riška Domovina
f* /i/i’ ie ut i e /% m— h o/vi c
AM€iaCAN IN SPIRIT I0RQ1N IN UNGUAG« OM.T
KO. 202
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 20, 1966
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAP6R
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
N. Cao Ky v zadregi
Sedem članov vlade v Saigo-nu je včeraj odstopilo, ko se predsednik vlade Nguyen Cao Ky pripravlja na pot v Manilo.
SAIGON, J. Viet. — Komaj se razmere v Južnem Vietnamu o-brnej0 malo na boljše in izgleda, bo država končno le dobila trdno vlado, pa pride v tej do sPorov. Spomladi so se dvignili Proti vladi predsednika Kyja hrsdisti s Tri Quangom na čelu, sedaj se je dvignilo proti pred-^edniku vlade njenih 7 civilnih Pianov, ker se čutijo zapostavlje-he v odnosu do prišlekov s Seve-la- Spor je nastal že pred nekaj tedni po precejšnji nerodnosti in krivdi samega predsednika vla-de Nguyena Cao Ky-ja. Ta ga je skuŠal zakrpati in ni sprejel po--'janih odstopov ministrov.
Ko se je sedaj približal čas od-floda na konferenco v Manilo, ki Se jo bodo udeležili vodniki vseh držav, ki imajo oborožene sile v °iu z rdečimi v Južnem Viet-riarnu. so ministri položili svoje 2Jave o odstopu enostavno na Predsednikovo mizo. Rad ali ne-fad se mora torej vprašanja pre-Osnove vlade lotiti, četudi bi se ^°ral ukvarjati s pripravami za °tiferenco v Manili, ki utegne 'tj za Južni Vietnam odločilne ^nosti. Med odstopivšimi je udi podpredsednik vlade Ngu-Luu Vien, ki je v delegaciji ža konferenco v Manili, jdinistri, ki so odstopili,,se pri-/ 2uiejo, da imajo begunci, ki so . Naselili v Južnem Vietnamu ^ Severnega, potem ko so v se-rnem zavladali komunisti na °shovi sklepov konference v Že-leta 1954, prevelik vpliv na ^ ado in vso javno upravo, da elansko uživajo razne predno-
p
Uad
Ver:
g '^■meriški opazovalci upajo, da 2	0 Posrečilo Kyju vladno kri-
Pravočasno rešiti. Prepričani cta so civilni ministri odsto-j^. v tem trenutku prav zato, da v ahko od predsednika vlade e,: iaisnili.
Pred “domačini”. Predsednik e Ky sam je “prišlek” s Se-
Novi grobovi
Anthony A. Urban
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 639 Strumbly Drive 74 let stari Anthony A. Urban, vdovec po pok. Marcelli, oče pok. Edwarda in Walter j a, brat Vincenta. Pogreb bo v soboto ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob desetih, nato na Kalvarijo.
Elizabeth Lukans Včeraj je umrla v St. Vincent Charity bolnici 47 let stara Elizabeth Lukans s 1518 E. 33 St., roj. Gambos v Clevelandu, žena George-a, mati Donne Marie Cieska, Henryja Lukansa in pok. George-a, 4-krat stara mati, sestra pok. Franka Gambos, Mary Wahrer, Helen Ratzel in Clare Ratel. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Kitajski komunisti bodo slabo odrezali pri oktobrski revoluciji
MOSKVA, ZSSR. — Ruski komunisti se že pridno pripravljajo na praznovanje oktobrske revolucije. Kot vsako leto, hočejo tudi letos porabiti, napise na slavolokih in banderih za politično propagando. Gesla, ki naj služijo temu namenu, pa odkrivajo tudi, kaj režim misli o političnih problemih..
Bila je na primer doba, ko so ruski tovariši pozdravljali v oktobru samo jugoslovanske delovne ljudi, ne pa Tita in njegove tovarišije. Danes je seveda narobe. Letos bodo slabo odrezali kitajski komunisti. V geslih ne bo nobene besede o slogi in edinosti, kaj šele bratstvu med Pei-pingom in Kremljem'.
^avarska prodaja 40 gradov
varskNAK0V°’ BaVar' ~ Ba"
^Pi 9 *ma na^ve^ gradov v Ev-, Ker so večinoma velike zaVr)0V'nske vrednosti, jih je dr-kov Urac* za varstvo spomeni-^aseb1°ra^ ^ek°m lot prevzeti od s0	plemenitašev, ki jih ni-
Sp ^	več vzdrževati. Počasi
toiike nab)ral0 v njegovih rokah saip ° ^radov, da jih sedaj tudi raz ^ rnore več varovati pred Zato je izbral 40 v in jih postavil naprodaj.
s°ke 2anje niso ravno previ-Pov ’ °da moderniziranje bi pa $15q	velike stroške, od
Vem U0 do $300,000. V Monako-kioioSp	da se bo javilo le
?adov 1U.^)cev- Urad bo moral biti le^o0.^’ da jih odda za ma-da	Znes^e> toda z obvezo,
° stavbe dobro vzdrževa-
Velika Britanija bo atomsko orožje obdržala
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson je zavrnil ameriški predlog, naj se Velika Britanija odpove atomskemu orožju, kot “slabo šalo , četudi je v času, ko je bil v opoziciji, britansko lastno atomsko oboroženo silo hudo omalovaževal.
KaJvi§ra z.iasnitev in toplejše
Ja temperatura 52.
Nemci nezadovoljni z Johnsonovim govorom
Predsednik Johnson v znanem govoru v New Yorku 7. okt. ni omenil Nemčije. V Bonnu se boje ameriško-ruskega zbliževanja na račun Nemčije.
BONN, Nem. — Predsednik Johnson je 7. oktobra razvil svoj program, kako bi pomagal Kremlju do sporazuma z zahodno Evropo. V tem govoru pa ni omenjal Nemčije. To mu sedaj zamerijo v Bonnu in trdijo, da hoče iskati prijatelja za železno zaveso na račun razcepljenosti nemškega naroda. Ni jim tudi všeč Johnsonov predlog, da naj Vzhod in Zahod umakneta nekaj svojih čet iz srednje Evrope.
Tako razpoloženje bo vplivalo tudi na delo nemških, ameriških in angleških diplomatov, ki so se danes sestali v Bonnu, da nadaljujejo delo na sporazumih, ki sta jih napravila Johnson in kancler dr. Erhard, ko je bil kancler v Ameriki na obisku. Mislijo, da je v tem uradnem ‘razočaranju’ tudi malo politike. Nemci bodo porabili priliko, -da znižajo svoj prispevek, ki ga morajo letno plačevati za vzdrževanje zavezniških čet. Naši deželi bi baje radi plačali samo $350 milijonov v obliki naročil vojaške opreme.
Kancler dr. Erhard je med tem odšel za dva tedna v Berlin, da se tam posvetuje z 'nemškimi politiki o tekočih političnih vprašanjih. Govoril bo tudi z berlinskim županom Brandtom, ki je nedavno imel razgovor z ruskim poslanikom Ayrasimo-vim v vzhodnem delu Berlina. Zaenkrat ne kaže, da bi berlinski razgovori kaj vplivali na smer Erhardove politike, ako-ravno jo močno napadajo tisti njegovi lastni pristaši, ki se vnemajo za generala De Gaulla in njegovo politiko.
Inflacija krade Johnsonu ugled dobrega gospodarja
WASHINGTON, D.C. — Harris je hotel dognati, kaj ljudje mislijo o gospodarjenju Johnso-
Ben Barkov proces bo le še pretresel Pariz
PARIZ, Fr. — Sodna razprava proti morilcem maroškega političnega vodnika Ben Barka je bila pri kraju. Obsodba petih obtoženih Francozov, ki so sodelovali pri ugrabitvi Ben Barke, je dejansko bila pred vrati, ko je prišla vest, da pride pred sodišče vodnik maroške tajne policije polk. Ahmed Dlimi, ki je tudi obtožen sodelovanja pri ugrabitvi in umoru Ben Barke v lanskem oktobru sredi Pariza.
Polk. Dlimi in maroški o-brambni minister Mohamed Oufkir sta bila sojena in bi bila nemara tudi obsojena v odsotnosti, da se ni odločil polk. Dlimi nenadno za odhod v Pariz, da se brani pred sodiščem obtoženih dejanj.
Neki znan alžirski politik je med tem izjavil, da so za zaroto proti Ben Barki vedeli visoki francoski policijski uradniki in tudi notranje ministrstvo samo.
V kolikor pridejo sedaj pred sodiščem na površje nove podrobnosti, utegne to povzročiti novo razburjenje v javnosti in seveda nove težave za vlado De Gaulla.
Čas bo pokazal smisel
WASHINGTON, D.C. — Na nekem diplomatskem sprejemu ene najbolj nevtralnih držav južne Azije je njen zastopnik pol ure grajal Združene države zaradi njihovega vojaškega posega v Vietnam, pa ob koncu dodal: Toda čez 20 it*V bodo Ijud-sta tega področja hvaležni Združenim državam za to, kar so storile v Vietnamu.
Bodi previden in pazljiv, pa «e boš izzognil marsikateri ne-ireči!
nove administracije, in ni zvedel nič dobrega za predsednikove gospodarske sposobnosti, še lansko poletje je 69% vprašanih mislilo, da zna Johnson dobro voditi naše gospodarstvo, danes je le še 45% takih optimistov, kar se bo seveda čutilo tudi pri volitvah. Johnsonovo oklevanje mu utegne torej, precej škodovati, se je pač prepozno odločil za boj proti inflaciji in draginji.
MOSKVA EMA TEŽAVE Z OBSODBO RDEČE KITAJSKE
Vodniki devetih držav, ki so se zbrali v ponedeljek na razgovore v Moskvi o odnosih do rdeče Kitajske in o vojni v Vietnamu, so v srednji Aziji, kjer bodo danes navzoči ob vzstrelitvi ruskega vesoljskega vozila.
