PoltnTna plačan« v gotovini Marmorna Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 225 Maribor, petek 3. oktobra 1930 » a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R*čun prt poštnem 6»k, zav. v Ljubljani it. 11.409 '•'i* m»se£no preie-nan v upravi ali po pošti 10 Din, do*tavl|«n n« dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Obrisi diktature v Avstriji V PRIMERU NEUSPEHA PRI VOLITVAH, BO IZVRŠILA SEDANJA VLADA NAJBRŽE DRŽAVNI PREVRAT. DUNAJ, 3. oktobra. Volilna borba je že v polnem teku in državni kancelar Vaugoin je že objavil svoj volilni program in gesla. Njegovo geslo je kratko: Avstrija in zvestoba domovini. Seveda je dvomljivo, ali po s tem geslom uspešno izvedel volitve. Pod takimi okol-nostmi so volilni izgledi za vlado Vau-goin-Seipel-Starhemberg zelo skromni. Z druge strani se vrše pogajanja za ustanovitev nacijonalnega liberalno-me-ščanskega bloka, katerega naj bi tvorili Landbund, Velenemci in nacijonalno-so-cijalna delavska stranka. Temu bloku naj bi se priključile tudi nemške nacijo-nalne strokovne cranizacije ter urad-ništvo, ki je nezadovoljno z načinom, kakor so vrgli dr. Schobra iz vlade. Nacijonalni socijalisti pojdejo samostojno v volitve. Štajerski in koroški Heim-wehr bosta kandidirala monarhiste. Kakor se govori na Dunaju, bo postavila svoje kandidate tudi monarhistična stranka, ki jo vodi polkovnik Wolf. Samostojno pojdejo na volitve tudi vlagatelji, kjgso z vojno izgubili svoje imetje. Razen tega obstoji že od prej neka s ed-nja demokratska stranka. Meščanske Briančou pouratek u Pariz PARIZ, 3. oktobra. Zunanji minister Briand se je snoči vrnil iz Ženeve. Ker so rojalisti napovedovali demonstracije proti njemu, je ukrenila policija obsežne varnostne ukrepe ter je bil kolodvor močno zastražen. Pred postajo zbrana množica je priredila Briandu viharne ovacije. Policija je aretirala okrog 40 rojalistov, ki so hoteli demonstrirati, vendar pa jih je že čez nekaj ur zopet iznustila. Na današnji seji ministrskega sveta bo poročal Briand o ženevski konferenci, o svojih razgovorih s Curtiusom in o prekinitvi italijansko-francoskih pogajanj. Drlouanje uulkana Uezuua MILAN, 3. oktobra. Na Vezuvu se že štiri dni opaža močnejše delovanje. Priš.o je do številnih eksnlozij in je izmetal vulkan pri tem cele tone žarečega vulkanskega materijala. Ponoči se vidi ognjeni svit daleč naokrog. Po znanstvenih poročilih vo-die observatorija na Vezuvu, nrof. MaJladre. se je včeraj popoldne 30 m visoki vulkanski stožec sredi velike- stranke so torej popolnoma razcepljene, njim nasproti pa stoji kompaktna socialistična fronta, ki razpolaga z velikimi gmotnimi sredstvi in dobrimi organizacijami. Vse to mora biti znano vladi Vaugoin-Seipel-Starhemberg in seveda zato nastane vprašanje, kaj potem, ako ostanejo v manjšini. Imenovanje dr. Dolfus-sa za predsednika, dr. Strafelle za generalnega ravnatelja zveznih železnic, iz-prememba v vrhovni upravi policije in žandarmerije ter osnovanje posebnega oddelka v notranjem ministrstvu, to so vsekakor koraki, ki govore za to, da računa sedanja vlada z diktaturo po volitvah. DUNAJ, 3. oktobra. Imenovanje dr. Strafelle za generalnega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic je izzvalo pri socijalistih silno ogorčenje in je nameravajo dobro izrabiti za volilno propagando. Zanimivo je, da so krščanski soci-jalci sami nasvetovali dr. Strafelli, da naj do vzklicne razprave zaprosi za brezplačen dopust. Strafelle je tej zahtevi takoj ugodil in že prosil za brezplačen dopust. ga žrela pogreznil za 20 m, pri čemer so padle podrtine v vulkansko odprtino in jo zamašile. Na ta. način je nastal zvišan pritisk na vulkanske mase in je na severnem in jugovzhodnem delu sektorja žrela pričel ognjenik bruhati lavo. K sreči pa prodira lava zelo počasi in se vrh tega naglo ohladi v žrelu samem, tako da ni nobene neposredne nevarnosti za prebivalstvo občin, ki leže ob vznožju tega nevarnega vulkana. Komunisti napadli naš konzulat u Hamburgu HAMBURG. 3. oktobra. Policija je aretirala tri mlade komuniste, ki so včeraj naoadii tukajšnji jugoslovanski konzulat in pobili na njem vsa stekla na oknih. STAVBNA KATASTROFA V NEW-YORKU. NEWYORK. 3. oktobra. Tu se je po rušila neka štirinadstropna hiša in po-konala 20 ljudi pod seboj; 13 je bilo težko ranjenih, za ostale pa je ie malo upanja, da bi jih rešili. 3. oktober 1929-1930 . Danes je obletnica zgodovinskega “ne, ko je Jugoslavija, močna in edinstvena postala dejstvo, uzakonjena z ’0ljo našega velikega kralja Ujedini-£‘ia, z voljo, ki je sintetizirala s tem £ln°m voljo in oporoko vseh naših pošlih poko.enj in vseh onih stotiso-~ev, ki so dali za ideal Jugoslavije, ^obodne in edinstvene, svoja življe-na bojiščih in na albanski Golgoti. Ko je kralj Aleksander s svojim "^nifestom od 6. jan. 1929 poračunal ® temno preteklostjo prvih 10 let občanka naše države, zavito v meglo *ezke in mnogokrat ostudne borbe za Partizanske interese, se mnogi niso znajti v novi situaciji. Dočim '° vsi pravi patrijoti občutili prijetno Izvest nove volje za pozitivno in konstruktivno delo, dočim so drugi s ^epso gledali na veliki preokret, pa se tretji zopet odločno postavili v P?sprotje z novim stanjem in s ti-rovarskim delom skušali doseči ™yratek prejšnjih razmer. Danes “Videvajo i oni skeptiki i velik del [potnih puntarjev proti novemu sta-da režim od 6. jan. 1929 obvla-■juJe nepremagljiva volja, da likvidira /8e. kar je v nedavni preteklosti ovi-^a»o narodne sile in ves narodni in jfr*avni razvoj. Tudi oni tretji, ki mo-^a,o računati z gotovimi dejstvi, se ^°*agoma pomHnfo in uvidevajo, da 6 ustvarja najboliše. kar je mogoče. Zakon od 3. okt. 1929 je toko dei-jtvo. S tem zakonom je t^S^nlena Jugoslavija in njena nova unravna j^delitev v devetero zdravih in živela zmotnih Hinio brez ozi^a na naVoršnekoli Hemencke rneie. Razvoi jjjjsih notraniih nrilik od uzakonitve jtippa .Tn"oslaviia ie jasno dokazal, p ie bil izvršen dalekovidni akt na-odne samoobrambe. To se ka*e na poliih rašeira narodnega živlio-zlasti tud? na