PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnina plačana v gotovini ^	nn
postale I gruppo	- Lena 90 llF
Leto XXVn. Št. 215 (8003)
TRST, »reda, 15. septembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «l>oberdob» v Govou pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OBNAVLJA SE PARLAMENTARNO IN POLITIČNO ŽIVLJENJE
V komisiji zbornice pričetek razprave o davčni reformi
kemike v vladni večini in zlasti med številnimi strujami KD - Mariotti zahteva takojšnjo sejo vlade o zdravstveni reformi - Sestanek prefektov severne Italije
LONDONSKI SESTANEK 0 VALUTNIH VPRAŠANJIH
RIM, 14. — notranji minister Restivo je danes predsedoval '•»tanku prefektov iz Piemonta, Lombardije, ligurie, Veneta, Furla-l|'is-Julijske krajine, Emilie-Romagne in iz Trentinsko-Zgornjega Ppadižja. Obravnavali so cene, dolžnosti prefektov kot podpredsed-
nikov pokrajinskih odborov "Vne varnosti.
po sestanku je prefekte sprejel predsednik vlade Colombo ki jim " Podčrtal navodila vlade v zvezi 1 te omenjenimi vprašanji.
Komisija za finance in zaklad poganske zbornice je danes začela iktoovno razpravljati o zakonskem Odlogu davčne reforme. Gre za novo preučitev, saj je zbornica že pobrila prvi osnutek, katerega pa * kasneje temeljito spremenil se-1**t. Vlada želi, da se zakon čim-i^j sprejme in je celo pripravijo-?* pristati na zahtevo, da se za
za cen« ter položaj javnega reda in
ne interese države. V nadaljevanju telegrama minister opozarja na stalne kritike tiska o resnih pomanjkljivostih zdravstvene zaščite, ter poziva predsednika vlade, da v nekaj dneh skliče vlado, da se dokaže če je vlada odgovorna za to stanje zaradi nesposobnosti, ali ker so prevladale one sile, ki hočejo dokončno odstraniti z dnevnega reda zdravstveno reformo.
Jutri se sestanejo vsedržavna tajništva CGIL, CISL in UIL, ki bodo razpravljala o gospodarskem položaju, o svetovni monetarni krizi in o gibanju cen. Na dnevnem redu bodo tudi zaključki skupnega zasedanja v Ostii od 25. do 26. junija, ko so se dogovorili, da ustanove skupni operativni center.
De Martino v Bonnu
RIM, 14. — Podpredsednik vlade De Martino bo jutri ob 16.30 odpotoval v Bonn, kjer se bo v četrtek približno eno uro razgovarjal s kanclerjem Brandtom. V petek je predviden razgovor z zunanjim ministrom Scheelom ter obisk italijanskih delavcev na področju Dilsseldorfa.
Volkspartei odobrila gradnjo tovarne «Continental» v Brixnu
Južni Tirolci so prejeli zagotovila glede zaščito okolja in etničnega ravnovesja
Minister za proračun Giolitti je sprejel delegacijo združenja potroš-
r- pnscau na zam-evo, U* * «1^ M mu je obrazložila pred-
m ut*K <•» *	"»■*“* “»•
Vdorne S til IGE. Pri tem seveda [ tiinmmiiiiiiMiinMiiiiiiiiinimilliillitiiiiliiiiii.imiimiiiiiiiimMtiMmiimilMmilmiilliliiiiiuMimmiiiii
^ gre za nekaj tehničnega, tem-^ po eni strani za zahtevo Ev-^Pske gospodarske skupnosti, da se ^skladi davčni sistem šesterice, po J-bigi pa za bojazni, da bo novi ~*vek privedel do zvišanja cen in P zaostritve življenjskih stroškov.
Takoj po davčni reformi bosta ** dnevnem redu dva prav tako t)Qrr>emhna zakonska predloga: o porini stanovanjske politike (o *aferi bo jutri pričela razpravo kopija) in o reformi univerz. Poganska zbornica se bo sestala v 8t®do 21. septembra in bo začela Dravljah o zakonu v korist Juga.
Obnovitev političnega in oarla-jjtotamega življenja sovpada z no-'Jbi trenji v vladni večini, pa če-~Bv gre v resnici za že znane r^ari. Republikanci napovedujejo 7*op iz vladne koalicije, nakar je 2®Paj dokai odločno odgovoril mi-■“®tor Giolitti ki je verjetno pole-IJaziral tudi s Colombom. ko je bil Pfdsednik vlade v Bariju dokaj Jetičen do socialistov. Giolitti pra-da se socialisti ne sprašujejo s^ko. kako naj se obnašajo v ve-rjai. temveč če sploh ostanejo v v*adni večini. Vsedržavni svet KD odgovoriti na vprašanje, če J? nrenehali s svojim prehodom na F^no. sai obstaja meja. oreko ka-socialisti ne morejo iti.
JMinaster za delo Donat Cattin pa Ravnava gospodarske težave in [Javi, da gre za posledice kreditne jetike, ki io ie sklenil avgusta guverner Banca dltalia. Med Soki težav navaja tudi »sindikalni ?misk», vendar je proti kakršni iuridični ureditvi pravice do
stavke.
Nadaljujejo se polemike med raz-:lthi strujami KD. Kot smo že vče-navedli, so se »basisti* odlogi za Forlanijev predlog o uved-/• kvoruma pri volitvah članov sedržavnega vodstva. Danes pa je ,Sedržavni svetnik KD Nerino Ros-j! Pripadnik struje »prijateljev po-JPrica Mora» med drugim dejal, da je presenetil predlog o spre-?6tobi volilnega sistema v vse-S®vnem svetu, da so zaskrblje-ker ta predlog ne bo rešil Stanjih vprašanj stranke. Treba l. tesneje ocenjevati politično vse-S0 sedanje polemike. Rossi je Remiziral s predstavniki drugih .Si ter zlasti s strujo «baze» in ^av‘. da je treba ohraniti jasno <iOr ■

biokratično perspektivo za reši-
BOCEN, 14. - Izvršni odbor Sud-tiroler Volkspartei je danes na svoji seji z 28 glasovi za, 14 proti in 3 vzdržanimi sklenil, da se lahko zgradi tovarna avtomobilskih gum »Continental* v Brixnu (Bres-sanone). Južnotirolska Volkspartei je že dalj časa razpravljala o tem vprašanju in so bili nasprotniki izgradnje novega nemškega industrijskega podjetja zelo odločni. Navajali so različne razloge: podjetje bo povzročilo onesnaženje voda in zraka, škodilo bo turizmu in bo lahko imelo za posledico neugodni razvoj glede odnosov med nemško manjšino in italijanskim delom prebivalstva, ker bo prišlo do dotoka delovne sile od drugod.
Tudi današnji sklep ni bil sprejet brez odločnega nasprotovanja, saj je včeraj bocensko prebivalstvo sprejelo predsednika Volkspartei Silviusa Magnana z žvižgi in zmerjanjem, tako da je morala intervenirati policija ter karabinjerji, da so preprečili incidente.
Pred kratkim je bila delegacija pokrajinskega odbora iz Bočna (v katerem ima nemška manjšina veliko večino) v Hannovru, kjer je ravnateljstvo podjetja nudilo u-strezna jamstva zlasti glede zaposlitve delovne sile. Na današnji seji so poleg tega odločili, da bo pokrajinski kongres stranke 27. novembra v Meranu.
V tem okviru
. vseh vprašanj.
ie zagovarjal proporcionalni si-na katerem temelji italijan-^ politični ustroj in ki so ga Jjdll tudi v krščanski demokra-J1- da ohranijo živahno in poli-Vje razpravo.
.Minister za zdravstvo Mariotti je predsedniku vlade Colombu tV|,f‘"ram. da ni oriši o do sklicanja f istrskega sveta o zdravstveni re-0rhii v predvidenem roku Minister JJvi, da je zaskrbljen zaradi ne-f®°štovania obveznosti in da ne mo-“ dopuščati. ko se izigrava sploš-
Kratkotrajni razgovor o Berlinu
Očitno čakajo na zaključke sestanka med Brandtom in Brežnjevom
BONN, 14. - Danes je prišlo do tretje »runde* razgovorov med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. V Bonnu sta se sestala državna tajnika Bahr in Kohl, v zahodnem Berlinu pa Muel-ler, ki zastopa berlinski senat in Kohrt, ki predstavlja državno tajništvo Nemške demokratične republike. Oba razgovora sta bila zelo kratka in so se v bistvu samo dogovorili, da se bodo ponovno sestali 22. septembra v vzhodnem Berlinu.
Uradno so dejali, da je prišlo sa-
mo do «osebnega sestanka med Bahrom in Kohlom*, ki je trajal komaj uro in pol, ker ne obstajajo pogoji za premostitev obstoječih nasprotij med obema nemškima državama. Še vedno se namreč kregajo okrog besedila štiristranskega sporazuma o Berlinu. Vendar pa je bil zahodno-nemški predstavnik optimist in je mnenja, da so pač »vsi začetki težavni*
Očitno obe strani čakata zaključke razgovorov, ki jih bo imel kancler Brandt od 16. do 18. septembra na Krimu, ko se bo sestal z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom. Danes so sporočili, da razgovorom ne bo prisostvoval noben novinar in da tudi nobenega novinarja ne bodo povabili. Poleg tega so sporočili, da bo Brandt imel s seboj zelo maloštevilno spremstvo, v katerem bo že omenjeni Bahr, načelnik sekcije za sovjetska vprašanja zunanjega ministrstva, načelnik službe za tisk glede Vzhoda ter osebni posvetovalec Brandta.
DANES ZASEDA «KLUB DESETIH*
Resna zaskrbljenost in zahteve držav v razvoju
LONDON, 14. — Jutri bo sesta- kanje finančnih sredstev v gospo-nek »kluba desetih* t.j. desetih naj darsko manj razvite države, kot bolj razvitih držav, ki bodo obravnavala skupai z Amerikanci pereča vprašanja svetovne monetarne krize po zadnjih ameriški sklepih, da se neuradno loči pariteta dolarja od zlata in da se uvede nova desetodstotna dodatna taksa na uvoz blaga v ZDA.
Italijanski zakladni minister Ferrari Aggradi .je v tej zvezi že danes prispel v London, kjer se je dalj časa razgovarjal z britanskim finančnim ministrom Barberjem, prisoten je bdi tudi guverner Banca dTtalia dr. Carli. Ferrari Aggradi .je tudi v svojstvu predsedujočega po vrstnem redu Evropske gospodarske skupnosti oziroma sveta fi-
to predvideva drugi desetletni program razvoja Organizacije združenih narodov.
Po današnjem sestanku med ministroma Ferrari Aggradijem in Barberjem je bilo izdano uradno sporočilo, v katerem ie rečeno, da se Velika Britanija pridružuje stališčem evropske «šesterice» za jutrišnje zasedanje «kluba desetih*. Po sestanku je britanski finančni minister Barber izjavil, da mu je minister Ferrari Aggradi izčrpno poročal o razpravah finančnih ministrov »šesterice* in da ga ne preseneča, da so »stališča šestih držav Evropske* gospodarske skupnosti . „	. . .	,	, ... podobna stališčem Velike Britanije*,
nančmh ministrov EGS, obrazložil Sedaj je treba videti, kaj se bo lah-
resolucijo, ki so ie včerai spreieli v Bruslju in ki temelji na poročilu komisije EGS, ki ji predseduje prav tako italijanski predstavnik Malfat-ti. Kot smo že včerai napovedali, gre predvsem za zahtevo, da se razvrednoti dolar, o čemer pa ZDA nočejo mnogo čuti in zahtevajo, da naj njih evropski partnerji ter Japonska ovrednotijo svoje valute.
Vse kaže, da je bruseljski sporazum med finančnimi ministri naletel na ugoden odjek v vseh evropskih državah in tudi v Franciji.
Šestintrideset držav v razvoju. so članice sveta za gospodarski razvoj in za trgovino OZN (UNCTAD) je izdelalo resolucijo, v kateri izražajo svojo zaskrbljenost zaradi novega razvoja svetovnega monetarnega sistema.
V načrtu resolucije, ki so jo izdelale države Latinske Amerike, A-frike in Azije, se ugotavlja, da je prišlo do popolne nejasnosti v zvezi z ukinitvijo konvertibilnosti do larja v zlato ter da bo imela a-meriška dodatna taksa resne škodljive posledice za izvoz polizdelkov ter kmetijskih pridelkov, ki jih izvažajo države v razvoju.
Da se ta položaj ne bo zaostril in da ne bo prišlo do odprte trgovinske vojne med razvitimi državami in državami v razvoju, je treba skupno uvesti ustrezne ukrepe, da se izplača odškodnina državam v razvoju za njih izgube. Države v razvoju zaradi tega zahtevajo od ZDA, da ukinejo dodatno takso na proizvode.
Načrt resolucije nato zahteva, da bodo države v razvoju prisotne pri razgovorih in pogajanjih o reformi mednarodnega monetarnega sistema. Sedanji sistem je bil u-stvarjen na tak način, da odgovarja interesom razvitih držav, medtem ko mora kakršnakoli reforma upoštevati interese mednarodne skupnosti v celoti. Predvsem mora sistem biti izdelan na tak način, da bo omogočil preta-
ko napravilo še ta teden. Nihče ne podcenjuje težav ter je treba, da se vsi finančni ministri sestanejo in da odkrito preuce svoja stališča.
■Illlllllililllillllllllllnliiiiillllllllnmiiltiiilllliiiilitl
Razdejanje v zaporu v Attici, kjer je 1.70« oboroženih agentov v krvi zatrlo upor zapornikov.
(Telefoto ANSA-VPI)
ŠTEVILO ŽRTEV NAPADA NA ZAPOR JE NARASLO NA 41
Ameriške oblasti na zatožni klopi po nezaslišanem pokolu v Attici
Vsaj osem od desetih ubitih talcev je padlo pod kroglami nacionalne garde - Nixon čestital guvernerju Rockefellerju za način, kako je zatrl upor - Veliko ogorčenje javnega mnenja
NEW YORK, 14. — Newyorški guverner Rockefeller, nadzornik Osvvald in *am predsednik Nixon so danes na zatožni klopi po včerajšnjih krvavih dogovorih v zaporu v Attici. Zadnje vesti potrjujejo, da je šlo za nezaslišan pokol, ki bi ga oblasti lahko preprečile, ko bi ravnale bolj preudarno. Tragični obračun oboroženega napada na zapor je danes narasel na 41 mrtvih, saj so našli še trupla treh jetnikov, ki so jih izkopali izpod ruševin nekega zidu v notranjosti zapora, šest jetnikov medtem še pogrešajo tar ni izključeno, da bodo
njihova trupla našli v prihodnjih urah pod ruševinami. Od stotine ranjencev pa jih je vsaj deset v zelo resnem stanju, zaradi česar je pričakovati, da se bo obračun tragedije v Attici ša povečal.
Ameriško javno mnenje pa je danes še najbolj pretreslo kratko sporočilo, ki so ga izdale oblasti po obdukciji trupel žrtev. Iz tega poročila je razvidno, da je bilo osem od desetih talcev, paznikov ali uradnikov zapora, ki so zgubili življenje pri včerajšnjem napadu, ubitih od strelnega orožja. Kot je znano, so včeraj oblasti trdile, da so talce ubili jetniki tako, da so
iiiiiiimiiiimiiiiiiiiuimi
............iiiiimiitiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiimiiiiiiiiiivfiiiiiiiiiiiiH^MimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmifimifimiiiMimmiiiiiiiii
Št ENA ŽRTEV DRŽAVLJANSKI VOJNI V ULSTRU
Izzivalni nastop britanskih čet povzročil nove tragične incidente v Londonderryju
BELFAST, 14. — Severnoirsko mesto Londonderry je bilo danes ponovno prizorišče srditih spopadov med britanskimi četami in demonstranti. Obračun za okupacijske čete je tragičen: en vojak je bil ubit, najmanj trije pa hudo ranjeni.
Današnje incidente so povzročile prav britanske čete z neodgovornim ravnanjem, ki je razkačilo prebivalstvo katoliških četrti Landonderry-ja. Vojaki, ki so imeli nalogo popraviti ograie in zapreke, s katerimi je obdana katoliška četrt Bog-side, so namreč za to svoje delo izbrali prav uro, ko se je na tisoče otrok vračalo iz šol. Ko so nekateri1 zaradi tega protestirali.
"l|iiiiiii.|llililliiiillliliiiiiiiiii1iiiiTiiiiiiiiiTiiiiimiiiiiii'miii|,,,,","",,,,,,""""",,","i"ii"'»»iii,i"...........................
Kljub izrednim ukrepom urugvajskega predsednika pacheca areca
Nove drzne akcije <tupamarov»
Montevideo, 14. — zaostreni
i^epi urugvajskega predsednika ,j*checa Areca ter pooblastilo voj-JJ*. da zatre mestno gverilo, niso r?°gh niti najmanj zavreti dejavno-.j »tupamarov*, ki so v zadnjih Jleh izvedli vrsto drznih in pre-jMjivih akcij ter tako še povečali ^do urugvajskih oblasti, lako so v nedeljo zvečer skupine 1 i UPamarov» zasedle dva kinema-Vala v s,edišču Montevidea ter j	gledalcem začele predvajati
j ,,r°Pagandne filme in protivladne Vane. Preden so pritekli agenti in °Jaki, so gverilci izginili brez sledu, j J zadnjih 48 urah so v prestolnici i kVdli precejšnje število avtomo-Jtov, kar so nekateri tolmačili kot kamenje, da pripravljajo «tupa-1 ?.ari» novo akcijo ali mogoče izpu-| :Vv kakega od petih talcev, ki I ■ J) imajo gverilci zaprte v tako Vnovanem »ljudskem zaporu*. Po-Uc>ia in vojska že več mesecev
iščeta ta zapor, v katerem je bil l med temi tudi 50 žensk in 106 r«™uorUir	moških, ki so pred kratkim zbežali
iz urugvajskih zaporov. Gverilci pomagajo tudi številnim družinam ter morajo vzdrževati, poleg že omenjenega «ljudskega zapora*, še najmanj petdeset sedežev ali skrivališč, ki se jih poslužujejo med eno akcijo in drugo.
britanski poslanik Jackson zaprt celih osem mesecev in iz katerega ni še nikomur uspelo zbežati, z razliko od državnih zaporov, iz katerih so pobegi gverilcev zelo pa gostoma na dnevnem redu. Kaže, da je ta zapor v neposredni bližini Montevidea, vendar vse preiskave so bile doslej neuspešne.
Včeraj zvečer pa so »tupamari* izvedeli še eno že običajno «nepo sredno razlastitev* v središču Mon tevidea. Napadli so skladišče neke ga uvoznega podjetja ter se polasti U blaga za vrednost od 30 do. 40 milijonov pezov. Kot pravijo pozna valci urugvajskih razmer, potrebu jejo »tupamari* za finansiranje mestne gverile ogromne vsote, naj manj poldrugi milijon pezov na dan. denar pa si preskrbijajo s kraifmv in z ropi. Treba je imošlpvati, da morajo gverilci preživljati najmanj petsto oseb, ki jih policija išče,
HAAG, 14. — Holandska narodna banka je znižala obrestno mero od 5,5 na 5 odstotkov, da prepreči pre-elik dotok kapitalov iz tujine.
MOSKVA, 14. - Sovjetski tisk na izredno viden način objavlja, da bo prispel na uradni obisk afganistanski kraij Muhamed Zahir
češ da to početje postavlja v nevarnost nedolžne otroke, .jim je častnik, bi je poveljeval vojakom, odgovoril, da so tako bolj vami pred ognjem ostrostrelcev. Ta izjava, ki .jo je sicer pozneje vojaški glasnik skušal popraviti, je seveda še bolj razburila duhove, tako da se je začel pravi napad na britanske postojanke, ki je trajal praktično ves dan. Prebivalci četrti, katerim so se pridružili ostrostrelci in verjetno tudi pripadniki irske republikanske armade, so napadli vojake s kamenjem in molotovkami. vmes pa .je bilo slišati tudi streljanje. Britanske čete so odgovorile s spMcetn ter s streljanjem gumijastih nabojev. Več o-seb. predvsem otrok, se je maralo zateči v bolnišnice zaradi zadušitve.
Do smrtne žrtve je prišlo v poznih popoldanskih urah prav na mestu, k.jer so se incidenti1 začeli. Britanskega vojaka je zadel strel o-strostrelca ter je bil na mestu mrtev. Na istem mestu ie bil nekaj ur prej drugi vojak hudo ranjen. Dva vojaka pa sta bila hudo ranjena v Belfastu: prvega so napadli neznanci z drvečega avtomobila. Ranjenca so odpeliali v bolnišnico, kjer mu skušnjo zdravniki rešiti življenje. vendar je njegovo zdravstveno stanje zelo hudo. Drugi vojak pa je bil ranjen od ostrostrelca, ko je bil na straži v katoliški četrti Falls Road.
V London derryju je bil v jutranjih urah hudo ranjen tudi neki civilist, ki mu je eksplozija bombe odsekala roko in stopalo.
Wilson v Moskvi
MOSKVA, 14. — Načelnik laburi-
Šah. * Pravda» objavlja njegovo stične opozicije Harold Wilson se sliko in posebno voščilo ter daljšo je danes sestal z ministrom za zu-biografijo, v kateri pozitivno oce- nanjo trgovino Sovjetske zveze Pa-njuje zunanjo politično usmeritev toličevim, s katerim je obravnaval Afganistana.	I razvoj trgovinske izmenjave. V po-
ročilu je rečeno, da se je obseg te izmenjave v zadnjih petih letih zvišal za 50 odstotkov, da je 1970. leta presegel 700 milijonov dolarje-.' in da je Velika Britanija na prvem mestu med sovjetskimi trgovinskimi partnerji zahodne Evrope. Wilson je v Moskvi od nedelje in se je včeraj dolgo razgovarjal s predsednikom vlade Kosiginom.
MILAN, 14. — Poslanec Vittorino Colombo je prevzel predsedstvo mešane kitajsko-italijanske zbornice. Poslanec je že predsednik italijan-sko-ldtajskega instituta za gospodarsko in kulturno izmenjavo.
jim prerezali vratove. Slo pa je za navadno laž: dejstvo, da so bili talci ubiti od strelov, pomeni, da so jih ubili agenti, saj je dosedanji potek preiskave pokazal, da so jetniki razpolagali z noži, molotovkami in drugim orodjem, nikakor pa ne z revolverji, puškami ali mitraljezi.
Jasno je, da so izsledki obdukcije še zaostrili polemiko: najmanj, kar ljudje očitajo oblastem, je, da so ravnale neodgovorno, mnogi pa so mnenja, da bi bilo treba poslati guvernerja Rockefellerja, voditelja nacionalne garde ;n upravnika zapora pred sodišče pod obtožbo množičnega umora. Obtožbe letijo tudi na račun predsednika Nixona, ki je sinoči telefoniral Rockefellerju in mu čestital za način, kako je zatrl upor v Attici. Glasnik Bele hiše pa je dodal, da je predsednik odobril sklep o zavrnitvi zahtev upornikov ter o o-boroženi intervenciji policije in nacionalne garde proti jetnikom.
Odvetnik Wiliiam Kunstler, ki je že večkrat na procesih branil črnske revolucionarje ter pripadnike »nove levice*, je tudi v imenu drugih pravnikov pozval številne poslance in senatorje, naj odprejo parlamentarno preiskavo o pokolu v Attici, ki ga je primerjal s tragičnim pokolom v My Laju. Kunstler je že včeraj polemiziral z izjavami Rockefellerja, po katerih naj bi tragedijo zakrivili »dobro organizirani revolucionarni elementi, ki so onemogočili vsak poskus mirne rešitve spora*. Odvetnik je pribil, da so zaporniki iz Attice že pred šestimi meseci poslali oblastem vrsto zahtev v zvezi z razmerami v jetnišnici, da pa niša dobili nobenega odgovora. Prav oblasti pa so onemogočile delovanje posredovalne komisije, ki ji sploh
niso dovolile vstopa v zapor.
V središču New Yorka se je danes nekaj stotin oseb udeležilo demonstracije, na kateri so zahtevali, naj bi Rockefellerja in nadzornika Oswalda obtožili zaradi tragedije v Attici.
O napetem ozračju, ki vlada v ameriških zaporih, pričajo danes tudi dogodki v Baltimori, kjer se je kakih 200 zapornikov zabarikadiralo v jedilnici. Tudi v tem primeru so oblasti sklenile, da upor zatrejo s silo: policija je vdrla v jedilnico ter s solzilnimi plini izgnala upornike. K sreči ni prišlo do smrtnih žrtev.
MOSKVA, 14. — Petnajsti kongres sovjetskih sindikatov se bo pričel 20. marca prihodnjega leta. Sovjetski sindikati štejejo 93 milijonov vpisanih članov in jim pred seduje Aleksander Šeljepin.
