Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu ,,Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
I pravništ vo „M i r a“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št.-ŽS..
----- *
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVII.	V Celovcu, 21. marca 1908.
Štev. 12.
Današnja številka obsega 6 strani.
. ■ .4 'V .	'V; >"* k
“ ■ jin
Nekaj misli za izobraževalna društva.
Teč izobrazbe kmetom.
Ker je dežela tako zanemarila svojo dolžnost, skrbeti za izobrazbo vseh prebivalcev Koroške in si je stavila dvojen smoter šolam na Koroškem: Za Nemce: jih visoko izobraziti in jim pomagati s tem do blagostanja in prvenstva, za Slovence: jih prej ko slej ponemčiti. Povsod je najvažnejši predmet nemščina, ves ostali poduk se mora zanemarjati. Uradništvo naj služi temu smotru. Kmetijska družba naj služi temu namenu. Vse drugo se zanemarja. Potem pa se reče, da je neznanje nemščine vzrok slabih razmer. Ne razumemo le, zakaj Slovencem na Štajerskem, Goriškem in Kranjskem ne gre tako slabo, akoravno tudi ne znajo nemški. Tam se jim je pač izobrazba dala v materinem, slovenskem jeziku. To je dandanes gotovo, da kmet ne bode lažje prideloval, če bode znal nemški in ničesar drugega, kot je znal, preden je še poznal šole. Ker nam pa dežela z lepa ne da šole kot jih rabimo, jih moramo izsiliti; dotlej pa jih je treba nadomestiti z našimi izobraževalnimi društvi. Posebno pojasnila v gospodarskih vprašanjih bi bilo treba kmetom. Prihodnja zima bi bila pripravna za taka predavanja. Predavatelji pa bi se seveda morali skozi celo leto pripravljati na ta predavanja. — Več luči torej kmetom !
Priprava za predavanja.
Zima je proč in ž njo tudi čas najplodo-vitej šega dela v naših društvih. Pozimi imajo ljudje čas, poleti ga nimajo. Čas pa imajo ravno-tako kot pozimi izobraženci, ki navadno vodijo društva. Tem so namenjene te vrste.
Veliko koristijo naša društva ubogim kmetom. Podajajo mu izobrazbe, razveseljujejo ga z vese mami. Vendar trajnega uspeha pogrešamo. Naš Kmet ne dobi v nobenem vprašanju čisto jasnih pojmov, Kajti tukaj ne zadostuje eno predavanje,
ki mu šele obseg vprašanja razjasni, če je dobro, ampak treba je celo vrsto predavanj, katera veže enotna snov. Od vseh strani se ogleda predmet in vse se presodi; to ostane potem last poslušalcev. Takih predavanj nam še manjka. Najpripravnejši čas je zanje zima in sicer naj bo vsako nedeljo eno predavanje.
Taka predavanja pa zahtevajo mnogo znanja od predavatelja in zato je treba, da si črez leto uredi vso snov, tako, da že lahko pove prvikrat vsebino vseh predavanj. Zato objavimo sedaj ta članek. Dobro je uspelo slično podjetje letošnjo zimo v Dobrlivasi, kjer so se bavili z zgodovino Koroške. Posebno gospodarske snovi bi bile potrebne. Na mestu je tudi zgodovina, zlasti za mladeniče.
Prijateljem mladine.
Kakor gobe po dežju rastejo pri nas na Koroškem po zadnjih državnozborskih volitvah slovenska izobraževalna društva. Sijajna zmaga je navdala Koroške Slovence z novim upanjem in s potrojenimi močmi hočemo zopet delati za blagor naš, za slovenski jezik in za vero očetov. Ustanovila so se po volitvah že društva v Kotljah, na Rudi, v Vogrčah, v Železni Kapli, v Št. Janžu, druga se še bodo. Ker naše šole ne vzgajajo naše mladine, jo moramo sami in zastaviti moramo vse moči, da uničimo slabi vpliv naših ponemčevalnic. Vsaki nemčurski šoli se naj ustavi nasproti dobro slovensko izobraževalno društvo.
Vsako društvo pa potrebuje razen čilih udov, ki so zmožni za vodstvo, predvsem dobre knjižnice. Vsaka župnija naj bi jo imela, da bi imeli župljani priložnosti, se sami izobraževati. Knjižnice pa stanejo veliko denarja, katerega pa manjka. Zato se obračamo do vseh slovenskih rodoljubov, da priskočijo koroškim Slovencem na pomoč ali s knjigami, ki so pripravne za ljudstvo, ali z denarjem, da se morejo naročiti. Vpošljejo se naj č. g. Lamberti! Ehrlich, podpredsedniku slovenskih nepolit. društev na Koroškem, v Celovcu, Škofijska palača. Hvaležnost koroških Slovencev vam bodi v plačilo!
Koroške novice.
„Xa smrt obsojeni?« dramatska slika iz življenja koroških Slovencev (spisal Ks. Meško), se uprizori kot posebna predstava za udeležence iz Koroškega v nedeljo, dne 22. t. m., ob '/a 7. uri zvečer, na Jesenicah (gostilna pri „Jelenu“ na Savi). Udeleženci, ki lahko pridejo z vlakom ob šestih, odidejo že lahko ob desetih zvečer, ker je čas predstave tako umerjen. — Torej v nedeljo na Jesenice k predstavi v dvorano jeseniškega ..Sokola« !
Opozarjamo gg. duhovnike, gostilničarje in vinske odjemalce sploh, ki žele kupiti zajamčeno pristno štajersko vino iz kletarije našega rojaka in vinogradnika stotnika Fridolina Kaučiča na tozadevni v 11. številki „Mira“ inserat. Kaučičevo vino je sloveče in se toči v dveh gostilnah na Dunaju (III., Hauptstrasse št. 122 in IV., Haupt-strasse št. 119), v hotelu južni kolodvor v Ljubljani, v hotelu Triglav na Bohinjskem in v gostilni J. Omerza v Dečnih selah.
Schulvereinova podružnica v Borovljah je poslala za leto 1907 nemškemu „Schulvereinu“ 1200 kron.
Celovec. Novo sv. mašo je bral tukaj pri benediktincih 19. t. m. upokojeni profesor g. dr. Jožef Ogorek.
Celovec. Uprizoritev igre „Za pravdo in srce“ je tudi takrat prav imenitno uspela. Igralci so bili kakor pri prvi predstavi dobri, nekateri naravnost izvrstni. Velik napredek smo zlasti zapazili pri g. Stocklingerju, ki je to pot igral Andrejevo ulogo zelo živahno. Občinstva je bilo pa nekoliko manj nego pri prejšnji predstavi, vendar je bila pa dvorana še polna. Med posameznimi dejanji so nas razveseljevali tamburaši. Vrlim delavcem se najprisrčneje zahvaljujemo za pošteno zabavo, ki so nam jo nudili.
Celovec. (Dogodek s kolodvora.) Slovenec zahteva vozni listek na Žihpolje. Gospodična za okencem zmiga z ramami, češ, da ne razume. Ker je gospod dobrosrčen in noče delati poloma, odstopi in naprosi mene, da bi zanj dobil
Podlistek.
Naš dedek.
(Nekaj vojaških spominov. Napisal D ani m ir.)
Kadar srečam na ulici oddelek vojakov, pred njim častnika na iskrem vrancu, vsakokrat mi iznova oživč spomini na ono dobo. Ko sem i jaz stopal v teh modrih vrstah, s telečnjakom na hrbtu in s puško na rami, pred nami pa je jezdil ponosno in samozavestno kakor mogočen vojskovodja naš „dedek“, kakor smo vsi brez izjeme imenovali našega stotnika.
Cookov« Ve™’ k:,e *n k(iai je ta priimek, n J/1 Je m?,ral iineti že precej dolgo, kajti
drugače 1 ^ P° ka ga ^ Zval° Ie dedka’ nikeli Bil je to mož nekako srednje postave, pa ne morda čokast m debel kot so navadno ljudje te vrste, ampak tenek m gibčen kakor mladenič v dvajsetem letu, četudi smo mu že prištevali kakih oseminštirideset. In naš dedek je bil ponosen na to, da mu dolga leta še niso upognila hrbta, ampak je bil še vedno raven kakor sveča. Kolikokrat nam je dejal na vežbališču, kadar ni šlo vse po njegovi volji in je bil obenem dobro razpoložen:
„To ste vojaki; kaj vas ni sram, da se držite kakor zakrivljeni borovci! Name poglejte, čeprav sem star in sem že mnogo skusil, o tem vi niti pojma nimate, sem vendar še vedno isti kot sem
bil pred tridesetimi leti. Saj pravim, dandanes se rodé še samo pohabljenci in pokveke.11
Tako nam je govoril le tedaj, kadar je bil dobre volje. Tedaj smo se vedno na tihem veselili, kajti vedeli smo, da nam ne bo hudo, če je naš dedek začel tako govoriti. Saj je bil skoro vsakokrat konec njegovih besed: „Abtretn — halbe Stunde Rast“, kar je pomenilo za nas, da smo lahko legli cele pol ure na mehko travo in si odpočili.
Toda le redkokrat smo bili tako srečni, da je bil naš dedek v dobrem razpoloženju. Kajti često ga je najbrezpomembnejši dogodek mogel tako razburiti, najmanjši vzrok tako naglo razjeziti, da mu je naenkrat pošla vsa dobra volja.
In takih trenotkov smo se bali vsi. Kar zatrepetali smo, če smo opazili zjutraj na stotnikovem obrazu lahno meglico, znak nevolje.
„To nam bo danes zopet huda,“ zašepetal je marsikateri vojak svojemu sosedu, „glej, dedek zopet ni dal sladkorja „Ahilu“. Da se nisem rajši oglasil zjutraj „marod“, pa bi sedaj lahko ostal doma."
Tudi meni je prišla večkrat ta blažena želja, kadar sem videl, da je bil dedek slabe volje.
To je menda začutil tudi njegov „Ahil“, kakor je zval stotnik svojega konja. Ne vem, kaj je bolj vplivalo nanj, da je povesil glavo in je kakor naenkrat ugasnil žar njegovih svetlih oči, ali to, da ni dobil sladkorja, ali pa to, da je bil dedek slabo razpoložen. Morda pa je imel usmiljenje z nami, sluteč, kako se nam bo godilo slabo.