polfct naro4neonrej?njega lanla v naši državi. Kdor danes med nf! nr*znava upravičenosti te^a "ta. služi posredno tuHm interesom. ^ Zakon od 3. okt. 1929 pa ne pome-Ha$Sarr,° novP):ra edinstvenega imena *a e države na zimai. arrm*k nomeni . začetek kr^enia poti za nravo ju-518s ,.vanRtvo. Danes je potem J nerodi v>ie obenem pojem velike nacije rsamo tako more Imonnl^tl in se viiati na način, da bo nrišia do ve-mednarodnega ud^da. h i03 -T,,,T0R^av,ia' frakor je danes ideal vseb velikih nronoved-Ostar p(itnstva. zato bo tudi nju J1 pn p-rb in ena zabava združita r”0v. Hrvatov in Slovencev, grb jj-jj a$tava Ju"oslav*ie. to obojn tla r,Pnrpman'1’ivo fn za v^čno !h f ni°nib meinb in c tnm "rfiom Vj (n. zastavo stole in p^d^io vsi pra-\UxVetlcl Hrvati in Srb? ^ p narodno fn državno ž'’d1enje 3- okt. .1929 naprej razvija na močni, realni osnovni črti, s koje ni stranpoti, na jugoslovenski državni in narodni misli. Na tej osnovi je kraljevska vlada dne 4. julija t. 1. pozvala vse pozitivne jugoslovanske sile na sodelovanje v duhu kraljevega manifesta od 6. jan. in zakona od 3. okt. 1929. Danes na obletnico zakona od 3. okt vidimo, kako se na vseh koncih in krajih države vrši akcija v tem duhu, kako se pričenja obnavljati naše politično življenje pod »vspicija-ml jugoslovanske misli, kako se javlja aktivno jugoslovansko življenje in z niim uniformiranje naših pogledov na državno in narodno edinstvo v smeri Jugoslovanske ideologije. Inavgurira-na je jugoslovanska politika, ki bo močnejša od leta do leta v vseh pa- nogah aktivnega življenja in bo celo državo v doglednem času spremenila v nepremagljivo trdnjavo. Značilno je, da je baš te dni predsednik bratske češkoslovaške reru-blike, Masaryk, podal izjavo, v kateri je dejal med drugim: »Jugoslavija Je močna država in za njo stoje sile Male antante In velika sredstva Francije«. Tako nas cene danes naši zavezniki, respe^tirajo nas pa tudi oni, ki nas ne ljubijo, in ne govore več o nas z zaničevanjem in prezirom, kakor so delali to še pred 2 letoma, ko smo se v strasteh politične borbe med seboj še celo streljali. Zato je zgodovinski 3. oktober za naš narod In našo državo velik praznik,. Tvrdka iULlO MEINL D. D. podružnica MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 7 priredi v petek, dne 3. oktobra in v soboto, dne 4. oktobra poskusno kuhanje kave na katero se cenjeno občinstvo vljudno vabi. Vsi dobrodošli! Rudniška katastrofa u Angliji LONDON, 3. oktobra. V premogovniku pri Walsallu je prišlo do eksplozije, pri kateri je našlo smrt 14 rudar< jev. Eksplozija je napravila poldruga miljo daleč naokrog močne razpoke V zemlji. Vzrok eksplozije še ni ugotov ljen. MOČEN POTRES V PERZIJI. TEHERAN, 3. oktobra. Snoči je bil tu močen potres, ki je napravil znatno materijalno škodo. Novice iz Studencev. Pri cerkvi sv. Jožefa popravljajo cesto Gradijo prepotrebni nasip, ki naj b! varoval cesto pred udorom. Pod cesto vodi namreč pot do izvirkov, kjer se večkrat vsujejo cele plasti kamenja in zemlje po bregu navzdol. Bila je že nevarnost, da se oddrobi polovica cestc in zdrkne proti Dravi. — Studenški Sokol pripravlja ljudsko igro »Revček Andrej« ček«. Igrali bodo samo člani in članice. Sokol si je nabavil tudi svoj lasten zlož-Iji^, oder, ki ga lahko v eni uri postavi v telovadnico. — Br. Lintner bo vodil letošnjo plesno šolo studenškega Sokola. Hišni lastniki mesta Maribor, katerim se te dni dostavljajo pole za popis koles (biciklov), se opozarjajo, da jih vrnejo natančno popolnjene vojaškemu uradu mestnega načelstva v Mariboru« Slomškov trg št. 11 tekom 4 dni po prejemu, sicer bodo najstrožje kaznovani po obstoječih kazenskih določbah. — Koncert v mestnem parku bo v nedeljo od pol 11. do 12. ob lepem vremenu priredila godba »Drave«. — Vsled polaganja plinskih cevi ostane Stolna ulica od 1.—10. t. m. za vsak promet zaprta. — Zopet nezgoda v kurilnici dr2. železnice. Sinoči je 54letni strojevodja Filip Ga-brijan med službo v kurilnici tako nesrečno stopil z levo nogo s stroja, da sl je pri padcu nalomil levo nogo v členkih. Ponesrečenca so z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. — Najdene stvari. V mesecu septembru so bili policiji Izročeni sledeči najdeni predmeti: kopalna čepica, ženski sukneni pas, 2 leposlovni knjigi, par ženskih nogavic, 2 dežnika, nikliasta ura, škatlja cigaret, zlat prstan, 2 moška jopiča, kos parhenta, 2 listnici, manjši denarni znesek. 2 ročni torbici. Vzroki danainje gospodarska krize NAŠI PRIDOBITNI KROGI IN VPRAŠ ANJE PLAČ MEŠČENCEV. MAGISTRATNIH NA- V zadnji številki »Socialne Misli«, ki izhaja v Zagrebu, označuje dr. Božidar Adžija kot najvažnejši vzrok današnje gospodarske krize: nizke delavske mezde in nizke plače velikega dela privatnih in javnih nameščencev in radi tega njihova preslaba kupna moč. Kako stojimo v tem oziru pri nas v Jugoslaviji, nam kaže statistika mednarodnega urada dela, ki v svojem znan-stveno-statističnem oddelku vodi evidenco o delavskih mezdah in plačah name-ščecev (nominalnih in realnih) v poedi-nih državah. Dočim nam nominalna mezda pokazuje faktično višino mezde, to je, koliko ima delavec oziroma nameščenec poedine stroke ali kategorije dnevnega, tedenskega ali mesečnega zaslužka, nam realna mezda kaže, katere in koliko življenskih potrebščin si delavec ozir. nameščenec more za svoj zaslužek v dotični državi nabaviti. Ako izračunamo na eni strani povprečnino med mezdo najbolj in najslabše plačanega kvalificiranega delojemalca, na drugi strani pa ugotovimo obstoječe cene življenskih potrebščin, dobimo številko, ki nam označuje višino realne mezde in življenskega nivoa v dotični državi. Med narodni urad dela je vzel kot temeljno realno mezdo in življenski nivo delavca v Angliji ter ga označil s številko 100. Taka tabela za poedine države izgleda tako-le: Zedinjene države 180, Kanada 160, Angleška ICO, Švedska 85, Holandska 82, Nemčija 70, Francoska 56, Belgija 53, Češkoslovaška 45, Jugoslavija 31. Iz tega pregleda vidimo, da je realna mezda najboljša v Zedinjenih državah, ker si