Sporazum o sodelovanju med italijanskim in jugoslovanskim Rdečim križem
RIM, 14. — Med italijanskim in jugoslovanskim rdečim križem je bil v Beogradu podpisan sporazum o medsebojni pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. Sporazum sta podpisala za Jugoslavijo general Mestrovič za Italijo pa dr. Ga-lante. Sporazum ima 12 členov ter določa načine medsebojnega sodelovanja. Sklicuje se na vlogo obeh organizacij ter določa, da bo prišlo do pomoči na osnovi zahteve organizacije države.
miuiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRI TEDNE PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI
Protiameriske demonstracije v južnovietnamskih mestih
Nova politična afera v VVashingtonu: kljub prepovedi kongresa vzdržujejo ZDA 30.000 tajskih vojakov v Laosu
SAJGON, 14. — Politični položaj i vojaki v prepiru z domačini ustre-v Južnem Vietnamu .ie s približe-1 lili mladega Vietnamca ter
MniitiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimniiiiiiiMnifulimtHtiiiiiifiiiiiiiiiinfiiuiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiniiii,,,,!!
ODLOČNA IVAVA StKRETARJA OIN
U Tant ne sprejme novega mandata
U Tant
NEW YORK, 14. — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je na tiskovni konferenci izjavil, da ne bo v nobenem primeru nadaljeval z izvrševanjem svoje funkcije po koncu letošnjega leta, niti ne za kratko obdobje. U Tant je dodal, da je že sporočil vsem vladam, ki so ga skušale pregovoriti, naj bi sprejel novi mandat, da je njegov sklep »dokončen in kategoričen*. Na tiskovni konferenci, ki je verjetno zadnja nje govega mandata, je U Tant dodal, da bo svetovna organizacija lahko bolj uspešno osredotočila svoje sile v iskanju naslednika, če se bo prepričala, da je odločitev gene ralnega sekretarja zares nespremen ljiva.
vanjem predsedniških volitev čeda lje bolj napet, ljudsko nezadovoljstvo pa se iz dneva v dan veča tildi glede na to, da ie izginila zadnja možnost, da bi se z mirnima in zakonitimi metodami rešili skorumpiranega režima predsednika Thieu-ja. Ta bo, kot je znano, edini kandidat na volitvah 3. oktobra, za radi česar ni dvomov, da bo ponovno »demokratično* potrjen za predsednika republike. Dejansko pa ima Van Thieu vedno mani podpore pri prebivalstvu. Tako so številne katoliške organizacije, ki1 so doslej veljale za Thieujeve pristaše. objavile poziv prebivalstvu, naj bojkotirajo volitve.
Na mnogo boli hrupen način pa izražajo svoj odpor proti režimu južnovietnamski študentje. V Saj gonu je skupina študentov napadla danes z molotovkami ameriški vojaški kamion pred sedežem generalnega štaba mornarice ZDA. Ameriki vojak, ki je bil na vozilu, ie bil ranjen. To je že dvanajsto ameriško vojaško vozilo, ki je bilo uni čeno v zadnjih dneh.
Sredi protiameriske demonstracije se je danes znašel tudi sam senator McGovern, ki je na obisku v Južnem Vietnamu. Demonstranti so napadli cerkev, v notranjosti katere se je senator pogovarjal z verskimi in s študentskimi predstavniki1. Eksplodirala je tudi bomba, ki ie poškodovala cerkev ter uničila osem avtomobilov, ki so bili pred njo parkirani. Najprei ie proti demonstrantom nastopila salonska policija, nato pa je ameriška vojaška policija pospremila senatorja iz cerkve.
Do izredno hudih incidentov pa je prišlo včeraj v Hueju, kjer se je položaj še zaostril, ko so ameriški
nili 12 - letnega fanta, študentje so po incidentu šli na ulice ter med drugim zažgali več vojaških vozil. Nastopila ie južnovietnamska Doli-cija. ki ji' je po dolgih in silovitih spopadih uspelo, da ie študente razpršila. Danes na so se incidenti ponovili. tudi tokrat pa je policija izredno ostro nastopila proti demonstrantom. Pi ne bi prišlo do novih spopad * so oblasti prepovedale ameriškim vojakom vstop v Hue. * * *
WASHINGTON, 14. - V vodenju vojne v Indokini je šel Nixoo venomer mimo sklepov kongresa, tudi če so bili zanj obvezujoči To je pokazala afera okrog »tajnih dokumentov Pentagona*, novo potrdilo o Nixonovem preziranju sklepov parlamenta da ie dal sam ameriški veleposlanik v Laosu McMurtrie Godley. Ta ie v pričakovanju, ki ga ie dal 22. julija senatni komisiji za oborožene sile in ki so ga šele danes objavili v cenzurirani obliki, povedal, da se v Laosu trenutno bojuje 30 tisoč vojakov i* Tajske, ki jih vežba in finansira obveščevalna služba ZDA. zloglasna CIA. Oddelke vodijo ameriški vojaški »svetovalci*.
Gre za očitno kršitev sklepa kongresa, ki je svoi čas prepovedal vladi, da bi plačeval sile tretjih držav, da bi' se bojevale v kaki in-dokitaiski državi.
Nixon se sedaj skuša zagovarjati ter trdi. da ni kršil sklepov kongresa. Njegov glasnik, podtajnik za politične zadeve Alexis Johnson ie izjavil. da tajskih sil v Laosu ni mogoče imeti za »tuje vojake*, ker so dejansko prekinile stike s tajsko vojsko ter so pod nadzorstvom lao-ške vlade. Izgovor je očitno iz trte izvit, kot se je izrazil demokratični senator Stuart Symington.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
15. septembra 1^
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
STARŠI, POHITITE Z VPISOM SVOJIH OTROK V SLOVENSKO ŠOLO!
Zakaj taka «pestrost» pri izbiri šolskih knjig za srednje šole? - Koliko znašajo stroški za nakup knjig
Začetek novega šolskega leta se naglo približuje, saj se bo pouk za čel čez dva tedna, danes pa se uradno zaključi vpisovanje otrok v osnovno šolo. Starši, ki niso še vpisali svojih otrok v osnovno šolo, naj pohitijo. Če pa je kakšna slovenska drpžina vpisala svojega o-troka v neslovensko šolo, nai popravi krivico in napako ter naj prepiše otroka v slovensko šolo. kamor spada in kjer se bo najbolj primerno začel pripravljati na življenje. Če je kdo vpisal svojega otroka v italijansko Solo in ga bo prepisal v slovensko, se mu ne more in ne sme ničesar zgoditi. Slovenski starši naj se zavedajo, da se bo slovenski otrok v slovenski šoli naučil materinega jezika in italijanščine, kar ne bo mogoče, ali zelo težavno, če bo obiskoval italijansko šolo. Ne glede na pravilno vzgoio in razvoj osebnosti v okolju, ki je tesno povezano z družinskim okoljem, na notranji pretres, ki ga otrok doživi, če ga iz tega okolja iztrgamo, je važno zlasti v sedanjih razmerah tudi znanje jezikov. Ob raznih priložnostih lahko ugotovimo, kako je nerodno m žalostno, ko govorimo z mladim človekom, ki ima slovenske starše, slovenski priimek, pa ne obvlada, ali sploh ne pozna svojega materinega jezika, ali jezika svojega očeta, ki ima ceTo vidno mesto in funkcijo v javnem življenju. Najbolj se čudijo in ga sprašujejo sami Italijani: «Ma come? Tuo papa. tua mamma. non sono slove-ni?» In vedno več ie tistih, ki bi se zdaj radi naučili jezika svojih staršev. ip tistih, ki niso slovenskega porekla in ki se učijo slovenščine.
Včeraj dopoldne smo se zadržali nekaj časa v Tržaški knjigarni, ker smo hoteli' izvedeti, kako je s prodajo učbenikov za slovenske šole. V 20 minutah »o prišli v knjigarno, eden za drugim, štirje italijanski fantje in dekleta, kupili so italijansko - slovenski slovar ter spraševali. kdai bo izšla slovenska slovnica za Italijane. To se dogaja skoraj vsak dan in je zelo razveseljivo, obenem pa je huda obtožba s'/ venskih staršev, ki so bogsigavedi zakaj vpisali svoje otroke v italijansko šolo namesto v slovensko šolo. Vedno manj ie zdaj takih staršev. Tako ugotavljajo tisti, ki poz najo, ali’ vedo. kje živijo slovenske družine, zdi se nam pa. da je še precej sl<pwkih družin, za katera sploh ne veaao.
Nekaj na kratko moramo napisati tudi o šolskih knjigah. Kakor je znano, prejmejo brezplačno šolske knjige učenci osnovnih šol. Šolski
nadzornik nam ie pred nekaj dnevi zagotovil, da je knjig dovoli in da jih bodo pravočasno razdelili vsem učencem.
Težave in stroški nastanek), ko je treba kupiti knjige, zvezke itd. za dijake srednjih in višjih srednjih sol. Ko začne dijak obiskovati I. razred srednie šole mora imeti kar 19 učnih knjig in beril. Stroški za nakup teh knjig znašajo od 21 do 25 tisoč lir. kar je odvisno od izbire kr ;g na posameznih šolah. V nas/-dr,“i šolskih letih se običajno zamenjajo učne knjige za verouk, zgodovino, zemljepis ter berila. Izbira učnih knjig in beril na šolah ie zelo različna. Tako ima.io letos v I. razredih skupne tekste le za verouk in slovensko berilo. Največje razlike so za italijanščino. Tako so profesorski zbori za 8 srednjih šol izbrali 6 različnih antologij. Italijanske knjige pa so znatno bolj drage kot slovenske, saj stane najcenejša italijanska učna knii^j Več kot najdražja slovenska. V naslednjih šolskih letih znašajo stroški
za knjige od 11 do 15 tisoč lir letno. Za prvi razred višjih srednjih šol znašajo izdatki za knjige od 30 do 35 tisoč lir.
Revni dijaki si lahko zelo malo pomagajo z nakupom starih knjig, ker se skoraj vsako leto zamenjavajo. Mnogi starši se tudi jezijo, ker morajo kupiti' toliko knjig nekaterih pa sploh ne uporabljajo med šolskim letom.
Marsikatera družina ima olajšavo, ker že nekaj let daje dežela prispevke za nakup šolskih knjig (bon 10 tisoč lir za srednje šole in 15 tisoč lir za višje srednje šole).
V Tržaški knjigarni imajo seznam učnih knjig in beril za vse višje srednie šole in za srednje šole, razen srednie šole na Opčinah. Na ustrezno vprašanje so nam odgovorili, da vodstvo knjigarne vsako leto zaprosi za seznam vse šole, od openske srednje šole pa ne dobi odgovora. Zakaj, ne vemo. Staršem in dijakom priporočamo, naj za nakup knjig ne čakajo do zadnjega dneva, ko bo v knjigami gneča.
V PETEK V REPNU
Proglasitev izida
gastronomskega
tekmovanja
V petek ob 13. uri bo v Škabarjev! gostilni v Repnu proglasitev izida gastronomskega tekmovanja v okviru Kraškega tedna in podelitev nagrad. Kakor smo že poročali, so se letošnjega gastronomskega tekmovanja »Kaj so jedli naši nonoti* udeležile tudi nekatere gostilne z Opčin, iz Gabro-vice in Bazovice.
Tržaška hranilnica obnavlja poslovalnice
Tržaška hranilnica krepi svojo organizacijo. Jutri popoldne ob 17.30 bodo odprli novo, razširjeno poslovalnico štev. 8 na občinski tržnici na Nabrežju Ottaviano Augusto, ob 18. uri pa nov sedež poslovalnice štev. 4 v Ul. Ginnastica 11. V prihodnje namerava hranilnica zgraditi posebno 6tavbo za svoje potrebe na Proseku, povečati prostore, v katerih deluje njeno elektronsko središče ter razširiti glavni sedež v Ul. Cassa di Ri-sparmio.
• Danes bodo v prostorih menze
ACEGAT v Ul. Genova 6 (vhod z Ul. Bellini l/c) podelili diplome udeležencem tečaja za metanske napeljave, ki
ZA OKREPITEV KULTURNO-PROSVETNIH STIKOV
Predstavniki KPZ iz Pulja na obisku pri SPZ in GM
Na novem sestanku 28. t. m. v Pulju bodo konkretizirali predloge za medsebojna posvetovanja
Včeraj se je mudila v Trstu na obisku pri Slovenski prosvetni zvezi in Glasbeni matici delegacija Kulturno - prosvetne zajednice iz Pulja. Delegacijo je vodil predsednik zajednice Mario Mikolič, sestavljali pa so jo še tajnik Franjo Marinkovič, direktor glasbene šole in dirigent Nello Milotti ter znanstveni sodelavec Sevemojadr:inskega inštituta JAZU na Reki' Slavka Zlatič.
Po srečanju na sedežu SPZ. kjer je goste rt-, oravil tajnik SPZ Miro Kapelj, so razgovori, za Katere so dali pobudo gostje, potekali na sedežu Glasjjene matice. Prisostvovali so jim za SPZ Miro Kapelj ter člana predsedstva Edvin Švab in Igor Orel, za GM pa ravnatelj šole GM dr. Gojmir Demšar, dirigent Oskar Kjuder ter glasbena pedagoga E. Vrabčeva in Svetko Grgič.
Puljski gostje so med razgovori izrazili željo, da bi se že začeti stiki tako s SPZ kot z GM ob izmeničnem gostovanju društev Tabor in Primorec z Opčin in Trebč v Pulju ter društev Brajša in Lino Mariani iz Pulja pri nas, nadaljevali in vsestransko razvili v obliki nadaljnjih izmenjav predavateljev ter glasbenih in folklornih skupin.
Predstavniki SPZ in GM so po-
budo kulturnih in prosvetnih delavcev iz Pulja pozdravili z velikim veseljem in zagotovili, da bodo preučili možnosti in pripravili predloge za ponovno srečanje, ki naj bi bilo že 28. t.m. v Pulju kjer bodo predlogi z obeh strani tudi konkretizirani.
Sestanek upokojenih pomorščakov CGIL
Pokrajinski sindikat upokojenih pomorščakov CGIL vabi vse upokojene pomorščake na sestanek, ki bo 17. Beptembra na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8, kjer bo razprava o vprašanjih, ki zadevajo kategorijo ter o akciji, ki je v teku, za izboljšanje splošnega pokojninskega sistema.
Danes se poročita NEVA MALALAN in
LUCIANO JAGODIC Vso srečo v skupnem življenju jima želijo sorodniki in prijatelji.
ga je priredilo podjetje.
......i"""""1"""............................................................Hlinili................mn............................................m
DREVI RAZPRAVA NA SEJI GLAVNEGA ODBORA	PO UGOTOVITVAH MESTNIH REDARJEV
SKGZ je pripravila osnutek ukrepov za manjšinsko zaščito
Predlog zadeva spremembo deželnega statuta
Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa seja glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, na kateri bo govor o osnutku ukrepov v korist slovenske narodnostne skupnosti, ki jih je izvršni odbor SKGZ preučil na svoji zadnji seji prejšnji teden.
Osnutek ukrepov predstavlja politično in pravno dognano stališče SKGZ o globalni zakonski manjšinski zaščiti ter temelji na spoznanju, da predstavlja zakonska zaščita južnotirolskih Nemcev v dosedanji italijanski politični praksi najbolj učinkovit primer urejevanja manjšinskega vprašanja, ki bi moral s primernim prilagojevanjem veljati za vse narodnostne skupnosti na ozemlju italijanske republike. Ni namreč mogoče pristajati na tb, da bi veljala za različne manjšine v republiki tudi različna merila za priznavanje stopnje njihovih pravic.
Gre skratka za politično izbiro.
da moremo doseči Slovenci v Italiji najučinkovitejšo zaščito samo s spremembo posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
Ker sta doslej predložili že dve vsedržavni stranki (KPI in PSI) svoja zakonska osnutka (in govorijo o možnosti novih pobud v tej smeri, bo predstavljal predlog u-krepov, ki jih bo SKGZ danes obravnavala , pomembno pomagalo vsem dosedanjim pobudam in hkrati obogatitev naših splošnih prizadevanj za manjšinsko zaščito.
• Ko so predsinočnjim ribiči na ladji »Fior d'aliso» ribarili kakih pet milj od naše obale, so dvignili iz morja poleg rib dvanajst nabojev majhnega kalibra, ki pa so bili povsem neuporabljivi.
Kljub temu so o najdbi obvfestill luško poveljstvo, ki je s pomočjo strokovnjaka za razstrelivo poskr-
za
belo za uničenje nabojev.
................................................iiiiiiiiiiiii...........um....................
V PRISOTNOSTI DEŽELNEGA ODPOSLANSTVA
Včeraj na Levantskem sejmu «dan Furlanije-Jul. krajino
Okrogla miza o razpečevanju jušnega sadja skozi Trst v Evropo - Pobratenje med Trstom in Barijem? - Apulija povabljena k sodelovanju na tržaškem sejmu
Na Levantskem sejmu v Bariju, kjer je naša dežela letos tretjič uradno prisotna, je bil včeraj »dan Furlanije - Julijske krajine*. Ob tej priložnosti se je deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci sestal s predstavniki gospodarskih krogov iz Apulije in s časnikarji. Na razgovorih je odbornik naglasil, da sta gospodarstvi naše dežele in Apulije z več vidikov medsebojno tesno povezani in odvisni drugo od drugega. Naša dežela se zanima zlasti za vzpostavitev primernih pomorskih zvez med Trstom in Barijem, v tej zvezi pa lahko z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da bo neka zasebna družba v kratkem vzpostavila novo redno zvezo med obema pristaniščema, medtem ko bo družba »Traghetti dell’Adriatico» poznje uvedla med Barijem in Trstom redno trajektno progo.
Odbornik Dulci je nadalje naglasil željo deželnih krogov, da bi Apulija pričela sodelovati na vsakoletnem tržaškem velesejmu, kakor se Furlanija - Julijska krajina udeležuje Levantskega sejma. V odgovor na Dulcijeva izvajanja je odbornik za industrijo in trgovino iz Apulije Sasso med drugim naglasil željo, naj bi se Trst in Bari pobratila.
Popoldne so predstavniki apulijskih oblasti obiskali paviljon naše dežele. Paviljon, ki ga je pripravilo deželno združenje trgovinskih zbornic, poudarja zlasti pomen kmetijstva in sodobnih prometnih storitev med področji izrazito kmetijskega gospodarstva, kamor se prišteva tudi večji del A-pulije4 in velikimi potrošnimi tržišči, kakršne so razsežne ozemeljske površine v Srednji Evropi. Pri tem izstopajo po svoji funkcionalnosti kontejnerje (sama razstava vključuje tudi tri večje »zaboje* z vgrajeno hladilno napravo. Deželno kgzstavo izpopolnjujejo razne makete (pomol VII, luške naprave in podobno) ter črteži o prometnih zvezah med Trstom in zaledjem.
Problemom sodobnega razvažanja južnega sadja in povrtnine čez Trst v srednjo Evropo je bila posvečena razprava ob okrogli mizi, ki sta jo ob tej priliki organizirali trgovinski zbornici iz Trsta in Barija. Raznrave so se poleg odbor nlka Dulcija udeležili predsednik deželnega združenja trgovinskih
verzitetni docent Fratella iz Bologne, predstavnik družbe Shell Zo-vea, zastopnik družbe Stimat Fa-vatti in inž. Del Bono.
NA TRŽAŠKEM V AVGUSTU NOVA PODRAŽITEV JESTVIN
Cene naraščajo, čeprav so zaloge obilne - Primer parmezana - Zimska obutev letos znatno dražja kakor lani
• V krožku za politično-družbene študije «Che Guevara* bo v petek, 17. septembra ob 20. uri predaval sen. Paolo Šema o temi »Borba v Istri 1890 - 1945». Sledila bo diskusija. Obenem bo v prodaji knjiga Paola Seme o istem argumentu.
-j} Jpupaspojd ‘auoSuBjepj onuoqz govinske zbornice Moro, tržaška občinska odbornika De Gioia in Verza, predsednik združenja tržaških špediterjev Marzari in predstavnik družbe Adrialines Cossi.
Razpravi je sledilo kakih 100 predstavnikov italijanskih poslovnih krogov, predvsem iz južnih predelov države. Glavna poročila ob okrogli mizi so imeli predsednik trgovinske zbornice iz Barija La-gioia, ki je govoril o tarifni politiki, ravnatelj tržaške luke inž.
Colautti, ki je prikazal vlogo Trsta kot posrednika med Srodozemljem in srednjo Evropo, svetovalec pri torinski družbi Fiat Persia, uni-
•ll•l■llalllllll•lllll■lllllllllllllllllllllllfl«lllln«n■lllllll■l■Ill«l•lllllllllllll<lllllll•llllllllllllllllll■lllllll*|||||||Ifl|||lvlllll■■llllllllllllllla■lllllllllllllll■llIll1lllllllIlllllIllllH
Izjemoma ima prav, toda...
• Združenje Italija - SZ sporoča, da
se bodo tečaji ruskega jezika začeli 1. okt. Vpise sprejemajo še jutri na sedežu združenja v Ul. Torre Blanca 13, tel. 29403.
Statistična služba mestnih redarjev je objavila mesečni pregled o gibanju cen za prehrano in drugo blago široke potrošnje v preteklem avgustu. Iz pregleda je razvidno, da se je življenje na Tržaškem tudi v preteklem mesecu znatno podražilo, saj so se dvignile cene perutnini, izdelkom iz prekajenega mesa, siru in maslu, medtem ko so druge postavke ostale neizpremenjene, čeprav so pričakovali, da bi vsaj ribe in sadje ter povrtnina lahko nekoliko popustile glede na ugodno sezono.
Na tržaškem trgu z mesom so cene ohranile julijske kotacije. Prodaja se je povečala, in sicer zaradi povratka številnih domačinov z dopusta. Odkar so v mesnicah onkraj meje dvignili cene mesu, so se menda nakupi tukajšnjih potrošnikov nekoliko zmanjšali, kar je tudi ugodno vplivalo na prodajo v samem Trstu. Uvoz brezcarinskega mesa po obmejnem sporazumu pa ni spremenil cen vsem vrstam mesa. Tako so mesarji v avgustu celo dvignili ceno govejim vampom in drugi drobovini. Delavske zadruge so prešle pri govejem mesu na prodajo po čisti teži, toda hkrati so tudi dvignile cene blagu. Čeprav so njihove cene še vedno pod predpisano ravnijo, pomeni prehod na čisto težo po vsem tem le lepo potezo. Teletina je ohranila prejšnje cene, v posameznih primerih pa so mestni redarji zabeležili celo manjše pocenitve. Perutnina pa se je kakor rečeno podražila, in sicer poprečno za 40 lir pri kilogramu, pri Standi pa je podražitev dosegla 120 lir (s prejšnjih 620 na 740 lir). Na trgu s konjskim mesom ni avgust prinesel nič novega.
Nov pridelek oljk, ki bo menda kar obilen, je v avgustu vplival na ustrezno tržišče, tako da so cene olivnemu olju ostale neizpremenjene, kakor so prvotno napovedali. Pač pa so se cene semenskemu olju ustavile na novi (višji) ravni. Maslo se je ponovno podražilo: vrsta Vi-piteno in Brunico se prodajata po 1.800, pa tudi že po 2.000 lir kg. Zaradi večjega povpraševanja je tudi maslo iz Emilije in Lombardije utrdilo ceno.
Tržaški italijanski dnevnik s svojim glavnim urednikom in vsemi davno poraženimi desničarji v Trstu in Rimu (zanimivo je, da se iz drugih mest niso oglasili, kar pomeni, da v javnosti niso niti prisluhnili) so se v teh dneh zopet zelo razburili zaradi znane izjave vsedržavnega tajnika italijanske socialdemokratske stranice glede že 26 let in pol stare meje med Italijo in Jugoslavijo. Kot je znano, so nekateri izmed teh desničarjev znati po svojih prispevkih za znano razkosanje Jugoslavije na štiri, pet ali šest delov. Potem, ko so bili štiri leta pozneje poraženi, so se morali zadovoljiti najprej z vojaško zasedbo vse svoje države, nato pa z mejo, določeno leta 1947 z mirovno pogodbo pri Štivanu — 20 km zahodno od Trsta, kar pomeni, da je suverenost Italije prenehala na vsem njenem nekdanjem ozemlju vzhodno od nove meje: to je zelo točno zapisano v čl. 21 mirovne pogodbe iz leta 1947.
Toda z jalovim izgovorom, da Svobodno tržaško ozemlje, ki je bilo s tisto pogodbo ustanovljeno, «ni nikoli nastalo» (kar ni res, saj so si njegovo upravo rezdelile armade Jugoslavije, Vel Britanije in ZDA) zatrjujejo sedaj poraženci, da bi se zadovoljili s suverenostjo do reke Mirne v Istri. Zato prosimo naše bralce — zlasti mlajše — naj ne pozabijo — če o teh desničarskih apetitih 3ploh kaj slišijo ali bere-
jo — da v omenjenem členu 211 nove Katoliške akdje in je še ve-piše v ruščini, angleščini in fran- dno dolgoletni predsednik ene iz-coščini (kot edinih avtentičnih ne- med tržaških organizacij istrskih e-
sedilih):
«Italijanska suverenost nad področjem Svobodnega tržaškega ozemlja v spodaj navedenih mejah (op. ur.: od Timave do Mirne) bo prenehala z začetkom veljave te pogodbe.»
V italijanščini se ta določba čl. 21. glasi:
»La sovranitd sulla zona costi-tuente il Territorio Libero di Trieste, cosi come esso e sopra dejinito, cesserd con Ventrata in vigore del presente Trattato.»
Pogodba pa je začela veljati pred davnimi štiriindvajsetimi leti, ko je začela za obe bivši coni STO veljati tudi določba iz čl. 1 priloge VIL (»Instrument o začasnem režimu STO»), ki se glasi:
*Dokler guverner ne prevzame oblasti bo Svobodno ozemlje ostalo pod upravo zavezniških vojaških poveljstev v njunima ustreznima conama.»