MOSKVA, ZSSR. — Predno so se zbrali tu zastopniki satelitskih držav vzhodne Evrope in nato še Dorticos s Castrove Kube in Tsedenbal iz Zunanje Mongolije, so tu ponovno ostro obsodili rdečo Kitajsko in njeno “kulturno revolucijo”. Predsednik vlade ZSSR Kosygin je Kitajsko javno obdolžil odgovornosti, da Osvobodilna fronta v Vietnamu ni dosegla zmage. Prvi skupni posvet v ponedeljek naj bi pokazal enotnost komunističnega sveta v obsodbi rdeče Kine. Vse kaže, da se je taki obsodbi uprl glavni tajnik Romunske Komunistične partije Ceausescu. Ta hoče v sporu Moskva-Peiping ohraniti nevtralnost. Romunski in kubanski viri so povedali kar naravnost, da bi bilo napačno pričakovati kako skupno obsodbo rdeče Kitajske in njene politike tekom sedanjih razgovorov v Moskvi._
Razgovori so bili včeraj pre
kinjeni, ko so njihovi udeleženci poleteli v Sovjetsko Azijo, da prisostvujejo danes vztrelitvi velikega sovjetskega vesoljskega vozila. To je bil tudi uradni povod za povabilo vodnikov komunističnih držav in njihovih partij v Sovjetsko zvezo. Doslej so Rusi pokazali svoje oporišče za te polete v Baikonurju le enemu tujcu, predsedniku Francoske republike De Gaullu tekom njegovega letošnjega obiska v Sovjetski zvezi.
Izlet v Azijo je dal priložnost za privatno nadaljevanje razprave, ki naj privede do skupnega nastopa, oziroma izenačenja odnosov do rdeče Kitajske in do sodelovanja in izenačenja stališča v pogledu vojne v Vietnamu. Vodniki komunističnih držav pa se utegnejo na svojih sedanjih posvetovanjih dotakniti tudi odnosov do Združenih držav v zvezi z zadnjo ponudbo predsednika Johnsona o izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom in povečanju trgovske izmenjave med obema. Razgovori bodo predvidoma končani v soboto. Ali bo o njih izdano kako skupno poročilo ali ne, ni jasno. To zavisi verjetno od njihovega uspeha.
------o------
Dopisujte! Sporočajte no-ivice iz svojega kraja!
McNamara: V Vietnamu nič novega?
CLEVELAND, O. — Tak napis bi pravzaprav moralo imeti poročilo federalnega tajnika za narodno obrambo McNamare, ko se je vrnil pretekli teden iz Vietnama, da na hitro roko še oove predsedniku Johnsonu pred njegovim odhodom v Novo Zelandijo in Avstralijo, kaj je opazil v Vietnamu. Johnsonu je gotovo povedal nekaj drugega kot ameriški javnosti, zato pa ni njegovo poročilo sprožilo nobene posebne debate. Pa bi jo moralo. Za njegovimi besedami se namreč skriva marsikaj, kar bi utegnilo postati novo.
Znana je stvar, da niso stiki med našimi civilnimi in vojaškimi uradi v Vietnamu zmeraj najboljši. Dočim je gen. Westmoreland dober poveljnik in obenem dober gospodar, je poslanik Lodge samo dober diplomat, toda ne odločen predstojnik ura-, dov, ki jim je postavljen na čelo. To je naravno moralo roditi trenja, ki so po svoje ovirala tudi vojaške akcije. McNamara je za vse to že dolgo vedel, toda sam ni mogel menjati ničesar, Johnson se pa ni odločil, kaj naj napravi. Sedaj je menda led prebit. General Westmoreland bo
dobil več vpliva tudi na ameriške civilne urade, dočim se bo poslanik Lodge posvetil samo di-olomatskemu delu, ki mu ga ne bo manjkalo, saj bo moral pripraviti saigonsko vlado na marsikatero žrtev, kx vlada o njej niti slišati noče. Je že težkega srca pristala, da naj se pregovorov o premirju udeležuje tudi Južnovietnamska O s v obodilna fronta; je tudi težko pristala na amnestijo za vietnamske partizane, ki se spokorijo in preidejo na njeno stran itd.
Westmoreland bo po tej poti dobil tudi pravico do soodločanja pri izvrševanju takoimeno-vane pacifikacije vasi. McNamara je kar javno izrazil dvom o uspešnosti te akcije, za kar je največ odgovorna saigonska vlada, nekaj pa tudi ameriški civilni uradi, kar jih je v Vietnamu. Ako bo Westmoreland imel kaj besede, jo bo zastavil najpreje pri saigonski vladi in zahteval od nje, da naj pacifikacijo prevzamejo saigonske čete, iz akcije pa naj izginejo koruptni saigonski upravni uradniki, ki so glavni krivci, da pacifikacija ne rodi zaželjenih uspehov. Sistem pacifikacije bo torej reorganiziran,
saigonske čete bodo močnejše sodelovale in tudi nosile več odgovornosti. Zato jih bo pa Westmoreland osvobodil tudi od nekatere vrste dosedanjih vojaških dolžnosti.
To ima še poseben pomen. McNamara je namreč izjavil, da ne vidi potrebe, da bi morala naša narodna obramba misliti na pošiljanje novih čet v Vietnam. To bi pomenilo, da naši generali ne pričakujejo, da bi mogli komunisti začeti večje vojaške operacije, akoravno bo sedaj monsum-sko vreme zanje ugodnejše kot za Amerikance.
Seveda je treba računati tudi z možnostjo, da se je McNamara motil v svojih predvidevanjih. Komunisti nimajo mnogo terenov, kjer mu lahko prekrižajo račune, imajo jih pa. Težko bi na primer mogli začeti večje o-fenzive iz Kambodže, kjer je sedaj koncentriranih nekaj polkov severnovietnamske a r m a d e in menda tudi cela divizija. Se pa nahajajo ravno tam ob vietnam-sko-kambodžanski meji, kjer vlada malarija. Te se pa ne bojijo samo naše čete, jo močno čutijo tudi rdeči bataljoni. Dočim so naše čete zdravstveno do-
bro zavarovane, pa jih malarija vkljub temu tare, so rdeči bataljoni slabo opremljeni v zdravstvenem pogledu. Zato pa rdeče čete, ki se nahajajo v Kambodži, niso preveč udarne.
Komunisti lahko poskusijo svojo srečo tudi ob demarkacijski črti ob 17. vzporedniku. Do koder segajo topovi naše vojne mornarice, ne morejo rdečkarji poskusiti nobene večje ofenzive, ker bi jih naše vojne ladje hitro ukrotile. S komunističnim prodorom ob obali in neposredno od nje proti zahodu ni torej nič. Se bolj proti zahodu se začne gričevje, ki preide v gorovje. Tam bi pa komunistične čete že lahko delale našim polkom večje sitnosti. Ne bi jih morda pregnale s pozicij — te so naši strokovnjaki že dobro zavarovali —, zato bi pa s stalnimi napadi na naše pozicije prizadevale našim marinom sicer le srednje, toda stalne zgube. Takih zgub bi pa naša nepočakana javnost na dolge dobe ne prenašala in v tem tiči nevarnost za našo politiko v Vietnamu.
Saigonska vlada se je pomirila z gorskimi plemeni
SAIGON, J. Viet. —
Južnem Vietnamu živijo gorska plemena, ki jih Vietnamci ne smatrajo za ravnopravne. Pripadniki plemen so res zaostali v primeri z Vietnamci, zato so pa odlični gverilci. Dokler je bil Vietnam pod francosko okupacijo. se plemenom ni godilo slabo, ker so jih francoske kolonijalne čete rabile kot zaveznike. Ko so na francoske čete odšle in je prevzel oblast diktator Diem, jih je začel preganjati.
Gd takrat so se plemena stalno upirala saigonskim oblastem, kar seveda ameriškim vojaškim [ oblastem ni bilo prav. Rade bi j bile namreč rabile plemena za1 gverilsko vojskovanje proti partizanom. šele sedaj se je generalu Westmorelandu in poslaniku Lodgeu posrečilo, da sta pomirila Kyjevo vlado z uporniki. Za spravo je bila prirejena velika slovesnost, ki so se je udeležili tudi Amerikanci. Plemena so dobila nazaj vse pravice, ki so jih imela pod francosko okupacijo, zato bodo sodelovala z ameriškimi četami v bojih proti partizanom, za kar bodo naravno bogato nagrajena.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima nocoj ob osmih sejo v Slov. domu na Holmes Avenue.
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, ob običajni uri in v običajnih prostorih svojo redno sejo.
Društvo Dvor Baraga št. 1817 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
Družinski praznik—
Dolgoletna naročnika Ameriške Domovine Mr. in Mrs. Joseph Mramor s 6618 Schaefer Avenue praznujeta jutri 44-let-nico svojega srečnega zakonske-j gg življenja. Čestitamo in jima f želimo še mnogo let skupne sreče in zadovoljstva!
Nizozemska brez vlade
HAAG, Niz.— Kraljica Julija-Tudi v na je naprosila vodnika Katoliške ljudske stranke v parlamentu Schmeltzerja, ki je povzročil poraz vlade svojega strankarskega tovariša J. Calsa v parlamentu, naj sestavi novo vlado.
Amerikanci zopet tolčejo demilitarizirano cono
SAIGON, J. Viet. — Ameriško poveljstvo je 27. septembra u-stavilo letalske napade na vzhodni predel demilitariziranega pasu med Južnim in Severnim Vietnamom, ko je mednarodna komisija za nadziranje Vietnama napovedala, da bo skušala iti v ta del pasu in poskrbeti, da ne bodo kršene določbe o njegovi demilitarizaciji, kot je bila določena na konferenci v Ženevi julija 1954.
Komisija je dejansko skušala iti v demilitarizirani pas, pa so ji rdeči to preprečili. Iz tega je bilo jasno, da hočejo ti uporabiti ta pas za svoje vojaške operacije. Tako je ameriško poveljstvo odredilo znova bombardiranje omenjenega predela.
Kennedyjev grob bo urejen šele spomladi
WASHINGTON, D.C. — Zbor armadnih inženirjev, ki skrbi za ureditev vojaškega pokopališča Arlington, kjer je grob pokojnega predsednika J. F. Kennedy ja, je objavil, da bo Kennedyjev grob dograjen šele prihodnjo pomlad in ne že do letošnjega 22. novembra, tretje obletnice u-mora v Dallasu.
Zadnje vesti
CANBERRA, Avstral. — Predsednik Johnson je priletel danes na tukajšnje letališče in s tem začel svoj tridnevni obisk, is a letališču je opozoril kakih 3,000 ljudi, ki so ga prišli pozdravit, naj ne pričakujejo preveč od konference v Manili. Predsednik bo obiskal poleg glavnega mesta še Melbourne, Sydney in Brisbane, predno bo v nedeljo odletel na Filipine.
SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Ky še ni uspel rešiti vladne krize. — V Mekongovi delti je prišlo do večjega spopada med vladnimi četami in rdečimi. Rdeči so sestrelili tekom boja 4 ameriške helikopterje, 20 pa jih poškodovali. Boj se je začel v torek in se nadaljeval včeraj. Vladne čete so imele, kot pravi uradno poročilo “zmerne” izgube, rdeči pa naj bi imeli doslej okoli 150 mrtvih. Na vsaki strani je v boj zapletenih kakih 1000 vojakov.
BONN, Zah. Nem. — Tu se je začel danes posvet zastopnikov ZDA, Vel. Britanije in Zah. Nemčije o vojaških silah NATO v Srednji Evropi.
MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo objavljeno, da so poslali na pot okoli Zemlje novo vesoljsko vozilo vrste Kozmoz.
CAPETOWN, J. Af. — Sodišče je spoznalo morilca predsednika vlade Tsafendasa za duševno bolnega in zato ne bo prišel pred sodišče, ampak bo poslan v umobolnico.
OAKLAND, Calif. — Včeraj je prišlo do novih črnskih izgredov. Črnski razgrajači so izsilili zatvoritev višje šole, kjer so napadli bele šolarje in bele učitelje. Na večih krajih je prišlo tudi do požiganja in plenjenja. Oblasti so oklicale policijsko uro in nastopile trdo proti črnim izgrednikom.
CLEVELAND, O. — Sodnik Talty je objavil določila za novo sodno razpravo proti Samu Sheppardu, ki je obtožen umora svoje prve žene Marilyn. Razprava se bo začela v ponedeljek pred tukajšnjim okrajnim sodiščem.
mrnomm

____
6117 St. Clair Ave. — Hiinclersori 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&& Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ meieca Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year: $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 202 Thurs., Oct. 20, 1966
dar zaključuje,^da je “Jugoslavija najbolj humana komunistična država”. Dejstvo je, da so jugoslovanski komunisti s Titom na čelu prelili toliko bratske krvi, pomorili med mukami in pobili toliko stotisoč svojih sonarodnjakov, da so se od tega ubijanja in morjenja utrudili in tako postali — “bolj človeški”.
S. Z.
MILWAUKEE, Wis. — Ko pi- Evropo. Zadrževal se je v Trstu,
Skupen poziv za pomoč
Ta teden se je začela v Clevelandu velika nabirka za “Skupni poziv”, v katerega so vključene ustanove Rdečega peresa in Ameriškega Rdečega križa. Letos bi radi v desetih dneh, kar bo kampanja za nabirko trajala, nabrali $15,500,000. Vsota je velika, toda velike so tudi potrebe, saj se s temi sredstvi vzdržuje 150 raznih agencij, ki skrbe za najrazličnejše potrebe na področju Clevelanda.
Res je, da smo najbogatejša dežela na svetu, da je pri nas povprečni dohodek najvišji na vsem svetu, vendar je povsod še veliko skrite in očitne revščine in stiske. Treba je skrbeti za otroke brez staršev in za take, ki imajo starše. pa ti sami za nje ne morejo ali nočejo skrbeti. Koliko je ostarelih, koliko bolnih, ki nimajo nikogar, da bi jim olajšal bridkosti, jih oskrbel z najnujnejšim. Redek je med nami, ki bi šel hladno mimo lačnega in prezebajočega, ne da bi mu skušal na kak način pomagati. Na tisoče je takih v našem mestu, pomagajmo jim s tem, da darujemo za nabirko v okviru Skupnega poziva.
Socialno skrbstvo je v naši deželi še zelo pomanjkljivo, napori za njegovo izboljšanje nalete vedno na močan odpor vseh mogočih prizadetih skupin, ki se boje, da bodo v slučaju izboljšanja zdravstvene in starostne oskrbe izgubile del svojega dohodka ali pa morda celo sploh izgubile osnovo za nadaljni obstoj. Koristi skupin in posameznikov dostikrat prevladajo nad koristjo skupnosti ne samo v krajevnih zakonodajah, ampak tudi v zveznem Kongresu. Prišel bo brez dvoma čas. ko bo uvedeno splošno obvezno zavarovanje za bolezen, za nesposobnost in primerno izboljšano zavarovanje za starost, ker je potreba po tem nujna in gre razvoj v to smer po vsem svetu, vendar bo potreba po dobrodelnosti ostala.
Zakoni so zakoni, človeku nudijo, kar je zapisano, kar je obseženo v črki. pri tem ne poznajo srca in ne izrednih stisk. Te razume lahko le čuteče človeško srce, ki z dobro besedo in voljo vedno najde način in sredstva, da pomaga bližnjemu in mu olajša težave življenja. Dobrota največkrat ne sprašuje, ali je bedni zašel v svojo stisko po lastni krivdi ali čisto po nesreči, ne izgublja časa s takimi razmišljanji in preiskavami, ampak pomaga, kolikor je le v njeni moči.
Na vse to mislimo, ko se bodo oglasili pri nas nabiralci za Skupni poziv, in ne pozabimo tudi, da bo morda tudi nas kdaj doletela nesreča ali stiska, ko si sami ne bomo mogli pomagati, ko bomo vezani na dobra srca!
Le malo predebele
Tuji opazovalci radi trdijo o Amerikancih, da smo voljni verjeti tudi najbolj neverjetno stvar in sprejeti za resnico tudi debele laži, ker smo največkrat duhovno preleni, da bi jih preudarili in preiskali ali so možne in verjetne ali ne. Tako si je pred nekaj leti nekdo privoščil šalo, da je začel z oklicem v časopisju zbirati “pomoč za vdovo neznanega junaka”. Nabral je kar kmalu nekaj tisoč dolarjev.
Na to sem se spomnil zadnjič, ko sem bral v “News-veeku” od 17. oktobra letos obsežno poročilo “Tito’s Yugoslavia; Is It Communism?” V tem poročilu, pri katerega sestavi so sodelovali kar štirje odlični sodelavci časopisa, je nekaj tako debelih, da jih ne more pogoltniti nihče, ki ima vsaj nekaj malega pojma o Jugoslaviji in njeni zgodovini zadnjih 25 let.
Tita hvali kot “spoštovanega starejšega državnika, zrelo svetovno osebnost..., ki bi kar lahko sedel v stol načelnika kake velike ameriške kornoracije ..., nato navaja besede Angleža Taylorja, da je “Tito zadnji Habsburžan” — mož, ki je uresničil sanje avstro-ogrskih cesarjev in spojil 5 različnih balkanskih ljudstev v enotno državo”.
Če si lahko sodelavci “Newsweeka” oredstavljajo Tita v stolu načelnika kake velike ameriške korporacije, je to njihova stvar da pa hi bil kdaj ta uresničil “sanje avstro-ogrskiih cesarjev” o zlitju petih balkanskih ljudstev v enotno državo, je pa čisto iz trte izvita trditev. Avstrijski cesarji niso nikdar “sanjali” o taki enotni državi in Tito jo ni nikdar ustvaril. Jugoslavijo so ustvarili drugi v času, ko se je Tito boril na strani boljševikov v Rusiji; v času druge svetovne vojne, ko so Jugoslavijo zasedli sovražniki, je na začel Tito državljansko ojno in s tujo podporo uvedel v deželi komunistično diktaturo. Objavil je res rešitev nacionalnega vprašanja, toda to je sedaj bolj pereče, kot je bilo kdaj koli.
Slovenci in Hrvatje Newsweeku ne bodo šteli v dobro, da jih je potisnil med “balkanska ljudstva”!
“Newsweek” trdi, da bi Tito v današnji Jugoslaviji zmagal tudi pri svobodnih volitvah, ne da bi mignil z mezincem! Če bi Tito sam tako mislil, bi take volitve že davno izvedel, tako pa je svojim tovarišem v partiji žalostno tožil, da so izgubili spoštovanje in ugled med ljudstvom!
“Newsweek” navaja nasilja in zločine UDBE, pa ven-
šem te vrstice, mi še vedno zveni po ušesih šum motorjev, ki poganjajo stroje, s katerimi prevažajo prst, ki jo izkopavajo na kraju, kjer bo stal novi Sv. Janez. Neverjetno, kaj en sam stroj lahko napravi. Precej časa sem opazoval, kako stroji drug za drugim zasajajo svojo trebušno ostrino v zemljo in jo potem odvažajo na drugi kraj. Pravijo, da en sam stroj lahko naenkrat prenese dvajset kubikov zemlje. Nekam veliko je to. Da je to nekaj ogromnega, se pozna po tem, da mora drugi stroj porivati stroj, ki zemljo pobira, drugače je ne more sam pobrati. Če ste kdaj imeli priložnost gledati, kako porabljajo stroje, predno začnejo zidati, potem imate nekako sliko, kaj to pomeni. Razvoziti morajo zemljo, pripraviti teren za zidarje. Zemlja mora biti zravnana in primerna za zidavo. Ko gledam vso to mašinerijo, mi je na misli mašinerija, ki jo u-porabljajo, kadar gradijo novo cesto. Včasih morajo prenesti cel hrib zemlje, da lahko potem po načrtu potegnejo cesto. Tako tudi tu. Sicer pa kaj vam bom opisoval. Saj nimam tiste pisateljske zmožnosti. Pridite si ogledat sami na mesto, kako to izgleda, pa si boste sami ustvarili sliko, kako to izgleda. Vsakdo, ki je opazoval razvoj Sv. Janeza, pravi: Hvala Bogu, začeli so. Celih 25 let so ljudje čakali, da se bo začelo. Nekateri so že mislili, da se to ne bo nikoli zgodilo.
Nekdo je napravil pripombo, ko je slišal, da so začeli kopati: Sedaj bodo tudi farani začeli kopati po svojih žepih, da bodo lahko odplačevali račune, ki so zvezani z vsako zidavo, posebno pa z zidavo te vrste. Ni slabo zadel!
