslovitev krste je bila na Rathausplatzu, kjer so se od pokojnika poslovili zvezni predsednik Miklas, podkancelar Starhemberg in dunajski župan Schmitz, v imenu kmetskega prebivalstva pa spodnještarjerski deželni glavar Reiter. 2alni sprevod je krenil nato ob sviranju žalostink iti ob spremstvu tisočev in tisočev pristašev domovinske fronte do trga pred cerkvijo sv. Štefana. Začetek in konec sprevoda so tvorili oddelki eksekutive. Takoj za krsto jc stopala popolnoma strta vdova, ki se je opirala na podkan-celarja Starhemberga in ministra Sto-ckingerja. Za^jo so sledili inati pokoj- Avstrijca, ki je bil tudi velik Evropec. Po njegovi volji bo Avstrija svobodna ki neodvisna nemška država, zgrajena na čvrstih socialnih in krščanskih temeljih. Nič nas ne sme deliti ne ovirati, da ne bi nadaljevali v slogi delo kancelarja Dollfussa. Od cerkve Sv. Štefana se je nato sprevod pomikal na pokopališče v Hitzingu, kjer je bil za kancelarja pripravljen začasni grob, in si car v bližini groba njegove leta 1928. umrle enoletne hčerke in bivšega avstrijskega generalnega štaba Honzendorfa. 't ruplo pokojnega kancelarja bodo po 3 mesecih na njegovo željo dokončno pokopali v Seiplovi spominski cerkvi na Schmelzi. Otroci še nič ne vede Riccione, 28. julija. AA. Otroci pokojnega avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa še zmeraj ne vedo o tragični smrti svojega očeta. Zanje ljubeznivo skrbi rodbina predsednika vlade Mussolmija. Danes so se otroci peljali na izlet z motornim čolnom. Kakor se doznava je v ponedeljek pričakovati vdove dr. Dollfussa. Venec jugoslovenske vlade na Dollfussovi krsti Dunaj, 28. julija p. Ob 11. dopoldne je prišel v poslopje dunajske mestne občine, kjer je ležal na mrtvaškem odru pokojni zvezni kancelar dr. Dollfuss, jugoslovenski poslanik Djordje Nastasijevič ter položil na krsto v imenu jugoslovenske vlade lep venec. Morilec Dollfussa ugotovljen Dunaj, 28. julija, n. Preiskovalne oblasti so s pomočjo prič, zlasti pa po pričevanju osebnega sluge pokojnega dr. Dollfussa ugotovile, da je umoril dr. Dollfussa 32 letna narodni socialist Otto Panetta, ki je bil še do nedavna član avstrijske vojske, a je bil zaradi n arod n o-soci al i s ti čne propagande odouščen. V vojski je bil četovodja. Uporniki, ki so napadli kancelarsko palačo, so še vedno zaprti v vojašnici v Ma- rckVanergasse, ki je od vseh strani obdana z ainii ovirami in zastražena s strojnicami in močnimi oddeiki vojske in Heimweh-ra, ki drug drugega kontrolirajo. Izmed aretiranih upornikov, ki so napadli kance-larsko palačo, je bilo 106 aktivnih članov avstrijske vojske, kar je dokaz, da se je hitlerizem zelo razširil celo v vojski. Verjetno je, da bodo vsi uporniki v ponedeljek postavljeni pred izredno vojno sodišče in da bodo po večini obsojeni na smrt. To se sklepa tudi iz snočnje izjave podkancelarja Starhemberga v dunajskem radiju, da bodo proti upornikom nastopili z vso strogostjo in da sedaj ni več milosti za nikogar. Habicht in Frauenfeld Dunaj, 28. julija, n. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da se vedno bolj množe dokazi, da je bila revolucija organizirana iz Nemčije. Kot dokaz navajajo tudi to, da sta imela znana voditelja avstrijskih hitlerjevcev, Teo Habicht in Frauenfeld v Monakovem že pripravljeno letalo, s katerim sta nameravala odleteti na Dunaj, ako bi bila revolucija uspela. Vodja upornikov, ki so napadli radio-postajo, je bil aktivni član vojske in je bil najet iz Nemčije, da vodi akcijo za zasedbo radio-postaje. V borbi s ooliciio in vojaštvom je bil ubit. Demantiji z vseh strani Pariz, 28. julija AA. Iz Rima poročajo: V poučenih krogih formalno demantirajo, da bi bile italijanske čete prekoračile meje. Pariz, 28. julija AA. Iz Budimpešte poročajo: Formalno demantirajo vest, da bi se zbirale čete na avstrijski meji in da bi bila vlada proglasila mobilizacijo. Papen pride šele prihodnji teden na Dunaj Dunaj, 28. julija, n. Sprva je bilo določeno, da novi nemški poslanik na Dunaju Papen takoj odpotuje na svoje mesto, da bi ee mogel udeležiti že današnjega pogreba dr. Dollfussa. Na mig iz Rima pa je bil Pa-pencv odhod na Dunaj v zadnjem trenut- ka preložen, ker so iz Rima sporofiH, da bi mogla njegova navzočnost izzvati veliko ogorčenje. Papena pričakujejo na Dunaju šele v teku prihodnjega tedna. Fey ni aretiran Dunaj, 28. julija. AA. Tukaj demantirajo kot absurdno vest iz nemškega vira, da bi bil minister Fey aretiran. V zvezi s tem pripominjajo, da se le minister Fey udeležil svečanega pogreba koncelarja dr. Dollfussa. 400 aretacij v Lincu Linz, 28. julija, n. Tu so bile danes izvršene številne aretacije oe samo hitlerjevcev. komunistov in socialnih demokratov, ki so bili zaprti že o priliki februarske revolucije, marveč tudi mnogo pristašev patriotske fronte, policijskih in žaGermania« dolži fašiste, da hočejo izrabiti umor Dollfussa za napad na hitlerjevsko Nemčijo, prav tako, kakor je nekoč služil jmor Matteotija za kampanio proti Mussoliniju. »Germania« piše, da je italijanski tisk najbolj histeričen na svatu in da skuša takšno zadržanje Italije pojasniti takole: Ali naj tvorita krik in vik spremljajočo sodbo za kako novo fašistično podjetje, ali pa je to vse skupaj le zaKulisni trušč. ki nai omogoči Mussoliniju preorijen-tacijo njegove zunpnie politike. Iz upravne službe Beograd, 28. julija, p. V oddelku za obrt in industrijo pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za svetnika 5. skupine Ivan Brozovič, doslej tajnik. ČitaUe tedensko rmailo „ŽIVLJENJE IN SVET" Ob krsti Lyauteya Parii, 28. julija. AA. Ob smrti maršala Lvauteya je minister Petain odredil enomesečno žalovanje v vojski. O jK>drobnostih pogreba na državne troške bo razpravljala vlada na posebni seji. Predsednik republike Lebrun, predsednik vlade Doumergue in mnoge druge francoski in tuje visoke osebnosti so izrekle vdovi velikega pokojnika sožalje. Francoski listi so vest o smrti sivolasega maršala sprejeli z globoko žalostjo. London. 28. julija. AA. Kralj }e naročtl britanskemu poslaniku v Parizu siru Geor-gea Clerku, nai v njegovem imenu izreče sožalje Lyauteyevi vdovi ob smrti maršala Lyaute7a. Novi goriški nadškof Rim. 28. julija, n. »Osservatore Romano« objavlja papežev dekret, s katerim je imenovan za naslednika pokojnega dr. Sedeja na škofijski stolici v Gorici dosedanji pape-ški nuncij za Turčijo in Grčijo v Carigradu Karlo Margotti. Novi soriški nadškof je rodom iz Alfonzina ▼ južni Italiji ter je star 43 I«*t Sožaljna izjava Poljski zaradi poplavne katastrofe Beograd, 28. juli ra. A A. Spričo katastrofalnih poplav na Poljskem je poslala cen tralna uprava poljsko-jugoelovenske lige v Jugoslaviji v imenu jagoslovenskirti prijateljev poljskega naroda pismo poljskemu poslaniku m predsedniku poljsko-j uaosio-venskih lig na Poljskem dr. Diboskemu z iskrenim sožaljem. Podobno pismo je poslala tudi odpravnika poslov poljskega poslanika v Beogradu g. Knollu s prošnto, naj sporoči sožalje Jugoslovanov vladi poljske republike. Zaplemba imetja bivših bolgarskih strank Sofija, 28. juliia. A A. Na eni izmed zadnjih sej je ministrski svet razpravljal o imetju razpusčenih političnih strank na Bolgarskem. Vlada je zavzela stališče, da to imetje ne more ostati v rokah zasebnikov kot njihova lastnina, namreg v rokah bivših voditeljev teh strank, ker je pripadalo organizacijam, ki po zaikonu vtag n« obstoje. Zato je vlada sklenila, da se mora vsa premičnina in nepremičnina razpušče-nih političnih ptrank zbrati in dati drfavl na razpolago. V to svrho je izdala potrebna navodila notranjemu in goMj5odarstojn»a ministru. Vladna naredba o zaplembi premičnine in neiprimičnine vseh nelegalnih organizacij, na Bolgarskem je že stopila v veljavo in so jo oolicijske ter sodne oblasti že vZ*»-raj začele izvajati. Bolgarsko notranje posojilo Sofija, 28. julija. AA. Bolgarska vlada je sklenila najeti notranje posojilo 150 milijonov levov za izplačilo še ne plačanih računov za državne nabave do 30. januarja t. 1. Finančno ministrstvo je že izdalo pojasnila o tem posojilu, ki se bo emitiralo v državnih obveznicah po 1000, 5000, 20.000 in 50.000 levov, ki se bodo obrestovale po 6% na leto. Podpisovanje posojila se začne 31. julfja t. 1., zaključi pa 4. avgusta t. 1. Jmrostovenski železničarji v Sofiji Sofija, 28. julija. AA. Ob 11.40 je prispela z brzim vlakom v Sofijo skupina ju-goslovenskih železničarjev, med njimi 15 inženjerjev in 30 strojnikov. Lokomotiva brzega vlaka in posebni vagoni, v katerih so se pripeljali jugoslovanski železničarji, so bili okrašeni z jugoslovenskimi in bolgarskimi zastavami, prav tako pa tudi peron sofijske železniške postaje. Jugoslo-venske železničarje so sprejeli na postaji njihovi bolgarski tovariši in jih prisrčno pozdravili. Jugoslovenski železničarji ostanejo v Bolgariji okoli 10 dni. Ogledali si bodo razen Sofije tudi Staro Zagoro, Trnovo, Varno in Ružčuk. Napredovanja v sodni službi Beograd, 28. julija, p. Napredovali so v 4. skupino 1. stopnje sodniki okrožnega sodišča Bogomil Kobal v Ljubljani, dr. Bogdan Petelin v Ljubljani, dr. Ivan Mak v Celju, Fran Orožen v Ljubljani, dr. Maks Juvan ter Avgust Habermut v Mariboru, Rajko Lederhas v Ljubljani, dr. Fran Farkaš v Celju, dr. Konšek v Mariboru, starejšine sreskih sodišč Janko Cer-ček v Velikih Laščah, dr. Fran češarek v Kočevju, Karel Ivane v Rogatcu in dr. Ivan Peče v Črnomlju. Za sodnike sreskih sodišč so imenovani dr. Fran Muhič v Ptuju, Vladimir Velovšek v Ljubljani in Fran Detela v Murski Soboti. Mednarodni šahovski turnir v Curihu V XIII. kolu je svetovni prvak dr. Aljehin v holandski igri gladko porazil švedskega velemojstra Stahlberga, ki je prišel tudi v hudo časovno stisko. Niemcovič je porazil Jossa, Gvgli Henne-bergerja. dr. Lasker Miillerja. Prekinjene so bile partije: Flohr — Bogoljubov Rosselli — Euwe. Johner — Naegeli in Grob — Bernstein. V XIV. kolu ie Aljehin že po 23. potezah premagal Mullerja. Lasker je premagal Naegeli ja. Bogoljubov Groba. Stahlberg Henneberger ja. Flohr Rosselli ja. Partije Euwe — Niemcovič. Bernstein — Gygli in Joss — Johner so se končale remis. V XIII. kolu prekinjene partije so imele naslednji rezultat: F.uwe je porazil Ros-8ellija. Bernstein Groba, partiji Flohr — Bogoljubov in Johner — Naegeli pa sta se končali remis. Stanje po XIV. kolu: Aljehin 12, Flohr 11 in pol. Euwe 11, Bogoljubov 10 in pol, Lasker 9 Niemcovič 8 in pol. Bernstein in Stahlberg 8. Johner 7 in pol. Henneberger 5 in pol, Gvgli. Mflller in Rosselli 4. Grob 3 in pol, Naegeli in Joss 2 točki. Anglija vodi v Divisovem pokalu že 2:0 Wimbledon. 27 fuliia. AA. V drjgem singlii je Anglež PerrT v štirih setih zmagal nad Woodom« 6:1. 5:7. 6:0. 6:3 Njena končna zrnata in ohranitev Davisovega pričala do orihodnjega leta ie že zda? skoraj gotova. Jutri r>3 bo iger. ker Angleži pra znufeio nedelje bidi nri pnortnih prireditvah. V ponedeljek bodo igrali donbl«. v torek n« rvtflJa dva singla. (Glej tudi soort-no rubriko!) tvan Urett, narodni poslanec: Zakon o kmečkih dolgovih in demagoštvo Skoraj v vseh evropskih državah je ureditev kmečk h dolgov eno najbolj perečih viprašanj, s katerim si belijo glave najboljši finančniki, gospodarstveniki in politiki. Po raznih državah je bilo izdanih že mnogo tozadevn h zakonov ia uredb, ki pa so se potem pokazale nezadostne in so jih morali zopet popravljati. Do danes še v nobeni državi to vprašanje ni zadovoljivo rešeno. Kdor pozna naše podeželje, ve, da so pri nas cele vaisi, kjer ne najdete niti 10-dinarskega novca, kjer se mora davek z rubežnjo izterjevati takim kmetom, ki ;majo denar naložen v hranilnicah, kjer dosedaj najtrdnejše kmetije ne morejo izpolniti niti najnujnejših obvez. Jasno je, da je v takih razmerah vprašanje ureditve kmečkih dolgov v zvezi z malimi obrtniki in trgovci, eno najbolj perečih zadev. Lansko leto smo luge Ceekoslovenska obec sokolska ob njeni 70 letnici odlikovala z veliko plaketo, a leta 1929 ob njeni 75 letnici ii ie za velike zasluge podelila Karlova univerza v Pragi častni doktorat filozofije. Ob priliki njene 80 letnice je poslal Ju-bilantki v svojem in v imenu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije I. nam. staroste brat lingelbert Gangl nastopno čestitko: »Spoštovana sestra! Velika češka žena! (Sedaj, ko se bliža Vaša osemdesetletnica, hitim Vam izraziti povodom tega življ^nh ,&ega jubileja v imenu jugoslovenskega So-icolstva in v svojem imenu naše najiskre-nejše čestitke. Ob tej priliki moram poudariti svojo posebno srečo, da sem imel čast spoznati osebno Vas, ki jo cenimo i* spoštujemo vsi jugoslovenski Sokoli kot svojo odlično sokolsko sestro in veliko ženo brat-kega češkoslovaškega naroda. Vaše vrline in kreposti, ki ste jih skozi celo svoje življenje poudarjali blagotvorno in s sestrsko roko v procvit naše skupne sokolske stvari ter kulturnih in socialnih potreb svojega naroda, imajo 6voj izvor v dveh velikih du- šah, v dušah Fiignerja in Tyrša, a zadobik eo polno vrednost in neizmerno moč blago-tvornosti in nackmalae zavednosti v Vašem plemenitem in za vse lepo in dobro navd-f šeiram srcu. Nai ta Vaš izredni primer služi vsemu našemu pokolenju kot svetal vzor, kako mora vsak brat in kako mora vsaka sestra služiti velikim idealom patriotizma in sokolskega bratstva. Mi vsi gledamo z globokim priznanjem na pot Vašega vzornega in požrtvovalnega življenja, ki mu ob večerni zarji prinašam v svojem in imenu Jugoskv venekega Sokolstva plamenček hvaležnosti sokolskega srca.< Na zdar! Zdravo! Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnava »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi y vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Grajske šance - krona Ljubljane Ljubljana, 28. julija Pred dnevi smo poročali, da so dela na grajskih Sancah znatno reducirali, ker so sredstva iz bednostnega fonda povsem izčrpana. Ustavljena so bila vsa vrtnarska dela, medlem ko se zidarska nadaljujejo. Doslej je obnovljenih in dograjenih polovica Šanc. Čeprav je zaposlenih samo še 28 delavcev, se računa, da bo delo do jeseni končano. Na vzhodni notranji strani je zgrajen oporni zid, ki je 7 metrov visok in navrhu 1.80 m širok. Na vrhu je zid obložen s kamenjem. Če bodo pozneje kdaj hoteli restavrirati Sance, bo treba samo na enem mestu predreti obok, pa bo odprt dostop v vse rove. Iz bednostnega fonda se je za obnovo Sanc porabilo doslej 570.000 Din, kar je vse šlo za mezde. Potrebni cement in podpeški kamen je veljal okrog 100.000 Din, za kar so se porabila sredstva rednega proračuna. Na notranji strani Sanc so odkrili tudi nekdanjo grajsko kuhinjo. Zelo dobro je ohranjeno staro ognjišče, ki je bilo pozneje zeloženo s skalami, nod katerimi so delavci našli še dobro ohranjene saje. Na vrhu je starinski vodnjak že gotov, prav ta- ko tudi idila okrog dreves* na vzhodni strani. Teraso na Šaneah bodo pozneje tlakovali s kamenjem. Kako bodo sicer arhitektonsko uredili vrh Sanc, je prepuščeno Se zamisleku mojstra Plečnika. Po vsej priliki bo postavljen tu kamenit kandelaber za električno luč. V jašku na vzhodni strani bodo najbrž zgradili stopnice za prehod med velikimi in malimi Šancami. Pri sedanjih delih so odkrnili tudi temelje stare trdnjave, ki segajo skoraj v Regallyjev gaj. Pri tej priliki so tudi dognali, da Je bila prvotna oblika grajske trdnjave precej drugačna. V kotu, kjer se zdaj cepijo male od velikih Sanc, je »tal nekoč grajski •tolp. 10 milijonov Din škode po neor jvt v Halozah Ptuj, 28. JuflJa Poročali smo kratko o katastrofalni nevihti, ki je divjala pretekli ponedeljek tudi nad Halozami. Nevihta je prihrumela v smeri od Majšperka proti Podlehniku, Gruškovju, Pobrežju, Leskovcu, Sv. Barbari in Zavrču. Med nevihto je padala kakor lešniki debela toča, ki jo je kar nasuto v naše lepe vinograde. Opustošila je skoraj vse Haloze ter domala uničila mestoma do 100 odst prideljca, povprečno računano pa povsod 50 odst. Po uradnih ugotovitvah znaša skupna škoda 10,000.000 dinarjev. Uničen je skoraj ves vinski pridelek in pa tudi drugi poljski pridelki, zlasti pa koruza. Edina nada Haložanov, ki so upali na razmeroma dobro vinsko letino, vsaj kvalitativno, je sedaj popolnoma uničena. Haloze zasleduje že skoraj tri leta nesreča za nesrečo. Predlanskim je uničila toča istotako na nekaterih krajih ves pridelek, lansko leto je uničila peronospora skoraj vse grozdje in je bila letina zelo slaba, tako da se niso krili niti stroški za obdelavo vinogradov, letos pa je toča spet vse uničila, kar so naši pridni vinogradniki popravili. Haložani so obupani. Tu živijo najsiromašnejši ljudje, sami viničarji, ki so odvisni od zaslužka vinogradnikov, a ti jim potrebnega zaslužka tudi ne morejo dati zaradi posledic takih katastrofalnih pravi znanost Ne samo mehaničnim potom, ampak prav preprosto na ta način, da si zobe redno čistite s Sargovim Kalodontom. Zakaj to je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po dm Braunlichu, ki odpravi zobni kumen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Sulforicinov oleat razkroji organske sestavine, ki spajajo zobni kamen in ga pritrjajo na zobe. Njegova spojina se razrahlja, da se odkruši in več ne naredi. SARG - AAAA 10 D 0 Proti zobnemu kamnu nesreč. Kako se bo to zimo preživljal ubogi Haložan, je težko vprašanje. Vsekakor pa bo moralo oblastvo priskočiti na pomoč z izdatnimi sredstvi. Položaj v revirjih negotov Rudarski mladini je treba odpreti pot v svet Trbovlje, 28. julija. čeprav je prvi hip po zadnji gladovni stavki tako kazalo, se položaj v revirjih za rudarje ni prav nič izboljšal. Delavci se zavedajo, da je bila njihova zmaga. samo začasnega pomena, in napetost, ki se je pojavila med delavstvom in podjetjem ob pri-četku mezdnega gibanja, stalno narašča. Priganjaški sistem, ki je vsa zadnja leta vladal v revirjih TPD in ki je dosegel, da je družba trojno lahko vršila redukcije delavstva, da pa je vkljub temu produkcija naraščala, je ob napovedi redukcij za nekaj časa vidno pojenjal. Rudniški nameščenci, ki jim je podjetje občutno znižalo prejemke, so se ob pričetku borbe znašli v tesni solidarnosti z rudarji. Po posameznih obratih je .takrat padla produkcija za polovico in še bolj. Pa tudi po zaključenem štrajku, ko so delavci izvojevali svoje zahteve, se priganjaški tempo ni dal več obnoviti. Izčrpani, izstradani delavci, ki so se šele v gladovni stavki zavedali, da prav za prav že par let trajno giladujejo v rovih in da gre vsa produkcija na račun njihovega, zdravja in moči, se niso dali več pripraviti do tega, da bi delali nad normalo. Zadnja stavka, s katero so samo zavoljo trdne sloge uspeli, je tako ojačila solidarnost med njimi, da so vsi revirji kakor ena sama volja, ne da bi bilo treba za to kakšne organizirane propagande. Po posameznih revirjih je kmalu po štrajku prišlo do trenj med delavstvom in vodstvom. Tehniško vodstvo je skušalo iznova uveljaviti stari priganjaški sistem, delavstvo pa se je odločno uprlo. Tako je nad rudniškimi dolinami ostala neka težka, dušeča napetost in vse s skrbjo pričakuje pogajanj za novo kolektivno pogodbo, ki se bodo vršila ob pričetku jeseni. Lokalni činitelji. ki so že doslej skušali lajšati rudarsko bedo s tem, da so mladim ljudem posredovali pot v svet do uka in služb, nadaljujejo svojo akcijo. Naj bo borba v revirjih zaključena kakorkoli, jasno je, da mlade generacije, ki odraščajo šolskim klopem, ne bodo našle dela in kruha doma. Borba rudarjev za življenje je nekaj tako velikega, občenarodnega, da smejo pričakovati aktivne podpore vse javnosti. In najbolj preprosta pomoč je v tem, da naši obrtniki, trgovci in zasebniki jemljejo mlade ljudi iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, ki nosijo na svojih plečih najtežji delež bede, v službo in pouk. Znano je, da so rudarski otroci talentirani, pridni in ambicijozni. Med reflektanti, ki se prigla.-šajo raznim organizacijam in občinam, jih je največ, ki so dovršili po šest do osem razredov narodne šole aH pa imajo tudi po par razredov meščanskih šol. Zaposlite rudarsko mladino! Ljubljana, 28. julija. Akcijski odbor za pomoč gladujočih rudarjev nas je naprosil za objavo naslednjega poziva slovenski javnosti: Iskrene simpatije, ki jih je naša javnost pokazala rudarjem v revirjih TPD za časa njihove gladovne stavke, so našemu rudarskemu delavstvu dale upravičenega upanja, da bodo v svoji veliki stiski deležni tudi skromne dejanske podpore pri onih slojih, ki z razumevanjem spremljajo njihovo veliko borbo. Ta borba še dolgo ni končana, slovenskim rudarjem so brez dvoma namenjene še ure težjih preizkušenj, kakor so jih prebili doslej. V takšnih razmerah je dolžnost nas vseh, da mislimo v prvi vrsti na rešitev rudarske mladine, ki ji je naložen v trpljenju najtežji križ. Rešitev mladine, ki jo doma čaka samo brezupna negotovost, pa je samo v tem, da ji kjerkoli po- magamo do dela in kruha. Zato se akcijski odbor vnovič obrača na vse trgovce in obrtnike ter na vse zasebnike, ki potrebujejo vajenca (vajenko) v svojih obratih ali delavca (delavko) v svoji hiši, s prošnjo, da ga vzamejo iz trpečih, pa vzorno poštenih rudarskih rodbin in na ta način v«aj malo pripomorejo do olajšanja bede v revirph. V vseh primerih posreduje Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem, Ljubljana, Wolfova ulica 1. Delavski voditelji in nacionalna javnost Trbovlje, 27. julija Pri zadnjem delavskem gibanju rudarskega delavstva je stala vsa nacionalna .javnost na strani delavstva in je mnogo pripomogla, da se je zadeva za delavstvo ugodno rešila. Delavstvu je to dobro znano, pa tudi delavski voditelji sami so v prvem hipu to priznali. Ker so pa delavski voditelji prepričani, da mora biti delavstvo za vsak uspeh hvaležno le njim, so začeli sedaj zanikati pomoč javnosti in ji celo očitajo, da je hotela pri zadnjih dogodkih »pristavljati lončke«. Nacionalna javnost bo šla mirno preko teh demagoških insinuacij in bo v bodoče storila najbolje, ako bo prepustila reševanje delavskih vprašanj delavskim voditeljem. Če bo s tem zadovoljno ostalo delavstvo, bodo gotovo še bolj zadovoljni vsi oni, ki niso delavski voditelji, pa so se pri zadnjih dogodkih pošteno potrudili za delavstvo. Pri vsaki mineralni vodi je p o~ glavitno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: ima, tem več velja! E H S K A čim več jih RAD jih ima preko 20 in še težke minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod,. nahajajo edino v Radenski. Zahtevajte enkrat izrecno Radensko in jo primerjajte s kako drugo mineralno vodo in jo poskusite: vse življenje ostanete zvest Radenski. Danes bo v Rogaški Slatini otvorjeno moderno športno kopališče Marsikaj novega in lepega so v zadnjih letih napravili v Rogaški Slatini, tako da je to naše zdravilišče postalo ne samo eno najboljših in najlepših, temveč tudi eno najmodernejših v naši državi. Zaradi tega se ne smemo čuditi, da število gostov vedno bolj narašča in da se v sedanji sezoni že približuje rekordnemu številu, ki je bilo doseženo leta 1930. Pa vendar smo nekaj pogrešali. Zlasti mladina, ki prihaja s svojimi starši, ni bila povsem zadovoljna. Ona si želi zraka, solnca in vode, ona hoče, da se tudi v letoviščih in zdraviliščih udej-stvuje v najlepšem poletnem športu — v plavanju. Majhno plavalno kopališče v bližini »Belega križa« pa nikakor ni nudilo pogojev za to. Bilo je sicer vedno dobro obiskano, toda v sedanjem času ni več ustrezalo. To je uvidela tudi direkcija zdravilišča, odnosno banska uprava, ki je lani sklenila, da zgradi v Rogaški Slatini moderno, vsem higienskim in športnim predpisom ustrezajoče kopališče. I Pridne roke naših delavcev so 15. maja irijele za delo in danes je kopališče toliko dograjeno, da bo v nedeljo 20. t m. ob 10.30 svečano otvorjeno ter izročeno javnosti. Res je, da še ni popolnoma dogotov-ljeno in se nam še ne bo nudilo v oni obliki, kakor ie projektirano, vendar pa bo današnja nedelja za Rogaško Slatino in za vse njene goste velik praznik. Generalne načrte za kopališče je izdelal arh. Glanz, konstruktivne načrte bazena pa inž. Maček in g. Mesesnel, vse to po navodilih in podrobnih informacijah našega strokovnjaka inž. Bloudka. Glavni bazen je dolg 3333 m, širok pa 12.5 m, torej popolnoma po športnih predpisih, tako da se bodo mogle vršiti v tem kopališču tudi pla-yalne tekme. V tem namenu so zgradili tudi startne kamne za šest prog in bodo še zgradili skakalne deske za skoke z 1, 3 in 5 metrov. Bazen se bo polnil z vodo iz povečanega slapa z Boča, grela se bo v kotlih, ki so bili dobavljeni iz Velikega Bečkere- ka ter filtrirala v napravah znane tvrdke »Grifea« iz Brna. To je najmodernejši filter, ki ga je dosedaj dobavila ta tvrdka. Bazen, katerega globočina znaša na najglo-bokejšem mestu 3.90 m, je pokrit s keramičnimi ploščicami, ki so skupno tehtale 14.000 kg. Kopališče v Rogaški Slatini je edino v naši državi, katerega bazen, je pokrit s takimi ploščicami. V glavni bazen gre 800 kubičnih metrov vode ki se bo menjavala v dveh dneh trikrat. Poleg glavnega bazena bo zgrajen še bazen za otroke. V ostalem sliči kopališče ilirijanskemu kopališču v Ljubljani. Iz kabin, ki so ločene za ženske in moške, pride kopalec do prh, nato pa v bazen za noge. Okoli celega kompleksa se bo zgradila pergola, na kateri bodo terase za solnčenje, a pod njimi bodo prevroči kopalci lahko uživali hlad v senci. V kopališču bodo razni nasadi, tako da bo ta lepa naprava docela prilagode-na krasni naravi v bližini kopališča. Letos se bodo še uporabljale stare kabine dosedanjega solnčno-zračnega kopališča, v katerih je prostora za približno 400 kopalcev. Prihodnje leto, ko bo kopališče docela zgrajeno, bo pa lahko nad 1000 kopalcev uživalo vse dobrote in lepote slatiiv-skega kopališča. Poudariti moramo še, da Je ravnatelj zdravilišča inž. Dietrich po možnosti strogo pazil na to, da se je kopališče zidalo skoraj popolnoma iz domačega gradiva in z domačimi močmi. Kakor že omenjeno, so bile iz inozemstva dobavljene samo ploščice za bazen in filter. Ni menda samo naključje, da bomo otvo-rili naše najlepše kopališče baš na dan, ko se bodo naši plavači v Ljubljani borili za plavalno prvenstvo države. Dravska banovina je spet pokazala, da prednjači v Jugoslaviji tudi v plavalnem športu in da se ne straši nobenih stroškov in nobenega truda, da nudi naši mladini one pogoje za razvoj, ki so potrebni, da bo zrasel naš rod močan in krepak in da bo lahko v trdem življenjskem boju uspešno tekmoval z bogatejšimi in večjimi narodi. Ob otvoritvi kopališča želimo, da bi kopališče doprineslo svoj delež ne samo k procvitu in napredku naše Rogaške Slatine, temveč tudi v korist in k zdravju naše mladine. •JDBBOk K. TU IMk^, 29. VIL 1934 S čolnom in kamero na Jadran Od Gruža preko Lopuda in Sipana v Ston — Nasprotni vetrovi in prijetni odmori rv. SUm-PeljeSac* Na pragu Velikega Stona sta »o srečala dva pretežko natovorjena oslička (pol va gona robe in po eno družino ljudi na vsakem hrbtu). Tisti, ki je priklecal od Malega Stona sem, je pobaral sotrpina: »Ali si videl zamorca, ki sta vlekla po cesti preko ožine smešni voz na dveh koleščkih, jezik molela od vročine iz ust in preklinjala za dva dalmatinska težaka?