Zapustili smo dvorišče vojašnice. Nesreča je hotela, da smo takoj v drugi ulici srečali visokega dostojanstvenika z rdečimi hlačami.
Jedva ga je zagledal dedek, se je takoj obrnil proti nam in dejal:
„Gospod general pride. Če mi ne boste mar-širali, kakor jaz hočem, da se bo zemlja tresla, ne boste okusili danes tople juhe. Posebno ti tam, Filipovič, pazi, da se ne izpodtakneš."
Vsem je zaplalo srce močneje ob teh besedah, vsi smo si želeli na tihem, da bi srečno dospeli mimo generala. Morda potem izgine dedku ta slaba volja. General se je približal. „Kompani rehc — šaut!“ je velel dedek. Stopali smo, da se je tresla zemlja naokoli. Na obličju generalovem se je videla zadovoljnost. Toda, oj — smola! Menda so se res zarotili vsi slabi duhovi danes zoper nas. Filipovič, ki je korakal nekje bolj vzadi, se je res izpodtaknil in padel. Vsled tega se je polotila zadnjih vrst nekaka zmešnjava, nastalo je nemiije in le desetniku, ki je bil poslednji, se je bilo zahvaliti, da je v hipu napravil zopet red, tako, da stotnik tega niti zapazil ni.
General je samo malo zamrmral: „Das is a nete Kselšaft", ter se ni brigal Več za nas.
Ko smo bili že izven mesta, se je dedek zastavil ter vprašal, kaj da je dejal gospod general. Desetnik Opolsky mu je takoj odločno odgovoril:
Gospod stotnik, pokorno javljam, gospod general so rekli: „Dobro, dobro!"
In tedaj je naenkrat izginila megla nevolje raz lice stotnikovo, lahno se je nasmehnil, njegov Ahil je zarezgetal, kakor bi bil slutil, kaj se je zgodilo, ter v urnem teku ponesel zopet dedka pred naš oddelek.
listek. Pristopim torej jaz, nakar se vrši sledeči pogovor v nemškem jeziku. Jaz: Vozni listek na Žihpolje in do Svetnevasi. Gospodična: Zakaj pa ne reče takoj prvi gospod po nemško? Jaz: Kako veste, gospodična, za koga sem zahteval? Gdčna. (v zadregi): Jaz vem to dobro. Jaz: To priča torej, gdčna., da ste dobro razumeli, kaj je prvi gospod zahteval, in da iz same kljubovalnosti niste hoteli ustreči. To pa je tem nedo-stojnejše, ker oni gospod v resnici ni vedel nemškega imena postaje. Gospodična je zardela, mene pa so odrinili drugi od okenca. — Ni treba komentarja!
Celovec. (Zadružnega tečaja) se je udeležilo okoli trideset mladeničev in mož. Tečaj je uspel prav imenitno.
Celovec. (Vinska razstava), ki so jo priredile tukaj 17. t. m. spodnještajerske kmetijske zadruge, je bila dobro obiskana. Razstava se je vršila v malem obsegu, zastopana pa so bila vina iz mariborskega, celjskega, ljutomerskega in bizeljskega vinskega okraja, od kisle izabele do izredno fino aromatičnega „trapistovskega vina11 iz Rajhen-burga. Zelo ugajal je tudi lanski ljutomerčan, dočim starejši ne prija koroškemu okusu. Vina iz celjskega okraja so nekoliko bolj kisla, pa ne težka in zaradi nizkih cen v nakup za posle prav priporočljiva. Zelo okusna so bila vina iz Št. Petra pri Mariboru. Vobče pa smo opazili, da okusu koroških vinskih prijateljev najbolj ugaja bizelj-čan. Priglasilo se je več odjemalcev za vino skoro vseh razstavljenih vrst. Kakor se nam je zatrdilo, prirede spodnještajerske kmetske zadruge v doglednem času zopet vinsko razstavo, in sicer v večjem obsegu.
Medgorje. (Pogreb.) Dne 14. t. m. opoldne je bila tukaj pokopana Martinova gostja Uršula Olip, prejšnja dolgoletna cerkvena pevka v Med-gorjah. Spolnila je 83 let svojega življenja. Ljubila je najbolj Boga, cerkev in molitev in se ni dala zmotiti od tega sveta. Pred nekimi 60 leti je imela postati p. d. Adamičinja v Zagorjah v grabštanjski fari, pa ni marala. Ostala je doma, da služi Bogu in uči druge z lepim zgledom v življenju in ob smrti. N. p. v m.!
Velikovec. (Pivo se podraži.) Naš občinski odbor je v svoji seji dne 18. svečana t. 1. sklenil, da se v svrho pokritja primanjkljaja v občinski blagajni, katerega posebno povzročujejo obilni stroški za občinske uboge, naloži na hektoliter piva 2 kroni občinske doklade, dosedanja doklada na opojno pijačo pa se poviša od 3 na 4 krone.
Velikovec. (Letni občni zbor društva „Lipe“.) Zadnjo nedeljo, dne 8. t. m., se je vršil redni letni občni zbor naše „Lipe“, ki je v kratkem času svojega življenja pognala krepke korenine in razprostrla košate veje. Društvo je imelo od početka 156 udov, izstopilo jih je (oziroma so se preselili) 13, tako, da se jih še vedno zbira v senci „Lipe“ lepo število, namreč 143. Delovanje v preteklem letu je bilo jako plodonosno. Zborovanj je bilo 9 s 14 govori. Priredili ste se tudi dve veselici, ki ste prinesli društvu lep dobiček. Poleg poučnih govorov se je skrbelo tudi za zabavo s petjem, tamburanjem in gledališkimi igrami. Odborovih sej je bilo 18. V preteklem
letu si je društvo nabavilo tudi sobo, v kateri se nahaja društvena knjižnica in so tudi časopisi na razpolago. Odbor se je izvolil z malimi spremembami stari, samo namesto odstopivših gg. S. Jaka, J. Lučovnika in P. Karpfa so se izvolili trije novi odborniki; tudi Šmarječani in Želinj-čani so zastopani po namestnikih. Zaradi zaslug za društvo je ^bil kot prvi častni član izvoljen č. g. dekan S. Čemer. Upanje je, da bo društvo v prihodnjem letu še bolj napredovalo.
Telikovec. (Nesreča.) G. Koniga. lesnega trgovca ob tukajšnjem Dravskem mostu, je zadelo zadnji čas izredno veliko nesreč pri živini. Lani so mu poginili kar trije lepi konji in letos zopet _eden težek konj. Vsa škoda znaša 2800 K.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Spremembe pri posestvih.) Zadnji čas se je v naši župniji prodala cela vrsta lepih kmetij. Sivčevo kmetijo v Mrzlivodi je kupil Jožef Vajdlič, najemnik na gradu Važenberg, za 10.000 kron, Kušarjevo kmetijo na Ruštatu je za 17.000 kron kupil Tomaž Rutar, poprej Močnik v Šmartinu pri Trušnjah, in zadnje dni je bila še lepa Hofmanova kmetija v Mrzlivodi prodana za 28.000 kron. Kupila jo je gospa Irena Tušnik rojena plera. Aichenegg v Grebinju.
Št. Lipš. (Moke se mu je zljubilo.) Andrej Kuster p. d. Peter na Poljanah si je bil nabasal v mlinu kmeta Putana moke, ne da bi koga vprašal ali pa prej nesel žita v mlin; pa to noč revež ni imel sreče. Z vrečo na rami srečal je gospodarja samega, ki ga je spoznal. Ta je šel takoj v mlin gledat in je res zapazil, da manjka moke. Slučajno je pa bil ravno tisti večer v bližini žandar, ki se mu je stvar naznanila. V spremstvu s Pečnikovim Antonom se napoti orožnik naravnost doli na Poljane k Petru, ki pa pride šele črez nekaj časa domov in se jako začudi, ko najde doma orožnika, ki ga vpraša po moki. Ker pa jo je skril za nekim grmom, jo je moral poiskati in jo nesti nazaj. Kmalu so ga poklicali k sodniji, kjer so mu dali v špeh-kamrici dva dni zastonj „kvartir“. Omenjeni je zvest naročnik in čitatelj „Štajerčev“, in kadar je treba udrihati po „farjih“, pravi mojster.
Sv. Križ. (Umrl) je dne 8. t. m. v sosednjem Št. Petru upokojeni župnik, č. g. Andrej Kajtna, star 77 let, dobro znan vsem starejšim romarjem naše božje poti,vker je dolga leta opravljal tu božjo službo. V Št. Petru je bil od leta 1869. Pogreba, ki ga je vodil preč. gosp. prošt Fl. Isop iz Spod. Dravograda, se je udeležilo zelo mnogo ljudstva. Nagrobnico je v iskrenih besedah govoril pameški župnik, g. Ivan Rotner. Naj počiva v miru!
Šmartin pri Trušnjah. Tukajšnjo Matijevo kočo je od lesnega trgovca Koniga kupil našinec Jožef Strohschneider, dozdaj gostač v Trušnjah.
Pliberški okraj. (Kandidat?!) Čujemo od nasprotnikov, da se že pripravljajo za deželno-zborske volitve; vsaj kandidata že imajo, tako govore, v osebi pliberškega g. Karola pl. M etnie a. In ta naj odvaga Grafenauerju? Tega niti nemškutarji sami ne verjamejo!
Libeliče. (Nov brod) dela g. Renar. Napravil si je novo veliko ladjo, da bo mogoče tudi z vozovi in živino priti črez Dravo. S tem bo
promet s Spod. Dravbergom in sploh na spodnje kraje zelo olajšan. Želeti je, da se brod kmalu otvori.
Zahomec. (Nesreča.) Y četrtek, 12. t. m., se peljejo s ponijem otročiči p. d. Korena v Za-homcu na Bistrico obiskat svojega starega očeta; med potjo se konjiček splaši, zdirja tako divje naprej, da otroci popadajo raz voziček ter se pri tem močno poškodujejo. Fantička, petletni in triletni sta težko ranjena na glavi. Slednji je v nevarnosti, da izgubi oko. Sedemletna sestrica in trinajstletni Ivan Kanduč, kateri je kočijažil, sta lahko ranjena.