•
Slišal sem, da je koncert, ki sta ga priredila Miss Dolores Ivanchich, sopranistka, in Ladko Korošec, član ljubljanske Opere, ■selo dobro uspel. Meni je samo :al, da koncerta nisem mogel o-siskati. Vendar, kakor slišim, je izvajanje pevskih točk prineslo užitek, ki ga ljudje ne bodo kmalu pozabili. Vsakdo je oparil, kako je Dolores napredovala v slovenskem jeziku. Dvoletno bivanje v Sloveniji, ki ga je porabila za to, da je študirala petje, oziroma se izpopolnjevala v oetju, ji je bilo v velik dobrobit. Upamo, da bomo še imeli priložnost slišati Dolores ob kaki dru-?i prireditvi in takrat se bom potrudil, da ne bom zamudil lepega petja in užitka ob njem. Dolores čestitamo na njenem uspehu in ji želimo vse dobro za naprej !
•
Prišlo mi je na ušesa, da sta župnik Sv. Janeza p. Klavdij Okorn in njegov kaplan p. Kri-stofer Sedlak dobila posebno odlikovanje, ki ga jima je podelilo mesto Greenfield, kamor Sv. Janez sedaj spada. Na seji mestnega odbora dne 4. okt. 1966 je bilo sklenjeno, da se imenovana določita kot svetovalca županovega ožjega odbora. Listina je bila podpisana 17. okt. in jp je izročil sam župan. Imenovanje velja do 1. maja 1968. Listino sta podpisala župan Oakley Ficher in tajnik Henry A. Rajchel. Nismo še imeli prilike, da bi govorili z enim ali drugim, da bi mogli dobiti njihove vtise ob tem imenovanju. Naj že bo, kakor hoče. Tudi mi jima- čestitamo na tej časti.
kjer je srečal svojo mater in brate in sestre. Potovanje je bilo prav prijetno. V vsem življenju se ni toliko pogovarjal s svojo materjo in drugimi člani družine, kakor je to storil sedaj v teh nekaj dneh, ki jih je preživel v njihovi sredi. Dobil je zvezo s slovenskimi kulturniki, da bo tako na tekočem, kar se tiče slovenskega kulturnega razvoja doma in po svetu. S seboj je prinesel veliko novih slovenskih plošč, ki jih bo s pridom porab Ijal na Slovenski radio uri, ki jo opravlja skupaj z Vladimirjem Kraljem. Radio ura oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. na 107.3 valovni dolžini preko WTOS FM, Wauwatosa, Wis. Ura je ze lo zanimiva. Poslušajte jo!
•
Pri nas smo imeli precejšnjo sušo. Skoraj osem tednov ni bilo nobenega dežja. Po vrtovih, po poljih, povsod se je poznalo, kako je dež potreben. Kjerkoli so kopali, povsod je bil tak prah, da nisi nikamor videl. Končno prejšnji teden prišel toliko zaže-lj eni dež. Prav počasi in mirno je začel padati in kar je najbolj zanimivo, je to, da je padal kar dva dni skupaj, kar se že dolgo ni zgodilo. Ker ni bilo dežja, je jesen veliko prej prišla v deželo. Listja je že toliko odpadlo, da bi si mislil, da smo že v mesecu novembru, ne pa sredi oktobra.
Karel Mauser: Ljudje pod bičem. Tretji del.
Založila in izdala Slovenska kulturna akcija. Opremil Jure Vom-bergar.
Buenos Aires, 1966. 436 strani.
Komaj par tednov je od tega, kar sem prejel iz Argentine tret-
Frijazno vabilo na dobro in okusno kosilo
Cleveland, O. — Društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega župnije sv. Vida vabi vse žup-Ijane, naj pridejo prihodnjo nedeljo na kosilo v novo šolsko dvorano. Pripravljena bo zanje dobra goveja pečenka z vrsto o-kusnih prikuh. Kosilo bo na razpolago že ob 11. uri dopoldne in nato vse do 3. ure popoldne. Cena kosilu je $1.50 za odrasle, za mladoletne pod 12. letom pa po 75c.
Odbor DNU prosi vse ude, naj za izkaznice za obed, katere so dobili po pošti, prej ko mogoče nakažejo denar, ali pa naj jih vrnejo; vse to je potrebno, da bo v nedeljo lahko vse dobro in prav pripravljeno. Družine udov naj pridejo na ta obed korporativno!
Odbor DNU prosi vse žene, naj za nedeljsko skupno društveno družinsko praznično kosilo, če jim je seveda to mogoče, spe-ko ali pripravijo nekaj našega domačega peciva. Tudi z njim bi namreč radi postregli vsem svojim gostom pri kosilu. Prinesite ga, prosimo, med 8. in 11. uro v nedeljo v kuhinjo v šolski dvorani. Hvala vam!
Sv. maša za rajne ude Društva NU župnije sv. Vida bo, naj bo še to že danes naznanjeno, drugo nedeljo v novembru, in sicer popoldne ob 5. uri- Udeležili naj bi se je vsi društveniki s svojimi družinami, v prvi vrsti pa seveda tudi vsi svojci rajnkih. Storimo tako!
France Sever
Q!a§ z Ely
G. Marijan Zovič se je pravkar vrnil s svojega potovanja v
Ely, Minn. — V Chabillisu,
Wash., je umrl 10. oktobra 79 let stari, v Ely rojeni slovenski rojak Joseph Chimzar. Zapustil je sestre Mrs. Peter Kochevar,
Miss Catherine Chimzar (Ely) in Mrs. H. E. Gardner (Brownsville, Minn.), brata Charlyja (Ely). Pogreb je bil v Ely iz Ba-novcevega pogieb. zavoda dne Baragov Dom,
V Ely je bilo 8. in 9. oktobra letos 42. letno zborovanje Zveze jugoslovanskih ameriških klubov v Minnesoti. Udeležilo se ga je 220 zastopnikov in zastopnic. Na slavnostnem banketu je bil glavni govornik sodnik Nicholas iz H i b b i n g a , rodom Hrvat. V glavni odbor so bile izvoljene ženske zastopnice Mrs. Mary Lovšin iz Eveletha za predsednico organizacije, Mrs. Ana Kral iz Eveletha za prvo podpredsednico, Mrs. Jennie Zo-betz iz Chisholma za 2. podpredsednico, Mrs. Mary Brank iz Virginie za tajnico, John R. Gornik za blagajnika. Za nadzornike so bili izvoljeni Elycani: Edward Petek, Frank Strukel in Stanley Kunstel, Mrs. Mary Le-nich in Mrs. Mary Ritmanich. Sodnik John Somrak in Mrs. Mary Brank sta bila ponovno izvoljena za sonačelnika za praznovanje vseslovanskega dne.
Jos. Peshel
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
V	čigavih rokah je jssžiiovielnamska 0F?
HANOI, Sev. Viet. — Od leta 1954, ko je bil Vietnam razdeljen v dva dela, pa do 1. 1962 so bili vsi vietnamski komunisti združeni v eni stranki, znani pod imenom Vietminh. Komunistično organizacijo v južnem delu so smatrali kot podružnico skupne komunistične stranke, ki ima svoj sedež v Hanoiu.
L. 1962 so komunisti ustanovili za Južni Vietnam Ljudsko revolucionarno stranko, znano pod imenom Vietcong in trdili, da je ta stranka čisto neodvisna od komunistov v Severnem Vietnamu.
V	letošnjem septembru je glavni dnevnik severnovietnamskih komunistov oklical novo stališče. Vietcong naj bi bil samo sad komunistične taktike, da bi komunizem zajel vso vietnamsko deželo. Južnovietnamska Osvobodilna fronta ni torej ničesar drugega kot organ vsenarodne vietnamske komunistične stranke.
Stališče, da je južnovietnamska Osvobodilna fronta samostojna politična organizacija, je torej pokopano, ako drži stališče hanoiskega dnevnika. Čemu so vietnamski komunisti pokopali neodvisnost Osvobodilne fronte, še ni jasno. Imelo bo pa to svoj pomen, kadar se bo začela debata o vprašanju, ali je treba Osvobodilno fronto vabiti na sestanke, kjer se bo odločala usoda Južnega Vietnama in kjer bo sodelovala vlada Severnega Vietnama, odnosno vsenarodna vietnamska komunistična partija.
ji, se pravi, zadnji del literarne trilogije pisatelja Karla Mauser-ja “Ljudje pod bičem”. Z nekim posebnim občutjem, polnim tl bega zadoščenja ter resnično iskrene zahvale, sem ga vzel v roke. Toliko tega in onega sem se bil namreč spomnil ob njem. Saj sem pa vse nastajanje tega velikega Mauser j evega literarnega dela spremljal zelo od blizu vse od njegovega početka pred 17 leti pa do danes. Ponovno sem ga zlasti prebral in se o njem pogovarjal s pisateljem. Prebral sem tudi vse, kar je bilo doslej napisano o njem. Ob izidu prvih dveh knjig sem o njima tudi sam nekaj napisal za AD. Tako tudi danes ob izidu tretjega in obenem zadnjega dela teh nekaj obrobnih vsebinskih in spominskih besed tako k zadnji knjigi kot tudi hkrati k celotnemu delu.
Mauser je napisal I. del svoje trilogije že v 1. 1949, t. j. v času, ki je bival s svojo družino v takratnem britanskem begunskem taborišču v špitalu na Dravi na Zg. Koroškem v Avstriji. Tedaj je čez dan delal s premnogimi drugimi slovenskimi begunskimi taboriščniki, med katerimi sem bil tudi podpisani, na totalni obnovi koroške deželne ceste, ki pelje skozi znano koroško zgodovinsko naselje Št. Peter v lesu (St. Peter in Holz), odnosno pri regulaciji zgornjekoroških hudournikov; ponoči pa je pisal, pisal in spet samo pisal. V prvi vrsti je pisal odlične literarne črtice za takratno “Koroško Kroniko”, tednik, katerega je bila začela v Celovcu izdajati za takratni del svoje avstrijske zasedbene cone britanska vojaška uprava. Ko pa je rajnki msgr. Val. Podgorc obnovil delo Družbe sv. Mohorja v Celovcu, je seveda pisal tudi za njo, zlasti še za njeno takrat ustanovljeno družinsko revijo “Vera in dom”. V tej reviji je v njenem prvem in drugem letniku izšel tudi I. del njegovih “Ljudi pod bičem”, vendar zaradi takratnih političnih razmer ne pod njegovim pravim imenom, marveč pod psevdonimom: Štefan Gornik. In končno še: kako je pisal? Pisal je v baraki, kjer je imel za svojo družino skromno sobico, ob skrajno slabi razsvetljavi in z brez prave mize (na navadnem velikem zaboju, kakor si ga je bil sam zbil), v zimskem času večinoma ob hudem mrazu ter vedno bolj lačen kot pa sit. Pisal je zmeraj zelo naglo. Večinoma ni nič popravljal. Kakor je nastalo v pisalnem stroju, takšno je drugo jutro oddal na pošto na naslov takratnega profesorja, danes pa ravnatelja celovške Slovenske gimnazije dr. Joška Tischlerja, s katerim sem ga bil seznanil in ki sta odtlej ostala vse do danes iskrena prijatelja.