« »Osel!« se je oglasil drugi, »saj nista zamorca, ampak Nemca. To je dejal moj gospodar, ki je že pred letom videl dva taksna norca v Makarski. In voz, ki sta ga vlekla, ni voz, temveč čoln iz neke rdeče kože, s kakršnimi se Nemci vozijo po svetu, da vzbujajo občudovanje in prosjačijo tnea rjudmi.« »Težko življenje, vsekako, posebno težko pa jim mora biti pri nas, kjer je sam kamen in slana voda, ljudje pa še sami nimajo za pod zob.« »Da, res je težko, jaz ne bi zamenjal 1 njimi. Toda moj gospodar meni, da jih za ves trud dobro plačuje država, ker vabijo na ta način v deželo bogate tujce, od katerih imajo naši ljudje korist. Ta dva sta ne seveda lagala, da potujeta samo za svojo zabavo m odpočitek in za svoj denar.« »Za odpočitek? Smešno! Če bi se hotela res odpočiti, bi napravila mar tako, kakor delamo mi osli: postavila bi se v senco pod oljkovo drevo in obirala slastni osatl Ljudje so res prismojeni.« Oslička sta dobila vsak po eno po zad- taji p!ati in nadaljevala svojo pot. * Ta dva Nemca sva bila seveda midva z Albertom. Nemogoče ljudi in osle prepričati, da sva zgolj preprosta Jugoslovana, in še težje jim dopovedati, da potujeva samo za šport, za razvedrilo in da ni država pri-apevala k temu, žal, niti f>cka. Če natančno pomislim, pa imata najina oslička v nekem pogledu prav. Ali je bila to zabava, prepeljati v največjem soncu čolniček po nerodni, poldrug kilometer dolgi cesti na drugo stran stonske ožine samo za to, da si gledava Pelješac od notranje strani? In še lačna in žejna po vrhu, kajti razen dveh dinj, nekaj kruha in nekaj mlačne vode ni bilo dobiti v tem kotu pičesar, kar bi bilo primerno za najine trebušne potrebe. Sline se mi cedijo po sočnem ribjem rižotu, okusni juhi, delikatnem, kakor presno maslo mehkem ovčjem siru, slastnih solaticah in ognjeviti črnini, s čimer je nama v odmoru včerajšnjega dne postregel pozorni gazda Smerdelj na hladni terasi svoje »Sunčanice« v Sipanski Luki. Da, to je bil dan, kakršnega je vredno preživeti pod vročim dalmatinskim nebom. Toda prej še moram opisati, kako sva prispela tja. Severnozapadnik je nategoval svoje mehove in gnal visoke valove še po vseh predpisih, ko sva po prijetnem popoldnevu na Lapadu odrinila ob 17. od brega. Mimo »ničnega otočka Dakse, ki zapira vhod v gruško pristanišče, in Koločepa sva se morala kar krepko upirati v vesla, a čim bolj se je sonce nagibalo k zatonu, tem mirnejše je postajalo v zraku in na morju, tudi najin tempo jo zastajal pod magičnimi svetlobami in barvami, ki so se razlile preko neizmerne gladine, preko neba in skalnih pobočij dalmatinske kopnine. Lopud se je polagoma bližal in je bilo videti, kakor da plava proti nama v prostem ozračju brez zveze s trdino pod seboj in nad seboj. Redke ribiške ladjice so se vračale mimo naju v Gruž in iz njih so se dvigale zategle f>esmi. Bil je že mrak, ko sva dospela do opudskih bregov, ob katere so udarjali va-lo vi s svojim zamolklim glasom, ki spominja na kovino in grožnjo. Vedela sva. da bo znova zapihalo in sva se požurila. Točno ob vhodu v lopudsko luko je res završalo in sva v temi z muko spravila čoln mirno nevarnih čeri v pristanišče, od tu pa po nasvetu prijaznih domačinov n? drugo stran v majhen, zasebni pristan. Zvedela sva, da tabori nedaleč od tu skupina štirih čeških skavtov. Seveda sva se požurila tudi midva razpet najino streho po*eg njihovega šotora in sva bila sprejeta z vsem tovarištvom, ki je običajno med popotnimi ljudmi. Po večerji sva posedela še čez polnoč ob njihovem ognju, ob pesmi s rp-emljevanjem kitare, v pol-češkem pol-hrvatskem pogovoru o naših skupnih ciganskih zadevah, pri čemer smo se morali izdatno poslužiti tudi gestikuliranja. Noč je posula nebo s tako velikimi in svetlimi zvezdami, da se nikomur ni ljubilo v »postelj«. V * Naslednji dan so češki fantje ustrežljivo pristali na to, da skuhajo kosilo tudi za naju. Bili so na programu knedlički (baš nekaj za apetit, ki se zbudi v dalmatinskem zraku) in ker nisva imela druge skrbi, sva čoln temeljito oprala, nato sva lovila motive po Lopudu. Lopud je kaj slikovito selo, ki šteje danes okrog 360 prebivalcev, a je v dobi du-brovske republike imel veliko ulogo, o čemer govore številne razvaline po otoku. Takrat je otok štel baje do 14.000 duš, danes jih bo komaj 400. Njegovim kršnim, malo rodovitnim tlom ni dosti videti, da so nekoč dajala mnogo plodov. Riba je danes glavni vir življenja in poleg nje dobro razvit tujski promet. Številni hoteli. lepe plaže, zmerne cene morajo privabili posebno takšnega tujca, ki mu je bolj za miren odpočitek, nego za vrvenje svetskih letoviških krajev. Za ilustracijo naj povem, da je bilo v tem času v samem glavnem kraju nad 500 tujcev, večinoma Čehov in Ne mcev. dosti več nego domačinov samih. Tudi midva sva si privoščila popoldne izdatno vsa ugodja kopališkega življenja in če bi naju ne gnalo s takšno silo naprej spoznavat nove kraje in nove ljudi, bi ostala še kakšen dan. Po prisrčnem slovesu od najinih novih prijateljev, čeških skavtov, sva ob 17. in pol odplula proti Šipanu, ki je bil tako vabljivo blizu. kakor pri Ostrem rtu, bi imela najlepšo priliko, da bi šla prenočevat na gugajočo se postelj neznano kam v sredino Jadrana. Tako pa sva utegnila zapreti krov, še preden je prvi veliki val udaril čezenj. In roke sva imela vse proste za veslanje. Ho, pa sva jih pošteno potrebovala! Človek, ki ni nikoli kaj takšnega poskusil, se bo branil verjeti, da zahteva 10 — 12 km veslanja proti normalnemu nasprotnemu vetru veliko manj napora nego takšnih borih 50 m, ki sva jih morala odpraviti tukaj proti hudi burji, da dospeva pod zavetje nasprotne obale v šipanskem zalivu. Pa je gola Tes-nica in preden sva se znašla tam, sva se od brizgov, ki jih je pošiljala burja čez krov in najimi glavi ter jih sproti sušila, spremenila v dva bela solna stebra. Končno sva ubežala tudi tej pasti m že v mraku pristala ob nabrežju Sipanske Luke, za katero sva pomenila takšno senzacijo, da se je zbralo takoj pol mesta okoli naju. Reči pa moram, da je bila tudi tukaj kakor povsod, kamor sva dospela doslej, dalmatinska radovednost — radovednost svoje vrste. Ljudje so se brez neprijetne vsiljivosti zanimali za najine manjše in večje zadeve, še preden sva utegnila izstopiti, so nama sami prinesli vode in stvari, ki sva jih potrebovala iz trgovine, meni pa cigaret, brez katerih ne začnem in ne končam nobenega dela. Takoj so nama pokazali tudi primeren prostor pod drevesi sredi nabrežja, kjer sva lahko Tazpela šotor, in ni čudno, da sva si nabrala še isti večer kup dobrih prijateljev. Tudi ni čudno, da sva si po večerji, v prijetnih pomenkih v kleti gazde Smerdelja (njegovi predniki so bili Slovenci iz okolice Kranja in sam dobro pozna Slovenijo ter razne Ljubljančane, ki so njegovi vsakoletni gostje) privoščila na dušek nekoliko kozarcev črnega daru božjega in da se nama navzlic utrujenosti že drugi večer ni ljubilo spat • Naslednji dan je bilo izključeno, da bi šla naprej. Celo ribiči se niso upali na prosto; tako sva se dobro sprehodila po otoku, ki je v svoji sredini rodovitnejši in lepši, nego bi mu prisodil na zunaj, in po mestecu, ki šteje okrog 700 duš, kar mu na prvi pogled tudi ne bi prisodil. Šipan je največji izmed treh tako zvanih elafitskih oto- kov (Stpsa. Lopud, Kotočep), ti huje ▼ zgodovini oubrovskega mesta veliko ulogo. Prebivalstvo m preživlja • poljedelstvom, rejo kox ia ovac, ribištvom, pomorstvom, tujskega prometa — vsaj ta čas, ko sva bila midva tam — menda ni posebnega, a to je škoda, kajti živeti se da tukaj zelo poceni in prav dobro, kakor je razvidno iz drobca jedilnega lista, ki sva si ga privoščila ta dan in ki ga navajam na drugem mestu. Razumem popolnoma, da so tujci, Angleži, Slovenci in drugi, ki so bili pred desetimi leti enkrat tu in se sedaj vračajo vsako leto sem na oddih. Lepega miru imajo tukaj dovolj in to naj tudi zadostuje v zahvalo za res prijetni dan, ki sva ga preživela na Šipanu. • Danes rra bila že ob pol 5. na morju, kajti škoda bi bila zamuditi mirno, sončno jutro in se rvati pozneje z nasprotnimi vetrovi, ki nama dajejo vse te dni toliko opravka. Vožnja do Stona, ki sva jo izvršila z eno potezo, je bila tudi v resnici nekaj osvežujočega. Morje je bilo tako 5isto, da sva mimo otokov Lakljana in Olipa videla vsako malenkost na njegovem najglobljem dnu. Stonski zaliv je bil pokojen in krasen kakor šopek svežih rož v vseh ma-j vričnih barvah. Stona samega si nisem dosti i ogledal, ker imava danes še dolgo pot Napravil pa je name vtis propadajočega mesta, ki je moralo biti nekoč dosti pomembnejše — kakor večina krajev, ki sva jih v Dalmaciji videla doslej. Tega vtisa ne izbrišejo niti velike solinske naprave, ki se raztezajo pred mestom, oziroma ga kakor vsaka industrijska primes v takšni okolici še potrjujejo. Mislim, da bi mesto zadobilo čisto nov pomen, če bi presekali ožino, na kateri stoji in ki veže polotok Pelješac s kopnim, s primernim prekopom za ladijsko plovbo. Še celo nama bi takšen prekop močno rabil, namesto da sva se mučila s čolnom na vozičku v najhujši vročini preko ožine do malostonskega zaliva. Sedaj ye, hvala bogu, tudi ta težava za nama in sva svet dobre volje. Vse eno me obhaja groza, ko gledam na razpadajoče zidovje mogočne trdnjave, ki so jo Dubrovčani pred 600 leti zgradili za 130.000 dukatov in ki veže preko celega hriba Veliki Ston z Malin Stonom. Da se je ljudem ljubilo v takšnih vročinah prenesti toliko kamna na vrh tega skalovja! In so bili res takšni norci, da so se po tem skalovju pretepali in pobijali za bog si ga vedi katere, že davno pozabljene koristi in ideale? Toda Mali Ston je vendarle zelo romantičen in slikovit prostorček. In kar Je glavno: pravkar je zapihal na naju nov, svež vetrič. Jugozapadnik. Če bo vsaj toliko vztrajen in trmast kakor midva, potem prideva danes še zelo daleč in sicer izjemoma z jadromll K. Kocjančič Uspeh malega velesejma v št. Vidu Ljubljana, 28. Julija. Kakor smo napovedali že o priliki otvoritve, se je šentviška obrtna razstava v resnici razvila v gospodarsko revijo prvega reda. Št Vid je postal te dni kakor majhna Ljubljana za velesejmskih dni, in čeprav jo za obisk razstave dovoljena samo znižana voznina na ljubljanskem tramvaju, prihajajo radovedneži in interesenti od blizu in daleč. Vseh obiskovalcev je bilo doslej že okrog 5000. Povprečno jih prihaja med tednom po 200 na dan, ob nedeljah pa število še znatno narase. Tako je bilo samo zadnjo nedeljo okrog 900 do 1000 gostov in ni bil naval nič manjši kakor na dan otvoritve. Največ obiskovalcev ima razstava seveda iz Ljubljane, v skupinah pa prihajajo tudi iz oddaljenih krajev. Tako so se večje družbe interesentov pripeljale z avtobusi iz Celja in iz Cerknice, pojavili pa so se že tudi gostje iz Hrvatske. Ti gostje iz oddaljenih krajev so najbolj zgovorno znamenje, da doseza razstava resnično realen uspeh. Medtem ko se na ljubljanski velesejem pripelje marsikdo samo zavoljo znižane voznine, brez trgovskega interesa, da uredi kakšne druge opravke, prihajajo v Št Vid gostje od daleč iz živega zanimanja za blago. Da je res tako, priča tudi lepo število kupčij, ki so bile že sklenjene doslej. Nekateri razstavljalci, zlasti pohištvena podjetja so našla nekaj prav ugodnih kupcev. Pri tem je treba poudariti, da je n. pr. razstavljeno pohištvo za spalnice drago, luksuzno blago, saj so po večini delane s furnirjem iz orehovih korenin. Toda mizarsko delo iz Št Vida m okolice je dovolj solidno in umetno, da najde svojega odjemalca. Eden izmed razstavljalcev je spalnico kar štirikrat prodal. Živo pa se zanimajo obiskovalci tudi za izdelke vseh drugih obrti, zlasti za predmete, ki so jih razstavili ključavničarski in drugi mojstri kovinarske stroke: za specialne tehtnice, za železna ogrodja za pritlikava drevesa, za poljedelske stroje itd. Med gosti, ki prihajajo na razstavo, M stalno opaža veliko število obrtnikov iz vseh krajev, katerim seveda ni nič manj namenjena kakor kupujočemu občinstvu. Vsi so polni najtoplejše hvale, obenem pa obetajo, da bodo tudi sami sledili vzgledu šentviških tovarišev in se lotili podobnih razstav. Tako je za dogledni čas že napovedana posebna obrtna razstava na Viču. Tako so Šentvidčani postali obenem pionirji novega načina borbe za osamosvojitev in napredek obrtniškega stana. kmtoteoaa pa m» Mh ■retat Batajmd. Pod piet vem, da ao tac te VMt tudi civilni prebivalci streljali na. tv-strtjske čete, so Avstrijci odvedli vse va»- ščane, tudi žene in otroke, starce in bolnike, v Petrovaradin. Med tem transportom so se dogajale strašne scene. Zaostale ženske in nadležne starce so madžarski •vojaki tolkli s puškinimi kopiti, nekateri nesrečni vaščani pa so lz obupa skočili iz vlaka ln storili smrt V Petrovaradinu so Avstrijci is žalostne trume Batajničanov odbrali 40 mož. Postavili so jih v dolgo vrsto, potem pa MmJl lz te vrste vsakega desetega. TI so bili potem ustreljeni. Pozneje so bedne vaščane, kolikor jih je bOo še fivSv, o&guAD nazaj v vas k so se še nekajkrat pred očmi vseli vcMle juartifikacije. Sredi vaai m ob cestah so streljali in obešali nedolžne vaščane. Krvniki ao se kar kosaH v sadizmu. 2ene smrti zapisanih žrtev so tako n, pr. m aru: a prinašati vrvi, s katerimi so potem pred njunimi očznl obešali njihove može. Tudi to je brilo v navadi, da so morale žene svojim možem in sinovom kopati grobove. Za mnoge žrtve se sploh ne ve, kdaj ln na kak način so storile smrt Odbor, ki je postavil spomenik žrtvam ln narodnim mučenfkom, je imel v svojecm seznamu 101 žrtev avstrijskih krvolokov. Priprave za veliko letalsko tekmo Novi Sad, 26. julija. Letalske tekme na rojstni dan Nj. Via. prestolonaslednika Petra dne 6. septembra so postale že tradicionalne, istočasno pa tudi velevažne za razvoj jugoslovenskega letalstva, ker se tedaj nudi mladim vojnim letalcem najboljša priložnost, da dosežejo pomembne uspehe. Letalci, ki dosežejo na teh tekmah uspehe, imaio potem pristop k večjim tekmam in tudi k mednarodnim letalskim prireditvam. Za tekme na prestolonaslednikov rojstni dan je bil že pred leti izdelan poseben pravilnik in po tem je sedaj poveljnik vojnega zrakoplovstva, divi-zijski geenral g. Milutin Nedič napravil razpored za letošnje tekmovanje. Prvo skupino v tej tekmi bodo tvorila vojna dvosedežna letala na progi Novi Sad - Zagreb - Sarajevo - Skoplje, Beograd-Novi SadC Dolžina proge znaša 1274 km. V drugi skupini tekmujejo lovska letala med Novim Sadom in Beogradom, ki bodo izvajala tudi razne akrobacije na aerodroma Jovana Jugoviča v Novem Sadu. V tretji skupini tekmujejo, kakor vsako leto, šolska letala na 402 km dolgi progi Novi Sad— Bečej — Osijek — Beograd — Valjevo—Novi Sad. Tudi tekmovalci te skupine bodo___ jaH akrobacije na novosadskem letališču. Pravilnik teh letalskih tekem daje pravico do udeležbe aktivnim in rezervnim vojaškim pilotom, kakor tudi aktivnim m rezervnim izvidnikom. V skupini šolskih letal pa smejo tekmovati samo diplomirani piloti, ki se udejstvujejo že najmanj leto dni, ali pa mlajši vojni piloti, ki se doslej še niso udeležili nobenih podobnih tekmovanj. Tekmovalci se bodo morali prijaviti v prihodnjih dneh, potem p« bo posebna komisija izmed njih izbrala udeležence tekme. Glavna nagrada teh tekem je zlat pokal Nj. VeL kralja. To najvišjo nagrado dobi zmagovalec v prvi fekmovalni skupini, za katero predlagajo tekmovalce poveljniki naših letalskih polkov. Pri lanskih tekmah je zmagal v tej skupini m dobil najvišjo nagrado kapetan L stopnje pilot Hh»-ko Hauer * izvidnikom Borisom Kelom, zmagovalec v drugi skupini vojnih letal je bfl major pilot-lovee Zdenko Gorjup, v skupini šolskih letal pa sta zmagala rezerv-na podporočnika Rodoljub Melenčid m Jo-van Raduloviu V krajih, kjer žanjejo dvakrat v letu IV. vseslovanski čebelarski kongres in razstava v Beogradu Z jadranjem tega dne spet ni bilo nič. "Najin prijatelj meštral se je upiral. A vse do vhoda v šipansko luko sva z vesli dobro udrihala po njem. Tu pa se je nenadno umaknil in napravil prostor teti burji. Sedaj, če bi bila še vedno ista zelenca * O drznem potovanju naših dveh Argo-navtov z zložljivim čolnom smo priobčili doslej že tri članke, in sicer v »Jutru« 1.. 15. in 25. julija. Nadaljnji članki sledijo. Ljubljana, 28. julija. Vseslovanska čebelarska zveza priredi letos od 26. do 31. avgusta svoj šesti kongres in razstavo, prvič po vojni v Beogradu. Prvi kongres Zveze se je vršil 1. 1910. v Sofiji, drugi 1. 1911. v Beogradu, tretji 1. 1912. v Moskvi. Svetovna vojna je seveda kongrese prekinila, povojne razmere jih pa tudi dolgo niso dopuščale, vse do 1. 1927., ko je po 15. letih zlata Praga odprla vrata četrtemu kongresu. Po dveh letih (1929.) so se sestali slovanski čebelarji zopet, m sicer na Poljskem v Poznanju. Tu je bilo sklenjeno, da se bo vršil prihodnji kongres v Beogradu. Zato je bil tam izvoljen za predsednika Vseslovanske čebelarske zveze zastopnik Jugoslavije, predsednik Zveze ju-goslovenskih čebelarskih društev g. Sveto-zar Djordjevič. Razmere, predvsem vladajoča kriza< so povzročile, da predstavniki našega čebelarstva vse do letos niso mogli izpolniti svoje dolžnosti, ki so jo prevzeli v Poznanju. Pa so se že sedaj lotili dela le, ker niso smeli več odlašati. Iz treh razlogov je ta kongres velikega pomena. Prvič se vrši v naši domovini, drugič se ga bodo udeležili tudi Bolgari (morda tudi Rusi), tretjič bo ta kongres proslavil spomin našega velikega, širom vsega sveta znanega m uvaževanega čebelarja Janše. Ne morem si pri tej priložnosti kaj. da bi ne podčrtal resničnosti pregovora: nemo propheta m pa tria. Na Dunaiu bodo letošnji jesen svečano proslavili 200 letnico Janševega roistva in mu bodo pri tej Priložnosti odkrili v Augartnu. k;er ie če-belaril, spomenik. Čebe'arsko društvo na pri ljubljanski mestni obč;ni ni moglo doseči niti tega. da bi se eden izmed novih trgov imenoval r>o Janši, češ da ima Janša že *i1ico v Ljubliani fzakotna ulica nek'e Šiški!) — rn vendar ie Janšu našo domovino v tujini boli pro«'avil kot marsikateri, ki je dal ime odličnejši ulici ali trgu... Nj. Vel. krali Aleksander, uvažujoč velik oom*n kongresa rn razstave, ki na i pokaže, da smo vredni nas^dniki Antona Tanše in da smo dvignili čebeli-«stvo na visoko stoonio. ie preval nnkrovitel istvo raz« ta ve m je daroval 10000 Din. ki naj se. rflzdele kot po^Hfl naibolišim PrirM^Hski odbor je tej vsoti dodal še 20900 Din. Čeprav jr letošni« čebela^Va Tetmi, žali-bog, po vrsti že tretja, prav žalostna, ven- dar slovenski čebelarji ne smemo opustiti priložnosti, ampak moramo pohiteti v Beograd, da vidimo, kako čebelarijo drugod po Jugoslaviji, kako čebelarijo ostali naši slovanski bratje. Vsaka razstava je poučna. Pokažimo Jugosloveni, da tudi kot čebelarji nismo med zadnjimi, posebno ne mi Slovenci s svojim tipičnim čebelarstvom in s svojo čebelo sivko, ki uživa svetovni sloves in jo tudi povsod poznajo. Tekmujmo na razstavi, imamo mnogo upa na lep uspeh. Mnogo je pri nas čebelarjev, ki še niso videli naše lepe prestolnice, našega Belega grada, in uživali gostoljubja njegovega prebivalstva. Sedaj je lepa priložnost Na kongresu bomo slišali predavanja naša (slovenska o Janši m o čebelnih boleznih v zvezi s filmom) in naših iugosloven-skih in slovanskih bratov ter se bomo gotovo mnogo naučili. Naša naloga pa je tudi, da sprejmemo vsi Jugosloveni naše slovanske brate prvič v svobodni Jugoslaviji čim lepše, čim prisrčneje. Kdor se misli udeležiti kongresa m razstave. naj se prijavi takoj »Čebelarskemu društvu v Ljubljani«, kjer bo dobil vsa pojasnila. Vožinja je polovična za osebo in blago, za ceneno stanovanje in prehrano je v Beogradu tudi poskrbljeno. S. Raid. Spomenik vojnim žrtvam h Batamice Zemrm, 27. julija, V četrtek je bila v Batajnici ganljiva proslava. Odkrili in posvetili so spomenik ba tajniškim vojnim žrtvam. Stroške za spomenik so zbrali sami vaSčani, v odboru, ki je vodil vso akcijo, pa so se posebno udejstvovali dani Narodne odbrane in So-kolL Odkritje spomenika vojnim žrtvam se je pretvorilo v lepo manifestacijo domovinske ljubezni in zvestobe. Proslave so ae udeležili zastopniki oblasti in narodnih društev iz Zemuna. Beograda ta iz raznih ✓remskih krajev. Usoda male sremske vasi Bata.fnice v začetku svetovne vojne je značilna ilustracija načina avstrijskega vojskovanla. Kakor prebivalci drugih sremskih krajev ta-ko so tudi Batajnlčani pozdravljali prihod srbskih vojakov, smatrajoč jih za rlasnike rešitve in tlač*nstva. Zaradi tega so se avstro-ogrske čete nalokrutnejše znaSale nad sremskim prebivalstvom, prave orgije Do Valandora, ki ga Je pred leti potres popolnoma uničil, pot ni naporna. Železna steza zaostaja naglo za nami in kilometrov jskoraj ne čutimo. V zemljepisnih kartah je cesta od tam do Strumice zaznamovana kot dobra za avtomobilski promet toda človeka vseeno razočara. Starokopitna kočija se guglje zdaj levo zdaj desno, da je videti, kakor da nas bo zdajci pokopala pod seboj v obcestnem jarku. Toda lepota narave premaga naporno pot V obljubljeno deželo prihajamo, v kraj, ki ga smatrajo za najbogatejšega v Jugoslaviji in ce lo v Evropi. Prelestni pejsaži počasi za ostajajo in bogastvo je videti vedno večje. Bog je delil obilje v teh krajih z dlanjo in klobukom, kakor pravijo naši južni bratje, ki pa kljub temu s svojo usodo niso zadovoljni. Obrazi so videti nejevolj-nejši od obrazov naših gorenjskih kmetov, ki se iz dneva v dan pehajo v strmih, neplodnih pobočjih za vsakdanjim kruhom. Vasi so osredotočene ob izvirih in številnih potokih. Gosta naseljenost prebivalstva dokazuje bogastvo, ki ga skrivajo v sebi mastne zemeljske brazde, ki jih namaka voda in ustvarja še plodnejše. V tes-neh in preduhih goni mline, a v ravninah je vodna struga razdeljena na neSteto odtokov za namakanje, kakor na našem Barja za osuševanje. Poleti struge docela presahnejo, ker jim mala korita odvzamejo vso vodo, da močijo polja. Iz zraka je strumiški okoliš videti kakor ogromna mrežasta pokrajina, prepletena z umetnimi kanali in odtoki. Morda niso nikjer v naši državi vode izrabili tako racionalno in z njo tako zelo povzdignili ekonomijo zemljišč, kakor v teh krajih, kjer je za nas Bog rekel lahko noč. Prezreti ne smemo seveda niti silno ugodne klime, ki je poleg vode iz te pokrajin napravila pravo obljubljeno deželo, ki z malo dela in truda rodi več, kakor desetkrat večja pokrajina v kaki drugi banovini. Sneg jim je prav tako redek gost kakor v Hercegnovem, kjer ga poznajo večinoma le po imenu ali pa ga obiščejo v drugih mestih, kjer gospodari dolge zimske mesece. Zaradi res ugodne mediteranske klime žanjejo v krajih okrog Strumice po dvakrat na leto, a če setve posameznih žit časovno razdele pravilno, žanjejo še tretjič, da jim ostane dosti za dom in prodajo. Ena najbogatejših vasi v strumiškem polju je gotovo Kolešin, ki ga smatrajo sploh za najplodnejši kraj v vsej naši državi. Kolešinska polja bogato rode riž, bombaž, smokve in sploh vse, kar si morete zamisliti. Lepa vasica je zleknjena vzdolž stru-miške doline, a prijetna rečica jo deli na dva dela. Na poljih je nešteto pobožno sklonjenih glav, ki zbirajo zadnjo žetev. Riž žanjejo in prepevajo zategnjene južno-arbske pesmi, ki odmevajo daleč tam v strmih nedostopnih čereh Belasice. Pojejo, a vendar niso videti srečni, veseli in brezskrbni. Malo slabša letina jih vse oneraz-položi, dasi nimajo ravno pravega razloga za slabo voljo. Sam njihov župan je priznal, da imajo za življenje vsega dovolj, le mehkužni so preveč zaradi naravnega bogastva, s katerim jih je Bog obdaril. Res je sicer, da so preživeli že tudi boljše čase, a so jim vendar sedanji še vedno boljši kakor v drugih krajih, ki jih je bič bede udaril s težjo roko, kakor le-te. Nad dva milijona kilogramov riža rodi ta kraj letno, nad šest tisoč meterskih stotov bombaža pridelajo, nad 200.000 kilogramov bub jim v teku leta napredejo svi-loprejke in poleg tega jim zemlja dajo v največjem izobilju vsega, o čemer kmet v drugih krajih niti sanjati ne more. Sosedni Črnogorci se v svojih skalnatih njivicah bore za najskromnejši košček kruha, a Strumičani se kopljejo v rodovitnosti. Res je sicer, da je dinar malo padel, toda če vemo. da Strumičani še pred Petrovim dnevom požanjejo ječmen in druge kulture, ki so jih posejali še jeseni in da takoj nato posjejo koruzo, mak in drugo, kar jim spet prinese plod do Mitrovega dneva, moramo vseeno priznati, da je to kraj, ki se mu ni bati krize in težkih časov in v katerem ljudje ne poznajo tako težke, znoj-ne in žuljave borbe za obstoj, kakor kmetje drugod. Pred leti so se tukajšnji gospodarji zadolžili, ko so hoteli živeti boljše, kakor so jim razmere dopuščale, a danes pač plačujejo dolgove... Srečal sem kmeta in mi je tožil. Dece ima polno in »komaj« živi. A ko sem ga vprašal po dohodkih, je žalosten zmajal z glavo: »Evo. zasejal sem dva hektarja riža a dobil bom okrog štiri tisoč kilogramov. Dober bo, res. Tudi cena ni slaba. Morda dobim dvanajst tisoč dinarjev, a to je ven- dar malo«. Da, dvanajst tisoč dluuujov bo dobil hi poleg riža ma bodo polja rodila še nešteto drugih dobrin. Kje so naši povprečni kmetje, ki od eno same kulture zaslužijo danes tako vsoto? Pa vendar nihče ne pritožuje, ker ni mehkužec in ni malodušen. Pot vodi še dalje. Razmajrn je tas pobi kotanj, kakor naše slabe občinske cesta Proti Strumici postaja malo boljši. Junaški sosedje so pred davnimi leti jahali tod k Marku na pogovor in na kupico dobrega vina. Po poljih levo m desno glej pritlikavo bilje, daleč okrog. Z nekimi belimi žogicami je okrašena, kakor s snegom posuta. Dolge vzporedne vrsto beže proti ho-ricontu in ustvarjajo prelesten pogled. Bombaž je to. Dozorel je. Ta tropski prebivalec je pri nas že precej razširjen. V njegovi domovini živi po reč let a pri naa traja komaj leto dni in zahteva vedno nove nege in semena. Iz njegovih bubic, Tolikih kakor creh, izvira fina, bela votaica. ki vrže kmetom enako velike vsote, kakor riž ali razna žita. Pravkar »o pričefi ■ trgatvijo. Globoko sklonjeni moški in žensko previdno obim-jo plod in napredujejo počasi od stebla do stebla. Hektar obdelanega zemljišča rodi do 1000 kg bombaža, a cena je pet do šest dinarjev za kg. Nega ne zahteva mnogo dela in je malenkostni trud kmetovalcu prav lepo poplačan. V str um iški okolici je z bombažem zasajenih blizu 350 hektarjev, ki prinesejo kmetom letno nad 2 milijona dinarjev. Ako bi posamezniki in država to gospodarsko pridobitno panogo ie malo bolj racionalizirali in povzdignili, bi biB uspehi lahko še mnogo večji, saj tod niso redke nezasejane in neobdelane njive. Rilj-ke je treba obnavljati in jih oplemenjevati z drugimi, boljšimi vrstami, ker se sicer degenerirajo in ne morejo dati pnčako nega ploda. Dosegli smo Stražnico. Po potresa je precej napredovala, a zlasti nekatere zgradbo so lepe in ponosne, še več kilometrov pred mestom smo na visokem pobočju zapazili ogromno črko A, ki so jo hvaležni Strumičani zgradili iz marmorja v hvaležnost našemu kralju. Mesto je napredno. Ze do sem so prodrli avtomobili, ki jih prod nekaj leti skoraj poznali niso. Časih so biH glavno prevozno in prenosno sredstvo le dromedarji, ki pa jih je cenejši avtomobil izpodrinil in onemogočil. Strumica je s njimi izgubila velik del svoje romantika. Vsekakor pa še sedaj vsa njena okolica skriva v sebi mnogo lepot Ljudje eo bistri in dostopni, kakor povsod v naši Južni Srbiji. Predsodki, ki vladajo med nami do bivše Makedonije, eo popolnoma nepravilni. Vprav ti kraji zaslužijo našo največjo pozornost Nešteto slovanskih spomenikov je tod in narod je dober in pošten, da Jo mnogim lahko v zgled. Južna Srbi** jo prav tako naša, kakor naa slovenski in kdor le utegne, naj jo spozna v raef njeni lepoti, nepokvarjenosti in odkritosti, ki jo sicer le redko kje srečamo. Vladimir RegaOy Vladimir černe gostilničar v Zagrebu VarSavska uL St. 5 (Samostanska), tik »Europa« kina, se priporoča ob priliki sokolskega zleta v Zagrebu. Z odtrgano roko prišel sam v bolnišnico Brod, 27. julija, n. V tukajšnji bolniSnid so zabeležili danes neverjeten primer. 