Ali po italijansko:
»Fino ali’assunzione dei poteri da parte del Governatore, il Territorio Libero continuerd ad essere am-ministrato dai Comandi militari al-eati, entro le rispettive zone di competenza.*
Izjemoma je torej točna trditev enega izmed omenjenih desničarjev, (ki je bil nekoč predsednik Santt-
zulov ter baje kandidat za tržaškega župana), trditev, ki smo jo včeraj prebrali v tukajšnjem italijanskem tržaškem dnevniku, «da z londonskim memorandumom ni bilo določeno nobeno prenehanje ital. suverenosti.
Kot je bilo določeno z mirovno pogodbo, ki jo je Italija podpisala v Parizu m jo je ratificiral nato tudi rimski parlament, je ta ital. suverenost prenehala že leta 1947, ne pa šele leta 1954.
Toda postavlja se logično vprašanje:
O kateri In o čigavi suverenosti (in nad katero od obeh bivših con STO) se torej lahko razpravlja?
Prav ima tudi — isti desničarski prvak — da skrbi za obmejni promet in s tem za dobre odnose s sosedno državo, kakor tudi za posebni statut londonskega memoranduma! Pomislite, dragi bralci, kako zelo (vsaj za 50.000) bi se povečalo število naših ljudi, ki bi uživali vse narodnostne pravice, ki so naštete v posebnem statutu, če bi se meja Italije pomaknila na Mimo. Doslej jih uživamo samo mi: od Škofij do Timave, dobri sosedski odnosi s prometom vred (ki bi se naglo povečal) pa bi se vnovič povzpeli na tisto optimalno raven, ki so jo dosegli aprila leta 1941,
Res
Gnjat se je v avgustu podražila za 100 lir na kg, prekupčevalci pa napovedujejo v kratkem nove podražitve. Pojav spravljajo v zvezo z večjim izvozom na švicarsko tržišče. Zaradi prejšnjih podražitev ob viru proizvodnje so v preteklem mesecu narastle tudi cene ogrski in In furlanski salami, mortadeli in nekaterim drugim izdelkom iz prekajenega mesa. Med konservirani-mi izdelki ni bilo opaziti posebnih sprememb: le tunina »Diana* in »Maruzzella* se je podražila za 10 lir pri 100-gramski škatli. Gospodinjam pa je na voljo isto blago pod ceno, in sicer v okviru »posebnih ponudb*. Zaradi manjšega ulova se 'je v avgustu znatno podražila polenovka: pri boljših vrstah je cena poskočila celo za 10 do 20 od sto v primeri s ceno starega ulova.
Jajca so šla v avgustu le počasi od rok. Trgovina na debelo je zabeležila podražitev za 3 lire pri kosu, v prodaji na drobno pa se cene za sedaj niso spremenile. Trg z mlekom je bil miren, trg s sirom pa je_ zabeležil že redno mesečno podražitev. Parmezan dosega že nemogoče cene ter se je v zadnjem leto podražil kar za 500 lir pri kilogramu. V tej zvezi naj zabeležimo, da je sam predstavnik Konzorcija proizvajalcev parmezana iz Padske nižine dr. M. Bignami pretekli teden priznal (glej torinsko Stampo z dne 11. septembra), da je omenjena podražitev neupravičena, saj se je parmezan na viru proizvodnje podražil le za 200 lir pri kilogramu. Po njegovem mnenju je podražitev umetna in nastaja pri prekupčevalcih oziroma prodajalcih, ki so uvedli višje cene za blago v zalogi v prepričanju, da bodo morali plačati proizvajalcem sveže blago po višji ceni. Dr. Bignami meni, da bi cena parmezanu v današnjih okoliščinah ne smele pre-segati 2.400 lir za kilogram (v tržaških prodajalnah pa je zrel parmezan dosegel ceno 2.585 lir, vrsta parmigiano-reggiano pa celo 2.945 lir).
V avgustu se je začela prodaja fižola v zrnju novega pridelka «sa-luggia*. Cene so na isti višini kakor lani. Tržišče pričakuje sedaj fižol »reali* in borlotti* ter suh grah novega pridelka. Testenine so ohranile prejšnje cene, večina blaga (menda kar 65 od sto) pa gre v promet v okviru «posebnih ponudb*.
Namizno vino se je v zadnjem mesecu nekoliko podražilo, in sicer pod vplivom vesti, da letošnja trgatev ne bo posebno obilna. Kis v prodaji na debelo se je tudi podražil, in sicer za 15 lir pri litru.
Ribji trg je bil v avgustu dobro založen, cene pa so nihale. Navadne vrste rib so bile kolikor toliko dosegljive, žlehtne vrste pa so se prodajale po cenah, ki presegajo kupno moč povprečnega potrošnika. Občinska tržnica je bila tudi dobro založena, in sicer tudi s prvovrstnim blagom, ki se le s težavo prebija v tujino. Letošnji pridelek krompirja je dober, tako po količini kakor tudi po kakovosti. Cene sadju so bile razmeroma ugodne, povrtnina pa se je podražila.
Na Krasu je gorelo
Včeraj zjutraj in popoldne sta na Krasu izbruhnila dva manjša požara, ki sta zavzela okrog 2500 kv. metrov poraščenega zemljišča.
Prvi požar je izbruhnil malo po dvanajsti uri, ko je prižgani ogorček cigarete zanetil ogenj na zemljišču med Barkovljami in Prosekom. Zgorelo je približno 500 kv. metrov zemljišča, v glavnem poraščenega z grmičevjem in podrastjo, požar pa so gasilci iz Novega pristanišča pogasili po približno dveh urah gašenja.
Drugi požar je izbruhnil malo po 19. uri. zavzel pa je približno 1000 kv. metrov poraščenega zemljišča pri Gabrovcu. Gasilci z Largo Nico-Hni so ga pogasili v približno pol ure.
POPRAVEK
V včerajšnje poročilo o odkritju spominskih plošč v štirih vaseh de-vinsko-nabrežinske občine se je vrinila napaka. Odbornik Antek Terčon ni predstavljal SDZ, temveč Slovensko skupnost.
Danes
poroko
praznujeta srebrno
TATJANA in
JOŽE KOREN
Prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo in želijo še mnogo srečnih let skupnegar življenja.
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Komisija za mladino in šport pri SKGZ in Avtonomna tržaška federacija ZKMI prirejata 26. septembra 1971 izlet
V IDRIJO
NA SREČANJE MLADINE
z obeh strani meje ob 30. obletnici revolucije.
Na sporedu so govori in razgovori, ogled športne palače, gimnazije, muzeja in prve partizanske tiskarne na Vojskem. VOŽNJA STANE 1000 LIR.
V Trstu se lahko prijaviš v Ul. Geppa 9 (tel. št. 31119) ali v Tržaški knjigarni, v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. št. 61792).
Odhod iz Trsta ob 7. url s Trga Ulpiano.
SPDT proslavja dan planincev 1971 v nedeljo, 19. septembra z izletom na Nanos. Vse planince, izkušene in neizkušene, posebno pa mladince, prisrčno vabimo na izlet. Izletniki, ki ne dospejo v Razdrto z osebnimi avti, se lahko poslužijo linijskega avtobusa, ki odpelje z avtobusne postaje v Trstu ob 8.15. Mesta je treba rezervirati.
Kdor se želi izleta udeležiti, naj se nemudoma prijavi v Ul. Geppa in plača takoj vozni listek, sicer ne bo imel zajamčenega prevoza.
Izhodišča za izkušene: Gradiška tura pri Vipavi.
Potovanje z osebnimi avtomobili: zbirališče v Vipavi ob 10. uri na trgu.
Za ostale zbirališče na Razdrtem ob 10. uri v gostilni.
Otroci bodo pod nadzorstvom planinskih vodnikov.
SPDT priredi 3. oktobra avtobusni izlet v Rezijo s srečanjem s planinci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri iz Trsta (zač. Ul. F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog 9. ure.
Sledi skupni izlet na sedlo Krnice (1101 m) in nato preko Nizkega vrha (1474) na vrh Košaca (1500 m), sestop na sedlo Krnica in nato v dolino Učje, kjer bo čakal avtobus, ki bo pripeljal neplanince, ki so opravili izlet z avtobusom. Povratek za vse preko doline reke Ter do Tarčenta in Čedada.
Cena 1500 lir (člani), 1800 lir (nečlani). Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji na
Trgu Unitš razstavljata do 21. t.m. Vilma Predonzani in Adriano Fabiani.
RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU_________________________________________
ZA SEZONO 1971-72
Repertoar za abonente:
1.	Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija)
2.	Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija)
3.	Wilder, VVilUams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke)
4.	Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE
VELIKI VOZ (drama)
5.	Commedia dell’Arte — Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-
GONOSCIH (komedija)
6.	GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
7.	GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Vrsta abonmajev:
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (okoliški, popoldanska predstava na dan praznika)
Cene za abonente:
Parter I (sredinski sedeži) Parter II (ostali sedeži) Balkon
Okoliški abonma Mladinski abonma Invalidi	2.000
premiera ponovitve 13.500	Ur	7.000	Ur
9.500	>	6.000	>
4.000	»	3.000	>
7.000	Ur (preskrbljen prevoz)
2.000	»
(za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, M omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir-Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Plačljivi so v dveh obrokih do 1. februarja 1972.
Dosedanje cenjene abonente prosimo, da potrdijo svoje abonmaje do srede, 22. t. m. Samo do tega dne jim bomo lahko zagotovili njihove lanske sedeže.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi
v torek, 21. septembra ob 20.30 v Kulturni dom na
VEČER
MAKEDONSKIH PIESOV IN PESMI
Na povratku s turneje po Nemčiji gostuje folklorni ansambel
KOČO RACIN
iz Skopja
Predprodaja vstopnic vsak dan na sedežu SPZ, UUca Geppa 9 in eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Cena vstopnic 500, dijaki 300 Ur.
Šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo v Nabre^' ni sporoča, da je vpisovanje otrok vse razrede osnovne šole še dan* od 9. do 12. ure na šolskih sede®*' Didaktični ravnateljstvi pri Sv. •* kobu in Sv. Ivanu obveščata, da je ^ sovanje v osnovno šolo v Trstu V danes od 9. do 12. ure.
Otroci rojeni leta 1965, ki se ®£ rajo vpisati v I. razred, naj Pr* žijo potrdilo o cepljenju in po 1110 nosti rojstni Ust.	_ ,
Didaktično ravnateljstvo na Opč*11 v sporoča, da je v teku vpisovanj*
I. in ostale razrede na vseh od 9. do 12. ure.
ZDRUŽENJE STARŠEV DIJA*0! DRŽAV. ZNANSTVENEGA LIC&2, »FRANCE PREŠEREN« V 1VT obvešča vse odbornike, da bo re®\ odborova seja danes, v sredo, 15-ob 19.30 v šoU.	Tajni**
ob
MIRAMARSKl PARK Predstave «Luči In zvokl».
Danes ob 21.00 »Der Kaisertraum von MLramare« v nemščini; ob 22.15 »MassimiUano e Carlot-ta» v Italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «6» in proga »M* od Barkovelj do Mira-mara.
Nazionale 15.30 Walt Disney: »Paperi-no story». Technicolor
Fenice 16.00 »E tornato Sabata... hai chiuso un’altra volta*. Technicolor. Lee Van Cleef.
Eden 15.30 »Sacco e Vanzetti*.
Grattacielo 16.30 »La coda deUo scor-pione*. George Hilton, Anita Strindberg. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 »La tarantola dal ven-tre nero*. Silvano TranquilU. Anna-bella Incontrera. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Rltz 16.00 «11 romanzo di un ladro di cavalU*. Technicolor.
Alabarda 16.30 »Morte sul Tamigi*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 Revija znanstveno fantastičnih filmov. «4.. 3.. 2.. 1.. morte*. Technicolor.
Anrora 16.30 »Anonimo veneziano*.
lmpero 16.30 «L'ucceiio dalle piume di cristallo*. Tony Musante, J. Kendall. Prepovedano mladini pod 12. letom.
Cristallo 16.30 »Agente 007 dalla Rus-sia con amore*. Technicolor. Seao Connery.
Capitol 16.00 «L’amante del prete*, Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 »Terrore e terrore*. Technicolor. Cristopher Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 17.00 »I sette killers a caccia del professor Zeta*. Technicolor.
Ideale 16.00 «11 coraggioso, lo spie-tato, il traditore*. Robert Anthony, Elen Chanel. Technicolor.
Astra 16.00 «11 magro, il grasso, il cretino*. Stan Laurel in OUver Hardy.
Abbazia 15.00: danes zaprto. Jutri 16.30 »Lo specchio deUe spie*.
Mali oglasi
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA PRI SV. IVANU v Trstu išče hišno pomočnico. Naslov v oglasnem oddelku.
Včeraj-danes
Danes, sreda, 15. septembra NIKODEM
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ®j 19.18. Dolžina dneva 12.36. Luna de ob 2.09 in zatone ob 17.33.
Jutri, četrtek, 16. septembra LJUDMILA
Vreme včeraj: naj višja temperi?! ra 22,6, najnižja 15.2, ob 19. uri ^ stopinje, zračni tlak 1017,9 stalen, ter 9 km vzhodni, vlaga 38 odst-, bo jasno, morje skoro mirno, te®* ratura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
iTf
Dne 14. septembra 1971 se je v m stu rodilo 4 otrok, umrlo pa je ? °s j,
Umrli so:	56-letni Berto
Marino, 63-letna Eufemia Codnik , Ceolin, 94-letna Erminia Rosman ^ Sc-her, 70-letni Ljubomir Comari. letni Lino Covra, 71-letna Maria dacovich vd. Demarchi, 81-letna b seppina Lizza vd. Cipriotto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg Borsa 12, CantauL Ul. Rossetti 33. Alla Madonna ^ Mare. Largo Piave 2. SanfAnna. ta di S. Anna 10 (Kolonkovec)-
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16, ^aV^y»-
Ul. Bernini 4, Al Castoro, Ul-na 11, Sponza, Ul. Montorsino jan).
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina drage 1 Legiša-Ažman daruje družina *-in Guštin 3.000 Ur za Dijaško n
V	počastitev spomina pok. ' Legiša-Ažman daruje Marija ‘ iz Vižovelj 2.000 Ur za Glasben' tico.
V	počastitev spomina očeta ® pok. Antona Višnjevca, daruje > Drago iz Doline 10.000 Ur za šol menik v Cerknem.
9 (F
V spomin Saška Daneua “"LjK Minka Pahor 2.000 Ur za sp*®«ri padlim iz IV. okraja. V P°fa*,,jeju
spomina pok. Saška Daneua
darif:
Toni, Zdenka in Žarko Sosič 5.0 ^ za ŠD Polet. Ob praznovanju sre jj-poroke Tatjane in Jožeta Koren® y,, ruje v počastitev spomina stari* cije in Romana šmuc Ema To® 6.000 Ur za Dijaško matico. p Anica Stučkeva daruje 3.000 društvo »Igo Gruden* ob smrti * Legiša roj. Ažman.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oč®
UUB0MIL KOMAR
Pogreb bo danes ob 16.30 iz kapele glavne bolnišnice v Ricmanje.
Žalujoči žena Rozalija, sin Emil & hči Bernarda z družinama
Ricmanje. 15. septembra 1971
^imorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
15. septembra 1971
KONGRES JUGOSLOVANSKIH FOLKLORISTOV V BOVCU
Etnografski pojavi ob stičišču raznorodnih jezikovnih skupin
p Prvem delu kongresa so obravnavali geografske in etnološke značilnosti Gornjega ‘Osočja in Beneške Slovenije - Toplo pozdravljen prihod predstavnikov Benečije
pOVEC, 14. — (Po telefonu).
prisrčno pozdravljam visoki 3<>vni zbor jugoslovanskih fol-l^tov, z željo, da bi biio vaše čimbolj uspešno in bogato no-i znanstvenih spoznanj ob neiz-j™osti narodopisni zakladnici slo-'Jskega in njemu sosednih naro-.. ter v čudovitem okolju zboro-Jr^ga mesta. Ni dvoma, da bo Pomembno delo zadovoljilo vse “težence kongresa in druge za-^resirane raziskovalce in ljubi c' nacionalne kulturne dediščine* 5° je s telegramom pozdravil re-rjohški sekretar za prosveto in j ‘fro socialLstične republike Slo-i J,e Slavko Bohanec, udeležence
\
K
kongresa jugoslovanskih foklo-
. ki se je začel danes zjutraj %* hotelu v Bovcu in katerega .Udeležuj« preko sto 1 jugoslovan-" 'n tujiH folkloristov.
°ngresjste je v imenu organi-in slovenskega etnografskega '““tva, pozdravil dr. Niko Kuret, . ie predsedoval dopoldanskemu ječanju. Po pozdravih predsedni-občinske skupščine Tolmin Fer-
Pnpiča, profesorja akademika .'^ikoviča v imenu Srbske aka-znanosti ter profesorja Vu-?* v imenu Združenja guslera ,Stk> in Hercegovine in prečita-,Pozdravnih telegramov, so pri-«,.J z enominutnim molkom poča-spomin v zadnjem času umrlih f*i°ristov, med njimi profesorja ^Poeta Cigana, zaslužnega zbiral-'JUdskih pesmi na Koroškem. ^Poldne so bili na sporedu štir-, Referati, ki so imeli namen pri-kongresistom okolje, v ka-se kongres odvija, torej Zgor-•j., soško dolino in sosednjo Be-
00	Slovenijo. Zemljepisno - zgo-:, lnski pregled Bovškega je podal
Patelj goriškega muzeja Branko t?”« ■ Specifičen etnografski J,‘ je začel Angelo Bas, ki je jvtlvsem na osnovi terenskega grafe® slovenskega etnografskega muli" govoril o materialni kulturi taborskih soteskah Gornjega Po-^ in v kobariškem kotu. Izred--. Zanirnivo, še ne objavljeno gra-, je podal Milko Matičetov, ki M,°bravnaval duhovno in socialno irjPP Gornjega Posočja, Pavle pa je prisotnim v besedi, in magnetofonskih posnet-Posredoval številne dragoceno-lij budske kulture Beneške Slove-1 Ko Pitno
rokopisov od 18. stoletja da-
1	.^ed njimi pridigo Petra Podre-*z leta 1850 z avtorjem lastno-, /bn podpisom.
^ .Kot posebno zanimivost, naj litih*110 nie8°ve najdbe šte-
ijjPPoldanskemu zasedanju je predelal ilr. Slobodan Zečevič iz ^rada, ki je takoj ob začetku Aavil pravkar prispela predstav-lijbeneških Slovencev kaplana Ri-•;i Brkiča in dr. Viljema Cerna, (i|)|.ra so kongresisti nagradili s p P* aplavzom.
j opoldansko zasedanje se je začeti obravnavo drage osrednje te-jv Pogreša, to je etnografskih po-hjf ob stičišču raznorodnih jezi-ynih skupin. Po uvodnem refe-hb ^gija Vilfana so bili na spo ^ če referat Milovana Gavaz-0 tradicijskih kulturah na me-;l,’ referat Gaetana Perusinija o L!°čkih problemih obmejne po-ji.p6 (obravnaval je slovensko -lojl^ko mejno področje), referat ii,aa Palavestre o nekaterih re-faktorjih ter pojavih v pripovedništvu in izročilu, l^at Živomira Mladenoviča o jjovnih barierah pri prenašanju h pesmi, referat Zmage Ku-V?e , o posledicah vpliva sosešči-ijj^azikovno različnih narodov na L Pesemsko izročilo ter referat h|/8andra Freudenreicha o tem, C vplivi med etniškimi sk i lij911'* kažejo v arhitekturi. Žal ili,0.°dpadla dva referata čeških “ °|ov, ki se ko.igresa niso mo-težiti.
1^.,referatu je sledila kratka di-iiv ba v kateri se jc jasno izobh-5‘a osrednja ideja kongresa, ideja o etnološki znanosti, 'ai narode ne oddaljuje tefnveč Predvsem to, kar je njej skup-
Živa Gruden
jedilom, takšnim, kakršne so znale pripravljati naše none in pra-none. Ni dolgo tega, kar je izdal luksuzno opremljeno knjigo »Sveta gostilna* (v italijanskem izvirniku z naslovom »Sacra osteria*), v kateri je opisal nekatera značilna jedila. Pred kakima dvema mesecema je v Spacalovi kraški hiši v Škrbini ponudil prijateljem nekaj tipičnih močnatih jedi z gobami, pršutom in špinačami, preteklo soboto pa je prekosil samega sebe s kosilom, ki ga je za izbrani krog priredil v lokalu »La Bora* pri Briščikih, katerega vodi z veliko veščino in poslovno spretnostjo.
Zdaj je seveda tudi že čas, da povemo, kdo je ta kraški kulinarični mojster: to je Dušan Ferlu-ga. Za svoje «kraško kosilo* si je izbral čas letošnjega «Kraškega tedna* čeprav se gastronomskega tekmovanja v njegovem okviru ni udeležil, da bi tako na svoj način prispeval s svojo kulinarično umetnostjo k popularizaciji starega pristnega Krasa. Gostom, med katerimi sta bila devinski princ Torre e Tasso, princezinja Hohenhole, več turističnih delavcev in neizbežni časnikarji, je postregel na primer s «fritato» z zelenjavo, domačim pršutom, prežganko, špinačnim zavitkom, češpljevimi cmoki, prašičjimi zavitki v zelju s kuhanim ječmenom, fižolom in kuhanimi kožami, ptički s krompirjevo polento, sladkim zeljem s kimlom, sirovim zavitkom, krompirjevo torto in robidnicami s sladkorjem, zraven pa seveda s kraškim teranom.
Vse je bilo kot nalašč za sladokusce, izvrstno pripravljeno in odlično servirano v tipični kraški sobi s kosom kraške skale sredi mize. In še bolj pristno bi bilo, če bi bile na sicer duhovitem jedilniku pristna kraška jedila označena tudi s pristnimi domačimi kra-škimi imeni.
Sergio Bonazza iz Ul. Žara 25.
Žrtev podobne nesreče je postal tudi 49-letni Alfonso Chiocarelli iz Neaplja, ki je malo po 13. uri prečkal Ul. Battisti. Pri tem ga jc z vespo podrl 17-letni Roberto A-lessi iz Ul. Baieno 3, ki je privozil iz Portici di Chioggia.
Napolitancu so v bolnišnici nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v približno 10 dneh.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza opozarja svoje člane, da zapade 20. t.m. rok za prijave sprememb pri dohodkih in pri sestavi družine, kar vpliva na določanje obdavčljive osnove za družinski davek.
Zato naj družinski poglavarji, v katerih družinah so nastale take spremembe, ko sta se n.pr. sin ali hči poročila, ali so se dohodki zmanjšali, ker je šel n.pr. sin k vojakom, ali kdo ostal brezposeln in v podobnih primerih, to prijavijo na občinskih davčnih uradih, kjer dobijo potrebne obrazce.
Še zlasti je primemo, da to storijo davkoplačevalci, ki so jima za prejšnja leta odmerili previsok občinski davek, pa so zato že vložili priziv, katerega odločitev je še v teku. V nasprotnem primeru bi jim teh sprememb ne upoštevali pri določitvi davčne osnove za leto 1972 in bi bili prisiljeni zopet vlagati nove prizive.
Za vsa pojasnila in za izpolnjevanje prijavnic je tajništvo članom na razpolago v Ul. Geppa 9. vsak dan od 8. do 14- ure, ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Tajništvo KZ
Navaden žeparskl podvig ali roparska tatvina?
Agenti letečega oddelka kvesture vneto iščejo mladeniča, ki je pred-sinočnjim grobo napadel 87-letnega Giovannija Laurentija iz Drevoreda XX. Septembra 31 in mu izmaknil torbico s 70 tisoč lirami.
Laurenti, ki je lastnik kinematografa »Mignon* v Drevoredu XX. Septembra 37, je predsinočnjim o-krog 22. ure stal za blagajno, ko se mu je približal mladenič in ga prosil za vstopnico. Laurenti mu jo je dal, mladenič pa si je prižgal cigareto in se vpletel v prijateljski pogovor z biljeterjem Rismondom Gherbazzijem. Šele nato je vstopil v dvorano, kjer je bila na sporedu zadnja predstava filma «Lo sceriffo non špara*. Po komaj desetih minutah gledanja pa je zapustil dvorano, stopil na cesto ter izginil.
Ker se je predstava bližala h koncu, je Laurenti sklenil, da bo šel na kozarček vina v bufet v Ul. Brunner. S seboj je vzel torbo, v kateri je hranil zaslužek celega dne — 70 tisoč lir. V bufetu je zagledal tudi mladeniča, ki je, naslonjen na točajni pult, popival.
Potem ko je spil kozarec vina, se je podal na cesto in se hotel spet odpraviti v Drevored XX. Septembra, ko ga je na poti proti domu napadel isti mladenič, ki je malo prej vstopil v kinematograf in ki ga je bil spet srečal v bufetu, mu odločno iztrgal iz rok torbo ter pobegnil.
Agenti letečega oddelka kvesture so pod vodstvom podčastnika Dellie takoj pregledali bližnje ulice in lokale, vendar o neznanem napadalcu ni bilo najmanjšega sledu. Biljeter Gherbazzi je sicer povedal, da je poznal mladeniča, ni pa vedel za njegovo ime. Znal je povedati le. to, da je po poklicu rrjehanik in da dela v neki avtomobilski mehanični delavnici.