13. oktobra.
Naj bo mladim, ki niso doživljali onih strašilih dni in onim. d morda dvomijo, če je bila naša borba upravičena, skromna vizija v pretekle dni. Hirscheg-ger v Zborniku Svobodne Slovenije 1966 v svojem članku Resnica o naši borbi,” ki je slika iz revolucije na Slovenskem; Zbornik je dobiti pri: Liga KAS, P.O. Box 32, Brooklyn N.Y. 11227, v Slovenki Pisarni, 618 Manning Ave. Toronto, Ont. Canada in v Slovenski Pisarni, 6304 St. Clair
Ave., Cleveland, Ohio 44103.
V takšnih okoliščinah je nastajalo to doslej ne samo po obsegu (skupaj 1,114 strani), mer-več tudi po svoji umetniški vrednosti naj večje Mauser j evo književno delo “Ljudje pod bičem”.
Ko je Mauser začel pisati “Ljudi pod bičem”, še malo ni mislil na drugi ali celo na kak njihov tretji del. Takrat mu je šlo edino za zgodbo o Silvi in o n jene m notranjem konfliktu med krivdo in dolžnostjo. Naj to, kolikor moči, nazorno pojasnim, in sicer tako, da podam na kratko ogrodje te doslej psihološko najbolj poglobljene Mauserjeve literarne zgodbe o slovenski učiteljici, hčerki ljubljanskega
vojno odn. v čas nacistične in fašistične zasedbe slovenskega o-zemlja. Vsaka izmed teh oseb potem v času komunistične revolucije po svoje oblikuje svojo življenjsko usodo. Vsa trojica je vsaj v I. delu trilogije tesno vključena v revolucijo, ki jo vodi KP, zakrinkana pod slepilno OF. V celotni zgodbi vseh treh pa je Silvin problem brezdvom-no notranje najbolj silovit. Silva je bila namreč pod pritiskom Blaževih staršev “posredovala” pri laškem okupatorju; pri tem pa jo je laški colonelo zapeljal. Za najdražjo ceno, t. j. za ceno svoje ženske časti, sicer Blaža reši, po svoje pa pokoplje seveda s tem samo sebe, saj pride pod bič svoje vesti. Za Blaža ji je resda vedno manj; konec koncev ga celo pusti, potem ko jo je bil začel nagovarjati, naj odpravi laški sad svojega telesa.
Silvina povest je ostala v svojem I. delu nekako nezaključena. Pisatelj sam je to prvi občutil. Ravno zaradi tega je začel 10 let kasneje Silvino zgodbo razvijati naprej. Na ta način sta nastala še II. in III. del “Ljudi pod bičem”. Takoj po izidu zadnjega dela pa so se dobili, ki žele, naj bi dodal še enega, tako ,da bi v dokončni obliki imeli tetralogijo. — Ob vsem tem pa se je nujno moralo zgoditi to, da je pisatelj moral svoj I. del, preden je kasneje (1963) izšel v knjižni obliki, v marsičem popraviti odn. dopolniti, da ga je osoglasil z drugima dvema. Zaradi same razširitve pa je I. del, razumljivo, izgubil nekaj na svoji umetniški vrednosti.
Sedaj pa še tole: Mauser je svoje delo v celoti posvetil “Svojim mrtvih prijateljem s Turjaka za dvajseto obletnico”. Pri tem je imel predvsem pred očmi Rekarjevega Franceta iz Dobre-polj na Dol., s katerim sta bila dobra prijatelja. Njegova zadnja ura na Turjaku je v II. delu točno živo po resnici opisana, šaj je bil pisatelj zadnji, ki je na Turjaku odhajal od njega. Dalje: Breznik Lojze, Karmelj in Logar Vinko, ki so bili prav tako vsi kot ranjenci na Turjaku po partizanih pobiti, so bili pi' sateljevi sošolci. — Ker govorimo že o Turjaku, naj tu v zvezi za danes razkrijem med drugi111 še to, da je pisatelja v svojeU1 času zelo zadela opazka nekaterih, ki so mu odrekali pravicOi da je to svoje najmočnejše doživeto literarno umetnino posvetil mrtvih turjaškim prijatelj e#1’ Odrekali so mu legitimacijo za kaj takega. Pa je Mauser ven' darle bil domobranec, bolničar v turjaški posadki ter kot tak od' peljan po njeni predaji v kom11' nistične zapore v Kočevju!
Tole pa je napisano zarod1 bralcev Mauserjevega dela v dO' movini, ki iščejo, kakor je V1']' šlo od premnogih strani poro#' lo, v posameznih osebah trilogij6 resnične akterje komunisticU6 revolucijske stvarnosti na Sl°' venskem. Kakor v II., tako se je tudi v III. delu “Ljudi pod čem” pisatelj držal dejstev. di osebe, ki nastopajo v III. del11’ imajo na sebi poteze resnic111*1 ljudi, ki jih je pisatelj sam sre' čaval v zaporu. Tudi opis s^e' ga taborišča je popolnoma toče11' Celo začetni verzi taboriščne porniške pesmi so avtentični, jih je zapisal iz ust starke, k1 •* leta dolgo prebila v njem’ ^ “Ljudje pod bičem” so dan65 domovini najbolj iskano branN po drugi strani pa seveda ^ skrajno tvegano, se pravi, ne^Y no; prenekateri, ki ni bil do^j previden, je moral za to da!a že odgovor!
i]"
Za sam konec teh opazk rP . trinkov pa bi rad izjavil še i0
trgovca, po prepričanju nekdaj!V posebno čast pisatelju je ^
isal svo 1
tako tipičnega slovenskega liberalca; dalje zgodbo o njenem zaročencu Blažu, razvajenem vele-
tovo tudi to, da je napistu - ^ veliko delo brez sleherne slraL
„___________ Sicer pa nam je vsem, ki PlS^ro
trgovčevem sinu, enako Ljub- j l,la od blizu poznamo, predo ^ Ijančanu, ter končno še zgodbo o j znano, da mu je poleg iskanj3 ^ Viktorju Zalarju, nadučitelju v ' P°te in dobrote prav iskanj6 ^ Podbrezjab Gorenjskem. Vse nice najgloblji poklic- Ta tri osebe je M. postavil v čas ne- “Ljudje pod bičem” so neposredno pred drugo svetovno Laz za to.	J- ^


JANEZ JALEN:
*xxxxxxgxx»xxxx*yi
Ovčar Marko
POVEST
c**xrrxxx
^^xxxxxxxxxx±T^i:YTxxxxxxi:^i:±±xxxkxxxž^^^xxxx^
^ajtnikova Mica ni bila dobre , 0lle, kakor nikoli ne, kadar so asali z višave niže, z Zelenice j^a Jezerca, ali pa z Jezerc do-°v. Jezno je odtrgala nit pre-Va> s katero je privijala tisove ^ejice in rože na motvoz, vrgla 0pleteni venec v travo in uda-rik s klopčičem po mizi: “Pred j^kaj tedni smo od samega cve-sja bolehali, sedaj ni več po-a ene rože, da bi jo človek za-abnil najboljši mlekarici z
roge,.,	J
^rčejeva Reza, ki ni vedela, a 3e Mica vsako leto, kadar se Poslavlja od planine, nabrskana, 3e ponudila nekaj cvetov zao-Stalega sleča: “Na, te vpleti!” ,^ca tudi svoji privzeti hčeri s.1 Prizanašala: “Se ti pozna, da j, °b drugi pomladi, ob sleču, S r^Gla in ob tretji, ob murkah, ponorela, da se ti še na je-pamet ne vrača. Ali pa si,
iako
sen
kak,
k K°r tistole bledo cvetje sleča, 1 ni zaostanek, ampak le ni mo-^0 dočakati pomladi in je že ^edai strapalo. Tvoj kolednik, aJ si ga za pamet zatakne, če ^ kaj ima!”
Prkovčeva Franca, kateri je j lcva še pretekli teden pohvalila k ezkovega Joža, kako se je ves ^Premenil, in, da bi moža z l?jsim srcem Rezka težko do-, a> je hotela ustaviti njeno zabijanje: “Mica! Čez teden boš . °Zabila na gore in ti bo tudi d°lini lepo.”
^ Franca je šele naletela: “Se-eda, ti, ki komaj čakaš, da se .uieš svojega Miha. Ko bi bila Podlipnik, bi mu še za božič ^kazala priti domov. Misliš, ,a °n tudi vedno za tabo zdi-Saj ni neumen. Manjka U deklet po svetu! Na ostaja-•ia ittia gorših kakor si ti.”
^ Gskusila je še Trlejeva Me-■ “Takole razltogotena pa še °<( etlo leto nisi bila na ta dan.” Verjamem, da se tebi tudi udi v dolino^ da se brž komu ^evsia, ko nisi mogla ujeti Pri-^‘°zevega Marka. Nič ne posku-Še Rotijinega Tevža, našega , ^jinka, boš rada vzela, če te ° le hotel.”
ela bi se bila skoraj razhudi' ' §a ne Pom; tega vem, \ Pikoli ne.
V klic;
Saficf
a je opazila, da se plan-
s^. e muzajo njeni razdraženo-j.e ln da zbadanja ne vzamejo be^0' Nadela se je umikati: “Ba-za Puumne. Manica je bila še 4* tri pametna.”
se je nasmehnila
W n3enih letih je še vsaka
aUca.
A/r.
je !ca se je glasno zasmejala in 2aPela:
Ljubezen presneta, p kl moti dekleta.”