231et-nemu delavcu Muharu Emiču jo pri mla-tilnici odtrgalo levo roko pri ramenu. Kakor, da se ni zgodilo nič posebnega, je Emič sam ustavil motor, potegnil iz stroja svojo odtrgano roko, si z neko krpo za silo obvezal strašno rano, vzel odtrgano roko pod pazduho in se napotil peš v 4 km oddaljeno bolnico v Brodu. Smeje je pokazal zdravniku odtrgano roko in ga prosil naj mu jo zopet prišije. Ko mu je zdravnik pojasnil, da je to nemogoče, je postal zelo žalosten in se je hotel takoj zopet vrniti domov. Skoro s silo so ga morali pridržati v bolnici, da so ga operirali. Tudi po operaciji ni izgubil zavesti ter je le obžaloval, da bo moral ostati sedaj brez roke. Zdravniki se ne morejo načuditi, kako je mogel z zevajočo rano napraviti dolgo pot, ne da bi ae onesvesti Začetek vojne vihre pred dvajsetim! leti mmm J:, - m™ i/ - ;„, -V v , , * ^it I - i' V ' , \ tf ' i ? ' •.< P 1 > ^f r llSfe - - - yV' »i * f|| / y y & z"*5, -fg mJ&^kji^ *** ULJŽ čci i, -/s i i ^te^Af , 4 / -tj IPi ^ - v; SSiSŠiifS: ^ f' f # ^^t/^ Vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji 55 brzojavko naslednje vsebine je 28. juHja 1914 sporočil tedanji avstro-ogrski jemanji minister grof Rerchtold znn. ministra kraljevine Srbije vojno napoved: Ker kraljeva srbska vlada ni zadovoljivo odgovorila na noto, katero je izročil avstro-ogrski poslanik v Beogradu dne 23. julija 1914, je c. in kr. vlada pri-morana same. zaščititi svoje pravice in interese ter se poslužiti v to svrho sile orožja. Avstro-Ogrska se smatra torej od tega trenutka v vojnem stanju s Srbijo. Zunanji minister Berchtold. Železniški most med Beogradom in Zemnnom, ki ga je takoj po vojni napovedi razstrelila avstrijska vojska Na obaH Save v začetku svetovne vojne Rezervni podpolkovnik in predsednik združenja branilcev Beograda g. Cvetko Uroševič, ki je bil 1914. komandir čete, ki pe je udejstvovala v obrambi Beograda, je po radiu predaval o svojih spominih na prve dneve vojne. Med drugim je te dneve opisal tudi takole: Takoj po avstrijski vojni napovedi so 2e pričele grmeti puške in strojnice okrog Beograda, četa četniskega vojvode Jovana Babunskega je zavzela prostor od savskega mostu do nekdanje strugarne, da bi preprečila sovražni prehod preko mosta, četniki eo brez zaklonov vztrajali na svojih mestih. V četi je bil tudi Dušan Djonovič, dijak trgovske akademije, ki je bil prva srbska žrtev v svetovni vojni. Po.ooldne 28. julija so ga zadele krogle iz strojnice v prsa. Pokopal ga je kapetan Jovanovič, ki pa je kmalu padel na Drini, tako da je ostal grob prve srbske vojne žrtve neznan. Prvi poizkusi sovražnika, da bi vdrl v Beograd še med našo mobilizacijo, so preprečili vojaki 7. pešpolka tretjega poziva, orožniki, finančni stražniki, četniki in dobrovoljci. To je bil prvi človeški obrambni zid in njemu se je treba zahvaliti, da je bila omogočena evakuacija spodnjega dela mesta. Beograd ni bil utrjen in tudi ne pripravljen za obrambo, ker so sploh ni vedelo, ali ga bomo obdržali, ali pa takoj eapustili. V tistih dneh so se udejstvovale tudi prve zavezniške akcije Rusov, Angležev, Francozov in Srbov. V prvi mestni posadki, ki Ji je poveljeval sedanji general v pokoju Invalid Gajič. so bili 3 ruski mornariški oficirji in 45 ruskih mornarjev. Angleška vojna misija je položila v Savo mine, na obalo pa postavila nekaj topov ter tako preprečila napade avstrijskih monitorjev. Enako pomoč je nudila tudi francoska vojna misiia. Vojislav Tankosič Ime srbskega pehotnega majorja, četni-škega vojvode in nacionalnega delavca Vo-je Tankosiča je postalo po Avstriji in Nemčiji silno znano v prologu svetovne vojne. Na neresen način so skušali s to osebnostjo dokazati, kako je Srbija organizirala nemire na avstrijskem področju ter kršila s tem avstrijsko suverenost. Tankosič se je rodil leta 1881. v vasi Rukladi v nekdanji valjevski oblasti. Dovršil je šest razredov gimnazije in vojno akademijo. Že kot dijak in akademik se je med svojimi, tovariši odlikoval z nenavadnim zanimanjem za nacionalne zadeve. Bil je zaupnik dr. Godjevca, ki je organiziral četnike v Stari Srbiji. Pozimi leta 1903 je Tankosič. preoblečen v trgovskega potnika, odpotoval v Skoplje. potem pa v Solun in Bitolj. da bi proučil razmere in ljudi. S svojega nevarnega potovanja^ je prinesel dragocene podatke za četniško akcijo. Važno vlogo je igral med častniškimi zarotniki proti Obrenoviču inaja 1903. Pomladi 1905 je sodeloval v četi četniskega vojvode Savatija ter se udeležil bitke na Čelopeku. Do osvobojenja Stare in Južne Srbije je bil Tankosič eden od glavnih delavcev v revolucionarni borbi na jugu- V dobi aneksijske krize jeseni 1908 pa je Tankosič posvetil svojo pozornost Bosni in Hercegovini. V Čupriji je zbiral četnike ter jih pripravljal za borbo. Njegov dom je bil zatočišče vseh, ki so iz Bosne bežali v Srbijo, željni svobode, in njegovo ime je postalo za bosansko-hercegovske Srbe sinonim svobode. Zaradi tega je bila v avstrijski noti 23. julija tudi točka, ki je zahtevala, naj pride major Tankosič pred sodišče, češ, da je sumljiv idejnega sodelovanja pri sarajevskem atentatu. Po tej zahtevi je bil major Tankosič takoj aretiran, pustili pa so ga na prosto, ko je avstrijski poslanik, nezadovoljen z odgovorom srbske vlade, zapustil Beograd. Major Tankosič in četniški vojvoda Jo-van Babunski sta s svojimi ljudmi v veliki meri preprečila, da ni Beograd že prvo noč padel v avstrijske roke. Potem se je Tankosič s svojimi četniki boril na Drini okrog Loznice, Krupnja in Mačkovega kamna. Ko je septembra 1915 pričela združena avstrijska, nemška in bolgarska ofenziva proti Srbiji, je bil Tankosič s svojim odredom na Dunavu pri Ramu. Njegov odred se je zadnji umikal, ker je vršil nalogo zaščitnice ter se je ves čas hrabro boril proti avstrijski in nemški premoči. V eni od teh borb pri Velikem Popoviču v mo-ravski oblasti je Tankosič 18. oktobra 1915 storil junaško smrt. Četniki so ga polmrt-vega spravili na varno v Trstenik, kjer je izdihnil. Tam so ga tudi pokopali. Ko so Avstrijci osvojili Trstenik. so Tankosičevo truplo izkopali, da bi se prepričali, če je četniški vojvoda res mrtev. Da bi vso monarhijo prepričali, da ni več med živimi njenega sovražnika, so avstrijski, madžarski, nemški in bolgarski listi prinašali sliko mrtvega Tankosiča. kakor so ga izkopali iz groba. Ko so ga spet pokopali, je počival na trsteniškem pokopališču do oktobra 1923. ko so ga četniki prenesli v Beograd in z vsemi častmi pokopali na novem beograjskem pokopališču. Preslavne opombe kajzerja Viljema Ze opisani dogodki, ki so tvorili uvod v svetovno vojno, so podali kaj jasno sliko: na eni strani vsakemu nesporazumu s sosedi s svojo skrajno pomirljivostjo že v bistvu nasprotna Srbija, na drugi strani pa vsa preračunljivost močne avstro-ogrske monarhije, ki je čakala na priložnost, da navali na malo, v balkanskih vojnah izčrpano Srbijo, ki se je pričela šele obnavljati na področjih krvavih bojev. Vojni pohod proti Srbiji je bil dobro pripravljen in preračunan. To se je videlo že pri izročitvi avstrijske note, v polnem obsegu pa so to pripravljenost razkrila objavljenjff raznih dokumentov kmalu po zaključku vojne. Leta 1919. je izšla knjiga, ki je še danes silno važna. To so bili »Nemški dokumenti o začetku vojne«, zbral pa jib je Kari Kautsky. V tej knjigi so točno bele-žene tudi vse opazke nemškega cesarja Viljema II. k poročilom nemških in drugih diplomatov. Iz perspektive 20 let so te ce- sarske opazke najboljša slika psihoze začetnikov svetovne vojne. Iz perspektive 20 let gleda na nje ves svet z razumom, ki ga že davno ne temnijo več nekdanji predsodki. is >Nemških dokumentov« je rajvidno, zakaj je avstro-ogrski poslanik Giesl name-raral izročiti avstrijsko noto 23. julija ob 4. popoldne, a jo je izročil iele ob 6. in zakaj je bil za odgovor odrejen samo nenavadno kratek rok 48 ur. Avstrijska in nemška diplomacija si je ta način izbrala zaradi tega, da srbski držvaniki ne bi imeli nobene priložnosti sporazumevanja s svojimi prijatelji in zavezniki. V Berlinu in na Dunaju so pripravljali vojno s Srbijo v blaznem prepričanju, da bo ostala loka-fizirana. Značilne so zlasti opazke nemškega cesarja po sarajevskem atentatu. *S Srbi je treba končati in to čimprej,« >e zapisal Viljem II. na rob nekega poročila o atentatu. Ko je nemški poslanik na Dunaja Tschirschky predlagal, da bi bilo dobco, pomirljivo vplivati na dunajsko di- plomacijo, je Viljem II. zapisal na rob njegovega predloga: »Tschirschky naj ne dela neumnosti!« Ob drugi priliki in sicer nekaj dni pozneje pa je zapisal in parkrat podčrtal: »Avstrija mora brezpogojno zavzeti San-džak. da prepreči zedinjenje Srbije in Črne gort, Srbom pa zapre dohod do morja.« Ko so Viljemu poročali z Dunaja, da je avstrijski zunanji minister izjavil, da Avstrija nima pohlepov po kakem delu srbskega področja, je Viljem II. okrepil to poročilo z naslednjo opazko: Osel! Sandžak se mora zavzeti, drugače pridejo Srbi na morje!« Te in še cela vrsta podobnih opazk vladarja mogočne Nemčije nudijo porazno sliko. Opazke ra2krivajo vso banalnost in omejenost, a plitvi in domišljavi pisec je bil neomejeni gospodar naroda 60 milijonov duš in ene najmočnejših držav v Evropi. Rdeči križ Jugoslavije - armada človekoljubja pod vodstvom Nj. Vis. kneza Pavla Ko se je vrnil Nj. Vrs. knez Pavle z daljšega potovanja iz inozemstva in je na Vidov dan prevzel dolžnost predsednika društva Rdečega križa, so mu bili predstavljeni v dvoru člani predsedništva in izvr-ševalnega odbora društva ter se je vršila konferenca, na kateri so mu I. podpredsednik senator dr. Svetozar Tomič in direktor društva referirali o splošnih poslih, predsednika glavnega nadzornega odbora m predsedniki sekcij pa o raznih panogah društvenega dela. Nj. kr. Vis. knez Pavle je izrazil svoje posebno zadovoljstvo nad dosedanjim delom glavnega in ostalih odborov društva, po katerih more naš Rdeči križ pri vsaki priliki odgovarjati dolžnostim, kakor so mu poverjene, ter je izrazil upanje, da bodo vsi odbori in člani društva tudi nadalje vztrajali v tem delu, s čimer ga bodo najboljše podprli pri izvrševanju njegovih predsedniških dolžnosti. Na tej konferenci se je sklenilo, da se najaktivneje zastavijo vse moči za razširjenje organizacije v naši kraljevini s tem, da se bodo osnovali odbori in poverjeništva društva v vseh občinah v smislu odredb zakona o društvu Rdečega križa, kar ta izrecno predpisuje. Pripravljalno delo, ki je zasnovano za izvršitev glavnih namenov društva, je pa odvisno v prvi vrsti od števila sodelavcev. Zato se mora posvetiti posebna briga pridobivanju članstva, da bo tudi naše društvo po vzgledu enakih društev v drugih državah doseglo ono moč, ki jo naš Rdeči križ po svojem delu v polni meri zasluži in ki je naši državi in našemu narodu potrebna. Po podatkih, ki so prispeli dosedaj od državnih blagajn in poverjenikov, je znatna večina državnih nameščencev že vpisana v članstvo. Vojaška oblastva v tem prednjačijo; so komande, pri katerih so vsi od najvišjega starešine do redova vpisani v članstvo RK. Pričakovati je, da bodo do konca leta skoraj vsi državni nameščenci s svojim vpisom v članstvo in aktivnim sodelovanjem pomagali pri društvenem delu, toda največja podpora se pričakuje od ostalega prebivalstva, Organizacija še ni povsod izpeljana a se je pokazalo, da je uspeh hiter in sigu- —rr-"-S ——- ren povsod, kjer obstoja volja, po žrtvovanje in ljubezen za veliko dobrotvorno ustanovo Rdečega križa. V posameznih krajih, osobito v Južni Srbiji, so srezi, v katerih so že ustanovljeni odbori v vseh občinah. V osnovnih, srednjih in drugih šolah je vpisano preko 350.000 mladine, ki se v organizaciji Podmladka Rdečega križa pripravlja za izpolnjevanje dolžnosti dobrih državljanov, članov in samarjanov Rdečega križa. Nj. kr. Visočanstvo knez Pavle je izrazil svoje zadovoljstvo, da more stati na čelu našega Rdečega križa ter je sporočil vsem sodelavcem tale pozdrav: »Vrnivši se s potovanja iz inozemstva sem z veseljem prevzel dolžnost predsednika društva Rdečega križa naše drage kraljevine Jugoslavije. Naše društvo je znano in spoštovano med narodom zaradi swjega dobrotvornega dela. To mi daje upanje, da bom našel v izpolnjevanju poverjenih mi dolžnosti mnogoštevilne in navdušene sodelavce in da bo naš Rdeči križ sposoben in pripravljen, da izvrši svoje naloge, ki jih njegovi vzvišeni zaščitniki in naš narod'od njega pričakujejo. Vsem odborom, članom in prijateljem Rdečega križa pa sporočam svoj prisrčni pozdrav. — Pavle s. r.« Glavni odbor društva Rdečega križa, ponosen in srečen, da more z zaupanjem in vero na uspeh nadaljevati svoje delo pod vodstvom svojega vzvišenega predsednika, bo v najkrajšem času začel priprave za izpolnjevanje tudi drugih važnih nalog, osobito pa pripravljanje svojega pomožnega osobja — prostovoljnih bolničarjev in bolničark poleg pripravljanja samarjanov in samarjank za izkazovanje prve pomoči v primeru sovražnega napada iz zraka in v nesrečnih primerih, kar je vse vršil tudi dosedaj. Glede na gornji poziv Nj. Vis. kneza Pavla in glavnega odbora društva Rdečega križa vabi dravski banovinski odbor RK vse naše sodržavljane, da javijo svoj pristop kot redni člani našim edini cam, ki obstojajo že skoraj v vseh občinah. (Radost na gtaku in soincu J— vam daU NtVEA ! Pred solnčenjem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali Ni-vea oljem. S tem imaiijSate nevarnost soinčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože. NIVEA na %xaku in Ao£neu! Na zletu v Ustju Naša sokolska delegacija zletu v Ustju žela Iz Opave je vodila naša pot preko Ha-nušovic, Kraljevega Gradca in Podjebrad v Prago, kjer so nas na Wilsonovem kolodvoru čakali bratje iz Prage z bratoma Stepankom in Keplom na čelu. Bratje so nas z avtomobili odvedli v Sokolski hotel, kjer so nam pripravili udobna prenočišča. Torek popoldne smo porabili za počitek in zvečer za vajo. V sredo smo dopoldne posetili naše poslaništvo, kjer nas je ljubeznivo sprejel minister dr. Grisogono. S poslaništva smo odšli v novi Aleksandrov visokošolski kolegij, ki nam ga je razkazal ravnatelj br. dr. Janko Pretnar. Naš ljubeznivi rojak, ki vzorno vodi ta zavod — eden najmodernejših v Evropi sploh — nas je po ogledu pogostil v svojem stanovanju. Popoldne smo porabili za ogled mesta, zvečer pa so bratje tekmovalci zopet vadili na orodju. V četrtek dopoldne smo si ogledali Hradčane. popoldne pa smo skupno z brati iz Prage odpotovali v Ustje. Med veselim prepevanjem in bratskimi razgovori nam je pot kaj hitro potekla. V Ustju je bila na peronu zbrana poleg vseh oddelkov Sokola mnogoštevilna množica, ki je navdušeno in s prekipevajočo radostjo pozdravila prihod našega vlaka. Izstopimo in že nas pozdravlja starosta in predsednik zletnega odbora br prof Kla-bouh, ki mu na njegove tople besede navdušeno odgovori vodja delegacije br. Je-ras. In spet se ponavlja isto. kar smo že doživeli v Opavi: himne, navdušeno pozdravljanje množic, povorka do prenočišč. Nastanili so nas v neposredni bližini zle-tišča v zgradbi »Deutsches Jugendheim«. Čim smo se umili. smo odšli k večerji na zletišče, kjer smo potem stalno bili na hrani v restavraciji br. Prohaske. ki je več let bival v naši domovini in seve še danes odlično govori srbo-hrvatski. Po večerji smo morali takoj v oblačilni-ce, ker so bili bratje v spored večerne telovadne akademije uvrstili tudi nastop naše vrste. Akademija se je vršila ob razsvetljavi reflektorjev in je odlično uspela. Zlasti so ugajale članice z Jemelkovo telovadno kompozicijo »Jutro«, pa tudi ostale točke in orodna telovadba so bile prav dobre. Naši bratje so nastopili na konju: vež-bali so uprav virtuozno in želi silen aplavz Brata Budja in Tvančevič pa sta pokazala tudi svoji odlični nrosti vaji. ki sta navzoče naravnost očarali. V petek zjutraj so se vršile na zletišču skušnie. nato pa smo se udeležili ogromne povorke ki je v niei sodelovalo skoro 10 000 Sokolstva v krojih in narodnih nošah. Na Mestnem trgu je bil stik in so z balkona pozdravili zbrano Sokolstvo sta- je tudi na pokrajinskem ljubezen in lovorike rosta br. Klabouh. zastopnik vlade, poštni minister br. dr. Franke, zastopnik mesta br. dr. Kubišta, za mesto Prago br. Haubenšild in slednjič starosta ČOS in SSS br. dr. Bu-kovsky. ki je v globokem govoru poudaril pomen zleta v Ustju in pomen sokolskega nacionalizma. Popoldne se je vršil izredno uspel javni nastop, ki so mu prisostvovali poleg ministra br. dr. Frankea. generalov Sirovega Elijaša in še zastopniki premnogih obla-stev in uradov ter za Sokolstvo bratje: dr. Bukovski. Švarc. Prager in s. načelnica Pro-vaznikova. Spored nastopa je obsegal 14 točk: med nje je bila uvrščena tudi simbolična scena: Poklonitev spominu dr. Jindre Vanička. Nastopile so na raznih orodjih, s prostimi vajami ter razgibalnimi vajami tudi članice ČOS. ki so tvorile zmagovalno vrsto ČOS na tekmah v Budimpešti. Njihov nastop je bil brez dvoma ena najlepših točk sporeda, čisto svojevrsten. Pokazale so, da s pravico zavzemajo prvo mesto v mednarodni telovadni uniji Zadnji je bil v spored uvrščen nastop naših tekmovalcev. ki so nastopili burno pozdravljeni in aklamirani najprej na drogu, potem pa še na krogih. Himna m vihar odobravanja sta nagradila naše borce za res lepe izvedbe. Po nastopu so nam bratje in sestre, vodilni možje in žene češkoslovaškega So-kolstva hiteli izrekat svoje občudovanje in priznanje. Zvečer se je vršil na zabavnem prostoru zletišča družabni večer in tu so se sklenila nova znanja in utrdile že obstoječe vezi Po-edini udeleženci zleta so v teku noči Bpet zapustili Ustje, vračajoč se polni lepih vtiskov na svoje domove. V soboto zjutraj so nas bratje inž. Jan Radi. Kralj, Ota. Tichy, inž. Bokša m še drugi odpeljali z avtomobili na kolodvor. Popeljali smo se z nekaterimi praškimi brati v Dječin. da posetimo rojstni dom ustanovitelja Sokolstvo dr Miroslava Tvrša. Tudi v Dječinu so nam pripravili prisrčen sprejem. Dobrodošlico nam je izrekel domači br. starosta. Nato pa so nas odvedli na Dječinski grad. ki služi, vzorno re-stavriran, kot vojašnica prvemu graničar-skemu polku. Pred vhodom nas je pozdravil poveljnik polkovnik br. Blaha. ki nam je potem ne samo razkazal, temveč tudi tolmačil vse prostore v gradu Najprej smo si ogledal' hišico, ki se je v njej rodil dr. Miroslav Tvrš Izpregovoril nam ie nekoliko besedi br. .Teras, ki se je poklonil v imenu jugoslovenskega Sokolstva spomina velikega vzornika in ustanovitelja ter je položil pred spominsko ploščo šopek izbranih cvetlic s trakovi. Nato smo si ogledali Tyršev muzej, ki ga oskrbuje poveljstvo Zares prava cfoSrotal Zaradi svoje obilne pene, svojega prijetnega vonja, svoje blagosti in čistosti neogibno potrebno za nego tudi najobčutljivejše kože. Poleg tega je še tako poceni. STELLA TOALETNO MILO polka in ki čuva dragocene dokumente in slike iz življenja Tvrševega, pa tudi iz delovanja češkoslovaških legij, ki so vznikle baš iz vrst sokolskih borcev. Po ogledu muzeja, kjer sem podpisani našim bratom tolmačil razne dokumente in slike, nas je br. polkovnik vodil po gradu in nam razkazal vzorno urejene vojaške ubikacije. Posebnost v češkoslovaški armadi so tako zvana vojaška zatišja, ki so uvedena namestu vojaških kantin v drugih armadah. Poseben odbor vojakov, ki si ga vsako leto izvolijo vojaki sami, vodi pod nadzorstvom določenega častnika lastno okrepčevalnico in trgovino, kjer si lahko vsak vojak za nabavne stroške oskrbi potrebne stvari Vsako vojaško zatišje ima tudi obširno knjižnico, čitalnico z vsemi vodilnimi dnevnimi listi, igralnico, dvorano za kino, ki se v njej vrše ne le predstave, temveč redno tudi poučna predavanja, koncerti in druge prireditve. Uvedba teh sokolskih zatišij je ena glavnih zaslug pokojnega brata Jindre Vanička. Po ogledu gradu smo se vsi udeleženci podali v Sokolski dom, kjer so nas dječinski bratje pogostili ter nam poklonili v spomin krožnike s sliko dr. Miroslava Tyr-ša. Preko Podmokel smo se popoldne povrnili v Ustje, kjer nam je priredil zletni odbor v Narodnem domu pozdravni večer. Takoj po večerji smo se podali z avtom na zletišče, kjer je vojska kot uvod v dan armade priredila ognjemet. Nedelja 8. julija je bila torej posvečena vojski Dopoldne so se vršile skušnje, popoldne pa povorka, ki so v njej stopali poleg vojske še Sokoli, strelci, narodna garda, legionarji, gasilci in skavti. Popoldanski nastop armade je bil odličen. Pokazal je izvrstno pripravljenost češkoslovaške vojske, visoko stopnjo izvežbamosti in morale. Za vlado sta prisostvovala nastopu minister prosve-te univ. prof. dr. Jan Krčmar in minister dr. Flider, bivši poslanik v Beogradu. Spored se je končal z napadom letal na Ustje in obrambo. Po večerji smo se podali na kolodvor, da se skupno s praškimi brati vrnemo v Prago. Lepi dnevi našega bivanja v Ustju, ki nam ostanejo v neizbrisnem spominu, saj smo videli toliko lepega in poučnega, so bili končani. Še en dan bivanja v Pragi ki je služil oddihu in ogledu Tyrševega doma ter Karaskove galerije — pa smo že jemali slovo od gostoljubne in bratske češkoslovaške zemlje, ki nas je tako lepo, navdušeno in ljubeče sprejela, da smo se čutili res kakor med rodnimi brati Za vse, kar smo videli in doživeli, kar smo se od vas, bratje in sestre, mogli naučiti za vso vašo izredno pozornost in gostoljubnost stotera in tisočera vam hvala! Bodite uverjeni, da boste tudi vi nam Jugoslovenom na naših zletih vedno dobrodošli, mili gostje in da bomo v skupnem prizadevanju .odili bratska naroda v lepšo in svetlejšo bodočnost Zdravo! Na zdar! Janez Poharc. Gostilna „Pri panju" Ljubljana, Vegova ulica 10 toči prvovrstna dolenjska in štajerska naravna vina iz priznano najboljših dolenjskih in štajerskih vinskih goric. Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano po zmernih cenah. Vsak čas na razpolago topla in mrzla jedila. Vsa vina so kupljena naravnost od vinogradnikov in so zajamčeno pristna in naravna. Zato pa, kdor hoče dobro vince piti, mora v gostilno k Huču priti, — Lep senčnat vrt in balinišče. Se priporoča 6527 gostilničar Tone Huč TRENING OBLEKE od Din 120 do 150 za kompletni dres; žoge za odbojko, šotore in ostale športne potrebščine priporoča B. Kolb & Predalič Ljubljana, Selenbnrgova ulica štev. 6. Ifede&L, M. TIL tm Danes špijonskl velefilm NA POLJU ČASTI V glavni vlogi Brigftta »ELITNI KINO KATKA« Predstave ob 2, T.* to «.* domače vesti ♦ Smrt matere predsednika vtade g. Uzu-«oviča. V Nižra ie umrla r častitljivi starosti »0 let gospa Mariola Uizunovičeva, mati predsednika vlade. Bila je najstarejša in od vseh spoštovana niška meščanka. Preživela je hude čase in veLike preobrata Njen mož Tasfeo je bil pod turško vlado s:na® kot eden od najvnetejših srbskih rodoljubov. Zaradi nekega upora so ga Turki zaorli in obsodili na smrt. Srečno je u tekel iz ječe in zbežal v STbijo. Z drugimi ustaši je Tasko po preteku nekaj mesecev na skrivaj prišel po svojo ženo. V temni no-di so srečno prebrodil Moravo. Mariola Je na begu ves čas nosila svojega sinčka Nl-kolo. Ko je postal Niš spet srbski, so Uzn-novičevi obnovili svoj dom to Manola je bila do vojn srečna v krogu svojdh 6 sinov in 2 hčerk. Potem je morala prestati atras-no okupacijo, ob koncu vojne pa ji je umrl mož in samo 2 sina sta ji ostala Blago itarko 'bo Niš ohranil V častnem spominu. * Obisk poljskih dijakov. 