Farskavas pri Prevaljah. (Pogreb.) Žalosten sprevod se je v sredo popoldne pomikal od mežnarije proti pokopališču. Spremili smo rano umrlega mežnarjevega sina, Alojzija Petek, k slednjemu počitku. Bil je komaj 22 let star, pa se je že moral posloviti od tega sveta. Zbolel je pri vojakih na pljučah in je bolezni kmalu podlegel. Služboval je tri leta kot organist v Delah na Zgornjem Koroškem in bil znan kot izvrsten pevovodja. Akoravno dalje časa v tujini, ostal je vendar zmeraj navdušen Slovenec. Bil je blag, v vsakem oziru vzoren mladenič. Zato ga je stavil domači kapelan na grobu v kratkem govoru mladini v zgled in tolažil stariše ob izgubi tako vrlega sina. Bodi mu zemljica lahka!
Črna. (Razno.) Prvo soboto in nedeljo v aprilu bodo dekleta iz Globasnice uprizorila pri nas pobožno igro „Lurška pastirica". Se že res veselimo. Ta igra je kakor nalašč za resni postni čas. Saj se mora človek že solziti, ko igro bere. tako je ginjen. Gotovo ne bo nikdo zamudil te tako lepe prilike. Vstopnina je tako nizka (40 v), da se nobeden ne more s tem izgovarjati. Stariši, pripeljite svoje otroke k igri, da se jim mlada nedolžna srca ogrejejo za otroško ljubezen do nebeške Matere! Igralo se sedaj ne bo pri Krulcu, ampak v prenovljenih prostorih Geršakove gostilne. — Dne 26. t. m. imamo tu občinske volitve. Kakor se kaže, pojde vse mirno, brez jeze in sovraštva, potom poštenega kompromisa. Ta pot je za naš kraj in naše razmere najugodnejša, kar je pokazala že večletna skušnja. — Takoj spomladi se bo začelo zidati novo štirirazredno šolo, in sicer bo stala zunaj vasi blizu bolnišnice.
Guštanj. (Bridko slovo.) Nepozaben nam ostane letošnji pustni pondeljek, ko je odhajal naš bivši provizor č. g. Anton Teul. Vsa fara je bila pokoncu, da pokaže odhajajočemu, ki bi ga tako radi imeli za župnika, svojo hvaležno ljubezen in spoštovanje. Zdaj so mogli videti tudi tisti občinski odborniki, ki so glasovali po povelju znanega nasilnika zoper g. Teula, kaj so storili! Bridke solze so ob slovesu tekle šolski mladini, kmetom, tržanom in delavcem, znak, kako se je priljubil vsem po svoji vnemi za duhovne dolžnosti, po svoji postrežljivosti in ljubeznivosti odhajajoči gospod. Naj ga spremlja božji blagoslov v novem delokrogu!
Guštanj. (Smrtna kosa.) Dočim meseca januarja v naši župniji ni bilo mrliča, umrlo je od 1. februarja do danes že 16 oseb. — Dne
10.	t. m. je umrla 43-letna vdova, posestnica Marija Pratnekar, p. d. Kovačinja, zapustivši 5 mladoletnih otrok. Dne 14. t. m. je preminul Janez
Med nami pa je postalo živo in veselo, vsi smo se zahvaljevali vrlemu desetniku, ki nam je s tem odločnim odgovorom prihranil toliko bridkost-nih in neprijetnih ur.
In res je ta dan, ki bi bil lahko postal za nas tako usodepoln, potekel brez vsakaterih neugodnosti. Ker se je tudi na vežbališču izteklo vse gladko, dal nam je dedek za popoldne celo „dinstfraj“, to se pravi, da nam ni bilo treba delati teh preklicanih „gvergrifov“, ampak da smo lahko prespali celi popoldan.
Toda solnce naših srečnih dni se je naenkrat zakrilo. Neko soboto je prišlo povelje, da si hoče v ponedeljek gospod general ogledati naš polk, in sicer vsako stotnijo posebej.
Že zgodaj zjutraj je prišel to nedeljo naš dedek v vojašnico. Navadno je prihajal ob nedeljah šele krog poldesetih. Cela stotnija se je morala zbrati na dvorišču. In dedek je prišel in nam dejal:
„Kakor znano, bodo jutri inšpicirali gospod general naš polk in seveda tudi našo stotnijo. Poznajo vas že od tiste dobe, ko smo jih srečali na ulici in so vas radi vašega lepega marširanja pohvalili. Torej glejte, da si jutri ne skazite dobrega mnenja, ki ga imajo gospod general o vas. Saj veste, naša stotnija je bila vedno najbolje izvežbana, največkrat pohvaljena od naših predpostavljenih. Pripravite se torej na jutri, imate danes cel dan časa dosti, da stvar dobro izpade, če ne, pa itak veste, kaj vas čaka. — Abtretn!"
Čudno, da danes pri obedu nikomur ni dišala juha. Nekateri se je niti dotaknili niso. Najbolj zamišljen in potrt pa je bil desetnik Opolsky.
„Jutri to izgubimo gotovo," je dejal ostalim, „saj nas general že pozna. In kaj, če nas izda stotniku, kako slabo smo mu zadnjič „defilirali“, nihče ne pojde o veliki noči domov, pol leta ne dobimo dovoljenja za ,,ibrcajt“, saj pravim, rajši služim pri drugi stotniji 3 leta kakor tukaj en mesec."
„Kaj bi se držal kakor bolna kura," je dejal prostak Filipovič, „vesel bodi kakor sem jaz in ne delaj si iz tega tako velikih skrbi ; nekako bo že minulo, je zadnjikrat tudi."
„Kar molči rajši, ti imaš najmanj vzroka tako govoriti, rajši se napravi jutri bolnega in ostani doma, da zopet ne boš vsega skazil," mu je odvrnil z osornim glasom desetnik Opolsky.
Navsezgodaj že smo bili v ponedeljek zjutraj pokonci. Vse je bilo pripravljeno za odhod, na obleki ni bilo niti najmanjšega madeža; jermenje se je bliščalo kakor novo.
Pred odhodom si nas je ogledal seveda tudi naš dedek in čudo, da nikogar ni grajal ali ozmerjal, kakor je bila to ob sličnih priložnostih njegova navada. Danes je bil menda z vsem zadovoljen. Morda pa radi tega, ker je bil Filipovič danes „marod“. Drugokrat bi ga bil morebiti kaznoval zato, da se javi brez posebnega vzroka „marod“, danes mu je bilo to celò ljubo.
Na vežbališču nas je že pričakoval visoki dostojanstvenik z rdečimi hlačami. Stotnijo za stotnijo je izkušal. Naša je bila po naključju zadnja.
„Še nekaj trenotkov in pogoreli bomo," je zašepetal s strahom Opolsky.
General je poklical stotnika ter mu dal nalogo, katero imamo izvršiti. Nič težkega, hvala
Bogu, vse smo izvršili v veliko zadovoljnost pričujočih častnikov.
Toda h koncu je prišla na vrsto še „defi-lirka". General je kimal, bil je navidezno zelo zadovoljen. Toda mi še nismo bili mimo njega. Še se nam lahko ponesreči. In res je hotela usoda, da smo imeli „smolo“. Ravno, ko smo korakali vštric njega, je padla nekemu vojaku puška na tla. General je to seveda zapazil in takoj zakričal: „Her hauptman, štrafen sie den man, zim tage ajnclarest." (Gospod stotnik, kaznujte tega moža. s sedem dni zapora.)
Lahko si mislite, kakšen vtis je to napravilo na našega dedka. Postal je rdeč, kakor kuhan rak, in v prvem hipu ni našel besede. Še le črez nekaj časa, ko smo se že malo oddaljili od generala, je začel s psovkami in grožnjami.
Zgodilo se je res tako, kakor je včeraj prerokoval Opolsky. Nihče ni dobil več dovoljenja, dotični pa, ki mu je padla puška na tla, je sedel v ječi, toda ne sedem dni, ampak mnogo dalje. In jed va je prestal to kazen, dobil je že drugo, tako da cele tri mesece ni prišel iz kazni.
Naš dedek pa se dolgo ni mogel potolažiti. Nikoli več ni izginila meglica nevolje z njegovega obličja. Vedno je bil resen, njegov glas je postal osoren, njegove besede trde. Za vsako malenkost je kaznoval. Bili so to res neznosni dnevi. Premišljevali smo, ugibali semtertja, kako bi ga zopet potolažili.
Bližal se je njegov god. To bo najboljša prilika, smo si mislili.
In res je pomagalo. Okrasili smo mu pisarno z duhtečim zelenjem, Opolsky in še dva druga
Šater, prej Brancej na Kozjem Vrhu, star 68 let. Bil je naš domačin in se zato na stara leta zopet povrnil v svoj rojstni kraj. N. p. v m.!
Guštanj. (Menj ava dušnega pastirja.) Izgubili smo vrlega provizorja, č. g. Antona Teul, ki so se preselili v lepo Rožno dolino v Bilčovs. Bili smo jim iz srca vdani, akoravno jih neki nemškonacionalni učitelj s 27 fužinskimi uradniki vred ni mogel trpeti, ker so se usmilili otrok slovenskih starišev in so jim krščanski nauk razlagali tudi v njih maternem jeziku; ta povsem naraven in edino pameten način pouka je bil za te ljudi takoj „windische Hetzerei11. Bila pa je to želja nas kmetov in delavcev in smo Vam, g. Teul, za to iz srca hvaležni, ter želimo samo, da bi Vas sedanji župljani ravnotako spoštovali kakor smo Vas mi. — Dobili smo novega dušnega pastirja v osebi č. g. Avguština Križaja, ki so nam v svoji prvi pridigi v toplih besedah razložili težki duhovniški stan. Pozdravljamo svojega novega gospoda in prosimo, da bi nam bili požrtvovalen voditelj in pastir. Ne bilo bi prav, da bi se zaradi praznega govorjenja pisano gledali. Pač pa so se spotikali, ko se je raz lečo vprvič za Nemce tudi nemško oznanilo ; radovedni pa smo, če bodo prišli sedaj Nemci v cerkev. Menda bo že bolje, da ostane vse pri starem. Obljuba je sicer Bogu ljuba, če jo pa prelomijo nemški kulturonosci, je tudi nam ni treba držati.
Spodnji Bravberg. (V pokoj) pojde o veliki noči naš nadučitelj, g. Lenart Voglar. Ali pojde ž njim v pokoj tudi njegovo znano politično delovanje, še ni znano.