Lje9 ^ ^LPj pristavila: “Rezka! Parn ^ ima^ ^oža. Zagodel bi «0 k k* mu bil prisodil, da skant° lako hitro navadil na Skoraj sram me je, da Pila«11111 ga iz nagajivosti ku-
je v 6 Vem, kje hodi.” Rezka se zadregi ozrla. hahr, j.l6 bilo že žal, da je Rezko Teh n ^a' '!LTe drži se tako kislo. dru ar tednov bosta že prestala deia §reZ drugega. Saj fant se Ig ., e do sita se ga boš najed-
“Eh, te dni, kar bom še ostal na Jezercih.”
“Kaj veš. Saj je tudi Žorga gnal vse vole zdrave v dolino, pa ni nobeden nesel venca, čeprav imajo rogove, da jim jarme privezujejo nanje. No?”
Mica se je zavedala, da je spravila konjarja v zadrego.
“Boštjan je neroden in se ne zna prikupiti dekletom,” se je skušal izviti Tomaž.
“Nazadnje boš še rekel, da bi bilo dobro, če bi bila tudi pri konjih kakšna planšarica.”
“Zakaj pa ne. Saj Tatarji, ki imajo najbolj vztrajne konje, tudi pijejo kobilje mleko.”
“Prašiči.” Planšarice so se od gnusa skremžile.
“Ali si se res v vojskah z vsemi grdobijami sprijaznil.”
Mica se je hudomušno smehljala, ker je ugnala konjarja.
Ob jezercu je hripavo zavriskal Tevž. Mico je tako ujezil, da bi ga pošteno ozmerjala, če bi stal pod smreko. Tako se je neutegoma lotila črednika, ki je prihajal: “Kaj tretjineka trebuh boli, da cvili?”
Lukež se ji je pa smejal: “Vesel je, ker sva zadnjič prignala h kočam in ker ve pletete vence.”
Mica je bila kakor osa: “Saj bi jih ne, če bi ne bile krave bolj pametne kakor vidva, in če bi jih ne bil Balantov junec varoval zverine. Vsakega desetega repa bi vama manjkalo. Kako bi ga ne. Črednik vse noči hodi vasovat k svoji ženi kakor najbolj prismojen fant, tretjinek pa ponoči drugim jarce iz staj spušča.”
Lukež je za hip zardel: “Mica! Letos si pa prav posebno nasajena.”
“Če sem, tebi nič mar.”
Tevž je prižvižgal. Mica ga še pogledala ni. Vedel se je, kakor bi bil samo on obvaroval krave nesreče.
Tomaž ga je ustavil: “Tretjinek! Ti pa za Balantovega junca spleti venec.”
Tevž se je razkoračil: “Za junca že vse poletje po najhujših strminah trga rože Primožev Marko, ker ga je rešil pomladi na Gojzdecu medveda. Jaz bom pa ovenčal Podlipnikovo lisko, če ste ve nanjo pozabile. Liske bo najbrže privezal Cena za Ančkine bale, ki jih bodo pred pustom vozili k Višnarju v Žirovnico.” In se je škodoželjno smejal.
Kakor bi jo bil pičil gad, je poskočila Mica in namerila Tevžu: “Tako te bom počila po gobcu, da ga ne bosta ne ti ne tvoja mati nikoli več odprla. Vso planino nam je skazil, sedaj ga bo pa še stegal in se nad Markom ujedal, katerega vsi pogrešamo, ker je izza Sije rajši gnal na Zelenico kakor nazaj na Jezerca, samo da ni pri istih kočah s takimle usmrajenim tret-jmkom kakor si ti. Prav ima.
Tevž se je smejal.
“Proč! Če ne, boš še enkrat govno žrl, kakor si ga takrat, ko te je Marko pestil.”
Oglasil se je črednik: “Tevž! Svetogejeva junica stoji v vodi. Poženi jo vun, da se ne pie-
La So
Lizjj Se mlade tri z očmi spo-jih p} 6 6 *n ^ažile Mico, dokler ■Lpon a^na^a 2 navihankami. hal Tq prednjega vrha je prig-l>rišej 11:192 konje, s Pod javor a je ^ež;	kravami črednik Lu-
2adai ret^ek Tevž je poganjal Lrvij u.
kiaž; “ivf.v Pri planšaricah Toki Se *e ne rečem. Ne podali kfez ne0njfm rogovi; kadar pa KtS,rede prepasem vso pla-VM] °!; sem i° letos, bi kar ki	’ de bi imeli rogove, da
Spet 6Sk vence domov.”
Veš 3e ugovarjala Mica: “Saj ^Ssel.”’ 1 boš brez nesreče pre-
hiadi.”
Tretjinek je odhajal:	Saj
vem, da me vsi grdo gledate.
Sram vas bodi.”
Mica- pa je zakričala za njim. “Kdo te bo maral. Pustuh, pusti!” Togotna je odšla.
(Dalje prihodnjič)
Le mali def je rodoviten
KAIRO, Egipt. — Egipt je po svojem obsegu tako velik kot Kalifornija, New Mexico in Arizona skupaj, vendar pa je vse prebivalstvo nagneteno v dolini reke Nila, ki ne predstavlja niti ene desetine celotne površine Egipta. Zato so stari dejali, da je Egipt darilo Nila.
Ciganka
I	TTTTTTTTT±±xlxx^xxiyx,TTTTYxxxxa
Izvrstno, poceni, domačo VEČERJO
bomo spet imeli v soboto,
22. oktobra v BARAGOVEM DOMU
Deliti bomo začeli ŽE PO PETI URI popoldne.
xx^xxxxxx±xx^x!xyx^gxxx”x’^']f
ZIP CODE!
Polglasno je potrkalo.
Napravljal sem se ravno od doma in se vznevoljil: ’’Stara stvar: kadar hočem od doma, gotovo kdo pride.“
Kar mogoče previdno in brezšumno sem pospravljal svoje stvari, kakor da trkanja slišal nisem. Duri so bile itak zapahnjene, torej v sobo nihče ni mogel.
Potrkalo je iznova, glasneje.
’’Itak vem, da ne bo odnehal, kdor že je. A se še ne oglasim, če je res kaj potrebnega in nujnega, bo že še potrkal."
Res je potrkalo v tretje, glasno in odločno.
Stopil sem nevoljen k du-rim, odrinil zapah, odprl. Nežna mala deklica je stala na kamenju v veži, bosonoga, lasi je bilo — velikonočni .»onedeljek je bil — še precej hladno. Bila je brez robca, da so ji razpuščeni lasje valovili doli po ramah, in je okroglo zdravo lice tem jasneje odsevalo, tem izraziteje se odbijalo od nemirno se pregioajo-čega kostanjevega ozadja.
’’Gospod," je povzela naglo, s čisto domačim in zaupnim glasom, „ko bi mi dali cikorije !“
„Kaj naj ti dam?" sem se začudil.
„Cikorije.“
„Kaj zaboga pa boš s cikorijo?”
„Kavo bo mama skuhala."
„Kje pa je tvoja mama?"
Doli čez vas je zamahnila s polno, lepo oblikovano rokico — rokavi so ji segali le do laktov.
„Tam spodaj v gozdu. Kavo bi nam rada skuhala, pa nič cikorije nimamo. Tukaj, glejte, sladkorja sem že dobila, tudi kruha, celo pisank, a cikorije nič." ,
Prijela je predpasnik, ki ga je držala do zdaj z eno roko, z obema rokama, ga razgrnila in mi pokazala svoje zaklade: nekaj kock sladkorja, dva koščka belega kruha, troje rdečih jajc.
„Ciganski otrok je, dasi prav nič podoben ciganom," sem pomislil, ,,in mora beračiti za starše."
,,Ko bi le vedel, kje je cikorija, pa bi ti jo res dal."
Lahen smehljaj ji je šinil čez lepo mehko lice, da se ji je v levem ličecu naredila mala jamica; med polnimi svežimi ustnicami so ji zabliskali beli zobje.
,,Pa ste sami doma, gospod? Gospe ni?"
„Ti, mala, gospe pa jaz nič nimam."
„Ne? Kdo pa vam huha?"
„Kuharica.“
„Pa je ni doma."
»Ne."
Prav nič je ni spravilo to v zadrego.
„Pa bi vi poiskali cikorijo. Cikorijo moram nekje dobiti, brez cikorije ne smem domov."
„Saj doma nimaš."
Spet se je nasmehnila, a tudi le za hip.
„Res, da ne. Pa smo ga imeli. Ob Grabštanju gori smo imeli bajto. Pa nam je teklo v njo, kadar je šel dež. Potem pa se je podrla. še ubila bi nas skoro bila."
»Ta pa je seveda huda, če se vam je bajta podrla. Ali je niste spet postavili?”
„Nismo. Nimamo denarja, pravi ata."
»In zdaj hodite p0 svetu?"
„Po svetu, tu okoli."
„In spiš ponoči na prostem?"
„Seveda na prostem. Kje pa? Župan nam noče dati stanovanja."
»Veš, vsem pa župan ne more dati stanovanja. — Pa te nič ne zebe pod milim nebom?"
»Nič. Pač, včasih, če sem lačna, že."
»Pa si dostikrat lačna?"
„Včasih. A če bi dobila danes cikorijo, da bi mogla domov...?”
»Pa brez cikorije ne moreš?"
»Ne. Mama je rekla, da jo moram prinesti."
»Ali je mama huda?"
»O ne. Le včasih, če se malo napije."
»Kako?"
»če se malo napije, tedaj je nekoliko."
»Tako? In ata?"
»Ne. Ata ni hud ... A če bi mi gospod poiskali cikorijo.T
»Pa vstopi. Bodeva pogledala, če kje kaj najdeva."
»O, kako je pri vas toplo!" se je čudila in veselila, ko je bila v sobi.
»Za silo."
»Imate gotovo nirtogodrv?"
»Za silo že."
»Ko smo mi i meli bajto, smo imeli včasih tudi lepo toplo. Včasih pa nismo imeli drv. Vi jih imate, pa si lahko kurite."
»Včasih jih tudi jaz nisem imel in jih nimam."
»Vi tudi?" se je zavzela, »čudno je to... Ali že imate cikorijo?"
Med kramljanjem sem iskal cikorijo pod razno posodo in v raznih kositrnih škatlah.
»Ne še. Ta nesrečna cikorija, kje le je?"