PROBLEMI PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA
Morda v Ulici Torriani pri pevmskem mostu tretji slovenski otroški vrtec v mestu
Tako bi lahko razbremenili vrtec v Ulici Croce - Občina bo skrbela za prevoz otrok z Oslavja, iz Šentmavra in iz Ločnika - Še v tem šolskem letu novi udobni prostori za slovensko trgovsko šolo
Otrok pritekel pred avtomobil
Včeraj zjutraj je dveletni Pietro Vallario iz Ul. Madonna del Mare 18 stal z materjo na pločniku Ul Geppa, ko se je nenadoma izmuznil materinemu varstvu ter izza dveh parkiranih avtov pritekel na cesto pred avtomobil renault, ki ga je proti Oberdankovem trgu vozil 44-letni taksist Stelio D’Andrea z Lo-njerske ceste št. 172.
Otroka so z rešilnim avtom RK nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku zaradi zioma desne noge moral zdraviti približno mesec dni.
draška jedila ,0 Ferlugovem receptu
^ogi že vedo, da imamo med Riškimi gostinci na Tržaškem :,1oga kulinaričnega mojstra, ie je s posebno ljubeznijo in ,jekoč znanstveno resnostjo, po-1 Prvenstveno izvirnim kraškim
Dve žrtvi
pri prečkanju ceste
Včeraj ob 12. uri so sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 70-letno Clorinto Betti por. Furlan iz Ul. F. Severo 48, ki se bo zaradi pretresa možganov in odrgnin po obrazu morala zdraviti približno deset dni.
Priletna ženska je nekaj pred o-menjeno uro prečkala na prehodu za pešce Ul. Oriani, ko jo je podrl fiat 600, ki ga je, namenjen na Trg Garibaldi, privozil 35-letni
-(ffifr- 1» ti n JMHMA
ZAGREB
REDNA LETALSKA SLUŽBA TRST - JUGOSLAVIJA
nevna proga, razen ob nedeljah za
ZAGREB - REKO - SPLIT
Urniki do 25. septembra 1971
O.	TRST	21.00	p. ZAGREB	21.00
0.	TRST	10.00	p. REKA	9.20 •
0.	TRST	10.00	p. SPLIT	10.40 *
0	ZAGREB 07.30		p. TRST	09.30 *
0.	SPLIT	17.00	p. TRST	19.40 *
0.	REKA	18.20	p. TRST	19.40 *
la	služba se	začne s l.	se ptembrom 1971	
		Generalna	agencija za (talijo	
IVI	- Ul.	Donota 1	_ TRST - Tel.	24066 -
Informacije ter prednaročila voznih listkov pri vseh potovalnih uradih •‘ovezava Trsta z vsemi prozami ATI za Benetke. Milan Genov«
• Včeraj dopoldne je 46-letni Sergio Romani iz Ul. Ippodromo 13, ki so mu neznani vlomilci ponoči med nedeljo in ponedeljkom, izmaknili iz trgovine «Fides» vrsto radijskih in televizijskih sprejemnikov, magnetofonov ter denar, po natančni ocenitvi škode ugotovil, da ta presega kar tri milijone lir in ne dva milijona, kot se je zdelo takoj po tatvini.
Izidi popravnih izpitov na nižji srednji šoli
Včeraj so na oglasni deski slovenske nižje gimnazije v Ulici Randac-cio objavili sezname dijakinj in dijakov, ki so z uspehom opravili popravne izpite v jesenskem roku.
I. razred A: Marko Butkovič, Jožef Feroleto, David Pintar, Jurij Tomažič, en dijak je bil zavrnjen.
1. razred B:	Kazimir Černič,
Jožko Cijan, Peter Klanjšček, Silvan Ladich, Livij Marega, Vladimir Predan.
I.	razred C: Elizabeta Jarc, Pija Komjanc, Livija Peric, Lilijana Žigon.
L razred D: Evelina Brankovig, Julijana Frandolič, Renata Gergo-let, Patricija Stanič. Ena Dijakinja je bila zavrnjena.
II.	razred A: Marko Cotič, Roman Devetti, Viljem Dominko, Lucijan Fontana, Darij Maraž, Florijan Pianišček, Edvard Tomšič.
11. razred B: Darko Batistič, David Mucci, Robert Paskulin, Aleš Srebrnič. Dva dijaka sta bila zavrnjena.
11. razred C: Lilijana Lavrenčič, Olga Lorenzoni, Nives Pelizzon, Antonija Peteani, Rozana Socol.
11. razred D: Julijana Cadez, Sonja Drufovka, Bruna Paskulin, Mirjam Paulin, Jolanda Mervizzi.
Iz tržlške bolnišnice
Včeraj zjutraj se je šofer fiata 500 zaril od zadaj v avtovlak. Avto je seveda precej razbit, njegov šofer 53-letni Volpeno Cecchini iz Zagraja pa je k sreči le lažje ranjen in bo ozdravel v desetih dneh. Poškodbe na kamionu so seveda minimalne.
V tržiški bolnišnici so včeraj obvezali tudi 35-letnega Desideria Černiča iz Zdravščine. V ladjedelnici mu je na desno nogo padla železna cev. Ozdravel bo v desetih dneh.
V	Tržiču grožnja
o «ukradenem dečku«
V	Tržiču so včeraj na policiji in v prizadeti družini bili že prestrašeni, da imajo opravek z roparji. V neko mlekarno v Panzanu je telefoniral neznan moški. Gospodinji je dejal, da so ugrabili njenega sinčka in da zahtevajo zanj 20 milijonov lir, sicer bo dečku slaba predla. Mater je seveda prevzel strah. Telefonirala je na policijo, ki je alarmirala vse svoje agente. K sreči je nato lastnica mlekarne telefonirala še v Gorico k sestri. Ugotovila je, da je sinko pri teti. Tu tako je bilo po prvih trenutkih preplaha spet mirno pri hiši.
V	Ulici Torriani pri pevmskem mostu bodo verjetno odprli tretji slovenski otroški vrtec v mestu. Občinska uprava se baje ogreva za to rešitev, ker je prošenj za vpis v slovenski otroški' vrtec v Ulici Croce letos zelo veliko, tako da bi v tem kraju morali prvemu dodati še drugi razred. Ker pa bi v Ulici Croce nastala težava zaradi prostorov, bi' občina rade volje odprla vrtec v Ulici Torriani, v stavbi, kjer je bil pred leti italijanski otroški vrtec. Prostorov ne uporabljajo več, ker bodo v tem šolskem letu odprli na desnem bregu Soče v novem naselju nov italijanski občinski vrtec.
V	novi vrtec v Ulico Torriani, če se bo ta zamisel uresničila, bi lahko zahajali slovenski otroci, ki bivajo v Stražicah ter v okolišu Ulice Don Bosco in Drevoreda 20. septembra. Prav tako bi lahko vanj hodili' otroci iz šentmavra. ki jih sedaj vozijo s šolskim avtobusom v Uiico Randaccio. Nov slovenski vrtec v tem delu mesta pa bi brez dvoma privabil še druge slovenske otroke, ki bivajo v okolici in ki so do sedaj, zaradi oddaljenosti vrtcev v Ulicah Randaccio in Croce, raje zahajali v bližnje italijanske vrtce.
Občina namerava vsekakor dati Slovencem na razpolago še en samostojni vrtec ali v najslabšem primeru še en dodatni razred. Poročali smo že. da se ie o tem pogovarjal na občini prejšnji teden svetovalec odv. Peter Sanzin in da je s tem v zvezi dobil ustrezno zagotovilo odgovornih oseb.
Še nekaj problemov v zvezi s slovenskimi otroškimi vrtci. Starši z Oslavja so zaprosili občinsko u-pravo, da bi jim priskrbela šolski avtobus za prevažanje okrog petnajst otrok z Oslavja v Pevmo, kjer obiskujejo slovensko osnovno šolo in slovenski vrtec, ki ga vzdržuje ustanova ONAIRC.
S tem v zvezi se je pokrajinski
podpredsednik Marko Waltritsch včeraj pogovarjal z občinskim odbornikom za šolstvo Francescom Moisejem. Ta ie zagotovil pripravljenost občine, da ustreže prošnji staršev z Oslavja. Ker bo letos pri pevmskem mostu deloval nov italijanski vrtec, lahko pričakujemo, da se bodo italijanski otroci, ki so do sedaj posečali vrtec v Pevmi, odločili za novega, občinskega. Tako bi lahko imeli v Pevmi po tolikih letih izključno slovenski otroški vrtec.
Waltritsch in Moise sta se Dogovarjala tudi o prevozu slovenskih otrok iz Ločnika v podgorsko slovensko šolo in v slovenski vrtec. Šolski avtobus je deloval že lani in odbornik za šolstvo je obljubil, da bo deloval tudi letos. Letos se bo baje število slovenskih otrok iz Ločnika podvojilo v primerjavi z lanskim številom.
V tem razgovoru je bilo omenje no tudi stanje v vrtcu ONAIRC v Štandrežu. Tudi tu se je število slovenskih otrok, ki bi radi obiske vali vrtec, povečalo. Potrebna bi bila zaradi tega dva razreda in prostor je na razpolago v istem poslopju. Odbornik Moise je obljubil, da se bo pri vodstvu ONAIRC pozanimal za namestitev druge učne moči. sicer bi lahko priskočila na pomoč direktno občinska uprava.
Še vest o trgovski šoli. Ta trenutno posluje v zastarelem poslopju semenišča. Občinska uprava je najela stavbo v Ulici Morelli. kjer je bila nekdaj davkarija. Tu bodo uredili prostore, v njih bo tudi centralno ogrevanje in ko bodo dela končana, se bo slovenska trgovska šola preselila v nove prostore v središču mesta. V tem poslopju bodo imeli naši dijaki precej prostora na razpolago.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Tovarna Salonit v Anhovem slavi letos 50-letnico
V podjetju izvajajo obsežne investicije za povečanje proizvodnje - Proslava 50-letnice bo sredi oktobra
Tovarna cementa in salonitnih izdelkov Salonit v Anhovem slavi v tem letu petdeseto obletnico svojega obstoja. Velike proslave bodo imeli sredi oktobra, ko bodo v glavnem opravili rekonstrukcijo in modernizacijo salonitnega obrata: zatem pa bodo zgradili še novo cementarno z zmogljivostjo 1000 ton cementa na dan. Po rekonstrukciji
SE DANES VPIS V OSNOVNE ŠOLE IN V OTROŠKE VRTCE
še danes je mogoče vpisati otroke v slovenske osnovne šole in v občinske vrtce v Gorici. Na vseh šolah bodo učitelji na razpolago od 9. do 12. ure.
Slovenski starši v mestu in na podeželju, storite svojo narodno dolžnost !
Komisija za mladino in šport pri SKGZ in avtonomna federacija ZKMI v Trstu priredita 28. septembra 1971 izlet
V IDRIJO NA SREČANJE MLADINE
z obeh strani meje ob 30. obletnici revolucije.
Na sporedu so govori in razgovori, ogled športne palače, gimnazije, muzeja in prve partizanske tiskarne na Vojskem.
Vožnja stane 1000 lir.
V Gorici sprejemajo prijave na Prosvetni zvezi v Ul. Malta 2 (tel. 2495) in na uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. 24. maja 1 (tel. 3382).
Odhod iz Gorice ob 7.45 z mejnega prehoda pri Rdeči hiši.
aiiNiiimiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiumiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V VASI ŠE VEDNO ŽIVAHNI KOMENTARJI O TEKMI
Udeleženci sovodenjske avtotekme so odgovarjali na pestra vprašanja
Briški vinogradnik daroval zaboj steklenic prvouvršcenemu Bricu... svojemu konkurentu - Najsrečnejši ribič je bil Kazimir Petejan, tik ob njem pa Tatjana Šuligoj - Z odgovori na vprašanja so dokazali, da poznajo slovensko zgodovino
V Sovodnjah pa tudi drugod se še ni poleglo razpravljanje o nedeljski ocenjevalni avtotekmi, ki jo je priredilo domače prosvetno in športno društvo. Nič čudnega, saj se je v 46 tekmovalnih avtomobilih udeležilo tekme skoraj 200 oseb, katerim je treba prišteti organizatorje in vse druge, ki so tekmi sledili in o njej še vedno živahno razpravljajo. Najbolj so seveda zadovoljni v Rupi, kjer so odnesli vrsto najboljših nagrad. Ru-penci so se seveda za take tekme že organizirali in zagotavljajo, da bodo take uspehe dosegali tudi v bodočnosti. Prvoplasiranega Klem-šeta smo vprašali, kakšna so se mu zdela vprašanja: nekatera so bila zelo enostavna, nam je odgovoril. Za druge seveda ni bilo tako: vsakdo se pač spozna na določenem področju, pa se mu zdijo vprašanja druge stroke izredno težka.
Sestavljavci so seveda skušali pripraviti vprašanja, ki bi bila razumljiva in dostopna vsem. Reči moramo, da so vprašanja zanimiva, segajo v razna področja vsekakor pa mora biti reševalec vešč o preteklem in sedanjem življenju našega naroda. Zaradi tega upravičeno izražamo zahvalo sestavljavcem in pri tem ne smemo pozabiti na Zdravka Petejana, ki je bil skupno z drugimi organizatorji, katere smo že včeraj omenili, eden izmed najbolj aktivnih pri-
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuimiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiuiiiii
OBJA VLJEN DA VČNI SEZNAM
Dobiček goričkih družb in zadrug v letu 1966
Nadaljujemo z objavo goriških davkoplačevalcev iz leta 1966. Tokrat so na vrsti delniške družbe in raznovrstne zadruge. Seznam teh je naslednji:
Artesac, tovarna papirnatih izdelkov, doh. davek prijavljenih 2 mil.
540.000	lir, določenih 5.100.000 lir: Kmečka banka, doh. davek določenih
9.090.000	lir, uradno ugotovljenih
9.490.000	lir, vložen priziv; Brunn-schvveiler, kovinska tovarna, doh. davek prijavljenih 9.407.000 lir, določenih 15.250.000 lir; Calcisonzo, doh. davek prijavljenih 8.322.000 lir, določenih 18.550.000 lir; California, tovarna hladilnikov, doh. davek prijavljenih 1.831.000 lir, določenih 10.000.000 lir; Candolini, tovarna likerjev, doh. davek prijavljenih 13 mil. 970.000 lir, določenih 17.000.000 lir; Cartiera Vipacco, tovarna v Rupi; doh. davek prijavljenih 55 mil. 557.000 lir, določenih 60.000.000 lir; Cassa di Risparmio, banka, doh. davek uradno ugotovljeno 174.908.000 lir, vložen priziv; Celchi, kemična tovarha in barvila, doh. davek prijavljenih 1.127.000 lir, določenih 6 mil. 600.000 lir; Comar, tovarna likerjev, doh. davek prijavljenih 37 mil. 432.000 lir, določenih 46.500.000 lir; Consorzio officine meccaniche goriziane, doh. davek prijavljenih
3.857.000	lir, določenih 9.204.000 lir; Cotonificio Goriziano, tekstilna tovarna pri Sovodnjah, doh. davek prijavljenih 33.207.000 lir, določenih
40.987.000	lir; La Genca, tovarna za predelovanje papirja, doh. davek določenih 10.000.000 lir; La Giulia, tovarna slaščic, prijavljenih 10 mil.
615.000	lir, določenih 27.000.000 lir; La Goriziana, avtoprevozno podjetje, doh. davek prijavljenih 2.928.000 lir, uradno ugotovljenih 16.255.000 lir, vložen priziv; IGLEA, tovarna za predelovanje lesa, doh. davek prijavljenih 4.454.000 lir, določenih 11 mil.: IMCA, tovarna marmelade in slaščic, doh. davek določenih 9 mil.
800.000	lir; IPL, tovarna parketov, doh. davek prijavljenih 1.415.000 lir, določenih 17.000.000 lir; Isontina Ali-mentari, trgovina z jestvinami ra debelo, doh. davek prijavljenih 2
mil. 449.000 lir, določenih 7.500.000 lir; Istituto Credito Fondiario, banka, doh. davek prijavljenih 27 mil.
390.000	lir, določenih 29.669.000 lir; ITE, zadruga za telefonske napeljave, doh. davek prijavljenih 5.113.000 Mr, določenih 10.845.000 lir; Krainer, trgovina z železnino, prijavljenih 8.114.000 lir, določenih 10.000.000 lir; Lacego, tovarna celulose v Rubijah, doh. davek prijavljenih 55 mil. 131.000 lir, uradno ugotovljenih
70.087.000	lir, vložen priziv; Prinzi e Figlio, livarna, doh. davek uradno ugotovljenih 6.700.00 Olir, vložen priziv; SILES. tovarna za predelovanje lesa, doh. davek prijavljenih 2.389.0r0 lir, uradno ugotovljenih 24.515.000 lir, vložen priziv; Venturini e C., opekarna, doh. davek prijavljenih
532.000	lir, uradno ugotovljenih 8 mil. 400.000 Mr, vložen priziv; Vit-'toric Vriz, opekama in avtoprevozno podjetje, doh. davek prijavljenih
666.000	lir, določenih 20.000.000 lir.
rediteljev te sovodenjske prireditve.
Predno preidemo na objavo postavljenih vprašanj še nekaj podrobnosti o nedeljski avtotekmi. Vrhovci so morda prvič dobili posamično in skupinsko na neki tekmi toMko pokalov. Zaradi tega so po podelitvi upravičeno praznovali. V gostilni so se zbrali okrog tekmovalcev tudi drugi vaščani, od najmlajših do najstarejših in so zmago svečano proslavili s črnim vinom.
O nagradah. Znani vinogradnik Miro Gradnik s Plešivega je daroval zaboj svojih steklenic in ga izrecno namenil Bricu, ki bi se
so dvakrat manjše od prejšnje? 11. V vasi Dolenje se je rodil važen furlanski pesnik, avtor med drugimi tudi poznane «Stelutis alpi-nis*. Napiši priimek pesnika. 12. Napiši avtomobilsko internacionalno siglo držav, kjer se nahajajo matične tovarne, proizvajalke naslednjih avtomobilov:	daf, volvo,
škoda. 13. Prepiši letnico vklesano na vhodnem oboku hiše, ki stoji nasproti cerkve v AžM. 14. Živali, ki jih vidiš na shki C, so del bogate beneške favne. Napiši imena teh. 15. Med Sovodnjami in Gorenjim Barnasom pridelujejo (v vedno manjši meri) tipično lokal-
_______ _________ _______, ...	no belo vino, ki vsebuje približno
na tekmi najboljše uvrstil. Zmagal! sefd do osem stopinj alkohola, je Silvester Primožič z Oslavja, I Napiši ime tega vina. 16. Koliko
tudi op vinogradnik. Dobil je torej zaboj steklenic z vinom... od svojega konkurenta.
V Sovodnjah ob Nadiži so morali tekmovalci uloviti na trnek postrv v tamkajšnjem ribniku (seveda so ribo morali plačati). Kazimir Petejan je ulovil največjo ribo. Zaradi tega so mu darovali celotni ribiški pribor (daroval ga je lastnik gostilne Rubijski grad Bruno Petejan). Enako ribo je ulovila tudi Tatjana Šuligoj iz štandreža, vendar je bil njen tekmovalni čas slabši od Petejanovega. Zaradi tega ribiškega pribora ni dobila. Pe-potu Periču pa so darovali avtomobilsko svetilko: na lestvici je namreč na zadnjem mestu.
Vprašanja so bila naslednja:
1. Napiši kilometrsko dolžino reke Vipave; 2. Ko voziš skozi Peč, lahko opaziš na tvoji levi relief (na zid pritrjeno izklesano podobo). Koliko glav je na reliefu? 3. V katerem arhitektonskem slogu je zgrajena cerkev sv. Ignacija v Gorici? 4. Seštej število črk, ki sestavljajo ime in priimek letošnjega zmagovalca kolesarske dirke po Franciji. 5. Celotno progo lahko razdeliš na deset delov, dolgih 12,7 km. V katero desetino proge pade cerkev, katero je organizator posnel dne 22. 6. 1971 in ti jo predstavlja v obliki fotografije (slika A)? 6. Ciprese prikazane na sliki B, rastejo na desni ali levi strani proge? 7. Ko voziš od Jazbin proti Plešivemu, lahko vidiš na tvoji desni grič, kjer leži rojstna vas enega naivečjih slovenskih pesnikov (1882 - 1967). Napiši ime in priimek pesnika. 8. Na kontrolni postaji v Plešivem ti bo član komisije pokazal posodo. Koliko litrov bi držala če bi jo ti lahko do vrha naponil? 9. V kateri vojski se je borila večina vojakov iz Beneške Slovenije v prvi svetovni vojni? 10. Misli si, da imaš pred seboj posodo kockaste oblike do vrha napolnjeno s čisto vodo, katere teža znaša 64 dkg. KoUko bi tehtala voda v prav tako kockasti posodi, katere vse dimenzije
ZBOROVANJE cALLEANZE« V KRMINU
Dežela naj konkretno pomaga oškodovancem zaradi neurja
Pristaši «Alleanze> v znak protesta ne bodo sodelovali na letošnjem prazniku vina in grozdja Kmetje zahtevajo dostojne življenjske razmere
V Krminu ie v ponedeljek zvečer pokrajinska Alleanza coltivatori sklicala sestanek kmetov iz vse pokrajine. Pozdrave so poslali voditelji sindikatov CGIL in CISL. Glavno poročilo ria sestanku ie imet tajnik Alleanze Bruno Marizza. Sestanek so sklicali v zvezi z neurjem, ki je Pred nekaj tedni' prizadelo kraie v naših Brdih in v nekaterih nižinskih krajih kot tudi, da bi razpravljali o škodi, ki io je kmetom povzročila letošnja suša.
Marizza ie dejal, da ie treba kmetovalcem zagotoviti minimalni
življenjski dohodek. S tem v zvezi je treba gledati na pomoč iz deželnih in državnih virov ato priliki zadnjega neurja. Deželna oprava pa mora iz svojih sredstev dati izredna nakazila za popravilo gospodarskih poslopji, ki so bila poškodovana ob nedavnem neurju.
Zborovalci so sklenili, da letos v znak protesta ne bodo sodelovali na prazniku vina. Javno mnenje bodo obvestili o tem evo.iem sklepu. Od ostalih delovnih kategoriji pričakujejo kmetic solidarnost.
znaša nadmorska višina Sovodenj pri Čedadu? 17. Napiši število tablic, ki označujejo zasilni parkirni prostor med potjo iz Sovodenj pri Čedadu do vasice Matajur. 18. V katerem letu je bil zgrajen spodnji del zvonika v vasici Matajur; 19. Epvej naslov prosvetnega društva, katerega predsednik je Izidor Predan. 20. Roman »Kaplan Martin Čedermac* opisuje življenje beneških ljudi v dobi fašizma. Napiši ime in priimek avtorja.
V	drugem delu so bila poleg že
navedenih, naslednja vprašanja: 1. Kako se glasi v italijanščini izraz za prebivalce Brd? V katerem letu je bila Beneška Slovenija priključena Italiji? (na ta dogodek te spominja »Trattoria allarmistizio*. ki stoji tik ob tekmovalni progi); 3. Polž skuša splezati na vrh kola visokega 20 metrov. Vsak dan spleza 4 m visoko, vendar zdrkne vsak večer 2 m navzdol. Koliko dnj potrebuje polž, da doseže vrh kola? 4. Napiši priimka dveh prvoligaških sodnikov, ki sta doma Iz Krmina; 5. če spustiš na mesec iz enake višine ter istočasno kokošje pero in kladivo, katero Izmed dveh se bo prvo dotaknilo Luninih tal? 6. Kakšne barve so prometne table, ki vodijo do vrha Matajurja? 7. Slika D prikazuje prostor pred sovodenjsko ribolov-nico. Koliko kilometrov loči to ri-bolovnico od državne meje na Livku? 8. Seštej število članov, ki sestavljajo ekipe v naslednjih športnih panogah:	odbojka, baseball,
rugby. 9. Kako se imenuje inštrument, ki ga uporabljajo predvsem mehaniki, da lahko z njim izmerijo tudi tisočinko milimetra? 10. Koliko pevcev šteje »Sovodenjski nonet*? 11. V prvem delu proge si vozil skozi kraj. ki ti ga prikazuje slika E. Napiši točno ime tega kraja. 12. Zvonovi sovodenjske župnije nosno uradna krstna imena. Napiši jih.
To so bila vprašanja. V sovo-denjskem ribniku pa je moral vsak tekmovalec uloviti še postrv, poleg tega pa so vsi morali izročiti komisiji na cilju še vsaj en kovanec za 100 lir z letnico 1955 ali 1963.
Sestanek CISL za sindikalno združitev
V	Vidmu je bil sestanek deželnih aktivistov sindikata CISL, na katerem so razpravljali o politiki sindikalnega združevanja. Sestanek je bil priprava na osrednji sestanek tega sindikata, ki do v Rimu v dneh 28., 29. in 30. oktobra.