Spodnji Bravberg. (Shod,) in sicer za zaprtimi duri so imeli dne 15. t, m. v „tigrovem žrelu“ naši „tajčnaceljni“. Navduševat so jih prišli sama njih „visokost" gosp. dr. A. Lemiš in neki Knapič. Shod sta po § 2. sklicala Hiršlerjev borštnar, g. Kalcher, in naš „sloveči“ zdravnik dr. Hofman. Le temu bi se pa res bolje podalo, da bi se več zmenil za svoje bolnike in manj brigal za ponesrečeno nemškonacionalno politiko. Udeležba na shodu je bila pičla.
Labud. (Zborovanje „Bauernvereina.“) „Bauernverein“ ustanavljat so prišli semkaj 16. t. m. gg. Sumi, grajščak pl. Mohrenschild in dr. Artur Lemiš. Potovalni učitelj, g. Šumi, je govoril nemški in slovenski in poudarjal, da bo „Bauernverein“ brez ozira na vero in narodnost pospeševal le kmetske koristi. G. Šumi, priznati vam moramo, da svojo stvar dobro razumete, vendar vam nikdar ne bomo verjeli. Kako nepristranski bodo vaši „Bauernvereini“ glede vere in narodnosti, kako nepolitični, je že to vaše zborovanje pokazalo. Zakaj g. dr. Lemiš, znani vodja nemškonacionalne, Slovencem skrajno sovražne stranke, je v skoro enournem govoru politiziral o državnem in deželnem zboru in delal propagando za svojo razlimano liberalno, nemškonacionalno stranko. Kdo vam naj še kaj verjame! V odbor so bili izvoljeni tudi ti le nepristranski «kmetje": Grajščak pl. Mohrenschild kot predsednik; grajščinski oskrbnik na Suhi, Wudia kot tajnik; napolgrajščak Hepper v Spod. Drav-bergu Jn dr. Kirchner iz Črneč.
Železna Kapla. (Pust na pepelnico) so l^tos v Lepenu v gostilni štajercijanca.
desetnika pa sta mu čestitala ter ga obenem prosila odpuščanja.
1 o je vplivalo, še isti dan je odpustil vse kazni, njegovo obličje se je zopet razjasnilo in tudi nam so zasijali s tem lepši dnovi.
Kako vzbuditi mladini veselje do narave?
Da bi vzbudil veselje do dela na deželi, je učitelj Rosper na Angležkem zagradil njivo in jo izpremenil v velik vrt, v katerem je napravil 12 velikih gred, in vsako gredo je razdelil na 15 manjših. Ob vhodu v vrt je dal postaviti malo utico, v kateri je bilo 12 miz in različnega orodja za dvanajst ljudi za vsakega posebej. Potem je razdelil med fante 15 vrst semen od rastlin, ki so na Angležkem najbolj znane in koristne. Vsak je moral po eno malo gredo posejati s temi se-mem in potem skrbeti ves čas za svoj oddelek. 0(1 pridelkov ostane polovico fantom, polovico pa dobi učitelj, ki si tudi vse natanko zapisuje. V prostih popoldnevih poučuje vrtnar 3 ure na teden o vrtnai stvu,^ m učitelj razlaga 3 ure o znanosti vrtnarstva. Vsi učen«, ki imajo grede, so dolžni celo leto obiskavati predavanja.
S tem je vzbudil med fanti tako zanimanje in ljubezen do narave, da so si mnogi napravili doma sami vzorne vrte, ki dajejo materam dovolj dobre zelenjave, in je veliko slabega preprečil med mladino in veliko ljudi ohranil na deželi. Prvikrat je to poizkusil 1. 1899. in še sedaj z dobrim uspehom nadaljuje.
ki bi po svoji starosti bil že lahko moder, pa mu tega „giftna krota“ ne privošči. Mož nima samo te dobre lastnosti, da razširja „štajerca“, ki obliva vse poštene ljudi z gnojnico, ampak zna na pepelnico pust z godbo obhajati in s tem mladino zapeljevati. Bog daj možu pravo luč razsvetljenja, sicer mu bomo morali mi drugače posvetiti, če bo razširjal še nadalje zloglasno „giftno kroto“.
Borovlje imajo sedaj dvoje gledališč: Zuson in Prediti. Prvi igra pri Justu, drugi pa na ,,Pošti." Župan Ogris, ki je Prechtlnu naklonjen, in mu bo dal baje tudi domovinsko pravico (škoda, da ga Borovčiči ne imenujejo častnim občanom), je Zusonu in Justu delal velike zapreke, pa nič ni pomagalo, zdaj bodo vendarle igrali. Ljudje nekaj govore, kakor da bi g. Ogris samo zato tako hudo oviral Zusona, ker ima nemška posojilnica tudi gostilno, ki ji g. Just, ki je obenem tudi puškar kakor Ogris, dela popolnoma nepotrebno konkurenco. Pa to so gotovo same laži jezičnih ljudi.
Y Podljubelju je umrl po dolgi in mučni bolezni fuž. delavec Lovrenc Vdušov. Bil je pri-jaznena in mirnega značaja in neomahljivega krščanskega prepričanja. N. v m. p.
Podljubeljska posojilnica naznanja, da bo od 1. aprila 1908 vloge obrestovala s 4 1/i 0/0.
Podsinjaves. (Novo izobraževalno društvo.) Ker se je ustanovilo za delavce na Bistrici in v sosednih krajih strokovno društvo, zato se je zadnjo nedeljo razdružilo delavsko in pevsko društvo in se je ustanovilo drugo, namreč «Katoliško-slovensko izobraževalno društvo". Pri ustanovnem shodu je bilo mnogo občinstva ter je pristopilo društvu lepo število udov. Krasno so prepevali domači fantje, ki imajo, kakor Rožani sploh, prijetne glasove. G. Smodej iz Celovca je govoril o političnem življenju Slovencev pred 1848. letom, o velikanskem pomenu tega leta za avstrijske Slovane in o važnosti leta 1907, ki je v nekaterem oziru letu 1848. slično in enako važno. V odbor so izvoljeni vrli, narodni možje in mladeniči. Dal Bog društvu blagoslova!
Plešerka pri Hodišah. (Surovost.) Dne
8.	marca t. 1. sem šel po nekem opravku skoz Plešerko v Škofiče. Ko sem se po dognanem opravku vračal domov, me srečata dva pobalina, katera sem že od daleč čul in spoznal po zverinskem tuljenju. Nekoliko korakov dalje sem našel na cesti ležečega znanega prijatelja, p. d. Erbovčnikovega Miha, ki je bil od teh pobalinov ves stepen in pobit na glavi. Napadla sta ga kar zavratno kakor lisica kure. Sram naj bo take pobaline, ki imajo še mlečnate zobe, da se zdaj o svetem postnem času pretepajo in tulijo okrog po vaseh po noči, tako, da bi se ne samo ljudje, ampak še zverina v gozdu morala plašiti. — Kaj se more pričakovati od take surove mladine? To je tisti slaboznani „fortšrit“, s katerim pitajo in zastrupljajo našo mladino naši politični nasprotniki. Proč ž njim!
Črešnje pri Yrbi. Sprejmite, gosp. urednik, tudi iz naše vasi enkrat par vrstic. To, kar vam pišem, je nekaj veselega iz.^časa zadnjih občinskih volitev na Kostanjah. Že meseca novembra smo zvedeli, da mora biti nekaj izrednega na Kostanjah. Bilo je neko nedeljo popoldan, ko smo šli k božji službi v našo farno cerkev; naenkrat zagledamo gručo ljudi; bil je kostanjski „fajerber“, ki je jadral proti Črešnjam. „No, kaj pa to pomeni", me vpraša neka ženska. „Je li kje ogehj?" S prva se sam malo prestrašim in pogledam okrog sebe; a vse je bilo mirno, nikjer ni bilo videti ognja. „To je pač čudno", pravi ženska, «zdaj, ko bo v cerkvi „žegen“, pa ji pokažejo Kostanj-čanje hrbet." «Šo pač bogaboječi", odvrnem jaz. ,,A zraven je pač še nekaj. Voliti bo treba nov «ausšus", in k temu potrebujejo „štim“. Zavoljo tega hočejo bržkone v Črešnjah in Treščah malo «pošpricati", da bo potem gladkeje šlo." — Od tistega časa naprej smo dobili vedno dosti obiskov; trudili so se nasprotniki in našinci. Bolj se je bližal dan volitve, bolj so se zanimali za imenovane vasi, kjer imajo kostanjski hajlovci dosti pristašev. Tudi mi smo stopili pokoncu ter se potrudili, da se nobeden ne vda nasprotnemu nasilstvu. Imamo tukaj moža poštenjaka, ki ima volilno pravico v drugem razredu. Odločno nam je koj s prva obljubil, da pojde volit z našo stranko. Pred tremi leti so se nasprotniki pripeljali ponj z vozom in ga takorekoč s silo vlekli k volitvi. Tudi letos so hoteli to prakticirati ; najeli so posestnika na naši vasi in mu dodali kot adjutanta znanega Pavleja na Kostanjah. A zraven našega soseda, ki se čuti srečnega, če sme tuliti v nasprotni rog, je pa bil naš korenjak Majra, kateremu so se morali nasprotniki ukloniti. Da bi hajlovci obdržali odločnega volilca doma, so mu dali skriti črevlje. Ko pride naš možak ponj, je bil ta v veliki zadregi. Kako si pomaga našinec? Hajdmo! Svoje škornje z nog tee jih da volilcu,
kateri jih obuje in se poda zastražen od našincev in nadlegovan od hajlovcev na volišče, da odda svoj glas, kakor je sprva obljubil, na našo stran. To je možato! Tako se vršijo pri nas občinske volitve! Nasilstvo kostanjskih hajlovcev je naravnost vnebovpijoče. Zdaj pa poglejte, kako so Kostanj Čanje pokazali Črešnjanom figo; če bi toliko psovana slovenska-katoliška stranka nam ne izvolila našega vrlega «Vardjana" za odbornika, bi mi sploh ne imeli nobenega zastopnika pri naši občini. Velikodušno so izvolili svojega pristaša p. d. Kobana za namestnika, kateri pa je bil poprej odbornik. Poglejmo pa na Kostanje; tam so izvoljeni štirje odborniki, in če bi imeli pri srečkanju še večjo srečo, bi jih imeli lahko pet. Ali je to pravično? Črešnjani, kako dolgo pa se boste še pustili kot slepci od kostanjskih hajlovcev za nos voditi?!