1r Sarajeva je prispelo v Beograd 70 poljskih dijakov m dijakinj, ki so prebivali 20 dni na obali no-šega Jadrana. V Beogradu ostanejo poljsk^ gostje nekaj dni in jim je Kolo srbskih sester preskrbelo stanovanja. Z vsem drugim m bo goste preskrbela Jugoslovensko-polj-ska liga. Poljske dijake ki dijakinje je od vseh krajev, ki so jih obiskali, najbolj navdušil Dubrovnik. _ • Rumunski vojaški godbeniki »o prt-•peli v Zagreb. Teh godbenikov je £>0 m »o vsi člani rumunskih vojaških godb. To je najštevilnejša skupina godbenikov, ki jo doslej koncentrirala v Zagrebu Romunski vojaški godbeniki »o priredili tudi ▼ Beogradu svoj' koncert njihov nastop v Zagrebu pa je zaključek velike koncertne turneje po državah Male antante m na Poljskem, ki je imela povsod velike "spene. * Prihod velikega nemškega parnika. V Split je prispel včeraj veliki nemški pamik »Berlin«, s katerim potuje 530 turistov. Par-nik je ponoči odplul v Benetke, vrnil pa se bo spet v naše vode ter bo potoval iz Splita ob dalmatinski obali v Krt_ "največjo izbiro površnikov in OBLEK ZA gospode in otroke ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 13. ♦ Za ustanovitev farmacevtske fakultete v Zagrebu. Ponovno je bil že stavljen predlog. naj bi se farmacevtski tečaj na filozofski fakulteti v Zagrebu preuredil v posebno farmacevtsko fakulteto. Za sedež te fakultete predlagajo Zagreb tudi zaradi tradicije. Pred 50 leti je bil v Zagrebu pro-moviran prvi naš magister farmacije. Zagrebški farmacevtski tečaj je bil tedaj edini na Balkanu. Otvorjen je bil leta 1882., ko je bik na vseučilišču ustanovljen« katedra za farmakologijo. Istega leta je bil odobren tudi izpraševalni red za magisterij 'H doktorat farmacije. Sprva so v farmacevtski tečaj sprejemali tudi kandidate s 4 razredi gimnazije, pozneje pa je bil pogoj za sprejem 6 razredov gimnazije ali realke. Zadnjič je bil izmenjan učni red leta 1914. in se od tedaj sprejemajo v farmacevtski tečaj samo maturanti kot redni slu- tel ii filozofske fakultete. ♦ Naši Izseljenci v Holandiji. Pod okriljem Zveze jugoslovenskih društev sv. Barbare v Holandiji pripravljam izseljeni-ško razstavo ki se bo vršila v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra. S to razstavo stopa naša emigracija prvič pred forum domovine. da pokaže življenje našega izseljenca v besedi in sliki. Na razstavi bo podan ves razvoj naše kolonije v Holandiji od leta 1910 do leta 1934. Veliko je trpljenje izseljenca. veliko je pa tudi njegovo delo, ki nam priča o njegovi ljubezni do domovine in vere očetove, kar jim je tudi v tujini ostalo neomajano in čisto. Zgodovinski pregled priseljevanja, kulturno gibanje, prosvetno delo, cerkveno življenje, narodne proslave, naša narodna šola, društveni razvoj, sociialno življenje, kaj pravi tujina in kaj piše domovina o nas; o vsem tem bo dala jasno sliko ta razstava na podlagi raznih statistik, okoli 100 slik. zemljevida naše kolonije društvenih zastav, društvenih znakov, diplom tekem, društvenih uniform, izšel jeniškega tiska, časopisnih člankov o nnših. ki jih ie izdala tujina in domovina. tiskovine društev, tiskovine, ki jih je izdala emigracija v Holandiji, kakor tudi nekaj tipičnih slik in predmetov, ki bodo pokazali v malem deželo, v kateri živimo. Pričakujem.^ da bo vsak zaveden Jugoslo-ven z veseljem in iz ljubezni do svojih bratov v tujini obiskal to razstavo, saj jo priredi naša trpeča emigracija sama. prepričana. da bo oživila tem srčnejše vezi z materjo domovino v dobrobit in čast naši emigraciji sami. kakor tu d' naši lepi domovini ,Tugo«Taviii. Rud. Selič. Haensbroek ♦ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št. 60. z dne 28. t. m. objavlja zakon o sporazumu, doseženem me i Jugoslavijo 'n Italijo o uvedbi pogajanj za revizijo pogodbe o trgovini ia plovitbi. zakon o h-PTBmembi zakona o volilnih imenikih, uredbo o načinu pobiranja, izročenja tn uporabljanja takse pobrane v korist državnih narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij teh gledališč, naredbo o izvozu zaklade perutnine v Avstrijo (iz-nrememba), na ped bo o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo, odločbo o izvozu perutnine v Nemčijo ter razne ratifikacije 5n zpremembe ratifikacij v sporazumu in konvencij z drugimi državami. ♦ Izprememba telefonskih številk. Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopstvo »Putnik«, Ljubljana ima sedaj dve TERMALNO KOPALIŠČE Dskijske Toplice Za jesensko in zimsko zdravljenje popolnoma opremljeno. Centralna kurjava ob vsakem vremenu in letnem času po potrebi v obratu. Pojasnila in prospekti pri upravi: Toplice pri Novem mestu. telefonski fitevUM: dosedanja •tevttka 24^2 je sa prodajalno železniških vonovnte ▼ Gs-Jevi ulici, nova štev. £8-79 je aa ravnateljstvo na Tyrševi cesti L, palača Ljubljanske kreditne banke. * Za kolonizacijo v »ibsski banovini je izdelala banja luška gozdarska direkcija firavilnik, ki določa oddajo gozdnih zem-jišč v zakup dobrovoljcem, invalidom in revnim posestnikom. Reflektamtov na gozdna zemljišča je mnogo, po večini pa so vsi revni in jim bo treba dajati zemljišča tudi brezplačno na razpolago, da si uredijo svoje skromne domove. Zemljišča bodo pričeli deliti že prihodnji mesec. Lomberg-filFBJ Din 10.—, It- in 16.— DROGERUI K AN C v nebotičnika in Židovski nOrf 1 * Lokalne nevihte m t nekaterih pokrajinah še nadaljujejo s vso »ilo. Nad velikim delom brodskega okraja je v četrtek divjak silna nevihta s točo, ki je napravila ogromno škodo po vinogradih in sadonosnikih. Največjo škodo imajo vasi Črni potok, Duhovi, Glogovnica in Zdenci. Skoda ▼ teh krajih se ceni na milijon«. Močni nalivi so bili tudi ▼ okolici Siska, kjer je deževje zadnjih dni napravilo veliko škodo po vinogradih. Okrog Virovitice so tudi vinogradi hudo oškodovani od toče m nalivov. Ponekod znaša škoda 90 odstotkov, po drugod pa od 40 do 70 odstotkov. V Hrvatskem Zagorju je toča stoiki« okrog 170 oralov obdelane zemlje. Škoda v vinogradih znaša tudi tn od 40 do 70 odstotkov ♦ Vpisovanje v prve letnike vseh oddelkov državne tehniške srednje Sole v LJub-ljanl, to je arhitektomsko-gradbenega aH strojnega ali elektrotehniškega odseka tehniške srednje šote, gradben«, strojne, elektrotehniške, mizarske in otrugarske delo-rodske šole, kiparske ki rentoarske kera-mišike, graverske ia zlatarske tn ienSke obrtne šole, bo v soboto 1. te t ponedeljek S. septembra. Vpisovanje v višje letnike bo v petek 7. septembra. • Dopisna trgovska fcH« fa Trgovski »6-iri zavod v Ljubljani sta ss preselila t svoje nove prostore na Kongresni trg t-HL, v bivše prostore Državne dvoramredne trgov-»ke šole. Pri imenovanih zavodtth lahko doW vsak interesent brezplačno vsa pojas-nfla o šolanju doma osiroma o osebnem obisku trgovskih šol in tečajev. Na tel jo pošlje vodstvo zavoda vsakemu tu*M svoje »Izveš t je«, ki bo s svojo bogato vsebino in strokovnimi poročili gotovo dotorodoftei vod. nik pri izbiri poklica. Cena «£sreertjs* js 12 Din. • Bežne slike kz Indije. To js naslov najnovejši knjigi Josipa Suchega. v kateri nas pisatelj povode po vsej Indiji te Cejkmu. V Bomba ju nas seznami s najrazličnejšimi rasami domorodcev: s Tarnali, Maiajl. Kitajci, Bi rman 1 to Parsi, s česttlci Brahme, Budhe, Mohamed«, Konfucija to Zoroastra. Popelje nas n« polotok Malabar HiH, kjer Je pokopališče Parsov, stolpi molk«. Tu vržejo mrtvece v žrelo, kamor imajo dostop zgolj vrani in jastrebi. Razkaže nam prastaro podzemsko svetišče Gurapura na otoku Elephanta. Ia Barab aya evo nas v portugiški Goji, ki Je srednjeveško špansko mesto — ob Indakem oceanu! Skozi lagune palm se vozimo na kitajski džunki skoraj dva dani v Maduro, ki Je največje svetišče Brahmanov. Popisuje nam svetišče, valovanje skoraj pol milijon« romarjev in Vdšnujevo procesijo. Na potu v Co-lotm-bo nas seznani z iskalci ibiaerov v Ma-naarskem morju. In tako pridemo v bdser sveta, Kolom bo, kjer takorekoč H tlaka in cememta prodirajo v vis velikanske palme in praproti. V okolici Kolomba nas seznani s t repičnimi rastlinami v Cinamon Gardenu. Ljubek je prizor, ki g« nam nudi v obcestni aingalešktf krčmi v bližini Kolomba. In dalje proti severu Ceylona (160 kilometrov od Kolomba) smo v nekdanjem glavnem mestu b ud bizona, v Anuradihaipuri, kjer Je deset tisoč kvadratnih metrov podrtim zakopanih pod praprotjo to grmičevjem. Stotine kipov leži pod listjem. V južnem delu Dekan« pridemo v stik x naselbino Židov, ki so tam bojda ie izza Salomonovih časov. V Pondich6ryju je franeo-sika oaza v veliki indskd puščavi mrtvih mest to temipljev. V tem mestu prisostvujemo plesu bajader. In spet potujemo iz Madrasa v viharni noči v Haidarabad, skoraj 1000 km t notranjost Indije. Tod prebiva pol milijona mohamedanov pod žeolom haidarabadskega nyzama. Eksotični kraj, šege in sprevodi. V mrtvi metropoli Gol-kondi vidimo pet km dolgo zddovje, ki moli v vis svoje mogočne škarpe. V Kalkuti se sprejateljimo z brahmanskimi verskimi običaji ob Gangesu. Prav nazorno nam pisatelj predeči življenje brahmanskih svetnikov. V poglavju »Dva kontrasta« nas vpelje v falično ceremonijo sekte Saktijev. šest sto kilometrov daleč od Kalkute smo v džungli Rayama, v kraljestvu pitonov ln kober, mangust, belih škorpijonov, k« človeka usmrtijo v pol ure, kakor pest debelih pijavk itd. In tako dospemo v Bena-res, kjer smo priče fanatičnih procesij ln obredov ob Gangesu. Za spremembo smemo tudi prisostvovati obisku gejš v templju Durge. Po cesarski cesti velikih mogulov dospemo v Agro, ozračje misterijev in lju-bezniških spletk. V Jaipuru smo v deželi 1001 noči, v deželi rožnatih, lilastih. cikla-mastih modnih barv im turbanov, v mestu večnih pompoanih sprevodov. V Amritsa-ru (Panjab) se pobliže seznanimo s Slkhi in z zlatim templjem, kjer prebiva sikbški papež. V Lahoru je kolera. Zato hajdl dalje na obalo Indusa na kratko letovanje. V poglavju: Opijske beznice« smo priča opojnega delovanja opija. S polnočnioo na morju se poslovimo od Bomba ja to od tenjt-ge. * Starinsko orožje je povzročilo hudo nesrečo. V vasi Orudici pri Slavonski Požegi je pri neki cerkveni slavnosti neki mladenič streljal s staro kuburo-starinskim urno- Ofcrsg afM )» plesala kolo, pri drugem strela pa se j« starinsko orožje razletelo in so drobci ranili mnogo oseb. Najhuje je poškodovanih 7 otrok, ki so jih morali takoj odpeljati v bolnišnico v Slavonski Požegi. * Zasledovan tat. Te dni pooafll Js ma le dalje časa zasledovani Viktor Ko-parnfk v delavnico krojaškega mojstra AJoJsrija Preloga v Grabah pri Križevolh. Ukradel mi je veS oovih te starfli plešdev, Bkoško suknjo, več parov hlač. nekaj ton-ptotnlh oblek, precej ženske oblek« te b*-kaj drugih predmetov v skopni Tiahcsfl nad 3000 Dtn. Tata, ki so m lustei* grl Prelocn znan«, so videli Ijodjs ie poitesvl potepati se okrog hiše to v okolici. Tatte-Oki Viktor bo skušal ukraden« predmeta po deželi razprodati, —torej obiostva svarijo pred njim. * Zasledovanje pndnmga IMs PoroOn-II smo že o drzni tatvini, ki jo je izvršil neznanec pred dnevi v fimartnem, kjer je bik) trgovskemu potniku Martinu Sveteku bt Ljubljana ukradenih iz avtomobila okrog1 8000 Dtn. Litijski orožnik g. Trtpia* je osumil tatvine pohajkovalca Prtdča iz Dalmacije. Zaradi pomanjkanja dokazov so Pržiča oblastva izpustila zdaj pa so ga zaradi vlomov, ki jih Je izvršil v Sevnici tat mod Litijo to Ljubljano, spet zaprli. * Razkritje trojnega roparskega umora. V Slavonskem Samcu so pred tedni našli umorjeno družino premožnega posestnik« in upokojenca Stjepe-n« Gruberoviča. Umorjeni so bili gospodar, njegova žena in tašč«, ki je bila na obisku, živ p« je ostal v hiši samo mali vnuk, ki pa je bil tako prestrašen, da ni mogel dati nobenih podatkov o morilcu. Vukovarsk« policija, Id je % orožniki vred vodila preiskavo, pri vsej svoji vnemi ni mogla razkriti zločina in bali so se že, d« bo ostal skrivnosten, kakor je biL Te dni pa so v Vukovorn p»-jaačevali neki okoličani in med njimi je bil tudi 251etnl Adam Majer, Id Je v pijanosti streljal s samokresom. Zaradi izgreda so ga odvedli na policijo in tam so spoznali samokres kot kstntoo umorjenega Gruberoviča. Adam Majer je naposled priznal da je on »vršilec trojnega roparskega umora. * Mednarodne razstav« Ctstapasmenlti psov. SSa letošnjo mednarodno raostoro, ki bo sa časa jesenskega velesejma L te 2. septembra v LJubljani je vedno v«ČJe s*, nimanje to so priprave že v polnem teka. Po tej naši razstavi pa se bo vršil* v dneh 16. in M. septamtora t. L mednarodna razstava čistopasmenih psov tudi v Gradca v Avstriji Povodom to razstav« js fašei umesten članek v dn«vndka »Tagospostc 14. t m, ki zasluži tudi v naftth kinoloških vrstah uvaževanje. članek voebuj« todi naslednja navoddda: Ko js pes pri oceni Je dobro, če kdo domačih teven ocenjevalnega kroga na lahko zažvižga, kar napravi psa pooaratega. Pri oceni naj ima pea kott-kor mogoče ozek ovratnik in tanko vrvioo, odnosno verižico. Močni te široki ovratniki zakrivajo in krajšajo vrat. Da pride oprsje bolj do veljave, n«j ss dvigne na lahko s rotoo vrat ooenjevanega psa. — Ker js treba večkrat ponovno ugotoviti pravo poreklo psa, naj bo rodovnik odnoana potrdite o pripustitvi psa na razstavo redno pri šoki, ker to na ta načte Je mogoče kupcem dokazati Cist« psoma. Preden ss odda paa na razstavo, naj ss poskrbi na njegovo brezhibno zunanjost, to so pravi, da mora Mtl pes v vsakem oafa-a v svoji najbolJM komddcijl, pravilno hranjsn, n« mrtev ta n« preveč rejea. Dlaka mora Mtl brsOhfe-na, zdrava, pasmi primerna. Izključen« so kožne bolezni. Resast«, trdodlak« po« Je treba pasmi primerno trimatt i. J. topnim staro, aamrlo dlako odnoano poABako ia jo na vedč oečto odstraniti. Sadi toga js treba strokovno pravilno postopati ali prepneti-tl to dotičnemu, ki se v tem res razum«. Taka nega naj se prične že 8 tednov pred razstavo. Tudi očem to uhljem paa je treba posvetili posebno poaornost O« morajo biti živahne, uhlji snažni, oobovjs negovano, zdravo, belo to brez zobnega kamna. Da bolni psi n« spadajo n« razstav^ j« pač že znano v kinoloških vrstah, priporočamo P«, goapa plačate * botote oditi, js starše naenkrat zagnal vik to krik, da ie ta plačate. V hipa se je incident nerroaDO razrasel, to med tem ko «o kupci te prodajalci prileteli na kup, sta taja gosp« te Rttmičan tekala okrog mestnega magistrata ta Marijinega trga ta stražnikom, da razsodi njuno pravdo. Na koncu so priče izkazale, da Je gospa v resnici plačal«. Zanimivo je, da je mož, ki se je sa voljo 6 Din tako čez mero razburil, kar postil vso svojo kramo brez varstva na trga to tekal okrog aa policajem. Prodajalec to gospa sta s« n« koncu v spravi razšla, vendar pa se Js njej s to afero pokvarilo vse veselje s spemrnčkom. Kmečki ljudje to meščani, ki imajo opravka n« trgu, naj bqcV> pri plačevanju vsaj toliko pozorni, kakor so pri tobiranja blaga, p« oe bo ame SO atesti rariHrlM. 1» aataali ter —jivnali od gostilne Fstar pa do razpotja odnosno do Hsfcjanove vile ob ribniku. Uredili so tudi oba hodnika, s čemer so prav zadovoljni se samo stanovalci v tamošnjlh riteh, marveč vsi sprehajalci pod Rožnikom. Z soižanjem cesto so tadl precej ubložfil prej precej strmi ktanee od Kokma-nove vile v smeri proti Strelt&ču. Viška občina se Je odločite, da »boljša tudi ostali del poti. ki vodi pod gontern okrog Redni-ka. s— Razon mestnega mtosjs bi srhlva ss bo v Anerspergovo p«tečo prešel« tudi mestni gospodarski urad. Urad ms bo t kratkem to pričel seliti. ^ u_ prva kolonija Kolu >igsslovenek1b nestor se vrač« 21. t. m. ob MM preko Karlovca iz Dečjega doma Fran Je Tavčarjeve iz Kraljeviče. Starši se naprošajo, da pričakujejo svojo deco n« kolodvora. u— Sokol I. Tabor obvešča članstvo, da odide kolonija članic ta članov n« letovanje v Križevsko vas pri Metliki 1. avgusta Celodnevna oskrt« za osebo s prenočiščem v šotorih 18 Din. Vabimo članstvo, tudi netelovadeče, da ae tega cenenega letovanja udeleži v kar največjem številu. Prijav« sprejema društven« pisarn« na Taboru dnevno od 17. do 20., kjer se dobe tudi rs« podrobnejša navodila. m o— šentjakobsko pevsko dni*tvo prtre« danes vrtno veselioo s plesom pri Mareo-četu n« Dolenjski cesti, na katero vse prijatelje društva to ljubitelje lepe pesmi vljudno vabimo. , u— Samo to nekaj dni nas leCI ed »sva, ko bomo videli v Ljubljani ljubko Karto Hardtovo t njenem novem Alanu »Pekle z Važen Izum za gospodinjstvo, M se v inozemstvu prodaja v milijonih komadih, Vam omogoča mašenje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj FST Patent Stopf Twist je priprava, s katero krpate perilo neprimerno hitreje in lepše nego na roko. V treh urah vam izgotovimo film in napravimo SUke. Amaterjem zunaj Ljubljane poštno obratno. ______ Foto Tourist • Lojze smuč LJubljana, Aleksandrova cesta 8 BIH HA MORD HOTEL MM BL Sandalic. Meščanska hiša leži tik ob obali poleg pristanišča vsakega broda, v ozadju park tn borov gozd. Poslopje Je popolnoma renovi-rano, ima lepe, prostorne, zračne in solnčne sobe c razgledom na morje, tekočo vodo in električno razsvetljavo. Prvovrstna dunajska in domača kuhinja, izbrana vina. Popolni penslon dnevno od 50 do 70 Din. Prospekti brezplačno. FRANKENSTEIN V glavni vlogi Boris Karloff ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. ari. Cene Din 4.50 in 650 neba«. Ta film je bil ustvarjen po znanem deta Manfirod« Hansmanna »Abei a orgU-eamL« Film Je velika muzikatoa drkma, preprežena z veseljem to ljubeznijo, kakršno razume samo mladina. u— Tudi Vičanl imajo sv. Jsfcob« as pa-trona to bo zatorej danes tam doli veseio šegnanje. Oh, zdaj še oek), ko imajo tramvaj. Bi kdo dejal, da so Vičani separatisti, zakaj njihov farni patron Je s t. Anton. Ali vendar im« njihov sv. Jakob v podrotoici daleko starejše pravice, zatorej čast, komur čast Kako veseli in poetrežljlvl ljudje so Vičani, verno vsi. Nu, j>a bodo danes poleg rednih nedljskih obiskovalcev Viča napravili lop telet k Vičanom gotovo tudi tisti, kd so radi dobre volje, a na Vič vendarle včasih pozabijo. n— Tabor ljubljanskih ptastn* v Cteme-IJah. Pod Šmarno goro sredi ze»enfh borovcev taborijo ljubljanske planinke že od »4. t. m. to ostanejo tam do L avgusta. Na tem taboru so se zforale ob petlenld svojega »tega. Danes si razvijejo svo prvi ste-gov prapor ta g« blagosLovijo ob K), v cerkvi v fimartnem pod šzaamo gara n— Turlstovski Izlet na Vel Ud Klek fOrossglockner) se prekAi ea dam S. avgusta, da si turisti lahko tudi ogledajo k« mednarodno avtomobilske dirke, ki so bodo vršile istega dne. Naknwdae prfjave sprejema še do 2. avgust« g. Ržke Rottor. Triumph-Anto, Celovška cesta 28. tei. 21-87, 26-62. 3SVOCNI JCTN-O SOKOLSKI DOM ▼ BRKI Telefon 53-87 Salon Dom Green Spijouažai fitra s Mody ta Paalom Hartmanaom. V ostaSb vlogah Alfred Abel, Betty Blrd ta Knrt Vespermann. v Beddjo ob l v ponedeljek ob 7. in 9. uri V dopolnilo: Wbro blago in delo je zmerom najcenejše C Jene brez konkurence! Po pošti obratno. Iz Cdfa e— Mati junaka M al ga j a umrla. V petek je umrla v St. Juriju ob juž. žel. v 81. letu starosti ga. Neža Malgajeva, mati junaka Franja Malgaja. Umrla je dan pozneje kakor vzorni poveljnik in prijatelj njenega junaškega sina general Rudolf Maister. Pogreb plemenite žene bo danes dopoldne ob 9. iz hiše žalosti na šentjursko pokopališče. Pokojnici bodi ohranjen časten spomini e— P. Efrem Majcen f. V petek je umrl v kapucinskem samostanu na Miklavškem hribu v 68. letu starosti p. Efrem Majcen, bivši katehet na okoliški deški narodni šoli v Celju. V Celje je prišel po prevratu in je bil do L 1932. katehet na okoliški šoli. Fokojnik je bil dober vzgojitelj in velik prijatelj mladine. Pogreb bo danes ob 16. iz kapucinske cerkve na okoliško pokopališče. e— Nove zvonove dobi v kratkem Marijina cerkev v Celju. Med vojno so pobrali tri zvonove, malega pa so pustili. Sedaj so naročili tri ravno tako velike zvonove, ki bodo prvikrat zazvonili najbrž že na dan patrocinija 15. avgusta. Nabavo zvonov je omogočil neki dobrotnik, ki je poklonil v ta namen 150.000 Din. e— Na šahovskem turnirja za prvenstvo T>ruštva jugoslovenskih akademikov v Celju so bili doseženi doslej sledeči rezultati. V prvem kolu: Diehl I., Marek 1, Povoden, Marek IL, Dobrajc, Peterman 0 (1), Gorin-šek, Ogrizek 0. Po drugem kolu: I. Marek 2, E. Peterman, Marek 1 (1), Diehl, Šmi-govc 1, Dobrajc, Povoden 0 (1), Gorinšek, Ogrizek 0. Tretje kolo se odigra v ponedeljek zvečer. Igrajo: Diehl - E. Marek, Ogrizek - Peterman, Povoden - I. Marek, Dobrajc - Šmigovc, Gorinšek je prost. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije pa zadnji, glavni razred do 2. avgusta v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 1830 in 20.45 in jutri ob 16.15 in 20.30 zvočni vele-film »Pesem solnca« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Slovo prlmarlja docenta dr. M«tk« cd bolnišnice. Ob odhodu docenta g. dr. Matna, šefa internega oddel»ka mariborske bolnišnice, na novo službeno mesto, je i*-dala uprava vsem nameščencem aavoda ras led njo okrožnico: Docent dr. Ivan Mat-ko, šef internega oddelka tukajšnje bolnišnice je hil z ukazom Nj. Vel. kralja s dne 30. junija sprejet v državno službo ta postavljen za. višjega svetnika ministrstva za socialno politko iin narodno zdravje ter zapusti naš zavod jvo 15 letnem službovanju. G. višji ministeralni svetnik je vso dobo svojega dolgoletnega službovanja v naši bolnišnici posvetil vse moči in obširno strokovno znanje zdravstvu v zavodu bi ta-ven njega. Uprava splošne bolnišnice v Mariboru smatra zaradi tega »a svojo častno dolžnost, da rcreče g. dr. Matku, d je odklonil vsako -drugo ob-Mko poslovitve ob priliki njegovega odhoda aa njegovo požrtvovalno delovanje priznanje in zahvalo, želeč mu v novem službenem delokrogu obilo uspehov. Zastopnik upravnika dr. Mirko Cermič, m. p.« — O. dr. Matiko se je vodstvu za te besede pismeno najprisrč-neje zahvalil poudarjajoč, da je posvetil zavodu vse sile v zavesti visokih dolžnosti 6vojega službenega mesta. Z željo, da bi zavod vedno procvrtal, zagotavlja, da bo tudi na svojem novem mestu z budnim očesom zasledoval njegov napredek. a— Sokol Maribor IIL V nedeljo Ob 20. na letnem telovaddšču narodna igra. »Ro-kovnjači« z godbo ln petjem. Pridite! a— Mariborski teden od 4. do 15. avgusta. Zveza za tujski promet v Mariboru (Put-nik) organizira veliko tujsko prometno razstavo, ki bo obsegala diagrame, diapozitive, reliefe, fotografske motive letovišč zdravilišč, plamineutih postojank tn mest bivše mariborske oblasti; prikazan« bodo vse lepote našega severnega dela države, ki ima vse pogoje za razvoj tujskega prometa Razstavi je priključen poseben oddelek »Naš Jadran« 8 prekrasnimi obmorskimi motivi. Tujsko-prometna zveča je z velikimi žrtvami nabavila m to razstavo popolnoma nov najizbranejši material, U bo vzorno urejen podal pregledno siti«) razvoja tujskega prometa. Na razstavi ee bodo delile v svrho propagande naših lepih krajev razne revije, brošure, prospekti 20. Vstopnice se dobe pri gledališki blagajni. B. V) t neatnem parka pranenadnl koo-eot Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnfka g. Svobod«. •— Ceneno mm. Jutri od 1. are naprej •a bo prodalo aa stojnici aa oporečeno »o-Bo pri mestni klavnici 170 kg govedine po 4 Din la 70 kg svinjine Po 7 Din aa kg. Prodalo m bo največ do J kg na konzn-menta. Gospodarstvo Zakaj narašča naš uvoz Pred dnevi je »Jutro« objavilo podatke o gibanju naše zunanje trgovine v prvem letošnjem polletju, ki eo zanimivi predvsem zaradi tega. ker kažejo prav naglo naraščanje uvoza, kar je tudi povzročilo, da je bila letos v prvem polletju naša trgovinska bilanca pasivna za 161 milijonov dinarjjev, dočim smo imeli Lani v prvem polletju aa 139 milijonov dinarjev aktivno bilanco. Sicer se je letos nadalje dvignil tudi naš izvoz. toda le za 155 milijonov dinarjev (za 10.8°/o), dočim se je jvoz povečal kar za 4no milijonov ali 35°/«. To dejstvo daje mnogim povod za bojazen. češ kako se bo v bodoče razvijala naša plačilna bilanca, če a? bo uvoz nadalje tako dvigal. Prihajajo tudi že pomisleki, ali nam kaže nadalje brez reakcije dopuščati svobodno trgovino uvoza, dočim nam otežkočajo naš izvoz kmetijskih proizvodov baš one države, ki imajo koristi od naša liberalne uvozne politike (>Glasnik< Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine). Vprašanje, za katero gre tu, je brez dvoma velike važnosti Z« nekatere uvozne predmete bi bilo gotovo na mestu regle-mentiramje uvoza, zlasti če je potrebno kot kompenzacijski objekt pri trgovinskih pogajanjih. Seveda pa je treba istočasno svariti pred prenagljenimi ukrepi. Uvedb« uvoznih kontingentov aH režima irvoznih dovoljenj v večjem obsegu aa bi bila priporočljiva v času. ko so drjge države vež ali manj spoznale, da prinašajo taki režimi trgovini mnogo sitnosti, državi pa znatne nove administrativne posla in ko vidimo, da režimi kontingentov in »voznih dovoljenj izgubljajo v državah, kjer eo jih uvedli, pomen kot sredstvo za zmanjšanje uvoza. Vprašanje pa je tudi, v koliko mesri se je naš uvoz letos brez prave potrebe povečal. Globalne številke o narasli vrednosti uvoza nam v tem pogledu ne nudijo še prave slike. Pod vplivom oslabitve dinarja se ja naš uvoz lani v prvem polletju še znatno skrčil, dočim ee je izvoz že močno dvigniL To lansko skrčenje uvoza pa je nastopilo zgolj zaradi tega, ker se jp po uvedbi devizne premije uvozno blaco v kratkem času precej podražila Uvozna potreba pa se ni v enaki meri zmaopaia, k»-kor se je zmanjšal uvoz. Sedaj, ko ss )a naše gospodarstvo več ali manj pritegotfclo novi zmanji vrednosti dinarja, ie v neki meri nastopila reakcija na lansko nenormalno skrčenje uvoza. Zlasti se je moralo gospodarstvo na novo založiti s airovkraim, v kolikor ee je lani. Zaradi nenadiM Podražitve in plačilnih ovir se je uro* teh sirovin normalno skrčil. Zboljšanje pošlo«, ki je letos nastopilo v nekaterih strokah, pa Ja tudi s svoje strani povzročilo večjo potrebo po sirovinah Končno je treba pnpom-niti, da je naša trgovinska bilanca, kaki* smo že ponovno omenili, v prvi pokmei teta zaradi seionskega valovanja izvoza vedno slaba (izvozna sezona se prične v drugem polletju), in se bo slSka našo letošnje zunanje trgovina do konca leto Se bistveno spremenila. Povečanje avosa tekstilnih etrort*. Dejansko nam kažejo podrobne Ifcevilfco našega uvoza, da gre letošnja povečani® uvoza predvsem na račun povačane potreba po sirovinah. Nič manj kakor ena tretjina presežka vrednosti letošnjega avoea md lanskim gre pri tem na račun večjega »voza tekstilnih sirovin. V prvem letošnjem polletja «n» uvorii 730 vagonov bombaža (lana v prvem poIleA-jj 550 vagonov, predlanskem 430 vagonov), nadalje 796 vagonov bombažnega prediva (583, 392), 165 vagonov volne (99, 7»), 58 vagonov volnenega prediva (40,23), 91 gonov svilenega prediva (58, 56) in 260 vagonov prediva drugih rastlinskih vlaken (169, 155). V primeri s prvim polletjem teto 1932. se je vrot gornjih tekstilnih sirovin podvojil (dvignil ee je od 1132 na 2099 vagonov). Skoro podvojila pa »e Je tudi vrednost HTwa te* sirorin. Ta uvoz fl» i© (Menil od 233.7 milijona Dm v prvem polletja 1932. odnosno 315.8 milijona Din v lanskem prvem polletja na 460.7 milijona Din letoe v prvem poli rt ju. Samo pri tekstilnih sirovinah maša torej leto« povečanje avoza nasproti lanskemu letu 145 milijonov Din (to je ena tretjina skupnega povečanja nvoza). nasproti predlanskemu letu pa 227 milijonov. Htm ostalih sirovin. Tod! nvot nekaterih drugih eirrovto »e Je letos znatno dvignil. Tu ie omeniti wred-vsem uvoz sirovih kož, ki je letoe znašal 3245 ton (lani v prvem polletju 1838, predlanskem 1874), v vrednosti 43.7 milijona Din (21.3. 