Na tem sestanku so bili prisotni številni sindikalni zastopniki iz go-riške pokrajine, ki so poročaU o položaju pri nas, kjer jc v večini primerov prišlo do konkretnih oblik združevanja.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 2879.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, telef. 72701.
bo kolektiv, ki je pred tremi leti štel okoli 1750 članov narasel na okoli	3000 članov.	Iz	tovarne	pa
bodo	odpremljali	na	leto skoraj
milijon ton izdelkov.
Zgodovina tovarne je znana. Preživljala je razna dobra in tudi krizna obdobja. Zaradi izredno dobre surovine ter izpopolnjenega tehnološkega postopka	je	anhovski	cement	postal zelo	znan širom	po
Jugoslaviji in tudi v tujini za specialna dela. Odlikuje ga namreč izredno velika trdnost. Ko pa so se v tovarni začeH vse boli usmerjati tudi na izdelovanje salonitnih izdelkov od kanalizacijskih in drugih cevi pa do ravnih in valovitih plošč, je seveda začelo primanjkovati cementa za trg. ker so ga vgrajevali v salonitne izdelke, ki jim prinašajo večji dobiček. Po vzpostavitvi nove proizvodne linije za cevi. dolge pet metrov ter s premerom do 1,30 metra, ter bližnji izročitvi obratovanja še nove linije za valovite in ravne strešne plošče, bodo skoraj vso proizvodnjo cementa, ki znaša nad 200 000 ton na leto. porabili za salonitne izdelke. Zato si je kolektiv zadal nalogo, da postavi še novo tovarno za proizvodnjo cementa. Zdaj imajo v glavnem pripravljeno že vso tehnično dokumentacijo in še pred koncem leta bodo razpisaM mednarodno licitacijo za dobavo opreme.
Celotne investicije ob jubileju tovarne bodo znašale okoli 50 milijard starih dinarjev. Z njimi pa bodo dosegli skoraj še enkrat večjo proizvodnjo. Za to bodo seveda potrebovali dodatne strokovne kadre. Že zdaj imajo v tovarni nad 40 ljudi z visoko izobrazbo, štipendirajo na raznih šolah pa okoli 100 bodočih strokovnjakov. Ilustrativen je podatek, da bodo iz tovarne odvažali letno blizu milijon ton izdelkov.
Seja občinskega odbora v Gorici
Na zadnji seji občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan Martina, so sprejeli več sklepov o nakupu zemljišč v industrijski coni. OdobriM so tudi nekatera javna dela, med katerimi ona v Ulici sv. Mihaela. GovoriU so tudi o šolskih avtobusih za prevažanje otrok iz Šentmavra, Pevme in Oslavja tar o-trok iz šole v UMci Cipriani v Stra-žice.
ŠolsKe v*sti
Ravnateljstvo Dijaškega doma v Gorici je objavilo sledeči razpis za vpis v Dijaški dom.
1. Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1971-72 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi' zavoda; 2. prošnje za sprejem v dom je mogoče vložiti do zasedbe vseh razpoložljivih mest: 3. vsa ostala pojasnila 'n navodila prejmejo prosilci pri u-pravi doma v Ulici Montesanto štev. 84 vsak delavnik od 10. do
12.	ure.
Iz »iiriskesu matičncj»n umila
13.	in 14. septembra se je v go-riški občini rodilo sedem otrok, se dem oseb pa je umrlo.
Rojstva: Barbara Fiajban, Aleš sandro Manzini, Stefano Germin; Lorenzo Beltrame, Aldo Marchi, K rica Benfatto, Rodoifo Simonetti.
Smrti: 76-letna upokojenka Em Sedevčič, 68-letni upokojenec Gii seppe Glessi, 69-letni upokojenec L bero Di Bert, 80-letna upokojenk.' Maria Mattieligh vd. Giudici, 69 letna gospodinja Veronika Zavadlav 80-letna upokojenka Ana Carara, 80 letna gospodinja Katarina Pisk vd Freddi.
CORSO 17.00-22.00: «L’uccello dalle piume di cristallo*, E. Renzi in UL Raho; kinemaskopski film v bar vah, mladini pod 14. letom prepo vedan.
VERDI 17.00—22.00: «Questo pazzo pazzo. pazzo, pazzo mondo», S. Tra cy; kinemaskopski film v barvah.
MODERNISS1MO 17.30-22.00: «11 lac cio rosso*, K. Kinski in C. Colins; nemški črnobeli film, mladini poč
14.	letom prepovedan.
CENTRALE 17.15—21.30: «Arabesque» S. Loren in G. Pečk; kinemaskop-ski film v barvah.
VITTORIA 17.30-21.30: «Quando le donne avevano la coda», G. Gemma in S. Berger; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00: «Lo specchio della follia*. S. Stevens in S. Win-ter. Barvni film.
EXCELSIOR 17.30—22.00: cCosl uma-no, cosi perverso*. J. Birkins in M. Baum. Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00: »Principe co-ronato cercasi per ricca ereditiera*. Franchi in Ingrassia.
Atova Gorica
SOČA (N. Gorica): »živim za tvojo smrt*, ameriško-italijanski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Ples vampirjev*, ameriški barvni film - ob 18. in 20.
RENČE: »Gospodična in potepuh*, a-meriški barvni film — ob 17. in 20.
KANAL: prosto.
ŠEMPAS: prosto.
DESKLE: »Tolpa nasilnežev*, japonski barvni film — ob 20.
PRVAČINA: prosto.
ftttmoftiKI DNEVNIK
4
la. bcj/iemoia
PO TEDNIKU «HDVATSKE NOVINE
Gradiščanski Hrvati slavju v Željeznu
na
j* jv častni tribuni približala dva hrvaška tamburaška in pevska je tudi publika povzela za njima znano hrvatsko narodno pesem
Je pred časom smo zapisali, da bodo v prvih dneh tega meseca v teljeznu, glavnem mestu vzhodne dežele Avstrije Gradiščanske, proslavili 50. obletnico, odkar je ta dežela bila po prvi svetotmi vojni priključena na novo ustanovljeni avstrijski republiki. Prej je namreč Gradiščanska upravno spadala pod Madžarsko. Danes prinašamo opis te proslave v Željeznu, kot jo je prikazal tednik *Hrvatske novinec, glasilo gradiščanskih Hrvatov, id izhaja v Željeznu. Iz istega opisa zvemo, da so bili na tribuni za častne goste tudi zvezni predsednik Jonas, zvezni kancler Krei-sky in njegov namestnik Haiiser, nadalje vsi zvezni ministri, predsedniki narodnih svetov, dunajski župan Slavik, deželna glavarja Krainer in Lechner in drugi visoki gosti. Na slavju sta spregovorita najprej deželni glavar Kery, medtem ko je zvezni kancler Kreiskg čestital predstavnikom domačih oblasti v imenu zveznih oblasti, ki so ob tej priložnosti poklonile Gradiščanski 15 milijonov šilingov, zvezni predsednik Jonas pa je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da je Gradiščanska v svoji kratki zgodovini napravila velike korake. Sicer pa prepustimo besedo glasilu gradiščanskih Hrvatov, ki je potek povorke, ki je bila 5. tega meseca, opisalo takole:
cGradiščanec strastno ljubi svojo domovino Gradiščansko — to je bil globoki smisel veličastne povorke, ki je preteklo nedeljo (5. septembra op. ur.) šla skozi ceste in ulice glavnega mesta željezna. Toda Gradiščanska ni več neki zapuščen kotiček Avstrije, siromašno in na pol
tiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHitiiHiim
Na poreški rivieri
obilna
turistična bera
POREČ, 14. — Kakor je slabo kazalo v začetku, toliko bolje je bilo v glavni sezoni. Po' podatkih, ki jih je v ponedeljek objavil reški zavod za statistiko, je v prvih osmih mesecih letošnjega leta obiskalo pore-ško riviero 253.366 turistov, ki so tu prebili 2.588.651 ( nočitev. V primerjavi s podaflciia lansko leto je bilo letos v Tšlem razdobju za 14 odst. več gostov, nočitev pa je bilo celo 23 odst. več kot lani.
Ta indeks je posebno pozitiven, ker dokazuje, da se gosti na tem področju zadržujejo vedno dlje. Lansko leto je bilo v prvih osmih mesecih 221.475 turistov, ki so prebili tu 2.099.127 noči, to se pravi, da je vsak gost letos v poprečju bil na tem področju dalj časa kot lani.
Statistični podatki nadalje pravijo. da je bilo letos nekoliko manj domačih gostov in ustrezno toliko več tujih. Lani je bilo domačih gostov nekaj nad 45.500. letos pa 44.500, lani so ti prebili v Rovinju 322.000 dni, letos pa 304.000 dni.
Logično iz tega izhaja, da je bilo toliko več tujih gostov. Ker so hotelske zmogljivosti na tem področju še vedno dobro zasedene, je malone gotovo, da bodo v tem mesecu dosegli celotno število 3 milijone nočitev, kar bo poreški rivieri pripomoglo k enemu najvišjih mest na lestvici jugoslovanskega turizma.
Od tujih gostov je bilo seveda največ Nemcev, na drugo mesto so se povzpeli tokrat Angleži, na tretjem mestu so Avstrijci, na četrtem pa I-talijani.
Gostinci računajo, da jim bo vreme naklonjeno in da se bo sezona razpotegnila tudi proti jeseni, kar bi še dopolnilo dosedanje pozitivne rezultate. K temu bi veliko pripomogle tudi povoljnejše cene. saj se v pozni sezoni močno znižajo in so dostopne tudi ljudem, ki nimajo globokega žepa.
pozabljeno področje, da se ga modernizacija ni dotaknila. Ne, ta naša dežela, pa čeprav mlada, je v težkih letih svoje preteklosti dozorela in se sedaj predstavila Avstriji v luči kot dežela blagostanja in kot domovina srečnih in zadovoljnih ljudi.
»Svečana povorka, ki je krenila ob pol dveh popoldne iz Male Holova-nje, je zvabila na tisoče in tisoče ljudi (govorilo se je, da jih je bilo 30 tisoč) z vsega Gradiščanskega in z drugih zveznih področij. K temu je pripomoglo tudi lepo vreme, tako da so ljudje rade volje vzdržali tudi nad tri ure na levem in desnem robu cest in ulic. koder je šla povorka. Sama povorka pa je bila tako krasna in pisana, da je težko reči, kaj je bilo najlepše. To je bila največja tovrstna prireditev, kar jih je bilo kdajkoli pri nas, povorka samih superlativov, ki je sposobna prikazati drugim pravo in resnično podobo Gradiščanskega v letu 1971.
»Kakor smo že zadnjič pisali, se je povorka razdelila v sedem blokov, v katerih so se prikazali različni simboli in produkti Gradiščanske. ki so bili mojstrsko razporejeni na posamezne vozove. Iz ust marsikaterega gledalca se je čulo začudenje, da je Gradiščanska tako bogata, česar da on do današnjega dne ni niti vedel. To je bil zares najboljši dokaz, da nismo zaostali za drugimi deželami.
«Največje navdušenje je izzval blok, v katerem so bili prikazani posamezni naši okraji Lepo je bilo gledati naše pandrofske jahače, toda komaj so bili ti mimo, so se številni fotoaparati obrnili proti prikazani pandrofski hrvaški ohceti. Prav tako so burni aplavzi nagradili naše cindrofske tamburaše, ki so ko-akajoč igrali na tamburice in peli in s tem razveselili navzoče, medtem ko so uzlopske tam-burašice mahale z okusno okraše-
nega voza in pošiljale poliube med narod. Ko pa so cindrofski in uz-
nih gostov, so zaigrali in zapeli pesem »Sve ptičice iz gore*. Občinstvo, predvsem člani Haydno-vega zbora, ki so stali v bližini, so se takoj pridružili petju.
Za napisom občine Frakanava-Dolnja Pulja se je videl tudi voz tamkajšnjih tamburašev, v skupini Novogradskega okraja pa so se pokazale tudi na-odne noše Stinja-kov. Originalen je bil tudi voz iz Fileža: žanjci, kosci in njihove pomočnice so nosili v rokah ali na ramah žetveno orodje, kakršnega danes že .13 vidimo več. Okoli njih pa je bilo veliko majhnih otrok — nova generacija — v nekaterih primerih pravi otročički (lutke) v zibelkah. Na svoji tabli so naši vrli Filežoi ob nemškem napisu Nikitsch z enako velikimi črkami imeli napisano tudi hrvaško ime kraja Fi-iež!»
IWhS
Na nedeljski Kraški ohceti je bila tudi skupina narodnih noš iz Slovenije. Na sliki vidimo skupino iz Domžal,
ko poklanja mlademu paru priložnostno darilo.
..................................................................................................................................................iiiiiiiiiimnimiMiimiiiiiimiiiiiiiMiiiimiiiiiniiiiiiiiiin.....ni.....
KAJ NAM POVEDO NEKATERA NAJNOVEJŠA ODKRITJA
Južni Balkan res domovina najstarejše civilizacije?
Že zdavnaj smo se v šolah in po vseh šolah po svetu učili.
lopski tamburaši prispeli do čast-
da izhaja civilizacija iz kretske, mikenske, egipčanske in tudi su-merijske dobe, do koder so pač segla raziskovanja in odkritja, v mračno dobo preteklosti. Sedaj prihajajo na dan nova odkritja, ki bodo verjetno v marsičem spremenila dosedanje gledanje na preteklost. Saj je res, da vse to ne bo veliko spremenilo na stvari, vendar pa bomo navedli, kaj je o tem zapisal pariški tednik «Ex-press*:
Začnimo pri Lepenskem viru ob Donavi - Odkritja v Ka-ranovu ter Gradežnici na jugu Bolgarije - Primerjalni podatki z nahajališča v Sitagroiu v egejski Makedoniji
=E
<0
CLi
\-
Z
Q>
u
p
ZGP MLADINSKA KNJIGA LuUBLJANA ■
MUZEJ LJUDSKE »EVOLUCIJE SLOVENIJE
ko
j T>	--‘
I
/-'v
« &
'V
.JV,
y\
’Mr$\
r . v
Pred desetimi dnevi so bili člani dolinske občinske uprave na obisku pri predstavnikih občinske uprave v Kočevju, ki so ji, kot smo že pisali, vrnili obisk in se dogovorili o programu za pobratenje teh dveh občin. Ob tej priložnosti so obiskali tudi »Bazo 20» v Kočevskem rogu, od koder so nam poslali pozdrave.
Jugoslovanska gostoljubnost m samo mit. Nedavno so njihove oblasti sklenile počakati na prihod nekaj tisoč arheologov, ki se v tem mesecu zbirajo v Beogradu, in šele tedaj se bodo lotili odprtja nekega groba. To je grob človeka iz železne dobe, nekje iz dobe okoli 1300 let pred našim štetjem, izkopaii pa so ga pred nekaj dnevi v Novem Sadu.
Po vsem, kar je hilo odkritega, sodeč, gre za nekega plemenskega vodjo. O tem govori 15 ženskih skeletov — verjetno harem, žrtvovan v trenutku smrti — razvrščenih v krogu okoli osrednjega groba, okoli osrednjega skeleta.
Odkritje je zelo pomembno zato, ker se vključuje v eno izmed vprašanj z dnevnega reda na kongresu v Beogradu, v enega izmed problemov o obstoju razvite balkanske civilizacije.
Dolgo se je verjelo, da se je civilizacija rodila v Mali Aziji in na Bližnjem vzhodu, nato na obalah Egejskega morja, od koder da je postopoma prehajala v osred njo in zahodno Evropo. Toda od kritje skulptur iz Lepenskega vi ra (o čemer smo poročali pred leti, ko so pri kopanju temeljev za djerdapsko hidroeentralo odkrili starodavno človekovo naselbino, op. ur.) ter kovinskega r,-rodja v Bolgariji, so prisilila arheologe, da spremenijo svoje mnenje.
Mnenje o obstoju samostojne balkanske civilizacije se vedno bolj uveljavlja. Analiza oblik in določanje starosti s pomočjo ogljika 14 (radioaktivni sesedek, ki ga nahajamo v najdenih predmetih) sta pokazali, da je ta civilizacija prav tako stara kot egejska civilizacija.
Ta civilizacija je morda še pred egejsko dosegla stopnjo ali raven izredne popolnosti, kajti bolgarski arheologi v listu »Arheologija* poročajo v odkritju prve pisave.
Nahajališče je v Karanovu, na jugu dežele, na enem najbolj pomembnih arheoloških področij Bol-g ■ • ije Lam so sredi kalcincira-nih ostankov naselja kopači naleteli na koščke okre in na pečate
iz gline. Med njimi je okrogli pečat, ki je star 5500 let in precej velik: meri 6 cm v premeru, 2 cm je debel, ročaj pa je tudi dolg 2 cm. Na njem vrezani znaki so vzbudili zanimanje in radovednost strokovnjakov. Morda zato, ker nimajo nič skupnega z navadnimi geometričnimi znaki — s spiralami, križi in krogi — niti s skopimi črteži ljudi in živaii, kakršni bi se mogli pričakovati na tej ravni civilizacije. Tu gre predvsem za črte in podobe, ki so podobne ideografskim znakom, kakršne najdemo v že razvitih družbah, ki so skušale ustvariti že svojo pisavo...
Na teni daljnem predniku naših bednih administrativnih pečatov so jasno omejena štiri področja: »Potrebno je bilo, sporočiti štiri stvari* — pojasnjuje bolgarski akademik Virgil Georgijev. Nekatere ti znaki spominjajo na naše velike črke M, A ali Z, druge pa na neko živalsko glavo, na ne 1 Dosoao, na oko ali na vile.
Težko j« bilo reči, kaj več o tem. Vse do 1969. leta, ko je bilo na severozahodu dežele, v kraju Gradežnica, odkrito staro naselje na treh ravneh, od katerih sta samo dve starejši še ohranjeni, je analiza materiala pokazala, da se to nahajališče mo’e povezati z nahajališčem v Karanovu, ki smo ga že omenili. Arheologi so tedaj dojeii pomen dveh krožnikov, ki so ju potegnili na dan še v času prvih izkopavanj. Na dnu enega teh dveh krožnikov so odkrili čr-tež, v katerem so z lahkoto spoznali shematski prikaz človeškega bitja. Primerjajoč drugi krožnik s pečatom iz Karanova, pa so bili prepričani, da do tedaj nepojasnjeni okrasi na njegovem dnu odkrivajo prav tako neki napis.
Malone v istem razdobju se je zarodek pisave pojavil tudi na Kreti ter v Mezopotamiji. Potrebno je bilo zvedeti še, ali je pi-
sava, ali so »črke*, ki so bilo odkrite v Bolgariji, izvirne aii pa le navadno pričevanje daljnih vplivov, ki so prodrli celo na Balkan.
Tretje arheološko nahajališče, na katerem so se mogli najti tak) balkanski kot tudi egejski objekti.
je moralo dati na gornje vprašanje odgovor. V Sitagroiu na vzhodu egejske Makedonije, sta arheologa Marias Gumbutas in Kolen Refrju vršila intenzivna izkopavanja že od leta 1968. Kmalu sta mogla jasno razlikovati pet kulturnih obdobij, pet «ravni», ki so si druga drugi sledili in ki sta jih orheologa obeležila s številkami od eden do pet.
Znanstveniki so nato zaključili, da se možna podobnost z egejsko kuituro kaže šele pozno, šele po četrtem stadiju, po četrti ravni, in da se šele v petem morejo najti predmeti, ki odgovarjajo trojanski bronasti dobi Medtem« ko so v nasprotni s tem starejši Radiji (prvi, dnigi in tretji) kazali očitne zveze s kulturo iz Karanova. Ogljik 14 precizno določa starost vsakega obdobja, vsake ravni. Peto obdobje je iz dobe 2009 let p-ed našim štetjem, obdobje tri pa nekaj nad 3000 let pred našim štetjem Pisava od-
Sličice iz Rezije
Na počitnicah v Pustem gozdu • Pogovor 8 stari”1 Simonom Letičem - Ivan Letič ljubi petje in gla>^° Mati Ana tarna za sinom v Nemčiji
(Nadaljevanje na S. strani)
»Rezijo/ Pred nami je ime, katerem se zdi, da se izgublja že j v najstarejši starodavnosti prain-doevropskih narodov. Ime se upira vsakemu pojasnilu, ki bi ga želeli dati dialektom julijsko-kanijske cone ali slovanskim dialektom v Reziji. Želeli bi poudariti, da toponim Recina-Recia-Rezija izvira iz pradavnega korena rast, iz katerega naj bi potem izvirala etruščanska imena Rasem, Reti, Rezija itd Tako se mm predstavi ta dolina z neko popolnoma samosvojo obliko kot posledico starodavnega imena.* Tako nekako Baschkanoff — Cin-guante siecles autour de la Mer Noir — Pariš — 1937.
Pustimo razglabljanja o izvoru imem Rezija, pač pa stopimo v Rezijo samo.
Zemljepisno je ta dolim prekrasna tudi zaradi svoje prostrane, tihe in vesele razsežnosti v hribovski kotanji. Gore imajo najrazličnejše oblike in višine, njihove barve pa so pisane, kot je pisana barva njihovega drevja. Zdi se, da je ta dolim kot ustvarjena za to, da sprejme ljudi, mrod, ki se bo tu ohranil skozi stoletja s svojo na-ciomlno fiziognomijo. Tok vode, v začetku navadnega potoka, postane prelep. Rečica s svojo svetlo-sinjo vodo (sestra Soče) prehaja u eno samo izredno globino severno od Solbice in nosi včasih proti morju tudi prod svojega korita.
Do pred nekaj desetletji je Rezija slovela po samosvoji izolaciji. Ozka pot, ki prehaja skozi Kalvarijo v Rezjuto, se mdaljuje ob desnem bregu in vzpenja do rezijanske vasi Sv. Jurija, nadaljuje nato do ostankov starega ledenika pod Kaninom, da bi se nato nagnila na Ravanci, ki je tudi sedež občine in župnije.
Živela sem v tej dolini še kot otrok, ko me je babica nosila po Osejamh in okolici. Tukajšnji ljudje se še dobro spominjajo tega. Pred tremi leti me je življenjska pot ponovno pripeljala v to dolino, toda le za kratek čas. Šele letos poleti mi je čas dovolil, da sem se pobliže seznanila z ljudmi, z njihovimi šegami, navadami.
Čeprav sem se rodila v Trstu, občudujem gore in si želim njihove tišine. Zato sva s prijateljico sklenili, da jo mahneva v Pusti gozd. Iz Solbice sva odšli ob osmi uri zvečer in prispeli m vrh Pustega gozda, ko je bilo že pol ure po polnoči. S seboj nisva imeli niti luči. Pomeni, da sva bili precej pogumni. Hkrati sva gotovo izpričal, da ljubiva gorske tihote.
Naslednjega jutra sem navsezgodaj obiskala 75-letnega Simona Le-tiča, ki živi v Pustem gozdu malone "kot puščavnik. Davnega 18%. leta se je rodil v Solbici. že tri generacije nosijo v njegovi družini eno in isto ime. Pripovedoval mi je, da je do svojega 11. leta živel v Solbici. Nato je odšel v Ljubljano, kjer je obiskoval prvi, drugi in tretji razred osnovne šole v šiški. Nato je odpotoval v Gradec, kjer je delal v tovarni kot brusač.

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekatere vaše odločitve bodo naletele na nasprotovanje. Zadovoljstvo v družinskem krogu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden dan za ljudi z umetniškimi nagnjenji. Srečanje s prijateljem iz mladih let.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ugovarjali vam bodo, vendar boste imeli prav. Upoštevajte nasvete ljubljene osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite elastični v poslovnih stikih. Sorodniki vas bodo nadlegovali. Potrebna je večja previdnost.
LEV (od 23.7. do 22 8.) Prenagljena odločitev vas bo stala materialne žrtve. V prratni družbi se boste živčno razbremenili.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V služ bi boste deležni nepričakovane po hvale. Ljubezenska razočaranja, toda ne brez koristi za vas.
TEHTNICA (od 23.9. do 2310) Ne kvarite si živcev, če vam neka stvar ne bo uspela. Prijateljski odnosi bodo prerasli v ljubezen.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Današnji dan ni primeren za tvegane operacije. Vljudnost bo najboljša za ureditev sentimentalne zadeve.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Previdnost v poslovnih odnosih ne bo odveč. Svoja čustva vsaj tokrat ohranite zase. Zdravje zadovoljivo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dramatizirajte trenutne nevšečnosti. Obvladati se boste moraii v reagiranju na krivico, ki se vam godi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V konkurenčni borbi boste morali nekoliko popustiti. Zaupajte se, toda ne prvemu, ki ga srečate.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri iz datkih boste morali biti previdni Uresničila se bo vam slara želja. Prijetni obiski.
bil dimpešto.
Začela se je mobilizacija in v ^ zmešnjavi sem si rekel: 'Zbov ,
Imel sem hčer in pet sinov. ( starejši je bil prav pri vojari Turinu, ko se je začela drugo ^
janska vlada poslala priznanje valiere di Vittorio Veneto*. ^ je kot vojak boril v prvi s^jg-vojni, vendar bi bil še bolj voljen, če bi imel kako Hr0 ,.;g pokojnine, da bi si vsaj od c~“,c do časa mogel privoščiti kol “ vina, tdokler sem na svetu ztV.jjj Ko sem se po tednu dni sp<fs t iz Pustega gozda, sem stop1” edini bar v Solbici, kjer imal°My lefon. Tam se mi je približal °° „. čin Ivan Letič, mož 60 let ,n.
rt:-:,-:j zmanjka'o v pol
ganljivo pismo. Pisal ji je.
njegovih sledeh, nai ne sledil0
lažji.