Kostanje. (Po volitvah.) Dasiravno so dobili naši liberalci pri zadnji občinski volitvi dva odbornika več kakor mi, vendar niso prav veseli te zmage. Kakor nekdaj vojskovodja Pir tudi generali naših «fortšritlarjev" o tej zmagi lahko rečejo: «Še ena taka zmaga in mi smo poraženi!" Naznanili so svojo zmago tudi javnosti po svojih listih «Fr. Stimmen" ter «Bauern-Zeitungi". Tam pišejo: «Volitve odbornikov za tukajšnjo občino so se vršile pod neverjetnim terorizmom (strahovanjem) od strani hujskačev duhovnikov (Hetzgeistlichkeit)." Koga hoče s tem udariti, nam je pa znano; a da bi duhovniki s strahovanjem koga žugali na volišče, nam ni znano. Da so volilce k udeležbi izpodbujali, k temu imajo ravno isto pravico, kakor pa vsak brezveren liberalni mogočnež. Da bi duhovnik držal roke križem ter mirno gledal, kako sejejo nasprotniki cerkve in naroda slabo seme med ljudstvo, to bi jim seveda ugajalo. Kako so se liberalni agitatorji lagali volilcem, je pokazala znana sodnijska obravnava. „V sredstvih nismo bili izbirčni", pišejo nasprotni listi; mi pa jih vprašamo, kakšna so bila pa njiha sredstva? Sodnijsko se je dognalo, «da delajo nasprotniki z lažjo". Ali je to sredstvo pošteno?! V očeh «fortšritlarjev" — sevedfi. — «Razne govorice brenčijo po zraku, o katerih pa se mora glede resničnosti še poizvedovati" —• no le poizvedujte; mi imamo tudi ušesa, na katera je marsikaj pribrenčalo iz liberalnega tabora. Za danes si usojamo samo vprašati: «Je li res, da ste vi svobodoljubneži zaznamovali gotove listke, da se prepričate, kako je ta ali oni, na katerega se niste prav zanesli, volil?! O tem še ni izgovorjena zadnja beseda. Veselje nad zmago je grenilo našim liberalcem to, da jih je toliko stopilo na našo stran. Radi bi zvedeli, «auf welchen Koder sie angebissen haben", t. j. na kaj so se dali ujeti. Da si ne bodejo belili glav, jim javno damo odgovor na njihovo radovednost: Ljudstvo se začenja zavedati, da se mu ni treba sramovati tega kar je: da je verno ter se ne sramuje svojega maternega jezika. Začelo je spoznavati, da mu je vera v časno, še bolj pa v večno srečo neobhodno potrebna; in to ljudstvo se zbira okrog svojega dušnega pastirja, katerega toliko hvalisam «fortšritlarji" zaničujejo in psujejo. Pregnali so tekom deset let tri lastne dušne pastirje in zaničevali dva druga, ki sta župnijo sooskrbovala; vidi se torej, da so kostanjski naprednjaki v tej zadevi res strokovnjaki. Komaj smo dobili zopet lastnega dušnega pastirja, že jim ni več povolji. «Mi bomo že tudi radi imeli duhovnika, če jih dobimo, da bodo za nas", tako sta rekla dva napredna velikaša za časa agitacije; a kdaj se bo to zgodilo, prepustimo božji previdnosti. Bog pa nas tega varuj!	—o —
Izpod Velikega Strmca. (Nekaj smešnega.) Komaj smo se nekoliko oddahnili od volilnega boja za nemškonacionalno trdnjavo Vern-berg, že je zadonel klic: V boj proti trdnjavi na Kostanjah. Storili smo svojo narodno dolžnost, dasiravno so nas pri odhodu iz volišča tamošnji Lesjakovi «olikanci" nahrulili s svojim hajlanjem; mi smo si mislili: pustite jih, da — hajlajo, to kaže le, da jahamo. Danes hočemo pokukati malo v bojni načrt kostanjskih nemškutarjev; ti imajo svoje zveste pristaše tudi v naši okolici, ki pa na Kostanjah nimajo volilne pravice. Te bi lahko primerjali črnovojnikora, ki morajo za časa volilnega boja tudi nekaj storiti za nemškutarsko stvar. Kaj pa? — No, če že za kaj drugega niso, pa naj zadržijo tiste, ki bi sicer k našim volili; tako je nekemu zagrizenemu pristašu nemškutarjev v Borovničah bila nakazana naloga, da zabrani nekemu Jezerčanu iti volit na Kostanje. Došla mu je pošta, da imenovani Borovničan potrebuje juga za vole, kojega mu naj Jezerčan posodi. Le-ta ni slutil kaj posebnega, vzel je jugo ter se podal proti Borovničam. Tam ga je najeti «agent" povabil, da bi šel ž njim gledat neko kravo v Konatiče; mislil si je, tam bom Jezerčana napojil z denarjem iz agitacijskega
fonda, in ker je bilo že pozno zvečer, je bil „fortšritlar“ mnenja, da se ga bo volilec malo nalezel in tako drugo jutro pozabil na dolgo pot k volitvi. A nemškutarski živinotržec se je malo zmotil; imel je jugo, a je pozabil na jermene. Ko gre isti gledat kravo k sosedu, pridruži se našincu Jezerčan; obadva odideta, in Borovničan se je moral vrniti z dolgim nosom zopet domov, Jezerčan pa je prišel drugi dan na volišče ter tam storil svojo dolžnost. O ti muhasti klerikalci, so si mislili nemškutarji, mi pa smo se — smejali.
Brdo na Žili. V naši občini imamo enega luteranca, in še temu so naši nasprotniki naprtili vse pri nas mogoče šarže. Imamo čast, da ga kličejo: „Gemeindeausschuss, Ortsvertreter, Alpen-meister, Waisenvater, Fleischbeschauer, Gauob-mann, Briickenmeister“ itd. Najdemo ga lahko torej povsod tam, kjer bi ga ne bilo treba, ker imamo dovolj prebrisanih Slovencev in katoličanov, da bi zavzeli njegove službe.
Brdo ob Žili. (Volile! našega župana in njegovih prijateljev.) Pri zadnjih občinskih volitvah, dne 26. februarja 1907 je slovenska stranka v prvem volilnem razredu primeroma najboljše stala; imela je namreč tu nasproti sedmim glasom nasprotnikov devet gotovih glasov, tedaj skoro zagotovljeno večino. In vendar je naša stranka ravno v tem razredu propadla z osmimi glasovi zoper devet nasprotnih. Vsled tega je prišel v občinski odbor tudi prejšnji župan, o katerega računih je zadnji „Mir“ že poročal, in ž njim takorekoč cvet tukajšnjih liberalcev, nadučitelj Gičtaler. gostilničar Ludvig Pipp v Dolah, najemnik in mizar Nemec Janez Solle in še dva kmeta. Vsi ti so imeli devet veljavnih glasov, deseti glas, katerega so vzeli naši stranki, jim je bil po rekurzu zavržen. Kdo jih je volil? Volili so jih pa oba učitelja in bivša učiteljica tu na Brdu, nadučitelj Albert Woschitz iz Melvič, nadučitelj Jožef Socher iz Podkloštra kot častni občan, gozdarski oskrbnik iz Šmohorja kot zastopnik c. kr. erarja, že prej omenjeni gostilničar in dva kmeta. Volilo je tedaj naše nasprotne občinske odbornike pet učiteljev, en uradnik in, vštevši tudi oštirja, samo trije kmetje. Na prav čuden način je prišla učiteljica med volilce. Ko se je meseca novembra 1. 1906 zapisnik volilcev razpoložil za postavni vpogled, šel je našinec gledat, če je med volilce vpisan. Ker pa je bil izpuščen, opozoril je župana na svojo volilno pravico. Župan mu je pa rekel: Vi nič nimate volilne pravice, ker še niste definitivno nastavljeni, tudi učiteljica na Brdu je nima. Jaz sem vprašal c. kr. okrajno glavarstvo v Šmohorju zavoljo učiteljice, in tam so mi odgovorili, da govori postava samo o učiteljih, ne pa tudi o učiteljicah, zavoljo tega tudi učiteljice nimajo volilne pravice. Dotični volilec je na to še enkrat opozoril župana na svojo volilno pravico, potem pa tudi na to, da volilni zapisnik do cela ne odgovarja postavi. Volilci namreč niso bili po razredih vpisani, ampak so bili nekako z ozirom na njih davčno moč po vrsti zapisani, tam pa, kjer je hotel župan volilne razrede ločiti, pa je izpustil nekaj volilcev ter pustil za nje nekaj praznega prostora, da bi jih mogel potem v ta ali drug razred uvrstiti. Ker pa ste bili v prvem volilnem razredu naša in nasprotna stranka skoraj enako močni, hotel je prej omenjeni narodnjak tudi vedeti, v kateri razred sta zapisana naša moža Grafenauer in Vinko Rauter. Pri tej priložnosti pa zapazi, da zadnji manjka v zapisniku. Zavoljo tega opozori župana, da je to njegovo početje nepostavno in da hoče izpuščeni kmet vedeti, v katerem razredu bode volil. Na to odgovori župan, da ga bode že zapisal, ko bode čas za rekurz pri kraju, in da bi to svoje čudno postopanje nekako opravičil in dokazal, da ta zadeva nima nobene važnosti, je še pridejal: „Prvi Wahlkorper voli fortschrittlich, fortschrittlich.11 Nekako osem dni potem omenjeni zapisnik še ni bil popravljen; zavoljo tega se je naša stranka pritožila na volilno komisijo ter se je na to napravil nov zapisnik volilcev. Oba zapisnika volilcev sta bila skupaj na vpogled razpoložena nekako osem tednov. Ves ta čas učiteljica ni bila zapisana med volilci, a pri volitvi je vkljub temu volila. Kako se je to zgodilo, morebiti sporočim prihodnjič.
Torba za nasprotnike.
Slovenski postajni napisi.