20.8). Dvignil oa sa je zlasti tjdi uvoz premoga, ki se je gibal zadnja leta takole: vvagonm v min]. Dm L po$L 1932 11749 31.1 » T 1933 9.488 27.0 > > 1934 16.076 50.3 Letos smo v prvem polletju uvozili iz inozemstva skoro 6600 vagonov več premoga nego lami v istem času in tudi 4300 vagonov ve? nego pred dvema letoma: za uvoženi premog pa smo plačali preko 50 milijonov Dm, to ie za 23 milijonov ve« nego lani. Uvoz premoga jle »otovo vprašanje, ki bi ga bilo treba rešiti, zlasti dede slabe zaposlenosti naših domačih rudnikov m rudarjev. ki ne dopušča, da b,' uvažali premo? i® inozemstva brez neobhodne potrebe. K*s je. da uvažam« iz inozemstva le Crm premog. ki ga pri nas nimamo, in da amo za gotove svrhe primorani uvažati inozemski črni premog: je oa tudi mnogo primerov, kjer bi lahko brez škode namesto inozem-ikega črnega premoga uporabljali domači rjavi premog. Da je to izvedljivo, smo »a videli v pre^nrih dveh Mih. ko smo uvažali mnogo manj inozemskega črnega premoga. Uvoz ostalih sirovin se ni bistveno P""^ Sal. Tako je znašal uvoz mineralnih olj 37 2 mili j. Din (lani 38.8). uvoz oljnatih semen m plodov 28.9 milij. Dm (27.3) in trro« sirovega loja 122 milij. Din (U.7). Uvet ieleza in strojev. V znatni meri pa je povzročil letos povečanje skupne uvozne vrednosti narasli uvoz železa, polizdelkov in izdelkov iz železa, strojev in elektrotehničnega materijala. kakor sledi » naslednjih Številk (v milijonih Din): L poH- I. poIL rmrz: 1933 1954 strojev, aparatov 37.8 74.7 elektrot. predm. 31.7 43.5 prevoznih sreds. 9.7 14.9 žalezniškeg* materij. 16.8 42,3 železa (sirov, in pol predel.) 12.4 23.3 končnih izdelkov iz železa 50.8 73.7 150.1 272.4 Pri gornjih postavkah vidimo povečanje uvoza nasproti lanskemu letu kar n 113 milijonov Din. Pri tem gre povečini za uvoz, ki ga ne moremo nadomestiti z domačo proizvodnjo. Pripomniti pa je tudi treba, da celotni znesek vrednosti fcaga uvoza trenotno ne obremenjuje naše plačilne bilanca, kolikor gre n. pr. za uvoz strojev, za opremo tvorni«, ki jih ustanavljajo inozemd (tekstilne tvornica) aK za lfoz železniškega materijala, ki se porablja pri gradnji železnic, katerih gradbene stroške bomo gradbenim tvrdkam plačali v daljših obrokih. Uro« potroSnih predmetov. lfoS uvoz kavo se je tudi letos ponovno zmanjšal, kar je odsev oslabele konsimne moči prebivalstva. Letos smo uvozili le 287 vagonov kave (lani 326, predi. 376) t vrednosti 30.4 milij. Din (40.3, 41 Ji). Tudi uvoz riža (hiščeraaga ln nelnščenaga) je padel na 857 vagonov (1187, 1058) v vrednosti 18.8 milij. Din (213, 27.3). Pač pa se je v znatni meri povečal a ros orani«, limon in drugega južnega sadja od krnskih 20.0 na 41.0 milijona Din, Zanimivo je končno, da m Js letos navzlic naglo rastoči produkciji nagib tekstilnih tvornie povečal rwi tekstilnega blaga, ki Je prejšn ja leta stalno nazadoval. Uvoz bombažnih tkanin se je dvignil od 94.6 na 107.0 milijona Din, uvoz vohunih tkanin od 5ID na 73.5 ln uvoz svilenih tkanin od 19.6 na 30.9 mfBJ- Din. Skupaj »e Jo itn bomhašnih, volnenih hi svilenih tkanin v primeri ■ lanskim L polletjem povečal aa 46 milijonov Din, od 165 na 211 milijonov Din (odnosno od 1913 na 2308 km). Gornjo Reviflco nam potrjujejo, da gre letošnje povečanje u vusa v prete&ri meri n račan večjega uvuu sirovin (tekstilnih si rov ln, shr. kože, premoga. Seleča) in lo-vehefjskfh dohrm (strojev, elektrotoh. prod-metovr prevoznih sredstev, žele®n. outct Jata hi končnih izdelkov iz železa), kajti skupno povečan)* vmot teh predmetov maša preko 300 mffijonov Din, ta le v manjfli meri na rečtrn povečanja uvoza po-trofnih predmetov. Takse na potrdila o prejema denarja za prodano blago »JtptoiK ta 27. t m. prkfečflo vsebino okrožnice Zbornice m TOI gleda teh taks. Ne vemo, ali se gospodom referentom v finančnem ministrstvu ne nfi stvar dovolj važna, da bi ta temeljito pramislili hi končno izdali jasne m nedvoumne odloke, ali pa dalekosežno^i svojih ukrepov ne vidijo? Je namreč zares ie hudo. kako roešn>o ljudi a svofhni pojasnili I Oči vidno je namen ta na vide* nedolžne takse napraviti pravzaprav novo vrsto prometnega davka, ki se skriva za maglenfmi predpisi in pojasnili, da se ta nflh človek ne spozna Evo dokaza: finančno ministrstvo Je izjavilo, da svofegn stališča ne more spremeniti, to staljSčo rm te stališče njsgovib referentov, ki so mnenja >... da že zakljjčnlca (naročilnica, sklepno pismo. Itd.) predstavlja listino, ki utemeljuje kreditni odnosno dolgovinski odnoSaJ, odnosno nado-mestufa potrdilo kupca na listini o nakupu Zaradi toga... morajo biti potrdita o odplačilu kredita v smislu zaklfjčnie taksirana s polodstotno pobotniSko takso«. Z drugimi besedami: ker Je v praksi neprimerno mastj faktur, ki bi bile ptačane takoj ob prevzemu blaga, kakor pa faktur, ki so plačljiva kasneje, velika večina teh pa zopet temelji na ralkljnčnicnh. bodo morala pod ietja m večji del svofib faktor plačevati nolodstotno takso. Toda to Se vi vos. T prafcrf Bo primeri, da fcjpac nakaže denar po svojem poslovnem prijatelju ta istega ali kakega drugega krala, ta p« zopet po svoji poslovni zvezi v prodajalčevem kraju- Prodajalec brf torej moral potrdftf prejem poslovni zvezi in kupcu, kupec pa »opet dotičnemu svojemu prijatalfa, kar pomeni 3X0-5*/« takse! Toda tudi s tem Se ni vedno dosežena zadnta »faza« prometa, ksjti ne gre vse blago fa tovarno direktno k detajlistu. ki zaloga kousiMiisirta. temveč ga no^t velik del kupi veletrgoreč, ki kreditira deta Ji-stu. Tako Imamo v najboljšem slnčajn pri Poslih na podlag* zaključni« 2X0.5*/» takse, če se pa nakazilo količkaj komplicira, pa Se Vač. • Za podiertta. ki «o dolžna napovedovati či st! dohodek po svoiih knjigah, jle pa važno Se to-le: pravilnik k spi-emernbam zakonn o nenosredpih davkih itd. (Sl.ižbem1 novin* od 26. II. 34) pravi, da knjižbe brez te-melrnic (»belegov«) ne veliajo. Hočeš noč>5 bodo torei odslei ta podjetja morala zahte vati potrdita o plačilu faktur tudi v onih orimerih. kier so to dos*e>-ščitnici. Luščenje za plačilo na račun 06eb. ki niso kmetovalci. Je podvrženo skupnemu davku na osnovi običanje prodajne cene. do kateri luščilnica sama prodaja riž. Trgovca. ki kupujejo oluščen rii od kake drage osebe in ne od lastnika luščilnice. so dolini o tem predložiti prijavo davčni upravi ta nasnačiti prodaialfa in rrednost blaga. Kdor tako ne postopa, mora plačati sam skupni davek, kakor da bi bil proizvajalec. Skupni davek na t«vino. govedo, drobni eo in svinje znaša odslej 5»/«. pri uvozu ?•/• (skupni davek pri živini se plača, kakor znano, pri klanju)- Za loj se plača pri u^o-zu skupni davek v višini 7*/*. Določbe de moke so ostale nespremenjene le z to-datkom. da se sa «tni »drob sa iivmsko hrano in za vso ostanke od predelavo »Ka in koruze, ki služijo ca hrano živine, plata skupni da rek V pripombah k tarifni po^avki za tkanine ki so sedaj spremenjene glede na novo uredbo, le dodano, da Je »a konfekcioni-ranta tk«nin. nabavljenih od drugih oseb. » podjetjih ■ industrijskim mačajem in v obratih, kjer ie zaposleno več nego 20 oseh treba plačati 2"» dodatni skupni davek od prodajne *en® konfekcioniranega blaga. Nadalje je dodana določba, da je plačilo, ki ga prejme industrijsko podjetje za barvanje blaga zb račun tretje osebe, ki barvano Pjcioh" pcosek ** jc, /Ume*, Jbolfr AH AUtfr blago potem dalje prodaja aH osebno koši, podvrženo splošnemu 2 odstotnemu davku. Promet barvanja z obrtnim značajem je vsebovan v skjpnem davku na barve. Pri tarifni postavki za knjige in ravijo Je dodana pripomba, da so od skupnega davka oproščeni pri urvozu časopisi, akti, rokopisi in knjige, izvzemši koledarje. Prev tako je oproščen turistični reklamni malarija!, ki ga uvozi drnštvo »Putnik«. Modni listi, eenovniki tn slične knjige, ki slišijo za reklamo, niso proste prometnega davka pri uvozu. Pri tarifni postzrvkl ca črno poetuJonjo pločevino znaša dodatrd davetk, ki ga plača podjetje, ki pocinkuje pločevino, nabavljeno od druge oseba, ali uvoženo plo&avino, 3°/». Nadalje se plača na žico ki se doma proizvaja iz nabavljene močraejie valjene žioa 1*/• dodatnega davka Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi tako] »rtefleo ta bolečine. Ilimn. idl M naglo zmanjšajo. Zdravniško preizka-feno. Dobiva se v vseb lekarnah. — Zastop-itTtt »MIBRA« In L kem. A. Mitjevi«, Zagreb, Marnllčer trg U. 0g4aa regrietriTM pod & br. 18574/10». Gospodarske vesti = Deficit avstrijskih državnih linane. P» podatkih o zaključnem računu državnih dohodkov in izdatkov v Avstri ji, ki jih je sedaj objavita vrhovna računska kontrola, jo kuala avstrijska zvezna država lani po rednem proračuna 1334 milijonov šilingov izdatkov in 1252 milijonov šilingov dobari-kov, torej primanjkljaj v višini 82 milijonov šilingov; izredni proračun pa je zaklr>-čen s primanjkljajem 160 milijonov Šilingov, tako da »naša skupni deficit 242 milijonov šilingov (2100 milijonov dinarjev). — Skupni državni dolg se je v teku lanskeca leta dvignil od 2816 na 3288 milijonov «-Imgov. Avstrijska zvezna država se >e W rel lani sadoliila sa 470 milijonov šilinge*, to je aa preko 4 milijarde dinarjev. Kakor znano, je lani Avstrija najela dve veliki novi posojili in sicer lausannsko in notrani« premi jsko posojilo v skupnem zraeriku 57® milijonov šilingov. = Nad produkcija rrfcj tmfi le v CeStav •lo vaški. Kakor znano, se je uvot svini v Češkoslovaško zadnji dve leti prav občutno skrčil, kar je v preoaj&nji meri zadelo todt naš izvoz. Zmanjšanje češkoslovaške nven-ne potrebe jo posledica naglega širjenja domače produkcije svinj, ki je zavzela že tak obseg, da je morala češkoslovaška vlada dati naredbo. s katero ee omejuje pr^dukci-ja svinj. Češkoslovaški kmetje bodo smeli v bodoče rediti la toliko svinj* kolikor Jih bodo lahko priredili x doma pridelanimi krmiti, vendar pa ne nad 10 plemenskih svinj m 50 za zakoL Osebe, ki niso sami kme+ja, smejo rediti največ po dve svinji. Ta omejitev se mora izvesti do konca letošnjega leta. Da je bila teka omejitev potrebna. nam dokaz j je tndi statistika, sestavljena na podlagi štetja svinj ras dan 1. julija t L Ugotovljeno je bilo. da je skupno Število svinj v Češkoslovaški od preiS-njega leta naraslo «a pol milijona; dne 1. julija ja bilo v vsej državi 3.8 milijona komadov svmi nasproti 3.3 pred enim letom in 3.1 milijona komadov pred dvema letoma. Češkoslovaška vlada se boji, da bi nad-produkeija povzročila občuten padec eea navzlic visokim uvoznim carinam, kakor m je to že zgodilo lani pri žitu. Borze Na ljubljanski borzi je znaSal pret teden devizni promet 2.90 milij. Din nasproti 4.24, 2.05, 2.00 m 7.10 milij. Din v prejšnjih štirih tednih. Dinar je nadalje čvrst in oo tečaji v privatnem kliringu ves teden popuščali. V svobodnem deviznem prometu so tečaji deviz popustili na bazo 15.75 — 15.80 za Svic. frank. m Čarih. Pariz 20.2125. London 15.45, N«w Tork 306.75. Bruselj 71.90, Milan 26.29, Madrid 41.9250. Amsterdam 207.4250. Berlin II8V1, Dunaj 57, Stockholm 79.65, Oslo 77.60. K ob-nha vn 69.—, Praga 12.7350, Dunai. (Tačaji v priv. kliringn.) Beograd 11.75. London 27.19 Milan 46.14, Blagovna tržišča ŽITO. '+ Novosadska blagovna bona (28. t. m.). Tendenca nespremenjena Promet srednji. Pšenica: baška. okol. Novi Sad. srednjeba-ška in gornjebaška. stara. 78 kg, in nova 79 kg 109—111: okol. Sombor. stara 78 kg in nova 79 kg 106—108; baška ladja Tisa. stara 77 kg m nova 79 kg 120—122; ladja Begej stara 77 kg in nova 79 kg 119—121; slavonska nova 79 kg 104—106; sremska. stara 78 kg in nova 79 kg 107—109; gornje-banntska. stara 77 kg in nova 79 kg 109 —111. Oves: baški. sremski. slavonski 72 —74; banatska 70—72: baška ladja 76—80. Ječmen: baški in sremski novi. 65—66 kg 85—87. Koruza: baška 89—91. okol. Sombor 90—92, banateka 88—90. ladja Tisa ali Dunav 99—101. Moka: baška in banatska »0g< in >0gg« 185—205 (sremska, sla-185—195); »2c 105-185 (IfiS-ASfc »JUTRO« St 173 = Jfe&UJa, 29. Vit UJ3f Ilirija ali Primorje? Danes popoldne ob 17*15 odločilna prvenstvena tekma med starima rivaloma Ljubljane *eden dni živi že vsa športna — posebej pa še nogometna — Ljubljana v mrzličnem pričakovanju, kakšen bo izid današnjega prvega srečanja med Ilirijo in Primorjem. Od izida današnje tekme je odvisna velika moralna in — najbrž tudi materijalna korist, kajti zmagovalec bo zaenkrat zasedel prvo mesto v V. skupini in z naskokom dveh točk z večjo samozavestjo nastopal v nadaljnjih tekmah. Prav odločilna današnja tekma še ni, toda važna pa toliko, da je gotovo, da bosta obe enaistorici pokazali vse, kar znata. Igralcem priporočamo mirno in disciplinirano igro, gledalcem pa objektivno in dostojno navijanje. Moštvi bosta po vsej priliki nastopili v naslednjih postavah: Ilirija: Rožič, Svetic, Berglez, Bogme, Sočan, Belak, Ice. Sandi. Pikič. Luce. Pfeifer Primorje: Stare, Hasl, Bertoncelj, Zemljak, Slamič, Boncelj, Janežič, Jež, Makovec. Bertoncelj. Zemliič. Pri črno-belih niso izključene majhne spremembe v napadalni vrsti. Tekmo bo sodil sarajevski sodnik g. Hadži-Rakic. — Predtekma bo ob 15.45 med VSK Triglavom in Ilirijo B. Vstopnice: Din 15.— sedeži, DinL2.— stojišča in Din 5.— za mladino- Balkanske igre se bližajo Atleti vseh balkanskih držav se mrzlično pripravljajo na svojo vsakoletno revijo, ki bo letos v Zagrebu • Priprave za nastop najbolj® i h atletov vseh petih 'balkanskih držav so povsod v polnem teku. Morda ne bo odveč, če pogledamo nekoliko naokoli, da bomo videli kako resno se pripravljajo za letošnjo balka-nijado okrog nas in kako težka naloga čaka mašo mlado in maloštevilno labkoatlet-sko ekipo v dobrem mesecu na sokolskem stadionu v Zagrebu. V ALBANIJI Albanski šport je bil šele pred kratkim »a novo organiziran in ga sedaj vodi in nadzira država. Zaradi tega se stalno bolj razvija in Albanija namerava leta 1942. prirediti v Tirani balkanske igre na velikem stadionu, ki bo zgrajen prav zanje. Albanci so se definitivno prijavili za nastop v Zagrebu. Atleti, ki so prvi avtomati te vrste v Jugoslaviji in fotoamaterjem, posebno tujcem, ki potujejo skozi naže kraje, je z njimi gotovo zelo ustrežene. Posluževali pa se ga bodo prav gotovo s pridom tudi naši nedeljski izletniki s kamero: kolikokrat se zgodi, da človek v soboto pozabi stopiti v trgovino! Avtomat postreže s filmi znamke Agifa in Perutz. Zaenkrat stojita dva: eden v Prešernovi ulici pred Gre-goričevo drogerijo, drugi na glavnem kolodvoru. Tretji pa še čaka. da se podjetni lastnik domisli, kje bi najbolje služ.il našim fotoamaterjem. Skrb in delo občinske uprave v Mostah štirje odseki vodijo delo in vršijo nadzorstvo — Nujna potreba meščanske šole Moste, 28. julija V občini Mostah, ki je po večini obrtno industrijska, je še vedno velika brezposelnost. Občinski odbor ima mnogo dela, da jo vsaj delno blaži. Gospodarska in finančna stran občine ni rožnata, vendar se položaj občine vidno zboljšuje; to pač najbolj zaradi delavnosti in požrtvovalnosti občinskega odbora pod predsedstvom gospoda Pavla Pavčiča. Smotrno delujejo štirje odseki. Gradbeni odsek vodi sam predsednik občine kot stavbni strokovnjak in se sedaj gradijo stavbe popolnoma v redu po vseh predpisih. Tudi se določa povsod nivelna točka, česar dosedaj sploh ni bilo. Z vso strogostjo se preganja šušmarstvo. Nadalje se izvršujejo mapni načrti v merilu 1 : 1000 in 1 : 500 pod strokvnim vodstvom gg. prof. inž. Černača in prof. inž. Novaka. Vse sporne meje med sosedi izravnava občinska komisija pod vodstvom predsednika občine brezplačno in tako bodo medsebojni prepiri za vedno prenehali. Pri tem delu zelo ustreza mestna občina, ki bo Mošča-nom na podlagi novih mapnih načrtov mogla izgotoviti pravi regulacijski načrt. S tem delom se bodo našim občanom prihranili veliki stroški. Cestni odsek vodi podpredsednik Franc Bricelj, ki je pokazal vso zmožnost pri napravi in popravi cest, pri znižanju in zviSa-niu cestišč, ki so bila doslej pod vsako kritiko. Napravili smo do 2000 m novih tro-toarjev in v dolžini 800 m so bili hodniki zarobljeni z betonskimi robniki. Dalje je bilo urejenih več velikih ponikovalnic. ki so bile nujno potrebne za odtok vode v hudih nalivih. Valjar je kupil načelnik cestnega odseka zelo poceni, tehta oa z vso napravo 4300 kg. Socialni odsek vodi odbornik Franc Jan-čič, ki se je izkazal v kratkem času za pravega očeta revnih. Vse svoje proste ure preživi v občinski pisarni in vodi s pomočjo članov odseka preiskave po hišah, kdo ie v resnici potreben podpore. Vodi natančno statistiko bolnih, ki jim občina nudi pomoč od strani občinskega zdravnik* dr. 0»;olnika, ki je tudi vedno na delu za zbolišanie zdravstva v Mostah. Načelnik Tančič Franc poklanja posebno skrb naši revni mladini, posebno pa počitniškim ko- lonijam, obenem pa že pripravlja akcijo za zimo. Napredni in soodlačujoči činitelji, naj stoje našemu agilnemu socialnemu odseku v vseh stvareh ob strani, da bo mogel vršiti svojo vzvišeno dolžnost v polni meri. Policijsko zdravstveni odsek pod vodstvom g. Antona Ferjančiča se jc zavzel tudi za red v občini, ki ga dosedaj sploh nI bilo. Izvedel je različne hišne preiskave ter ugotovil, da je potreba še marsikaj preurediti in nuditi našemu malemu človeku primerno higiensko urejeno stanovanjske prostore. Odsek v polni meri vrši svojo dolžnost do občanov, seveda, kolikor mu pač dopuščajo finančne razmere. Dr. Osol-nik je delno izvršil, delno pa še vrši preiskavo po vseh obrtniških in trgovskih lokalih, pa ni dvoma, da se bo v zdravstvenem pogledu v najkrajšem času marsikaj izboljšalo. Med občinsko upravo in krajevno občinsko organizacijo JNS v Mostah, so se že večkrat vršili razgovori o nujni potrebi ustanovitve in otvoritve meščanske šole. Dne 24. t. m. se je vršila redna občinska seja. Pri poročilu predsednika občine je b; i a na dnevnem redu tudi zadeva ustanovitve meščanske šole. Občinski odbor je z veseljem pozdravil predlog občinske uprave in ga po kratki, stvarni debati soglasno sprejel. Predsednik občine je predlagal naj se pritegnejo v okvir meščanske šole v Mostah še občine Polje, Dobrunje in Jezica Na predlog g. Mahniča naj občina prosi za ustanovitev dveh razredov. V drugi razred naj bi vstopili le učenci sedmega in osmega razreda narodne šole. S tem bi prizadete občane spet denarno razbremenili. Na predlog g. Ostanka bo imela šola obrtni, trgovinski in industrijski značaj. Da »e more po zakonu ustanoviti meščanska šola, je potrebno, da se vpiše v prvi razred najmanj 30 učencev. Čim je moščanska občinska uprava to razglasila, se jih je prijavilo preko 60, kar pač najbolj dokazuje potrebo meščanske šole v Mostah. Ves vzhodni del Ljubljane nima nikake meščanske šole za 20.000 prebivalstva! Pouk se bo vršil v prostorih narodne šole. Povabljene so okoliške občine, da zainteresirajo svoje občane za novo šolo. Vsa pojasnila se dobijo v občinski pisarni ob uradnih urah. »JUTBO« K. 233 Kraljestvo mode JluUdus* MthaU da JUf* JUU *eciU Dekliške obleke Vsaka jxulu ai prizadeva, da bi hčerko ikjbrc tn lepo oblekla. Cesto pa se dogaja, r<*±rugači v trenutku vsako enobarvno ctoleko. Tak telovnik je ob vratu spredaj in zadaj lahno naguban, kakor kapucinska halja; zato mu tudi v modnih krogih pra- SHiV V i 1 34: 4. V." vanje ali Mete je potrebna povsem stvarna, praktična obleka. Posebno priljubljeni so kroji z nagubanim spodnjim delom krila, vrezanimi žepi in gladkim izrezom ob vratu. Za takšno obleko je najbolj primerna volnega flanela, ki je lahka in topla. Ob hladnejšem vremenu pripnemo na obleko še majhen kep iz tvoriva kontrastnih barv. ( 3. skica). Ko pride čas večernih zabav in gledaliških obiskov, moramo dekletu nabaviti primerno obleko v lepi, moderni barvi, kakor srednje modri, karmicasto rdeči, tobačno rjavi ali zeleni. Temeljni kroj takšne obleke je povsem enostaven, okrasimo pa jo z modernimi volančki, s katerimi dosežemo često prav zanimive učinke (4. skica). Večerno obleko nosi mlado dekle le na večjih prireditvah, ki pa so zaenkrat še daleč pred nami Ker pa je naša namera, da pokažemo popolno garderobo mlade »dame«. moramo govoriti tudi o teh oblekah. V poučenih modnih krogih prerokujejo, da bodo letošnje dekliške večerne obleke ve-činoma lz lepega tula v pastelnih barvah. Moderni pa bodo tudi močnejši toni, med njimi zlasti purpurno rdeča barva, ki prl-stoja k vsakemu obrazu. Na naši zadnji skici vidite takšno ljubko večerno obleko iz lahkega tula z balonastimi rokavčki, ki so obrobljeni s cvetličnimi venčki. Enak venček obdaja tudi ozki vratni izrez, širok, zvomčasti volan je prlšit na gladko krilo v nazobčanem loku (zadnja skica). Večerno pričesko okrasijo mlade dame z lepo cvetlico, svilnatim trakom ali ozkim kovinastlm obročem, kar nas zopet spominja mode preteklega stoletja. Novosti za jedilno mizo so originalne in ljubke male plastiike iz keramike ali lesa. Posodica za zobotrebce ima n. pr. obliko veselega mačka iz ke- vijo kratko malo »kapuctaec«. Telovnik pripnemo postrani na gumbe, ki so prišiti na obleko, ob pasu pa ga pričvrstimo s pasom obleke, tako da tvori telovnik majhen kazak. V to svrho so prikladna lepa prozorna tvoriva, zlasti na roko tkanega bla ga. Rob telovnika tvorijo rese, kar še poveča njegovo učinkovitost. Tak komad je posebno prikladen tudi za zgodnje jesensko vreme. ramlke, kl ga po potrebi tudi lahko umijemo, kar je že iz higienskih razlogov jako praktično. Za kadilnl pribor pa ne zahtevamo tolikšne »sterilizacije« in Je zato mali originalni psiček za vžigalice izreiz-Ijan iz lesa tn pisano polakiran. Zdravniška posvetovalnica Brl. Onemoglost je lahko fizičnega ali pa psihičnega iavora. K prvim spadajo oslabelosti kot posledica kapavice, sladkorne bolezni, motenja funkcije žlez z notranjo se-krecijo, samoskrumba itd. Psihični vzroki so pa, ker večinoma zavise od odnošajev k partnerju, tako substilni, da se na tem mestu ne dado obravnavati. Vsekakor Vam priporočamo daljšo vzdržnost, hladne kopeli, zdravljenje kake ev. zgoraj omenjene vzročne bolezni in pa hormonske preparate. (Erugon, PreLoban). — Neprijetnost 24. •Iz vašega opisa ni razvidno, dali je katar mehurja posledica kapavice ali ne. če je, potem je seveda predvsem potrebno zdraviti kapavico, kar je pa včasih dolgotrajno. Mikroskopična preiskava iztoka bi vse pojasnila Zdravnik bo vam tudi povedal, če ni mogoče bolje, opustiti vsaj za nekaj časa vbrizgavanje zdravil, ki v tem štadijn mogoče samo dražijo sluznico. Razen di-jete Vam priporočamo še notranječistilna sredstva Glede drugega vprašanja glejte odgovor pod značko »Bri«. — Leonora. Splošna slabost, neredno perilo, razširjene znojnice. pritisk na srcu — vse to so v Vaši' starosti (20 let) znaki slabokrvnosti. V koliko so pa prizadeta tudi pljuča, bi mogla to dognati samo zdravniška preiskava. Vsekakor Vam svetujem daljši odmor vsaj t kakih 800 m visokem gorskem J«; počitek predtmb pa kras*« hruo: mleko, sir, jajca, surovo noaMo, pečeno meso, med, zelenjavo, sadje, močnate Jed! itd. V zadnjem času se priporoča tudi dnevno uživanje pol kilograma Jeter, vseeno v kateri obliki in kako pripravljenih. Nova izkustva pri reševanju utopljencev Statistike zadnjih let kažejo, da znaša od vseh umrlih pol odstotka utopljencev, torej 1 primer na 200 drugih smrtnih primerov. To je ogromno, posebno če se pomisli, da utonejo skoraj vedno mladi, zdravi, polnovredni državljani. Znanstveno način smrti pri utopljencu še vedno ni popolnoma pojasnjen. To pa zaradi tega, ker eksperiment na živalih odpove, k obdukciji pridejo P» večinoma samo mrliči, ki so že dalje časa ležali v vodi. Do nezavesti pride najbrže zaradi tega, ker se pljuča potapljajočega se, preveč napolnijo z zrakom, ki se sploh ne ali pa samo deloma zopet kratko in sunkoma Izdihava; tako nastane zastrupi jen je krrl tn podaljšanega mozga Vz ogljikovo kislino, kar povzroči nezavest Potem šele vstopi voda. Veliko vlogo igra tudi okolnost, da se vsled mraza zožijo kožne krvne ille, kri se vsled tega izlije v veliki množini v trebušne žile in tako nastane breakrvnost možgan in srca, kar povzroči občutek straha, ki je začetek vsake utopitve. Važno je najnovejše izkustvo, da nezavestmi še do 15 minut lahko ostanejo pod vodo oživetja sposobni. Pred 20. minuto se torej ne sme opustiti iskanja po utopljencu, ki se pa tudi ne sme izvršiti z ostrimi kavi ji. že stari predpisi pri plavanju so: 1) da se mora človek pred plavanjem ohladiti; _ 2) da se morajo tisti, kl trpe na kafcl useft- ni bolezni, zavarovati uho. 3) da mora vsak pred plavanjean svoje moči pravilno presoditi; 4) da se ne sme plavati « polnim želod- cem ., Posebno paziti morajo tisti, ki nagibajo k takozv. vodnemu is puščanju. Najtežje in najbolj nevarno je za posameznika reševanje napol nezavestnega, ker se ta podzavestno brani reševanja, tako da Je v takih primerih, skoraj bolje počakati, da postane ponesrečenec popolnoma nezavesten, kakor nečloveško to tudi mogoče zveni. Važno je vedeti, da se tisti, kl je vsied drugih vzrokov v vodi umrl, pogrezne navpično na tla, tisti pa, ki pravilno utone, leži nekaj ur na dnu, par metrov od mesta kjer je utonil. Pri normalno tekočI refcl brez velikih ožin je pad vode na dnu sko- raj ničla. , ,_ Plavalci ki v vodi oslabe, naj kričijo na pomoč, nikakor pe naj ne stegujejo rok iz vode, ker se s tem samo še bolj pogrezr nejo v vodo! Ko je utopljenec preneSen te vode, je treba takoj začeti z umetnim dihanjem, bistveno pri tem pa je, da se spodnja čeljust potegne naprej in nad zgornje zobovje. Glava naj visi navzdol in v stran. Umetno dihanje je treba včasih — razen če so nastopili sigurni znaki smrti — nadaljevati tudi več ur. Kljub temn pa »e — posebno pri utopljencih, ki so delj časa ležali pod vo-do — zgodi, da dihanje ne nastopi samostojno čeprav so še znaki življenja tu V takih 'primerih je treba poseči po sredstvih — injekcijah — (Icoral, Coramin), M dražijo centrum za dihanje in teko rešijo življenje. Q?os£usna steklenica = r| OOIvOGNE _ _ »SOIR DE PARIŠ« — = Je »vita sedaj ▼ originalni škatlici. • ~ PUDRA »SOIR DE PARIŠ« ^ Izkoristite torej to edinstveno priliko ln* kupite pri svojem parfumerju po normalni ceni ta odlični puder! Naša kompletna serija »Solr de Parisc se dobiva v vseh trgovinah te stroka. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS Depot t BELA VARY, ZAGREB. Smičiklosovo mL Črni Je navidez prestal vse težave o otvoritvi. Toda le na videz. 8. Lfl—d3 Eb8—e« 9. Sgl—e2! --- Euwe igra spretno na to, da zavira mobilizacijo črnega lovca na c8. 9.--- 0—0 10. a2—aS --- Od vidno pripravlja beli Ddl—c2. 10 .------Sc6—e7 11. Ddl—c2 b7—b6 Lovec naj gre na b7. Poteza pa slabi črno damino krilo. 12. b2—b4 --- To je začetek napada na kmeta c7. , 12 .------Lc8—b7 13. 0—0 Tf8—e8 14. Se2—g3 Se7—g6 15. Tfl—cl Sg6—h4 Ta skakač ima dolgo pot za seboj. Na h4 je šel, da krije polje f5. 16. Sc3—e2 eT—c« 17. Tal—bi Te8—e7 18. a3—a4 Ta8—e8 19. a4—a5! b6—b5 Kmet na c6 je sedaj zelo slaboten. 20. Se2—f4 --- Skakač stremi preko dS na e5 ta e8. 20 .------Te 7—c7 21. Dc2—c5! Dd6—d7 22. Tel—el --- To je začetek sijajne, izredno globoke kombinacije. 22 .------Sh4—g* 23. Ld3—f5 --- Odpira skakaču polje d3. 23 .--- 24. Sf4—d3 25. Tbl—cl 26. Lf5 X c8 27. Sd3—e5 28. e3—e4! Dd7—d8 Lb7—c8 Sg6—e7 Se7 X c8 Te8—e6 Urejuje dr. Milan Vidmar Curiški turnir razburja ves šahovski svet Iz najrazličnejših razlogov. Nepričakovani nastop na pol pozabljenega Laskerja, izredno veliko število velikih mojstrov, spopad med mladimi, starimi in starodavnimi mojstri, vse to dviga turnir visoko nad vse, kar smo videli v zadnjih letih. Lasker je po prvih kolih vodil, potem pa ga je zadel poraz proti mlademu Stahlber-gu. Prenesel ga je. Dvakrat zapored je zmagal Zopet je vodil. Skupno z Aljehinom in Flohrom. Pa ga je podrl Bogoljubov, ki to pot očividno izvrstno igra. Drugi poraz je Laskerja zadel bolj v živo. v naslednjem kolu ni dobro igral proti Ro-selliju. Italijan ni velik mojster. Vkljub temu je spravil starega leva v zadrego. Osvojil je celo kvaliteto, kar navadno zadošča za zmago. če bi bila ta zmaga, ta tretji Laskerjev poraz, zares prišla, bi to pač pomenilo konec slavne karijere. Toda Lasker Je še živ. Izmotal se je. Rešil je svojo vojsko in nazadnje, v končnici, Je popolnoma prekanil Italijana, ki se je moral vdati. Po osmem kolu Je vodil Flohr. Dotlej Se neporažen. Aljehin mu Je sledil ua drugem mestu z Euwejem. Tudi Aljehin nima lahkega življenja v Curihu. Dr. Euwe ga Je v najlepšem slogu premagal. Bog ve, kaj bo še prišlo. Zmaga mladih, Flohra in Euweja? Zmaga starejših, Aljehina, Bogoljubova? Starca, Laskerja? • Curiški turnir prinaša zelo lepe partije. Zadnjič sem že omenil Laskerjevo iz prvega kola. Danes pa že lahko prinašam najzanimivejšo: Euvewejevo zmago nad svetovnim prvakom. Beli: dr. M. Euwe Črni: dr. A. Aljehin 1. c2—c4 --- Angleška otvoritev. Tu se prelevi zgodaj v damin gambit. 1. -----e7—e6 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—c3 a7—a6 Janowski je nekdaj tako igral. Aljehin je potezo zopet prinesel v svojem dvoboju z Bogoljubovom. 4. c4Xd5 --- Dobro je tudi c4—c5. 4 .------e6Xd5 5. Lcl—f4 Sg8—f6 6. e2—e3 Lf8—d6 Z. Lf4Xd6 Silno presenetljivo. Poteza je višek v središču započete kombinacije. 28 .------Sf6Xe4 29. Sg3Xe4 d5Xe4 30. TelXe4!! --- Zagonetno, toda globoko zamišljeno. 30 .------f7—£6 Na videz osvaja črni figuro. 31. Se5—f7!l --- To je udar! 31.------Dd8—e8 Če vzame črni skakača s trdnjavo, izgubi seveda trdnjavo na e6. če pa vzame s kraljem, je izgubljen ves: 31.---Kg8X £7?, 32. Dc5—h5+, Kf7—e7, 33. Te4Xe6+, Ke7xe6, 34. Tel—el+, Ke6—d6, 35. Dh5 —c5+, Kd6—d7, 36. Dc5—f5+, Kd7—d6, 37. Df5—e6 mat. Izgubljena je tudi varianta: 31.--— Kg8Xf7, 32. Dc5—h5+, g7—g«, 33. Dh5X h7+, Kf7 —f8, 34. Dh7— h8 + , Kf8—e7, 35. Te4Xd6 + . S svojo kombinacijo osvaja, kar bo takoj jasno, kmeta na c6. • 32. Te4xe6 De8Xe« 33. Sf7—d8 --- To Je zaključek nenavadno dolge in globoke kombinacije. 33« ~■ — DcO ©4 34. Sd8Xc6 h7—h6 35. d4—d5 De4—d3 Črni je seveda izgubljen. 36. h2—h3 37. g2—g3 38. Kgl—g2 39. Tel—el 40. Tel—e3 41. Te3—e8 42. Dc5—d4 Začetek konca. 42. —.-- 43. Dd4—e4 + 44. Te8 X e4 45. Sc6—b8 46. Sb8 X a6 47. Te4—d4 48. d5—d6 49. Td4—d5! 50. Sa6—c5 51. Sc5—e4! a5—a6!! 52 Na 52. b7, Td5—d8, Sd6—c8. 53. Td5 X d8. Črni se je vdal Dd3—d2 Kg8—h8 Dd2—d3 Kh8—h7 Dd3—d2 Dd2—d3 Dd3—c4 ^c4Xe4-r Kh7—g8 Kg8—f7 Tc7—d7 Sc8—e7 Se7—f5 Sf5 X d6 Td7—d8 Sd6—b7 Kf7—e6 --Td8Xd5 sledi: 53. a6X 54. Se4—d6+! Kf7—e6, 55. Rešitev križaljke ,Likalnik* Vodoravno: 1. pol, 4. spor, 6. Sergej, 8. utva, 9. de, 10. advent, 12. alva, 13. ora! 15. kak, 17. as, 18. Skl, 19. en, 22. lok, 23 Oise, 24. Kir; 25 Mtisa, 26. Bi, 27. ep, 28. oa, 29. trienij, 32. zrejen, 34. eine, 35 mja, 36. gl„ 37. Ada. Navpično: 1. psevdoklasicizem, 2. oprava 3. log, 5. redno, 6. stalaktit, 7. jetra, 12. aksiometer, 14. Astoria, lfl. Leo, 21. Hespe-ria, 22. Liboje, 30. Nenad, 31. ije, 33. NiL Železni optiki na juhi Iz Moskve poročajo, da so tamkaj aretirali večje število uradnikov in nastavljene e v restavracijskega trusta zaradi gospodarske sabotaže. Neka preiskovalna komisija je namreč odkrila, da so vodilni gospodje restavracijskega trusta zlonamerno kvarili živila. Izročali so gostom železne opilke na juhL Tudi v kruhu so se našli železni drobci, ki lahko škodujejo človeškemu zdravju. Skromen kabinetni Sef Kako skromno živijo japonski plemeni-taSi ali samuraji, izpričuje preselitev novega japonskega ministrskega predsednika Okade v uradno palačo Oitada je vzel tja s seboj samo tri blazine, muholovca, tri kimone iz bombaža, skledo za umivanje ta dva zavoja spodnje obleke, kair pomeni, da bo mož živel preprosto in enostavno kakor Radio Nedelja, 29. JuHla LJUBLJANA 8.15: Poročila. — Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje (dr. Rant). — 9.30: Rel giozna glasba na ploščah. — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Dvoboj aa harmonika: zosp. Breznik - e• Stante. — 12: Cas, opereta »Cardaška kn&giinja« na ploščah- — 16: Prenos cerkvenega koncerta društva »®r»-nimir« lz Rajhenburga. — 17-30: Obdelovanje zelenjave (StrekeJJ Josip). — 30: Slovenske narodne, vmes harmonika solo (g. Stanko). — 21.15: Samospevi Marjana Rusa. — 22: Cas, poročila, odk>o*i is zvočnih filmov na ploščah- BEOGRAD 17.30; Pesmi. — 030: Cd* — 19: Ruska glasba. — 20-30: Orkester. — 22: Lahka in plesna ziasba. — ZAORJEB 12; Plošče. — 17.30: Godalni trio. — 20.15: Pesmi. — 20.45: Orkester. — 22.15: Ples. — PRAGA 19.05: Prenos iz Brna. — 20.10: Pester program. — 21: Koncert čeike filharmonije. — 22..20: Plošče. — 22J0t Sramel kvartet — BR^fO 19.05: Lahka glasba. — 20.10: Godba na dude. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Orkester in solisti. — 21.02: Mešan program. — DUNAJ 1120: Simfoničen koncert — 17: Lahka glasba- — 19.25: Wolfove pesnC. — 20: Od Straussa do Leharja- — 2220-. Plošč«. — 23.30-: Ples. — BERLIN 20: Operni večer. — 22.50: Lahka glasba. — K0NIGSBERG 20: Klavir. — 20.30: Prenos iz Miiblackerja. — 22.30: Ples. — MOHLACKER 20.30: Spevoigra »švabtsfci slavček«. — 22: Godba za ples- — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17: VojaSka godba. — 16.30: Orkester. — 20: Mešan glasbeni program. — 22.30: Celo. — 33.10: Lahka in plesna muzika, — RTM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 30.45: iVlešan program. Ponedeljek, 30. Julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, valčki to polke na ploščah. — 19: Ob 15-letnid osvobojenja Prekmurja (prof. Novak). — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20: Operetna ura gdč. Ivioe Cankarjeve, vmes tamburaški orkester. — 21.15: Samospevi g. Jožeta Lakoviča. — 22: čas, poročila, fantje na vasi po jo (plošče). BEOGRAD 18.30: Narodne pesmi — 19.10: Orkestralen koncert — 20.30: R09-staijeva opera »Seviljski brivec« na ploščah. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. ZAGREB 12.30: Plošče. — 17-30: Godatai trio. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert — 21J.5: Narodne pesmi. — 21.45: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Plošče. — 19.30: Program iz Brna. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Mešan program. — 20.45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.15: Plošče. — 20JL2: Koncert orkestra ta solistov. — 21.12: Komorna glasba. — 22.15: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Lahka godba orkestra. — 17.05: Dunajska glasba na ploščah. — 18-15: Prenos Wag-nerjeve opere »Tristan ta Isolda< iz Sol-nograda. — 21.20: Wagnerjev večer. —• 23.20: Godba za ples. — BSRLEN 20.15: Marschnerjeve komorne skladbe. - - 21: Nemška kan tata. — 22: Citre. — 22. $0. Noč na vasi. — KOENIGSBEPjG 20.15: Koncert iz Berlina. — 21: Slušna igra. — 21.30: Plesna glasba ta skeč. — 22.30: Koncert komornega orkestra. — MUEH-LACKER 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Slušna igra. — 21.25: Schubertova glasba. _ 23: Orkester mandolin. — 23.30: Klavirske skladbe. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.45: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 20: Umetniški večer. _ 21: Plošče. — 22.10: Godalni trio. — 23.35: Jazz. — RIM 17: Vokalen ta instrumentalen koncert. — 20.45: Večer lahka glasbe. — 22: Variete. Torek 31. JtrfiJa. LJUBLJANA 12.15: Slovenske narodne rta ploščah. — 12.45: Poročila. — 13: čas, klavirske skladbe. — 13.30: Slavni tenoristi po jo. — 19: Otroški kotiček (Manca Komanova). — 19.30: Jadralno letaistvo _ modri šport (inž. Boris CSjan). — 20: Drugi sonatni večer gg. Trosta ta Svetela. _ 20.45: Vokalni koncert ge. Herte Kraljeve. — 21.15: Na klavirsko harmoniko igra g. Br eznik. — 22.10: Čas, poročila, — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 18.30: Narodna glasba. —^ 19.: Plošče. — 19.45: Slušna Igra. — 20J.Sc Lahka glasba. — 21. Orkestralen koncert. — 22.15: Narodne pesmi z orkestrom. —• 22.45: Lahka ln plesna glasba--ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Komorna glasba« — 20.15: Pesmi za sopran in tenor. —> 21.15: Narodne pesmi. — 21.45: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Koncert na angleški rog. — 19.40: Pester program. — 20.20: Pevski koncert. — 21: Koncert češke filharmonije. — 22.15: Godba na pihala. BRNO 19.40: Slušna igra. — 20.30: Plošče, — 20.43: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.15: Plošče. — 20.12: Operetni večer. — 22.30: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Koncert orkestra. — 17.55: Pevski ta klavirski koncert — 19.35: Lahka glasba. — 20.15: Koncert dunajskih filharmonikov. — 22.40: Plošče. — 23.50: Jazz. — BERLIN 20.15: Slike lz velemesta. — 20-45: Operni večer. — 2250: Lahka glasba orkestra in solistov. — KOE-NIGSBERG 20.15: Prenos iz Berlina. — 20.45: Pastirske pesmi. — 21.15: Koncert vojaške godbe. — 23.40: Plesna glasba. —< MUEHLACKER 19: Lahka in plesna glasba. — 20.15: Program iz Berlina. — 20.45: Koncert orkestra in solistov. — 23: Sodobna švedska glasba. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17: Arije. — 18 30: Orkester. — 19.30: Slušna igra. — 20.20: Llsztov spominski koncert. — 22.10: Lahka glasba, — 23.10: Lisztove klavirske skladbe. * Velesile ob Ledenem morju »Bivši ljudje" ustvarjajo prvo arktično velemesto - Graditev najsevernejše luke na svetu Za hrbtom Skandinavije nastaja nova velesila: arktična Rusija. V začetku julija je odpotoval ljudski komisar Pahonov iz Leningrada vzdolž novega Stalinovega prekopa, ki veže Vzhodno morje z Belim morjem. Peljal se je do Murmanska, kjer je našel v nekdanji puščavi mestno naselbino z 90 000 prebivalci. V nekaj letih se bo kraj po načrtu razvil v 300.000 duš broječo naselbino, že danes zidajo masivne hiše iz kamna s poslovnimi prostori v pritličju in s petimi do sedmimi stanovanji pod eno streho. Gradijo se elektrarne in kmalu bo stekel po ulicah tudi tramvaj. V Murmansku kanijo namreč prede-1'avati rude s polotoka Kole, ki jih bodo predelane izvažali. Komisar Plah on o v proučuje načrte za nadaljnjo izgraditev mesta v pristanišče z veliko ladjedelnico. Odtod naj bi šli tovori rud. lesa in drugih predmetov za izvoz po svetu, deloma v Evropo, deloma v Ameriko. Prav to je tudi vzrok tolikih ruskih ekspedicij, ki iščejo severnovzhodno pasažo, ki bo močno skrajšala pot. Odkod pa prihajajo množice ljudstva, ki živijo zaenkrat še v zasilnih barakah ter prebijejo zimo za zimo na tej ledni »bali, kjer vlada deset mesecev na leto zima in imajo samo dva meseca poletja? To so kaznjenci, bivši jetniki GPU. zdaj seveda že spokorjenci. Sami so si morali ■(»snovati pogoje za novo življenje. Napotili so se od ruskega vzhodnega nabrežja do Belega morja. Zgradili so sami Stalinov prekop skozi rusko Karelijo do selišča Ko roke ob Belem morju in so prekop izročili prometu v juliju 1933. torej pol leta preden je bilo predvideno. GPU kot delodajalka si je znala izsiliti delo, preden so bili pripravljeni na njegov zaključek. Prekop meri v dolžino nad 227 km in doseže mestoma višino 102 m nad morjem. Delo je torej bilo težavno. Opravilo ga je 130 tisoč kaznjencev iz vseh delov Rusije, med njimi tudi 10.000 žensk. Vsi so bili telesno krepki ljudje, zato so jim oznanili, da jim bodo pri dobrem obnašanju znižali kazni za eno četrtino. Kaznjenci so se smeli po lastnem preudarku uvrstiti v delavske brigade tiste kategorije, ki jim je bolj prijala. r Murmanska obala je skoro vse leto prosta ledu, medtem ko so mnogo bolj na jugu ležeča pristanišča v Rusiji in Finski zaledenela in nesposobna za zasidravanje ladij. Tako si je sovjetska Rusija nadela krinko humanosti, ko je apelirala na kaznjence. Ti so bili sicer pod vojaškim nadzorstvom, toda ne močnim. Ob težkem delu, ki so ga opravljali dan na dan skozi dolge mesece, so polagoma pozabili na svoje zločine, ki so obstojali večinoma v konfliktih z lokalnimi mogočniki. V delu so se očistili in vstali k novemu življenju. Pri tem jim je pomagalo mnogo tudi prosvetno delo. V prostem času so namreč poslušali predavanja, imeli so tudi pevsko društvo itd. Naposled je vlada razglasila amnestijo: ko je bilo delo dovršeno, je bila 15.000 odpuščen ostanek kazni, 50.000 pa so skrajšali ječo za polovico. Nekatere, ki so pokazali mnogo marljivosti, pa so dale oblasti celo izšolati za tehnike in in-ženjerje. Takj se rekrutira to prebivalstvo iz vseh delov Rusije. Kadar prispe nov transport kaznjencev, ga mimo odložijo in ne rečejo nič. Puste jih nekaj časa, da gledajo in spoznavajo razmere. Potem se kaznjenci sami oprimejo dela in prosijo zanj. V naporih, ki so človeški energiji potrebni v borbi s pridobitvami tehnike, v snežnih viharjih in zimskih polarnih nočeh pozabijo skoro vsi, čemu so bili poslani semkaj. Preobrazijo se v nove ljudi. V začetku avgusta zapusti motorna ladja pristanišče v Murmansku in se napoti proti bivši Franc Jožefovi. zdaj Nanseno- vi zemlji, če je res, da se šele tukaj izgubljajo odtenki toplega Zalivskega toka, kakor to trdijo ruski znanstveniki, če so resnične trditve kolonistov, ki so prezimili na Nansenovi zemlji ter na Wranglovih otokih in so z lastnimi očmi videli, da je tam celo v največjem mrazu odprto morje. potem je morska pot v Vzhodno Azijo odkrita. 25. junija se je odpeljal ledolo-milec »Liedke« iz Vladivostoka proti Arh-angelšku. Njegova naloga je, izsiliti prehod na povratku od vzhoda proti zapadu. Ladjo vodi prof. Vize. In že objavljajo ruske oblasti načrt, po katerem se bo začelo graditi novo pristanišče med Arhan-gelskom in Beringovim zalivom ob zalivu čiki na 71 stopnji 31 minut severne širine. Luka se bo imenovala Ust Lena ter bo eno izmed središč novega sveta, če smemo verjeti ruski propagandi. Pripravlja se že tudi odprava k severnosibirskem polotoku Jamali. Naloga te odprave bo iskati staro trgovsko pot iz 16. stoletja okoli nekdanjega mesta Mangaseja. velikega središča trgovine v severni Sibiriji, ki je izginilo iz neznanih vzrokov 1. 1662. Rusija se torsj ne krepi samo politično, ampak tudi gospodarsko. Njena ekspanzija postaja z vsakim dnevom intenzivnejša. Ta pritisk že dobro čutijo skandinavske dežele, kmalu pa ga bo čutil tudi ostali svet. Polom Gaumontovega koncema Ameriška konkurenca je ubila največji francoski filmski koncern Filmski koncem Gaumont Franco Au-bert je najavil svoj konkurz. Družba je obratovala z glavnico 84 milijonov frankov ter je imela 40 podružnic samo v Franciji. Tvrdka je že pred meseci zašla v denarje težave. Na prigovarjanje vlade pa ji je večkrat priskočila na pomoč Francoska banka ter ji dovolila razne plačilne ugodnosti, vse to seveda v dobri veri, da se bo podjetje saniralo. Na koncu pa je le postal položaj nevzdržen in tvrdka je bila prisiljena napovedati konkurz. Gaumontovo podjetje je bHo eno največjih svoje stroke na svetu in je svojčas skupno z družbo »Pathe Freres« obvladovalo mednarodni trg. Z leti pa so Franco- ze v filmski stroki prekosili Američani ln tako je začela Gaumontova družba izgubljati tla. Popraviti se ni mogla nikoli več. Niti družba z mlajšo tvrdko iste stroke Franco in Aubert je ni mogla rešiti. Produkcija je bolj in bolj zaostajala, zdaj pa se je ustavila. V zadnjem času je Gaumontova firma zaposlovala komika Georgesa Mil tona (Bouboule) ter režiserje Gandero, Capella-nija, Armanda Bernarda (sina pisatelja Tristana Bernarda) in Juliena Duvivier-ja. Navzlic vsem sposobnostim naštetih mož pa ni mogla več konkurirati tekmecem na svetovnem trgu in je svojo pozicijo izgubila. Kaznovani rešitelj Državnemu tožilcu je rešil otroka, pa je b U kaznovan zaradi kršitve discipline Kakšno vlogo ima slučaj včasi v življenju, o tem priča tudi naslednja zgodba: V Bruslju ee je moral zagovarjati pred pomorskim sodiščem pomorščak Jean Graf. Mož je bil uslužben kot strojnik na neki ladji, ki je vozila iz Evrope v Ameriko. Nekega dne j|e kapitan dal GTafu povelje: »Z vso paro nazaj!« Istočasno je bilo Grafu naloženo, naj vrže sidro. Graf je izpolnil ukaz, toda 20 minut prepozno. Zaradi te zamude ga je kapitan naznanil sodišču. Graf se je opravičeval s tem, da je v trenutku, ko ie dobil povelje, naj Kipel je ladjo nazaj, padel v morje štiriletni otrok. Planil je za njim v valove in ga otel sigurne smrti. Sodišče ga je kljub temu obsodilo na dva meseca ječe zaradi kršenja discipline. Graf pa se je takoj pritožil. Obiskal je tudi državnega tožilca, ki ga je povabil, naj pride k njemu, da se bosta pomenila o stvari, ki ^ državnega tožilca zanimala ne le kot j j- Zora goda proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh eiguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA L OREL ZAGREB, Radičeva (Duga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 Zefc. mM. rista, ampak tudi kot človeka. In ko je Graf prišel na obisk je opazil, kako je njegova žena pri pogledu na pomorščaka, trenutno prebledela. Potem je prihitela k Grafu in mu tiho stisnila roko. Ko je videl državni tožilec ta prizor, je osupel obstal. Žena pa jie presekala mučno tišino z besedami: >Rešil je najinega otroka!« Državni tožilec ni mogel razumeti tega, kar je slišal in šele polagoma ee zavedel, ko mu je žena povedala, da je bil otrok, jci je padel v morje in ga je Graf rešil, njegov štiriletni sinček. Žena pa je prikrila moža nezgodo, da ga ne bi preveč prestrašila. Lahko si mislimo, kako je vzel zda.il državni tožilec pomorščakovo zadevo v svoje roke... Moške srajce iz umetne svile že lani je postala umetna svila zelo priljubljen material za moške srajce. To je tisto blago zamolkle barve, ki jc zelo lahko in poleti prijetno hlaai kožo. Takšen občutek imajo vsi tisti, ki nosijo srajce iz tega materiala. Toda te srajce iz umetne svile so pri nekaterih moških začele izzivati nejevoljo, ko so videli, da se hitro obrabljajo. Dolgo niso uganili, zakaj izgubljajo na trpežno-sti. Zdaj so ugotovili, da se morajo prati v mlačni milnici, da se ne smejo drgniti in ožemati, marveč se mora voda samo rahlo stisniti iz njih. Tudi sušenje zahteva posebno metodo. Ne smejo se namreč obešati, pač pa se morajo razprostreti. Likati se morajo, ko so še vlažne, in sicer na notranji strani po širini srajce in rokavov, ne pa po dolžini. Kdor ravna z njimi pravilno, jih lahko dolgo nosi in se tudi lahko pohvali z njih trpežnostjo. Pridna dekleta Spomenik Paulu Doumerju V Aurillacu je te dni državni prt-asednik Lebrun odkril spomenik svojemu umorjenemu predhodniku Paulu Doumerju Kakor kaže ta slika, znajo biti tudi v Ameriki mlade, moderne dame praktične i« marljive: Te dame, učenke neke višje dekliške šole v Massachusettsu, so si namreč lastnoročno napravile svoje elegantne obleke če koga zadene strela ravnaj z njim takole: Začni ga obujati z umetnim dihanjem in nadaljuj z njim tako dolgo, dokler ne začne nesrečnik tudi sam dihati, če je treba, ponavljaj ta poskus pol ure, celo uro, vse dotlej, dokler ne prispe zdravnik. če si ponesrečenca z umetnim dihanjem spravil k zavesti, položi ga v posteljo. Ležišče mu tako naravnaj, da bo zgornji del života višje ležal kakor spodnji. Daj osveščenemu piti kave ali vina, to pa le tedaj, če požira. Mesta, ki so zaradi bliska ožgana, pokrij s krpami, katere si namazal z mastjo, še boljša je vazelina, če ni druge maščobe pri roki, zadostuje tudi svinjska mast. čuvaj se pa, da bi odpiral mehurje, v katerih s« je zaradi opeklin nabrala voda! ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE bajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresea ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. Občevanje s sitnimi Nervozne osebe so za vse napake, ki jih lahko napravimo v občevanju z ljudmi, dvaikrat občutljivejše, zato je dobro, da si zapomniš glede njih naslednja pravila: Izogibaj se očitkov! Kakor jih takšne osebe rade delajo, tako slabo jih prenašajo. Koristijo nič, pač pa škodujejo, zato jih rajši opusti. »Nemi očitki« so v ostalem še slabši nego izgovorjeni. Nikar se ne daj spraviti v afekt po vznemirjenju nervozne osebe. Opravi vse z mimo vedrostjo. Ne daj nervoznežu čakati. Ne zahtevaj od njega nobenih obljub. S tem ga obremeniš, mu napraviš življenje težje in končno — ne izpolni nobene obljube. Ne sprejme od nervoznega človeka nobenih uslug. Prav gotovo ti jih bo kdaj ob kakšni priliki vrgel v obraz. A še važnejše je, da mu sam ne daš priti do prepričanja, da si ti oseba, ki mu lahko pomaga. Ne kaži nervoznemu človeku nikoli svojih Ahilovih pet. Prav gotovo bo nekoč poskusil, da te tam smrtno zadene. Nervoznež mora imeti občutek, da si močan in siguren. Če čutiš, da bi utegnil postati šibak, se rajši umakni. Ne kaži nervozniku, da veš za njegove slabosti in nervoznosti. Spravi ga z nevsiljivo hvalo pokonci. Vsa pravila za občevanje z nervoznimi osebami, kakor sploh z ljudmi, se dado stisniti v stavek: »Rodi samemu sebi in vsem blazni'ški čuvaj« žuželke rešujejo Kanado 300.000 žuželk na potu čez Ocean, da rešijo kanadske gozdove Pred časom so se pripeljali na Madžarsko štirje angleški profesorji Peljali so se v vas Iszak, najeli sobe, a so bili doma samo zjutraj, ko so vstali in zvečer, ko so prišli spat. Drugače so bili ves dan odsotni in ljudje so se jim posmehovali, ko so jih videli, kako se ves božji dan od zore do mraka plazijo po trebuhu po zemlji ter iščejo neke ličinke. Angleži pa so se prav malo zmenili za šale in pripombe, katere so si privoščili Madžari na njih račun, čepeli so kakor bi z nosom rili po zemlji, vedno pri tleh in so prihajali domov z obilnim plenom, šele ko so imeli v škatlah 300.000 žuželk, so poravnali račun in rekli zbogom vasi in njenim prebivalcem Na postaji so vprašali Angleže, kam nameravajo odriniti z »zakladi«, ki so jin varno spravili v zaboje s steklenimi pokrovi. Učenjaki so povedali, da so žuželke, ki so jih nabrali, namenjene za Kanado, kjer jih bodo izpustili v ondotnih gozdovih iglastega drevja, da bodo preganjale in iztrebile neki mrčes, ki dela silno škodo po kanadskih smrekovih gozdovih, žuželke, ki uničujejo kanadski mrčes, se dobe namreč samo v vzhodni Evropi, najbližja njih domovina pa je Madžarska. Angleži so spravili 300.000 žuželk v zaboje s steklenimi pokrovi ter jim ustvaril! vse pogoje, da bodo srečno prestale vožnjo od nemškega Bremena do kanadskega Montreala. Seveda pa bo spremljal po?Hja-tev poseben strokovnjak, kajti žuželkam je potrebna ne le hrana, ampak tudi regulirana temperatura, da. pridejo žive v namembno deželo. Maršal Lyautey Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, je umrl na svoje gradu pri Nantesu francoski maršal Hubert Lyautey, član francoske akademije, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za francosko posest v Afriki. Stoletnica železne vrvi 23. Julija, 1834 so začeli v praksi uporabljati železno vrv, ki si je priborila v moderni tehniki odlično mesto. Uporaba žic« je seveda mnogo starejša, toda v obliki vrvi je šele tedaj prišla v promet Prvi, ki mu je prišlo na misel, spletati žice v žične vrvi, je bil arhitekt Julij Avgust Albert iz Claustala^Zellerfelda t nemškem Harzu. Alberta je pripravilo na to misel poklicno udejstvovanje v rudniških obratih. Spoznal je namreč, da železne verige v velikih globinah rudnffikih Jaan niso zanesljive. Začel je spletati žične vrvi, ki so se Izkazale mnogo trpežnejSe tn popolnoma sigiurae. Toda prešlo Je precej časa, preden Je mogel svoj projekt realizirati, šele 23. Jn-lija 1834 je utegnil demonstrirati praktično vrednost svojega odkritja. Eksperimentu so prisostvovali odlični strokovnjaki iz inozemstva, ki so takoj priznali Albertovemu Izumu veliko praktično vrednost. Kmalu nato so začeli uvajati žične vrvi povsod na svetu, žična vrv je tudi dala pobudo za ustanovitev žične železnice, ki Ja prvič stekla 1. 1861. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Oporoka kralja šivalnih strojev Izid procesa povzročil jok dveh žensk in veliko veselje 28 dedičev Pred kratkim je bil v New Yorku zaključen zanimiv proces, v katerem je šlo za dedščino Adelaide Prattove, hčere znanega kralja šivalnih strojev Singerja. Sin-ger je ob svoji smrti zapustil 21 otrok in je določil vsakomur poldrug milijon dolarjev. Adelaida Prattova pa si je umela svojo zapuščino pomnožiti in je denar ob svoji smrti volila vsem mogočim ljudem — samo ne svojima dvema sestrama. Prattova je namreč stala na stališču, da sta njeni sestri dobili dovolj premoženja po očetu, zaradi česar ne potrebujeta njenega denarja. Oporoka Prattove je bila zelo čudna. Svojemu osebnemu detektivu je zapustila 7 milijonov dolarjev, neki tvorničarki stez- štivo za ameriške ženske V Ameriki so ženske najboljše čitateljice. In sicer ne čitajo samo knjig, temveč tudi vse časopise. Žena predsednika Roosevelta je zaradi tega imela posvetovanje z ameriškimi založ-ništvi knjig in časopisov ter jim je razložila, kakšno tvarino naj obravnavajo, če si hočejo zagotoviti ogromen kader hvaležnih čita-teljic. Američanka ee po izjavi predsednikove žene naiboli zanima za carinska vprašanja, za zunanjo trgovino, za socialna in mednarodna vprašanja. Po tem sodeč, bi človek dejal, da čuti Američanka sedanjo gospodarsko krizo tudi sama zelo občutno. To jo tudi oddal.ju.je od nekdanjih frivolnoeti. ki jim je dajala prednost pred vsem drugim v prejšnjih časih zlate prosperitete. Otroška paraliza dedna? Ravnatelj Zavoda za raziskovanje otroške paralize v Cambridgeu, univ. prof. dr. L. Aycock, je pravkar objavil poročilo, ki pravi, da ima v rokah dokaze, ki potrjujejo domnevo, da je otroška paraliza dedna bolezen. To je dognal že iz 20% vseh doslej preiskanih primerov. Profesor je preštudiral zgodovino vseh rodbin, kjer se je pojavila otroška paraliza in je v nji našel potrdilo svoje teorije. Rohmov film uničen Lene Riefenstahlova je pred časom zrežirala propagandni film tretjega carstva »Zmaga zvestobe«. Film so predvajali še na lanskoletnem kongresu NSDAP v No-rimberku. V filmu je igral odlično vlogo šef štaba napadalnih oddelkov Rohm. T>a bi film pokazali širni Nemčiji, so napravili več sto posnetkov. Po dogodkih 30. junija pa je postal ta film brezpredmeten In ga bodo uničili. S tem bodo sicei izgubili milijone, toda čast sedanjih režimovcev v Nemčiji bo popolnoma oprana. ZA SMEH IN KRATEK^ČAS Polkovnikova žena: »Za božjo voljo, tvoja pipa smrdi, da Je ne morem več prenašati!« Polkovnik (slugi): »Primi Jo torej in ne-3i io ven!« Sluga: »Oprostite. gospod polkovnik, koga ste mislili, gospo soprogo ali pipo?« • Sočutni gospod da beraču miloščino in pravi: »Tu zraven stanuje tvorničar, stopite k njemu, prepričan sem, da vam bo preskrbel delo!« Berač: »Najlepša hvala, gospod, da ste me opozorili pred nevarnostjo.« nikov 10 milijonov in ravnateljici neke trgovine s kožuhovino v New Yorku pet milijonov dolarjev. Spričo teh volil ni čudno, da sta bili sestri Prattove ogorčeni ter sta zahtevali, da se oporoka s temi določbami prekliče. Ovadili sta pokojno sestro sodišču in sta izjavili, da ni bila pri čisti pameti. Sodišče, M Je proučilo oporoko, Je zaslišalo mnogo verodostojnih prič in proučilo stvar kolikor mogoče natančno, pa je razsodilo, da je oporoka Adelaide Prattov« pravomočna. Ob tej razsodbi si je globoko oddahnilo 28 dedičev, katerih se je Prattova spomnila v svoji poslednji volji Med njimi je kajpada tudi šofer. NJemu je Prattova zapustila milijon dolarjev, kar je že dovolj, da si lahko osnuje čedno garažo. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Nekoč so pripeljali na policijsko stražnico v Parizu moškega, ki si je zapisovai spotoma beležke v notes. Na policiji se je tujec legitimiral. Poklon sem, poiklon tja, moški se je naposled poslovil. Ko je odšel, se je razplel med policijskim komisarjem in detektivom tale pomenek: »Upam,« je dejal komisar, xia vsaj niste bili z njim sirovi?« »Nikakor ne, saj sem vedel, s kom tmam opravka.« »Tako, vedeli ste? Zakaj pa ga. niste takoj izpustili?« >Gospod komisar, prvič sem ga hotel oteti iz množice, ki se ji je videl sumljiv, drugič sem se mu hotel osvetitL Veste, zadnjič sem imel službo v gledališču in sem moral poslušati d' Annunzijevo neslano komedijo od začetka do konca brea protesta.« VSAK DAN EEii Lepe počitnice »Samo malo še potrpi, takoj smo ob prepadu!« (»Lc, Rire«) »JUTRO« It ffl Iz življenja na deželi ČItaR« liilr« ta Pom& Mi ctoo* *> Iz Škofje Loke _ Iz občinske organizacije JNS. Občinski odborniki, izvoljeni na listi JNS, al bodo osnovali v najkrajšem času klub ob-člncskih odbornikov JNS. Delovanje kluba se bo vršilo po določenem poslovniku. V okviru stranke se bo osnoval socialni odsek, poleg tega pa bo sklicevala JNS redne mesečne sestanke članstva, na katerih bo poročala o svojem delovanju, pa tudi zato, da sproti čuje želje in težnje svojih pripadnikov. SI— Pošta v SkoTJI Loki se preseli s 3-avgustom v nove prostore pri Balantu v Kapucinskem predmestju. Urad bo nastanjen v dveh sobah tako, da bo služila desna blagovnemu prometu, leva pa denarnemu, pisemskemu in brzojavnemu poslovanju. Telefonska celica je pod stopniščem, Vse prostore s pročeljem hiše vred so preslikali, v vse sobe pride nova oprema, tako da napravljajo novi prostori na vsakogar najboljši vtisk. Selitev poštnega crada na »periferijo« seveda sprejema dei prebivalstva z znatnim nezadovoljstvom, ker stoji na stališču, da spada pošta na Mestni trg. šl— Zidava novega gasilskega dom«, se bo izvršila v treh etapah. Najprej nameravajo pozidati prvi del, ki bo v njem spravljeno gasilsko orodje, nato pa pridejo na vrsto prostori raznih korporacij, ki ee bodo priključile gasilcem pri zidavi njf!»vega. hrama. Predvsem sta mišljena tukaj Rdeči križ in Združenje obrtnikov. Zidava slavnostne dvorane z gledališkim odrom, kakor jo predvideva načrt, pa se bo morala preložiti na boljše ftase. Pri Zbiranju prispevkov za gasilski dom kažejo ljudje najlepše razumevanje. Zlasti moramo pohvaliti Sušane, ki so do malega vsi obljubili prispevati po svojih močeh. Pred zidavo doma se bo določila lastninska pravica nove stavbe. V ta namen se bo vr-eila. skupna seja predstavnikov škofjeloške: občine in gasilskega društva. Iz Tržiča t— Izpremeruba v državni službi. Premeščen je bil v Radovljico starešina oddelka finančne kontrole g. Brate. Na njegovo mesto je prispel iz Radovljice g. La-pajne, ki je znan sokolski delavec. V na^ geni mestu mu želimo najprijetnejše bivanje. — Letošnji gasilski praznik > prorta- V&a gasilska četa s primernim predavanjem. ki ga je imel prosvetar Ivan Sto-par. Gasilci so se udeležili proslave v slavnostnih krojih. Ba se pri četi omogoči na-baira prepotrebnih cevi, je društvo minilo nedeljo priredilo vrtno veselico, ki pa ni bdi«, dobro obiskana. Požrtvovalni gasilci zaslužijo pač več pozornosti in naklonjenosti. Iz Kamnika — Poroka dveh Kamni 6an»v na L®-knmra. V kapelici na Lokrumu je na 'dan sv. Ane prof. dr. Bakarčič poročil inž. Bojana Krauta in gdč. Anico Kuruzovo. Priči sta bili ženinov brat sodnik g. Lado Kraut in svak g. Maršič, podnačeln£k du-brovniškega sreza. Bilo srečno! ka— Veliki jez v Stranjah, ld ga Je Jesenska poplava popolnoma porušila, bodo zdaj obnovili. V ponedeljek bo že komisijski ogled za zidavo nove vodne naprave. Ica_ Kino Kamnik predvaja v nedeljo ln ponedeljek veseloigro >Tri sestre«. V glavni vlogi Hansi Niese. Iz Litije 1_ važen se&tanek JNS. Danes ob S. se bodo sestali predstavniki JNS iz vsega »resa, k obravnavanju važnih gospodarskih tn političnih vprašanj. Med drugim se bodo udeležili zbora tudi narodni poslanec g. Milan Mravlje in člana banskega sveta g. Gvido Birolla iz Zagorja in g. J a vernik iz žalne. j._ ob 20 letnici začetka »veitovne vojno. Dsnes ob 9. bomo odkrili na pročelju litijske cerkve dve spominski plošči v spomin vojnim žrtvam naše občine. Na ka-menitih tablah je zabeleženih okrog 60 Imen padlih vojakov iz Litije in vseh oko-Hških vasi. Denar za spominske plošče je bfl nabran po javni zbirki. i_ Kuluk ar ji strelske draane. Med naj- boH vnetimi člani Strelske družine, Jd gradi v Svibnu lastno strelišče, so strelci _______lope gredo k koooa ter bo otvoritev predvidoma IS. avgusta. Trti dan bo pri nas velika narod-mT manifestacija, M^boprlvabto k nam tw» predstavnike vojaških oblasti ta zastopnike vseh bližnjih strelskih edtaie. Iz Novega mesta 9 Kolesar naletel na dečka. V Smibo-k, na ovinka pri Pleškovi restavraciji, je neki kolesar naletel na štiriletnega sinka odvetnika Stanka Pečarja. Fantek, ki je zaostal za svojci, je pričel križati cesto, kar je postalo usodno zanj m za kolesarja. Kolesar je dečka podrl, pri tem je sam padel s kolesa. Nesrečni Stanko je dobil hude poškodbe na glavi in nogah, kolesar pa na plečih. Iz Ptuja J— Notarja, Oarilja zadnja pot. Temni oblaki so zagrlnjali nebo, ko smo polagali v sredo k večnemu počitku notarja Antona Carli ja. Pred mrtvašnico se je zbrala številna množica. Prijatelji in znanci so položili blagemu možu na krsto krasne vence v zadnji pozdrav. Ob 18. je opravil mrtvaške obrede ptujski prošt g. dr. Žagar, nakar se je začel pomikati dolg mrtvaški sprevod. Mestna godba je svira-ta, žalostinke. V sprevodu so bili tudi člani in članice Sokola z društvenim praporom pod vodstvom staroste dr. Šalamuna. Med pogrebci so bili tudi zastopnik notarske zbornice, notar g. dr. Sevnik, sreski pod-načelnik g. dr. Levičnik, predstojnik sodišča, sodni svetnik g. dr. Poznik, zastopnika stanovskih tovarišev lz Maribora, notarja gg. Kogej ta dr. Bartol, narodni poslanec g. Gajšek ta stanovski tovariši lz PtKja. . ... j— Gasilska topa* zveza za ptujski srez je imela sejo pod predsedstvom šolskega upravitelja g. Muzeka iz St Vida. Sklenilo se je zlasti, da se izvrši v kratkem pregled gasilskih čet v ormoškem okraja, pozneje pa tudi v ptujskem. Iz poročila o stanju gasilske župe sledi, da so požarne čete v prvem polletju imele razmeroma zelo veliko požarov, predvsem na Dravskem polju, kakor jih že dolgo ni bilo. Med njimi sta bila dva katastrofalna, v Pleterjih in Markovcih. Ugotovljeno je, da so večinoma vsi požari podtaknjeni, saj je na nekaterih krajih začelo goreti šele potem, ko so odšle straže. Župa bo naročila za vse gasilske čete potrebno število plinskih mask — Gasilska četa na Hajdini si je nabavila nov avto za gasilsko orodje. Ker že ima motorno brizgalko, se je tako še bolj modernizirala ter zasluži vsako priznanje. j_ Nagradno streljanje. Strelska, družina priredi začetkom meseca septembra prvo nagradno streljanje na svojem letnem strelišču pri Baboseku. Člani strelske družine se pozivajo k pridni udeležbi strelskih vaj, ki se vršijo vsako nedeljo od 15. do 18. ure. J— Razstava »Pro Deo« je prispela tndi v Ptuj in se nahaja v prostorih mestne deške osnovne šole. Razstava bo odprta do 30. t m j_ Spet okužen je z vraničnim prisadom. Komaj se je poleglo razburjenje v Kočicah, že »e je pojavila nevarna živinska bolezen vraničnega prisada v Marijini vasi, občina Žetale. Posestnik Potočnik Jožef je zaklal doma kravo, ki je bila okužena, za kar pa domači niso vedeli. Pri raztelesenju sta mu Kmagala 34 letni Skela Janez in 47 letni rber Jožef. Oba sta hkrati dobila izpuščaje na podlagi katerih so spoznali nevarno bolezen. Oba sta se takoj napotila v ptujsko bolnico. Stanje obeh je po takojšnji zdravniški pomoči zelo zadovoljivo m sta že izven nevarnosti. j— Avtomobilist podri konja. V ponedeljek je neznan avtomobilist na banovinski cesti Slov. Bistrica — Šikola — Hajdina podrl konja, last g. župnika v Oirkovcih. Konj si je pri padcu poškodoval nogo in je dobil tudi take poškodbe, da so ga morali oddati koojedercu. G. župnik ima občutno Škodo, ker mu je konj najbolj služil pri gospodarstvu. * DRENOV GRIČ. Prostovoljna, gasflsfca četa Drenov grič—Lesno brdo vabi ob svoji desetletnici v nedeljo 12. avgusta na tombolo z bogatimi dobitki ta na veliko vrtno veselico poleg gasilskega doma pri postaji Drenov grič. Ugodna železniška zveza. Sokolska plavalna tekma v Rimskih toplicah V nedeljo 22 t m. so bile ob priliki jav-ne-ga telovadnega nastopa sokolskega društva Rimske toplice — Šmarjeta tudi med-društvene plavalne tekme v bazenu v Rimskih toplicah. Škoda, da so se prireditelji odločili za plavalne tekme šele zadnji teden pred nastopom; to je bilo gotovo glavni vzrok, da niso poslala tudi ostala društva svojih plavačev. Poleg domačega društva so sodelovali samo bratje rn sestre iz Celja ter 1 brat iz Trbovelj. Rezultati plavalnih tekem so naslednji: 1C0 m prosto, člani (8 tekmovalcev): 1. Jeršinovič 1:19; 2. Pertot 1:25; 3. Mežnarič 1.34; 4. Mejavšek; 5. Ferlež (vsi iz Celja). 66.66 m prsno, moški naraščaj (6 tekmovalcev : 1. Pavel Božič 1:14; 2. Stanko Božič 1:14.5 (oba iz Celja); 3. Stopar 1:22 (Rimske toplice): 4. M. Marinšek. 33.33 m člani hrbtno (3 tekmovalci): 1. Jeršinovič 29; 2. Pavel Božič 32; 3. Pertot. 66.66 m prosto, moški naraščaj: 1. Ozek 1:16: 2. J. Kajtna 1:20; 3. Stopar 1:25 (vsi iz Rimskih toplic). 33.33 m prsne, članice: 1. Majda Jeri-nova (Celje) 38. 33.33 m prsno, ženski naraščaj: 1. Sonja Mikuletičeva (Celje) 32; 2 Milena Vedernjakov« 3S.2 (Rimske toplice). Štafeta (3 krat 33.33) člani: 1. Celje I 1-10 (Mežnarič, Pertot, Jeršinovič); 2. Celje n.: 3. Rimske toplice. Skoki v vodo (ojene zračne mase od Jadranskega morja, a spodaj je v smeri od sapada in severosapada silil hladnejši oeeesMki srak. ki Je bil prav tako naipojen * mokroto, motenje obeh je dalo det, ki Je padai domaia še vso sredo." šele oh prehoda aa fisrtrtsfc os Js depresija toliko odmaknila ^ njeno središče Je bilo ž« 1*reSk> lz Poljske v Rusijo — da nas njen vpldv ni mogel več dosezatl, marveč se je raztegnil preko nas asorski anticiklon, ki j« krepko prltis-nil za odhajajočim ciklonom. Pod vplivom novega sroticifclonekega režima se nam Je vreme brž popravilo; gred rilo se Je in zjasnilo. Spočetka je bilo naše -kejša depresija; če prodre do na^namce preostane drugega kakor da se prtpravimo na novo serijo neviht dežja ta s efNaki Mr strtih dni. ____ INSERIRAJTE V „JUTRU" DOBRO nT PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA. IN ČRE- VESJA AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energln« za JečenJe Krn, cev ta teka. »Energin« krepi tort, 3«« živce, dela apetit pospešuje razvoj otro-ka. Ded Škrat na dan po malo žličico okusnega »Energlna«. »ENERGIN« se dobiva v ▼ P* BtofcB, -ekl.nl«*. 1»g-~ Ugoden nakup parcele Parcela okoli 10.000 15.000 po zelo nizki ceni naprodaj. Le21 v severnem delu Šiške, spadajoče pod Ljubljano, v bližini elektrika ta vodovod Glede plačila Je polovico v gotovini, drugo pa na knjižico »Mestne hranilnice«. Naslov se polzve v oglasnem oddelku »Jutra«. 6539 Naznanilo. Na razne govorice, da sem se preselil, sporočam vsem članom Naprednosti, reg. pom. blagajni v Mariboru, da se še vedno nahajam v LJubljani, Borštnikov trg 2/L ta sprejemam nove člane ta vršim vse posle kakor doslej. Preselila pa se Je Naprednost, reg. pom. blagajne v Mariboru, iz Taten-bachove ulice l/L na Glavni trg 23. Avgust $kof LJubljana, Borštnikov trg «L 6546 Mojstra ščipalca (Zwickmeister) prvovrstno moč, ki pozna vse vrste ščipalnih strojev sprejme VODILNA TOVARNA ZA CEVUK Samo najboljše moči, ki lahko ste gornjim zahtevam, naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na Publicitas d. d., Zagreb, Dica 9, pod »Br. 38097« 6542 otroke ln odrasle je prašek »1Ha£-parga, ker čisti brez bolečin, je Srijetnega okusa, a obenem osvežuje i desinficira želodec in črevesje ter ____? _ _ A. - A Vrrv prepreča s tem težka obolenja. Ako zauzijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvisno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje k kolcanju, vzpe-havanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni Jeter, želodčnih krčih, hemoroidih m čirih v želodcu. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.— , „_ „ Reg. 8. br. 1178-82 /r ii samo ftmmit GLAZEbiLA . _ kep so najpopolnejša in najcenejša, pnavijo tisoče »n tisoče mojih siPanka ViaHne •rfzto,77.-o-di-njstvu, Ponudbe na og'. oddelek »Jutra« pod šifro »Blizu Bleda«. 195354 Odgojiteliico Nemko, ki ima šoto, etro-kovno i®obra®bo in daljšo prakso, sprejmem k otroku ■4 tet. Mesto stailno im dobra plača. Pismene ponudbe na naslov: Jamkovič i Lazrič, Beograd, Uzum Mirkova 8. 19116-1 Vezilja Jež je zmožna tudi prifcro-jeivati, dobi službo. Prednost imajo one, ki eo v večjem podjetju že delal«. Ponudibe pod Šifro »Per-fektna« na oglasna oddelek »J uitra«. 18714-1 Komercijalist prvovrstna moč, absolvent visoke trgovske šole, zmožen popolnoma Slovenskega, srbohrvat-ekega in nemškega jezita v govora ln pisavi, po možnosti tudi Italijanskega ali francoskega, z najmanj 5 letno prakso, samostojen pri trgovskem poslovanju in spoznavanju blaga, predvsem kmetijskih pridelkov, zlasti pri nakupu raznega semenja, fižola, žita, krompirja, sena itd., ki se je udejstvoval tudi na zadružnem polju, dobi takoj namestitev pri večji tvrdki v Ljubljani. Ponudbe Je poslati najkesneje do 1. avgusta t. 1. na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Komercijalist 1934«. 18510-1 Perfektno kuharico ia mlad. nemško govoreč »atomski par sprejmem s septembrom z-a Beogirad. Ponudbe s sliko im plačilnimi zahtevami na naslov: Rosenfeld. Zagreb. Pet.rinj-Eka -38. 19166-1 Strežnico ia dopoldanske uire fe okoliša stare spodmješišen-ek« šole sprejmem. Naslov v ogla6. oddelku »Jutra«. 19418-1 Hišnik za hišo v sredini e« išče. Upošteva se samo zakonce brez otrok. Ponudbe pod »Solnčno sta-no vanje« na oglasni od-d-e lek »Jutra«. 19406- Šiviljo za bluze ki samostojno pri k ro-ju je takoj sprejmem pod jako ugodnimi pogoji. Prednost imajo one šivilje, ki &o že šivale za kako večjo k on fekcijsko tvrdko. Ponudbe je nasloviti na »Komfek&i jo F. Mestek, Maribor, Glavni trg. 19364-1 Vezilja vešča tHmIbunircnija e svilo im srebrom, sprejme pri' l-ožnoetna dela. — Eteraia. Mestai trg IT. 19612-i Kuharico popolnoma samostojno, do 33 let staro, tudii »a hišna in labka vrtna dela, sprej me takoj zakonski par brez otrok v Zgornji Hra-šici št 16 pri Ljubljani — vila Maobiam. 19566-.1 Hišnika želim. Upošteva se samo zakonce brez otrok. So-nudbe na oglasni oddelek Jutra. 19598-1 Delavke zapleten je nogavic ln jumperjev sprejme Kra-pec, Zagreb, — Ozaljska št. 100. 19536-1 Mlado dekle vešče hišnih del in kuhe .ki ljubi otroke, dobi službo pri uradniški družini. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nastop 2. avgusta«. 19601-1 Deklico ali fanta i Repiim obnaplnmjemi. ki ■kna pri sta«" h oskrbo, sprejmem. — Fototehmika, Prešernova 9. 196824 Pestunjo sprejmem k malem,u otroku (punčki), takoj. Pred-nosit imajo store .'še ženske dobrimi apničelvailii, ki so že delovale v toki službi. Vpraša ee: Povše-t»rva ulica št. 1, Liuiblrama. 197014 Mlado natakarico simpatično, lepe zunanjosti, sprejmem. Predstaviti se rest. Legat, — Jesenice. 19690-J Vzgojiteljico k dvema otrokoma, e perfektnlm znanjem nem^ilne in primerno izobrazbo iščem. — Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. »Jutra« pod »Vestna in izobražena«. 19735-1 Več pletilj za rokavice sprejmem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Rokavice«. 19758-1 Mizar, pomočnika i-zuirjenega, sprejmem v stalno delo. Iimeiti mora nekaj dematija. Dopisi na podružnico »Jirtro« Maribor pod »Pomočnik«. 19755(24 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Pletilje na stroj, popolnoma Izurjene, takoj sprejme Pletenina. Celovška ce sta ,14. 19732-1 Kontoristinjo splošno naobražena, mlajša, prijetnega nastopa, sigurna v kontroli računov, sprejmem — življenjski opis g sliko pod »Nastop avgusta« na ogl. odd. »Jutra«. 19737-1 Več pletilj ter učenk sprejmem za takojšen nastop. Belja-ška ul. 34, Ljubljana vrt 19742-1 Biagainičarko mJeišo, pošteno, čedme zunanjosti im lepega vedenja sprejmem. Zgl-asi naj ee v ponedeljek od 4. do 6. popoldne v pisarni »Rio« 39780-1 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Roškor. Ižanska 34. 19767-1 Gospodinjo resno, izobraženo, res samostojno, sprejme gospod z večjim otrokom. Natančne ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva Vin/34 19760-1 Službe išče 3eseda $0 para daven r Din za šifro ali da anje naslova 3 Din Na) tnanlft' 'nw» 13 Din Kuharica samostojna, z znanjem nemščine, srednjih let, Išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov povo ogl. odd. »Jutra«. 19693-2 Gospodična išče s! uižbo poslovodin je, blagajiaičarke ali predajal-ke, za takoj. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe n ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 100.556« 19502-2 Za 19letno dekle brez staršev, absoiventnmjo 4. ram realne g:mmaizije internata, iščem primerno mesto bodisi v pisatmi gospodinjstvu, k otrokom al.i kaj sli enega. Dopise prosim na oglasirui oddelek »Jutra« pod »Vojna sirota« 19503-2 Strojepiska išče nameščen je. Ponudbe na og'ia«ni oddelek »Jutra« pod »Takoj — stalno«. 19366-3 Kuharica samostojna, išče stalno službo v trgovski ali graščinski hiše za takoj. Ljudmilo Vfojak. Zagorje ob Savi- 19565-2 Natakarica starejša, s prvovrstnimi letnimi spričevali, išče nameščen je. Ponudbe na ogi. oddelek »Juitra« pod šifro »Poštena gostilna«. 19606- Mlinarski pomočnik mlad, vešč vseh v to srtro-ko spada'očiih popravil — išče sflurabcK. Vzame tudi valjčni miliin v najem. Ponudbe na ogflasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Mlinar« 195S3-2 Mlajše dekle pridno, pošteno, govori nemško, francosko. Ima eno leto šivalne učne dobe, želi službe kjerkoli, najraje k otrokom, štefl škrlj, št. Rupert Dri Mokronogu. 19694-2 Akumulatorski mojster i dolgoletno prakso ln lastnim orodjem išče službo. Ponudbe pod »Avtosvetlo« na otr lasni odd. »Jutra«. 19745-5 Brivski pomočnik mlad, Išče službo. Na stopi lahko i. avgusta. Martin Mohorko, Ruše pri Mariboru. 19750-2 Gospodična zmožna n-ekaj kavcije — išče nameščemje v pisarnii Dopise na oglasna oddelek »Juitra« pod šilfro »Konto-ristiinja-c. 19453-2 Dekle starno 14 Jeit, bi Sla brezplačno k nemški diružini, da bi se nauči-'a nemščine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 194(59-2 Prodajalka dobrimi spričevali, pridna in pošteno, želi kjerkoli nameščen je. Nastopi la.hko 15. avgustom. Ponudibe prosi na oglasni oddelek Juit.ra.« pod šifro »Poštena prodajalka«. 19461-2 Prodajalka triletno prakso, želi premeriti mesto. Oenjene ponudbe na -oglasni oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. 19462-e Mlad mesarski pomočnik išče slugbo. Peterlim Anton, Grosuplje štev. 42. 19475-2 ""'h, fA 23 O groza I »Svežnja« sta jela zdajci skakati kakor obsedena, več ko po! metra visoko v zrak! Na smrt prestrašena sta junaka pobegnila, misleč, da imata opravka 6 čarovnijo. Ko sta bila že precej daleč, sta se tudi Peter in Janko upala iz svojih skrivališč. Da, in tako sta stala zdaj sredi noči v tujem, neznanem kraju! 29 Edino, kar jima je bilo zinanega, je bil mesec, a ta jima ni mogel pomagati. Vsa potrta sta kolovratila ob železniškem nasipu. Tako raztresena sta bila, da niti na svoji odeji nista pomislila in sta ju pustila kar v travi, čez kako uro sta prišla do prekopa, kjer sta zagledala ob bregu čoln. Mlad pek. pomočnik •priden, išče kjerkoli delo. Dela pri peči in za skupnega delavca. — Pomuidibe prosi na naslov: Potočnik Jož«, pekovski pomočnik, Rakek 68. 19496-2 Mlad upokojenec išče mesto knjigovodje in korespomdemta za slov., srboihrvatski in nemški jezik, ali ka.j sličnega. Im« tudi gozdarsko prakso. — Cenjene ponudbe pod šifro »Trezen« na oglasni oddelek »Jutra«. 18931-2 Absolventka srednje šole išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod značko »Veselje do dela«. 195411-2 KnjigOvodia- korespondent samostojen, z desetletno prakso, vešč mnogih jezikov. izurjen strojepisec itd., išče primerno name-ščenije. Najboljše reference Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19452-2 Dekle veščo Šivanja, vezenja in gospodinjskih del, s svojim strojem, išče službo v Mariboru ali okolici. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 19481-2 Knjigovodja- bilancist slovenski, srbohrvaški im nemški korespondenc — z dolgoletno prakso v trgovini in industriji, popolnoma samostojen, želi mesto takoj ali pozneje. — Cenj. ponudbe pod šifro »Perfekten« na oglas, oddelek »Juitra«, 19375-2 Absolventka mešč. gospodinjske šole želi službo. Gre tudi kot natakarica-. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutro« pod »Beflbkran jica«. 19671-2 Mlad pek. pomočnik vojaščine priost, želi sHuž-bo za takoj. Cenjene ponudibe n-a oglasmi oddediek »Juitra« pod »Zmiožen vsakega dela«. 19557-2 Natakar z dolgoletno prakso, iki govori več jezikov, išče s-talno a.M seziisko službo. Gre tudi za kaj podobnega. Fel-iks Vaiiipof:č, natakar, Slovenska Bistrica. 19362-S Dekle srednjih let, pridno, pošteno ln zanesljivo, z večletnimi spričevali, zmožno kuhe in vseh hišnih del, želi stalne službe k boljši rodbini, najraje brez otrok. Le resne ln stalne ponudbe na ogl. oddelek J. pod Poštenost 16. 19628-2 Prodajalka mešane stroke želi na-meščenja v mestu ali na deželi. Nastop 1. avgusta ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Poštena 333«. J0622.2 Kuharica ki opravlja event. tudi druga dela, šivilja, ima lastni stroj, z večletnim odličnim spričevalom, želi premenltl službo takoj aH pozneje. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dostojna«. 19589-2 Mesto gospodinje tudi pri etairejlšem, samskem gosipodu, sprejime ločenka.. — Ponudbe pod »Skrbna gospodinja« na oglasni oddelek »Jutira«. 19659-2 Mesto hišnice iščem. — Ponudibe pod »Snažna« na ■oglasno oddelek »Jutra«. 19660-2 Izurjena šivilja išče delo. Gre na diom po nizki oend. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10665-tJ Inteligentna gdč. z večletno prakso ln letnimi spričevali Išče mesta gospodinje (kuharice) , oskrbnice, bla-gajnlčarke aH 6lično pri obiteljl, samostojnem gospodu aH v večjem obratu. Ponudbe pod »Zanesljiva 696 kjerkoli« na ogl. odd. »Jutra«. 19727-3 Kovaški-podkovski pomočnik sredinjn-h let, lišče siliuižbe oz. vzame v najem kovoč-nioo. Ponudibe pod »Delaven in sposoben« oa oglas, odd. »Jurt-na«, 19704-2 Šiviljska vajenka ki se je že 1 leto učila, išče mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19560-14 Mlada deklica e 3 gimmazijomii bi se rada izučile v trgovini z mr-šamim blagom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19673-44 laleten fant želi učnega mesta v trgovini aH mesariji. Leopold Mohorko, Ruše pri Mariboru. 19749-44 ^Seseda 1 Din davek 2D1n za šifro ali da lan le na "lova Din. Na.lmanlš) mesptr lv nin Podjeten dijak višjega razreda, ki ima veselje m^d počitnicami obiskovati boljše stranke v svrho rafflpečnvanja športnega predmeta, si la.hko neka.j zasluži. Dopise na naslov: »Maxim«, CeHe. '19513-3 Velik zaslužek brez lastnega kapital« nu dimo vsakomur, posebno ca de želi 1 Dopise i znamko za odgovor na: Perss»on. Ljub Ijana, poštni predal 307 166-3 21 letna gdč. s perfektnlm znanjem nemščine, zdrava ln simpatična, Išče službo. Služila Je v Svlcl, odkoder ima Izvrstno izpričevalo 3 letne službe. Pripravna Je za vsako delo, posebno za oskrbovanje bolnikov in starih ljudi. Kovač, Mlklo šlčeva 22/IV. 19730-3 Obiščite ako lelite vsakovrstne dobro »hranjene predmete ugodno kupiti i-ii prodati tvrdko »Promet« nasproti križevniške cerkve Naprodaj: Vsakovrstni šivolmi »n dru gi stroji, kolesa, otroški vozički, športne in gospodinjske potrebščine, antične predmete, različne in štrumente, glasbila, pohl štvo in še mnogo drugih predmetov, fci odgovarjajo dostikrat novim, a so zato "«•4 kot polovico cenejši 19012-6 Železen štedilnik d-obro ohra«n :en. počen nap-odaj v Steračevi ml. 7 — Bežigrad. 