Na tem kratkem obisku
»r?
sem se srečala tudi z drugimL(t so bili trenutno doma, ki Pa , sg-še vedno odhajajo v svet k°‘ ^ zonski ali trajni izseljenci- ’
ziji sicer ni kot nekoč, ko so gi janski brusači hodili po sv°tu ^ hiše do hiše. Danes odhajajo vlivarne. Toda rezultat je isti- ' ‘p-biči je bi’o nekoč 150 družine s jih je 70.	-
NEVA Dl LENAB*^
TOIE £ V ETI MA
184.
IHANA
DRUGA KNJIGA
Zadovoljen s seboj se Je odpeljal proti mestu. Za zdaj Je bil prepričan, da se mu ta hiša ne more spremeniti v usodno past. Doris pa ga Je kljub von Graffovi ženi, s katero se je bil še nekajkrat sestal, še vedno mikala, in prepričan je bil, da se skušnjavam po popolnih sprostitvah, ki jih je doživel samo pri njej, ne bo mogel upreti.
Ko je odhajal, je iz kuhinje pritekel gostilničar. Toliko da se ni stopil od prijaznosti Jco mu je pomolil svojo mehko dlan ln ga vabil, naj se čimprej oglasi. Wolf ga je prijateljsko potrepljal po ramenih ln mu v šali priporočil:
»Vse je v redu, samo ne ukvarjajte se s politiko.«
»No, Riegel, ali nisem hitro opravil?«
»Prehitro, gospod major; komaj sem se utegnil navečer-iti.»
«Danes Imava še precej opraviti, mudi se ml. In dobre olje sem. Nate, prižgite cigaro!«
Tudi sam je prižgal.
V zadnjem času sta se s šoferjem zelo dobro razumela. Ifolf je sprevidel, da Je šofer najšibkejša točka v njegovi hrambi. Zato si je prizadeval, da bi ga čimbolj privezal na-e. Dal mu je precej prostih ur, mu omogočil, da je prišel o živil in jih pošiljal domov lačni družini na severu, ki je oživela strahote bombardiranja, ter mu Izposloval še neka-ere druge ugodnosti. Wolf ni prezrl, da je mož pogosto v
stiku s civilisti — mehaniki ln da se je spoprijateljil z nekaterimi družinami v bližini avtomehanične delavnice. 2e nekaj časa se je pripravljal, da bi z njim spregovoril o teh stvareh.
«Dragi Riegel, morda se vam bo zdelo malo čudno, toda kljub temu vas bom opozoril na nekaj važnega.«
Šofer je globoko potegnil dim in močneje pritisnil na
plin
«KaT izvolite, gospod major!«
»Prav. Obstoji možnost, da bo VOS stopil z vami v stik z namenom, da bi me dobili živega v pest, kot so si v zsad njem času nekateri vtepli v glavo.«
«Ne verjamem!» je zamomljal šofer.
«Prav gotovo! Prepričan sem, da se bo to pripetilo v kratkem. Uporabili bodo žensko, h kateri zahajate.«
«Njihovo prizadevanje je jalovo.«
«Ne govorite vnaprej. Ce ne bova pametna, se lahko oba skupaj zmajdeva živa v njihovih rokah. Ali veste, kaj bi to pomenilo?!«
»Predstavljam si.»
«Prav počasi bi nama odrli kožo.«
Bližala sta se mestu. V temi se je za njima izgubljalo hribovje. Vozila sta počasneje.
«Sofer je zanje zelo zanimiva oseba. Zato vam ukazujem, da ne odklonite povezave. Privolili boste v sodelovanje in delali po mojih navodilih.«
Srečala sta kolono vojaških avtomobilov, ln prameni luči so zeleno odsevali v Wolfovih očeh. Ko je ropot utihnil, je major razvil naprej svojo misel.
«To, kar sem vam predlagal, je za vas življenjsko važno. Ali hočete živi dočakati konec vojne?«
«Seveda, gospod major!«
«Zato bodite budni! Midva sva življenjsko povezana In odvisna drug od drugega povsod, ne samo na cesti. Tu ste mojster m ne boste zdrsnili Zapomnite si Dokler bodo imeli načrt, da me ujamejo živega, se ne bojte, da bi naju pričakali. Ko pa bodo obupali, bo takoj atentat Zato Jim je treba ustvariti lažno upanje, da me bodo z vašo pomočjo ujeli ži-
vega.«
«šele zdaj razumem, gospod major,« se je zasmejal šofer. «Napravil bora vse, kar boste želeli. Seveda, rad bi ostal živ.«
«Me veseli!... Torej: potem ko boste privolili, se bodo kopičile težave, odlagali boste, kot odlaga dekle nekomu, s katerim sploh ne namerava Izgubiti nedolžnosti. Cas pa bo tekel.«
V mestu sta se oba napila spričo Imenitne zamisli. Šofer je zaupal Wolfu, da Je dekle, ki jo je dolgo zaman obletaval, postala nenavadno zaupna z njim, kar pa seveda do zdaj ni imel za sumljivo.
«Videll boste, da bo v kratkem res, kar sem vam povedal,« je Wolf končal pogovor ln poslal šoferja spat.
Sredi noči je Wolf v svoji posebni sobi sprejel še Valj-huna. Potreboval ga je. Skušal je preboleti zoprni občutek, da je prešla Ana v druge roke, da se mu je izmuznila. Jezilo ga je tudi, ker se je Valjhun uveljavil pri generalu. NI mu bilo všeč, da se je o njem zmotil. Imel ga je za revo in ni računal na njegov fanatični jezuitski žar ln moč, ki je temeljila na gmotnem položaju trgovskega stanu. Zato je sklenil, da ga bo preslepil.
Sprejel ga je v na pol zamračeni sobi, nadvse prijazno In domače, kot bi bila največja prijatelja.
«Sedlte no, dragi moj. Res, težko sem čakal snidenja z vami. Saj bova popila vsak kozarec vina za uspešno sodelovanje,« je hitel. Natočil je, trčila sta In pila. Valjhun je komaj prišel do besede.
»General je navdušen nad vami,« je nadaljeval Wolf. »Zahvalil se mi je, ker sem vas priporočil. Veseli me, da nas niste razočarali. Kako ZEmlmivo v življenju! Ni se mi zgodilo prvič, da sem človeku, s katerim sva se pošteno udarila ob prvem srečanju, postal najboljši prijatelj. Veste, v čem je vzrok? Ce se nenadoma srečata dve močni osebnosti, se skre-šeta, potem pa se uskladita na podlagi skupnih koristi.«
Valjhun je bil počaščen. Zahvaljeval se Je za zaupanje, čeprav ni vsega verjel. Slabih spominov in želje po maščeva-
Jim v račun, da kaj pomenite.
o I Gospodar je bil toliko	'
da ga je pošiljal v večerno *? ' kjer se jj Simon naučil nemšJ ' Nato je Simon odšel kot brv na Dunaj, kjer je delal po °e>' ur na dan. Tedaj ni bilo čašo šolanje, za večerne tečaje, s°)i utrujen od napornega dela zte obležal kot mrtev.	, ^
»Po enem letu na Dunaju s premeščen za pol leta ® . I0 kjer sem dobival plačo, saj sem delal za istega V spodarja. Nato so me premesti ^ Zagreb, Sarajevo in, končno, Ljubljano. Ko je Avstro-Ogrska , padla Srbijo, sem
bil v Ljubijej
»t	ol iCACEl
vrnil v Rezijo, dom0, 1915 so m p noklicOU ™ _
svet’ in se
rOktobra 1915 so me poklica orožje — nadaljuje Simon Letf p. in šele konec 1920 sem slekel » ( formo. Ponovno sem se vrn!Lg Rezijo in se spet posvetil svoj** poklicu. Ko sem prišel iz v0Js p sem se tudi oženil z Ano Letu-, tudi kot poročena ni izgubila jega priimka, le da po domače j
čejo njej Kuroč, meni pa Juf*-^
brusač sem obšel vso Italijo, •-Sicilije. Bil pa sem na .....
tovna vojna in končal je na 'raj fronti, kjer se je pri Donu ,z^s/ ves njegov bataljon in še točno ne ve, kako je to bilo-" /L-sin je umrl na domači grudi, je tudi pokopan. Ostali , novi so živi, vendar so vsi Eden dela v ladjedelnici v »"raj dva pa v neki tovarni v MeS' Tudi hčerka, ki je že vdova, s sinom in hčerko v Mestran-’ ( Sedaj je Simon Letič ne/cOf0
pokoju in zadnjih pet-šest let j(1i mesece v Pustem i-j
po štiri ________ . ________ „
kjer kosi travo in seka dr®0’ (j jih po žici spušča navzdol r Solbici. Ima precej bukovih 9. dov, manj smrekovih. Nekaj P” tudi macesnov.
Na vprašanje, ali dobiva P°^l nino, je odgovoril, da mu ie
if#
icf
hega obraza. Pripovedoval p
o svojem težkem življenju, -\r,t. tudi on moral s trebuhom
hopi po svetu. Še dela v v neki tovarni, kjer je Hrvatov in Srbov. V njihovi — pravi — se dobro počuti, no, ker znajo veliko pesmi- ^ Letiču namreč zelo ugaja PetJe $ tudi sam ijra in vsako W° p veliki praznik, 15. avgusta, 00 venci, igra na citre.	... i
Naslednjega dne sem stop* drugi sorodniški solbiški cirUlc,'C Tam mi je sorodnica Ana 1° pripovedovala o svojem sinu Marinu, ,ci je tudi v Na delu. Za slaščičarja. I”
mesecev ji sin ni pisal niti Ko pa je 22. avgusta zaradi^j/
elektrike, se je Marino spomm^,
ima mater in ji je napisdl - fl
~ 7/Z U ie.
šele sedaj, ko je daleč	jt
zaveda, koliko gorja in skTU’tllji prizadel materi. V pismu jf p« posvaril brate, naj ne hodtl0^
""V
govemu zgledu, pač pa naj se ko’ikor le morejo, da jim bo
rtlK
nju se ni še znebil.	$
»Naj preidem k stvari. Moram vas pohvaliti. Podotfc®1^ ste jin poslali generalu o plavogardističnih srbofilih, se«1 v bil jaz v roke. Prav nič me ne zanima, zakaj ln čemu čigavem imenu ste se odločili za ta korak proti njim. JaZ ^e napravil na kratko. Poskrbel sem, da so prišli podatki v ^ VOS, in izginili so — nam in vam v zadovoljstvo. Ali ^ dno, kako se zelo protislovni interesi včasih ujemajo?« ^
«To je res zanimivo,« je dejal Valjhun in premišlja1- K meri major.
Wolfu so oči zelenkasto zažarele.
«Kadite cigare?«
«Ne, cigarete.«
((Izvolite, pa prižgiva!«
V	oblakih dima, ki se je sukljal pod dolgočasni s%
hotelske sobe, sta gledala drug drugega s preračunljiv'llTl prežečimi očmi.	v0-
«Moram vas na nekaj opozoriti,« je povzel Wolf .0, šem taboru imate ljudi, ki so veliki prasci. Svetujem vtfl), da ne zaupate nikomur, ker mnogi obračajo plašč P° Zvedel sem, da so plavi zasumili, da general prek vas , poročila o njihovih načrtih. Zato bi vas rad: spravili s sve je skoraj šepnil Wolf in obmolknil.	.j(o
V	sobi je zavladala tišina. Valjhun Je pogoltnil
slino. Ni se mogel upreti Wolfovemu namigovanju, Pr možnosti je govorilo, da je obvestilo resnično'	tf&s
»Varujte se, Valjhun! Za nas ste dragocen Človek, bomo v mejah možnosti zavarovali. Mnogi so vam zaV gN ker ste se tako naglo ln suvereno povzpeli med elito;
- -	_jj|U
Naj vam zaupam še to, da so nekateri zelo nezado^j
s prezidentom, vašim generalom. Tudi ta naj bi prej al* f izginil s sveta, če pa bi prišlo do izkrcanja Angležev -B1 takoj poslali v krtovo deželo.	, (i-
Imajo ga za betežnega starega osla. Še cerkveni kT°® so zadovoljni z njim.	^o
Upam, da boste molčali. Te vesti imejte samo za laS
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. septembra 1971
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR 12. SŠI
Prvi finalisti že znani
j, Na sedežu Sokola v Nabrežini se J® sinoči začel namiznoteniški turnir , J okviru 12. SŠI. Nastopilo je okrog j tekmovalcev iz 5 društev. Tek-l^ovanje ni bilo posebno zanimivo, ?r so nosilci skupin igrali le s | ^kejšimi nasprotniki in so zmago-ll"* razmeroma z lahkoto. Bolj ka-! postne nastope bomo torej videli 5e|e v finalu.
v finalu tega tekmovanja so se “vrstili v posameznih skupinah na-®*ednji tekmovalci:
| ČLANI (posamezniki): Košuta Bo-r* in Edi Košuta (oba Dom Roji?1*), Edi Bole, Peter Ukmar, Just Jabjam in Frank Cattonar (vsi Kras-
Sokol).
KOŠARKA
Na evropskem prvenstvu
Jugoslavija sinoči premagala Italijo
^ okviru kvalifikacijskega tekmo Vat*ja za evropsko košarkarsko frvenstvo so dosegli sinoči nasledek izide:
A SKUPINA
(ESSEN) Francija 75:63
Sovjetska zveza (43:30)
poljska — Romunija 80:74 (39:39) Španija — Z. Nemčija 73:69 (43:39)
B SKUPINA (B6BLINGEN)
Jugoslavija — Italija 79:69 (33:30) Bolgarija - Turčija 87:60 (46:39) Češkoslovaška — Izrael 113:85 (55:40)
.Čeprav bodo morali jutri odigrati jj* tri tekme A skupine, je na podati dosedanjih rezultatov že odloče-da se bo v polfinalu Jugosla-!jja srečala s Poljsko, Italija pa s “°vjetsko zvezo.
MLADINCI (posamezniki): Peter Ukmar, Just Fabjan, Nevo Radovič, Valter Pertot, Robert Milič (vsi Kras-Sokol).
ČLANI (dvojice): Boris in Edi Košuta (Dom Rojan), Mole — Tavčar A., Ukmar — Radovič, Fabjan — Cattonar, Pertot — Milič (vsi Kras-Sokol).
ČLANI (ekipe):	Kras-Sokol A
(Bole — Tavčar), Kras-Sokol B (Ukmar — Radovič), Dom Rojan (Edi in Boris Košuta), Kras-Sokol C (Fabjan — Cattonar).
Danes bodo nastopile ženske. Veliko zanimanje vlada zlasti za nastop Sonje Miličeve, ki pa v tem delu tekmovanja tudi ne bo imela nevarnejših nasprotnic. Z boljšimi igralkami s prejšnjih SŠI se bo namreč srečala, predvidoma, šele v finalnem delu tekmovanja.
S. J.
NOGOMET
Danes se bodo v raznih pokalnih tekmah srečale tudi sledeče enajsterice:
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Inter — AEK Atene Valencia — Hajduk
POKAL POKALNIH PRVAKOV Limerick — Torino Komloi Banyazs — Crvena zvezda POKAL UEFA Bologna — Anderlecht Napoli — Rapid Bukarešta Marsa — Juventus Dinamo Zagreb — Botev Vratca OFK Beograd — Djurgaden želježničar — Bruges
SZ Bor želi svojemu dolgoletnemu tajniku Marjana Šušteršiču in njegovi soprogii_ Lidiji, ki sta se poročila včeraj v Trstu, obilo sreče na njuni novi, skupni poti.
PRIMORSKI DERRI
VOZILA ZMAGALA V GROBI TEKMI
Nova Gorica: Prvenstvena tekma ZCNL, je privabila na igrišče več kot 300 gledalcev. V zelo lepem vremenu je sodil Bolarič iz Ljubljane.
VOZILA:	Vuk, Linzender (Ko-
goj), Bučan, Hvala, Pikula, Bene-detič, Cigoj, Gorjan, Petrovčič, Vra-nješ, Klanjšček, Peršolja.
PIRAN: Savdat (Segulin), Kažič, Mikulandra, Hrvatin, Tomšič, Jelinčič, Požar, Simonovič, Kopat (Knez), Lukež, Murato.
STRELCI: v 6. min. Petrovčič in v 76. min. Bučan za Vozila ter v 40. min. Murato za Piran.
Priča smo bili pravi prvenstveni borbi, ki je bila včasih tudi groba in nesigurni sodnik Bolarič je i-mel polne roke dela. Igralci obeh moštev so večkrat nevarno igrali, tako da igra za oko ni bila lepa. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da sta se obe moštvi zelo trudili za dosego gola a sreča jima tokrat ni bila preveč naklonjena.
Domačini so po izredni smoli vratarja gostov, popolnoma nepričakovano povedli, potem ko je Petrovčič nenevarno streljal z glavo v vrata. Vratar je žogo spregledal in že je bilo 1:0 za Vozila. Gostje iz Pirana pa se po tem golu niso zmedli temveč so vse nevarneje o-grožali Vukova vrata. Končno jim je v 40. minuti tudi uspelo doseči gol, po odličnem strelu, ki ga je izvedel Murato.
V nadaljevanju ni bilo velikih sprememb, razen da so domačini zaigrali dokaj netočno in so si tudi privoščili velike napore, ki jih pa nespretni gostje niso znali izkoristiti. Končno so tudi domačini, po zamenjavi Klanjščka s Peršo-ljem, zaigrali bolje, predvsem pa bolj živo, in prav strel z roba i-
grišča Peršolje na glavo Bučanu prinesel zmagoviti zadetek za domačine in s tem dve dragoceni točki.
Rajmond Kolenc
BOKS
MIAMI BEACH, 14. - Muham-med Ali, bivši svetovni prvak boksarske kategorije, bo odpotoval jutri v Sao Paulo, kjer bo opravil nekaj ekshibicijskih nastopov s svojima «sparring partnerjema» Eddijem Brooksom in Alonzom Johnsonom. Nato bo nadaljeval potovanje v Montevideo, Limo, Geor-getown, Barbados. Naslednje srečanje bo opravil 29. novembra v Tokiu z Mac Fosterjem.
V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Slab start naših ekip
V Mboto so na Padricah odprli dve novi teniški igrišči, ki ju je zgradilo ŠD Gaja. Na slikah: podpredsednik deželnega sveta Pittoni otvarja novo športno napravo (zgoraj); udeleženci teniškega tečaja, ki se že
odvija na novih igriščih (spodaj)
A
AmrtKA
V NEDELJO V TRSTU
Šesto mesto za Bor
V nedeljo dopoldne je tržaški univerzitetni športni krožek organiziral na stadionu Pino Grezar prvi memorial ni atletski miting v spomin na svojega člana Vladimira Rau-berja, ki ga je prerana smrt iztrgala iz športnih vrst. Organizacijsko je tekmovanje potekalo brez večjih zastojev, udeležba je bila izredno številna (skoraj 150 atletov). Sodelovalo je 12 društev iz vse dežele. Doseženi so bili nekoliko slabši rezultati, le državni rekorder v metu kladiva Videmčan Vecchiato, je dosegel z metom 67,46 m daleč najboljši rezultat.
Odlično so se izkazali tudi Borovi atleti, ki so zasedli v ekipni onkurenci odlično šesto mesto, če-irav so tekmovali brez svojega naj-iljšega atleta, Vojka Cesarja, ki trenutno poškodovan. Z njegovo ■močjo bi si borovci gotovi prido-■ili še kakšno dragoceno točko, kar
Fogllano-Mladost 3:2 (1:2)
MLADOST: Ferfolja. Kosič. Marušič, Jarc, F. Ferfolja Gergolet, Pahor, Gerin, Frandolič, Ferletič, Černič.
Strelca za Mladost: Ferletič v 17. min. in Černič v 35. min. p.p.
V	prvem srečanju mladinskega nogometnega prvenstva je doberdab-ska enajsterica Mladosti klonila Fo-glianu s 3:2. Tekma je bila vseskozi zanimiva, igra je bila hitra, z lepimi akcijami' na eni in drugi strani. Nogometaši obeh ekip so res z vso vnemo startali v tem prvenstvu.
Krstni nastop Mladosti med mladinci (prej so imeli Doberdobci samo naraščajniško ekipo) je bil ne glede na izid zadovoljiv. Prikazala ie zrel nogomet in ie dokazala, da ima trenutno dobro kondicijsko pripravo, kar je izključno sad dobro opravljenih treningov.
V	prvem polčasu so prevzeli gostje vajeti igre v svoje roke V 17. min. so prišli v vodstvo s Ferleti-čem, ki je neubranljivo streljal z roba kazenskega prostora. Deset minut kasneje je Fogliano izenačil z enajstmetrovko. Mladost je še enkrat povedla v. 35- min., ko je po Ferletičevem protinapadu Černič izkoristil nesporazum domače obrambe ter potresel nasprotnikovo mrežo.
V	drugem delu so domačini zaigrali bolje. Takoj so se podali v napad ter so izenačili že v 2. min. Enajsterici pa se nista zadovoljili
neodločenim izidom in sta. zdaj ena zdaj druga, nadaljevali z napadi. Pri tem se ie izkazal predvsem vratar Mladosti Ferfolja. ki je z drznimi posegi večkrat rešil lastna vrata. Vendar je moral mi nuto pred koncem še enkrat kloniti, ko ga je presenetil Visintinov strel.
F. K.
• • •
Primorje-Giarizzole 0:1 (0:0)
STRELEC: v 17. min d.p. Us-sai (G).
PRIMORJE:
Sodnik je najprej prekinil tekmo, nato pa je (dokaj čudno!) odločil naj moštvi stopita ponovno na igri šče. Zakaj torej prekinitev?
Domačini so se ponovno vrgli v napad, a do izenačenja ni prišlo. Gostje so tako iztrgali prvo zmago.
V vrstah Primorja je bil najboljši kapetan Verša. ki .je tudi ud do mačega nogometa. Požrtvovalno se je tudi boril Locasto.
Sodnik, razen čudne odločitve glede prekinitve tekme, je dobro sodil in je malo pred koncem upravičeno (zaradi ugovarjanja) izključil kapetana Giarizzola Ussaia.
b. 1.
« • •
S. Glovannl-Breg 3:0
Brežani so se v prvem kolu pomerili z verjetno najmočnejšo ekipo tega prvenstva in zato se seveda niso mogli izogniti porazu. Poleg tega je večina igralcev S. Giovannlja že skoraj na skrajni zgornji starostni meji. medtem ko iima Breg v svojih vrstah mnogo še zelo mladih igralcev, ki sodilo celo v naraščajniško kategorijo. Prav zato, ker je Breg letos vkl.ju čil svoje naraščajnike med mladince, ne bo nastopil v naraščajniškem prvenstvu.
Mlada eljipa Brega je seveda mnogo manj izkušena od S. Giovan-nija, zato je igrala ves čas bolj ali manj podrejeno vlogo. Fantje so se sicer zelo potrudili, toda proti premoči svojih nasprotnikov niso mogli doseči več. kot kolikor toliko časten poraz. Brežani' so sicer dvakrat zadeli prečko, toda tudi če bi šla oba strela nekoliko nižje, jih to verjetno ne bi rešilo poraza.
bi jim omogočilo za dve ali celo za tri mesta višjo uvrstitev na skupni lestvici. Vsekakor so prejeli za osvojeno šesto mesto lepo plaketo, dar tržaške občine. V ekipni konkurenci je zasedel prvo mesto Libertas iz Vidma. Njegova zmaga ni bila nikoli v nevarnosti, čeprav se je organizator mitinga CUS vrgel v boj z vso vnemo. Ostala društva so precej zaostala.
V memorialni disciplini — metu kopja ■— je zmagal Tržačan Saitz z dobrim rezultatom 61,28 m. Borovec Stojan Udovič je metal nekoliko pod svojimi sposobnostmi. Z značko 57,98 m se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Izkazala sta se tudi mladi Ruzzier in Duško Švab. Prvi je zasedel v skoku s palico odlično četrto mesto, Švab pa je v teku na 400 m zaostal za društvenim in osebnim rekordom le za tri desetinke sekunde. Zadovoljila sta še srednjepro-gaš Sancin in mladi metalec kladiva Zupan.
Tekmovanju so prisostvovali, poleg svojcev preminulega Rauberja, še rektor tržaške univerze prof. Origo-ne, predsednik CONI prof. Combat-ti, predsednik FIDAL Petracco ter drugi.
110 m ovire: 1. Grandis (A.S. Udi-nese) 15”8; 5. Ruzzier (ŠZ Bor) 18” 1
5000 m: 1. BLasig (Italcantieri) 15 58”8; 8. Sancin (ŠZ Bor) 18'35"8 krogla:	1. Brigante (Fiamma)
12,45 m; 12. Zupan (ŠZ Bor) 9,05 m 1500 m:	1. Zanchetta (Liberta
Pord.) 4’09”3 kopje: 1. Saitz (Fiamma) 61,28 m: 4. Udovič (ŠZ Bor) 57,98 m 400 m: 1. Tassini (Libertas Trst) 51”: 5. Švab (ŠZ Bor) 52”9 100 m: 1. Marion (CUS Trst) 11”2 4X400 m: 1. Libertas Videm 3’30”8 višina: 1. Rossetti (Libertas Videm) 1,90 m 4X100 m: 1. U.G. Goriziana 44”8 palica: 1. Sione (Libertas Videm) 4 m; 4. Ruzzier (ŠZ Bor) 3,20 m; 6. Švab (ŠZ Bor) 3,20 m kladivo: 1. Vecchiatto (Libertas Videm) 67,46 m; 6. Zupan (ŠZ Bor) 33,06 m; 11. Udovič (ŠZ Bor) 19,80 m ekipna lestvica:
1. Libertas Videm 207,75 točke 6. Bor	56 točk
G. F.
OBVESTILA
Športno združenje DOM obvešča igralce minibasketa, da se prične	trening igralcev danes,
15. septembra, ob 17.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13.