more tamkajšnji delavec za svoj zaslužek nabaviti za 80% več življenskih potrebščin ko angleški delavec, kanadski samo za 60% več, dočim nemški delavec celo za 30% manj ko angleški a jugoslovanski za 69% manj. Ali še jasnejše: Po današnji ceni moke bi mogel angleški delavec kupiti za svoje prejemke 100 kg moke, ameriški 180 kg, nemški 70 kg, francoski 56 kg, a jugoslovanski samo 31 kg. Ali si je mogoče misliti jasnejše slike o bednem položaju našega delavca in nameščenca? Ali je potemtakem čuda, da se trgovci in obrtniki pritožujejo, da je kriza, ker ni odjemalcev? Kar si delavec in uradnik prislužita, gotovo vse zopet izdasta za življenske potrebščine, med katere spadajo v prvi vrsti stanovanje, hrana in obleka. Ker so dandanes stanovanja zelo draga, ostane manj za hrano, najmanj pa za obleko, katera se kupi samo v skrajnem slučaju, ko je stara že vsa obnošena in zakrpana. Koliko ostane pri teh razmerah takemu revežu za higijeno in kulturne potrebe, si vsak lahko napravi sodbo. Kdo je n. pr. bil v predvojni dobi najboljši odjemalec? Mar ne javni nameščenec, ki je imel dobro in stalno plačo: Po prevratu pa ie pri nas javni nameščenec in vpokojenec največ trpel. Blago ie primoran odplačevati v obrokih in še teh ni v stanu redno plačevat'. Avstrijski javni nameščenci so veliko na boljšem, čeprav je Avstrija vs.ed zloma morala prevzeti največ uradništva in vpokojencev. Kakor poročajo časopisi, je avstrijska vlada sedaj vnovič določila 15 milijonov šilingov za izboljšanje prejem kov svojih nameščencev. Tudi pri nas se obeta izboljšanje polo žaja javnih nameščencev. Sicer ne smemo biti v tem pogledu preveliki optimisti, a priznanja vredno je že to, da se je na tem polju, ki so ga prejšnji režimi docela zanemarjali, sploh začelo orati. Menda ni pametnega človeka, ki koristnosti teh ukrepov ne bi priznal in se jih veseli, saj bodo zelo blagodejno vplivali ne samo na prizadete neštete družine nameščencev, marveč tudi na naše gospodarstvo, zakaj čim večje dohodke bo imelo uradništvo, tem več bo lahko izdalo oziroma tem lažje bo lahko izpolnjevalo svoje obveznosti in s tem večjim veseljem bo vršilo svojo službo. Ali je to treba še posebej dokazovatig Kaj mi je potisnilo pero v roko, da kljub temu pišem o" tem? Na mariborski magistrat so napravili nekateri pridobitni krogi vlogo, v kateri utemeljujejo potrebo po znižanju plač! S to zahtevo so prišli v času, ko je država že nekaterim kategorijam izboljšala položaj, drugim pa ga bo po novem letu tako, da so nekatere kategorije mariborskih mestnih uslužbencev že danes na slabšem napram državnim, gotovo pa napram uslužbencem drugih mest, n. pr. Ljubljane in Zagreba, da o inozemstvu, n. pr. Dunaju, kjer so vpeljali že 14 plačo, niti ne govorim. Poleg tega pa je vsem znano, da je mariborski trg eden najdražjih v Jugoslaviji. Bivša ljubljanska in mariborska oblast sta za svoje nameščence znatno bolje skrbeli kakor država, pri tem sta se sklicevali na to, ua države, ki svoje nameščence tako beraško plačuje, nista hotel’, vzeti za vzgled pri določanju uradniških plač. Tako stališče je edino pravilno. Smatrajmo, da so se mariborski pridobitni krogi s svojo spomenico prenaglili in da bodo popravili krivico, ki so jo prizadejali s svojo vlogo mestnemu uslužben-stvu. Mar ibarski in dnemi dr Mi Petdesetletnica požrtuoualne narodne delauke Jutri 4. trn. bo obhajala polstoletnico življenja v svojem tihem domu v Krčevini vrla narodna delavka, gospa Terezija Švarcova, žena upokojenega železniškega uslužbenca, ki je nad 30 let svojega življenja posvetila neumornemu, požrtvovalnemu in nesebičnemu delu za prosvetna in humana društva. Kot 16-letno dekle je iz Škocjana na Dolenjskem kot hči kmetskih staršev morala v svet za samostojno eksistenco. Usoda jo je zanesla v Trst, kjer je takoj pristopila k Čitalnici, kot pevka h »Kolu« in k tam-buraškemu zboru g. Vogriča. Ob ustanovitvi »Sokola« je postala takoj izvršujoča članica, sodelovala je v narodnem gledališču in pri vseh drugih narodnih društvih. L. 1901 je prišla iz Trsta v Maribor. Takoj je začela sodelovati pri Dramatičnem društvu in podružnici CMD, pri kateri je bila vsa predvojna leta agilna na-birateljica članov in blagajničarka. V vojnih letih je — uvedena po pokojnem dr. Rosini — sodelovala v vseh tajnih jugoslovanskih akcijah. Za majsko de-ldaraci'0 je — vkljub grožnjam pobesnelih nemškutarjev — nabrala 3000 podpisov. Ko je »Mariborski delavec« pozval ženske na pomoč koroškim ranjencem, je bila zopet prva na mestu in takorekoč dan in noč je vztrajala na kolodvoru, kjer ie deloval Rdeči križ, ter vršila samaritansko službo. Sodelovala je pri ustanovitvi Slov. ženskega društva in kot odbornica zbirala članice. 2e svoj čas je sodelovala pri ustanovitvi Sokola - matice in telovadila pri njem do 1. 1928, ko je morala radi bolezni opustiti telovadbo. Ko so 1. 1919 Slovenci prevzeli mestno Olepševalno društvo v svoje roke, je ot edina ženska v odboru nabrala 2000 SSIMT© ; Graf siki: Od danes dalje: 100% dunajski zvočni film: Dusiajj, Kiesio pesmi.. • Prvovrstna dunajska veseloigra. Max HANSEN, Paul MORGAN, Siegfried ARNO, Charlotte ANDER Igo SYM. Union: Od danes do vključno nedelje, sen-zacijonelni dvojni spored: ? I G E I 100% nemški govoreči film. Strašen doživljaj kriminal, komisarja Brandta Kot drugi spored: KEn-Tim-tfm 100% angleški zvočni film. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Preselitev kolonije pod državnim mostom. I Danes so se zadnji deložiranci, ki s0 i se nahajali pod oboki državnega mostu. : vselili v barako za deložirance v Krabe' j viča Marka ulici. Kakor znano, so se Pr' | votno v smislu tozadevnega sklepa Me' ; stnega občinskega sveta vselili v to ba* 1 rako samo v Maribor pristojni deloZ*' mariborsko gledališče Petek, 3. oktobra. Zaprto. Sobota, 4. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«. Premijera. Nedelja, 5. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«. Pondeljek, 6. oktobra. Zaprto Torek, 7. oktobra ob 20. uri »Sen noči« ab. B. tresne v našem gledali-večer. Za ljubko 6o5pa miniatrauka Sinoči smo doživeli šču že drugi prijeten _______ Šekspirjevo ljubezensko komedijo smo uživali sinoči ob Nušičevi politično-dru-žabni satiri »Gospa ministrovka«, ki je izborna slika malomeščanskih nazorov o političnem življenju, pa obenem tudi živo realistična slika razmer samih in dogodkov, kakoršne smo v zelo podobnih izdajah doživljali tudi pri nas. Sijajno je gospa Štefka Dragutinovičeva kreirala tip »gospe ministrovke«, Živke Popovičeve, žene ministrskega uradnika, ki po političnih prilikah, ker »naši« sestavijo .vlado, postane član kabineta. Ni dvoma, da je ta kreacijo med najboljšimi, kar jih je doslej na našem odru podala gospa Štefka, in teh ni malo. Znašla se je v sredi mestoma zelo težavne situacije in je ostala na višku do konca. Skrbinšek je ustvaril isto tako izboren tip njenega zeta Cede Uroševiča, gdčna Kraljeva pa hčerko Daro. Nič ni zaostajala gdč. Sa-vinova kot ministrovkin sin Raka. Tudi ostale vloge so bile skoro brez izjeme v dobrih rokah, zlasti so bili dobri Joško Kovič kot minister, doma pa velik copatar, Grom, kot stric Vasa, Tovornlkova kot Soja, Tomašič kot polizani galan dr. Ninkovič, Furijan kot častni konzul itd. Gdč. Starčeva nekoliko pretirava v vlogi sobarice Anke. Prizori, ki se gode ob imenovanju novega kabineta v stanovanju gospe ministrovke in zlasti prizor, ko sprejme gospa ministrovka /se sorodstvo, so bili podani s plastično reali-stiko in so spominjali mestoma na rusko šoio. G. Joško Kovič je tudi z našludi-ranjem te igre kot režiser ponovno dokazal svojo znatno sposobnost in nam vsekakor pripravil večer poln neprisiljene zabave in užitka. Obisk je bil prilično enak, kakor prvi večer. Občinstvo pa je pokazalo, da mu je ljubši domači milič in je igralce ponovno z burnim ploskanjem klicalo pred zastor. Tudi smo sinoči že opazili večjo točnost občinstva pri prihodu v gledališče. Ugodno je vplivalo tudi, da so bili odmori med dejanji prav kratki, in samo želimo, da bi to bilo tudi v bodoče tako pri vseli predstavah. ranči. Na predlog soc. političnega ara^ pa je pozneje mestni upravni odb°r dovolil vselitev tudi vsem ostalim del°' žirancem, da se bo mogel prostor P° mostom zagraditi tako, da bo vsaka na' članov in tako pripomogla, da so Slovcn- : dalina naselitev na tem kraju onemož0* ci tudi na občnem zboru imeli odločilno J čena- s tem se ie baraka za deložirance večino. V odboru tega društva deluje še ! skoro že docela napolnila. Ta baraka) danes kot edina ženska odbornica z ve- ! zgrajena zelo priprosto. Prostori nis likimi uspehi. L. 1919 je ob u Sano vit- oddeljeni drug od drugega, poda ni, vi Glasbene Matice pristopila kot usta- | c,’"‘en ne, oziroma so namesto oken naVa* novnica, deluje ves čas v odboru in pev- !dne odprtine. Za bivanje čez zimo ta ba* skem zboru že 11 let in se je udeležila ralca v stanju, v kakršnem je sedaj, PaC tudi vseh turnej Glasb. Matice. Obenem i ni Primerna. Kljub temu prihajajo nepr®' pa sodeluje kot sportašica v odboru ko- j stano novi Prosilci, ki so jim bila stafl^ lesarskega društva »Perun« in maribor- ! vania odpovedana in stojijo pred delo* skega pododbora koturaškega Saveza i žacij°- S povzdignjenimi rokami prosil0' da se jih sprejme v omenjeno barak®1 Tega bi vspričo primitivnosti te barake gotovo ne storili, če bi imeli stanovanj®' Jugoslavije, je soustanovnica pevskega društva »Luna« in glasbenega društva »Lira« za Krčevino - Košake, delavna,- )9< odbornica blagajničarka kraj. odbora ' pa četudi najslabša, drugje na razp°ia Rdečega križa v Krčevini itd. j go. Dokaz, v kake razmere smo zašli P° Nedvomno malo je žensk, ki bi cela j ukinitvi stanovanjske zaščite. — desetletja žrtvovale toliko časa in truda I Dobra dijakinja dobremu narodnemu delu. Zato gospej ! išče inštrukcij za hrano in stanovanje a* bvarcovi ob njeni petdesetletnici naše ! za honorar. Ponudbe pod »Vestna učit6' tople čestkke in iskrena voščila, da bi ; ljica« na uredništvo »Večernika vztrajala še mnoga, mnoga leta v svoji mravljinski pridnosti in delavnosti! Piloti nedeljskega mitinga u (Tlariboru Charles Riley je rezervni letalski poročnik angleške vojske. Pilotažo je dovršil v starosti 17 let. Ima sijajne uspehe v akrobaciji in v poletih na dolge proge preko kontinentov. Nebroj aparatov je že peljal v Afriko, tri je pripeljal tudi že v Jugoslavijo iz Anglije in sicer dva za Zagreb in enega za Beograd. Vsi aparati so marke De Havilland. Mijo Jankovič je pilot zagrebškega aerokluba. Pilotažo je dovršil pred 6 leti in slovi kot eden najboljših pilotov naše države. Od ostalih pilotov še nimamo točnih podatkov. Aeroplan Motli Puss je trosedežnik, za pilota in dva potnika. Ima motor Gipsy 111 z 120 HP. Maksimalna brzina 210 km. Potovalna brzina s polnim tovorom 180 km na uro. Aparat je najnovejše konstrukcije tovarne De Havilland, eriokrilnik, limuzina z najmodernejšim komfortom. Gipsy Moth je dvokrilnik za dve osebi. Motor je Gipsy 85 HP. Z istim tipom je preletela Miss Jonson progo od Londona do Avstralije. »Lojze«, sijajno uspela konstrukcija i«. Posnemajte! . Na proslavi godu kaznilniškega ®aa učitelja g. Miška Cizelja se je na predlo* bolniškega blagajnika gosp. Florjančič* zbralo 80 Din v korist ubogih primorsk*” žrtev ter denar izročil begunskemu f0ll< du klubu »Primorje«. — Ljudska univerza v Mariboru.