Pristni german slovenskega imena in slučajno tudi občinski odbornik v Celovcu, g. Artnak, je stavil na celovškega župana v občinski seji vprašanje, je-li resnica, da dobimo na postajah v Celovcu in Beljaku slovenske postajne napise. V za,dnji seji celovških mestnih očetov pa seje prebralo pismo beljaškega župana Scholza, v katerem se zatrjuje, da ravnateljstvo državne železnice v Be-
ljaku ne namerava omisliti za Celovec dvojezičnih napisov. — Na tisoče slovenskega občinstva prihaja vsak četrtek v Celovec, tako da slišiš tedaj po ulicah več slovenščine nego nemščine. Odkar je odprta nova proga Celovec-Trst, prihaja semkaj tudi mnogo naših rojakov iz južnih krajev. V Celovcu ni trgovine, kjer bi ne znali slovenski. Trgovci zahtevajo od svojih uslužbencev znanje slovenščine, zakaj, pač dobro vedo sami najbolje. Sedaj pa odpre usta Nemec slovenskega imena in vpraša, če je res, da dobimo na postajah v Celovcu in Beljaku dvojezične napise, kar je pač samo ob sebi umljivo. Da se to dozdaj še ni zgodilo, je vzrok tista pretirana zagrizenost nemških nacionalcev, ki vedno le kričijo in zopet kričijo, kadar je treba odpraviti kako za Slovence krivično napravo. Po Celovcu delajo že dovtipe na mestne očete, ki silno veliko govorijo, pa navadno o zadevah, ki niso najpotrebnejše. Ko bi celovški očetje manj govorili, pa raje malo več storili, bi bilo mnogo pametneje. G. Artnaku pa povemo, da si bo pridobil tudi pri celovškem nemškem občinstvu več simpatij, če bo stavil gosp. županu drugo, pa res potrebno vprašanje, če je resnica, da bo iz celovških ulic, zlasti iz šentvidske ceste, ki vodi na novo mestno pokopališče, in kolodvorske ulice izginilo sploh kedaj blato? Morda bo vedel tudi na to vprašanje odgovoriti g. Scholz v Beljaku!
Blazne zahteve
imenuje lutrovska „Bauern-Zeitung“ vest, ki jo je prinesla „Slaw. Korr.“. da bodo enako Cehom tudi Slovenci stavili za Koroško in Štajersko pri uravnavi jezikovnih razmer iste zahteve. Dvomimo, da bi bilo poročilo lutrovskega lista spisano od treznega človeka. Kaj tako ošabnega, nedoslednega in neumnega že dolgo nismo brali v kakem listu. „Mi Korošci oskrbujemo sami svojo hišo.“ Tako „Bauernzeitung“. Vsak trezen človek pa ve, da smo Korošci tudi Slovenci na Koroškem, ki pa do sedaj še nismo imeli priložnosti, oskrbovati si svojo hišo, določevati učni jezik v šolah, porabljati deželni denar enkrat tudi za Spodnje Koroško, nastavljati nepristranske uradnike itd. Lutrovski list gotovo meni, da so Korošci samo nemški nacionalci, ki so dosedaj v našo škodo in krivico „oskrbovali našo hišo.“ Sicer pa beremo par vrstic spodaj, da si le ne bodo hoteli ti famozni, privilegirani Korošci sami svoje hiše oskrbovati, ampak da bi se „moral po vseh alpskih deželah vzdigniti vihar ogorčenja," če bi se izpolnilo prerokovanje „Slaw. Korresp.", in da bi se „pozvali na boj vsi Nemci brez razlike strank, ki bi morda končal s popolnim porazom nasprotnikov". No, no, tako bahavo in votlo pisarjenje ne bo zadržalo končne zmage za naše pravice. Kaj pa bodo naredili združeni Nemci? Saj so že združeni. Nemški liberalci so bili v narodnih vprašanjih vedno edini, in zdaj so se jim pridružili v tem oziru tudi krščanski socialni Nemci, ki so na Dunaju izjavili, da bodo vedno in povsod zastopali nemške koristi. Mi bi bili takega nekrščanskega »viharja nemškega ogorčenja" silno veseli, ker bi se mu naravno odzval še hujši močnejši vihar ogorčenja med vsemi Slovani, ki bi vsaj enkrat, in sicer potem ne morda, ampak prav gotovo pometli krivično nadvlado koroških liberalcev s političnega po-zorišča.
Poglavje za delavce.
Koroškim delavcem.
Blagor vaš in tok časa zahteva od vas, da se združite v ozko zvezo, ki bode dostojno zastopala vaš stan. Na katero stran se naj obrne slovenski delavec, ni več treba raziskavati. Od socialnih demokratov nima drugega pričakovati kot oropanje vere in jezika in visoko udnino, da si morejo voditelji svoje „delo“ za delavce dobro plačati. Med slovenskim delavstvom naj ne bo prostora rdečkarjem. Naš narod tvori celoto, če so združeni v njem kmetje, delavci, obrtniki in izobraženci. Le tedaj se bodemo uspešno borih za gmotno blagostanje in duševni napredek celega rodu, če bode cel narod edin. Zato nikakor ne moremo odobravati boja med stanovi. Nobeden stan ni neodvisen, popoln. Vsak potrebuje pomoči drugega. Kmet rabi delavca in obrtnika, obrtnik kmeta in delavca, delavec obrtnika in kmeta, vsi skupaj pa izobražence in izobraženci potrebuje zaslombe med vsemi. Vsak stan mora biti pravičen drugemu in ga mora podpirati v boju za pravične zahteve; to zahtevamo mi, koroški delavci in hočemo tudi vse moči v to posvetiti. Združimo se vsi v tem, kajti v edinosti je moč!
Na delo za delavce.
V pliberškem okraju so socialni demokrati jako živahni. Povsod imajo med delavci razprte
svoje mreže in jih lovijo za svojo stranko. Povsod razširjajo svoje časopisje. Na Leše pošiljajo celo 250 izvodov lista „Arbeiterwille“ zastonj. Od slovenske strani pa se skoraj ničesar ne stori. Sploh je čudno, da pliberški okraj, ki je na glasu kot najzavednejši, deloma še spi. Če še dolgo ne bode pomoči, se bode razmerje med delavci nam v škodo prevrnilo. Koliko delavcev je v Guštanju, na Lešah, v Črni, v Možici in vendar se nič ne stori zanje, in vendar bi bilo tako potrebno. V Možici je težko delo v društvu, ker ni izurjenega vodstva, na Prevaljah je težko, ker so Leše tako daleč. Vendar je povsod jako potrebno. Na delo tedaj, dokler je še čas!
Gospodarske stvari.
Licenciranje takih plemenskih bikov, ki se spuščajo k tujim kravam za plačo ali brezplačno, se bo vršilo letos v sledečih krajih in sledečem času: (Nadaljevanje.)
X.	Dobrlavas v :
1.	Dobrlivasi 15. aprila, ob 10. uri dopoldne.
2.	Metlovju (Neuvvirt) 15. aprila, ob 3. uri popoldne^
3.	Št, Primožu 16. aprila, ob 9. uri dopoldne.
4.	Škocijanu 16. aprila, ob 2. uri popoldne.
5.	Kamenu 22. aprila, ob */210. uri dopoldne.
6.	Mohljičah 22. aprila, ob 12. uri opoldne.
7.	Galiciji 22. aprila, ob 2. uri popoldne.
8.	Globasnici 23. aprila, ob 9. uri dopoldne.
9.	Starivesi 23. aprila, ob '/212. uri dopoldne.
10.	Pri Miklavcu 23. aprila, ob 2. uri popoldne, ob istem času za sosedne občine okraja Železna Kapla.
XI.	Železna Kapla v:
1.	Železni Kapli (Obergris) 25. aprila, ob
9.	uri dopoldne.
2.	Obirskem 27. aprila, ob 10. uri dopoldne.
3.	Koprivni (Rastočnik) 28. aprila, ob 10. uri dopoldne.
4.	Kopališču Bela (Skaler) 29. aprila, ob 9. uri dopoldne.
5.	Jezersko (Štular) 29. aprila, ob 12. uri opoldne.
XII.	Velikovec v:
1.	Grebinju (živinski trg) 13. aprila, ob 8. uri zjutraj.
2.	Pustrici (Birt) 13. aprila, ob 1. uri popoldne.
3.	Srednjivasi (Škof) 14. aprila, ob 8. uri zjutraj.
4.	Št. Petru na Vašinjah (Dirnbirt) 14. aprila, ob 11. uri popoldne.
5.	Št. Petru na V. (Lindenhof) 14. aprila, ob 2. uri popoldne.
6.	Velikovcu (živinski trg) 15. aprila, ob 8. uri zjutraj.
7.	Tinjah (Laure) 21. aprila, ob 8. uri zjutraj.
8.	Važenbergu (Damiš) 21. aprila, ob 10. uri dopoldne.
9.	Šmarjeti (Laure) 21. aprila, ob 12. uri opoldne.
10.	Sred. Trušnjah (Birt) 21. aprila, ob uri popoldne.
11.	Djekšah (Kočmar) 23. aprila, ob 8. uri zjutraj.
12.	Vovbre (Špek) 23. aprila, ob 12. uri opoldne.
13.	Št. Štefan (Mežnar) 23. aprila, ob 2. uri popoldne.
XIII.	Št. Pavel v L. d. v.
1.	Spodnjem Dravbergu (živinski trg) 22. aprila, ob 8. uri zjutraj.
2.	Št. Pavlu 22. aprila, ob 1. uri popoldne.
3.	Labudu 27. aprila, ob 1IÌ8. uri zjutraj.
Licenciranje posameznih bikov v drugem
kraju in ob drugem času, se izjemoma dovoli, če posestniki bikov iz svojega plačajo komisijske stroške.
Odlikovani biki, za katere so se dobivale podpore in ki se v jeseni 1907 niso pripeljali k licenciranju, se morajo pripeljati spomladi 1908.
Vsi v jeseni 1907 ali pozneje licencirani biki so spomladnega licenciranja prosti. Kdor spusti nelicenciranega bika k tuji kravi ali telici zastonj ali za plačo, se kaznuje (§ 11. z dne 26. oktobra 1902, d. z.)
Kmetom v premislek.