* * *
SO Brega obvešča vse člane in tiste, ki bi želeli postati člani šahovskega odseka, da lahko trenirajo vsak torek in petek v društvenih prostorih v Boljuncu od 20.30 dalje.
OBVESTILA
ZSŠD sporoča, da se bodo tekmovanja za posamezne panoge začela v naslednjih dneh: odbojka (člani) — 16. septembra V četrtek se bo začel članski odbojkarski turnir 12. SŠI, ki ga organizira športno društvo Polet. Za turnir se je prijavilo enast ekip: Cankar, Brda, Škamperle, Dom Gorica, Kontovel, Vesna in Breg, Kras-Sokol in Polet pa sta prijavila po dve ekipi. Za nosilce skupin so bili izbrani Cankar, Kras-Sokol A, Škamperle in Polet A, njihove nasprotnike pa je določil žreb.
Vse tekme bodo na igriščih Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim sporedom: četrtek, 16. septembra ob 21.00 — 1. Vesna - Breg
2. Polet B - Kras/Sokol B ob 22.00 — 3. Škamperle - zmagovalec 1. tekme 4. Polet A - zmagovalec 2. tekme petek, 17. septembra ob 21.00 — 5. Dom Gorica - Kontovel
6. Cankar - Brda
ob 22.00 — 7. Kras/Sokol A - zmagovalec 5. tekme Zmagovalci 3., 4., 6. in 7. tekme bodo odigrali finalni del turnirja po sistemu «vsak z vsakim* v nedeljo z začetkom ob 9. uri.
odbojka (mladinci) — 24. septembra
košarka — minibasket: vpisovanje do 30. septembra, tekmovanje 6. oktobra;
mladinci: do 15. septembra vpisovanje, 18. in 9. začetek tekmovanj;
ženske: vpisovanje do 15. septembra, 19. septembra začetek tekmovanj;
člani: vpisovanje do 25. septembra, začetek tekmovanj 1. oktobra; balinanje — 20. septembra Sprejemanje prijav za balinanje (za Trst in Gorico) v uradu SŠI, Ulica Geppa 9.
BLIŽANJE
Tekmovanje bo danes, 15. in v četrtek 16. septembra ob 20.30 na igrišču v Zgoniku. Žrebanje bo na igrišču.
NAMIZNI TENIS Tekmovanje bo v prostorih SPD Igo Gruden, Nabrežina 89, po tem razporedu:
Sreda, 15. septembra ob 20.00: članice posamezno mladinke posamezno ženske ekipe
ob 21.30: ženske dvojice
ŠD Dom priredi v okviru SŠI, 16. in 17. t. m. od 20. ure dalje polfinalni namiznoteniški turnir za Goriško. Turnir bo v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici.
Tekmovalci se lahko prijavijo
le); Blazina. Husu;
Ferfolja (Kemper-Verša, Štoka, Šegina; Locasto, Štrekelj, Zanella, Verginella, Kapun.
GIARIZZOLE:	Fronda; Coslovi,
Battistella; Posar. Cannone, Nedok: Ussai (k), Suber, Della Pietra. Mar-chesi. Stradi.
Sodnik: Zega iz Trsta.
V prvem kolu mladinskega nogometnega prvenstva je Primorje na domačem igrišču zgubilo tekmo proti ekipi Giarizzola. in sicer s pičlim 0:1. Domačini so zdržali do 17. minute drugega polčasa, ko ie ka petan gostov z močnim strelom od daleč ugnal domačega vratarja Fer foljo. V 29. minuti' pa so imelT igral ci Primorja edinstveno priložnost za izenačenje. Sodnik je namreč dosodil enajstmetrovko v korist Primorja, ker se je branilec gostov dotaknil (in to vidno) žoge v kazen skem prostoru. Branilec Blazina je usmeril strel proti’ sredini in Usnje je bilo tako lahek plen vratarja gostov. S tem je seveda splahnela še zadnja možnost za izenačenje. Medtem pa se je ulila prava ploha.
.........................
I NASTOPI V STRELJANJU IN NAMIZNEM TENISU
Športni teden v Števerjanu zaključen
STRELJANJE
V preteklih dneh je bilo v okviru športnega tedna v števerjanu tekmovanje z zračno puško. Sodelovalo je nad 40 tekmovalcev.
REZULTATI
otroci
1.	Škorjanc Stanko	14
2.	Srebernič Aleš	9
3.	Maraž Darij	8
4.	Planinšček Florijan	5
5.	Mužič Ivan	5
6.	Škorjanc Marko	2
Ekipe
1. Planinšček Florijan. Mužič Ivan, Škorjanc Stanko 24 točk.
Ženske
1.	Komjanc Agata
2.	Hlede Lilijana
3.	Dornik Mirjam
Člani
1.	Pintar Aleš
2.	Dornik Silvan
3.	Mačus Aldo
4.	Hlede Lojze Maraž Davorin
18
17
14
28
27
27
26
26
5. Dornik Rinaldo	25	odrasli
Komjanc Drago	25	1. Dornik Rinaldo
Bednarik Lojze	25	2. Beretta Robert
Terpin Marjan	25	3. Hlede Edi
10. Mužina Mirko	24	4. Maraž Ivan
Hlede Edi	24	Ekipe
12. Mužina Marjan	23	1. Maraž—Beretta
Planinšček Jožko	23	2. Škorjanc D.— Fattore
Arcamone Gennaro	23	3. Mačus—Škorjanc S.
Lutman Boris	23	4. Dornik—Hlede
Ekipe	Tako se je v splošnem zadovoljstvu
h Mužina Marjan, Bednarik Slavko, Terpin Marjan
2.	Dornik Rinaldo, Leban Jožko, Pintar Aleš
3.	Hlede Lojze, Hlede Edi, Hladnik Boris
NAMIZNI TENIS
Lestvice
otroci
Škorjanc Stanko Škorjanc Marko Srebernič Aleš Maraž Darjo Pintar David
zaključil v števerjanu 3. športni teden. Skoraj 14 dni smo bili lahko priča napetim igram in tekmam, v katerih so se pomerili tudi taki, ki se v športu niso nikoli udejstvovali. Vsekakor je to najbolj razveseljivo dejstvo, saj v Števerjanu praktično šele utirajo pot športu.
Nagrajevanje, združeno s primernim kulturnim sporedom, bo na tradicionalno «zahvaljenco», v mesecu novembru.
Takrat bodo zmagovalce nagradili s pokali in diplomami, ki so jih dale na razpolago razne ustanove in tvrdke.
12. SSI
neposredno pred začetkom turnirja.
Tudi za namiznoteniško tekmovanje na Goriškem velja pravilnik namiznega tenisa SŠI za Tržaško.
Pravilnik veslanja s kajakom
1.	Tekmovanje organizirajo taborniki Rodu modrega vala iz Trota in Gorice.
2.	Tekme se bodo odvijale pri kontovelskem portiču, dne 21. septembra od 15. ure dalje.
(Kdor hoče preskusiti kajake, naj se zglasi od 15. ure dalje pri kontovelskem portiču, dne 20. septembra, dan pred tekmovanjem).
3.	Vpisovanje do neposredno pred startom.
4.	Tekmovanje je za posameznike, predvidene pa so kategorije
a — člani in mladinci (letniki 1954 in starejši)
b — naraščajniki (letniki 1955 ia mlajši)
c — ženske (vsi letniki)
5.	Proga bo za a) in b) kategorijo dolga približno 300 m, za žensko pa 150.
6.	Glavnega sodnika določi prireditelj.
7.	Organizator si pridržuje pravico spremeniti ta pravilnik.
8.	Za kar ni predvideno v tem pravilniku velja splošni pravilnik SŠI in pravila FIC.
9.	Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih kdorkoli utrpel v okviru tekmovanja.
Pravilnik odbojke za članice in mladinke
1.	Odbojkarski turnir SŠI za članice in mladinke organizira ŠD Zarja iz Bazovice.
2.	Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip.
3.	Določeni sta naslednji kategoriji:
MLADINKE, rojene leta 1954 ali kasneje;
ČLANICE: rojene leta 1953 ali
Piej.
Mladinke lahko nastopijo tudi med članicami.
4.	Na zahtevo sodnika ali organizatorja se morajo mladinke izkazati z veljavnim dokumentom.
5.	Vsaka ekipa mora pred začetkom tekme dati sodniku na razpolago vsaj eno regularno žogo.
. 6. Vsaka ekipa mora izročiti zapisnikarju tekmovalne izkaznice SŠI in ekipni list vsaj 15 minut pred začetkom tekme.
7.	Ekipa, ki bi se javila sodniku na igrišču z večjo zamudo kot 15 minut izgubi tekmo brez borbe. Ekipa se mora javiti na igrišču o-pravljena v regularnem športnem dresu z jasno označeno številko na majici.
8.	Vse tekme bodo odigrali na dva dobljena seta, le finale za prvo mesto bo odigran na tri dobljene sete.
9.	Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik SŠI, oz. pravilnik italijanske odbojkarske zveze.
10.	Organizator si pridržuje pravico, da sam določi nosilce skupin.
11.	Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil.
ŠAH
ŠO Brega bo priredil brzopotezni šahovski tnrnir v okviru SŠI, v Dolini v prostorih PD V. Vodnik (nad društveno gostilno) v petek, 1. oktobra, s pričetkom ob 2.30. Vpisovanje bo do 25. t.m.
Igra bo potekala po pravilih Mednarodne šahovske zveze (FIDE) in po pravilniku o brzopoteznih tekmovanjih šahovske zveze Italije. Sistem igre ho Bergerjev. Igralni čas ho 10 (deset) minut skupno za partijo. V primeru večje udeležbe bodo tekmovalci razdeljeni v več skupin. V tem primeru se bosta v zaključno skupino uvrstila iz vsake skupine prva dva uvrščena igralca. Vsak igralec mora s seboj obvezno prinesti šahovnico s figurami.
Organizator si pridrži pravico, da po svoji uvidevnosti spremeni zgornji pravilnik.
Orientacijo, širiti jiih je nevarno!))
«Hvala za zaupanje, gospod major.))
Presenečeni Valjhun se ni mogel znajti. Odkar je bil do-tba, se je že spet nekoliko pomehkužil ob materini ljubezni.
((Obiščite me kmalu,» je nadaljeval Wolf. «Dal vam bom Zanimive podatke o uspehih črne roke. Fantje, ki ste jih nam Priporočili so se imenitno obnesli. Postali so strah in trepet oefarjev, na žalost pa so že skoraj vsi padli. VOS neusmiljeno <Ssti...»
Valjhun je odhajal od majorja ves omotičen od slabih Vesti in presenečen spričo njegove prijaznosti in pozornosti, ^ pa mu je bila sumljiva.
Ko so na stopnicah zamrli njegovi koraki, je Wolf ugasil lug to se vrgel na posteljo.	■
«Spet sem mu položil v glavo novega črva. Ta ga bo tako Prekleto glodal, da bo ponorel od strahu in sumničenja. Ta-ko j bom zmešal štrene, da se bodo pobili med seboj.»
Zaspal je z občutkom, da ima sabo ploden dan.
Mnogo težavnejša naloga ga je čakala v Trstu. Po gene-talovih navodilih se bo spet srečal z angleško agenturo. Ti 8o bolj nasukani kot beli, plavi in črni skupaj. Ce ne bi imel Homane, mu ne bi bilo prav nič do njih.
PETI DEL
MOSTOVI IN REKE
Kar se predvidi, se lahko prepreči. Ne odlagaj spopada, če je to nasprotniku v korist.
Macliiavelli
Kotlina med strmimi pobočji, ki so grozljivo padala v temo noči, je bila tiha in prazna. V koritu je uspavajoče šum-Ijala rečica, tik ob njej pa se je vila cesta, od koder je odmetalo peketanje konjskih kopih.
Pri prehodu iz soteske v široko zapuščeno kotlino je ne-
kaj konjenikov poskakalo s konj. Prijeli so jih za povodce in jih peljali v vodo, kjer sta se belila pesek in kamenje. Upehani konji so se odžejali. Potem so se sklonili k reki tudi jezdeci in se kar z dlanmi napili bistre vode ter osvežili z njo obraze. Malo so se odpočili, potem pa spet zajahali. Prebredli so deročo rečico in se napotili navkreber, skozi redek gozd. Z roba kotanje so zagledali na samotnem pobočju luč in usmerili konje proti nji.
Divizijski komandant Lazar ter komandanti brigad Sva-run, Radko in Rudar so hiteli v štab korpusa, kamor jih Je klical general Novljan. Brigade so se v zadnjih dneh spopadale z zaščitnicami nemških enot, ki so se umikale. Nemcem je uspelo v protiofenzivi zabiti nekaj klinov v osvobojeno ozemlje, spraviti divizijo z Gorenjske in jo zaposliti na manj občutljivem območju.
Spopadi po hribovju med Vipavo, Idrijo in Tolminom, so vsaj za nekaj časa zavarovali progo, po kateri so Nemci naglo vozili enote in material proti jugu za poletne boje na italijanski fronti.
Hiša, v kateri se je začasno nastanil ožji štab korpusa, je bila skrita na robu gozda. Bila je zadnja od zaselka, ki so ga pokončali nemški strmoglave! in policija.
V nizki, zakajeni izbi sta se sklanjala nad zemljevidi g®-neral Novljan in načelnik štaba Kajtimir, komisar Janez in Perne pa sta stala pred vrati in prisluhnila topotanju konjskih kopit.
Na mizi je ležalo pismo glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Korpus je dobil nalogo, da za razbremenitev zavezniške poletne ofenzive v Italiji onesposobi gorenjsko progo in uniči veliki železniški most v Medvodah.
Novljan je bil zaskrbljen. Za divizijo je bila naloga prehuda. Zanimalo ga je, kaj bodo rekli komandanti brigad. V neprestanih bojih so se brigade utrudile in se zmanjšale skoraj za polovico kljub nenehnemu novačenju in dopolnitvam. Ozemlje Primorske in Gorenjske, po katerem so tekle žile dovodnice na italijansko fronto, je bilo spričo invazije v Normandiji strateško čedalje bolj pomembno. Poleg tega so Nem-
-—..

d računali na zavezniško invazijo v Istri in so ta sektor napolnili z novimi četami.
Vojna je bala vsak dan bolj zavratna, ostra in nesmiselno uničevalna. Ofenziva za ofenzivo je divjala po Trnovski planoti, Cerkljanskem in Idrijskem, od koder so se brigade odpravljale v akcije in se po uspešnih bojih vračale počivat.
Stražar je z rezkim «stoj» naznanil prihajajoče. Novljan je odtrgal pogled od karte, kjer je z rdečim svinčnikom obkrožil železniška mosta v Medvodah in v Globokem. Zravnal se je in napravil nekaj odsekanih korakov po izbi, z rokami na hrbtu. Tako je hodil vedno, kadar je razmišljal.
Počakal jih je s pogledom, uprtim v vrata.
V treh letih vojne se je Novljan razvil iz preganjanega vaškega učitelja v generala revolucionarne vojske. Učiteljišče je bil dokončal v Ljubljani. Tam se je seznanil in povezal z vodilnimi komunisti. Pri Sokolu je bil vaditelj za telesno vzgojo. Bil je tudi prvak v jadralnem letenju. Slovel je po svojih liberalnih nazorih, ki jih je brez strahu javno izpovedoval in tako je postal klerikalnemu režimu trn v peti. Kot nevarnega prekucuha so ga nekaj let prestavljali po dolenjskih vaseh, dokler ni pristal «bogu za hrbtom« — v Crmošnjicah sredi kočevskih gozdov.
Novljan je to preganjanje izkoristil vsv oj prid. Zamikal ga je lov v prostranih gozdovih, vzljubil Je ljudi in deželo, ki jo je kot telovadni vaditelj prepotoval podolž in počez in si pridobil mnogo prijateljev.
Vojna ga ni presenetila. Že v prvih mesecih okupacije je prišel v Ljubljano povprašat, kdaj bodo usekali po Italijanih. Vključili so ga v odbor in mu poverili organizacijo Osvobodilne fronte. Postal je komunist, organizator vstaje. Po drugem letu boja je začel vojaško kariero. Dvignil se je kot raketa. Bil je komandant brigade, komisar grupe odredov, načelnik organizacijskega oddelka glavnega štaba, dokler ga ni vodstvo postavilo za komandanta Alpske cone, kjer sta s Tomažem-Kvedrom organizirala boj primorskega ljudstva in Gorenjske.
Pol leta je bila kratka in težavna doba, v kateri se je moral Novljan naučiti nastopati v vlogi generala. Civilni prebi-
valci in partizani niso bili vajeni generalov. Visoki čin je dobi! samo teden dni zatem, ko je bil imenovan za polkovnika. To je bila skušnjava za njegov značaj in liberalistične poglede, s katerimi je bil zrastel kot vzgojitelj otrok in odraslih na dolenjskem podeželju. Moč oblasti in odgovornost sta bila zanj težko breme.
Rekli so mu, da naj se zaveda, da vodi vojsko na najbolj izpostavljenem slovenskem ozemlju, ki je bilo več kot dvajset let pod fašistično oblastjo, in na ozemlju, ki ga je Hitler že priključil rajhu.
Večkrat si je mislil, da je osvobojeno ozemlje otok ali del kopnine, ki ga hoče odplaviti morje. Valovi noč in dan butajo vanj, korpus pa Jih trmasto in kljubovalno odbija..
Novljan je živel samo za boj. Skušal je biti strog, odločen, v svojih sklepih pa dosledno nepopustljiv. Nekateri so ga imeli radi, nekateri so se ga bali, marsikdo pa mu Je na tihem zavidal.
Poveljniki so spoštljivo vstopili in pozdravili. Zdaj so se že navadili tituliranja — v vsakem drugem stavku je bil ((tovariš general« — čeprav jim je šlo nekaj časa težko iz ust. Sicer pa so tudi drugi titulirali nje. Lazar Je bdi podpolkovnik, Svarun major in tako dalje — s preraščanjem partizanske v redno vojsko so se začeli spreminjati iz partizanskih komandantov v oficirje.
Posedli so po klopeh in položili kar po kolenih svoje vojaške bloke in zemljevide.
Novljan jim je orisal vojno politični položaj korpusa po ofenzivi in Jim prebral povelje glavnega štaba. Ko je omenil kar dva mostova, je Pemcu zaigral okoli ust rahel smehljaj. Rekel ni nič, mislil pa si je: kdo neki je v glavnem štabu tako strateško razvit, da ukaže podreti most, kot bi dal komu šolsko nalogo?
Ko so vsi zmajevali z glavami, je Perne povedal na glas, kar so si vsi mislili:
«Mostu v Medvodah ne bomo kos, tudi z velikimi žrtvami ne. Preveč je utrjen in preblizu so nemške posadke.«
(Nadaljevanje sledi)
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Monracchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul, 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvi 15.500 lir	j SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
la SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
»ADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančn®
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. «Mali ofl'® 50 lir beseda Oglasi ra tržaško in gor iško pokrajino se naročajo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltš ItallS
Stran 6
15. septembra 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska Zn-1’*
britanski zunanji minister douglas-home zaključil obisk v zar
Anglija ponudila Egiptu posojilo za izvedbo gospodarskih načrtov
Glavna točka pogovorov je bila kriza na Bližnjem vzhodu - Fcvršitev dveh smrtnih obsodb v Jordaniji - Izjave jordanskega zunanjega ministra o Jeruzalemu
KAIRO, 14. — Angleški zunanji minister Alec Douglas-Home, ki je od nedelje na uradnem obisku v Kairu, je pronudil egiptovski vladi dolgoročno posojilo v višini enega milijona funtov šterlingov za izvedbo raznih gospodarskih načrtov. Zdi se, da bo obrestna mera izredno nizka, za ostale pogoje pa se morata predstavnika angleške in egiptovske vlade še dokončno zmeniti. Med obiskom v ZAR je Dou-glas-Home dosti govoril tudi o arab-sko-izraelski krizi. Način, kako je obravnaval vprašanje, je po mnenju opazovalcev popolnoma zadovoljil egiptovske vladne kroge, še posebno ker je britanski zunanji minister poudaril, da je njegova vlada pripravljena podpreti katerokoli odločitev OZN v zvezi z določitvijo meja med Egiptom in Izraelom.
Med svojim obiskom v Kairu se je Alec Douglas-Home sestal z egiptovskim ministrskim predsednikom Favzijem, dalje s predsednikom An-varjem El Sadatom in z zunanjim ministrom Riadom. Pri {»govorih so bili v glavnem navzoči tudi angleški poslanik v Kairu Richard Beu-mont in egiptovski poslanik v Londonu Kami Rifaat. Britanski minister je med drugim svetoval Egiptu, naj bo bolj potrpežljiv in diploma tičen. Omenil je berlinski sporazum, ki se je še pred nekaj leti zdel nemogoč, medtem ko je bilo ob zaključku le doseženo soglasje. Povedal je tudi, da bo v kratkem imel vrsto dvostranskih pogovorov z raznimi zunanjimi ministri, kar mu bo dovoljevalo, da oceni možnosti novih pobud za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
MUiliiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiirMiutiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiii
NA POKOPALIŠČU «N0V0DEVIČI=
Stotine obiskovalcev na grobu N. Hruščova
Sožalje romunskih voditeljev Nini Petrovni
MOSKVA, 14. — številni sovjetski prebivalci so danes obiskali pokopališče »Novodeviči*. kjer so predvčerajšnjim zakopali Nikito Hruščova. Ljudje so se največ iz radovednosti podali na grob bivšega državnika, da bi videli kako so ga zakopali.
Okoli groba, ki je še vedno prekrit s cvetjem, je bilo stalno kakih sto oseb In stražnik, ki je pazil, da se ne bi obiskovalci preveč približali grobu.
Nekoliko oddaljeni in v majhnih gručah so ljudje govorili o bivšem voditelju. Mnenja o njegovem pomenu so bila deljena, vendar so vsi soglašali, da bi Hruščov zaslužil bolj veličasten pogreb, če le ne groba kot Stalin in Sverdlov. Neki stari boljše-vik, ki se je udeležil državljanske vojne, je pravil, da bi morali zakopati Hruščova v Kremeljskih zidovih.
Oblasti so namreč postavile grob bivšega državnika zelo daleč od vhoda, poleg tega pa je pokop v »Novo-devičih* priznanje za kulturne može, toda ne za politike, ker v njem počivajo samo manj vidne osebnosti.
Tudi nasprotniki bivšega državnika, ki so se zbrali na njegovem grobu, so menili, da so oblasti dale premalo poudarka njegovi smrti, šest vrst na »Pravdi* in dvodnevna zamuda so vseeno premalo za človeka, ki je vodil deset let Sovjetsko zvezo.
Po zadnjih poročilih kaže, da je danes popoldne policijski agent prepovedal obiskovalcem, da se preveč približajo grobu in ga slikajo.
Kaže tudi, da so sovjetske oblasti skušale omejiti pošiljanje filmov o pogrebu Hruščova na Zahod.
Romunska tiskovna agencija »Ager-pres» je danes sporočila, da so romunski voditelji poslali vdovi Nini Petrovni sožalno brzojavko, v kateri so izrazili svojo globoko žalost ob smrti Nikite Hruščova. Telegram sta podpisala Nikolaj Ceausescu in Ion Maurer. Zahodni opazovalci se spod-tikajo ob dejstvu, da tiskovna agencija ni navedla v svojem sporočilu funkcij romunskih osebnosti.
Protest zaradi smrti Pcdra Patina
MADRID, 14. — Dolores Sancho, vdova gradbenega delavca Pedra Patina, ki ga je včeraj ubila policija med neko manifestacijo, je danes prijavila sodniku neznance, ki so zakrivili moževo smrt.
Danes opoldne je tudi 36 odvetnikov predstavilo sodniku poročilo, v katerem so med drugim trdili, da je umor Pedra Patina zločin.
Madridski gradbeni delavd nadaljujejo s stavko. Uradni krogi so danes sporočili, da se stavke udeležuje 5000 delavcev na 150.000, ki delajo v španski prestolnim. Delavd stavkajo zaradi povišanja plače in zaradi umora delovnega tovariša Pedra Patina.
Španski tisk ne komentira delavčeve smrti in skuša prikazati Patina kot zločinca, ki je bil že večkrat v zaporu iz političnih razlogov.
Delavci pa so danes zjutraj objavili letak, v katerem opisujejo umrlega delavca kot velikega borca za delavske pravice.
Mednarodna zveza svobodnih sindikatov v Bruslju je danes ostro protestirala pri španski vladi zaradi Patinovega umora in je zahtevala, da najstrožje kaznuje morilce.