^ , Dne 6. oktobra bo otvoritev letos®! sezone in sicer s predavanjem domaČe2a znanega zgodovinarja g. prof. Baša gospodarskih podlagah v zgodovini ribora. Predavanja se vrše tudi nada® v kinu Apolo. — Rdeči križ na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na P0" brežju priredi v nedeljo, dne 5. oktobf dramatični večer v gostilni gospe R _ ko. Uprizorili se bosta »Pogodba«, ye” seloigra v dveh dejanjih in »Pol vi®” pol vode«, veseloigra enodejanka. Za^e/ tek ob 17. uri, — vstopnina za sedeze Din in 4 Din, stojišče 2 Din. Ker je dobiček namenjen za kritje stroškov J* novi oder, vabi odbor k obilni udeleZD' 3 senzacije Velike kavarne. *i Petek 3. pondeljek 6. Akordeon virt®° 3 Artnerji. Sobota 4. nedelja 5. Balalajka - JazZ Sokolov. Torek 7. Svengali. Trafikanti a* četrtek 9. čudežni teleP^ našega^ rojaka ing. B,oudeka iz Ljubija- se obveščajo, da se glavna zaloga ne, o čegar aparatu je naša javnost že j ka v Mariboru preseli dne 5. I* mnogo čula. preseli dne 1 Miklošičevo ul. 6. V Maribor u, dne 3. A. iyju. AlarihorsKl VttCKNlh jutra stran 3. Ford v amazonskih pragozdlh ZANIMIV EKSPERIMENT Z OGROMNIMI PLANTAŽAMI KAVČUKA. Ford je v Braziliji ustanovil svoje novo carstvo: plantaže kavčuka. O tem zanimivem Fordovem eksperimentu či-tamo v »The West Coast Leader«, ki izhaja v Limi, izčrpno sliko. Okoliš, na katerem namerava Ford urediti največje Plantaže kavčuka na svetu, je ob amazonski reki, ob vzhodni obali Tapajoza, in se razprostira od Santarema skoro čisto do naselbine Itaitube. Obsega prilično 6500 kvadr. kilometrov. Položaj je za Sojenje kavčukovega drevja naravnost idealen. Tapajoz je v nasprotju z ostalimi kalnimi rekami amazonske doline gorska reka s svežemodro vodo. Na nekaterih mestih je nad 10 km širok. Kjer je danes mesto Santarem, se je svoj čas izkrcalo nekoliko rodbin iz južnih krajev Zedinjenih držav, ki se po ameriški državljanski vojni niso hoteli pokoriti Uni- H, ampak so se raje izselile v Brazilijo, kjer je še takrat vladalo suženjstvo. Izdale so si vzvišeno mesto, petnajst kilometrov južno od Santarema, kjer še danes v velikih množinah goje sladkorno Peso, svilo in koruzo. Ker so se ženili z domačini, se je kmalo pristna ameriška kri premešala. Področje, za katero je dobil Ford kon-Cesijo, še niti ni docela preiskano in vodi skozenj le malo poti. Smatrajo, da je Ta-Paio - okrožje najbolj bogato na nedotaknjenih zalogah divjih gozdov kavčuka v celi amazonski dolini. Tudi drugih vrst drevja je tam na milijone. Tudi frde nekateri, da bregovi in hribi vsebujejo razno mineralno blago. Morda ži-Ve tam še nepoznana indijanska pleme-na- Ford ima koncesijo za pravico izkoriščanja zemlje, ki jo je dobil od države Para. Koncesija vsebuje tudi prostost od 1?vni/nih carin za 12 let. To je vsekakor Zt5attia pridobitev, ker sicer država Pa-ra Pobira od vseh predmetov visoke iz-v°zne carine, na katerih bazirajo v glavam njeni dohodki. Ford je tudi od bra-2iiijanske zvezne vlade dobil pravico, da ^osto carine uvaža vse predmete, ki so Potrebni za kultiviranje zemlje v svrho Sajenja kavčukovega drevja, za prireja-kavčuka za izvoz in za fabrikacijo gumijevega blaga. Lahko gradi tvornice 'n ustanavlja podjetja, ki so v zvezi z vsem delom na tem področju. V prvi vrsti pa je Ford storil tudi ko-£ake za dobro zdravstveno stanje ljudi, pterim je poveril upravo plantaž. Pri j^n ni pozabil tudi domorodcev in njihovih rodbin. Domorodci v amazonskem področju so zelo slabotni. Vse je okuženo z malarijo, rumeno vročico, spalno boleznijo, raznimi spolnimi boleznimi itd. S tem je paralizirana delovna sposobnost prebivalstva. V prvi etapi je Ford poslal na jug 25 Amerikancev. Da se jim ni treba boriti s primitivnostjo divje prirode, jih spremlja motorna ladja »Lake Ormac«, ki se je vsidrala blizu njihovega tabora in jim bo v prvem času služila kot dom. Na njej so prostorne sobe za častnike, moštvo in plantažne nameščence, dvorana za zabavo, salon, dvorana za telovadbo, zobni atelje, bolnica z operacijsko dvorano, krojači, čevljarji itd. Zunaj pa že grade velik kompleks stanovanjskih hiš. Izkrčili so že velik del pragozda in sade že kavčukovo drevje. Koncesija določa, da se mora v prvih štirih letih letno zasaditi 400 hektarjev zemlje s kavčukovim drevjem. — Kavčukovo drevo potrebuje 6 do 8 let, predno dozori, da pušča smolo. Zato bo minilo še precej časa, predno se bo moglo ugotoviti, ali se bo izplačalo, še naprej saditi kavčukovo drevje. Za milijon dolarjev strojev in blaga je nakopičenih na »Lake Ormacu« in na barki »Lake Farge«: gradbeni materijal, bolniške priprave, zdravila, radio aparati, fotografski materijal, pohištvo, poljedelsko orodje, stroji za zgradnjo cest, za električno centralo, za žage, čolne, motorne ladje, stroji za čiščenje vode itd. Delavnih sil je v izobilju. Fordove plantaže bodo za delavce raj na zemlji. Prvič v življenju se jim bo nudila prilika za zaslužek. Večinoma so se tudi dozdaj bavili z nabiranjem kavčuka, toda prekupčevalci so jim delo silno slabo plača- li, in še to ne v denarju, ampak s slabim blagom, svilenimi tkaninami, municijo in orožjem, z rumom in drugimi nepotrebnimi predmeti. Sedaj bodo dobivali od Ferda samo denar. Govorijo, da bo Ford po povratku iz Evrope obiskal osebno tudi te kraje in da se hoče 1000 km daleč zapeljati po amazonski reki in obiskati svojo »koncesijo«. Seveda bodo ljudje v velikih množinah prišli gledat tega »čudotvorca«, ki je Brazilijo osrečil že z nad 60.000 svojimi avtomobili. Tam ga ljudstvo smatra za nekakšnega polboga. Če se mu posreči, amazonsko dolino prebuditi iz dozdaj-ne gospodarske letargije, bo storil svetu vsaj tako veliko uslugo, kakor jo je s svojimi avtomobili. Birma — dežela brez otrok SILNA UMRLJIVOST NOVOROJENČKOV. NO PLEME. SLABOKRVNO IN SLABOT- Vatikansko glasilo je objavilo te dni Pismo nekega misijonarja iz mesta t°ungoa v Birmi, ki se more upraviče-1,0 imenovati dežela brez otrok. Umrljivost otrok v Birmi je težaven Problem, ki je že od nekdaj dela! misijonarjem velike skrbi. Gustavo Mario, ki ie v letih 1920 in 1921 posetil razne ^toliške misije, je izjavil pri neki pri-*ki, da se razvije na Kitajskem ena iz-Preobrnjena družina v 50 letih v celo naselbino, dočim je v Birmi položaj rav-r‘° nasproten. Tamkaj število prebiva'-^ev krščanskih vasi stalno pada. Seve^ da v se to ne dogaja radi prestopanja v rsčanstvo, ki nedvomno tudi v pogle du umrljivosti dece ugodno vpliva. Po P°Sanskih vaseh znaša namreč umrlji-°st otrok 90, v krščanskih pa 80 od-stoikov. Birmani in Kariani so precej neplod-l- Iz krstnih knjig je razvidno, da rodi na mati povprečno vsaka tri leta. Po-ostejši porodi so prav izredni primeri. Um Pri tcm uP°števamo, da vrh tega re 80 odstotkov otrok, potem posta->n vsakoniur jasno, da birmansko tevv