19631^6 Nudim« Vam za majhen denar dobr« oblačila. A. Presker LJubljana. Sv. Petra cesta 133 Otroške vozičke in kolesa kupit« poceni io tudi n« obroke pri S Rebolj & drug. Vošnjakova ulica 4. 84-6 Jeseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na »lova 5 Din. NajmanjšJ znesek 11 Din. DiiaU 19 nia Nemščino angleščino, francoščino, ita iijainščino in klavir pouču je dipl, učiteljica. Kolodvorska »lica ,111, pritličje 19546-4 Inštruktorja za poučevanje harmonike iščem za svojo bč-erko. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod »Potrpežljiv«. 19397-4 J. Čehova šoferska šofa za poklicne šoferje in h tria ter je. Tyrševa cesta 36 — garaža Jugoauto. 134-4 Prihodnji prikrojevalni tečaj za damska oblačila se vrši od 11. avgusta do 1. septembra 1»34. Ta tečaj Je jako priporočljiv tudi za privatno uporabo (nešlvilje), ker se vrši točno po novo Izda ni knjig! »Toaleta«. — Teodor Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, II. nadstr. 19706-4 Nemščino, francoščino ln druge predmete in-strulra akademik poceni. Pripravlja na izpite. Kovač. Miklošičeva 22, HI. nadstr. 19731-4 rteseda 1 nm davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek n nin Preskrba vajencev katere pošiljate učiti v Ljubljano. je najboljša: Obrtniški vajenski dom — Lipičeva ulica štev. 2. 1930S-44 V trgovini z oskrbo v hiši želim mesto učenke. Imam dobra šoska spričevala. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19034-44 Staršem vajencev! Pošli j i te svoje 6imvema razredoma meščanske šol«, prosi mesto trgovini mešanega blaga na deželi. k;er bi imel oskrbo. Ponudbe na Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Slomškova ulica štev. 6 — saraža Stupica. 19736-4 Monsieur cberche ume dame plus agče po»r la comversaiion franofl.ise. Eriere h »Portir« ~ hote4 Sv. Petra c. 25. 19701-4 Potniki Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zastopnike iščem za vsa mesta kjer so srezka načestva — za prevzem zastopstva proti lž % proviziji od vseh inkasiTainiilh vsot.. Cenjene ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »14.597«. 195 lil-5 Trg. zastopnik z lastnim avtomobilom, ki potuje po Dalmaciji in Bosni. sprejme d-obro zastop^ stvo. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« prd šifro »Zastopnik 368«. 194S3-5 Prodam Beseda ) Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 11 Din Najboljšemu ponudniku prodam vil-o 2 sob z vsemi pritiklinami in zemljiščem 1 orala poleg giav-ne ceste, vredno cea 60.000 Din. Najnižja cetia 27.000 Din do 1. avgusta. Informacije pri: Ignacu Vičar, Jastrebei, žel. postaja Središče ob Dravi. 19156-6 Kompletna postelja lepa. knpa'jn-a ban-ja in pi-sataa miza e 6 predali naprodaj. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 19660-6 Vse čevljar, orodje s šivalnimi stroji, kompletno za začetnike Dro-dam. Vse skupaj za 4000 Din zarad' selitve, slov: Avgust Pur. nooji j Ponudbe na podr. »Ju-KraJijevec, Medlim.™-je. tra« Jesenice pod šifro 19386-44 I »Usodno«. 19691-« Kmetovalec! Mlatilnice vseh vrst, gep-lje, čistilnike, motorje, sla-morezmice. p'uge, brane in vso železnino dobiš po znižanih cenab pri tvrdki Fr. Stupica Ljubljana. Gosposretska c. št. 1. Raizstreljiva, jermena, čebelarske potrebščine, kuhinjska posoda z« neveste vedno v veliki izberi v zalogu 19339-6 Razmnoževalni aparat sistem GestStoer za radi opustitve ob:a ta ugodno prodom. It prija-znosti og'ed pri Ivanu Legatu, Prešer nova ulica. 19309-6 Stensko uro starinsko niha.lko, vsa roč no delo. prodam. Erjavčeva cesta št. 4ib/I. levo. 19393-6 Decimalno tehtnico za tehtanje prašičev im več težkih vozov proda Janko Predonrid v Ljuib'ja.nd, Poljanska c. 73 19610-6 Kad za sedenje io čisto pohištvo takoj ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19630-6 Gospodinje, gostilne in obrtniki ne zamudiite ugodne prilike. Radi izpraznitve zaloge prodaja iiz sfltlodiišča Stanko Florjončič. ielez; raina. Res!jeva cesta 3 pri Zmajskem m«_>sru, po najnižjih cenab. Vhod v skladišče skozi dvorišče. 190-6 Prodam v popolnoma dobrem stanju 2 v°galni izložbeni omari. 1 leseno blagajno za blagajničar-ko 1 fino motorno kolo s "prikolico, kuhinjsko umlvalno mizo, ki se da montirati na vodovod. Naslov v ogl. odd. Jutra 19596-6 Avtomat, tehtnica »Clto«, nova, ugodno naprodaj. Ogled Wolfo-va 6/1., Kocmur, cd 9. do 11. 19634-6 Za sportivni ribolov vse potrebno, amerikan-ske, nemške. angleške Izdeljave. Japonski ln (gespllesst) bambus. — Norveški trnki za šport ln poklicne rlbare. Vzorci trnkov trgovcem ln ribaram 3 Din v znamkah. Preprodalalcem popust. Hustrovanl katalog brezplačno. »Priro-da 1 Šport«, Kralja Ale ksandra 17, Beograd. 19651-6 Čevlji partllsko blago, mešano dobrim resrularnlm blaeom. kompletno ali delno zaradi opustitve obstoječega skladišča, ueodno naprodal proti eotovini aH polovico proti gotovini ln polovico na kredit z Jamstvom. Interesent! nal puste svoje naslove v o^l odd »Jutra« pod »Slovenlen 800 pan-r«. 19572-6 Tricikelj dobro ohranjen, poceni proda Cerne Oskar, trgovec, Sv. Petra c. 35. 19739-6 Steklena stena za pisarno aH siično, velika sklad :>čna štela ža in majhen blagajniški polt za visako ceno takoj naprodaj. Naslov v og'-a»n"m odd. »Jui"jra«. J9777-6 Kupim Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dm Najmanjši znesek Din Zapravljivček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na naslov: Lovro Marinšek ml., Naklo 13. 19cJ38-7 Drobilec za kamenje in mlin za kremenjak v dobrem stanju kupi Kem industrija. Maribor. 19362-7 Železen štedilnik dobro ohranjen kUDim Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19626-7 Kapo od 6 cilindrskega Che-vroleta. tipa 1. 1930. kupim. Joža Ulčar, Lesce št. 1 pri Bledu. 19577-7 Motor lob^k, 175 ocm, »James« tokra p'o«"-a'na. naprodaj garaži »Ex.prwfi&c, Vepoiva ui.i-ca. 19547-10 Motorno kolo znamke DKW. v brezhibnem stanju ugodno na prodaj. Nas'ov v ogas oddelku »Jutra«. 19449-10 Motorno kolo B. S. A.. 260 cm', v brez hibnem »ra.nju poceni pro da K. Kostanjevec, tng Sv. Marko St. 22 — Ptuj. 19o*x»-10 Avtomobili pod plombami, se sp-eje-ma;o pod ugodnimi prugoj" v sih"?imbo. v neposredni bližimi LjuMjane. — Ponudbe na nas-Tv: B. Z. na oglasni oddelek Ju.t.ra. 19605.10 Osebni avto prvovrstne amer. znamke. prav dobro konservl ran. 5 ev. 7 sedežev. 1 vrata, zaprt, kovčeg Itd. prav poceni prodam. — Naslov v ogl odd. J. 19616-10 Okrogel hladilnik večji, za hlajenje mleka. kupim. Ponudbe s ceno poslati na Mlje-karstvo Kalšln, Zagreb, Petrova ul. 25 19556-7 Amerikan. dvigala vsako množino kupim. Steiner Polde, LJubljana. Opekarska cesta številka 31. 19688-7 Večjo množino kamnov 15 cm dolge. 26 cm premer, 22 mm luknja kupim. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod r-Sad nI mlin«. 19686-7 Otroško posteljo Weno, čisto, kupim. N« si'.ov v ogl. oddelku »Ju tra«. 19781-7 fjjii Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH datanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Oin. Moško kolo za 450 Dim naprodaj v Kersnikovi ulici štev. 5 klet 19594-111 Damsko kolo rabljeno, k u p t Vodopio Jože, Rožna dolina, Vič. 18980-Jil Moško kolo (Diirkopp) dobro ohranjeno, prodam. — Pod Trančo 2/III. 19681-11 Oblačila Beseda I Din davek 2 nin za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Nvlmanjši znesek 17 IMn Narodne noše dobro ohranjene, rok oko io bicdenmajreir kostume kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Kostum«. 19574-J3 Damske poletne obleke krila, bluze, nudi naj-veijo Izbiro po zelo nizkih cenah. F. I. Goričar, Sv. Petra c. 29. 19719-13 Žensko obleko malo nošeno, pod vrednostjo prodam. Naslov ogl. odd. »Jutra«. 16756-13 ZBBEB& Razprodata k'0šarsklh izdelkov, suhe robe. ig-ač itd. po globoko znižanih cenah zaradi opustitve tirgov:ne pri trvrdifcn Fanv P a t i k. M>1-k'ošrčevo t. 30. somo še do 1. avgusta. 19656-6 Trgovsko opremo (puilit. steleže) ceno pno-dom. Naslov v oglasnem oddelku »Juseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na Mova 5 Dir.. Najmanjši znesek 17 Din. Tihega družabnika (co) s kapitalom od 50.000 Dim naprej sprejmem za takojšen nakup lepega milina v prometnem kraju na deželi. Obširne ponudbe s po'nim mslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lopa bodočnost zasiguna-na«. 1945846 Družabnico s 30—50.000 Din kapitala sprejmem k že 30 let obstoječemu podjetju. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Zelo rentabilna tovorna«. 39434-16 20.000 Din gotovine iščem za veliko zemljišče tik cerkve in šole. — Vknjižb« prva ali na novo hišo. Ponudbe na po d-ružnico »J-tutra« v Mariboru pod šifro »Okn.vm -v najem. Dopise na og.es. oddeiek »Jutira« pod znaicko »tKaidmilimaj«. 1940(W» Gostilno na željo tudi n-ekaj %em-Ijišča dam v majem. Pojasnila daje Jctse, Rob pri Velikih Laščah. 19487-17 Mlin vzamem v naj-em. PoooA-be na naslov: Giavao — Podbocšt-Trebnj«. 1O05O-OP Buffet n« ®el-o prometmem trašv v centru letovišča ugodno prodom aH dam v na jenu Ponudbe prosim o« oglas, oddelek »Ju-tna« pod šifro »Buiet u Splitu 18«. 189S5-n Lovci! Oddaja se ^p+trel m»«fu»li srnjoko^-. eventuelmo jeee-nov im mrjasoev na Kranjskem, po zmernih cemo^i. Nas'ov v og.aeniem odldeKk^ »Jutra«. lOSeT-KlT Krasen mlhi na valjke, 2 vagona te* densko trgovske ln kmečke mletve, v bllžV ni Ljubljane, oddam v najem za več let osebi, ki razpolaga z najmanj 80.000 Din gotovine. Tovorni avto in konji rta razpolago. Pišite na ogL. odd. »Jutra« pod »Mlin« Za odgovor znamka za 3 Din. 19707-17 Parno pekarno oddam v najem. Sprejmem event. družabnika. Dopisi na podr. »Jutra« Maribor pod »76«. 19751-IT Knjižice Mestne hranilnice na 20.000 Dim ee proda za 5 odstotkov. Ponudbe na oddelek »Jutro« pod »75% c. 19054-16 Trgovino z mešanim blagom na deželi s krajevno potrebno zalogo približno 300.000 Din vzamem v najem in plačam dva tretn.nl v gotovini. _ Predpogoj mesečni promet vsaj 50.000 Din. Ponudbe s podrobnim opisom na ogl. odd. »Jutra« pod »Možnost eksistence«. 19231-17 Pekarno dobro vpeljano v m-esta pod ugodnimi poso-ii oddam v nai-em. Perind-be na podiniižroieo ».Tnrfcra« Mairibor, pod »Peka-no«.' 19-733-T7 Banovin, hranilnice jublj. kmjffico ali dobro-pis v znesku 50.000 Dim kupim proti takojšnjemu pl-ač-ilu. Ponudibe na eglo6. odd,. ».Juitra« pod »Bamo-vinska«. 197ll0-il6 Knjižico Obrtme bonke l j obli jamske v znesku 60.000 Ki dom kot oosojilo p°d ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglas, odd. »Ju-:m c pod »Ob-tna baroka-«. 19709-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice celjske prodam za 65 %. Naslov v >odružnici »Jutra« v Ce-191128-16 Ji- Družabnika 200.000 Din gotovine sprejmem v dobro vpeljano trgovino. Ponudbe pod šifro: »Vpeljana trgovina* na oglosni oddelek »Jutra« 10(310-16 Avto Cabriolet 5—6 sedežev z usnjem preoblečenih, 6 koles z novimi gumami, v zajamčeno najboljšem stanju prodam ali zamenjam zo lim-uznio. »Argus«. Zacreb — Boškovičeva ulica 6. 19387-10 Lokomobilo rabljeno — v brezhibnem stanju, kurilna ploskva 15 do 20 mkupim. Ponudibe z novEdi-na prilika-*. 19706-16 Hranilne vloge pri Ljudski ali Kmetski kuipim. Ponudibe i zneskom lil ceno na ogoemi oddelek »Jutra« pod »Reel.no«. 19447-16 Prodam knjižice Kmetske posojilnice 10.000, 30.000 in 50.000, Banovrn-ske 4000, na.jboljgemu po-ntidmiku. Pom-udlbe na ogl. odd. »Juitra« pod »A-nsust« 19646-.16 Posojilo na prvo mesto iščem 330 tisoč dinarjev. Je lahko v knjižicah. Od Mestroe 70, KmeMke 70, Ljudske 20, ki ji-h vizaimem za potoo cemo pnoti odpisčilu, ostalo v gotovimi. — Ponudbe pod »Iizredina ugodnost« oa oglasni oddel-ek »Jutra«. 19636-16 eseseda I Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. »Vinotoč pod vejo« v Celju Gaberje, vila. »livada« toči prvovrstna viina otftae-"a iprideika ter jabo:čm&. 1931)64® Vsi po vino k Šmon Marici vinotoč na Tjtžoeiki cesti (miitoica-), kjer se itočl vso vino čez ulico že po 8, 9 im ,U2 Dim. Raizmi prig-ii^feii (sir, sa oma io šumka) po najnižji cem.i. — Za obi-^aa obisk ee priporočam. 195fl9-CS8 Centralna menza v Zagrebu Freradovičeva 4-1. se za cenj. obiske na dobro hrano, za časa sokolskega zleta vljudno priporoča, lastnica KmetlS Marija. V0615-1& Na veselico s plesout v goRtnlino »Dalmocija«. —» Nudim pristna vina ter porko in m-traiai jedila. — Ivam Lasom. 19668-18 Lokali fcieseda 1 Dtn. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova & Din. Najmanjši znesek 17 Din Kateri gospod bi pomagal goetpoaiičnii kopit g-ostilmo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jurja« poi »Drugo po dogovoru«. 19419-lfl Kot družabnico zn doblč-kanosmo industrijsko podjetje bi rad epo-zmal sam, os to jem, dobro si-tuiram gosipod mlodo im-teligentmo damo z nekaj gotovine. Ponudbe na po-dTučn-ico »Juitna« Ma-riboc, pod »Neodviisna«- 19754-16 Družabnika (co) tihega aH sodelujočega sprejme vpeljano podjetje za prevzem prvovrstnega inozemskega zastopstva za vso državo. Ponudbe pod »50.000« na ogl. odd. »Jutra«. 19755-1« Beogradska tvrdka na dobrem mesta, išče ko-mii&i joma'mo sk-iod-išiče trikotažnega blaga, z ga-ramici-jo. Takojšnje pomudbe poslati na oglasni obna in kuhinjska oprava, vse skopaj za 50.000 Din p-odam. Polovico kupnine rprejmem v hran. knjižici Ljudske ali Kmetske posojilnice Ijiiblijanske. Po-jaenila na licu m.esta da je g. Gorenc. vas Ostrožnik. pošta Mokronog, Dolenjsko 19567-20 Stanovanjska hiša i vrtom i.n sadtw!oenik1^1» Trisob. stanovanje z vsemi priHilkiliinami, eoimč no, parket, vodovod, elektrika, oddam miiirini stranki za avgust. — Klemenčič Glince, cesta H šterv. 2. 19640-31 Stavbišče v LJubljani, centralno ležeče, ugodno prodam. Ponudbe pod »600« na ogl. odd. »Jutra«. ^ 19635-20 . , Enosob. stanovanje 18t>40-i0 j gg.ijj^n^, takoj oddam n« Domobranski cesti št. 33/1 19641-21 19728-211 Dvosob. stanovanje kopalnica priitiklime, xa L n-ovember iSče stalna stranka.. Ponudbe e ceno pod »Udobno« na og'a«ni odd.. 19774-2lla Stanovanja en>oeobao 280, drvosofooo ______ f70, trisobao 950, štirisob-no 3000, petsobno 1700, odda Realiitetna piea-ma Gra- i rr , „,_________ wt, Gledališka 4. Enosob. stanovanje 19642-31 I v mestu al neposredni bližini iščem. Ponudbe *? pod »Suho« na ogl. od Enosob. stanovanje Seiek »jutra«. 19747-21» Ff?0«oH ctfO-^r1' solnčno ln veliko, v najlepšem delu Podrožnika. takoj odda Fatur, Večna pot 7. 19738-21 [)vosob. stanovanje kabinet in kopalnico event. z dvema sobama odam' za september v novi hiši. Podmilščako-va ulica, Ljubljana. 19741-21 rot^mrtn | tteeeds 50 para. davek t Din u Utro *U da tanje naslova 3 Din. Naj nanlft- »» ^n 2 opremljeni sobi z balkonom ia eepariraimm vhodom, oddam solidnemu gospodu e 15. avgustom ali pozneje. Bleiweisova c. št. 9/U levo. 19486-33 Solnčno sobo e posebnim vhodom, na mirnem kraju v centru •oddam solidni stalni osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19477-23 Enosob. stanovanje zračno, suho, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19743-21 Štirisob. stanovanje oddam z avgustom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19485-21 Opremljeno sobo zračno in svetlo, oddam 2 ali 3 osebam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 19133-23 Opremljeno sobo takoj oddam boljBemu gospodu na Vodkuvodmi cesrti št. o/L 10560-23 s potobmun vhodnim, eotevč-ao, parket, elektrika, od-dom takoj. Nasaov v ogi. odd. »Jut m«. 39663-26 Sobo x ali brez oprem« oddam za 3_ september. Po« z ve »e Rožna dolina VDI^. od 6. »r« sve6er dalj«. ' 19688-33 eno sobo s kabinetom, kopalnico aia uporabo iste išče višji uradnik samec — na.lraje v okoišu poiicij-ske ui>ra.ve, banovine, Oe-s:e v Rožno dk-19585-58 | trika, parket, takoj oddam Stanovanja Heseda 1 Din davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek •'< Dln. Prazno sobo z vso oskrbo za 550 T^™. najraje upokojencu oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19649-23 j Sobo s štedilnikom Dvosob stanovanje | ^.^2^3 v Miižitmi Evrope a!6 sod- 1 nije išče tričilamska dru- . ž;na.. Ponudbe na oglasni UOSpOfla oddelek »Jutra« pod ši.fro eprejmem po nizki ©eni na »Dober plačnik«. 19561-21/a I stanovanje na Sv. Petra cesti št. 78T, desno. Enosob. stanovanje 1 19548453 po možnnsiti v bližini sv. Jakoba išče s septembrom ali oktobrom drž. uslužbenec brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra .pod »Točen plačnik 273«. 19504-31/a Sv. Jakoba trg 5. 10764-33 Lepo sobo oddam v eetrtrurou a i uporabo kopateiee. Naslov t oelasnem odd. »J utra«. 39762-23 Opremljeno sobo lepa oddam v enem najlepših delov mesta. Naslov V ogL oddelku »Jutra«. 19757-23 Sobe išče Veliko sobo Dvosob. stanovanje 6 pritiklinami, eu.ho, eolnč- . . „ - no, išče štiričlanska druži- Naslov v oglasnem oddelku __i I _ T„>w. oddelek »Jutra«. 39603-23 »Jutra« pod šifro »Cena« 19403-23/a Boljša stranka brez otrok išče za november stanovanje 4 velikih sob s kopalnico in pritiklinami po možnosti v zgornjem nadstropju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurni plačnik«. 18581-21a Dvosob. stanovanje po možnosti v centru ali bližini, za september išče tričlanska druiži na odraslih Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redno plačilo«. 30634-31/a Separirano sobo solnčno, parket, elektrika, oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19490-23 Opremljeno sobo s posebnim obodom takoj oddam. Zaloška c. 3. — Moste. 19400-33 Prazno sobo s tekočo vodo, oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10595-33 Prijazno sobo čisto to svetlo za i osebi iščem takoj. Ponudbe na »Poseben vhod« na oglas, odd. »Jutra«. 19676-33a Čisto sobico išče gospodična v centru 8 posebnim vhodom. Cena 200 Din. Naslov v ogl odd. »Jutra« lB723-23a Prazno sobo v Veti, iSčeim. Ponudbe na oglcu>. oddelek »Junca« pod anačio »Svetlo«. 16532-23(1 B588BS9 Za mesec avgust j« več prostih stanovanj ob izviru Krke. Kopališče in omrekov gozd. Pojasnila daje Josip Zaje, Stilna 19476-38 Najcenejše letovišče Poljanski doHind nudi Inglič. "Srednja vas, Poljane nad Skofjo Loko. — Penzija i uporabo k.opaK-šfa stan« 30 Dim. Krasni ialeti in sprehodi. 19575-38 Pension Sangrad pošta Cerklje pri' Kranju. Prvovrstna postrežba in cene zmerne. Zahtevajte prospekte. 19344-38 291etna učiteljica dobra gospodinja, poroči profesor.*, častnika, žeL uradnika ali učitelj«. Poseduje 30.000 Din gotovine, opremo in ima 1600 Din mesečne h dobodpko>v. Ponudbe na ogasni oddelek »Ju.tra« pjd »M«ira«. 19441-06 Neodvisen samec mlad, trg. in kmet. izobražen, približno 60.000 Din gowvine, pozneje več, iek ee i do 30 let staro gospodično v trgovino aii na srednjo kmetij« priženiti. Cenj. ponudbe e sliko pod značko »Slov. gorice« na oglasni oddelek »Jutra«. — Tajnost zajamčena, 18769-25 Višji uradnik želi snan ja fl samosJto.mo damo, posestmi«*, uradnico ali obrtnieo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Skupno gospodinjstvo — ženitev mogoča«. 19530-30 Gospod akad. naoibražem vetepo-sestnfk, 34 let siar, em, žeili spoznati v svnho ženitve premožno in simpatično gospodično, drvbro vzgojeno, t>o možnosti trg. naobra-ženo, a i MeAo industrijalca. Slika zaželjeina, ki se takoj vrne. Tajnost častna zadeva. Dopise na oglas, oddrfek »,Tutra< pod značko »Lep dom«. 19336-25 Gospodična z nekaj gotovine, dobra gospodinja, želi poznanstva zaradi ženitve z boljSim gospodom 30— 45 let, samo resne ponudbe na ogl. odd. J. pod Resnost. 19606-25 Aleksandrovo otok KHt Restavracija in kavarna M. Orlič. Dobra kuhinja, vit, terasa "m kegljišče. Popolna peniija z zdranriilišiko takso 50 Dim. 18783-38 Trgovec 39 let, želi resnega sna n.la s pošteno žensko do 35 let, z nekaj kapitala, katera Ima veselje do trgovine. Resne ponudbe s sliko na ogl. odd. J. DOd »Trgovec 16«. 10629-25 Morsko kopališče Šepurine na otoku Prvič pri šibenlku, penzljon Cukrov. Izredna prilika za kopanje, hiša tik ob obali. Zračne in čiste sobe. Celodnevna hrana in soba 40 Din. 19653-38 Posetite prijetno zdravilišče Medija - Izlake Zagorje ob Savi. Naravni zdraviiinA vrelec 28 stop. C. Odprti plavalni bazeni, prvovrstna kuhinja. Penzija 45 Din. 19700-38 Opremljeno sobo oddam s 1. avgustom na Hradeckega cesti štev. 5. 19620-23 Sostanovalca Eno ali dve sobi elegantni, opremljeni, z vbodom a stopnjoc — po možnosti 6 kopalnico in ceotraino kar Javo, iščem. Ponudbe n« oglas, oddelek »J uitna« pod »Lleganitmo«. 19079-23/a Gospodična išče sobo 6 strogo eapa-riintnim vbodom, za čas od 15. do 30. avgusta. Kača dobro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19358i33/a Restavracija Staroznana Potočnikova restavracija (Flegarija) na Bledu, kompletno opremljena, 34 kompletnih postelj, gospodarsko poeHop-je, lep sadmd vnt m pol orala njive takoj oddam, Ana Rus, Bled, Rečic® 67. 19778-38 Dijaške sobe . .eseda 1 Dm. davek i Din ia Slfro au dajanj« na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinji sprejmem na stanovanje z vso oskrbo ln 6trogo nadzorstvo v bližini realne gimnazije. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19608-22 Gospa išče prazno sobico v sto. Ponudibe na oddelek »Jutra« pod šiifro »Sama«. 19534-23/a Dvosob. stanovanje | 'g^TMSS JTS v Stožicah, iščem s 15. avgustom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stožice«. 19014-31/a 10604-63 Opremljeno sobo separ tra.no, i elektriko to Dvosob. stanovanje ^ otmiiTutji t.neh oseb za ?ouaim mu išče 6itranka treh oseb za september blizu Tabora ali kolodvora. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. 19667-31a Sobico prijazno in čisto, v ceni do 160 Dim, iščem — po mogočnosti v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiifro »Sobica«. 19528-23/a Redka prilika! Beograd: Novo moderno trostanovanjsko vilo Trisob. stanovanje s pnitik.inaimi oddam 6 oktobrom ali septembrom Podj umska 20. 19647-31 Stanovanje 2 sob in kabineta oddam. — Istotam oddam Sati pri hišniku v Gosposki ulici št. 6. 19618-33 | Lepo sobo opremljeno ali prazno b Shrambo ali sobico prašna, majhno in »uho, toda v kleti, iščem, ponudbe na oglasni oddelek D™sob. .stanovanie | —J^T^ | -" V^JiE v centru ali bližina išče stalna mirna 6tramka 2 adrasiih oseb za november. Ce,nj. ponudbe na og.. odd. »J utra« pod »Točno plačilo 166«. 10664-31a z dolgom (center, vred- opremljeno ali prazno ASin r^rt\ rnunlam Zl ^ ---r____ IA Cn nost 400.000), menjam z manjšo (do 150.000) v Sloveniji. Zupane, Sto-jana Novakoviča sokače 4, profesorska kolonija. Beograd. 19555-20 Kupim hišo sobo. Janševa 14, Sp. Šiška, od 3.-7. ure. 19619-21 Stanovanje v novi vili, trisobno s kopalnico ln vsemi pritiklinami oddam za av- v mestu proti gotovimi do t all pozneje. Naslov 180.000 Dim. Ponudbe pod | v odd. Jutra. Solidno 32. odd. »Jutra*, na ogiasm 19670-20 I 19599-21 Enodružinsko hišico v južnem delu Ljubi jame kupim ali vzamem v najem. Ponudbe z navedbo cene im plačilnih pogojev na ogasni oddelek »Jutra« pod »Rožna dolina 27«. 19675-30 Stanovanje komfortno dveh sob, kabinet im pritiklin. eveotu-elao garaža, oddam v novi vili za avgust ak september. Costova »Inca 9 Bežigrad. l^2'31 Krasne parcele na najlenšem pTWt,n,rn v centru Most ugodno naprodaj. Ves gramoz ™ »ek nripranHjen. parcele so ora.;ene; zidava bo poceni. Oe'edfl«! pri Rab letu. Gostilničarju v Mo-19568-20 Vodni ml?" 'n žaea v večjem tndnstriij. kTflTn trniVanske okolice ugodno na,prodaj- Tnter®s»w!ii n*' Bp izvito na osr'»i»m ndde »Ju.t;ra« pod rrr^kn »ifin in Ia*a«. 195^6-20 Stavbne parcele v Trnovskem pristanu St-<*> nfl,orodai. Pojasni« da-ie Jakob GoM, Tm-^ka nji« L 1958T-20 Hiša novo zidana z gostilniškimi prostori in t mesečnimi sobami ter ple tarna takoj naprodaj. Pora ve • se Stari trg 16, v trgovini. 19674-20 Hiše, posestva, parcele kupite ali prod«st«_ naj Dvosob. stanovanje pa: ket, elektrika, priinklj ne. oddam, Glince X/13 Ob Gradaščici. 19660-31 Stanovanje 1 sobe im kuhinje oddam. Rožna dolina VI./4. 19678-21 Stirisob. stanovanje lepo, udobno, s ko~tl-nčodmeie ootom Realitetne | nico, plinom ln vsemi S Jo?«- pritiklinami. na najlep- oirame i §em feraJu gredl mesta takoj oddam proti zmerni najemnini. Naslov ogl. odd. »Jutra«. 19714-21 pisarne liana. Gledališka 4. 196415-20 Enodružinsko vilo komfortno (centralna, plim saraža. vri in bazen) prodam Potrebno 370.000 Dki Stanovanje L;rTr,w™ obnovljeno, večja ln gotovine vn prevzem . r,r1t.nrii- JVIV * i»I j tisoč Dim bipoieke. Ponud be na oelasni oddelek »Ju tra« pod »Mestni del Pod- manjša soba in prltikline odtfam za 1. september. Glince VII/2. 19718-21 dvema solidnima boljšima osebama ln kabinet za dijakinjo nižjih razr sred. šole. — Ciril Metodova 19-1. levo, sv. Jožef. 19625-23 —- suho«. Stanovanje a,li 2-sobuo s pritiklinami išče stranka brez otrok Ponudbe na oglasni odde-ek »jut.ra« pod »Redna in točna p.ačnica«. 19657-21a Mirna stranka išče eno- ali dvosobno stanovanje v Trnovem ali v bližini Mlrja. Po-tokar Felicida, Cerkvena ul. 15. 19725-21a Stanovanje eno ali dvosobno, s kletjo, prostorno, išče mirna stranka za 1. avgust ali september. Ponudbe z navedbo najemnine pod šifro »Plačujem točno« na ogl. oddelek »Jutra«. 19717-21a Enosob. stanovanje lepo, po možnosti s souporabo kopalnice. Iščeta novoporočenca za 1. september po zmerni ceni. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Reden plačnik«. •19689-21a Mirna stranka treh oseb. čista ln točna platnica išče v M. D v Polju dvosobno stanovanje s pritiklinami za 1. september ali prej Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod »H. H.« 19685-21a Sredi mesta oddam opremljeno, čisto zračno, mirno sobo. Poseben vhod. elektrika. Najemnina Din 280.—. Naslov: Prečna ulica 8. Tfilefon 2326. 10627-23 Pisarniška soba lepa, s posebnim vhodom v neposredni bližini glavne pošte se odda takoj v najem. Elektrlč na razsvetljava ln uporaba telefona všteta v nizki najemnini. Naslov se pblzve v ogl. oddelku »Jutra«. 19638-23 Veliko zračno sobo1 z 2 posteljama, e posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. PoHamski nasip 3?. 19671-33 Sobo s posebnim vbodom e stopnišča ali drvorišča., iščemo v društvene evrbe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Cen-urum mesta«. 19650-33/a Opremljeno sobo s kuhinjo ali s souporabo Iste v notranjosti mesta Iščem. Ponudbe pod »Snažno« na oglas, odd. »Jutra«. 19740-23a Pension at za dijakinje prvovoretmo stanovanje, hrana, pomoč prt poufcu. Pouk gtasovirja, nemška konverzacija. Cena 600 Din mesečno. — Oigoj, učiteljica. Gosposka ulic* 1