Kmečko vprašanje postaja vedno bolj pereče na Koroškem. Posebno med Slovenci je žalostno stanje kmetov. Davki, dragi posli, pomanjkanje poslov, drage vse druge potrebščine; ob enem pa so vsi pridelki kmeta jako po ceni in veliko stroškov ima kmet, preden jih proda. Da bi si kmet zboljšal svoj položaj, mu manjka izobrazbe. Posebno občuti to slovenski kmet na Koroškem, ker nima nobenega strokovnega^ pouka, nobenega gospodarskega lista. Ljudske šole mu še ostu-dijo čitanje in vesel je, da ne vidi več knjige.
Da bi dobili pomoči od dežele ali od kmetijske družbe je neverjetno. Kaj nam naj koristi priloga nemškega lista kmetijske družbe, ki bi naj obsegala le ve strani. Ko bi nam hoteli biti pravični, bi morali delati kot delajo Slovenci na Kranjskem nasproti Nemcem. Tam dobi vsak ud kmetijske družbe, če noče slovenskega lista „Kme-tovalec“, gospodarski list, ki ga izdajajo Nemci v Gradcu za štajerske Nemce. Pravicoljubja pa ravno manjka med koroškimi Nemci. Kmetijska družba bi naj služila ponemčevanju Slovencev. Podružnice naj delajo na to, list bi se naj izdajal v ta namen, predavanja so temu smotru prikrojena. Zastonj pričakujemo tedaj od te strani pomoči. Sami stopimo na dan. Vsi skupaj v eno vrsto in dosegli bodemo tudi brez Nemcev, kar potrebujemo. Sedaj o priliki zadružnega tečaja se bomo odločili za način naše gospodarske organizacije na Koroškem.
Društveno gibanje.
Žitaravas. Kat. slov. izobraževalno društvo „T r ta“ v Žitarivasi priredi v nedeljo dne 22. sušca 1908 popoldne po blagoslovu svoje mesečno zborovanje v društvenih prostorih v župnišču v Žitarivasi. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva	odbor.
Št. Štefan. Kršč. soc. ljudsko društvo za Vovbre, Št. Štefan in okolico priredi dne 29. marca 1908 v Št. Štefanu ob Va3- uri popoldne svoje mesečno zborovanje. Govoril bode med drugimi tudi kmet Jer g. K najobilnejši udeležbi vabi	odbor.
Črna. V spomin 50 letnice, kar se je prikazala Lurška Mati Božja, bodo dekleta uprizorile v prostorih Geršakove gostilne pobožno igro Lurška pastirica, in sicer v soboto dne 4. apr. ob 3. uri ter v nedeljo dne 5. aprila ob 3. in ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži po 1 K, stojišča 40 vin.; otroci plačajo polovico. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor izobraževalnega društva v Globasnici.
Globasnica. Kršč. soc. izobraževalno društvo bo imelo 22. t. m. ob 3. uri popoldne pri Šteklju mesečno zborovanje. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Št. Lipš. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi dne 29. sušca ob 4. uri popoldne svoje mesečno zborovanje v gostilni pri Škofu. Na sporedu sta dva zanimiva govora. K najobilnejši udeležbi vabi vse člane in prijatelje društva
odbor.
Slov. katol. akadein. društvo „Zarja“ v Gradcu si je na I. redem občnem zboru dne 12. t. m. izvolilo sledeči odbor za letni tečaj: Predsednik: iur. Ivo Česnik; podpredsednik: cand. iur. M. Malnerič; tajnik: iur. R. Rupnik; blagajnik: iur. V. Polak; knjižničar: iur. N. Oberman; gospodar: med. A. Arnšek.
Kaj je novega po svetu.
,,Nas List“ piše v 11. številki sledeče: „Ko-rošec' poroča, da je imel Grafenauer dobiti višji red. Nemške spletke so dosegle vsaj nekaj. Značilno je, da reda ni izročil glavar !“ Odgovarjamo: Čudimo se, da je sedel „Naš List;‘ Korošcu" na lim. Znano je vendar, da deli presvitli cesar odlikovanja po stanu in da je sploh izključeno, da bi bil mogel g. Grafenauer dobiti višje odlikovanje. G. Grafenauer je dobil zlati zaslužni križec s krono, zanj za sedaj naj višji red. Da ,.Naš List“ ne ve, zakaj ni gosp. Grafenauerju izročil reda glavar sam, mu pa ne zamerimo, ker on sploh koroških razmer ne pozna. Stvar je ta: Šmohorski glavar, g. Lazarini, je pri-deljen deželni vladi v Celovcu in je bil tedaj, ko se je izročil gosp. Grafenauerju križec s krono, že odstopil vse zadeve namestniku. Ta pa je ravno oni uradnik, kateremu je g. poslanec v državnem zboru strahovito izpraševal vest; iz njegovih rok ni maral prejeti svojega odlikovanja. Križec mu je pripel naš mož, slovenski župan.
Nežna obzirnost. Pod tem zaglavjem je prinesel »Slovenski Narod“ v petkovi številki pretečenega tedna poročilo o zadevi slovenskih napisov na postajah v Celovcu in Beljaku poleg nekaj prav pametnih misli tudi sledečo, ne posebno pametno izjavo: „Kdaj pa bo gospodine Grafenauer s svojo klerikalno družbo že pred železniškim ministrom s pestjo udaril ob mizo in mu pojasnil stališče, da so Slovenci na Koroškem narod, ki zahteva svojih pravic.“ »Slovenski Narod “ mora biti pač precej kratke pameti, sicer bi moral pač še pomniti, da je g. Grafenauer za naše pravice — še pred kratkim udaril pred ministri, tudi pred železničnim, s tako trdo pestjo ob mizo, kakor dosihmal še noben »liberalni državni poslanec s Kranjskega" ni storil.
Razkladal je tedaj nad dve uri strmečim avstrijskim poslancem krivice, ki se godijo koroškim Slovencem. »Narod" menda vendar ne bo zahteval, da g. Grafenauer naj govori ves dan, saj je itak že prekoračil za govor pičlo mu odmerjeni čas. Morda se bo pa »Narod" spominjal, da je ravno tedaj obljubil naš poslanec posebej še železničnemu ministru, da se bota videla še pri Filipih. O nežni obzirnosti ljubljanskih liberalcev bi mogli pač mi prej govoriti nego oni o naši. Saj je tisti »Narodov" »opomin, odgovarjati na kršenje naših pravic z brezobzirnimi represalijami" sama fraza. Če bi ta »Narodova" izjava bila resna, potem bi moral pač najprej udariti po ljubljanskem magistratu, zakaj ne odstrani v Ljubljani dvojezičnih napisov po ulicah in jih nadomesti s samoslovenskimi za tako dolgo, dokler ne bodo v Celovcu, Beljaku, Mariboru in Celju nabili dvojezičnih napisov. To bi se dalo v Ljubljani vendar doseči, ne da bi bilo treba pred ministrom s pestjo ob mizo nabijati. Le tiho! Saj vemo, kje tiči zajec v grmu. Sama nežna obzirnost je temu vzrok.
Ruski narodni pevski zbor pod vodstvom Dimitrija Slavjanskega Agrenjeva priredi v pon-deljek, dne 23. sušca, ob pol 8. uri zvečer, v veliki dvorani hotela »Union" v Ljubljani koncert z desetimi točkami. Na sporedu so tudi tri izmed svetovnoznanih prekrasnih ruskih cerkvenih pesmi.
Razglednice »Družbe sv. Cirila in Metoda"
so na razpolago in čakajo naročil, da dostavijo velikonočne in pomladanske pozdrave,pa tudi druga obvestila vsepovsod tje, kamor bi se jih naslovilo. Te vrste blaga se sicer nahaja obilo za razne okuse, zavedni Slovenec pa imej vedno najraje razglednice naše šolske družbe, dobro pomneč, da zasvedočiš naslovljencu s tem svoje narodno mišljenje, širiš slovensko zavest, podpiraš pa narodno prosveto in obrambo. Razglednice razpošilja pisarna »Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, »Narodni dom". Trgovcem je določen primeren popust, a več, kakor za popust, jim bodi zavest, da delujejo z razpečavanjem družbenih razglednic narodu v prospeh.
Za Radeckijeve veterane je vložil poslanec Baechle interpelacijo, v kateri poživlja vlado, da naj daje vsem Radeckijevim veteranom do smrti letne častne podpore.
Veleposestva in Judje v Galiciji. Izmed 2187 veleposestnikov, ki imajo volilno pravico, je v Galiciji že 475 Židov. Vsa ta posestva so dobili Židi šele od leta 1861. v roke. Kajti tega leta so dobili Židi na Avstrijskem šele postavno pravico do zemlje. Leto 1870. je bilo že 68 židovskih veleposestnikov; 1. 1889 že 314 in lansko leto 475. Izmed najemnikov veleposestev, katerih je 795, pa je 527 Židov! Iz tega sledi, da je skoro polovica galiških veleposestev v židovskih rokah (475 -j- 527)! Poljska žlahta živi raje v dunajskih in pariških salonih, doma pa vlada žid. Lahko je potemtakem umevno, zakaj se Poljaki tako malo brigajo za »slovansko vzajamnost." Kaj pa bo v kakih 40 ali 80 letih? — Skoraj enako napredujejo Židje na Ogrskem.
Da se otroci ohranijo pri zdravju, je mnogo lažje, kakor pa bolnim zopet do zdravja pripomoči. Ako se hoče otroke obvarovati pred strahovitimi poletnimi boleznimi: pred bruhanjem, drisko, črevesnim katarjem itd., tedaj se jih naj hrani z otročjo moko »Kufeke", ki je edina kot taka znana in ki se je pokazala pri zdravih in na črevesju obolelih in v razvoju zaostalih otrocih kot jako izvrstno sredstvo. — Der »Saugling", jako poučna knjiga, se dobi brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeke, Dunaj I.
Hrvatski sabor odgoden. Hrvatski sabor je otvoril 12. t. m. ban Rauch kot kraljevski komisar. Seji je predsedoval naj starejši član sabora Erazem Barčič, ki bi imel tudi odločevati glede vstopnic k seji ; toda ban je poveril naredbe glede vstopnic vladnemu možu velikemu županu Viiče-tiču, češ, da zboruje sabor v dvorani županij ske hiše. Ko je stopil ban v sabor, da prebere kraljevi reskript, je nastal tak hrup, da je moral starostni predsednik sejo prekiniti. Ko je bila seja zopet otvorjena, je mogel prebrati ban Rauch kraljevi reskript. Sabor je proti volji ljudstva odgoden. Nevolja med Hrvati je velika ter se vrše po Zagrebu velikanske demonstracije.