riansk° Pieme izgineva. Čeprav je izv> točne podatke, vendar je v J? Vsakega dvoma, da umre v Birmi f>reti,'e*0 ve^ ^akor se ® roc*'-v “eklo leto je bilo v mestu Toungoa Ha 1Jlesec'i1 krščenih 22 otrok, od katerih je .sta ostala živa samo dva. Neka mati fcvl^la 7 otrok, a ni ostal niti eden pri i)0 Je$u’ drugi, ki je imela 10 otrok, so r > vsi v starosti dveh mesecev. In ti primeri bi se mogli vrstiti brezkončno. Čudno je vsekakor, da pomro otroci o-bičajno že po prvem mesecu. Mesec dni so polni življenja, nato pa nenadoma oslabe in v nekaj urah umro. Videl sem jih toliko in ne morem tega nikdar pozabiti. Obiskoval sem te hiše in prinašal starišem zdravila, a je bilo vse zainan. Umirajočim malim bitjem ni bilo več pomoči. Vzroki? Iskati jih je treba predvsem v organski slabosti plemena. Birmanci so slabokrvni in brez mišic. Jedo večinoma kuhan riž brez soli in razna zelišča papriko. Žive sredi neprodirnih gozdov, kamor nikdar ne posije solnce in kjer se čuti le vonj divjih šum, trav in razpadajočih živali. To vse pospešuje malarijo. Domačini kakor tudi misijonarji silno trpe na malariji. O kaki higijeni seveda ni govora in občutno je tudi pomanjkanje vode. Treba samo pomisliti na silne napore pri obdelovanju riževih poljan po brdih in na slabo hranljivost hribovskega riža, pa postane takoj vsakomur jasno, zakaj so tamkaj ljudje tako slabotni. Zadostuje samo enodnevni post, da prično umirati, ubija jih enourni napor. Drugi glavni vzrok velike umrljivosti otrok je nepoznanje higijene in pravilne hranitve otrok. Že 15 dni po porodu dajejo otrokom riž. Misijonarji se zaman trudijo, da bi domačine odvrnili od te nevarne metode. Domačini pač mislijo da otroci ne morejo živeti brez riža. Kes je, da matere nimajo dovolj mleka, nerazumljivo pa je, da skušajo mleko na- Dsnes! Zvečer ob 20. uri v stolnici Daifiies5 veliki cerkveni koncert „Dturgifa Oomestica^ od T. A. Grečaninova, izvaja mešani zbor »Glasbena Matice" °riskrbite si pravočasno vstopnice pri Brišnikovi ali Hoferj u! r ;=VV ■ domestiti potem z rižem. Otrok ne kopljejo, ali pa v nečisti vodi brez mila. Matere tudi ne poznajo plenic in tako so otroci podvrženi vsem mogočim bolei-nim, od pljučnice do težkega kašlja. Da bi mati izročila svoje dete kaki dojilji, o tem r" .iti govora. Zenska, ki bi lahko dojila t. dete, ne bo nikdar privolila v to iz strahu, da bi se potem njeno lastno mrtvo dete maščevalo nad njo. Misijonarji se trudijo z vsemi močmi, da izboljšajo te žalostne razmere. Otvo-rili so dečje dome po hribih, na vsaki postaji so farmacevtske ambulance, kjer se dobi vse, kar potrebujejo otroci. Toda to še ne zadostuje. Pregloboko so pač ukoreninjene v narodu razne grde razvade in običaji, preveč je še razširjeno poganstvo, ki ovira delo misijonarjev. Preljubi Sueti Urban ...! Razni vinski patronl v raznih deželah. Stojimo pred početki vinske trgatve, velikega praznika v naših vinorodnih krajih. Vinogradniki so si želeli za te dni še solnčne toplote in svetlobe, da bi jim grozdje čim lepše dozorelo in čim več stopinj sladkorja dobilo, in popevali so na tihem na čast patronu naših goric: Preljubi sv. Urban, ti dober naš mejaš . . .! Sveti Urban, ki ga pri nas in tudi po mnogih drugih deželah častijo kot zaščitnika goric, je bil prvi papež tega imena in je umrl v tretjem stoletju po Kristusu mučeniške smrti. Njegovi ostanki so hranjeni v samostanu Esteinu v Dolnjem Alzaškem. Seveda ni imel ta svetnik z vinarstvom nobenega posla. Pač pa je imel zasluge za vinarstvo drugi svetnik, sveti Kilijan, prvi škof \viirz-burški. O njem pravi zgodovina, da je prvi prinesel vinsko trto na Frankovsko in ga tam tudi imajo v časti kot patrona vina. Vinogradniki v Porenju pa imajo zopet drugega patrona, svetnika, ki je pri nos gasilski patron: svetega Florijana. O tem svetniku se pripoveduje, da sod, iz katerega je jemal vino za svoje reveže, ni nikdar usahnil. V Bacharachu — tudi ob Renu — častijo kot vinskega patrona sv. Wernerja, v Pfalzi pa sv. Ci-rijaka. Francozi imajo za vinskega patrona sv. Medarda iz Noyona, o katerem pripovedujejo, da je s svojo molitvijo pripravil tatove grozdja do tega, da so tatvine opustili. Tudi dve svetnici ste med zaščitniki trsnega soka: Sveta Otilija in sveta Huma. Posebne patrone imajo v Franciji trgovci z vinom in sicer sv. Vincenca, sv. Jakoba in sv. Miklavža. Nobena legenda o teh patronih pa nam ne pove, kateri izmed njih je imel najraje vino, to najplemenitejšo zemeljsko pijačo. Stari Grki in Rimljani pa so imeli posebnega vinskega boga, Baccha, ki so ga častili z izrednimi svečanostmi. Spori ISSK Maribor:SK Železničar V nedeljo 5. t. m. se nadaljuje borba za prvenstvo v nogometu. Na igrišču ISSK Maribor se srečata letošnji prvak ISSK Maribor in tretjeplasirani SK Železničar. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu in sicer ob 15.30. Predtekmo ob 13.30 odigra rezerva ISSK Maribora proti rezervi SK Železničarja. Iz LNP. LNP sporoča vsem klubom, da igralci, kri prestopijo v drug klub, tudi v času, ko imajo pravico nastopanja v prijateljskih tekmah, ne smejo igrati prvenstvenih tekem v rez. moštvih. S takojšnjim suspenzom se izroči kazenskemu odboru igralec Priveršek Anton (ISSK Maribor) zaradi incidenta pri tekmi Maribor:Svoboda dne 28. IX. Za SK Svobodo, Maribor, se verificira s pravico nastopa v prvenstvenih tekmah 24. III. 1931 Janžekovič Josip. ISSK Maribor, upravni odbor. Drevi ob 20. odborova seja v hotelu »Orel«. Tajnik. „5ladki“ jubilej V obsežnih dvoranah berlinskega »Novega Sveta« je pravkar zanimiva razstava, ki jo je priredila Zveza slaščičarjev ob proslavi 301etnice obstoja Zveze. Seveda na razstavi niso samo sladkosti. Če vstopiš, se ti zdi, da si prišel v kraljestvo bajk. Vse kar premore fantazija brartov Grimm, Hauffa, Andersena, vse to je sladka umetnost pretvorila v žive like. Najdete tam Janka in Metko, čarovnico, rdečo kapico in volka, princese in prince iz daljnega vzhoda, začarane kraljičine, palčke in zmaje itd. Vidite pa tudi avtomobile s potniki, diname, stroje, motorje in na njih