»Boste že našli, le iščite.— A koliko bukev imate! Toliko jih še nisem videla in tako velikih. Ali so vse vaše?"
»Nekaj. Nekaj ne."
»Pa ste te vse prebrali?"
»Precej vse."
»To ste morali dolgo brati." Radovedno je ogledovala knjige, razvrščene na stojalu ob steni sobice, ki je obenem služila za kuhinjo. Jaz sem stanoval spodaj v vasi, ker je bila proštija po vojni v notranjosti vsa uničena.
Radovedno jih je ogledovala, dotaknila se ni nobene.
»Hola, tukaj pa brž bo cikorija!"
»Ali jo imate?" se je razveselila in je planila k meni. »Glejte, res ste jo našli. Kam mi jo boste pa dali?"
Razgrnila j e predpasnik, pokukala vanj in mi ga molila naproti.
»V predpasnik da bi ti nasul? Ne! Kaj pa misliš, kakšen bi bil! čaj, v kak papir."
Poiskal sem zaplato papirja, zvil jo v klobuček.
»Takole, v to ti nasujem."
»Dobro, dobro."
Kar požirala je z lepimi, očmi slabobarvno cikorijo.
»še eno žlico, gospod, prosim."
»Pa bodi, še eno."
»Lepa hvala! Zdaj pa pojdem kar domov. Lepo je pri vas, bom morala hiteti, da me mama ne bo kregala."
Položil sem ji lepo zaviti, napeti klobuček v predpasnik.
»Bog lonaj! Z Bogom, gospod."
Oprl sem ji duri, spremil jo do konca hiše.
»Srečno, gospod," se je še poslavljala.
»Srečno hodi!"
Stal sem pred hišo in gledal za njo, kako vsa srečna in vesela hiti doli po hribu. In sem mislil sam pri sebi:
»Ubogi ciganski otrok!" te pomiluje iparsikdp, »In vendar — bogatejša in srečnejša si v svoji mladostni naivnosti in nedolžnosti nego večina nas odraslih .. . Varuj te Bog na vseh tvojih potih!"
Nigerija se zmeraj bolj bliža razpadu
ENUGU, Nig. — Med tremi glavnimi plemeni, Haussa, Yoru-ba in Ibo se trenutno pleme Ibo najbolj vnema za razpad Nigerije. Kdor je v vzhodni provinci, kjer žive Ibo, ta za Nigerijo, velja skoraj za izdajalca. Strupeno stališče Ibo plemena je posledica zgub, ki jih je pleme doživelo v sedanji državljanski vojni. Okoli 2,000 pripadnikov plemena je bilo ubitih, nad 8,000 ranjenih, Ibo beguncev so pa našteli nad 400,000, kar je za pleme
z 8 milijoni prebivalcev kar visok odstotek. Ogromne so pa premoženske zgube, kajti begunci niso mogli rešiti ničesar. Preje so pripadali premožnim slojem v Nigeriji, sedaj so berači.
Vse to dobro ve njihov današnji voditelj Ojukwu, ki pa še zmeraj okleva in bi rad ohranil vsaj rahlo konfederacijo. Ima pred očmi še 17 plemen, ki živijo na Ibo ozemlju in ki štejejo skupaj okoli tretjino prebivalstva vzhodne province. Ti seveda niso za razpad Nigerije, ker se bojijo, da bi se jim v novi Ibo državi godilo še slabše kot se jim je do sedaj godilo v Nigeriji.
Kakšna bo pa usoda nekdanje Nigerije, bo odvisno predvsem od vojaških krogov, ki niso tako navdušeni za razpad Nigerije kot civilni politiki in javno mnenje. Političen položaj je pa še zmeraj tako zapleten in nejasen, da tuje velesile še niso na jasnem, kaj naj predlagajo domačim politikom in generalom.
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DOBRI OČE IN STARI OČE
John Sever
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. oktobra 1965.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam; pri Bogu rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
žena ANNA,
hčeri ANN in ROSEMARY, zet WILLIAM BRUSS in 5 VNUČKOV. Cleveland, 20. oktobra 1966.
Cenjene naročnike po Združenih državah lepo prosimo, da nam čimpreje sporoče številko svojega poštnega okoliša (ZIP CODE), če tega že niso storili, da bomo mogli zadostiti zahtevam poštnega urada.
Uprava
Ameriške Domovine
MALI OGLASI
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Bonna Ave., 7 sob spodaj, 6 zgoraj. Kličite za sestanek.
S. J. BARAGA, Broker
524-2732
(203)
V	najem
4	neopremljene sobe, zgoraj,
se odda v najem pri E. 185 St., blizu Shopping Center. Kličite 531-0371.	(201)
Sv. Kristine okolica
Zelo čist zidan bungalow, 4 spalnice, moderna kuhinja, jedilna soba, polna klet, garaža za 2 kare. Več posebnosti. $23,900.
Sv. Viljema okolica
Zidana duplex hiša, v dobrem stanju, zelo snažno, posamezni dovozi in garaže. $34,000.
UPSON REALTY
RE 1-1070	499 E. 200 St.
(204)
Grovewood okolica
Družinska hiša, 4 spalnice, 1 spodaj, se mora prodati zaradi selitve. $12,800. Kličite 752-3400.
________________________(x)
V	najem
Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. Za pojasnila kličite EX 1-2633.
—(12,13,14,19,20,21 okt)
Popolnoma prenovljena hiša
E. 72 St. - St. Clair Ave., 7-sobna enodružinska, brezaste kuhinjske omarice, barvaste luči v kopalnici, aluminijasta okna in vrata, novi plinski furnez, sežigalnik.
MAINLINE REALTY
1191 E. 79 St.
IIE 1-8181 Realtor AC 1-9381
(203)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 6210 Bonna Ave. Vprašajte spodaj ali kličite EX 1-2868.	—(203)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15423 Waterloo Rd.	IV 1-2237
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša v bližini cerkve sv. Vida po ugodni ceni. Veliki prenovljeni kuhinji v obeh stanovanjih, 3 spalnice zgoraj, 2 spodaj, kopalnici, polna klet, garaža. Kličite 881-0624.
—(205)
SV. VIDA OKOLICA
DOBRO ZGRAJENA — 2-DRUŽINSKA
5	sob spodaj, 6 sob zgoraj, lep lot, garaža za 2 kare.
Blizu St. Clair in Ansel Rd., dobro zidano poslopje, 6 stanovanj. $25,000.
HENRY OLSZENS REALTY HE 1-8726 1266 E. 71 761-0584
Velik lep bungalov
V Euclidu, 6 sob, moderna kopalnica, ena spalnica tudi spodaj, predeljena klet z opaženo lekreacijsko sebo, 50 x 150 lot, patio, sadno drevje in zelenjadni vrt. Pravkar došla za $21.900.
DOLORES C. KNOWLTON
REALTY
22776 Shore Center Dr.
AN 1-3333
V SKLADU Z OKOLIŠČINAMI — V Vietnamu dajejo ranjenim transfuzijo krvi, če je nujno, kar na samem bojišču. Na ta način je bilo mogpče rešiti prenekatero življenje. Na sliki vidimo tranfuzijo krvi težko ranjenemu marinu na bojišču nedaleč od Da Nanga v severnem d.elu Južnega Vietnama.
Mara Rusova:
:
Živa plamenica
i “Tak vendar-------
“Imam ga, samo jaz, nisem tako zaljubljena kakor ti. Dober fant je in vse se mi. zdi, da bo moj mož.”
“O-------?”
“Pravim, da se iri tako zdi. Seveda se človek prav lahko zmoti. Mar ne?”
“Po pravici rečeno, Zala, jaz te ne razumem.”
“Nikar se ne trudi. Tudi jaz Sama sebe ne razumem.” “Kakšen je tvojj bodoči?” “Pameten fant je. Dosti je bral, manj je misilil in poskusil. Vojska mu je zrahljala živce. Ima smisel za glasbo in kar je glavno, rad me ima in tudi jaz njega. Potem ima lepe, sive oči, je plavolas, srednje postave ter zelo lepe roke. Ti pa veš, da so sive in plave oči moja slabost. No, ali sem ti ga dovolj predo-eila?”
“Oh, Zala, tako čudno govoriš. Jaz pa imam svojega Milka
tako rada, tako rada, da-----”
“Je že prav, da ga imaš rada. Tebe je ljubečem vso izpolnila. Mene ne more. So še druge reči na svetu razen ljubezni med moškim in žensko. Razumi me prav!”
“Nič drugega ni na svetu!” je rezko presekala Jožica. Zala se je tiho nasmehnila.
“Že večkrat sem slišala to misel.”
“Kaj ti ne sanjaš o toplem gnezdu, kjer bi bila le ti kraljica?”
Zala se je nemirno premaknila.
“Vse o tem sanjamo. Ali jaz ne pričakujem Bog ve kaj od življenja.”
“Bog s teboj, Zala. Tako si čudna, vsa si se spremenila, odkar se nisva več videli.”
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
BINDERY, Exp. Auto. Stitchers, Folders, & Gathering mach. oper. Advancement is assured for exp. opers. who can qualify in our fast growing trade. Bindery. Contact: F. N. VOLKERT & CO.,
130 So. Morgan, 226-4000
(2021
PRESSMAN
Ito run offset business forms press. Full or part time. Call Art Tuscher. 482-1732
(203)
PICTURE FRAME WORKERS Exp. only. Finishers. Must mix paint-tone-antique.
Mitre cutter & Joiners, Name your price.
KOTLER PICTURE FRAME CO. 300 No. Oakley	666-4050
(204)
DISHWASHERS
5 DAY WEEK. Days. Overtime. Priv. Club. Pleasant working conditions. No Sat. or Sun. work.
FR 2-4163
(203)
“Eh, veš kaj, Jožica; jaz gledam življenje z drugačnimi očmi. Ne beli si glave zastran tega. Zase se ne bojim, naj bo kakor hoče. Tako ali drugače, jaz bom že nekako vlekla skozi življenje. Povej mi rajši kaj o sebi! In Milka pokliči. Ali je še zmeraj tako plameneč puntar?”