Napad na grad norveškega kralja. Mož, ki je dvanajstkrat ustrelil na grad norveškega kralja v Kristianiji, je švedski mehanik Green. Doma je bil že v kodanjski norišnici. Ko so ga aretirali, je klical: »čemu rabimo kralja?" Green je blazen.
Pevec v kletki levov. Nekaj podobnega, kakor nedavno v Kludskega cirkusu v Ljubljani, gledali so sedaj obiskovalci Wieserjeve menaže-rije v Kaiserslauternu na Nemškem. Baritonist tamošnjega gledališča Marsano je stavil, da pojde z lastnikom menažerije v levjo kletko ter .tam
odigra neko igro na kvarte. Marsano je dobil stavo. Proti 9. uri so spustili v osrednjo kletko sedem berberskih levov, nakar so vstopili Marsano, lastnik menažerije, njegov zet, ki je krotilec, in neki gostilničar, se vsedli okrog mize, začeli kvartali ter piti vino. Zverine so z zanimanjem opazovale nenavadni prizor, sicer pa so bile prav pridne. Občinstvo je ploskalo ter priredilo pevcu, ko je zapuščal »levjo jamo", ovacijo.
Šmarjeta v Rožu. (Slovenska šolarica zaradi slovenščine oklofutana.) Kako sovražen je Slovencem sedanji šolski sistem, ki vzgaja pretežno večino našega učiteljstva v skrajno napetem nemškem nacionalizmu in sovraštvu do vsega, kar diši po slovenskem, nam zopet dokazuje nov slučaj v naši šoli. Naš učitelj Bauer je oklofutal v šoli slovensko dekle, kmetsko hčer Alojzijo Nuser, ker mu ni mogla povedati po nemški, zakaj je prejšnji dan ni hilo v šolo. Dekle je v lice zateklo. Tako torej. G. Palla, kaj porečete na to, da klofuta nemški učitelj slovenskega otroka zaradi slovenščine ? Menite li, da smo Slovenci Culukafri, da bi mirno prenašali udarce, ki jih prejemamo kot sad vašega sistema? Povemo vam, da ne. Ljudska sila koroških Slovencev vam bo trše in krepkeje odgovorila.
List ni (‘a uredništva.
C. g. Bayer y Grab stanj n : Prav radi Vam s tem potrjujemo, da niste pisali zadnji čas nobenih dopisov iz Grabštanja in okolice ter da niste ž njimi v nobeni zvezi.
„Sokol“ na Jesenicah: Zakaj niste poslali naznanila že prejšnji teden kakor »Korošcu"? Zdaj je prepozno, ker dobijo list mnogi šele v nedeljo ali celo v pondeljek. Storili pa bomo, kar bomo mogli. Na zdar!
J. L. v B. : Ne razumem, kaj ste hoteli z dopisom povedati! Zdravi !
F. S. v Št. V. : Nas veseli. Pozdrave !
Posojilnica v Kazazah : Vaše naznanilo smo prejeli zadnjič šele po zaključku lista.
Tržne cene v Celovcu
12. marca 1908 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....								
Bž				20	—	20	33	11	85
Ječmen ....								
Ajda				19	41	20	—	9	85
Oves				16	—	17	14	5	86
Proso				—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	25	40	16	—
Turščica ....			17	7	17	58	10	5
Repica (krompir).			—	—	4	88	2	20
Seno, sladko . .			7	—	8	80	—	—
„ kislo . . .			5	60	7	60	—	—
Slama ....			4	80	5	50	—	—
Mleko, 1 liter .					22	|_	24				
Smetana, 1 „			—	60	1	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 kg		2	40	2	80	—	—
Surovo maslo (putar), 1			2	40	3	20	—	—
Slanina (Špeh), povoj	; 1	»	1	80	1	90	—			
„	„ surova, 1			1	50	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1	n	1	70	1	80	—	—
Jajca, 1 par . .			—	10	—	14	—	—
Piščeta, 1 „	. .			2	60	2	80	—	— .
Kopuni, 1 „	.	.								
30 cm drva, trda,	1 m2 .		3	20	3	60	—	—
30 „	„ mehka, 1 „			2	80	3	20	—	—
			100 kilogramov					
Živina			živevage		zaklana			
	od |	do	od	do	od	do	•c5	1
		v	k r	o n	a h		Pt	Pu
Voli, pitani . .					! 74	78					10	6
„ za vožnjo	360	432	—	—	—	—	96	28
Junci		240	360	—	—	—	—	37	12
Krave ....	160	440	—	—	—	—	81	34
Telice		200	260	—	—	—	—	17	6
Svinje, pitane . .	—	—	—	—	124	124	18	18
Praseta, plemena	22	36					52	24
*
V
V
Sanatogen
Od več kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo.
Krepi telo. Jači živce.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po Bauer in dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo: C. Brady, Dunaj, L, Fleischmarkt 1.
.•fi.
'r>
■
liOterijske številke 14. marca 1908. Trst	81	26	3	79	12
Line	21	63	83	52	78
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica y Glinjah ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo dne 22. sušca 1908, ob 3. uri popoldne, v gostilni g. Lovro Zablačana na Trati.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice za 1. 1907. in odobrenje letnega računa.
2.	Čitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze v Celju“ ter ukrepi vsled istega.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi se vabijo vsi zadružniki.
Načelstvo.
Va b i 1 o.
Posojilnica v Kazazah
ima v nedeljo dne 29. sušca, popoldne ob 4. uri, svoj
letni reelni občni zbor
v posojilnični pisarni z navadnim sporedom. Opomba: Ako ob določeni uri ne bo navzočih zadostno število zadružnikov, se bo uro pozneje sklepalo brezpogojno.
K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike
odbor.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica pri Mariji Devici na Jezeru v Prevaljah
ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo dne 29. sušca 1908, ob 3. uri popoldne, pri Stoklnu v Farni vasi v hranilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice za 1. 1907. in odobrenje letnega računa.
2.	Volitev novega odbora ter računskih pregledovalcev.
3.	Pogovor o zadevi amortizacije.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi se vabijo vsi zadružniki.
Odbor.
Pozor!	Pozor!
na Kranjskem
priporoča
svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov,
Naročite čimpreje, da se more naročilo pravočasno izvršiti.
Narodno podjetje! Solidna postrežba!
Ilustrovani ceniki franka in zastonj.
Vsakemn se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi.
Išče se zastopnik za Koroško.
Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike !
Svoji k svojim! "^J l'-ZP*' Svoji k svojim!
V najem se da Lesjakova hiša
v Bilčovsu in Ajtončeva v Dragožičah
pri Pod gor j ah v Rožu, in sta tudi obe na prodaj. Več pove Lesjak v Bilčovsu.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter Wernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Tri krojaške pomočnike
sprejme takoj v stalno delo Ivan Zvezda, krojač, Kurjavas, p. Jesenice na Gorenjskem.
z naj višjo provizijo išče brunovska izdelovalnica lesenih zastorov in šaluzij Hollmann & Merkel, Brunov (Braunan) na Češkem.
Sprejme se več
fletei za Ile? in za peljeta flela
do 1. aprila
z mesečno plačo 12 do 14 K. Sprejmejo se tudi Kranjice in Štajerke. Vprašanja na posredovalnico služb Jožefe Paclier, Borovlje štev. 79.
Tiskarskega učenca,
ki bi imel veselje izučiti se za stavca, sina poštenih starišev, popolnoma zmožnega slovenskega in nemškega pismenega jezika, ki je z dobrim uspehom dovršil vsaj prvi razred latinske šole, realke ali dva razreda meščanske šole, sprejme pod običajnimi pogoji takoj ali ob sklepu šolskega leta
tiskarna Družbe sv. Mohorja
v Celovcu. .

(„ W illkomm44).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 60 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Janez Vovk,
pekovski mojster v Celovcu
na starem trgu št. 13,
priporoča slavnemu občinstvu svojo lepo urejeno pekarno, vedno svež kruh in sveže drože ter ogrsko moko raznih številk.
Nizke cene. — Točna postrežba.
Matija Russling
Šent-Vid ob Glini, Koroško
dobavlja
vse glasbene instrumente
najsolidnejše izdelane, ob polnem poroštvu za najčistejše uglašenje, po najnižjih cenah:
Gosli, kitare, mandoline citre itd. Strune le najboljše vrste. Akordne harmonike na meh. Velika zaloga glasbil za harmonike za svojeročno vstavo. Cenik na zahtevo brezplačno.
Največja trgovina te stroke:
Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom najnovejše.
Naj večja zaloga tudi za prodajanje na debelo za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom najnovejše blago. Cene brez konkurence. Vsi uslužbenci znajo slovenski. -"^J
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg.
Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje kaznivo!
Edino pristen je
Thierry jev balsam
z zeleno znamko ,,redovnica“. Gene: 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5*—
Thierryjevo centifolijsko mazilo
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh vrst Cena: 2 lončka K 3'60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši.
Naročila se naslavljajo na:
Lekarnar A. Thierry v Pregradi
pW Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem grati-s in franko. V zalogi v skoro vsen večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah.
AilamsehhrBalssm
asa ta àeio&tugti-JÌHibib
> ta <
L Tkltrry ta Prtgrad) & fcé&ilttetrtrcat.
Ph. Mayfartha & Co.
patentirana samodelavna „Syphonia“ je pač najboljša brizgalnica
za uničevanje drevesnih škodljivcev, za vinograde in hmelj, za zatirale bolezni na listju, za uničevanje grintave zeli in divje gorčice itd. Hrizgalnice, ki se nosijo in vozijo, so za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine s pripravo za mešanje s smrdljivcem ali brez nje. u,!^f Zahtevajte podobe in opis od tvrdke
ayfarth & Co.
tovarne za stroje, posebne tovarne za vinske stiskalnice in strojev za uporabo sadja.
Odlikovan s 600 zlatimi in srebrnimi kolajnami itd.
II/l, Taborstrasse št. 71.
___________Obširni ilustrirani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
II 01
\2 10
od dne vloge do dne vzdiga.
4
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Tinknluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Kskofnpt in inkaso menic. — Borzna naročila. V I
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad.
Tiske srečke s 4°/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po doevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.