zaljubljene pare, vse to zelo realistično izdelano —>• iz sladkorne tvarine. ■Jubilej jedilnega uoža Nemški listi se spominjajo na to, da praznuje v Nemčiji letos jedilni voz svojo SOletnico. Seveda pa je Amerika-nec Pullmann že mnogo poprej spravil v promet prve restavracijske vozove. Toda tudi ti vozovi niso bili prvi restavracijski vozovi. Že stari Rimljani so poznali to napravo. Rimski publicist Plinij pripoveduje v svojem »Prirodo-slovju« o jedilnem vozu, s katerim je cesar Neron z vsem svojim dvorom potoval v Gnovo. Dva priklopljena voza, prednika sedanjih D-vozov, sta spravila cesarja v zaželjeni kraj v 54 urah. Vozova sta imela 4 prostore in sicer kuhinjo, spalnico, stanovanjsko, avdi-jenčno in jedilno sobo ter prostor za telesno stražo. Plinij navaja tudi znameniti jedilni list, po katerem se je tedaj obedovalo v dvornem jedilnem vozu. Posmrtna polemika dueh uelikanou V svojih spominih, ki jih je bivši francoski min. predsednik Clemenceau končal v hipu, ko mu je že smrt stala za vratom in ki so izšli šele po njegovi smrti, posveča avtor cele odstavke svojim stikom in odnošajem do maršala Focha. Več odstavkov CJemenceaujevih spominov je ostro pisanih proti najvišjemu poveljniku zavezniških armad. Polemika se bo nadaljevala, ker francoski listi že najavljajo izdajo Fochovih vojnih spominov, ki bodo razmerje med Clemenceaujem in Fochem postavili v popolnoma drugo luč. Spomini maršala Focha bodo izšli 23. jan. 1931 sočasno v raznih deželah in jezikih. Najavljeni Fo-chovi spomini vzbujajo že sedaj nestrpno pozornost celega sveta. Najbolj obiskano kopališče Jugoslavije je Vrnjačka banja, ki je imela tudi letos vkljub slabemu vremenu 20.000 gostov, dočim znaša poset povprečno letno 30.000. Vrnjaška banja se neprestano modernizira. Sedaj je zgrajena nova električna centrala, do prihodnje sezone pa bo zgrajena tudi tramvajska železnica do postaje. Tudi bodo zgradili moderni zdra viliški salon in asfaltirali ulice. Vse to bo stalo krog 50 milijonov 80.000 gramofonskih plošč zgorelo je pri ogromnem požaru v tovarni za gramofone in gramofonske plošče Frick v Pragi dne 24. tm. Škoda znaša več milijonov Kč. Stoletnica Urugvaja. Svet Društva narodov je pooblasti! generalnega tajnika Društva narodov Sir Erika Drumonda, da se udeleži svečanosti lOOletnice Urugvaja v decembru tl. Sfrsn t MartFrtrsfl V F ? F J? V T K 7,,?r* V Maribor«, dne 3. X. 1930 mtmmmmmmmmammmmmamammmtBua K. M. Capek - Cbodi Jindri Romu. — h češčino prava) dr. Fran Bradat 77 Zgodilo se je. Koraki odhajajočih so odmevali že zunaj, na hodniku, ko se je v Jindri vzbudila vsa ljubezen do očeta, ki jo je že od nekdaj potlačeval. Jindra — je zaklical, še preden so se vrata zaprla: »Oče!« Vrnil se je, padel sinu okrog vrata, ga objel in zaihtel. Čutil pa je dobro, da to ni niti odpuščanje, še manj pa sprava. Odšel je za vedno. Mehka ženska roka je poiskala Jindrovo dlan in stisnila vanjo trdo draguljo. Jindra je spoznal prstan sestre Edithe. »To za tisti poljubček!« je rekla. »Z Bogom!« je dodala in odšla za svojim soprogom. »Kaj si jima rekel?« je vprašala Jifina. Jindra je namreč govoril zadnje besede k očetu ■— po angleško. * * * S pomočjo Alojza Poniklega, ki je bil Jindri za pričo in za druga brez družice, se je vršila poroka dr. Jindficha Pavdka z Jifino Menotovo v nekoliko dneh ob najzgodnejši jutranji uri v eni od najbolj oddaljenih praških cerkva, kjer so se vršile navadno diskretne poroke. V. Jindra — najmiajši. Bilo je nekega dopoldneva v prvi pomladi, ko je sedel Jindra Pavšk na klop pod grmom kovačnika na vrtu svoje soproge Jirine, v globokem zamišljenju, ki ga je ravnokar zaključil. Znakov za to je bilo več... Pred vsemi najvažnejši je bil — oni nekdo, o katerem se ta hip še ni vedelo, ali bo on ali ona, katerega prihod je Jindra sicer že davno pričakoval neposredno in tako nenadjano, pregnal Jindro prav sem na klop pod kovačnikom... preden se je sam pojavil.. Njegov nasilni vlom na ta svet je trajal že od zgodnjega jutra; to je bilo prav za prav, pred čemer je Jindra zbežal; kajti boj nerojenega z njegovo po-rodico za rojstvo je bil tak, da ni bilo izključeno, da v njem podleže eden ali druga ali pa tudi oba! S prvim tramvajem se je pripeljal k temu boju zaveznik obeh borcev, kateri je imel nalogo, da se kolikor mogoče potrudi, da bi si oba rešila vsaj življenje — Jindra je poslal po najboljšega strokovnjaka, ki ga je poznal, in njegov nastop je za enkrat učinil to, da je bojni krik Jifinine sestre, ki je vpila, sed6 na pragu vrtne kajže — tudi to je zdravnik zapodil — ko bi ne bilo še nekaj hujšega, pred čimer je hotel zbežati, a se je z njim tukaj, na klopi pod ko-vacnikom, šele prav sešel in spoprijel. Da bo otrok, ki tako težko prodira ondi skozi soteske solzne doline, pred svetom njegov sin ali hči, v resnici pa nepravi brat ali sestra, na to absurdnost se privaditi, za to je imel še dovolj časa. Joda tukaj pod golim grmom kovačnika, ki je bil v lanskem cvetju šumna priča tako vroče, a nezavestne Jirine prošnje, da bi postal Jindra naravni oče tega, ki se je hotel tako kategorično poroditi, se je pridružila njegovim mislim nagloma jako točna omejitev njegovega razmerja napram njemu z dvema besedama: Intelektualna paterniteta! Pojem in predstava sta bila že davno določena med njim in Jifino, kakor sta drugekrati pravila, pre-debatirana — zdaj pa je bil v njegovem srcu — tako rekoč — izgovorjen znanstven naslov. Ali je rekel ti dve besedi sam, ali ju je nekdo drugi izgovoril? Jindra je skočil s klopi, kakor da se je to res zgodilo. Kakšna strašna ironija se roga Jindri v teh dveh besedah, ki sta mu prišli hipoma na misel, da definira čisto nov pojem, ki sta ga ustvarila skupno s praktično filozofsko Jifino! Da, krasno se je teoriziralo, prav do izvajanj najskrajnejše plemenitosti, pri kateri je tedaj ostalo, toda danes je pogledala nanj resničnost s čisto drugimi, ne več škilečimi očmi. Zdajci je razumel, zakaj se nista upala niti on niti Jifina tudi le z besedo dotakniti skale svojega trdnega sklepa in sta počenjala nasprotno tako, kakor bi stala na mizi, pri kateri sta storila svoj sklep, kot njegov simbol hišica iz kart in bi jo vsak še manjši sunek lahko sesul, zakaj sta tako nedočakljivo priganjala zvestega Lojzeta Poniklega, da bi kar najbolj mogoče pospešil potrebne formalnosti, ko je že tako požrtvovalno prevzel to nalogo, in zakaj nista potem med seboj govorila o ničem drugem kot: »Da bi le že bilo! Ko bi to imela že za seboj!