Pakistanski poslanik pristopil k Bangla dešu
Stranki sta si bili edini tudi glede zopetnega odprtja Sueškega prekopa in vsaj delnega umika izraelskih čet, kar naj bi predstavljalo prvi pogoj za globalno rešitev krize. Egiptovski minister Riad je kasneje potrdil, da bi se Egipt začasno zadovoljil z delnim umikom čet, čeprav načelno odklanja ne-globalno rešitev vprašanja. Zdi se tudi, da egiptovske oblasti ne odklanjajo britanskega predloga v zvezi s podrobnejšimi pogajanji za pas ob Gazi.
Douglas-Home in Riad sta se ponovno sestala danes zvečer, da bi razpravljala o izključno evropskih vprašanjih. Pri pogovorih je bil navzoč tudi egiptovski minister za izkoriščanje petrolejskih ležišč Ali Vali. Glavna točka pogovorov je bil baje naftovod med Sueškem prekopom in Aleksandrijo, pri katerem bo sodelovala tudi Anglija. Tiskovna agencija MEN javlja, da se je Home zmenil z egiptovskimi pred-
stavniki, da se bodo pogovori na-
daljevali v New Yarku v okviru skupščine OZN.
AMAN, 14. — V amanskem osrednjem zaporu so danes izvršili dve smrtni obsodbi, ki jih je pred nekaj dnevi izreklo p»sebno vojaško sodišče proti dvema gverilcema Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Sodišče jih je obsodilo zaradi domnevnega umora jordanskega vladnega uradnika.
Jordanski zunanji minister Abdulah Šalah je med tiskovno konferenco izjavil, da kriza na Bližnjem vzhodu ne bo rešena, dokler ne bo Izrael vrnil Jordaniji arabski del Jeruzalema. Pozval je nato varnostni svet OZN. naj pritisne na Izrael, da bo ta p»goj izveden. Šalah se je danes sestal z raznimi arabskimi diplomatskimi predstavniki, poleg tega p« tudi s predstavniki ZDA, SZ in ZRN, s katerimi je razpravljal o novih razvojih krize.
Skupino marincev ob sestreljenem helikopterju v bližini delte reke Mekong obkrožajo vietnamski partizani

PO IZREDNI TATVINI V LONDONSKI DANKI
Naivnost policije in premetenost tatov
Tatovi so baje odnesli več kot za milijon luntov vrednosti
MANILA, 14. — Pakistanski poslanik v Manili Kuram Han Pani je sporočil, da se namerava pri-ključiti vzhodnopakistanskemu gibanju Bangla deš, in je obtožil zahodnopakistanske vojaške poveljnike, da skušajo »prekriti deželo s kopico trupel*.
Pani je star 50 let. Pred njim je pristopil h gibanju Bangla deš tudi bivši pakistanski poslanik v Iraku Abdul Fafeh. Med današnjo tiskovno konferenco je Pani iziavil, da namerava ostati v Manili, da bi za-stonal revolucionarno vlado Bangla deša. ter da bo v primeru p»trebe obrambni
prosil za politično zatočišče.
KAIRO, 14. — Sodna obravnava proti drugi skupini oseb, ki naj bi bile sodelovale pri poskusu državnega udara proti sedanjemu egiptovskemu predsedniku Sadatu, se bo začela 19. septembra. Vest objavlja rigneš dnevnik »Al Ahram*, ki javlja tudi, da bo obravnava proti prvi skupini dvanajstih oseb (ki jih dolžijo istega zločina) zaključena prihodnji četrtek.
Pri neuspelem poskusu državnega udara je baje sodelovalo 91 oseb, ki so jih za proces razdelili na več skupin.
Dragi egiptovski dnevnik »Al Ak-habar* javlja, da je svet Arabske zveze (na katerem so se sestali razni zunanji ministri) sklenil sklicati čim prej obrambni svet, ki ga sestavljajo vojni in obrambni ministri dežel, ki so vključene v Z m Zdi se, da bi se moral svet sestati do konca
septembra.
LONDON, 14. — Neznani tatovi, ki so v noči med soboto in nedeljo oropali podružnico Lloyds bank v Londonu, so morda odnesli denarja, zlata in draguljev v vrednosti milijon funtov šterlingov (eno milijardo in poi lir), čeprav bo zelo težko ugotoviti točno škodo, ki jo je povzročila tatvina. Tako je pojasnil danes zjutraj direktor banke Guy Dark.
Uprava še ni mogla točno ugotoviti vrednosti, ki so jo odnesli tatovi, ker ne pozna vsebine varnostnih predalov, ki so bili v notranjosti blindi-rane sobe. Vsebina predalov je tajna in uprava banke noče vedeti kaj imajo klienti v njih. Edini način, ki bi pomagal točno ugotoviti škodo je, da bi klienti povedali, kaj so hranili v varnostnih predalih, vendar marsikdo ne bo hotel storiti tega. da ne bi imel sitnosti z davki.
Preiskava, ki so jo uvedli agenti Beotland Yarda, ni še rodila sadov, ugotovili so le neko podobnost s tatvinami. ki so jih neznanci izvedli v dveh bankah leta 1965 in 1967. Angleška policija še vedno išče te tatove in ne izključuje možnosti, da so isti izvedli rop v podružnici Lloyds bank.
Dejstvo, da ima podružnica sedež v Baker streetu, torej prav v isti ulici, kjer je prebival znani zasebni policaj Sherlock Holmes je takoj vzbudila ljudsko fantazijo. »Preprosto, zelo preprosto dragi Watson», bi bil dejal Holmes svojemu sodelavcu.* »Zadostovalo bi, da bi policija odprla vrata blindirane sobe in bi odkrila latove*. Toda policija ni odprla vrat in tatovi so nemoteno nadaljevali z delom.
Ulster 1971
Res je zelo presenetljivo dejstvo kako je Scotland Yard, ki je ena najbolj znanih policij na svetu, naivno ravnala v tem primeru, še bolj presenetljivo pa je to ravnanje, ker je neki radioamater obvestil varnostne organe, da je na svojem radijskem sprejemniku ujel pogovor med dvema latoma. Preteklo je trinajst ur od prvega radioamaterjevega obvestila, preden je policija zaprosila radioteh-nike poštnega urada, da lokalizirajo sprejemnike in oddajnike na kratke valove, katerih so se posluževali tatovi za pogovor.
Radioamater Robert Rowlands je namreč ujel prvi pogovor v soboto zvečer ob 23.20 in je nemudoma obvestil policijo o svojem odkritju, šele ob 12.30 naslednjega dne je prišel k Rovvlandu policijski agent, da bi izvedel vse podrobnosti. Toda tatovi so zaključili radijski pogovor deset minut prej. Neki funkcionar Scotland Yarda je nato obiskal Rowlan-da ob 14. uri in v ponedeljek ob devetih so odkrili veliko tatvino.
katere cilj je odprava raznih privilegijev. Zakonski predlog ne bo mogel biti uveljavljen med sedanjo zakonodajo, ker je poslanska zbornica že razpuščena.
Južni Balkan
(Nadaljevanje s 4. strani)
Policija je začela pregledovati vse banke v razdalji desetih milj (16.5 km) od Rowlandove hiše šele v nedeljo popoldne. Agenti so preiskali tudi banko v Baker streetu, vendar niso odprli jeklenih vrat blindirane sobe, ker so videli, da je ključavnica v redu. Poleg tega so vse stene sobe razen poda. ki je zgrajen iz debele plasti cementa, povezane z Blarmnim sistemom. Policija je mislila, da bo lahko cementin pod zdržal vsak napad, vendar se je pošteno motila, časopisje se tudi vprašam zakaj niso agenti pregledali bliž-niih trgovin. Tatovi so namreč prišli v banko skozi podzemeljski rov, ki so ga izkopali iz bližnje trgovine. V tem primeru je policija ravnala res naivno, tatovi pa so bili zelo premeteni in hladnokrvni, ker se niso izdali, čeprav so delali pod nosom policijskih agentov.
krita v Bolgariji torej odgovarja obdobju iz tretje faze nahajališča v Sitagroiu.
Vsiljuje se presenetljiv zaključek: če gre zares za pisavo, je ta nastala v deželi, ki se je smatrala za barbarsko. In to s tisoč leti pred bleščečimi dosežki na egejskem področju. Še več, ta pisava je nastala celo pred p"vimi sumerijskimi tablicami, ki datirajo iz dobe okoli 3000 let pred našim štetjehi.
Seveda je ta davni uspeh ostal brez ustreznih nadaljnjih rezultatov, ker je samo egejska civilizacija uspeia prekoračiti prag domače civilizacije. Zato ta »najstarejši pisan dokument* na svetu odpira sedaj vrata celi vrsti vprašanj:
Zakaj se balkanska civilizacija ni razvila dalje? Kaj ji je primanjkovalo? Zakaj je poznejša e-gejska civilizacija bolje napredovala?
ZNANSTVENIKI ŠE NE POZNAJO ODGOVORA
Do sedaj še ni mogoče ločiti morebitnega radijskega sporočila od radijskih valov, ki nastajajo spontana
Toliko je ključnih vprašanj, ki jih bodo morali arheologi nekega dne temeljiteje razčleniti in nanje najti odgovor, da bi se zares mogel spoznati resnični prvi zarodek in razvoj civilizacije.
NEW YORK, 14. — Vprašanje, če obstoja v vesolju kaka draga civilizacija, ki je na isti razvojni stopnji kot človek aii še celo na višji, je vedno zelo privabljalo človeka. Pisatelji znanstvenofantastičnih romanov so že rešili to zagonetko in so odločili, da v vesolju živijo še draga bitja, znanstveniki pe se niso še resno lotili tega problema.
Vse kaže pa, da so strokovnjaki postaii radovedni in so se začeli vpraševati, če res obstajajo še druga živa bitja v vesolju in če ho mogoče stopiti z njimi v stik. Prejšnji teden so se namreč srečali s-meriški in sovjetski znanstveniki, da bi razpravljali o teh problemih.
Prvi zaključki do katerih so prišli znanstveniki niso nič kaj navdušujoči. Ugotovitve niso sicer tako pesimistične kar zadeva obstoja živih bitij, pač pa glede možnosti stika z njimi.
Ameriški dnevnik «New York Times*, ki je objavil na prvi strani novico o srečanju med ameriškimi in sovjetskimi znanstveniki, pravi, da je najbolj zanimiva novica, da so se tudi sovjetski znanstveniki m-tili tega problema. Lani so namreč začeli sistematično preučevati ra dijske signale, ki so jih sprejemali iz vesolja. V dole ‘-enem trenutku so registrirali se* ,ij radijskih impulzov, ki so bili zelo enakomerni in značilni, da bi lahko predstav ljali »poročilo* sestavljeno po nekem logičnem in hotenem kodeksu. Kmalu pa so se morali znanstveniki sprijazniti z dejstvom, da bi impulzi lahko bili čisto naravnega in ne človeškega izvora.
Zabloda sovjetskih znanstvenikov (če lahko sploh govorimo o zablodi, ko se ukvarjamo s tako ne otipljivo tematiko, kot je »poslušanje* vesolja) nam prikazuje težkoče tega nroblema.
Tudi če predpostavimo, da so nekje v vesolju živa bitja, ki hočejo stopiti v stik z nami, kako lahko razločimo njihove signale od dru gih, ki nastajajo spontano in prepletajo medgalaktični prostor.
Tudi ameriški radioastronomi so se že večkrat lotili sistematičnega prestrezanja radijskin signalov, ki prihajajo iz vesolja, vendar so tudi oni prišli do zaključkov, da je nemogoče ločiti morebitne oddaje ži vih bitij od radio oddajanja zvezd in nebesnih teles.
Kot je poudaril na kongresu dr. Francis Drake, ki poučuje na cor-neilski univerzi, je najtežje najti pravilen začetek, ker v resnici tudi ne obstoja. Znanstveniki ne vedo na kakšne frekvence naj bi se sintonizirali, katere frekvence naj bi vzeli v poštev kot bolj pomembne za sprejemanje morebitnih sporočil iz vesolja.
Biolog Francis Crick, univerzitetni profesor in nobelov nagrajenec, je v svojem govora spomnil kevge,
Smrt nemškega planinca
teremu se je bolna žival za*1- nf<r mi je namazal uho z mazilom r.
ti oteklinam. Pes se je	.„
p-edstavil v ambulatoriju doki®’’ ozdravel. Ko je končno okreval ni več prikazal in se je začel * va potepati.
niiMiiiiiiHiifiiimiiiiiiimiiiiiimtmiimiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiimiiiinuiiiiiiiiimiimiiiimimmiiiHiiiiitiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

Bolivijska vojska ranila bivšega sodelavca «Che» Guevare
•iiiiiitiiiiiimimiiimiiiin
iiiiiiiiimmninii
Duke Ellington in njegov orkester v Sovjetski zvezi
LENINGRAD, 14. — Duke Ellington — eden izmed najbolj znanih ameriških pianistov in skladateljev jazz glasbe — se je pred nekaj dnevi podal s svojim orkestrom na turnejo v Sovjetsko zvezo, da bi v okviru sovjetsko - ameriškega dvoletnega kulturnega sporazuma nastopil v štirih velikih mestih v Leningradu, Minsku, Kievu in končno v Moskvi. Sovjetski ljubitelji jazza so nestrpno pričakovali njegov prihod, nekateri pa so bili skeptični, češ da ga v SZ malokdo pozna.
Uspeh, k.i ga je temnopolti Duke poiel, pa je presegel vsako upanje. Moderna koncertna dvorana »Oktober* (tako se imenuje v spomin oktobrske revolucije) je bila nabito polna. Okrni leningrajskega jamb
kluba — ki je večer organiziral — so prvi prihiteli, primanjkovalo pa ni mladine in na stotine neznanih ljubiteljev pristne črnske glasbe. Vrsta ljudi je čakala pred gledališčem, da bi mogoče le ujela zadnjo vstopnico, ko bi kdo odpovedal svojo prisotnost. Marsikdo je — čeprav zaman — skušal slediti tudi popoldanski vaji, ki sta jo Ellington in orkester imela v dvorani.
Popolnoma razumljivo je, da je največji aranžer hot glasbe dosegel tak uspeh. V SZ je izredno težko dobiti plošče zahodnih ansamblov, še posebno ameriških. Kdor jih pa kljub vsemu dobi, si seveda tudi želi poslušati koncert slavnega glasbenika. Duke Ellington je dosegel slavo ie mlad. Rodil se je
v Washingtonu leth 1899, še kot otrok se je lotil igranja klavirja, o-biskoval pa je tudi konservatorij, kjer se je učil skladanja in predvsem harmonije. Med temnopoltimi tjazz-men* je eden redkih, ki je lahko redno obiskoval glasbeno šolo. Večina najbolj znanih jazz • glasbenikov se je učila igranja v manjših ansamblih in si služila kruh v zakotnih lokalih ali na ladjah, ki so plule po Misisipiju.
Spored, s katerim je Ellington v SZ nameraval prikazati razvoj hot-jazza, bi bil moral trajati približno dve uri ali malo več. Navdušeno ploskanje gledalcev pa je prepričalo orkester, da je večkrat ponovil svoje izvajanje in koncert je tako trajal preko tri ure. Prva skladba,
ki jo je orkester izvedel, je bila tC - jam blues*, spored pa je Ellington zaključil z »Take the 'A'train*, ki jo je Ellington sestavil v spomin na dolgoletnega prijatelja in sodelavca pianista Billgja Stavkoma. Poseben uspeh sta požela tudi trobentač tCootie» VHlliams in tenor - saksofonist Pauls Gonsalves, ki je izvedel Ellingtonov aranžma znane ruske pesmi *Oči črne*.
Zdi se, da je Ellingtona najbolj
presenetila skoraj pobožna tišina, ki je sledila burnemu ploskanju vsakokrat, ko so se glasbeniki lotili izvajanja kake skladbe Zdelo se ie, ko da bi navzoči ne hoteli izgubiti niti ene note, ki so jo zaigrali slavni solisti in orkester.
LA PAZ, 14. — Po neuradnm vesteh je enota bolivijske vojske pred nekaj dnevi odkrila bivšega sodelavca Ernesta »Che* Guevare, ki je bii med ostrim spopadom linje ra--jeri Kubancu Harryju Villegasu — ki je znan tudi ;»d imen >m Porabo — je vendar uspelo, da jo » pcmočjo nekaterih gverilcev pobegril in se sedaj baje skriva v gozdu okraja Santa Črn Villegas je eden od redkih še živih gverilcev ki so se leta 1967 borili z i-ue' £ rc
Grivas je na Cipru?
NIKOZIJA, 14. — Pred odhodom v Bruselj, kjer bo sodeloval na skupščini OZN, je ciprski zunanji minister Spyros Kyprianu sporočil, da njegova vlada razpolaga s podrobnimi podatki, ki naj bi dokazovali, da se general Grivas »skriva* na Cipru. Odkar je gen. Grivas pred petnajstimi dnevi izginil iz svojega atenskega stanovanja, je to prva uradna izjava člana ciprske vlade. Policija je sprejela posebne varnostne ukrepe.
V Avstriji bodo tudi politiki plačevali takse
DUNAJ, 14. — Avstrijski kancler Kreisky je napovedal, da bo v kratkem objavljen zakonski osnutek, ki predvideva redno plačevanje davkov in taks tudi s strani političnih mož z javnimi funkcijami — to je državnih in deželnih parlamentarcev itd. —, ki so bili po sedanji zakonodaji oproščeni omenjenih bremen. Zakonski predlog je sestavila »komisija privilegijev*, ki je bila ustanovljena pred devetimi meseci in
SREDA, 15. SEPTEMBRA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 2C.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Randolph; 12.10 Evropske prestolnice; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Tržaški mando-linski ansambel: 17.20 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Domači koncertisti; 18.50 Webbov orkester; 19.10 Higiena in zdravje: 19.20 Jazzovski ansambli: 19.40 It. ljudske pesmi: 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.45 Wagner: »Tannhauser*.
KOPER
8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.05 Poje beneški zbor »Marmolada*; 14.30 Pesmi; 15.40 Zabavna glas-
ba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od
Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Melodije za vsakogar; 18.10 Jazz pregled; 18.30 Plošče; 19.30 Operetne strani; 20.30 Prenos RL; 23.35 Komorna glasba (Dvorakove skladbe); 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
20.00, 23.00 Poročila, 7.10 Glasbena matineja; 8.30 Jutranje pes-
mi; 9.15 Vi in jaz; 11.25 Verdijeva opera »Trubadur*; 13.15 Zabavni spored z R. Rascelom; 14.09 It. zibaldone; 15.10 Radijska igra «Calamity Jane*; 15 45 Radijska priredba »Consuelo* (G. Sand); iG.20 Oddaja za mlade; 18.15 Lahka glasba; 19.00 O Enricu Carusu; 19.30 Znane pesmi; 20.20 Radijska priredba «Yamile pod cedrami*; 21.50 Koncert italijanskega godalnega tria; 22.35 Madžarska ljudska glasba.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 19.30, 23.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra o pustolovščinah G. Casanove; 10.05 Popevke; 10.35 »Otto piste*; 12.35 »Alto gradimen-to»; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj: 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Medigra; 16.05 Popoldanski spored; 18.45 Veseie harmonike; 19.00 Spored z Angelini-jem; 20.10 Svet opere; 20.50 Igrajo Stan Kenton, Jack Teagarden, Pee Wee Russell; 21.10 Prenos nogometne tekme; 73.05 Radijska igra: »Življenje George Sand*, 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Bachov koncert; 11.40 It. sodobna glasba: 12.20 Vzporedne skladbe; 13.00 Medigra: 14.30 Mussetova opera: »Fortunio*; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Komorni koncert; 17.35 Glasba izven sheme; 18.45 Lahka glasba; 19.15 Vsako večerni koncert; 20.15 Indijska filozofija;
21.30	Kvarteti za godala.
FILODIFUZI JA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 It. sodobna glasba; 9.40 Baročni koncert; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.00 Giasba 19. stoletja;
12.30	Plošča v izložbi; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo.
SLOVENIJA
6.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 16.00,	18.00,
19.00,	20.30, 23.00, 24.00, 01.00 Poročila; 9.10 Operna matineja (Smetana, Mozart, Pergolesi, Rossini, Offenbach, Donizetti, Smetana, Flo-tov, Puccini, Wolf-Ferrari) J 10.05 Kaj vam pripoveduje glasba; 10.20 Iz del skladatelja M. Vodopivca; 10.40 Slovenske narodne za glas in orkester; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Lajovčeve pesmi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Zabavna glasba; 15.10
Ob lahki glasbi; 15.35 Naši p*1* šaici čestitajo; 16.30 Glasben1 termezzo; 16.40 Iz domače sllTr . nične zakladnice; 17.00 »VrtilMjj, 17.40 Z orkestrom newyorškib . harmonikov; 18.10 Srečanje z njL stri francoske glasbe (Roussel, bussy, Ravel); 19.15 Iščemo P\ra.
ko poletja; 20.00 Lahko noč,
ci!; 20.15 Glasbene razgledov 21.00 Simfonični orkester K Ljubljana v stereo studiu (H®^. Brahms, Hindemith), 22.25 Od nj, lodije do melodije; 23.15 XII; narodni festival jazza — Lj*1®*1 . na — 71; 00.05 Literarni noktuf® 00.15 Jugoslovanski pevci žaba glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA je
18.15 TV za otroke - «Kih?% vrha Pirimpone*, (18.45) jj; obrazov gospoda Magoo*. (*,q 45 «Beli konjenik Thibaud*; *%() Športni dnevnik in kranike: ® ‘ 0
Dnevnik; 21.00 DoKumentare® a življenju v Indiji; 22.00 šP°r
sreda;
23.00 Dnevnik.
II. KANAL	,je
21.00 Dnevnik; 21.15 Iz «K2 + 1» — Deseti mož: r"rez Evrovizijski prenos: »Igr® 0 meja*.
JUG. televizija t
9.15 TV v šoli; 16 25 Nog®1" KOMLO:CZ; 18.45 Erazem 'n/•;(> tepuh (nad.); 19.15 Obzornik: ^'po Zabavno-giasbena oddaja: . 'a; Mozaik; 20.05 Od filma do flS,00 20 20 Po sledeh napredka:	pj.
TV dnevnik: 21.35 P Kozak:	,,
rektor — drama TV Beogr 22.45 Naš vsak dan: Kdo irna^2.39 krizantemo? 23.25 Poročila! Nogomet /aiencia:Hajduk. ., KOPRSKA BARVNA ^ 16.25 Prenos nog. tekme Jrgll. plo — Crvena zvezda; 20.00 **r fy ke; 19.10 TV film iz serije F® . Mason — »Izbira*; 21.00 -ojo 21.10 «Revija na ledu* (na |^)i najbolj znani evropski drsa
00 aa 01____«_•	__•*_•	-	8115**
22.00 Slovenski blom Henček
ritmi z
Bomo lahko kdaj navezali stike z vesoljskimi bitji?
da do sedaj nimamo še niti dovoi zanesljivih dokazov, da obstaja ne' ko življene v vesolju.	.0
Tudi nekateri dragi znanstven* so poudarili to plat problema, v jali so, da nimamo še primefn aparatur za tako raziskovanje ne znamo dovolj o drugih nebes telesih in o vesolju na splošno.
Vseeno pa so si znanstvenik1 1. stavili nekaj hipotetičnih vpraša*1' Da stopimo v stik z neko ® daljeno civilizacijo je bolj primem samo «poslušati» radijske signa ' poslušati in oddajati ali pa s®., oddajati? Je bolje oddajati ske ali svetlobne signale, al1 Pr,# ljati v vesolje sonde, ki oddaj radijske in svetlobne signale in jo tudi nekaj siik o zemlji in **J civilizaciji?	-
Vsem je hudomušno odgovora ' Thomas Gold, ki je spomnil zn stvenike, da bi čakaLi najmanj dv 1 set let na morebitni odgovor na.
Ilci UIVA CUiUU uuguvv* fj
mu sporočilu. Dr. Gold je dejal: * ^ kaj bi moral jaz narediti kaj
potomce, ko se oni niso nikoli sP°' mnili, da bi kaj storili zame-*
AOSTA, 14. - Nemški planin*® 35-letni Walter Strauss je med Pr vratkom z vrha Aiguille Noire Peuterey strmoglavil z vzhodne 8 ne in padel v skoraj 200 me“.. globok prepad. Prijatelji, ki ga f spremljal in ki je tudi pohitel v ® lino, da bi obvestil reševalne s* pine, je povedal, da je nenadni popustil klin. Reševalci so se Prj dali na kraj nesreče, da bi re’ truplo.
‘it
'•1
Spopadi na Filipinih
MANILA, 14. - Med oborožen^ spopadi, ki so nastali na južnih lipinskih otokih, je umrlo 28 o8^ med katerimi župan mesta Lanao. vesteh, ki jih je posredovala JPjr cija, je župan Madid Untora bil zasede s strani skupine oboro**® muslimanov. Untora je že tretji pan mesta Lanao, ki je izgubil ** ljenje od preteklega julija.
V pokrajini Cotabato je med ma spopadoma umrlo 14 musliman® ’ ostalih 13 oseb pa je umrlo med nimi spopadi v dveh južnih pok1®1, nah (približno 1000 kilometrov Manile).
VARŠAVA, 14. - Pes brez darja, ki je trpel zaradi hude^
kline na ušesu, se je pred dvema tednoma ustavil pred
clrltvt nmlMilninniinm 7/1mh tlflFk. **
skim ambulatorijem. Zdravnik., -.
"•»‘J
fr
>1
t*i
tii
:
2