“Zdi se mi, da se je unesel.” “Saj sem ti vedno pravila, da se bo. Pa se je že zgodilo; le nekam prehitro se je ohladil; pazi, da se vnovič ne razgreje.” “Se ne bo, jaz skrbim za to.” “Ali še premleva Marxa?” “Saj ga ni nikoli resno bral; tudi dojel ga ni, hvala Bogu. Njegov punt je bil le odpor zoper grdobije, ki jih srečuje v živlenju.”
“Imaš prav. Vihravost, ki izvira iz krulečega želodca”, je izpolnila Zala Jožičino misel. “Svoboda, čudna beseda! Kaj vse si ne predstavljajo ljudje pod to začarano besedo. Meni se vse zdi, da je z njo tako kakor s tistim o strahu, ki je znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni.” “Skoraj da je tako. Zadnjič mi je Milko pravil o enakosti. Kaj misliš o tem?”
“Jaz — nič.”
“Kako to, nič?”
“Tako, lepo! Enakosti ni in je ne bo, ker je ne more biti, zato ker ni uzakonjena v naravi. Človek se bori le za eno svobodo, za eno enakost. To je enakost pred zakonom. Nič drugega ni, le tako svobodo si človek želi doseči.”
“Saj so vsi državljani enaki pred zakonom.”
“Kaj še, le na papirju so.” “To bom Milku povedala; je zanimiva misel. A razdelitev materialnih dobrin?”
“Solit se pojdi, draga! Dotaknila sem se tega vprašanja le mimogrede. Mrzim take pogovore, že davno sem se jih pre-cbjedla”, se je na lepem razburila Zala.
“Oh, jaz tudi. On me včasih
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN
With 4 rm. flat in rear. Selling due to illness. Priced for quick sale by owner. Business Established 20 yrs. 254-9724
(202)
Restaurant and Bar — In resort area, 5 mi. from Lake Geneva in limited license area. Bldg, and land incld. 7 rms. above business. Business increasing. Great potential. By owner, quick sale. 414-279-5921.
(202)
SNACK SHOP — BY OWNER Doing $200.00 business daily. Established 30 yrs. Excellent location. New equipment. Priced to sell 274-5271
(202)
MALE HELP
DISHWASHER
Day Shift. No Sundays. N. W. Supper Club. Call Mr. Dollar after 2 p.m.	671-0430
(204)
HOUSEHOLD HELP
BABY CARE
Light housework. Exp. Refs. Room, board, salary.
588-5462
(202)
HOUSEKEEPER
Child care for 4 lovely children. 3 Schl. age. For schoolteacher. Must be reliable. 1181 S. Harvey, Oak Park. Call after 5 p.m. 386-5267.
SHIPPING CLERKS ASSISTANTS Exp. will help, but will train. Cosmetic mfr. needs reliable men who want steady empl. Gd. starting sal. Co. benf. TRYLON PRODUCTS CORP. 2750 N. Wolcott, 248-5614.
(202)
FEMALE HELP
LIGHT FACTORY WORK New company. Temporary. Steady work. Women of Cicero-Broadview-Maywood. Call 652-3066 To earn $$$. EXTRA WORKERS SUBURBAN DIVISION, 6007 Roosevelt Rd„ Cicero, 111.	(202)
BINDERY HELP
Combination folder and cutter. Also Bindery Girls, full & part time. Ideal working conditions. Call Mr. Rubin. ART PRESS, 7542 Natchez, 647-7979
s tem muči.”
“Seveda, ljubezen vse prenese,” se ji je zasmejala Zala.
“Ti se mi posmehuješ”, je bila užaljena Jožica.
“Nikakor, ljuba moja”, se je opravičila Zala že utrujena.
“Si zaspana?”
“Malo.”
“Ali naj grem, da nekoliko podremlješ?”
“Prosim!” Jdžica je spustila zavese ter se po prstih odstranila.
*
Južinali so. Šele zdaj je Zala opazila, da se je Jožica čudno spremenila. Njena prej jedra lica so upadla, njene plave oči so se razširile in imele čuden blesk.
“Se ne počutiš dobro?” jo je skrbno vprašala.
“Ne vem, kaj mi je. Slabosti me včasih obhajalo. Ljubljanska megla mi ne prija.”
“Tudi meni se zdi, da nekam vene”, je potrdil Milko, ki je prišel pozdravit prijateljico. “Pa si kljub temu še lepša ko prej”, se ji je priklonil fant, ko je videl, da je šla senca čez njene oči.
I “Preveč se ženeš! Poznam te in vem za tvojo blestno natančnost v službi in povsod. Ne smeš tako, tudi nase malo pazi!” “Zakaj pa sta me napadla? Saj mi nič ni. Minilo bo, še preden se poročim”, je odvrnila nejevoljna Jožica ter odšla iz sobe.
“Bog daj!” je pomislila Zala. Rekla pa je: “Seveda ni nič. Svetloba je bila kriva, da sem tako videla.” Tiha skrb se je zajedla v Zalo. — Jožica boleha. Služba je prenaporna, zraven pa jo žge še ogenj njene ljubezni. Preobčutljiva je, sam Bog ve, kako se bo vse to izteklo. — “Če ti je prav, te spremiva do postaje”, se je ponudil Milko, krepak in ves rožast v obraz od zdravja in mladosti.
“Ej, tič viharnik! Hitro so ti pristrigli peruti. Še malo in boš pohlevno vodil svojo putko po ozkem domačem dvorišču. Prav je tako! Čim prej, tem bolje zate in zanjo.”
“Tak misliš, da sem se že popolnoma vdal? Kaj še — še zmeraj tli v meni.”
“Hm, tli, ker je slama zgorela.”
mmm mm domov
ZAVARUJTE VAŠE POSESTVENE INVESTICIJE! GLASUJTE ZA NADALJEVANJE EFEKTIVNOSTI IN VARČNOSTI V URADU OKRAJNEGA AVDI-TORJA! — IZVOLITE PONOVNO
RALPH J. FERK
COUNTY AUDITOR
,	.	■■ v' -i	■
— ODOBRITVE —
CLEVELAND PLAIN DEALER,	,
CLEVELAND PRESS, ORGANIZIRANO DELAVSTVO,
VEČ BRATSKIH IN MESTNIH ORGANIZACIJ.
ELECTION, NOVEMBER 8, 1966
X
RALPH J. FERI
COUNTY AUDITOR
Nicholas A. Bucur, Chairman, 10208 Clifton Blvd.
Amusement Parku so nedavno izbrali “Malo Miss Ameriko”. Na sliki vidimo zmagovalko Ann Deery (v sredini) in njeni dve prvi tovarišici.
“Slišiš, modrijanka, nič nisi ( starejša in se tako povzdiguješ nad menoj!” se je namrdnil Milko.
“Ne zameri, če sem te zadela! To je le zato, ker ti zavidam.”
“Zavidaš? Čemu neki?”
“Hitro si našel svojo pot; jaz pa še tipam za njo”, je priznala Zala. Pogledala sta se.
“Nisem vedel, da je tudi pri tebi taka zmeda. Mislil sem, da si trdna kot Jožica. Zanjo je vse jasno, vse prav, vse dobro. Pri njej počivam. Tako dobro mi de mir, ki ga rosi okoli sebe. Ljubka, dobra deklica, vsa nežna in tako občutljiva.”
“Da, ljubka in mila. Upam, da jo boš osrečil.”
“Če je in kolikor je v moji moči”, je hitro odgovoril Milko. Po teh besedah je Zala zaključila, da se Milko še ni unesel.
“Za popotnico, Zala!” ji je Jožica ponudila zavitek.
“O, pa hvala! Pojdimo, mudi se mi domov!”
Zala je stala ob oknu železni-
(škega voza čisto sama. Poznani, tako ljubi kraji so bežali mimo. Izza temnih gozdov se je v mesečini belilo kamenje, med njim temne sence njiv in ograd. Vlak je naredil ovinek in pred njenimi široko razprtimi očrnmi se je vzpel Nanos, ves srebrn, v temno modrino kraškega neba. Nad njim so gorele velike zvezde.
Zalo je presunilo tako silno, da so ji klecnila kolena ter se je vrh Nanosa zazibal pred njenimi očmi.
“Pozdravljen, najljubši, najlepši! Vse je ničevo in drobno proti tebi. Večno kraljuj nad kamnitno deželo mojih bolečih sanj!”
“Kaj vam je mraz, gospa? Že dolgo drhtite ob oknu”, je boječe ogovorila Zalo stara ženica. Zala
je v svojem nestrpnem pričakovanju ni opazila, tako jo je vse prevzelo.
“Ne zamerite, strina! Niseffl vas videla, pa tudi mraz mi ^ ’ se je opravičila Zala sopotnici-“Nič zato. Že precej dolgo se vozim z vami. V Divačo grem k hčeri na obisk.”
“Jaz pa domov. Kmalu bova obe na cilju.”
Po hodniku je prišel karabi-nier. “Potne liste, prosim!” Pokazali sta jih. Z vljudnim poklonom jih je vrnil.
“Ti tujci so kar masleni z na* širni ženskami. Zlodej jih vzemi!” se je jezila starka, ko je odšel. Zala ji je samo prikimala-Vlak se je ustavil, ženica je p°' brala svoje reči.
“Pozdravite doma!” je po domače velela med vrati.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
54» EAST 185 STREET, KUCLlD	KB I-8tS7_!
6 STROM'S

Odlično za živahno sezono
Karton Stroh's piva gre vedno z vami. 6 priroč-'--nih konzerv se shladi v nekaj minutah ... ne razbije . . . ne rabi nobenega odpirača.
Samo potegnite za jeziček in že lahko pijete edino ameriško, z ognjem varjeno pivo.
Varjenje z ognjem da pivu veliko boljši okus. Ko boste prihodnjič šli na piknik ... na obalo ... ali ko boste imeli zabavo na vrtu ... ne pozabite na rdeči karton Stroh's piva v 6 konzervah. Vprašajte za "six Stroh's to go!" Uživajte!
'..'v. - . Tl V 't, >
- Ai The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
POTOVANJE V RAZKOŠJU — Južni Vietnam je v boju za obstanek z rdečimi napadalci, vendar njegovi vodniki ne kažejo volje, da bi vsa sredstva usmerili za zmago-Hočejo živeti v razkošju in udobju, kot da bi ne bilo nobene vojne. Na sliki vidimo predsednika vlade Kyja z ženo v osebnem predsednikovem letalu ob sprejemu ameriškega gosta.