« Bilo je to i neizgovorjeno i pritajevano hrepenenje po nečem, kar se ne da več popraviti! Nastopil pa je trenutek in sicer neposredno pred izvršitvijo tega čina, ko se je predstavil Jindri v celi svoji dvomljivosti kot lokavo, ker prepozno svarilo. Stali so namreč vsi trije svatje, Jindra, Jifina in njen drug in priča Lojze, že pred oltarjem najodda-Ijeneiše in najdiskretnejše praške cerkvice, ko jene-kolikokrat zaškripal pesek na cerkvenem tlaku in se je opozorljiva tišina svetega hrama zazdela ženinu sumljiva, da je vprašal svojega zvestega tovariša: »Ali so ljudje v cerkvi?« »Ne mnogo!« je odgovoril Lojze, toda za nadaljne besede ni bilo več časa, ker je bil duhovnik, zvest obljubi, »da bo napravi! kratko«, že tu. Prišla je vrsta na Jifino, da reče »da«, in tu se je nevesta tako dolgo obotavljala, da se je Jindra obrnil na njo; potem šele se je odkašljala, da bi njen »Da« zvenel tem jasneje. Za Jindrovim hrbtom je v tem trenutku nekdo napravil opombo: »Pogledal je nanjo z neprisotnimi očmi...; nikoli si nisem mislil, da more biti tale fraza nekega zelo slavnega romana tako izborna.« Oster »Pst!« za Jindro je ostrašil govorečega. Ta kruta brezobzirnost ga je tako pičila, da se je komaj premagal. Toda brž ko je bil sveti obred končan, se Jindra ni več premagoval; obrnil se je nazaj in rekel čisto glasno: »Gospod doktor Černtf, jaz gledam z neprisotnimi očmi, vi pa govorite iz neprisotnih pljuč.« Poostreni sluh slepega zdravnika je spoznal po glasu neutrudljivega aforista, da je razvita bolezen v njegovem prsnem košu dala njegovim besedam večjo resonanco, tako da so jih slišala razen ušes gospe Putove tudi ušesa, za katera niso bile namenjene, čeprav niti to ni bilo izključeno. To, kar je rekel iindra, ni bilo sicer nič manj kruto, zlasti zato, ker se je telesna hiba dr. Černega brezdvomno poslabšala v ječi; toda Jindra je to takoj prenehal obžalovati, ko je odgovoril dr. Cerny čez malo časa, ne da bi se trudil s šepetom: »Če je tako — potem imava tega oba — dovolj!* Neranljivi dr. Černy tudi tokrat ni ostal dolžan duplike, samo malo zakasnel se je. Bil je to skoro izgred, ta poslednji spopad obeh tekmecev, zadnji v njunem življenju, toda imel je neki blagodejen učinek. Celo Opalko, ki jo je čutil Jindra za svojim hrbtom, je neprijetno dirnil mučni prizor, da se je odplazila, ne da bi izvršila svoje namere, ki se je je Jindra najbolj bal — namere, da čestita novoporočencema, in dr. Černemu je bila odvzeta priložnost, da vpraša začudeno po gospodu očetu, ker ni prisoten. Celo vožnjo — peljala sta Jifino na njen vrtnarski dom — je imel Jindra dovolj snovi za premišljevanje, in zato ona velika tišina v kočiji, katere m prerušil niti zgovorni Lojze, ker je bil preveč takten in delikaten, da si je pridržal svoje misli, primerne in neprimerne, popolnoma zase. Danes je bilo prvič, da je Jindra čul, da je nekdo omenil njegovo zunanjost, in pod dlanjo, s katero si je zakrival obraz, se je pogrezal v razmišljanje, ail ni bila morda navdušenost njegove soproge, da reši njegovo zagonetko, le posledica na,čela značajne filozofke, ki morda sedaj bridko obžaluje, zroč brez besede nanj. Kako neki? Niti z dihljajem ni kazala svojega občutja in svoj »Z Bogom!«, ko so prišli na cilj, je tudi le dihnila in njuni roki, ki sta se srečali v začasno slovo, nista stisnili niti njena niti njegova. Doma je Jindra poiskal zopet svojo črno prevezo in pri nobenem izmed teh nekolikaterih obiskov pri Jifini — saj je bilo samo po sebi umljivo, da J’e ostala doma, dokler bt vinohradsko stanovanje urejeno za novo domačnost — in sploh nikoli več se ni pokazal brez preveze. Doslej mu je njegov zvesti tovariš Lojze žrtvo* val ves ali pa vsaj večino svojega prostega časa! zlasti kadar se je vozil Jindra k Jifini, je bil vselej 2 njim, na izrecno željo Jindre, tako da nista bila n°* voporočenca nikoli sama. Pokazalo pa se je, da začenja plemenita požrtvo* valnost zvestega Lojzeta popuščati; čez teden dni J8 prišel sicer še vsak dan kakor prej, toda le na skok> da prečita Jindri časopis z velikimi verzelmi, ki je opravičeval s tem, češ, da bi to in ono Jindre itak ne zanimalo. Nekoč se je celo opravičil, da se ne more potiti4 diti, a da zopet pride, samo da — »Samo da?« je vprašal Jindra. »Samo da bom tudi jaz imel svatbo za seboj' Jindra!« je odgovoril tovariš z neprisiljenim smehort1, »Z njo?« je rekel naglo Jindra. »Nisem hote! ničesar reči,« je rekel Lojze, »t°* da ker sam vprašaš —« (Nadaljevanje sledi*)* Otomano, novo, lepo, močno, prodam za Din 550. Vojašniški trg 1. 2818 Posteljo novo z žično vlogo in rabljeno madraco prodam za Din 670. Vojašniški trg 1. 2819 Razglednice iz Maribora 180 umetniških posnetkov v lastni izdaji, papirnica Novak, Gosposka ulica 9. Tudi za preprodajalce. XXXV. Dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico, v solnčni legi, išče zakonski par brez otrok s 1. novembrom. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo >Večernika 55 I. levo. 2799 Za prodajo švedske damske novosti sprejmem boljše sposobne za obisk privatnih strank. Zaslužek zelo dober. Vprašati v četrtek ali petek zvečer po 6. uri v hotelu .Zamorc",Maribor Mary Schwarz dobe igralci v upravi »Jutra« In »Več®*' nika«, Maribor, Aleksandrova ce9ta 1 Neigralcem še nekaj srečk na razpolaS Šolske kniige in potrebščine kupite najboljše in najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta Stev-11 ________ Pri skupnem naročilu primeren popili Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja k nrtdnUu PIRAN BROZOVIČ v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. nreds^vtilk STANKO nfnF